Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 ZNANSTVENA MONOGRAFIJA Špela Selak Branko Gabrovec Katarina Cesar Janja Horvat Nuša Crnkovič Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Kolofon Naslov: Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Avtorji: Špela Selak, Branko Gabrovec, Katarina Cesar, Janja Horvat, Nuša Crnkovič Recenzenta: Lijana Zaletel Kragelj, Branko Bregar Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje: Erna Pečan Izdajatelj in založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje Elektronska izdaja Spletni naslov: www.nijz.si Kraj in leto izdaje: Ljubljana, oktober 2023 Zaščita dokumenta © 2023 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju je dovoljena le z navedbo vira. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 177583875 ISBN 978-961-7211-20-7 (PDF) I Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Zahvala Pričujoča znanstvena monografija je rezultat raziskave, ki je zagotovila izhodišča za oblikovanje ukrepov in aktivnosti za delovanje služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v sklopu projekta Ukrepi za preprečevanje širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. Zahvaljujemo se članom ekspertne skupine, ki so s svojimi strokovnimi usmeritvami pomembno doprinesli k zasnovi temeljev raziskave in monografije: Klavdiji Vindiš, prof. dr. Vesni Švab, Mitju Logarju, Niki Jakol, Tamari Polanič, mag. Mateji Sever, Iztoku Lešerju, dr. Katji Dular, asist. Mateju Vinku, Radivoju Pribakoviću Brinovcu, dr. Ireni Makivić in Metki Zaletel. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so nesebično priskočili na pomoč: prim. doc. dr. Alenki Trop Skaza, asist. Anu Galičiču in Marku Žmavcu za pomemben strokovni doprinos k vsebini monografije ter Nataši Delfar in Marcelu Kralju za vzpostavitev anketnega vprašalnika. Še posebej se zahvaljujemo predstojniku Centra za duševno zdravje, asist. Mateju Vinku, za vso moralno in strokovno podporo. Za poglobljeno branje in vse dragocene povratne informacije, ki so obogatile znanstveno monografijo, se iskreno zahvaljujemo recenzentoma, prof. dr. Lijani Zaletel Kragelj in doc. dr. Branku Bregarju. Zahvaljujemo se Mihaeli Törnar za hiter in temeljit jezikovni pregled besedila ter Erni Pečan za kreativno oblikovanje monografije. Hvala tudi Andražu Ajdiču za strokovno in potrpežljivo navigiranje skozi labirint projektnih zahtev in postopkov. Iskrena hvala! doc. dr. Špela Selak doc. dr. Branko Gabrovec Katarina Cesar Janja Horvat Nuša Crnkovič II Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Recenzije monografije Recenzija 1 Pandemija covida-19 je v le nekaj tednih zelo spremenila življenje ljudi povsod po svetu. Hitre spremembe in omejitve do tedaj svobodnega življenja so posegle v subjektivno blaginjo in kakovost življenja, poleg tega pa povzročile izgubo občutka varnosti, s tem pa tesnobo in strah – covid-19 je pokazal svoj vpliv na duševno di-menzijo zdravja. Tudi v razvitih državah, med katere sodi Slovenija, v katerih je že sicer značilen porast težav z duševnim zdravjem, kar je med drugim posledica hitrega načina življenja in velikih pričakovanj do posameznika, je pandemija močno posegla v duševno zdravje prebivalstva. To je začelo postajati vse bolj očitno, takoj ko je bila bolj ali manj obvladana začetna kriza. Pri naslavljanju tega problema pa so se kmalu pokazali problemi, saj je bila v marsikateri državi skrb za duševno zdravje pred pandemijo na stranskem tiru. V Sloveniji smo se velikega pomena skrbi za duševno zdravje začeli zavedati že pred vznikom pandemije in tik pred začetkom le-te je bil vzpostavljen nacionalni program duševnega zdravja. Razvoj mreže centrov za dušev-no zdravje je sicer sovpadel s pandemično krizo, a se med njo ni ustavil. Izkušnje, ki so jih vsi, ki so bili pri tem udeleženi, pridobili, so izjemno dragocene in raziskava, ki je predstavljena v pričujoči monografiji, želi te izkušnje zabeležiti. Ocena stanja organizacije služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19 je namreč ključna za zagotovitev čim hitrejše in čim bolj učinkovite organizacije služb na področju duševnega zdravja v državi v času bodočih kriznih razmer. To pa je tudi namen te izjemno pomembne monografije. Raziskava organizacije in delovanja služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času pandemije covida-19, ki je predstavljena v monografiji v skupnem obsegu skoraj 300 strani, si je zadala za cilj analizirati stanje na področju prostorskih kapacitet in zaščitne opreme, stanje kadrovske strukture in organizacije dela v službah za duševno zdravje, stanje dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstva, stanje zamikov med prvimi in ponovnimi/kontrolnimi pregledi pacientov, stanje vrst in obsega storitev ter stanje implementacije telemedicine v času pandemije covida-19. Udeleženci raziskave so bili strokovni direktorji oz. strokovni vodje posameznih služb na področju duševnega zdravja vseh zdravstvenih zavodov v Sloveniji, v katerih delujejo službe s področja duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstvenega varstva, podatki pa so se zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga oblikovali strokovnjaki NIJZ s sodelavci. Ker je bil vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje prebivalstva različen glede na časovno obdobje oz. njen posamezen val, so udeleženci na večino vprašanj v vseh sedmih vsebinskih sklopih vprašalnika odgovarjali glede na časovno obdobje. V raziskavo je bilo vključenih 120 služb s področja duševnega zdravja. Žal je bila odzivnost udeležencev z nekaterih ravni izjemno slaba, kar imamo lahko prav tako za pomemben rezultat raziskave – pove nam, na katerih ravneh zdravstvenega varstva dojemamo v Sloveniji skrb za duševno zdravje kot pomembno. Publikacija je oblikovana kot znanstvena monografija. V zelo izčrpnem uvodnem poglavju je predstavljeno ozadje raziskave, nadaljuje pa se s poglavjem, v katerem so izjemno dobro predstavljeni namen in cilji. Sledita metodološko poglavje s korektno predstavitvijo uporabljenih metod in poglavje z rezultati. Slednje je organizirano glede na zastavljene cilje. Predstavljeni rezultati so opremljeni tudi s številnimi prikazi - diagrami in preglednicami - kar omogoča bistveno lažje razumevanje le-teh. Številni prikazi v prilogah nato še dodatno izčrpno nadgrajujejo tiste, predstavljene v jedrnem delu publikacije. V poglavju z razpravo avtorji lepo povzamejo najpomembnejše rezultate raziskave in jih primerjajo z rezultati podobnih raziskav v drugih državah. Zelo cenim, da so v tem poglavju tudi kritični do svojega dela in izpostavijo, da ima raziskava tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov. V ospredju je že prej omenjena zelo slaba odzivnost nekaterih v raziskavo vabljenih strokovnjakov. Zaključki raziskave so pričakovani. Kriza na področju skrbi za duševno zdravje je bila prisotna že pred pandemijo in pandemija jo je le še povečala. Tako so bili vladni ukrepi, pomanjkanje in prerazporejanje kadra pričakovano eni od glavnih identificiranih razlogov za težave pri izvajanju storitev na področju duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstvenega varstva v začetnem obdobju pandemije. Ko se je začetna kriza v letu 2021 nekoliko umiri-la, pa je odziv služb na področju duševnega zdravja ob prepoznavi duševnega zdravja kot enega izmed ključnih elementov za zagotavljanje učinkovitega naslavljanja posledic pandemije začel postajati vse bolj učinkovit. To se je zgodilo lahko prav zaradi tega, ker je Slovenija prepoznala velik pomen skrbi za duševno zdravje že pred začetkom pandemije. Tako je eno najbolj ključnih sporočil monografije, da morajo odgovorni odločevalci zagotoviti III Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 zadostno kadrovsko zasedbo timov v službah za duševno zdravje, da bi se med kriznimi razmerami, ki nas zago-tovo čakajo v prihodnje, lahko učinkovito izvajalo skrb za duševno zdravje prebivalstva. Prav tako bo potrebno ozavestiti, da se kadra iz teh že tako podhranjenih služb ne bo smelo prerazporejati na druga delovišča. Monografijo zaradi sistematičnosti, jasnosti, preglednosti in bogate vsebine priporočam v skrbno branje odloče-valcem. Vendar pa bo le-ta uporabna še bistveno širše. Po eni strani bo zelo pomembno dodatno gradivo pri izobraževanju mladih strokovnjakov s področja javnega zdravja različnih osnovnih profilov, da bodo lažje ozavestili pomen skrbi za duševno zdravje in to pomembno sporočilo posredovali naprej. Po drugi strani bo lahko hkrati tudi poučno gradivo za zdravstvene strokovnjake vseh medicinskih in zdravstvenih strok, da bodo lažje ozavestili, da ni pomembno skrbeti le za telesno, temveč tudi za druge dimenzije zdravja, med katerimi zavzema duševna dimenzija najpomembnejše mesto. prof. dr. Lijana Zaletel Kragelj Predstojnica Katedre za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani IV Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Recenzija 2 Znanstvena monografija z naslovom »Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19« podaja celovito oceno delovanja služb oziroma sistema duševnega zdravja v slovenskem zdravstvenem sistemu. Monografijo bogati dejstvo, da so v celoviti oceni zajete vse tri ravni delovanja zdravstvenega varstva – primarni, sekundarni in terciarni nivo. V po-epidemiološkem času covida-19 tako v domači in v tuji strokovni literaturi beremo, da je epidemija močno posegla v delovanje celotnega zdravstvenega varstva. Epidemija naj bi tako razgalila vse težave, ki so se skozi leta kopičile v organizaciji sistema zdravstvenega varstva. Hkrati pa se ne zavedamo, da je epidemija pri nas hkrati pokazala tudi učinkovitost zdravstvenega sistema, ki se je uspešno organiziral in soočil z vsemi izzivi, ki jih je prines-la epidemija. Seveda naša država ni v ničemer drugačna od drugih držav razvitega dela sveta – vse te države so se že pred epidemijo srečevale s podobnimi izzivi zdravstvenega sistema kot v po-epidemiološkem času – kadrovski izzivi, materialni izzivi, finančna vzdržnost zdravstvenega sistema in nenazadnje vse večje potrebe po storitvah zdravstvenega varstva, ki so posledice tako vse večje informiranosti prebivalstva kot socio-demografskih sprememb. Epidemija in po-epidemiološko obdobje sta samo pokazala, da so to izzivi, ki se jih vedno bolj zavedamo (kajti, če smo bili kdaj kot celotna slovenska populacija soočeni z pomenom vrednote lastnega zdravja in družbe, je bilo to obdobje epidemije) in jih moramo nasloviti v prihodnji obljubljeni reformi zdravstvenega sistema. V kolikor sem mnenja, da je zdravstveni sistem v času epidemije večinoma dejansko odigral svojo pomembno družbeno vlogo – tudi na področju duševnega zdravja (kar kaže tudi poročilo pričujoče raziskave v monografiji), je po-epidemiološko obdobje pokazalo, da je bilo področje duševnega zdravja naroda med epidemijo tudi za-postavljeno. Tveganja na področju duševnega zdravja niso bila v dovolj veliki meri niti pravočasno niti celostno naslovljena, kajti nekatere storitve zdravstvenih obravnav na področju duševnega zdravja so bile v letu 2020 deloma ali popolnoma ustavljene. Nekatere od teh storitev zdravstvenih obravnav so se razmeroma slabo »re-habilitirale« tudi v nadaljnjem obdobju, med temi lahko izpostavimo tiste storitve zdravstvenih obravnav, ki so namenjene najbolj ranljivim oziroma ogroženim skupinam prebivalstva. Verjetno lahko današnje povečano povpraševanje po storitvah zdravstvenih obravnav na področju duševnega zdravja zato deloma pripišemo tudi nedelovanju določenih zdravstvenih programov na področju duševnega zdravja med epidemijo (kar kažejo tudi rezultati izvedene raziskave, poročane v monografiji). Po drugi strani pa bi želel na tem mestu tudi izpostaviti, da povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah duševnega zdravja ni samo posledica epidemije, ampak se je predvsem treba vprašati v kolikšni meri je povečano povpraševanje po storitvah duševnega zdravja tudi posledica vse splošne »psihiatrizacije« družbe, ki je postala aktualna kot posledica epidemije. Vse »duševne« težave slovenskega naroda so se v po-epidemiološkem obdobju zgrnile na zdravstvene službe, ki zagotavljajo skrb za duševno zdravje. Pri tem pa se pozablja, da je odgovornost za duševno zdravje v prvi vrsti predvsem družbena skrb – kar pa ni naloga zdravstvenega sistema, ampak odgovornost družbe oziroma politike kot celote. Kajti vzro-ke duševnih stisk – zopet in predvsem najbolj ranljivih in ogroženih skupin prebivalstva – moramo nasloviti skozi odgovornost celotne družbe. Družbeni razlogi za duševne stiske so številni in kompleksni, saj lahko vključujejo različne dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo duševno zdravje – med temi razlogi pa ne najdemo nedelovanja zdravstvenih služb, ampak predvsem nedelovanje in odgovornost drugih družbenih sistemov. Vendar na tem mestu ne bom razvijal misli o odgovornosti za dobro počutje naroda v delovanju družbe kot celote, ampak bi rad poudaril, da nas pričujoča raziskava bogati prav v tem, da moramo imeti ob vsaki krizi v načrtu ukrepanja in odzivanja na krizo nujno tudi celovito oceno tveganja za duševno zdravje prebivalstva. Zaprtje do-ločenih služb na področju duševnega zdravja in premeščanje strokovno usposobljenega kadra na druga področja nikakor ni pripomoglo k dostopnosti služb na področju duševnega zdravja. S takim ukrepanjem odločevalcev v krizi se je samo pokazalo, da je duševno zdravje še vedno stigmatizirano. Zato je vrednost pričujoče izvedene raziskave predvsem v spoznanju, da teh napak ne smemo več ponoviti, ampak ukrepe na področju duševnega zdravja nasloviti hkrati z ukrepi na drugih področjih. Kajti zdravje je eno – tako duševno kot telesno – je celota našega dobrega počutja. doc. dr. Branko Bregar Vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco, Direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje V Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Kazalo vsebine 1 Uvod .............................................................................................................................................................. 1 1.1 O epidemiji covida-19 ............................................................................................................................ 1 1.1.1 O bolezni covid-19 ......................................................................................................................... 1 1.1.2 Ukrepi za preprečevanje širitve covida-19 ..................................................................................... 2 1.1.3 Epidemija covida-19 v Sloveniji ..................................................................................................... 5 1.2 Epidemija in duševno zdravje ................................................................................................................ 7 1.2.1 Epidemiologija duševnega zdravja v času epidemije covida-19 ..................................................... 7 1.2.2 Duševno zdravje v Sloveniji tekom epidemije covida-19 ............................................................. 12 1.2.3 Previdnost pri interpretaciji rezultatov raziskav o pojavnosti duševnih stisk in motenj ............. 16 1.3 Iskanje pomoči ..................................................................................................................................... 17 1.4 Službe na področju duševnega zdravja ................................................................................................ 18 1.4.1 Organizacija in dostopnost služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19 ... 19 1.5 Ukrepi za preprečevanje širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva ..................................................................................................................................................... 21 2 Namen in cilj raziskave ................................................................................................................................ 23 3 Metode ........................................................................................................................................................ 24 3.1 Udeleženci raziskave ............................................................................................................................ 24 3.2 Opis poteka raziskave .......................................................................................................................... 24 3.3 Anketni vprašalnik ............................................................................................................................... 24 3.3.1 Vsebinski sklopi anketnega vprašalnika ....................................................................................... 25 3.4 Obdelava podatkov in statistične analize ............................................................................................. 26 4 Rezultati ....................................................................................................................................................... 27 4.1 Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi s področja duševnega zdravja ............. 27 4.2 Prostorske kapacitete in zaščitna oprema ........................................................................................... 28 4.3 Kadrovska struktura in organizacija dela ............................................................................................ 35 4.3.1 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode ....................................... 42 4.4 Dostopnost .......................................................................................................................................... 56 4.5 Čakalne vrste ...................................................................................................................................... 60 4.6 Izvajanje storitev .................................................................................................................................. 68 4.7 Telemedicina ....................................................................................................................................... 75 4.8 Povzetek rezultatov ............................................................................................................................. 85 4.8.1 Prostorske kapacitete in zaščitna oprema ................................................................................... 85 4.8.2 Kadrovska struktura in organizacija dela ..................................................................................... 86 4.8.3 Dostopnost .................................................................................................................................. 88 4.8.4 Čakalne vrste ............................................................................................................................... 88 4.8.5 Izvajanje storitev .......................................................................................................................... 90 VI Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 4.8.6 Telemedicina ............................................................................................................................... 91 5 Diskusija ....................................................................................................................................................... 92 6 Zaključek ...................................................................................................................................................... 96 7 Viri in literatura ............................................................................................................................................ 97 8 Stvarno kazalo ........................................................................................................................................... 110 VII Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Kazalo tabel Tabela 1: Zdravstvene ustanove in službe s področja duševnega zdravja, ki delujejo v njihovem sklopu. .......... 18 Tabela 2: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihiatrov ali pedopshiatrov. .......................................... 48 Tabela 3: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev kliničnih psihologov. ....................................................... 50 Tabela 4: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihologov. ..................................................................... 51 Tabela 5: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov.... ................................................................................................................................................................... 54 Tabela 6: Porazdelitev služb s področja duševnega zdravja po zdravstvenih ustanovah. .................................. 112 Tabela 7: Porazdelitev udeležencev po službah s področja duševnega zdravja. ................................................ 112 Tabela 8: Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja glede na zdravstveni zavod po obdobjih. ............................................................................................................................................ 113 Tabela 9: Razlogi za nezadostne količine prostorskih kapacitet v zdravstvenih zavodih in službah s področja du- ševnega zdravja. ................................................................................................................................................ 114 Tabela 10: Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja glede na zdravstveni zavod po obdobjih. ....................................................................................................... 115 Tabela 11: Vrsta zaščitne opreme, ki je primanjkovala službam s področja duševnega zdravja. ....................... 116 Tabela 12: Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja glede na zdravstveni zavod po obdobjih.... ................................................................................................................................................................... 117 Tabela 13: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja. ........................................................................................................................... 120 Tabela 14: Procentualni delež zmanjšanja števila pacientov v času okrnjenega delovanja programa v zdravstvenih ustanovah po obdobjih. ..................................................................................................................................... 120 Tabela 15: Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode glede na zdravstvene ustanove..... .................................................................................................................................................................. 121 Tabela 16: Drugi profili strokovnjakov, ki so jih morali v času ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 preusmeriti na druge oddelke ali druge ustanove. ................................................................................................... 127 Tabela 17: Preusmeritev kadra v druge oddelke ali ustanove v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po časovnih obdobjih. ......................................................................................................... 128 Tabela 18: Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. ... 128 Tabela 19: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihiatrov ali pedopsihiatrov. ..................................... 130 Tabela 20: Preusmeritev kliničnih psihologov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove.................. 131 Tabela 21: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev kliničnih psihologov. ................................................... 132 Tabela 22: Preusmeritev psihologov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. ............................... 132 Tabela 23: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihologov. ................................................................. 134 Tabela 24: Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. ....................................................................................................................................... 135 Tabela 25: Dodatne specifike, vezane na preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov...................................................................................................................................................................... 138 Tabela 26: Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije (v odstotkih), ločeno po tipu zdravstvenega zavoda. ............................................................................................................................... 139 VIII Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 27: Odgovori na odprto vprašanje o pacientom nedostopnih storitvah po obdobjih epidemije. .......... 140 Tabela 28: Čas neizvajanja dejavnosti (v mesecih) v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije. .... 141 Tabela 29: Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenih zavodov po obdobjih epidemije (v odstotkih). .................................................................................... 141 Tabela 30: Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije (v odstotkih). ..................................................................................... 142 Tabela 31: Deleži ponovnih pregledov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v različnih zdravstvenih zavodih po obdobjih epidemije (v odstotkih). ................................................................................................................ 142 Tabela 32: Delež ponovnih pregledov pacientov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije (v odstotkih). ...................................................................................................... 143 Tabela 33: Povprečni ocenjeni zamik od prvotnega datuma pregleda po ustanovah in po obdobjih epidemije (v dnevih). ............................................................................................................................................................. 143 Tabela 34: Povprečni zamik od prvotnega datuma pregleda po službah zdravstvenega doma in po obdobjih epidemije (v dnevih). .............................................................................................................................................. 144 Tabela 35: Najpogostejši razlogi za odpoved ali zamike obravnav pacientov po časovnih obdobjih. ................ 145 Tabela 36: Povprečni delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo, po obdobjih epidemije (v odstotkih). ......................................................................................................................................................... 145 Tabela 37: Delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo v službah zdravstvenega doma, po obdobjih epidemije (v odstotkih). ..................................................................................................................... 146 Tabela 38: Izvajanje storitev v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po obdobjih. 147 Tabela 39: Najpogostejši način izvajanja prvih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih zavodih po obdobjih. ............................................................................................................................................................... 148 Tabela 40: Najpogostejši načini izvajanja ponovnih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih zavodih po obdobjih. ........................................................................................................................................................... 150 Tabela 41: Povprečno število oseb, obravnavanih kot nujni primer v zdravstvenih zavodih, po obdobjih. ....... 152 Tabela 42: Organizacija obiskov pacientov v zdravstvenih zavodih po obdobjih. .............................................. 153 Tabela 43: Izvajanje skupnostnih obravnav v zdravstvenih zavodih, po obdobjih. ............................................ 156 Tabela 44: Izvedene storitve skupnostne obravnave po zdravstvenih zavodih in časovnih obdobjih. ............... 158 Tabela 45: Ocena skupnega števila vseh obiskov pacientov v skupnosti po zdravstvenih zavodih in obdobjih. 161 Tabela 46: Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v zdravstvenih zavodih po obdobjih epidemije. ........... 161 Tabela 47: Oblike telemedicine, ki so jih zdravstveni zavodi izvajali v najmanjši meri, po obdobjih epidemije. 165 Tabela 48: Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v zdravstvenih zavodih po merjenih obdobjih (v odstotkih). ............................................................................................................................................................. 168 Tabela 49: Storitve, izvedene s pomočjo telemedicine v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih, po obdobjih. ......................................................................................................................................... 170 Tabela 50: Izvedba dodatnih usposabljanj na področju telemedicine po ustanovah. ....................................... 171 Tabela 51: Vrste izvedenih dodatnih usposabljanj na področju telemedicine. .................................................. 171 Tabela 52: Pregled pojavnosti posameznih ovir za izvajanje telemedicine po ustanovah. Za vsak tip ovire so prikazane povprečne vrednosti na lestvici od 1 (»Sploh ni bilo ovir«) do 5 (»Zelo veliko ovir«). .......................... 171 Tabela 53: Odgovori na vprašanje o zadostnih prostorskih kapacitetah po obdobjih epidemije. ..................... 172 Tabela 54: Odgovori na vprašanje o zadostnosti količine zaščitne opreme po obdobjih epidemije. ................ 172 IX Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 55: Odgovori na vprašanje o izvajanju programov po obdobjih epidemije. ........................................... 173 Tabela 56: Odgovori na vprašanje o zmanjšanju števila pacientov v deležih po obdobjih epidemije. .............. 173 Tabela 57: Odgovori na vprašanje o potrebi preusmeritve kadra po obdobjih epidemije. ............................... 174 Tabela 58: Odgovori na vprašanje o potrebi preusmeritve kadra po obdobjih epidemije v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih .................................................................................................... 174 Tabela 59: Odgovori na vprašanje o preusmerjanju psihiatrov in pedopsihiatrov po obdobjih epidemije. ...... 175 Tabela 60: Odgovori na vprašanje o preusmerjanju kliničnih psihologov po obdobjih epidemije. ................... 176 Tabela 61: Odgovori na vprašanje o preusmerjanju psihologov po obdobjih epidemije. ................................. 176 Tabela 62: Odgovori na vprašanje o preusmerjanju diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov po obdobjih epidemije. ..................................................................................................................................... 177 Tabela 63: Odgovori na vprašanje o dostopnosti do storitev po obdobjih epidemije. ...................................... 178 Tabela 64: Odgovori na vprašanje o času neizvajanja programov ali izvajanja okrnjenega programa po obdobjih epidemije........................................................................................................................................................... 178 Tabela 65: Odgovori na vprašanje o deležu odpovedanih ali prestavljenih prvih pregledov po obdobjih epidemije..... ................................................................................................................................................................... 178 Tabela 66: Odgovori na vprašanje o deležu prestavljenih terminov ponovnih pregledov po obdobjih epidemije..... ................................................................................................................................................................... 179 Tabela 67: Odgovori na vprašanje o povprečnem zamiku med prvotnim in novim datumom obiska za paciente v dnevih po obdobjih epidemije. ......................................................................................................................... 179 Tabela 68: Odgovori na vprašanje o deležu odpovedanih terminov s strani pacienta po obdobjih epidemije. 179 Tabela 69: Odgovori na vprašanje o dejavnostih, izvajanih v živo, po obdobjih epidemije. .............................. 180 Tabela 70: Odgovori na vprašanje o načinu izvajanja prvih obravnav po obdobjih epidemije. ......................... 180 Tabela 71: Odgovori na vprašanje o načinu izvajanja ponovnih obravnav po obdobjih epidemije. .................. 181 Tabela 72: Odgovori na vprašanje o deležu nujnih primerov po obdobjih epidemije. ...................................... 181 Tabela 73: Odgovori na vprašanje o dovoljenosti obiskov po obdobjih epidemije. .......................................... 182 Tabela 74: Odgovori na vprašanje o izvajanju skupnostnih obravnav po obdobjih epidemije. ......................... 183 Tabela 75: Odgovori na vprašanje o izvajanih storitvah skupnostne obravnave po obdobjih epidemije. ......... 183 Tabela 76: Odgovori na vprašanje o količini pacientov v skupnostni obravnavi po obdobjih epidemije ........... 183 Tabela 77: Odgovori na vprašanje o najbolj pogostih izvajanih oblikah telemedicine po obdobjih epidemije. 184 Tabela 78: Odgovori na vprašanje o najmanj pogosto izvajanih oblikah telemedicine po obdobjih epidemije. 184 Tabela 79: Odgovori na vprašanje o izvedenih storitvah s pomočjo telemedicine po obdobjih epidemije....... 185 Tabela 80: Odgovori na vprašanje o izvedenih dejavnostih s pomočjo telemedicine po obdobjih epidemije v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih ........................................................................... 185 Tabela 81: Odgovori na vprašanje o izvajanju dodatnega usposabljanja za telemedicine. ............................... 186 Tabela 82: Odgovori na vprašanje o tipih izvenenega usposabljanja. ............................................................... 186 Tabela 83: Odgovori na vprašanje o ovirah za neizvajanje telemedicine. ......................................................... 187 X Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Kazalo slik Slika 1: Porazdelitev služb s področja duševnega zdravja po zdravstvenih ustanovah (n = 120). ........................ 27 Slika 2: Porazdelitev udeležencev po službah s področja duševnega zdravja (n = 120). ...................................... 28 Slika 3: Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih..... ................................................................................................................................................................... 29 Slika 4: Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah... .................................................................................................................................................................... 29 Slika 5: Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah....................................................................................................................................................................... 30 Slika 6: Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah. .............................................................................................................................................. 30 Slika 7: Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v drugih zdravstvenih ustanovah. ........................................................................................................................................................... 31 Slika 8: Razlogi za nezadostne količine prostorskih kapacitet v zdravstvenih zavodih in službah s področja duševnega zdravja. ........................................................................................................................................................ 31 Slika 9: Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih po obdobjih. .................................................................................................................... 32 Slika 10: Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah po obdobjih. .................................................................................................................... 32 Slika 11: Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih. .............................................................................................................. 33 Slika 12: Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih. .................................................................................. 33 Slika 13: Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v drugih zdravstvenih zavodih po obdobjih. ........................................................................................................ 34 Slika 14: Vrsta zaščitne opreme, ki je primanjkovala službam s področja duševnega zdravja. ............................ 34 Slika 15: Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih po obdobjih. 35 Slika 16: Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah po obdobjih. ... 36 Slika 17: Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih.... ..................................................................................................................................................................... 36 Slika 18: Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih................................................................................................................................................... 37 Slika 19: Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v drugih zdravstvenih ustanovah po obdobjih. ................................................................................................................................................................. 37 Slika 20: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve. .................................................... 38 Slika 21: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve. ............................................................. 39 Slika 22: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve. .......................................................... 39 Slika 23: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2021 v obdobju zaustavitve. ........................................................................... 40 XI Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 24: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2021 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve. ........................................................... 40 Slika 25: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2022 v obdobju zaustavitve. ........................................................................... 41 Slika 26: Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve. ........................................................... 41 Slika 27: Procentualni delež zmanjšanja števila pacientov v času okrnjenega delovanja programa po obdobjih v zdravstvenih ustanovah. ..................................................................................................................................... 42 Slika 28: Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v zdravstvenih domovih. ......... 43 Slika 29: Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v splošnih bolnišnicah. ............ 43 Slika 30: Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v psihiatričnih bolnišnicah. ..... 44 Slika 31: Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah. ........................................................................................................................................................... 44 Slika 32: Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v drugih zdravstvenih zavodih. 45 Slika 33: Drugi profili strokovnjakov, ki so jih morali v času ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 preusmeriti na druge oddelke ali druge ustanove. ............................................................................................................ 45 Slika 34: Preusmeritev kadra v druge oddelke ali ustanove v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po časovnih obdobjih. ....................................................................................................................... 46 Slika 35: Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz zdravstvenih domov. .................................................................................................................................................. 47 Slika 36: Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz psihiatričnih bolnišnic. .................................................................................................................................................. 47 Slika 37: Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik. ...................................................................................................................... 48 Slika 38: Preusmeritev kliničnih psihologov na opravljanje drugega dela iz zdravstvenih domov. ...................... 49 Slika 39: Preusmeritev kliničnih psihologov na opravljanje drugega dela iz psihiatričnih bolnišnic. ................... 49 Slika 40: Preusmeritev psihologov na opravljanje drugega dela iz zdravstvenih domov. .................................... 50 Slika 41: Preusmeritev psihologov na opravljanje drugega dela iz psihiatričnih bolnišnic. ................................. 51 Slika 42: Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na opravljanje drugega dela iz zdravstvenih domov. ............................................................................................................................................ 52 Slika 43: Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na opravljanje drugega dela iz splošnih bolnišnic. .............................................................................................................................................. 52 Slika 44: Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz psihiatričnih bolnišnic. .................................................................................................. 53 Slika 45: Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik. ..................................................................... 53 Slika 46: Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v zdravstvenih domovih. 56 Slika 47: Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v splošnih bolnišnicah. ... 57 Slika 48: Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v psihiatričnih bolnišnicah... .................................................................................................................................................................... 57 Slika 49: Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v drugih zdravstvenih zavodih... .................................................................................................................................................................... 58 XII Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 50: Odgovori na odprto vprašanje o pacientom nedostopnih storitvah po obdobjih epidemije. ............... 59 Slika 51: Čas neizvajanja dejavnosti (v mesecih) v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije. .......... 60 Slika 52: Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenih zavodov po obdobjih epidemije. ........................................................................................................... 61 Slika 53: Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenih domov po obdobjih epidemije. ............................................................................................................. 61 Slika 54: Deleži ponovnih pregledov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v različnih zdravstvenih zavodih po obdobjih epidemije. ............................................................................................................................................ 62 Slika 55: Delež ponovnih pregledov pacientov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije. ............................................................................................................................. 63 Slika 56: Povprečni ocenjeni zamik od prvotnega datuma pregleda po zdravstvenih ustanovah in po obdobjih epidemije (v dnevih). ........................................................................................................................................... 64 Slika 57: Povprečni zamik od prvotnega datuma pregleda po službah zdravstvenega doma in po obdobjih epidemije (v dnevih). .................................................................................................................................................... 65 Slika 58: Najpogostejši razlogi za odpoved ali zamike obravnav pacientov po časovnih obdobjih. ..................... 66 Slika 59: Povprečni delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo, po obdobjih epidemije. .. 66 Slika 60: Delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije (v odstotkih). ........................................................................................................................... 67 Slika 61: Izvajanje storitev v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po obdobjih. ..... 69 Slika 62: Najpogostejši način izvajanja prvih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih domovih po obdobjih.... ..................................................................................................................................................................... 69 Slika 63: Najpogostejši načini izvajanja ponovnih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih domovih po obdobjih. ............................................................................................................................................................. 70 Slika 64: Povprečno število oseb, obravnavanih kot nujni primer, v zdravstvenih zavodih po obdobjih. ............ 70 Slika 65: Organizacija obiskov pacientov v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih............................................... 71 Slika 66: Organizacija obiskov pacientov v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih. .................. 71 Slika 67: Način, na katerega so zdravstvene ustanove omogočile pacientom stik z bližnjimi v času okrnjenega števila dovoljenih obiskovalcev. ........................................................................................................................... 72 Slika 68: Izvajanje skupnostnih obravnav v zdravstvenih domovih po obdobjih. ................................................ 72 Slika 69: Izvedene storitve skupnostne obravnave v zdravstvenih domovih po časovnih obdobjih. ................... 73 Slika 70: Izvedene storitve skupnostne obravnave v psihiatričnih bolnišnicah po časovnih obdobjih. ............... 73 Slika 71: Ocena skupnega števila vseh obiskov pacientov v skupnosti po zdravstvenih zavodih in obdobjih. ..... 74 Slika 72: Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v zdravstvenih domovih po obdobjih epidemije. .............. 76 Slika 73: Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih epidemije. .......... 76 Slika 74: Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih epidemije............................................................................................................................................................. 77 Slika 75: Oblike telemedicine, ki so jih zdravstveni domovi izvajali v najmanjši meri, po obdobjih epidemije. .. 77 Slika 76: Oblike telemedicine, ki so jih psihiatrične bolnišnice izvajale v najmanjši meri, po obdobjih epidemije..... ..................................................................................................................................................................... 78 Slika 77: Oblike telemedicine, ki so jih univerzitetni klinični centri ali klinike izvajale v najmanjši meri, po obdobjih epidemije............................................................................................................................................................. 78 XIII Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 78: Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v zdravstvenih domovih po merjenih obdobjih (v odstotkih).. ..................................................................................................................................................................... 79 Slika 79: Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v psihiatrični bolnišnici po merjenih obdobjih (v odstotkih)... .................................................................................................................................................................... 80 Slika 80: Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po merjenih obdobjih (v odstotkih). ........................................................................................................................................ 81 Slika 81: Storitve, izvedene s pomočjo telemedicine, v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po obdobjih. ............................................................................................................................................ 82 Slika 82: Izvedba dodatnih usposabljanj na področju telemedicine po zdravstvenih ustanovah. ....................... 83 Slika 83: Vrste izvedenih dodatnih usposabljanj na področju telemedicine. ....................................................... 83 Slika 84: Pregled pojavnosti posameznih ovir za izvajanje telemedicine po ustanovah. Za vsak tip ovire so prikazane povprečne vrednosti na lestvici od 1 (»Sploh ni bilo ovir«) do 5 (»Zelo veliko ovir«). ................................ 84 XIV Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Kazalo prilog Priloge ............................................................................................................................................................... 112 PRILOGA A ..................................................................................................................................................... 112 Priloga A1 – Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi s področja duševnega zdravja 112 Priloga A2 – Prostorske kapacitete in zaščitna oprema ............................................................................. 113 Priloga A3 – Kadrovska struktura in organizacija dela ............................................................................... 117 Priloga A4 – Dostopnost do storitev .......................................................................................................... 139 Priloga A5 – Čakalne vrste ......................................................................................................................... 141 Priloga A6 – Izvajanje storitev ................................................................................................................... 147 Priloga A7 – Telemedicina ......................................................................................................................... 161 PRILOGA B ..................................................................................................................................................... 172 Priloga B1 – Prostorske kapacitete in zaščitna oprema ............................................................................. 172 Priloga B2 – Kadrovska struktura in organizacija dela ............................................................................... 173 Priloga B3 – Dostopnost do storitev .......................................................................................................... 178 Priloga B4 – Čakalne vrste ......................................................................................................................... 180 Priloga B5 – Izvajanje storitev ................................................................................................................... 183 Priloga B6 – Telemedicina ......................................................................................................................... 184 PRILOGA C ..................................................................................................................................................... 188 Priloga C1 – Anketni vprašalnik ................................................................................................................. 188 XV Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 1 Uvod Epidemija covida-19 je korenito posegla v delovanje zdravstvenega sistema, precej je zaznamovala tudi področje duševnega zdravja. Da bi se lahko v bodoče kar najbolj učinkovito in hitro odzvali na potrebe v podobnih situacijah, je potreben čim boljši pregled stanja na tem področju. Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) je pridobil projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva (naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada), katerega osnovni namen je zagotoviti potrebna orodja za sploš- no javnost in strokovni kader za obvladovanje širjenja covida-19 s čim manjšo potrebo po obsežnih ukrepih na nacionalni ravni in uspešno blažitev posledic kriznih razmer na duševno zdravje prebivalstva kot tudi na izvajanje zdravstvene dejavnosti. V okviru delovnega sklopa omenjenega projekta, ki se osredotoča na področj e duševnega zdravja, je bila v sklopu delovne naloge Protokol organizacije duševnega zdravja v času epidemije v Sloveniji izvedena raziskava, katere namen je bila ocena stanja oziroma analiza organiziranosti dela služb na področju duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstvenega varstva v času pandemije covida-19 v Sloveniji. Rezultati raziskave omogočajo vpogled v trenutno stanje in stanje v času veljave ukrepov za preprečevanje širitve okužb s covidom-19 ter služijo kot eno od izhodišč za nadaljnje usmeritve za organizacijo dela služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v Sloveniji oziroma priporočil, ki bodo organizacijam v času epidemije v pomoč pri prilagajanju delovnih procesov na način, da bodo uporabniki lahko nemoteno dostopali do storitev duševnega zdravja ter istočasno zagotovila varnost pri izvajanju delovnih nalog. 1.1 O epidemiji covida-19 1.1.1 O bolezni covid-19 Konec leta 2019 so se začela pojavljati prva poročila o pojavu okužb med ljudmi oziroma o pojavu primerov »virusne pljučnice neznanega izvora« v mestu Wuhan na Kitajskem (World Health Organization, 2020a). Povzro- čitelj »virusne pljučnice neznanega izvora« je bil novi koronavirus, SARS-CoV-2 (Eurosurveillance Editorial Team, 2020; Harlander idr., 2020), bolezen, ki jo omenjeni virus povzroča, pa poznamo pod imenom koronavirusna okužba 2019 (covid-19) (Gorbalenya idr., 2020). Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju: WHO) je 30. januarja 2020 izbruh novega koronavirusa razglasila za izredne razmere v javnem zdravju mednarodnega pomena (Eurosurveillance Editorial Team, 2020). Covid-19 je tretja visoko patogena človeška koronavirusna bolezen doslej in čeprav je manj smrtonosna kot SARS-CoV-1 ali MERS, je njeno hitro širjenje oziroma visoka nalezljivost predstavljala največjo grožnjo zdravju na svetovni ravni v tem stoletju (Tang idr., 2020). Covid-19 se je hitro razširil po celem svetu, WHO pa je njegov izbruh uradno označila za pandemijo 11. marca 2020 (World Health Organization, 2020a). V Evropi so bili prvi trije primeri covida-19 potrjeni 24. januarja 2020 v Franciji (Eurosurveillance Editorial Team, 2020), prvi primer v Sloveniji pa je bil potrjen 4. marca 2020 (IUS-INFO - Slovenija v boju proti širjenju novega koronavirusa sprejela vrsto ukrepov, b. d.). Epidemija covida-19 je bila v Sloveniji prvič razglašena 12. marca (GOV.SI, 2020). Od prvega pojava omenjene bolezni do 23. decembra 2022 je bilo po svetu uradno potrjenih 651.918.402 primerov covida-19, od tega jih je 6.656.601 s potrjeno okužbo umrlo (World Health Organization, b. d.-d). Covid-19 je težko klinično diagnosticirati, saj so simptomi (kot na primer povišana telesna temperatura, kašelj, zasoplost in utrujenost) podobni simptomom mnogih drugih akutnih okužb dihal (Tang idr., 2020). Virusi iz skupine korona-virusov povzročajo predvsem bolezni zgornjih dihal, lahko pa tudi hud akutni respiracijski sindrom (Mesarič, Pogačnik idr., 2020). Covid-19 lahko poteka asimptomatsko ali pa kot fulminantna pljučnica s fatalnim izidom (Harlander idr., 2020). V večini primerov bolezen poteka subakutno z različnimi simptomi in znaki (Guan idr., 2020). Najbolj značilni so povišana telesna temperatura, kašelj, mialgija ali utrujenost (Huang idr., 2020), izguba možnosti zaznave vonja ter okusa, splošno slabo počutje ali huda splošna oslabelost (Harlander idr., 2020; World Health Organization, b. d.-a), zasoplost, glavobol, vneto grlo, zamašitev ali izcedek iz nosu (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021a). Med resne simptome uvrščamo oteženo dihanje, zasoplost (Huang idr., 2020), težave z govorom ali mobilnostjo, zmedenost in bolečine v prsih (World Health Organization, b. d.-a). 1 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Okužba s SARS-CoV-2 ljudi prizadene na različne načine (World Health Organization, b. d.-a). Covid-19 lahko prizadene ljudi vseh starosti, vendar pa obstajajo dejavniki tveganja za težji potek bolezni z zapleti. Tveganje za težji potek bolezni imajo starejši ljudje (Tomažič, b. d.; Zhou idr., 2020); tveganje za težji potek bolezni postopoma narašča s starostjo, višje tveganje se začne s približno 40. letom, sicer pa je tveganje bistveno višje za starejše od 60 let (World Health Organization, 2020b). V starosti nad 70 let, sploh v obdobju nad 80 let, pa je smrtnost največja (Tomažič, b. d.). Tveganje za težji potek bolezni imajo tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, kot na so primer bolezni srca in ožilja ter kronične bolezni dihal (Du idr., 2020; Wang idr., 2020; Wu & McGoogan, 2020), sladkorna bolezen (Du idr., 2020; Tomažič, b. d.; Wang idr., 2020; Wu & McGoogan, 2020; Zhou idr., 2020), visok krvni tlak (Tomažič, b. d.; Zhou idr., 2020), raka (World Health Organization, 2020a). Bolezen ima težji potek tudi pri kadil-cih. Posebej ranljivi so tudi bolniki z okvarami imunskega sistema in posamezniki z izrazito prekomerno telesno težo (BMI večji od 40) (Chow idr., 2020; Grasselli idr., 2020; Leung, 2022; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.-b). Pri večini otrok poteka covid-19 s prehladnimi znaki ali asimptomatsko (Su idr., 2020) (MIS-C pri otrocih je v primerjavi z odraslimi bistveno redkejši (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.-b)). Pri večini okuženih odraslih pride do razvoja blage do zmerne bolezni in ozdravitve brez potrebe po hospitalizaciji (Khan idr., 2020; World Health Organization, b. d.-a), približno 6 % pa jih potrebuje intenzivno nego (Khan idr., 2020). Čeprav je bolezen pri večini ljudi blaga, lahko pri nekaterih bolnikih, zlasti tistih s pridruženimi boleznimi, pride do odpovedi diha-nja, aritmij, šoka, odpovedi ledvic, poškodb srca in ožilja, odpovedi jeter (Guo idr., 2020), prizadeta so lahko tudi prebavila in centralni živčni sistem, kar lahko vodi do hkratne odpovedi več organov ter smrti (Tomašič, 2020). Kljub temu, da bolezen covid-19 v večini primerov poteka blago in brez zapletov (Khan idr., 2020; World Health Organization, b. d.-a), lahko pri nekaterih posameznikih pride do postcovidnega sindroma oziroma dolgega covida (angl. long covid), kar pomeni, da pri posamezniku nekateri simptomi ostanejo prisotni še več tednov ali mesecev po preboleli okužbi. Dolgi covid zajema pestro paleto različnih zdravstvenih težav z organsko oziroma psihosomatsko patologijo, ki lahko pomembno vplivajo na posameznikovo vsakodnevno življenje (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023). Po izsledkih sistematičnega pregleda literature in meta analize po prebolenju covida-19, lahko skoraj tretjino posameznikov prizadene dolgotrajna utrujenost in/ali kognitivno poslabšanje (Ceban idr., 2022). Pri dolgem covidu pa se lahko pojavijo tudi drugi nevro-psihološki simptomi, kot je anksioznost, depresija, spremembe razpoloženja, misli na samopoškodovanje ali samomor, dezorientiranost, nespečnost in možganska megla (Aiyegbusi idr., 2021). 1.1.2 Ukrepi za preprečevanje širitve covida-19 V začetnih fazah epidemije covida-19 nismo poznali učinkovitega specifičnega zdravljenja, vezanega na prekinitev razmnoževanja virusa SARS-CoV-2 oziroma protivirusnega zdravljenja covida-19 (Tang idr., 2020; Tomažič, b. d.), zato smo bili primarno osredotočeni na podporno zdravljenje (Guo idr., 2020). Simptomi in znaki bolezni pri osebah z njenim blagim potekom običajno izzvenijo v obdobju do dveh tednov, pri hudo bolnih v obdobju dveh do štirih tednov in pri preživelih kritično bolnih v obdobju treh do šestih tednov. Umrli pacienti so preminili v obdobju dveh do osmih tednov po začetku bolezni (Tomažič, b. d.). Ker je bolezen covid-19 zaradi pomanjkanja specifičnih simptomov, na osnovi katerih bi jo lahko razlikovali od ostalih virusnih okužb dihal, težko prepoznati, je za odkrivanje novih covid-19 primerov, sledenje tesnih stikov in opredelitev skupin primerov ključno mikrobiološko testiranje (Winter in Hegde, 2020) z odvzemom brisa nosno- -žrelnega prostora, nosu, izmečka dihal ali drugih kužnin (Tomažič, b. d.; Wu in McGoogan, 2020). Za covid-19, ki je zelo nalezljiva bolezen (Yu idr., 2020), je sprva veljalo, da lahko z njim okužen posameznik v povprečju okuži tri druge (Alimohamadi idr., 2020), oziroma je bilo na začetku bazično reprodukcijsko število v neimuni populaciji od dva do tri, kasneje pa se je efektivno reprodukcijsko število zaradi prekuženosti in cepljenja znižalo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.-a). Virus se prenaša kapljično in aerogeno, iz ust ali nosu okuženega posameznika (od večjih dihalnih kapljic do manjših aerosolov), med tem ko ta kiha, kašlja, govori ali diha (World Health Organization, b. d.-b). Kapljice okuženega z virusom pridejo v stik s sluznico nosu, ust in oči drugih oseb v bližini, padejo pa tudi na bližnje površine (Tomašič, 2020), preko katerih se lahko okužba širi posredno (Mesarič idr., 2020). Inkubacijska doba virusa traja od 2 do 14 dni (Linton idr., 2020), v povprečju od 5 do 6 dni (se pa razlikuje med posameznimi različicami povzročitelja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.-b)), sicer pa se začnejo simptomi bolezni v povprečju kazati od 4 do 6 (Tomažič, b. d.) oziroma od 5 do 6 dni po okuž- bi (Lauer idr., 2020; Li idr., 2020; World Health Organization, b. d.-b). Virus se najintenzivneje razmnožuje prvih 2 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 nekaj dni, zato so posamezniki takrat tudi najbolj kužni, ni pa nujno, da že izkazujejo simptome bolezni (Tomažič, b. d.). Pomebni za širjenje okužbe so tudi asimptomatsko okuženi (Biscayart idr., 2020; Cereda idr., 2020). Najboljši način za preprečevanje in upočasnitev prenosa okužbe je dobro informiranje o bolezni in o tem, kako se virus širi, in seveda cepljenje (World Health Organization, b. d.-a). Sodelujoči v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti so se v 16,8 % popolnoma strinjali s tem, da redno spremljajo novice o covidu-19 (Gabrovec idr., 2021). V raziskavi ocene potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 (Kerč idr., 2021) je 64 % sodelujočih branju ali poslušanju novic o bolezni covida-19 namenilo manj kot uro, sledili so tisti, ki temu niso namenjali časa (20 %), nato tisti, ki so namenili 1–3 ure (14 %) in nazadnje tisti, ki so branju/ poslušanju novic o bolezni covida-19 namenili več kot 3 ure (2 %). Ob branju ali poslušanju novic so udeleženci raziskave v povprečju poročali srednjo raven zaskrbljenosti (M = 4,26). Za uspešen nadzor in v določenem obdobju prekinitev pandemije, mora biti velik del prebivalstva imun na virus, kar lahko najbolj varno in učinkovito dosežemo s cepivom (Mathieu idr., 2021). Po oceni Evropske agencije za zdravila in posvetovanju z državami članicami EU je bilo s strani Evropske komisije najprej (21. 12. 2020) odob-reno cepivo Comirnaty proizvajalcev BioNTecha in Pfizerja, 6. 1. 2021 je sledila odobritev cepiva proizvajalca Moderne, nekoliko kasneje (29. 1. 2021) še cepiva proizvajalca AstraZeneca, 11. 3. 2021 Janssen, proizvajalca Johnson&Johnson in konec leta 2021 (20. decembra) še cepivo Nuvaxovid – proizvajalca Novavax (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.-a). Cepljenje proti covidu-19 ima pomembno vlogo pri preprečevanju okužb in predvsem težjega poteka bolezni z zapleti. Skozi različne valove izvedb raziskave SI-PANDA sta približno dve tretjini (4. val: 70,2 %; 5. val: 68,5 %; 6. val: 68,7 %; 7. val: 66,3 %; 8. val: 60,0 %) sodelujočih v raziskavi menili, da cepivo proti covidu-19 lahko pripomore k zajezitvi njegovega širjenja (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b, 2021c, 2021d, 2021e). Kljub relativno visokemu deležu tistih, ki so bili mnenja, da cepivo proti covidu-19 lahko pripomore k zajezitvi njegovega širjenja, se je javno mnenje glede tega, ali se bi cepili proti covidu-19, ko bo cepivo na voljo, na nek način ustalilo na približno polovici oseb (4. val: 56,2 %; 5. val: 55,7 %; 6. val: 55,1 %; 7. val: 52,1 %, 8. val: 49,2 %), precej več jih je namero za cepljenje izrazilo v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti (70,8 %). Višja kot je bila opredeljena starostna skupina sodelujočih v raziskavi, večja je bila izražena namera za cepljenje (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b, 2021c, 2021d, 2021e). Glavna dejavnika, ki naj vplivala na odločitev o cepljenju proti covidu-19, sta bila med sodelujočimi v raziskavi 4. vala raziskave SI-PANDA, ali bo na voljo dovolj podatkov, da je cepivo varno (povprečna vrednost na 7-stopenjski lestvici 5,4) in ali bo na voljo dovolj podatkov, da je cepivo učinkovito (5,3) (Hočevar Grom idr., 2021a). Ko je cepivo bilo na voljo, so med anketiranimi kot odvrnilni razlogi za cepljenje prevladovali: zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju in dolgoročnih vplivov na zdravje, zaskrbljenost, da cepivo ni varno, nekaj pa jih je bilo mnenja, da morebitna okužba s SARS-CoV-2 za njih ne predstavlja grožnje (Hočevar Grom idr., 2021g). V primerjavi s starejšimi so bili glede cepiva bolj skeptični mlajši (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b 2021c, 2021d, 2021e) in bolj kot moški so bile skeptične ženske (Hočevar Grom idr., 2021b). Zaradi pojava mutacij SARS-CoV-2 se je izkazalo, da niti prebolela bolezen niti cepljenje ne zaščitita pred ponovno okužbo, se je pa z širjenjem različice omikron kljub imunskemu pobegu pomembno znižalo breme težko potekajočega covida-19 (Pustivšek in Rojko, 2021). Kot pomemben in učinkovit način za zaščito pred okužbo so se tako izkazali javnozdravstveni ukrepi (Hu idr., 2021). Javnozdravstvene in socialne ukrepe WHO opredeljuje kot vse ukrepe ali aktivnosti, ki jih izvaja posameznik, inštitucija, skupnosti, lokalni in državni odločevalci in med-narodna telesa z namenom upočasnitve ali preprečitev širitve nalezljive bolezni, kot je covid-19 (World Health Organization, b. d.-b). Gre za ključne strategije, ki lahko preprečijo, da bi posameznik prišel v stik z virusom, kar posledično zmanjšuje potrebo po hospitalizaciji in verjetnost za smrtni izid zaradi virusa. Z upoštevanjem javnozdravstvenih ukrepov se zmanjša tudi pritisk na zdravstveni sistem ter hkrati omogoči več časa za razvoj farmakoloških intervencij, kot na primer zdravila, cepiva (World Health Organization, b. d.-b). Ukrepe lahko razdelimo v štiri skupine: 1. Osebno preventivno vedenje je javnozdravstveni ukrep, katerega posamezniki izvajajo z namenom, da se zaščitijo pred okužbo z virusom, zmanjšajo prenos virusa iz osebe na osebo in zaščitijo druge. 2. Fizično distanciranje je ukrep, ki preprečuje širjenje virusa z okuženih na neokužene posameznike in ščiti tiste, ki imajo povišano tveganje za težji potek bolezni. 3 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 3. Namen omejitve gibanja je zamejiti prehajanje virusa iz enega območja na drugega. 4. Posebni zaščitni ukrepi so namenjeni specifičnim populacijam in ranljivim skupinam. (World Health Organization, 2020a). Osebno preventivno vedenje je med pomembnejšimi javnozdravstvenimi ukrepi, kar vključuje: - čimprejšnje cepljenje s klinično odobrenim cepivom proti covidu-19; - vzdrževanje vsaj 1,5 metra fizične razdalje do drugih oseb, tudi v primeru, ko navidezno ne izkazujejo znakov obolenja s covidom-19; - pravilna uporaba zaščitne maske (maska naj pokriva nos, usta in brado); - redno zračenje zaprtih prostorov; - redno umivanje rok z milom in vodo ali dezinfekcija z alkoholnim razkužilom za roke; - skrb za higieno kašlja in kihanja (pri kašljanju ali kihanju si je potrebno pokriti usta in nos s pokrčenim komolcem ali robčkom); - v primeru slabega počutja je potrebno ostati doma in se samoizolirati dokler se zdravje ne izboljša (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2022; World Health Organization, 2022b). Javnozdravstveni ukrepi predstavljajo nabor ukrepov, katere se lahko targetirano izbere, prilagodi in izvede glede na potrebe oziroma kontekst, torej glede na intenzivnost prenosa virusa v določenem okolju. Čeprav je primarni cilj javnozdravstvenih ukrepov varovanje zdravja javnosti, lahko s strogimi ukrepi za preprečevanje širitve virusa (npr. prepoved zbiranja, prepoved gibanja) dosežemo izbrani cilj ukrepa, hkrati pa lahko to vodi v poslabšanje stanja na drugih področjih (npr. zdravstvenega in socialno-ekonomskega stanja posameznikov in skupnosti). Ključno je, da se ob implementaciji javnozdravstvenih ukrepov istočasno tudi načrtuje naslavljanje potencialnih negativnih posledic, (Brooks idr., 2020; World Health Organization, 2020a). Na primer, splošne smernice karantenskih in izolacijskih ukrepov so določene na podlagi podatkov objavljenih raziskav o obdobjih prenosa okužbe, inkubacijski dobi, virusnem bremenu ipd., pri čemer je potrebno pretehtati še sprejemljivo tveganje za čim bolj normalno delovanje družbe (Brooks idr., 2020; Hočevar Grom idr., 2021c). Za zagotavljanje čim manj negativnih posledic izolacije in karantene je ključno, da odločevalci ob snovanju kriterijev in karantene ter izolacijskih ukrepov upoštevajo sledeče: - informacije so ključne - posamezniki, ki so v karanteni, morajo razumeti situacijo; - komunikacija mora biti hitra in učinkovita; - zagotovljene morajo biti tako splošne kot medicinske zaloge; - obdobje karantene mora biti kratko, njeno trajanje pa predvidljivo in brez naknadnih spreminjanj, razen v izjemnih okoliščinah; - večina škodljivih učinkov izhaja iz omejitve prostosti – prostovoljna karantena je povezana z manj stiskami in manj dolgotrajnimi zapleti; - odločevalci na področju javnega zdravja bi morali poudariti altruistično izbiro samoizolacije (Brooks idr., 2020). Glede na rezultate 6. vala raziskave SI-PANDA se nakazuje, da so do upoštevanja izolacije bolj skeptični mlajši posamezniki (starostna skupina od 18 do 29 let) in zaposleni v primerjavi z upokojenimi, manj pa zdravstveni delavci, osebe, ki živijo same ali z osebo z večjim tveganjem za težji potek okužbe, sicer pa je na splošno delež oseb, ki so skeptične do izolacije, relativno majhen. Kot razlog za morebitno neupoštevanje izolacije izstopata izguba dohodka ter dejstvo, da ni nikogar, ki bi prinašal življenjske potrebščine (več kot 15 %) (Hočevar Grom idr., 2021c). Na upoštevanje tako izolacije kot drugih javnozdravstvenih ukrepov vplivajo tudi drugi dejavniki, kot na primer posameznikove vrednote, politična usmerjenost, kako so informacije posredovane (tj. komunikacijski kanal – radio, TV, družbena omrežja, brošure itd.), kdo posreduje informacije (Haidt, 2012; Matz idr., 2017; Nan idr., 2022; Orbell & Kyriakaki, 2008; Pink idr., 2021). Posledično je pri implementaciji javnozdravstvenih ukrepov izredno pomemben vidik tudi zdravstveno komuniciranje – kaj, zakaj, kdo, kako in na kakšen način so posamezne vsebine predstavljene kateri ciljni populaciji (Hornik idr., 2021; McGuire, 1989). Pandemijo covida-19 je namreč 4 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 spremljala poplava dezinformacij in lažnih informacij1 o virusu, kar je splošni javnosti oteževalo sprejemanje informiranih odločitev – tako v povezavi z upoštevanjem javnozdravstvenih ukrepov kot tudi v povezavi s ceplje-nem (Bin Naeem & Kamel Boulos, 2021; Nyhan & Reifler, 2010). Poleg tega je World Health Organization (2020c) opozorila na pandemsko izčrpanost, ki nastane kot posledica dolgotrajne prisotnosti zdravstvene krize, ki se kaže kot postopno zmanjšanje motivacije za upoštevanje javnozdravstvenih ukrepov in spremljanje informacij, povezanih s pandemijo. Na upad motivacije vplivajo številne izkušnje, čustva in percepcija posameznika, kot tudi zakonodaja, kulturno in družbeno okolje. 1.1.3 Epidemija covida-19 v Sloveniji Prvi primer v Sloveniji je bil zabeležen 4. marca 2020, čemur je naslednji dan sledila vzpostavitev prvih vstopnih točk za testiranje (RTV Slovenija, 2020). Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca razglasila pandemijo (World Health Organization, 2020a), čemur je naslednji dan sledila Slovenija z razglasitvijo epidemije (Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, 2020). V Sloveniji je bila prva smrtna žrtev novega koronavirusa potrjena 14. marca 2020 (RTV Slovenija, 2020). 1.1.3.1 Leto 2020, pomladna zaustavitev javnega življenja 16. marca je v veljavo vstopil Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobra- ževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020), s katerim so za dva tedna bili odpovedani specialistični pregledi in operativni posegi, ki niso imeli oznake nujno ali zelo hitro (z izjemo onkoloških storitev in obravnav nosečnic). Dokončno so se zaprle šole, začasno se je ustavil avtobusni in železniški javni promet in zaprli so se gostinski lokali. Prepovedano je bilo javno zbiranje, dovoljeno je bilo zgolj individualno gibanje ali gibanje s člani iz istega gospodinjstva, hkrati se je vzpostavila prepoved gibanja izven občine prebivališča (Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, 2020). Na zaprtih javnih krajih je bila obvezna uporaba zaščitne maske in na začetku tudi rokavic. Država je nudila denarno pomoč za samozaposlene in kmete z upadom dohodka, redne študente, velike družine, upokojence, prejemnike denarne socialne pomoči, vse zaposlene na delovnih mestih z nadpovprečnim tveganjem za svoje zdravje oz. prekomerno obremenjenostjo (Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), 2020). 1.1.3.2 Leto 2020, obdobje brez zaustavitve javnega življenja Konec aprila in začetek maja so se začasni odloki pričeli sproščati – ponovno so se odprle knjižnice, galerije in muzeji, dovoljena je bila strežba na zunanjih površinah lokalov, odprli so se lahko frizerski in kozmetični saloni ter odpravila se je splošna omejitev gibanja na občino prebivališča. Ponovno je pričel delovati javni potniški promet, vendar je veljala omejitev števila potnikov, obvezna uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok. 14. maja je bila epidemija preklicana (Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), 2020). Prebivalci Slovenije so po preklicu epidemije dobili tudi turistične bone (Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov, 2020) z namenom spodbuditve oziroma zaščite turistične panoge v Sloveniji. 1.1.3.3 Leto 2020, jesenska zaustavitev javnega življenja Po ponovnem postopnem naraščanju števila okužb, je bilo od 4. septembra obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih (Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS- -CoV-2, 2020a), kasneje pa tudi na odprtem (Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, 2020b). Državo se je razdelilo na stopnjo okuženosti po statističnih regijah in jih označilo kot zeleno, oranžno in rdečo. V slednjih je veljala prepoved uporabe športnih objektov, obvezno no- šenje maske tudi na odprtem in prepoved zbiranja več kot deset ljudi (tudi zasebno) (Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi, 2020). Oktobra so se v rdečih regijah zaprli gostinski lokali in fitnes centri. Omejilo ¹ Dezinformacije so informacije o stvareh ali dogodkih, ki ne temeljijo na dejstvih ali mnenju strokovnjakov. Medtem ko so lažne informacije diseminirane brez jasnega namena zavajati javnost, so dezinformacije diseminirane z jasnim namenom preslepitve ljudi (Bin Naeem & Kamel Boulos, 2021; Nyhan & Reifler, 2010). 5 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 se je tudi delovanje storitev salonov na zgolj eno stranko v prostoru, za vse šole je bilo odrejeno izobraževanje na daljavo (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, 2020a). Prehajanje med rdečimi conami ni bilo dovoljeno, medtem ko so prebivalci oranžnih in zelenih con lahko prehajali prosto (Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, 2020a). 19. oktobra je bila razglašena 30-dnevna epidemija (Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, 2020), ki je bila kasneje podaljšana. Naslednji dan je vlada vzpostavila še policijsko uro – prepoved gibanja na prostem med 21. in 6. uro (Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, 2020b). Ponovno je pričela veljati tudi omejitev gibanja na občino prebivališča (Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, 2020c). 16. novembra se je ponovno zaustavilo javno življenje: javni prevoz je prenehal obratovati, trgovine z ne njunim blagom so se zaprle, nadaljevalo se je šolanje na daljavo (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, 2020b). Prvo množično cepljenje proti covidu-19 se je začelo 27. decembra v domu za starejše („V Sloveniji se je pričelo cepljenje“, 2020). 1.1.3.4 Leto 2021, obdobje brez zaustavitve javnega življenja 8. februarja so bili izpolnjeni pogoji za prehod države v oranžno fazo. Odprle so se osnovne šole za prvo triado (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, 2021). Širiti se je pričel nov sev virusa, ki je predstavljal nižje tveganje za smrtni izid. Med 1. in 11. aprilom je bilo odrejeno popolno zaprtje države, zaradi strahu pred tretjim valom epidemije (Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2021). 12. aprila so se ponovno odprle šole in nekatere dejavnosti. Policijska ura se je najprej skrajšala na čas od 22. do 5. ure (Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, 2021), nato pa povsem ukinila (Odlok o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, 2021). S potrdilom o prebolelosti, cepljenosti ali negativnem testu (PCT) je bila prebivalcem dovoljena raba turističnih storitev, izobraževanih ustanov, notranjosti lokalov ter kulturnih in športnih dogodkov (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, 2021). 12. maja so bili v državi izpolnjeni pogoji za prehod v rumeno fazo. Prebivalci so dobili nov bon (BON21), ki so ga lahko koristili za pred-stave, turizem, izobraževanja na področju kulture in umetnosti, knjige ter druge storitve ali dobrine s področja kulture in ustvarjalnosti (Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov, 2021). 1.1.3.5 Leto 2021, obdobje zaustavitve javnega življenja S 15. septembrom je PCT pogoj postal obvezen za večino družabnega življenja za vse starejše od 15 let (Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS- -CoV-2, 2021). Kasneje se je starostna meja znižala na 12 let, ob izkazovanju pogoja je bilo tudi obvezno pokazati osebni dokument, hkrati pa so bile prepovedane maske iz blaga – obvezna je bila raba kirurških mask ali mask tipa FFP2 (Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, 2021). Isti odlok je prepovedal tudi praznovanja in druženja med člani različnih gospodinjstev, javne prireditve so morale zagotoviti obvezni razmik enega sedeža med obiskovalci, trgovine so omejile dovoljeno število kupcev, necepljeni šolarji pa so morali trikrat tedensko opravljati samotestiranje, ki jim je bilo nudeno brezplačno. 1.1.3.6 Leto 2022 Januarja leta 2022 so bile v veljavi še omejitve iz preteklega leta. Februarja so se ukinile karantene za posameznike, ki so imeli stik z okuženimi. Sledila je sprostitev vseh ukrepov, razen mask in PCT pogoja v zdravstvenih prostorih (Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, 2022). Zadnji epidemiološki ukrepi so bili ukinjeni 30. maja, ob čemer je bila razpuščena tudi strokovna skupina 6 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 za covid-19 (Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, 2022). 1.1.3.7 Leto 2023 Leta 2023 v Sloveniji več ni bilo poostritve ukrepov. Februarja je bila dokončno razpuščena posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (RTV Slovenija, 2023). Svetovna zdravstvena organizacija je 4. maja razglasila, da covid-19 več ne predstavlja izrednega stanja na področju javnega zdravja na globalnem nivoju (World Health Organization, 2023). Posledično leta 2023 nismo vključili v pričujočo raziskavo. 1.1.3.8 Obolelost za covidom-19 v Sloveniji Od 4. marca 2020, ko je bil v Sloveniji prvič odkrit primer okužbe z virusom SARS-CoV-2, do 29. januarja 2023, je bilo v Sloveniji zabeleženih več epidemičnih valov in sevov virusa, potrjenih primerov covida-19 pa že 1.321.220, pri čemer je potrebno upoštevati, da je število prijavljenih primerov bolezni covida-19 podcenjeno številu resnič- nih okužb (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023). Kljub temu da večina obolelih s trenutno najbolj razširjeno različico SARS-SoV-2 ne potrebuje zdravniškega zdravljenja oziroma preboli bolezen lažjega poteka (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023), je potrebno zaščititi najranljivejše skupine prebivalstva in ukrepati glede negativnih vplivov, ki jih je virus pustil tako ali drugače na različnih področjih življenj prebivalcev Slovenije. 1.2 Epidemija in duševno zdravje V času kriznih razmer je bila pozornost, tako pri nas kot drugod po svetu, usmerjena k ukrepom, namenjenim zamejitvi in kontroli širjenja virusa SARS-CoV-2, blažitvi vplivov bolezni na javno zdravje in gospodarstvo, prezrt pa je ostal njihov psihološki učinek (Cui idr., 2022). Ko govorimo o vplivu epidemije na duševno zdravje, je pomembno vedeti, da je duševno zdravje več kot samo odsotnost ali prisotnost duševne motnje oziroma simptomov duševne motnje. Duševno zdravje je kontiniuum med dvema dimenzijama. Prva dimenzija je duševno blagostanje, ki zajema dobre odnose z drugimi, sposobnost obvladovanja svojega življenja in pozitivno počutje. Druga dimenzija pa ponazarja izraženost simptomov duševnih motenj. O duševnem zdravju torej govorimo kot o kontiniuumu dveh omenjenih dimenzij, po katerih se gibljemo tekom našega življenja, glede na okoljske dejavnike ali situacije. Pri tem je pomembno poudariti, da imamo lahko zelo dobro duševno blagostanje kljub prisotnosti duševne motnje, prav tako pa imamo lahko tudi slabo duševno blagostanje brez prisotne duševne motnje (Keyes, 2005). 1.2.1 Epidemiologija duševnega zdravja v času epidemije covida-19 1.2.1.1 Prevalenca ter incidenca duševnih stisk in motenj v času epidemije covida-19 V času pandemije covida-19 so bile izvedene številne študije o vplivu pandemije na duševno zdravje – tako splošnega prebivalstva, kot tudi specifičnih starostnih ali poklicnih skupin. Vendar so rezultati različnih študij nekonsistentni – medtem ko nekatere študije nakazujejo poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva, druge tovrstnega trenda niso zaznale. Fountoulakis in sodelavci (2022) so v svoji mednarodni presečni študiji, v katero je bilo vključenih 40 držav in skupno 55.589 udeležencev, merili pogostost samomorilnih ideacij (RASS; Fountoulakis idr., 2012), ter stopnjo izraženosti depresivne (CES-D; Fountoulakis idr., 2001) in anksiozne (STAI-Y1 state; Fountoulakis idr., 2006) simptomatike. Podatke so zbirali od aprila 2020 do marca 2021, vendar so vse zbrane podatke analizirali kot homogeno skupino, neupoštevajoč spremembe okoliščin – torej različne valove epidemije, prisotnost bolj stro-gih javnozdravstvenih ukrepov itd. Udeleženci raziskave so poročali porast simptomov anksioznosti (47,41 %) in depresije (40,28 %), pri čemer je porast simptomov depresije navajalo 20,7 % ženk, 12,36 % moških in 27,64 % oseb, ki so se opredelile kot »ne-binarni spol«. Višnje stopnje depresivne simptomatike so izražali udeleženci z zgodovino duševnih težav v primerjavi s tistimi, ki niso navajali zgodovine duševnih stisk (31,82 % vs. 13,07 %). Skupno je 4,8 % udeležencev poročalo, da imajo pogosto ali zelo pogosto samomorilne misli (4,96 % moški, 4,48 % ženske in 19,18 % osebe ne-binarnega spola). V sistematičnem pregledu in meta analizi so Madigan in 7 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 sodelavci (2023) primerjali število mladostnikov, ki so v ZDA potrebovali nujno medicinsko pomoč zaradi samomorilnih ideacij, poskusov samomora in samopoškodovalnega vedenja v času pred in med epidemijo covida-19. Rezultati so pokazali višjo stopnjo obiskov nujne medicinske pomoči zaradi samomorilnih ideacij ali poizkusov samomorov v času epidemije, pri čemer so bile pogosteje obravnavane mladoletnice kot mladoletniki, ter povi- šano stopnjo samopoškodovalnega vedenja med adolescenti, starimi med 16 in 17 let. Hkrati so rezultati pokazali zmanjšan obisk nujne medicinske pomoči zaradi katerih koli drugih duševnih motenj (npr. depresije, psihotične motnje). Pri tem so avtorji opozorili, da je v času epidemije prišlo do splošnega upada obiska nujne medicinske pomoči v času epidemije, zaradi česar je tovrstni porast še toliko bolj zaskrbljujoč. Po drugi strani rezultati longitudinalnih študij in rezultati meta analiz longitudinalnih študij kažejo drugačno sliko. Z namenom ocene svetovne prevalence simptomov depresije, anksioznosti, posttravmatske stresne motnje in duševnih stisk, ter svetovnega povprečja simptomov depresije in aksioznosti so Cénat in sodelavci (2022) izvedli sistematični pregled literature longitudinalnih študij ter na podlagi 64 identificiranih raziskav izvedli meta analizo. Rezultati meta analize so pokazali porast težav v duševnem zdravju tekom prvega vala epidemije covida-19 – še posebej v aprilu in maju 2020, ko so veljali najstrožji javnozdravstveni ukrepi ter je bilo največ smrtnih izidov zaradi covida-19. Od junija 2020 naprej pa so rezultati nakazovali upad prevalence simptomov duševnih motenj tako v Severni Ameriki kot v Evropi, kar je tudi skladno z zaključkom prvega vala epidemije in sproščanjem ukrepov. Pri tem pa so avtorji opozorili, da so signifikantne razlike v prevalencah duševnih stisk in motenj, ki so jih navajale različne raziskave, vključene v meta analizo, povezane z merskimi instrumenti, ki so jih avtorji uporabili v longitudinalnih študijah2. Podobne rezultate so poročali tudi Sun in sodelavci (2023), ki so prav tako izvedli sistematični pregled znan-stvenih prispevkov in meta analizo. V raziskavo so vključili 134 kohortnih študij3, ki so prvi val ocene splošnega duševnega zdravja, simptomov depresije in anksioznosti izvedli pred nastopom epidemije covida-19 (od 2018 do 31. decembra 2019) ter ponovni val ocenjevanja v letu 2020. Večina študij je izvedla ponovno oceno marca 2020 ali kasneje (n = 125) in le tri študije so izvedle več kot dve ponovitvi. V raziskavi ni bilo opredeljeno kateri vprašalniki so bili uporabljeni v različnih študijah, vključenih v meta analizo, zaradi česar je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov. Izsledki meta analize so pokazali minimalno in ne signifikantno spremembo v splo- šnem duševnem zdravju in anksioznosti ter manjši porast depresije pri kohortah splošne populacije. Medtem pa so pri ženskah in starših zaznali manjše statistično pomembno poslabšanje duševnega zdravja ter manjše povišanje simptomov anksioznosti. Prav tako so rezultati pokazali manjše povečanje simptomov depresije tako pri ženskah kot tudi pri študentih, starejših odraslih in osebah, ki so se identificirale z manjšinsko spolno iden-titeto4 ali usmerjenostjo. Presenetljivo so rezultati nakazali celo manjše izboljšanje simptomov duševnih stisk in simptomov depresije pri osebah s predobstoječimi duševnimi stiskami, vendar ti rezultati temeljijo na zgolj dveh študijah, zaradi česar je potrebna previdnost pri interpretaciji. Prav tako avtorji izpostavljajo previdnost pri interpretaciji poslabšanja rezultatov, vezanih na starše, saj je le ena študija preverjala simptome anksioznosti in tri splošno poslabšanje duševnega zdravja pri tej dotični kohorti. 2 Signifikantne razlike v prevalencah težav v duševnem zdravju, ki so jih navajale vključene raziskave, so ponazorjene na primeru prevalence simptomov anksioznosti in depresije. Longitudinalne raziskave, vključene v meta analizo, so uporabile 9 različnih vprašalnikov za merjenje simptomov anksioznosti. Združena prevalenca simptomov anksizonosti je bila 25 %, pri čemer je bila združena prevalenca simptomov anksioznosti merjena z Lestvico anksioznosti (angl. State-Trait Anxiety Inventory [STAI]; Spielberger idr., 1983) in je znašala 56,4 %, medtem ko je bila združena prevalenca simptomov anksioznosti ocenjena z Beckovo lestvico anksioznosti (angl. Beck Anxiety Inventory [BAI]; Beck idr., 1993) in je znašala 16,5 %. Največjo heterogenost med rezultati prevalenc med raziskavami, ki so uporabile enake merske instrumente, pa je bilo opaziti pri uporabi Lestvice generalizirane anksioznosti (angl. Generalised Anxiety Disorder-7 [GAD-7]; Spitzer idr., 2006). Prav tako je bila signifikantna razlika v poročanih prevalencah simptomov depresije glede na vrsto merskega instrumenta, upora-bljenega v študiji (raziskave so uporabile 9 različnih merskih nstrumentov). Združena prevalenca simptomov depresije je bila ocenjena na 26,8 %. Združena prevalenca simptomov depresije raziskav, ki so za merjenje le-teh uporabile Kratek vprašalnik samoocenjene depresivne simptomatologije (angl. The Quick Inventory of Depressive Symptomatology – Self Report [QIDS-SR16], Rush idr., 2003), je bila 83,1 %, medtem ko je bila združena prevalenca simptomov depresije, ocenjena s pomočjo Lestvice depresije anksioznosti in stresa (angl. Depression Anxiety and Stress Scale [DASS-21]; Lovibond & Lovibond, 1995), 21,4 %, pri čemer je bila največja heterogenost prevalenc poročana v raziskavah, ki so uporabljale slednji vprašalnik. 3 Kohortna študija je specifična oblika longitudinalne raziskave, v katero so vključeni udeleženci z določeno skupno karakteristiko – na primer, ženske po porodu, medicinske sestre na intenzivnem covid oddelku, maturantje, ki se jih spremlja čez določeno časovno obdobje in ocenjuje vpliv določenih dejavnikov na, recimo, njihovo duševno zdravje. 4 Pripadniki manjšinskih spolnih identitet so v angleškem jeziku opredeljeni kot “gender or sexual minority group”. Gender minority se v angleškem jeziku navezuje na družbeni spol manjšine, medtem ko se sexual minorty navezuje na spolno usmerjenost manjšine (Legibitra, b. d.). 8 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Shevlin in sodelavci (2021) so v Veliki Britaniji izvedli longitudinalno raziskavo s tremi točkami merjenja depresije ter anksioznosti in simptomov posttravmatske stresne motnje5 med marcem in junijem 2020. Rezultati so pokazali stabilnost prevalence anksioznosti in depresije ter znižanje simptomov posttravmatske stresne motnje med drugo in tretjo točko testiranja. Avtorji predpostavljajo, da rezultati nakazujejo, da je prišlo do prilagoditve na spremenjene okoliščine zaradi epidemije ter poudarjajo, da je teza, da je prišlo do vsesplošnega poslabšanja du- ševnega zdravja brez upoštevanja heterogenosti psiholoških odzivov na tovrstne dogodke problematična predvsem iz vidika, da to oteži identifikacijo ranljivih skupin, pri katerih je dejansko prišlo do poslabšanja duševnega zdravja v času epidemije covida-19. Z namenom, da bi naslovili tovrstno heterogenost rezultatov raziskav o vplivu epidemije covida-19 na duševno zdravje, so Patel in sodelavci (2022) analizirali rezultate enajstih longitudinalnih študij, izvedenih v Veliki Britaniji, ki so merile stopnjo psihološkega distresa udeležencev raziskav pred in v času epidemije covida-19. Vključene longitudinalne študije so za merjenje duševne stiske udeležencev uporabile različne merske lestvice6, od tega je osem raziskav merilo omenjen konstrukt pri istih udeležencih v treh časovnih obdobjih, v dveh raziskavah so udeleženci izpolnili anketni vprašalnik v dveh časovnih obdobjih in v eni raziskavi so udeleženci odgovarjali v sedmih časovnih obdobjih. Rezultati raziskave so pokazali, da je tekom različnih obdobij zaprtja oziroma omejitev javnega življenja, zaradi epidemije covida-19, prišlo do poslabšanja duševnega zdravja, brez znakov izboljšanja tekom začasne odprave javnozdravstvenih ukrepov za omejevanje javnega življenja tekom poletja 2020. Vendar epidemija ni imela enakega negativnega učinka na duševno zdravje za vse populacijske skupine – višjo stopnjo duševne stiske so samoporočale ženske, posamezniki z zaključeno prvo ali višjo stopnjo univerzitetne izobrazbe in mladi odrasli (stari od 25 do 34 let in od 34 do 44). Pri tem pa avtorji izpostavljajo, da rezultati lahko nakazujejo, da poslabšanje duševnega zdravja ni bilo prehodno kot odraz soočanja z pandemijo covida-19, temveč zgodnji indikator, da je do poslabšanja duševnega zdravja prišlo že pred epidemijo covida-19. 1.2.1.2 Dejavniki tveganj Na razvoj številnih duševnih motenj vplivajo različno socialno, ekonomsko in fizično okolje v različnih življenjskih obdobjih posameznika (Allen idr., 2014). Tudi v času epidemije covida-19 so bile za razvoj težav v duševnem zdravju bolj ranljive določene skupine ljudi, ki imajo že tudi povišano tveganje za razvoj duševnih stisk. Raziskave so identificirale ženske, otroke in mladostnike, mlajše odrasle, študente, matere, brezposelne, posameznike s predhodnimi duševnimi stiskami, osamljene in starejše odrasle kot bolj ranljive za razvoj duševnih stisk (Achdut in Refaeli, 2020; Cénat idr., 2022; Guan idr., 2020; Hoffart idr., 2020a; Nordhues idr., 2021; Patrick idr., 2020; Pompili idr., 2022; Salameh idr., 2020; Savage idr., 2020; Willey idr., 2022). Rezultati ene izmed študij (Qiu idr., 2020) so pokazali razlike med spoloma v čustvenem odzivu na covid-19, pri čemer ženske doživljajo več tesnobe in depresije kot moški. Prav tako so bolj dovzetne za stres in pogosteje raz-vijejo posttravmatsko stresno motnjo (Kisely idr., 2020; Mazza idr., 2020; Qiu idr., 2020; Sareen idr., 2013; Wang idr., 2020). Poleg ženskega spola je višja stopnja stiske bila povezana tudi z zgodovino kronične bolezni (Mazza idr., 2020; Wang idr., 2020); odnos med stisko in stopnjo izobrazbe pa kaže nekonsistentne rezultate. Medtem ko je raziskava Roberts in sodelavci (2018) podpirala povezavo večjega doživljanja stiske posameznikov z višjo izobrazbo (predvidevajo, da zaradi visokega zavedanja o svojem zdravju), je nasprotno podprto z raziskavo Lei in sodelavcev (Lei idr., 2020). Lei in sodelavci so potrdili še povezavo med stisko v času covida-19 in višjimi rezultati na Lestvici samoocenjevanja anksioznosti (angl. Self-Rating Anxiety Scale [SAS]; Vigil-Colet idr., 2008), Lestvici samoocenjevanja depresije (angl. Self-rating Depression Scale [SDS]; Zung, 1965), z višjo samoocenjeno ravnjo znanja o covidu-19, z nižjim povprečnim dohodkom gospodinjstva, večjo zaskrbljenostjo zaradi okužbe, pomanj-5 Za oceno depresije in anksioznosti so avtorji uporabili Vprašalnik o bolnikovem zdravju lestvica anksioznosti in depresije (angl. Patient Health Questionnaire Anxiety-Depression Scale [PHQ-ADS]; (Kroenke idr., 2016)). Za oceno stopnje izraženosti simptomov posttravmatske stresne motnje so uporabili Mednarodni vprašalnik travme (angl. International Trauma Questionnaire [ITQ]; Cloitre idr., 2018). 6 V enajstih longitudinalnih študijah, vključenih v raziskavo, je bilo uporabljenih več različnih vprašalnikov za merjenje stopnje duševnih stisk – devet raziskav je uporabilo en vprašalnik, vendar različne, in sicer: Kessler-6 (angl. 6-Item Kessler; Kessler idr., 2002)), Kratek vprašalnik razpoloženja in čustev (angl. Short Mood and Feelings Questionnaire; (Angold idr., 1995)), Vprašalnik o bolnikovem zdravju-12 (angl. 12-Item General Health Questionnaire [GHQ]; Goldberg, 1978)), Malezijski vprašalnik-9 (angl. 9-Item Malaise inventory; (Rodgers idr., 1999)), Center epidemioloških študij – Depresija (angl. Center for Epidemiological Studies – Depression [CES-D]; Radloff, 1977)) in Lestvica anksioznosti in depresije pri pacientih v bolnišnicah (angl. Hospital Anxiety and Depression Scale; Snaith, 2003)). Dve longitudinalni študiji sta imeli enak nabor treh vprašalnikov za merjenje stopnje psihološkega distresa, in sicer: Vprašalnik o bolnikovem zdravju-9 (angl. Patient Health Questionnaire-9 [PHQ-9]; Kroenke idr., 2001), Vprašalnik o bolnikovem zdravju-8 (angl. Patient Health Questionnaire-9 [PHQ-8]; Kroenke, Spitzer, idr., 2009) in [GAD-7] Spitzer idr., 2006). 9 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 kanjem psihološke podpore in nižjo samozavestjo o zdravstvenem stanju. Dejavniki tveganja za razvoj psihološke stiske so med drugim tudi potreba po varstvu otrok oziroma skrb za otroka, odvisnega od naše pomoči in imetje okuženega družinskega člana (Kisely idr., 2020). Nižjo stisko so doživljali mlajši od 18 let, kar bi lahko pojasnili z razmeroma nizko stopnjo obolevnosti v tej starostni skupini in omejeno izpostavljenost epidemiji zaradi karantene na domu (Qiu idr., 2020); stari med 18 in 30 let ali starejši od 60 let, pa so med tistimi, za katere se je izkazalo, da so doživljali največjo stisko, na kar bi lahko imelo vpliv, da je bila stopnja umrljivosti med epidemijo med starejšimi najvišja (Qiu idr., 2020). Medtem ko mladi običajno pridobijo veliko količino informacij iz družbenih medijev, ki so bili v nekem obdobju najbolj uporabljen vir informacij o bolezni (Ali idr., 2020) in čeprav omenjeni mediji omogočajo hitro širjenje (najnovejših) informacij, so hkrati eden izmed glavnih virov dezinformiranja s tako imenovanimi »lažnimi novicami«, ki ustvarjajo zmedo in negotovost med prebivalstvom (Tagliabue idr., 2020), posledično pa lahko zlahka sprožijo stres (Cheng idr., 2014). V času epidemije so se pojavili tudi specifični stresorji, vezani na zdravstveno krizo. Kot dejavnike tveganj, ki so povezani s poslabšanjem duševnega zdravja specifično tekom epidemije, so raziskovalci identificirali: - stopnjo javnozdravstvenih ukrepov, ki so posegli v javno življenje – npr. omejitve gibanja, prepoved združevanja; in posredno tudi število potrjenih okužb z virusom in smrtnih izidov zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Cénat idr., 2022; Cui idr., 2022; Santomauro idr., 2021); - strah pred okužbo sebe ali bližnjih z virusom SARS-CoV-2 (npr. Cénat idr., 2022); - poklicno skupino – predvsem zdravstveni delavci in zaposleni, ki so v stiku z osebami, okuženimi s SARS-CoV-2 (npr. Nordhues idr., 2021; Wagner idr., 2022). Nekateri avtorji so opozorili, da je že epidemija sama dejavnik tveganja za nastop duševnih stisk in njene posledice za duševno zdravje bi lahko bile celo primerljive s posledicam na dušeno zdravje ob drugih večjih kriznih razmerah in oboroženih spopadih (Leung, 2022; Wagner idr., 2022). Čas pandemije je torej čas, ko smo izpostavljeni številnim stresnim dogodkom, ki lahko vplivajo tako na naše telesno kot tudi duševno zdravje (Halperin idr., 2021) in čeprav je stres normalen odziv na stresne okoliščine, se njegovi negativni učinki na duševno zdravje pojavijo, ko je le-ta prisoten predolgo in preintenzivno, da bi ga bilo mogoče uspešno obvladati (Bernard Stoecklin idr., 2020). Pandemije so eden takšnih primerov dogodka, ki lahko povzroči visoko stopnjo stresa, iz tega sledeče težave z duševnim zdravjem pa so pogosto povezane z depresijo, anksioznostjo (za katero je posebej značilno, da običajno izhaja iz dogodkov, katerih ne moremo nadzorovati), simptomi posttravmatske stresne motnje (Gawai idr., 2020; Lee idr., 2007; Pfefferbaum idr., 2012; Son idr., 2020a), občutkom močnega stresa, žalosti, nezaupanja do zdravstvenih delavcev ali zdravljenja, z napadi panike, jeze ali strahu in s samomorilnimi mislimi (Golberstein idr., 2020; Meng idr., 2020; Mukhtar, 2020). Fizična razdalja in karantena sta po eni strani učinkovita ukrepa za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, po drugi strani pa ju zaznamujejo škodljivi psihološki učinki (Brooks idr., 2020) in ekonomske omejitve (Kopelovich idr., 2021; Xiang idr., 2020), saj javnozdravstveni ukrepi, kot je fizično ter socialno7 distanciranje, povzročajo socialno izolacijo, kar pri mnogih vodi v občutke tesnobe, depresijo, negotovost, nizko samozavest, posttravmatsko stresno motnjo, spremembe razpoloženja (Gawai idr., 2020), zmedenost, frustracijo (Brooks idr., 2020). Aknin in sodelavci (2022) so analizirali longitudinalne podatke iz 15 različnih držav8. Rezultati nakazujejo, da ko so bili implementirani strožji oziroma bolj restriktivni ukrepi za preprečitev širitve epidemije covida-19, so udeleženci navajali proporcionalno slabše duševno zdravje. Avtorji so tudi poročali, da so izsledki raziskave pokazali, da je na poslabšanje duševnega zdravja lahko vplivala tudi percepcija javnosti, kako učinkovita je vlada pri obvladovanju epidemije covida-19. Nekateri raziskovalci (Cao idr., 2020; Hoffart idr., 2020; Scotta idr., 2022; Sigurvinsdottir idr., 2020; Son idr., 2020) izpostavljajo kot pomemben vpliv na duševno zdravje študentov v času pandemije še zakasnelost s študijskimi aktivnostmi, finančno nestabilnost, morebitno okužbo s SARS-CoV-2 ali višjo stopnjo ogroženosti za okužbo in 7 Socialno distanciranje je razumljeno kot sklop nefarmakoloških ukrepov, kar med drugim vključuje omejitve gibanja, prepovedi poto-vanj, zapiranje izobraževalnih ustanov, omejitve dostopa do javnega prevoza in združevanja na javnih površinah (World Health Organization, b. d.-a, b. d.-d) 8 Avtorji so sparili dnevne podatke o ukrepih za preprečitev širitve epidemije covida-19, pridobljenih iz Oxfordskega covid-19 sledilnika o vladnem odzivu na epidemijo (npr. zaprtje šol, prepoved javnih dogodkov, prepoved zbiranja) s podatki Londonske Imperial College (angl. Imperial College London-YouGov COVID-19 Behaviour Tracker Global Survey) psihološkega distresa (simptomi depresije in anksioznosti) s pomočjo Vprašalnika o pacientovem zdravju (angl. Patient Health Questionnaire-4 [PHQ-4]; Kroenke idr., 2009) in oceno življenja z Can-trilovim vprašanja lestve (angl. Cantril Ladder question; Cantril, 1965). 10 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 policijsko uro. Poleg sprejetih ukrepov so na duševno zdravje vplivale tudi frustracije, dolgočasje, neustrezne zaloge sredstev, neustrezne informacije, stigma (Brooks idr., 2020), občutek pred negotovo oziroma nepred-vidljivo prihodnostjo, skrb za lastno zdravje ali zdravje bližnjih, pa tudi soočanje s smrtnimi izidi, povezanimi z okužbo s SARS-CoV-2. Ločitev od ljubljenih, izguba svobode, negotovost glede bolezni in dolgočasje lahko ob- časno povzročijo dramatične posledice (Barbisch idr., 2015). Veer in sodelavci (Veer idr., 2021) so ugotovili, da so med sodelujočimi v raziskavi izmed splošnih stresorjev (tistih, ki se lahko pojavijo tudi v običajnih časih, čas, kot je pandemija covida-19, pa jih lahko poslabša), najpogostejši negativni politični dogodki (83 % udeležencev), sledili so konflikti/nesoglasja v družinskem, družbenem ali poklicnem okolju (62 %) ter obremenjujoče izkušnje na delovnem mestu/šoli/univerzi (61 %). Izmed najpogostejših stresorjev v času korona krize pa so identificirali medijsko poročanje, povezano s covidom-19 (93 %), sledili so nezmožnost opravljanja prostočasnih dejavnosti (90 %), izguba socialnega stika (88 %) in prepoved zapuščanja doma (86 %). Prvi dokazi iz Italije, Združenih držav Amerike in Kanade kažejo tudi na druge psihosocialne posledice pandemije covida-19, zlasti povečanje osa-mljenosti (Cerami idr., 2020) in družinskega nasilja (Boserup idr., 2020; Ogrodniczuk idr., 2021). Več kot četrtina (27,3 %; N = 68) sodelujočih v kanadski raziskavi je poročala, da jih je v času pandemije covida-19 intimni partner na nek način zlorabil (predvsem verbalno, 22,5 %; N = 56) (Ogrodniczuk idr., 2021). Določeni sprejeti ukrepi so močno posegli v način življenja, kot smo ga poznali pred pandemijo. Da se je vsakdan močno spremenil od razglasitve epidemije covida-19, je navedlo 76 % v raziskavi sodelujočih študentov (Gabrovec idr., 2021). Sprejeti ukrepi so vplivali predvsem na dotedanjo dnevno rutino posameznika, saj se je spodbujalo šolanje na daljavo in delo od doma, omejeno ali celo nedostopno je bilo delovanje nekaterih trgovin in storitev (npr. nedelovanje javnega prevoza), dostopnost do storitev je bila pogojevana z izkazanim dokazilom o negativnem rezultatu testiranja ali potrdilom o cepljenju proti covidu-19, omejeno ali prepovedano je bilo zbiranje na javnih površinah, omejitve so veljale pri prečkanju državnih, regijskih ali celo občinskih meja, prepovedani so bili obiski v domovih za starejše občane in bolnišnicah, zaradi dolgotrajnega zaprtja nekaterih javnih storitev so mnogi ostali brez zaposlitve in s tem brez vira dohodka ter nenazadnje – v zaprtih javnih prostorih je bila obvezna uporaba zaščitne maske nosno-ustnega predela, razkuževanje rok in opozarjalo ter spodbujalo se je k vzdrževanju fizične distance. Ukrepi, navezujoči se na pandemijo covida-19, so v veliki meri posegli na vzgojno-izobraževalno področje (Zhao & Watterston, 2021) – skozi celotno vertikalo šolskega sistema. Tako kot v številnih drugih državah po svetu (Qin idr., 2021) je bilo šolanje kot, smo ga poznali do pandemije, prekinjeno, izvajati pa se je začelo šolanje na daljavo, katero je prepoznano tudi kot »prisilno šolanje na daljavo« (angl. forced distance education – FODE) (Dolenc idr., 2021). Posledice »prisilnega šolanja na daljavo« so se kazale predvsem na duševnem zdravju učencev – najpogosteje poročani vplivi FODE po vsem svetu so bili stres, tesnoba in depresija (Babicka-Wirkus idr., 2021; Elmer idr., 2020; Odriozola-González idr., 2020; Rajkumar, 2020; Rogowska idr., 2020; Wathelet idr., 2020). Zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov v tem pogledu ne gre zanemariti, še posebej pa ne ob hkratni težji dostopnosti zdravstvenih storitev. V času zaprtja vzgojno izobraževalni ustanov je ena izmed potencialno spregledanih vlog, ki jih imajo šole, zagotavljanje zdravstvenega varstva, zlasti storitev s področja duševnega zdravja. Med mladostniki v Združenih državah Amerike, ki so med letoma 2012 in 2015 prejeli kakršno koli storitev duševnega zdravja, je bilo na primer kar 35 % takih, ki jih je prejemalo storitve duševnega zdravja izključno v šolskih okoljih (Ali idr., 2019). 1.2.1.3 Zaščitni dejavniki Življenje v času pandemije zahteva ustrezno sposobnost prenašanja neuspeha, obremenitev in uspešnega prilagajanja ter odzivanja na stisko. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki podpira dobro psihološko funkcioniranje – tudi v času epidemije (Kavčič idr., 2021) – je rezilientnost, odpornost oziroma osebna prožnost (Mojtahedi idr., 2021). Odpornost je dinamičen proces prilagajanja posameznika na zahtevne življenjske razmere, ki ogrožajo njegovo delovanje, sposobnost preživetja ali razvoj (Masten, 2018). To ne pomeni, da linearno ohranja prag dobrega počutja, ampak da spodbuja posameznika in skupnosti, da vztrajajo in gredo naprej kljub težavam oziroma izzi-vom, s katerimi so se srečali (Masten, 2018). Oblikovana in konstruirana je na podlagi interakcij med posamezni-kom, ljudmi, ki ga obkrožajo, ter njegovim okoljem (Mancini, 2020; PeConga idr., 2020). Na vprašalniku, ki meri osebno prožnost, so sodelujoči v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti (Gabrovec idr., 2021) povprečno dosegli 23,63 od skupno 40 točk (SD = 0,4). Najbolj izražen vidik osebne prožnosti je bil optimizem (M = 7,36, SD = 2,44; [0,12]), najmanj pa regulacija čustev (M = 2,20, SD = 1,11 [0,4]). Odpornost je torej varo-valni dejavnik za razvoj težav v duševnem zdravju. Bolj kot je oseba odporna, nižjo stopnjo stresa, anksioznosti 11 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 in depresije doživlja (Karasar & Canlı, 2020; Z.-S. Li & Hasson, 2020; Quintiliani idr., 2022; Xiao idr., 2020), manj ima na primer tudi težav s študijem in v medosebnih odnosih (Quintiliani idr., 2021), odpornost lahko zmanjša simptome posttravmatskega stresa, tesnobe zaradi koronavirusa in stopnjevanja zapletenega žalovanja (Hou idr., 2021; Skalski idr., 2022). Del psihološke rezilientnosti je tudi sposobnost regulacije čustev, ki je del čustvene inteligence in ima pomemben vpliv na duševno zdravje. Raziskave v času epidemije covida-19 so pokazale pomembno zaščitno vlogo čustvene inteligence pred negativnimi vplivi stresa, depresije in anksioznosti (Drigas & Papoutsi, 2020; Gubler idr., 2021; Zysberg & Zisberg, 2022). Med pandemijo covida-19 je bil, na primer, po poročanju ene od raziskav v Honkongu z manjšim tveganjem za depresijo povezan višji zaznani socialni kapital (Li idr., 2020), nekateri rezultati so pokazali, da so zaščitni dejavnik pred anksioznostjo življenje v urbanih območjih, stabilnost družinskega dohodka, življenje pri starših (za študente) (Cao idr., 2020); v nekaterih raziskavah pa so o visoki odpornosti bolj verjetno poročali odrasli z univerzitetno izobrazbo in tisti, ki živijo nad pragom revščine (Riehm idr., 2021). Pomemben zaščitni faktor za duševno zdravje v času epidemije covida-19 je predstavljala tudi socialna opora. Osebe, ki so poročale o boljši socialni opori, so poročale o boljšem duševnem zdravju kot osebe, ki so poročale o slabši socialni podpori v času epidemije (Khoury idr., 2021; Yin idr., 2021), pri čemer rezultati nakazujejo, da javnozdravstveni ukrepi niso vplivali na samooceno stopnje socialne podpore ljudi. Rezultati meta analize longitudinalnih študij o vplivu zaprtja (angl. lockdown), kot javnozdravstvenem ukrepu za preprečitev epidemije covida-19, so nakazovali, da je vpliv zaprtja na duševno zdravje zelo heterogen. Pri tem pa je posebno pomembno izpostaviti, da rezultati nakazujejo možnost, da epidemija ni vplivala na pozitivno funkcioniranje (Prati & Mancini, 2021). 1.2.2 Duševno zdravje v Sloveniji tekom epidemije covida-19 Širjenje covida-19 je s seboj prineslo različne vire stresa, ki so lahko poslabšali duševno zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je kot pomemben stresor identificirala socialno izolacijo, ki je ljudem omejevala možnosti dela, iskanje podpore in vključevanje v skupnost, poleg tega so bili izpostavljeni še osamljenost, strah pred in-fekcijo, žalovanje, soočanje z zdravstvenimi zapleti, finančne težave, utrujenost med zdravstvenimi delavci ter znižana dostopnost do storitev s področja duševnega zdravja (World Health Organization, 2022a). Ker je tudi epidemija v Sloveniji bila zaznamovana z omenjenimi stresorji, so strokovnjaki tudi pri nas opozarjali na krizo v duševnem zdravju. V tem poglavju poročamo rezultate raziskav, ki so spremljale stanje duševnega zdravja v Sloveniji skozi potek epidemije covida-19. 1.2.2.1 Vpliv ukrepov za preprečevanje širitve covida-19 na duševno zdravje v Sloveniji Rezultati 8. vala raziskave SI-PANDA (Hočevar Grom idr., 2021e) so pokazali, da so tisti, ki so bili pred ali v času raziskave okuženi s SARS-CoV-2, poročali o nižjem duševnem blagostanju v primerjavi s tistimi, ki niso bili okuže-ni, a kljub temu zgolj ti podatki niso dovolj, da bi lahko sklepali o vzročni povezanosti med okužbo z virusom SARS-CoV-2 in duševnim blagostanjem. Predvideva se, da na duševno blagostanje pomembneje vplivajo okoliščine, kot so na primer socialna izolacija okuženega, stigmatizacija, strah pred širjenjem okužbe in pred posledicami bolezni (Hočevar Grom idr., 2021j). Sodelujoči v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti so na Lestvici strahu pred covidom-19 (angl. Fear of Covid-19 Scale [FCV-19S]; (Ahorsu idr., 2022))9 v povprečju dosegli 13,47 točk od skupno 35 točk (SD = 4,88). Poleg tega se je pri 23,30 % sodelujočih nakazovala stopnja strahu, ki bi lahko predstavljala povišano tveganje za razvoj duševnih stisk ali motenj (Gabrovec idr., 2021), medtem je približno petina sodelujočih (21,5 %) v 4. valu izvedbe raziskave SI-PANDA menila, da bi bil pri njih potek bolezni covida-19 težek. Največ takih je bilo (4. val: 40,4 %; 5. val: 46,6 %) v najstarejši starostni skupini, to je od 65 do 74 let (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b). Delež oseb, ki so bile v stiski zaradi čakanja na cepljenje, je naraščal s starostjo in v starostni skupini od 65 do 74 let dosegel 29 %. Kar dvakrat več takih, ki so bili v stiski zaradi čakanja na cepivo je bilo med tistimi s kroničnimi boleznimi in med osebami z že izraženimi depresivnimi motnjami (v primerjavi s tistimi brez zdravstvenih težav). Glede na rezultate 5. vala raziskave SI-PANDA, ko je večina zdravstvenih delavcev že imela možnost cepljenja proti covidu-19, se je pokazalo, da so glede cepljenja izražali manj stisk kot ostali sodelujoči v raziskavi, niso pa se pokazale pomembne razlike med moškimi in ženskami. Člani raziskovalne skupine SI-PANDA priporočajo, da 9 FCV-19S sestoji iz sedmih vprašanj, na katere udeleženci odgovorijo na 5-stopenjski Liketrovi lestvici: 1 = sploh se ne strinjam, 3 = se niti ne strinjam, niti strinjam, 5 = popolnoma se strinjam. Najnižji končni rezultat je 7 točk in najvišji 35 točk. Višji kot je rezultat, večji strah poroča anketiranec. 12 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 se pri oblikovanju prednostnih skupin za cepljenje med osebe s kroničnimi boleznimi vključi tudi tiste z duševnimi težavami (Hočevar Grom idr., 2021b). Podoben vpliv ukrepov na duševno zdravje se je pokazal v eni izmed kanadskih raziskav, kjer sta dve tretjini (n = 284; 65,5 %) sodelujočih povedali, da so ukrepi fizične razdalje, ki jih je uvedla vlada, negativno vplivali na njihovo duševno zdravje (Ogrodniczuk idr., 2021). 1.2.2.2 Vpliv epidemije na vsakodnevne navade Rezultati raziskav nakazujejo statistično pomembno povezavo med duševnim zdravjem in drugimi vidiki življenjskega sloga, športa ter telesne pripravljenosti (Davarinejad idr., 2020; Verhaeghe idr., 2013), saj sta duševno in fizično zdravje medsebojno povezana in vplivata drug na drugega (Prince idr., 2007). Večje število zdravih vedenj je med drugim povezano z manjšo razširjenostjo pogostih duševnih stisk pri ženskah in moških ter z manjšo dia-gnosticirano depresijo pri ženskah (Buttery idr., 2015). V posameznih valovih raziskave SI-PANDA je moč zaznati manjša nihanja v spremembah življenjskega sloga, med dejavniki življenjskega sloga pa je bilo najbolj izrazito zmanjšanje telesne dejavnosti. Sodelujoči v raziskavi so navajali, da so bili v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivni kot pred pandemijo (4. val: 45,1 %; 6. val: 45,4 %; 7. val: 38,8 %; 8. val: 34,5 %)10 (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021c, 2021d, 2021e), podoben odstotek jih je o manjši telesni aktivnosti poročal tudi v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti (46,8 %) (Gabrovec idr., 2021). Sodelujoči v raziskavi SI-PANDA (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b, 2021c, 2021d, 2021e, 2021f, 2021g, 2021h) – 4. val: 24,7 %; 5. val: 20,1 %; 6. val: 24,4 %; 7. val 18,1 %; 8. val 18,2 % in Raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti (Gabrovec idr., 2021) – 22,5 %, so poročali, da so jedli več nezdrave hrane kot v času pred pandemijo, nekaj jih je več kadilo (4. val: 15,4 %; 5. val 14,1 %; 6. val: 17,6 %; 7. val: 15,7 %; 8. val: 16,6 %) (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b, 2021c, 2021d, 2021e) oziroma bolj pogosto uporabljalo tobačne izdelke (8,1 %) in pilo alkohol (9,1 %) (Gabrovec idr., 2021), sicer pa jih je večina poročala, da tobačne izdelke uporabljajo manj ali enako pogosto, prav tako so v večjem deležu manj ali enako pogosto jedli nezdravo hrano in pili alkohol, bolj pogosto pa spali, gledali TV, serije in filme, uporabljali internet ter družbene medije (Gabrovec idr., 2021). Izpostaviti je potrebno, da so kljub navedenemu nekateri poročali o opaženem pozitivnem vplivu pandemije na navedeni področji – področji telesne aktivnosti in zdrave prehrane, za kar bi lahko bil vzrok v tem, da so imeli morda za te aktivnosti in oblikovanje zdravih jedilnikov na voljo več časa, saj so bile druge aktivnosti, ki bi se jih morda sicer udeleževali, tekom pandemije precej okrnjene (Hočevar Grom idr., 2021g, 2021h). Poleg dejavnikov zdravega življenjskega sloga so sodelujoči v raziskavi po-ročali o zaradi ukrepov izrazitem poslabšanju študija in socialnih stikov (Gabrovec idr., 2021), skoraj tretjina (4. val: 30,6 %; 5. val: 34,1 %; 6. val: 33,9 %; 7. val 35,7 %; 8. val: 27,7 %)11 se jih je izogibala zdravniku zaradi težave, ki ni bila povezana s covidom-19, ali odlagala cepljenje zase ali svojega otroka (4. val: 5,9 %; 5. val: 4,9 %; 6. val: 5,0 %; 7. val: 8,6 %: 8. val: 7,2 %) (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b, 2021c, 2021d, 2021e). O najbolj nezdravih navadah življenjskega sloga je poročala najmlajša starostna skupina sodelujočih v raziskavi, to pomeni starostna skupina med 18 in 29 let (Hočevar Grom idr., 2021e). 1.2.2.3 Vpliv na medosebne odnose in finančno varnost Sodelujoči v 14. valu raziskave SI-PANDA so v velikem deležu (59,6 %; 18. val: 56,4 %) poročali, da je pandemija slabo vplivala na njihove socialne stike s širšo družino in prijatelji (Hočevar Grom idr., 2021g, 2021h), o poslab- šanju odnosa z intimnim partnerjem pa je poročalo tudi 37,7 % (N = 94) moških vključenih v eno izmed tujih raziskav (Ogrodniczuk idr., 2021). Večina sodelujočih študentov v raziskavi je v času zapore študija zaradi epidemije živelo z družino (73,8 %), odnose z osebami, s katerimi so si v tem obdobju delili gospodinjstvo, so sicer v večini primerov ocenjevali kot nekonfliktne (33,3 %) oz. občasno konfliktne (37,6 %) (Gabrovec idr., 2021). Prav tako kot na socialne stike, je pandemija slabo vplivala tudi na finančno varnost. Večini sodelujočih študentov je starševska podpora predstavljala najpomembnejši vir financiranja za pokritje nujnih življenjskih stroškov v času 10 Zaznane spremembe bi lahko bile posledice daljšega dneva, izboljšanja vremena in boljših možnosti za gibanje v naravi ter časa zimskih počitnic. Obenem so se hkrati delno sprostili nekateri ukrepi, ki so omogočili večjo mobilnost posameznikov. Za argumentirano interpre-tacijo navedenega trenda v 7. valu bi bilo potrebno opraviti dodatne raziskave (Hočevar Grom idr., 2021f). 11 Znižanje % skozi čas bi lahko pripisali zmanjšanemu številu hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, zaradi česar so se lahko sprostile nekatere druge zdravstvene dejavnosti, za katere je na voljo več zdravstvenega osebja in imajo ljudje več možnosti za obravnavo (Hočevar Grom idr., 2021f). Kljub temu pa je zaradi navedenih zaznanih sprememb življenjskega sloga in odloženih stikov z zdravnikom ter zaradi zaustavljenih preventivnih aktivnosti na primarni zdravstveni ravni pričakovati poslabšanje pandemije kroničnih nenalezljivih bolezni z vsemi sindemičnimi posledicami, najverjetneje bolj izrazito v socialno-ekonomsko ranljivejših skupinah (Hočevar Grom idr., 2021i). 13 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 epidemije covida-19 (M = 5,99, SD = 2,52) (Gabrovec idr., 2021). O poslabšanju je v 14. valu poročalo 28,8 % anketirancev in v 18. valu 33,3 % (Hočevar Grom idr., 2021g, 2021h), prav tako je poročalo 28,3 % sodelujočih v raziskavi med študenti, 17,6 % jih je bilo mnenja, da se je stanje zelo poslabšalo, 46,1 % pa, da so ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 pomembno vplivali na njihov primarni vir dohodka (Gabrovec idr., 2021); v eni izmed tujih raziskav pa je nekaj več kot polovica sodelujočih (51,2 %; N = 222) poročala, da so vsaj v zmernem finančnem stresu zaradi covida-19 (Ogrodniczuk idr., 2021). Večje tveganje za depresijo in težave v duševnem zdravju imajo tiste osebe, katerih finančna situacija se je v zadnjih 3 mesecih poslabšala. Slabša finančna situacija je sicer tudi v nepandemskih okoliščinah pomemben dejavnik za slabše duševno zdravje, velja pa tudi obratno (Hočevar Grom idr., 2021e). 1.2.2.4 Duševne stiske in motnje Večinski delež (70,5 %) sodelujočih v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti je poročal, da nikoli v preteklosti niso imeli diagnosticiranih duševnih motenj. Tisti, ki so duševne motnje imeli diagnosticirane s strani strokovnjaka s področja duševnega zdravja, so najpogosteje navajali obstoj diagnoze anksiozne motnje (21,6 %), depresije (16,1 %) in motenj hranjenja (10,5 %). Pri interpretaciji rezultatov razširjenosti predobstoje- čih diagnosticiranih duševnih motenj med anketiranimi pa je potrebna previdnost, saj je lahko en udeleženec označil prisotnost več diagnoz duševnih motenj naenkrat (Gabrovec idr., 2021). V raziskavi Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 so sodelujoči poročali, da doživljajo srednje intenzivno duševno stisko (M = 3,81), z njo pa se spoprijemajo v povprečju srednje uspešno (M = 4,78). Stiska, ki so jo doživljali v drugem valu epidemije covida-19, je v primerjavi s časom pred epidemijo (M = 5,15), pa tudi v času prvega vala epidemije (M = 4,61), nekoliko večja (Kerč idr., 2021). Podobno, kot rezultati preostalih valov, tudi rezultati 8. vala raziskave SI-PANDA kažejo na to, da se pri približno 9 % sodelujočih nakazuje povečano tveganje za depresivno motnjo, pri 20 % za težave v duševnem zdravju, večina (71 %) pa jih težav v duševnem zdravju nima (Hočevar Grom idr., 2021c). Na podlagi 13 postavk merskega instrumenta Vpra- šalnik bolnikovega zdravja (PHQ-15; (Kroenke idr., 2002)) so v sklopu raziskave Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 merili pojav somatskih simptomov. Izmed navedenih psihofizičnih težav so bili v zadnjih štirih tednih najpogosteje zaznani doživljanje bolečine v hrbtu (M = 0,90) in glavobolov (M = 0,81), bolečin v rokah, nogah in sklepih (M = 0,68), slabosti, napenjanja in prebavnih motenj (M = 0,56), najmanj pogosto izražen psihofizični simptom pa je omedlevica (M = 0,08) (Kerč idr., 2021). Največ težav z duševnim zdravjem so poročali sodelujoči, ki so se uvrščali v najmlajšo starostno skupino (od 18 do 29 let) (Hočevar Grom idr., 2021a). Na podlagi pridobljenih podatkov raziskave Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 se je izkazalo, da je med zaposlenimi duševna stiska najizrazitej- ša v gospodarstvu (enostavna dela/proizvodnja/skladišče (M = 4,32), prodaja in nabava (M = 4,14), vodstveni zaposleni (M = 4,04), tehnična/poslovna/administrativna podpora (M = 4,00), lastnik/direktor (M = 3,94)) in nevladnem sektorju (M = 3,97) ter drugih kategorijah zaposlenih (opravljanje specializacije (M = 5,40), vodstveni kader (M = 4,57), medicinska sestra/babica/zdravstveni tehnik (M = 4,34), zdravnik (M = 4,17), CSD (M = 4,06), Varne hiše (M = 4,00)). Najmanj izrazita pa je bila stiska med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju (svetovalna služba (M = 3,66), podpornih službah (M = 3,62), poučevanju (M = 3,60) ter državni upravi (M = 3,67) (Kerč idr., 2021). Na podlagi številske lestvice (od 0 do 7) je bila poročana intenzivnost doživljanja določene težave in izkazalo se je, da je težave povzročal predvsem strah pred okužbo bližnjih (M = 4,16), strah pred negotovo prihodnostjo (M = 3,98), ločenost od družine (M = 3,62), skrb zaradi dostopnosti zdravstvenih storitev (M = 3,60), spremenjen obseg dela (M = 3,51), delo v stresnih okoliščinah (M = 3,49), stiska zaradi izolacije (M = 3,46), skrbi zaradi upada dohodkov, materialne varnosti (M = 2,85), delo na daljavo (M = 2,76) in strah pred lastno okužbo (M = 2,36). Najmanj težav pa je povzročala selitev v skupno gospodinjstvo (M = 0,80). Poleg že navedenih vzrokov težav, so sodelujoči v raziskavi samostojno navedli še nekatere druge: politično dogajanje, neprijetna čustva ob omeji-tvah, pomanjkanje stikov, lastno duševno in telesno zdravje in zdravje družinskih članov, nesmiselnost in neskla-dnost ukrepov, strah pred (obveznim) cepljenjem, slabši življenjski slog, uspešnost šolanja otrok/mladostnikov/ študentov (slabši program, nižja motivacija, socializacija otrok), otežen dostop do zdravnika in terapevtskih storitev (Kerč idr., 2021). Velik vpliv na vsakdan in počutje študentov je imelo izvajanje študija na daljavo. Nekaj več kot polovica sodelujočih v raziskavi (53 %) je poročala, da občutijo pomanjkanje dnevne rutine, da imajo težave 14 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 vzdrževanja pozornosti pri vsebini predavanj (57,5 %) ter pri ohranjanju motivacije za opravljanje študijskih obveznosti (55,1 %) tekom študija na daljavo (Gabrovec idr., 2021). 1.2.2.4.1 Anksioznost Simptome zmerne ali hude anksioznosti je poročalo 11,4 % sodelujočih v 14. valu raziskave SI-PANDA (Hočevar Grom idr., 2021k) in 76,7 % sodelujočih v raziskavi o doživljanju epidemije covid-19 med študenti, od tega jih je 51,3 % poročalo o prisotnosti zmernih do resnih simptomov (GAD-7 ≥ 10), pri čemer jih je 30,7 % poročalo o resnih simptomih anksioznosti. Tretjina sodelujočih je ocenjevala, da te težave nimajo močnega vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje (Gabrovec idr., 2021). Osebe, ki so poročale prisotnost zmerne ali hude anksioznosti, so izpostavljene povišanemu tveganju za razvoj anksiozne motnje ali pa je ta pri njih že prisotna, ne moremo pa je potrditi (pri tistih, ki še nimajo postavljene diagnoze), saj anksiozne duševne motnje ni moč diagnosticirati na podlagi anketne raziskave. Odstotek sodelujočih s simptomi zmerne ali hude anksioznosti je višji pri mlajši starostni skupini (v skupini od 18 do 29 let predstavlja 21 %) in najnižji pri najstarejši starostni skupini (od 65 do 74 let – 6,2 %) (Hočevar Grom idr., 2021h), zaznana je tudi razlika med moškimi in ženskami, kjer študentke dosegajo višje stopnje v primerjavi s študenti (Gabrovec idr., 2021). 1.2.2.4.2 Depresija V raziskavi Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 so simptome depresije merili z merskim instrumentom Vprašalnik bolnikovega zdravja z 8 postavkami (PHQ-8; (Kroenke, Strine, idr., 2009). Izmed simptomov depresije, ki so vključeni v omenjeni vprašalnik, je v zadnjih 14 dneh največ udele- žencev doživljalo utrujenost in pomanjkanje energije (M = 1,39), težave s spanjem (M = 1,21), in pomanjkanje zanimanja/veselja (M = 1,09), najmanj pa izjemno počasno/hitro (nemirno) premikanje ali govorjenje (M = 0,42) (Kerč idr., 2021). V 5. valu raziskave SI-PANDA je bilo zaznano, da ima 14,3 % (6. val: 10,8 %; 7. val: 14,3 %) sodelujočih znake depresivne motnje (Hočevar Grom idr., 2021a, 2021b, 2021c, 2021d). V 14. valu so bili simptomi, značilni za depresivno motnjo, prisotni pri 7,5 % sodelujočih in pri 5,6 % sodelujočih posamezni simptomi depresije, od tega je največji delež simptomov velike depresije bil izražen pri mladih odraslih (starostna skupina od 18 do 29 let) in pri tistih, ki so ocenili, da je njihova trenutna finančna situacija slabša kot prej (Hočevar Grom idr., 2021g). Višji odstotek tistih, ki so poročali o prisotnosti zmernih do resnih simptomov depresije (PHQ-9 ≥ 10), se je pokazal v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 med študenti (54,9 %), pri čemer jih je 16 % poročalo o resnih simptomih depresije. Niso pa imeli prisotni simptomi depresije močnega vpliva na vsakodnevno funkcioniranje za 37,5 % sodelujočih. Nezanemarljive so bile poročane visoke stopnje samomorilnih misli (zadnje vprašanje vprašalnika PHQ-9), pri čemer je kar 5,1 % sodelujočih v raziskavi poročalo, da ima take misli več kot polovico dni, 5 % pa skoraj vsak dan (Gabrovec idr., 2021). 1.2.2.4.3 Stres V 14. valu raziskave SI-PANDA so sodelujoči odgovarjali na vprašanja v povezavi s tem, kako pogosto so se v zadnjih 14 dneh počutili napete, pod stresom ali velikim pritiskom. 20 % jih je poročalo, da so stres doživljali vsakodnevno ali pogosto, od tega najpogosteje tisti v starostni skupini od 18 do 29 let (32,8 %). Višja kot je bila starostna skupina, nižja je bila izražena stopnja pogostosti doživljanja stresa (v starostni skupini med 65 in 74 let je bila 6,8 %), v primerjavi s tistimi brez težav v duševnem zdravju doživljajo stres pogosteje tisti z znaki depresivne motnje (Hočevar Grom idr., 2021g). Medtem so sodelujoči v raziskavi o doživljanju epidemije covida-19 na lestvici zaznanega stresa v povprečju dosegli 7,96 od skupno 16 točk, pri čemer višje število točk pomeni višjo raven zaznanega stresa (Gabrovec idr., 2021). 19,1 % sodelujočih je poročalo, da zelo pogosto čutijo, da ne zmorejo nadzirati pomembnih stvari v svojem življenju, 39,8 % jih je občasno čutilo, da zaupajo vase, da zmorejo obvladati osebne probleme, 42,1 % jih je čutilo, da občasno čutijo, da se stvari odvijajo, kot si želijo in 31,8 %, da občasno čutijo, da so težave tako velike, da jih ne zmorejo premagati/rešiti (Gabrovec idr., 2021). Sodelujoči v raziskavi (v večji meri moški kot ženske) so kot najpogostejši razlog za stres navajali obremenitve na delovnem mestu tako v 13. kot tudi 14. valu raziskave (42,5 %; 41 %). Sledila je zaskrbljenost zaradi morebitnih novih omejitev in ukrepov (13. val: 26,3 %; 14. val: 34,9 %), neresničnih informacij glede virusa SARS-CoV-2 (13. val: 28,6 %; 14. val: 31,2 %), negotove finančne prihodnosti (13. val: 31,6 %; 14. val: 27,7 %), zdravja domačih ali prijateljev (13. val: 26,6 %; 14. val: 24,4 %), kar je pogosteje izraženo pri ženskah kot pri moških, in zaradi svojega zdravja (13. val: 19 %; 14. val: 20, %) (Hočevar Grom idr., 2021f, 2021g). 15 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 1.2.2.5 Obvladovanje duševnih težav O zmanjševanju stiske so se sodelujoči v raziskavi Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 do zdaj najpogosteje informirali ob pogovoru s prijatelji/sorodniki (49 %) in člankih na spletu (46 %), najredkeje pa v tiskanih publikacijah (6 %), drugih virih (11 %) ter po radiu (12 %) (Kerč idr., 2021). Večina sodelujočih v nekaterih izmed valov raziskave SI-PANDA (14. val: 82,4 %; 18. val: 81,7 %) je poročala, da obvladuje napetosti, stres in pritiske zlahka ali z nekaj truda, 14,6 % (14. val) jih je imelo večje težave, nekaj (14. val: 3,0 %; 18. val: 3,6 %) pa jih je imelo hude težave ali stresa niso obvladovali. Več težav pri obvladovanju stresa so poročale ženske in tisti, ki se uvrščajo v starostno skupino od 30 do 49 let ter od 18 do 29 let. Približno polovica sodelujočih (13. val: 53,3 %; 14. val: 50,3 %; 18. val: 50,8 %) je poročala, da so lahko vedno oz. pogosto našli način, kako se sprostiti, kadar so to potrebovali, nekaj (13. val: 10,9 %; 14. val: 11,2 %; 18. val: 11,6 %) jih je poročalo, da se je to zgodilo zelo redko ali nikoli (Hočevar Grom idr., 202f, 2021g, 2021h). Zelo redko ali nikoli niso našli načina za sproščanje sodelujoči z znaki depresivne motnje (13. val: 37,4 %; 14. val: 39,6 %), nato sodelujoči s težavami v duševnem zdravju (13. val: 12,0 %; 14. val 16,2 %) in nato posamezniki brez težav v duševnem zdravju (13. val: 4,6 %; 14. val: 4,5 %). O tem, da so našli način sproščanja, so najredkeje poročali sodelujoči v starostni skupini med 18 in 29 let, najpogosteje pa tisti, ki so se uvrstili v najstarejšo starostno skupino – od 65 do 74 let. Pomembne razlike so se pokazale tudi med bolj in manj izobraženimi (Hočevar Grom idr., 2021g). 1.2.3 Previdnost pri interpretaciji rezultatov raziskav o pojavnosti duševnih stisk in motenj Na prvi pogled lahko rezultati raziskav delujejo nasprotujoči, vendar kot že nakazano, je pri interpretacij navedenih rezultatov potrebna previdnost in potrebno je upoštevati več metodoloških vidikov študij. Prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, ko govorimo o prevalenci duševnih stisk ali poslabšanju duševnega zdravja v času epidemije, je, kakšna je bila zasnova raziskave. V kolikor je bila presečna raziskava, dobimo lahko vpogled v samo neko dotično stanje v določenem trenutku in posledično so rezultati aktualni samo za dano obdobje, ki jih ni korektno posploševati na celotno obdobje. Pri longitudinalni študiji lahko opazujemo določen konstrukt ali stanje v različnih časovnih obdobjih pri istih posameznikih. Vendar, tudi če je študija longitudinalna, je potrebno upoštevati v katerih in kolikšnih časovnih intervalih je bila izvedena. V kolikor je bila izvedena v prvih šestih mesecih epidemije, potem je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov vpliva celotnega obdobja epidemije na prevalenco duševnih stisk. Drug pomembni metodološki vidik, ki ga moramo upoštevati, so udeleženci raziskave. Obstaja tveganje za potencialno pristranskost udeležbe v raziskavah o duševnem zdravju, saj se le-ti lahko odločijo za sodelovanje, ker jih to področje zanima, so v preteklosti doživljali stisko, sami doživljajo stisko ali pa jo doživljajo njihovi bližnji. Vpliv tovrstne pristranskosti na izsledke raziskav se lahko zmanjša z večjim številom udeležencev, vendar je potrebno upoštevati tudi možnost pristranskih odgovorov. Pristranski odgovori se lahko kažejo kot podajanje odgovorov, kateri niso nujno resnični temveč odražajo prepričanje udeležencev (lahko tudi nezavedno), da jih raziskovalci želijo slišati. Zato je pomembno, da pri interpretaciji rezultatov raziskav upoštevamo tudi, na kakšen način so bili udeleženci nagovorjeni, kako so bila formulirana navodila in vprašanja v raziskavi. Ne smemo pa pozabiti tudi, na kakšen način so bili udeleženci rekrutirani za sodelovanje v raziskavi, saj na primer nimajo vsi dostopa do interneta ali digitalnih tehnologij za izpolnjevanje vprašalnikov v digitalni obliki. Prav tako je potrebno preveriti demografske podatke udeležencev – torej prevladuje določena skupina ljudi. Na primer, ali prevladuje določen spol, starostna skupina, poklicna skupina, skupina iz enega izmed socialno-ekonomskih statusov. Tretji pomembni metodološki vidik pri interpretaciji izsledkov raziskav so tudi merski inštrumenti oziroma psi-hometrični testi, ki so jih raziskovalci uporabili za merjenje določenih psiholoških konstruktov. Kot že zgoraj omenjeno, različni merski instrumenti za isti konstrukt lahko podajo statistično signifikantno drugačne rezultate (kot primer opomba št. 2). To je potrebno tudi upoštevati ob branju diskusij raziskav, kjer se avtorji sklicujejo na različne raziskave s primerljivimi ali nasprotujočimi rezultati. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na statistično analizo rezultatov. Izbor neprimernih statističnih testov vodi v izkrivljeno sliko izsledkov. Eden osnovnih primerov tovrstne napake pri izboru testov je, ko avtorji ne izvedejo te-sta normalnosti in za nenormalno porazdeljene podatke izberejo parametrične teste namesto neparametričnih testov. Prav tako pa je pomembna korektna interpretacija rezultatov in ne sklepanje vzročnosti iz korelacijskih statističnih testov. 16 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 1.3 Iskanje pomoči Soočanje s težavami v duševnem zdravju je med ljudmi pogosto, pomembno pa je, da stiske ne ostanejo prezrte ter da se ob njihovem pojavu pravočasno in ustrezno ukrepa. V času, ko se pojavi psihološka stiska, je eden izmed načinov za konstruktivno soočenje z njo ta, da za pomoč prosimo strokovnjaka s področja duševnega zdravja. Na strokovno pomoč se obrnemo v primeru, da je naše vsakodnevno delovanje oziroma vsakodnevno delovanje naših bližnjih ovirano že daljši čas, ali pa nenadoma močno spremenjeno (doma, v šoli, na fakulteti ali v službi, prostočasnih dejavnostih, v stikih z drugimi) (Nisi okej? Povej naprej, b. d.). Zdravstvene in socialne storitve s področja pomoči v duševnih in drugih stiskah zagotavljajo država in nekatere nevladne organizacije. Omenjeni viri so glede na njihovo izvajanje raznoliki, in so na voljo v obliki spletnega ali telefonskega pogovora in srečanja v živo, lahko tudi skupinsko (Nacionalni program duševnega zdravja MIRA, b. d.). Mnogi viri pomoči žal pogosto ostanejo neizkoriščeni, saj se, kot kažejo podatki tuje raziskave (Liang idr., 2020), številni študentje po svojih najboljših močeh trudijo prikriti svojo bolezen, kadar izrecni simptomi niso očitni, saj se bojijo, da bodo ob prošnji po psihološki pomoči označeni s stigmo. Glede na model prepričanj o zdravju (angl. Health Belief Model; (Green idr., 2020; Rosenstock idr., 1988) je zaznavanje dovzetnosti in resnosti bolezni temeljno prepričanje spremembe vedenja, ki je odvisno od posameznikovega razumevanja in vrednote-nja lastnih psiholoških težav ter od interpretacije pomena psiholoških simptomov. Kot napovedovalni dejavniki za iskanje pomoči pri študentih pa so se izkazali strah, depresija in travma, od tega strah kot najizrazitejši napo-vedovalec med njimi (Liang idr., 2020). Tudi rezultati domačih raziskav sta pokazali, da (študentje) za soočanje z duševno stisko pogosteje sprejmejo neformalne načine za njeno obvladovanje, in sicer poiščejo pomoč pri pri-jateljih ali družini, le redko pa se obrnejo na profesionalne psihološke vire (Gabrovec idr., 2021; Kerč idr., 2021). Rezultati raziskave o doživljanju epidemije covida-19 nakazujejo, da se je delež tistih, ki niso nikoli iskali psiholo- ške pomoči, v času epidemije zmanjšal (za 24,4 %), hkrati se je zvišal delež tistih, ki so tovrstno pomoč poiskali pogosto (zvišal se je za 10,5 %) (Gabrovec idr., 2021). Med sodelujočimi v 14. valu raziskave SI-PANDA jih je v zadnjih 12 mesecih iskalo strokovno pomoč zaradi duševne stiske 5,4 % (Hočevar Grom idr., 2021g). Omenjeno pomoč so v največ primerih poiskali pri drugem strokovnjaku s področja duševnega zdravja (59,6 %) in zdravniku (55,9 %) (Hočevar Grom idr., 2021g), medtem ko se v raziskavo vključeni študentje na strokovnjaka s področja duševnega zdravja v živo niso nikoli obrnili v 80,6 % in v 82,9 % niti s telefonskim klicem ali virtualno; 80,1 % jih ni nikoli opravilo pogovora z osebnim zdravnikom. Prevladujoča vira pomoči sta bila pogovor z bližnjimi in iskanje pomoči na spletu. Pri čemer so tudi sicer sodelujoči v raziskavi poročali, da imajo v povprečju zmerno socialno podporo (M = 9,64, SD = 2,26). Od tega jih jo ima slabo 29,4 %, močno pa 21,5 % (Gabrovec idr., 2021). Kot pomemben vir podpore v stiski znotraj posameznikove socialne mreže, so se prav tako v raziskavi Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 (Kerč idr., 2021) izkazali družinski člani in prijatelji/so-sedje/znanci, na katere so se sodelujoči v raziskavi z namenom pogovora obrnili v 80 %, po pogostosti je sledilo lajšanje stiske z izvajanjem telesne dejavnosti (62 %). Najredkeje jim je vir pomoči predstavljal klic na telefon za pomoč v stiski (0 %), spremljanje forumov (8 %), duhovna pomoč, pomoč strokovnjaka ali (e-) delavnice/srečanja različnih organizacij (10 %) ter prostovoljno delo (11 %). Dodatno so kot vir pomoči izpostavili še: uporabo tehnologije za sprostitev (televizija, filmi, nanizanke, videoigre, poslušanje glasbe, aplikacije), stik z naravo zunaj doma, dodatno delo, študiranje (več del, spletna izobraževanja …), pogostejše opravljanje vsakodnevnih opravil znotraj doma, skrb za živali, ustvarjanje, skrb zase (nega, počitek), dejavnosti z otroki in nenazadnje delo v okolici hiše. Viri pomoči, katere bi si sodelujoči v raziskavi dodatno želeli za lajšanje stiske, so sprostitev ukrepov (normaliza-cija življenja, izleti, odprtje lokalov, gledališč, telovadnic, cerkva, možnost organizirane vadbe, koncerti in drugi dogodki), socialni stiki v živo, jasna navodila in boljše politično/medinsko komuniciranje, več časa zase, politične spremembe (Kerč idr., 2021). Izmed tistih, ki pomoči niso poiskali, jih je med 72 in 79,2 % poročalo, da pomoči niso potrebovali (Hočevar Grom idr., 2021g; Kerč idr., 2021). Med tistimi, ki so bili mnenja, da psihološko podporo potrebujejo (28 %), pa jih večji delež (18 %) pomoči ni poiskalo (Kerč idr., 2021). Tiste, ki niso navedli, da so iskali pomoč in hkrati tudi niso navedli, da pomoči ne bi potrebovali, je k iskanju pomoči zadrževalo prepričanje, da si lahko pomagajo sami (74 %), skoraj pol jih pomoči ni želelo, manjši delež pa jih ni želel, da bi kdor koli izvedel, da so iskali pomoč zaradi duševnih stisk. Izpostavljeni so bili tudi razlogi, kot na primer težave z dostopnostjo (splošno pomanjkanje dostopnosti, pa tudi pomanjkanje dostopa zaradi trenutnih razmer), občutek pomanjkanja časa (službene in družinske obveznosti), zadostna podpora v socialni mreži, finančni razlogi, različni strahovi in pomanjkanje poguma, ne-17 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 poznavanje (pravih) virov pomoči, občutek, da drugi potrebujejo pomoč bolj kot oni, zadržki pred terapijami na daljavo, upanje na bolje, dvom o uspešnosti pomoči, pomanjkanje energije/razpoloženja/volje, neodločnost/od-lašanje, občutki nizke lastne vrednosti, uporaba psihofarmakov, želja po pomoči v njihovi socialni mreži, občutki, da zaradi dela v skrbstvenem poklicu ne morejo prejeti pomoči, službene prepreke (Hočevar Grom idr., 2021g). 1.4 Službe na področju duševnega zdravja V mreži javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji se zdravstvena dejavnost deli na tri ravni: (1) primarno raven, kjer gre za osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost, (2) sekundarno raven, ki zajema specialistične ambulante in specialistične bolnišnične ambulante ter (3) terciarno raven, kjer so organizirane dejavnosti klinik, kliničnih institutov ali kliničnih oddelkov (Ministrstvo za zdravje, 2019). Primarno raven mreže je dolžna zagotavljati in organizirati občina, medtem ko je za sekundarno in terciarno raven odgovorna Republika Slovenija (Ministrstvo za zdravje, 2019). Področna zakonodaja zdravstvenega sistema v Sloveniji (Ministrstvo za zdravje, 2019) opredeljuje, da mora primarna raven biti hitra in dostopna prebivalstvu. Na to raven sodijo zdravstvene službe splošne medicine, zobozdravstvo ter specialisti splošne in družinske medicine, pediatrije (zdravstveno varstvo otrok in mladine) in ginekologije (zdravstveno varstvo žensk). Ta področja zdravstva so organizirana v zdravstvene domove in na njih vezane zdravstvene postaje. V sklopu primarne ravni deluje tudi lekarniška dejavnost, ki jo lahko opravljajo le javni lekarniški zavodi in zasebni lekarnarji s koncesijo. Sledeča sekundarna raven zajema dejavnosti specialistič- nih ambulant, kjer izvaja poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj, izvajanje ambulantne rehabilitacije, zdravstvene nege, nastanitev in prehrano v splošnih in specialističnih bolnišnicah. Terciarna raven pa je sestavljena iz znanstveno-raziskovalne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter najzahtevnejše zdravstvene storitve, ki jih zaradi svoje zahtevnosti ni možno ali smotrno opravljati na nižjih ravneh. Na sekundarni in terciarni ravni delujeta še Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Dejavnost na področju duševnega zdravja poteka na več ravneh. Mreža izvajalcev programov in storitev s področja duševnega zdravja so: izvajalci psihiatričnega zdravljenja, izvajalci socialno varstvenih programov in storitev, izvajalci nadzorovane obravnave in izvajalci obravnave v skupnosti (Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), 2008). Ti izvajalci so organizirani po službah, ki delujejo v različnih zdravstvenih ustanovah, kjer pa ni nujno, da ima vsaka ustanova v Sloveniji vse naštete službe (Tabela 1). Tabela 1 Zdravstvene ustanove in službe s področja duševnega zdravja, ki delujejo v njihovem sklopu. Zdravstveni Služba zavod Centri za duševno zdravje odraslih (vključno s timi skupnostne obravnave) Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov Centri za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojni centri Klinično psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali posebej za otroke in mladostnike, ter za odrasle) Psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali posebej za otroke in mladostnike, ter za odrasle) Psihiatrična ambulanta Pedopsihiatrična ambulanta eni dom Dispanzer za mentalno zdravje avstv Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola Razvojna ambulanta Zdr Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog 18 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Zdravstveni Služba zavod Psihiatrična ambulanta Pedopsihiatrična ambulanta a Klinično psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali posebej za otroke in mladostnike, ter za odrasle) Psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali posebej za otroke in mladostnike, Splošna bolnišnic ter za odrasle) Psihiatrična ambulanta Klinično psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali samo za odrasle) Psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali samo za odrasle) Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola a Enota za motnje hranjenja Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Enota ali oddelek za intenzivno psihiatrijo Enota za prolongirano terapijo Enota za gerontopsihiatrijo trična bolnišnic Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Dnevni oddelek Psihia Tim skupnostne obravnave Psihiatrični oddelek Pedopsihiatrični oddelek Psihiatrična ambulanta Pedopsihiatrična ambulanta Klinično psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali posebej za otroke in mladostnike, ter za odrasle) Psihološka ambulanta (za vse starostne skupine skupaj, ali posebej za otroke in mladostnike, e ter za odrasle) Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog tri ali klinik Enota za rehabilitacijo Enota za psihoterapijo Enota za motnje hranjenja Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Enota ali oddelek za intenzivno psihiatrijo Enota za prolongirano terapijo etni klinični cen Enota za gerontopsihiatrijo erzit Enota za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Dnevni oddelek Univ Tim skupnostne obravnave (Ministrstvo za zdravje, 2019). 1.4.1 Organizacija in dostopnost služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19 V času pandemije covida-19, se je organizacija zdravstvenega sistema, vključno s službami s področja duševnega zdravja, spremenila. Leta 2020 je vlada na podlagi Odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2020) uvedla začasno prekinitev izvajanja vseh preventivnih storitev, kar je vključevalo centre za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojne centre. Zdravstvene storitve so se morale prilagajati za zagotavljanje zadostne zmogljivosti, kar je po potrebi vodilo v prekinitve izvajanja posegov ali pregledov, razen tistih s stopnjo nujnosti »nujno« in »zelo hitro«. Zdravstvene delavce, ki so 19 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 opravljali preventivne storitve ali druga dela, ki so bila ukinjena, se je začasno prerazporedilo v javne zdravstvene zavode na sekundarni in terciarni ravni ali v socialno varstvene zavode. Veljala je tudi prepoved udeležbe na usposabljanjih in izobraževanjih v območjih (državah), uvrščenih na rdeči ali oranžni seznam. Z Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2020) pa so vsi specializanti prekinili dosedanje kroženje in usposabljanje izvajali v zdravstvenih storitvah, pot-rebnih za obvladovanje in preprečevanje širjenja covida-19. V letu 2021 se je Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti spremenila (2021) – prekinitev posegov in pregledov, ki nimajo zadostne stopnje nujnosti je bila ukinjena, prerazporejanje več ni bilo zakonsko predpisano, spet je bilo omogočeno udeleževanje na usposabljanjih in izobraževanjih. Še vedno je bilo potrebno sledenje napotkom NIJZ (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2021) in leta 2022 velja podobna odredba (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2022). Še vedno se je na primarni ravni zagotavljalo tudi: vstopne točke za odvzem brisa, cepljenje proti covidu-19 in prostorska ločitev pregleda pacienta s sumom na covid-19. Izvajalci so morali zagotavljati zadostne zmogljivosti in upoštevati smernice NIJZ. Ostalih omejitev odredba ni več predpisovala. V sklopu odziva na epidemijo je NIJZ pričel izvajati projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, ki je med seboj povezoval različna področja – prizadeval si je obvladovanje širjenja bolezni covid-19, blaženje posledic na duševno zdravje, izboljševanje delovanja zdravstvenega sistema v času kriznih razmer, promocija duševnega zdravja in krepitev znanja (Cepimo se, b. d.). Zaradi potrebe po psihološki razbremenitvi stiske kot posledice epidemije je NIJZ s pomočjo centrov za krepitev zdravja organiziral več lokalnih telefonskih linij za psihološko podporo, kasneje pa sta NIJZ in Društvo psihologov Slovenije organizirala še nacionalno linijo (Vinko idr., 2020). Spremembe v organizaciji služb s področja duševnega zdravja so v času pandemije covida-19 bile prisotne na globalnem nivoju. Sistematični pregled (Almeda idr., 2022) je analiziral nacionalne covid-19 spletne dokumente. Ti so pogosto vključevali nasvete za ohranjanje dobrega duševnega zdravja, spoprijemanje s tesnobo zaradi covida-19 in promocijo socialne povezanosti doma. Vključenost duševnega zdravja v dokumentih je močno narasla v kasnejših obdobjih pandemije. Najpogosteje naslovljeni simptomi so bili žalovanje, spalne motnje in osamljenost. Možnost telefonskega ali spletnega kontakta z osebnim zdravnikom je narasla, kar nakazuje na poskus zvišanja dostopnosti do primarnega zdravstva, kar je prvi korak za dostop do služb s področja duševnega zdravja. Med državami so se strategije precej razlikovale. V Mehiki so se spletni dokumenti najbolj razširili, kar je verjetno posledica zamika izbruha bolezni in neupoštevanje smernic WHO v začetnih fazah. Drug sistematični pregled (Duden, Gersdorf in Stengler, 2022) je poročal, da je pandemija covida-19 vplivala na vse storitve za duševno zdravje – nivo in tip vpliva pa se je razlikoval glede na lokacijo in glede na obdobja epidemije. Študije v pregledu so opisovale pomanjkanje pripravljenosti na pandemijo, predvsem na področju prehoda na telemedicino. Nekatere države so že pred pandemijo malo vlagale v duševno zdravje, zaradi česa je prehod na telemedicino bil še bolj otežen, pogoste pa so bile tudi izgube služb ali zniževanje plač. Nekaj služb za duševno zdravje se je med pandemijo začasno v celoti zaprlo, večinoma leta 2020, v splošnem pa se je dostopnost v mnogih državah poslabšala. Službe so namreč skrajšale svoje ure, pacienti so imeli omejeno gibanje, za mnoge pa je bil prisoten še strah pred okužbo, ki je zavlačeval iskanje pomoči. Obravnava v skupnosti je bila marsikje ukinjena ali močno omejena, saj je bila smatrana kot ne nujna, zaradi omejevanja stikov pa so bile ukinjene ali omejene tudi skupinske obravnave. Pojavila se je tudi reorganizacija enot za duševno zdravje v covid-19 enote. Nekatere službe za duševno zdravje so poročale težave s sledenjem covid-19 preventivnim smernicam bodisi zaradi ne-zadostnih smernic, velike količine sprememb smernic in njihove nepraktičnosti. Težava je bila tudi dostopnost do zaščitne opreme. Večina študij je poročala o hitri implementaciji ali razširitvi telemedicine in nižanju osebne obravnave. Par študij je poročalo tudi o težavnosti dostopa do zdravil, saj je ponekod spletno predpisovanje tež- ko ali nemogoče. Dodatno oviro je prav tako predstavljalo pomanjkanje kadra – strokovnjaki so zbolevali, imeli karantene ali bili preusmerjeni na druge dele zdravstvenega sistema. Poleg navedenega nekateri strokovnjaki (Kopelovich idr., 2021; Xiang idr., 2020) opozarjajo še na težje pridobivanje psihološke ali psihiatrične pomoči v primerjavi z običajnimi časi. 20 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Pregled sistematičnih pregledov (Witteveen idr., 2022) je povzel, da mnogi vključeni sistematični pregledi poro- čajo znižanje, premikanje ali krajšanje osebnih obravnav zunajbolnišničnih pacientov. Povečano je bilo tveganje za duševne težave zaradi ovir pri dostopanju do pomoči, predvsem za posameznike s preteklimi duševnimi te- žavami in posamezniki iz marginaliziranih populacij. Največ ovir so imeli posamezniki z nizko tehnološko pisme-nostjo, omejenim dostopom do tehnologije, posamezniki v državah z nizkim ali srednjim dohodkom in z nizkim socialno-ekonomskim statusom. S strani organizacije je bilo pogosto premalo podpore, pomanjkanje tehnične opreme in neustrezna infrastruktura informacijske tehnologije. Več pregledov poroča tudi težave pri dostopanju znotraj bolniške obravnave, nekaj pa jih poroča o povišanju, morda zaradi prelaganja iskanja pomoči dokler ni potrebna urgentna obravnava. Najpogostejša uvedena sprememba v organizaciji služb za duševno zdravje je bila uvedba telemedicinske obravnave in druge rabe spletnih orodji. Virtualna orodja so ponavadi bila uvedena v kasnejših obdobjih pandemije. Telemedicinska organizacija storitev je splošno izboljšala načrtovanje, časovno učinkovitost in sledenje zdravljenja. Vseeno pa so določene populacije bile manj dosegljive (npr. z nižjim ekonomskim statusom). Izvajanje storitev brez verbalnih namigov (npr. vodene telefonske aplikacije) so se izkazale za manj ustrezne, še posebej za posameznike s hudimi duševnimi težavami. Bolj pozitivno so bile ocenjene aplikacije za telesno dejavnost in čuječnost. Implementacija telemedicinskih in virtualnih orodji je izboljšala dostopnost za mlade in za paciente v psihiatrični obravnavi (npr. sledenje jemanju zdravil na pametnem telefonu). Prva, ki se je spopadala z izbruhom covida-19, je bila Kitajska, ki je protokol organizacije služb s področja duševnega zdravja v času kriznih situacij začrtala že po potresu 2008 – ti ukrepi so bili z začetkom epidemije utrjeni in okrepljeni, zajemali so predvsem skrb za ranljive skupine, kot so zdravstveni delavci, posamezniki v karanteni in covidni pacienti (Liu idr., 2020). Med boljšimi odzivi na krizo duševnega zdravja se uvrščata Avstralija in Nova Zelandija, ki sta razvili poseben načrt odziva na področju duševnega zdravja (McCartan idr., 2021). Avstralija je uvedla iniciativo za boljši dostop do psihiatrov in psihologov, kjer je bilo za prebivalce Avstralije z duševnimi težavami zaradi covida-19 na voljo 10 (kasneje 20) psihoterapevtskih srečanj (Samy idr., 2021). Korejska psihiatrična zveza ter Korejska zveza svetovalcev in psihologov sta organizirali podobni program, v sklopu katerega so bile nudene brezplačne storitve za posameznike v karanteni – te so bile sprva osebne, nato pa so prešli na telemedicino (Shin in Lee, 2020). Telemedicino je spodbujala tudi Ameriška psihiatrična zveza, ki je za službe v ZDA izdala smernice, v sklopu katerih je bil olajšan dostop za paciente, poenostavljen proces za strokovnjake in sproščene omejitve spletnega predpisovanja nekaterih zdravil (Bojdani idr., 2020). Singapur je trud usmeril predvsem v zdravstvene delavce, za katere je uvedel redno evalvacijo izgorelosti (Samy idr., 2021). V Evropi je začetek pandemije povečal pojavnost duševnih težav v populaciji, a je večina držav v prvem valu covida-19 vseeno omejila psihiatrične storitve na urgentno oskrbo (Rojnic Kuzman idr., 2021). V Španiji so se službe soočale s spremembo lokacije, znižanjem števila postelj in zaposlenih, pomanjkanjem materialov ter pomanjkanjem covid-19 specifičnih izobraževanj za zaposlene (Montes in Hernández-Huerta, 2021). Italija je marca 2020 uvedla blokado za vse ne nujne obravnave, vseeno pa je omogočala delovanje služb za duševno zdravje in zlorabo substanc (D’Agostino idr., 2020). Kljub temu v začetku pandemije večina služb za duševno zdravje ni bilo aktivnih, vsaj ne v njihovi celoti (Marazziti idr., 2020). V Nemčiji so duševne težave bile redko omenjene v ukrepih in smernicah s strani vlade, službe so se prilagajale z rabo telemedicine in ukinjanjem oziroma omejevanjem skupinskih obravnav (Duden idr., 2022). 1.5 Ukrepi za preprečevanje širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva Z namenom raziskovanja duševnega zdravja v času pandemije covida-19 je bilo tudi v slovenskem prostoru izvedenih nekaj raziskav, ki so poglobljeno naslavljale različna področja (Gabrovec idr., 2021; Kerč idr., 2021; Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021b), hkrati pa se je na NIJZ izvajal projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, ki je naslavljal in med seboj povezoval različna področja delovanja, v geografskem smislu pa je bil naravnan celostno. Izvajal se je v obeh kohezijskih regijah – torej v kohezijski regiji vzhodna Slovenija (KRVS) in kohezijski regiji zahodna Slovenija (KRZS). Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Osnovni namen projekta je bil z različnimi intervencijami zagotoviti potrebna orodja splošni javnosti in strokov-nemu kadru za obvladovanje širjenja covida-19 s čim manjšo potrebo po obsežnih ukrepih na nacionalni ravni, 21 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 uspešno blažitev posledic kriznih razmer na duševno zdravje prebivalstva kot tudi na izvajanje zdravstvene dejavnosti. Vsebina projekta oziroma področja dela so bila razdeljena na 10 delovnih paketov (DP), in sicer: - Koordinacija (DP1) - Evalvacija (DP2) - Diseminacija (DP3) - Epidemiologija (DP4) - Infrastruktura epidemiologije (DP5) - Ozaveščanje posameznikov (DP6) - Duševno zdravje (DP7) - Sistem zdravstvenega varstva in podatki (DP8) - Razvoj znanja in kompetenc za različne skupine (DP9) - Modularne pisarne (DP10). Delovni paket 7 – Duševno zdravje je bil sestavljen iz štirih delovnih nalog (DN): - Protokol organizacije duševnega zdravja v času epidemije v Sloveniji (DN1); - Nadgradnja programa za duševno zdravje »To sem jaz« na področju spletne prakse in pomoči mladim v kriznih razmerah (DN2); - Povezano delovanje proti diskriminaciji v času zdravstvene in ekonomske krize (DN3); - Psihološka prva pomoč v času kriznih razmer (DN4). 22 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 2 Namen in cilj raziskave Izsledke raziskav, izvedenih v tujini in Sloveniji v času epidemije covida-19, so pokazali, da v času kriznih razmer, kot je epidemija covida-19, pride do poslabšanja duševnega zdravja prebivalstva, še posebej med ranljivimi sku-pinami ljudi. Za zagotovitev čim bolj učinkovite organizacije služb na področju duševnega zdravja v času kriznih razmer na način, da bodo odgovorile na potrebe prebivalstva, je ključna ocena stanja organizacije služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19. Posledično je bil namen trenutne raziskave ocena stanja oziroma analiza organiziranosti dela služb na področju duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstvenega varstva v Sloveniji po različnih obdobjih epidemije covida-19. Oblikovani so bili naslednji cilji: - Cilj 1: Analiza stanja na področju prostorskih kapacitet in zaščitne opreme v času epidemije covida-19. - Cilj 2: Analiza kadrovske strukture in organizacija dela v službah za duševno zdravja v času epidemije covida-19. - Cilj 3: Pregled dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstva v času epidemije covida-19. - Cilj 4: Analiza zamikov prvih in ponovnih oziroma kontrolnih pregledov pacientov v času epidemije covida-19. - Cilj 5: Pridobiti vpogled v stanje na področju izvajanja storitev v času epidemije covida-19 –evidenca in obseg izvedenih storitev. - Cilj 6: Analiza načina in obsega implementacije telemedicine v času epidemije covida-19. 23 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 3 Metode 3.1 Udeleženci raziskave K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni (strokovni) direktorji oziroma strokovne vodje posameznih služb na področju duševnega zdravja (ki imajo pregled nad celotnim delovanjem zavoda) vseh zdravstvenih zavodov v Sloveniji, v katerih delujejo službe s področja duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstvenega varstva. V kolikor so bile v posamezni ustanovi na voljo različne službe s področja duševnega zdravja, so bili naprošeni, da izpolnijo vprašalnik za vsako izmed služb posebej. K sodelovanju v raziskavi je bilo tako skupno povabljenih 64 zdravstvenih zavodov, v katerih delujejo službe s področja duševnega zdravja. 3.2 Opis poteka raziskave Presečna raziskava je bila izvedena med 18. 7. 2022 in 18. 10. 2022 na podlagi kvantitativne metode zbiranja podatkov s pomočjo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. Prvo vabilo z obvestilnim pismom je bilo poslano 18. 7. 2022, nato pa sta sledila še dva opomnika. Ustrezno izpolnjenih vprašalnikov je bilo 182, pri čemer jih je bilo 123 delno izpolnjenih, le 59 vprašalnikov pa je bilo v celoti izpolnjenih. Za 59 različnih služb s področja duševnega zdravja znotraj posameznih zdravstvenih zavodov z vseh ravni zdravstvenega varstva so bili torej zbrani podatki o vseh vsebinskih sklopih vprašalnika. 3.3 Anketni vprašalnik Anketni vprašalnik je bil oblikovan s spletnim orodjem 1KA oziroma EnKlikAnketa (https://www.1ka.si/) in je bil dostopen na povezavi https://anketa.nijz.si/dzdravje. Pri razvoju anketnega vprašalnika so sodelovali predstav-niki NIJZ: − doc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log. – generalni direktor NIJZ in vodja projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, vodja projekta Integrirana geriatrična oskrba starejših; − doc. dr. Špela Selak, mag. psih., univ. dipl. kom. – vodja delovnega sklopa Duševno zdravje v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, vodja Interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028; − Nuša Crnkovič, MSc Psychology, Kraljevina Nizozemska – strokovna sodelavka v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, vodja delovnega sklopa Duševno zdravje na projektu Integrirana geriatrična oskrba starejših; − Radivoje Pribaković Brinovec, dr. med., spec. javnega zdravja – predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, vodja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028; − asist. Matej Vinko, dr. med., spec. javnega zdravja – predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ; − dr. Irena Makivić, univ. dipl. soc., – vodja Interdisciplinarne delovne skupine za spremljanje in evalvacijo v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028; − Metka Zaletel, MA (UK), univ. dipl. ing. mat. – predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra na NIJZ; − dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih. – vodja Interdisciplinarne delovne skupine za izobraževanje in vodja Interdisciplinarne delovne skupine za mrežo služb na področju duševnega zdravja v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028. 24 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Pri razvoju anketnega vprašalnika so sodelovali tudi zunanji strokovnjaki, ki so bili člani namensko ustanovljene ekspertne skupine za pripravo usmeritev za delovanje služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v Sloveniji: − Klavdija Vindiš, dr. med., spec. otr. in mlad. psih.; − Mitja Logar, dr. med., spec. psih.; − Niki Jakol, univ. dipl. psih.; − Tamara Polanič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.; − mag. Mateja Sever, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.; − Iztok Lešer, dr. med., spec. psih.; − dr. Katja Dular, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na sedem vsebinskih sklopov (Priloga C). Ker raziskave kažejo, da je bil vpliv epidemije covida-19 na duševno zdravje prebivalstva različen glede na časovno obdobje oziroma val epidemije, so respondenti na večino vprašanj v vseh sedmih vsebinskih sklopih odgovarjali glede na časovno obdobje: − v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 (marec–maj); − v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 (november–december); − v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja leta 2020 (junij–oktober); − v obdobjih zaustavitve javnega življenja leta 2021 (januar – februar, april–maj, december); − v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja leta 2021 (marec, junij–november); − v obdobju zaustavitve javnega življenja leta 2022 (januar); − v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja leta 2022 (od februarja naprej, ko je prišlo do bistve-nega sproščanja, maj – preklicani so bili vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 3.3.1 Vsebinski sklopi anketnega vprašalnika Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi s področja duševnega zdravja Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi, ki deluje na področju duševnega zdravja in na katerega se nanašajo izpolnjeni podatki v anketnem vprašalniku. Prostorske kapacitete in zaščitna oprema Vprašanja v tem vsebinskem sklopu so se nanašala na zagotavljanje zadostne prostorske kapacitete in količine zaščitne opreme za varno obravnavo pacientov skladno s higienskimi priporočili in usmeritvami za preprečevanje širjenja pandemije covida-19 (ali je bila na voljo zadostna prostorska kapaciteta in količina zaščitne opreme v skladu z navedenim; identifikacija morebitnih razlogov za nezadostno prostorsko kapaciteto in identifikacija vrste zaščitne opreme, katere je morebiti primanjkovalo). Kadrovska struktura in organizacija dela Vprašanja v tem vsebinskem sklopu so se navezovala na ugotavljanje načina delovanja programa (npr. začasna ukinitev programa, delovanje programa v manjšem obsegu, normalno delovanje programa, drugo) v času veljave odredb o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni covid-19; na ugotavljanje razlogov za morebitno začasno ukinitev ali zmanjšan obseg delovanja programov; na oceno, v kolikšni meri se je zmanjšalo število pacientov v času okrnjenega delovanja programov; ugotavljanje potrebe po preusmeritvi kadrov (psihiatri/pedopsihiatri, klinični psihologi, psihologi, diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki, logopedi, specialni pedagogi, delovni terapevti, socialni delavci in drugi) na druge oddelke oziroma zdravstvene ustanove in identificiranje področja preusmeritve (covidni oddelek, preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo, cepljenje ali pomoč pri cepljenju, testiranje ali pomoč pri testiranju na okužbo s SARS-CoV-2, pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah, pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah oziroma socialnovarstvenih zavodih, delo od doma, čakanje na delo na domu, drugo). 25 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Dostopnost storitev Vprašanja v tem vsebinskem sklopu so se navezovala na dostopnost oziroma nedostopnost različnih storitev, dejavnosti oziroma programov s področja duševnega zdravja (vseh oblik obravnav – npr. osebne obravnave, telemedicina) ter identificiranje storitev, ki niso bile dostopne v relevantnih posameznih časovnih obdobjih pandemije covida-19 ter ugotavljanje časa trajanja nedostopnosti. Čakalne vrste Vprašanja v tem vsebinskem sklopu so se navezovala na oceno % prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum; oceno % števila pacientov, ki jim je bil termin za ponovno obravnavo prestavljen na kasnejši datum; oceno števila dni zamika od prvotnega datuma prvega pregleda oziroma ponovnega pregleda; ugotavljanje razlogov za odpovedi oziroma zamike; oceno % odpovedi naročenih terminov s strani pacientov. Izvajanje storitev Vprašanja v tem vsebinskem sklopu so se navezovala na značilnosti izvajanja na področju centrov za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrov, ambulantne obravnave, bolnišnične obravnave, obravnave v skupnosti. Telemedicina Vprašanja v tem vsebinskem sklopu so se nanašala na identificiranje oblike telemedicine, ki jo je posamezna služba izvajala v največji in najmanjši meri; na identificiranje vrste storitev, ki so jih posamezne službe v času pandemije covida-19 (v navedenih časovnih obdobjih) izvajale s pomočjo telemedicine; identificiranje, če so bila za zaposlene izvedena dodatna usposabljanja za izvedbo telemedicine in katera ter identificiranje ovir za neizvajanje (delno ali v celoti) storitev s pomočjo telemedicine. Ta sklop se je osredotočal tudi na to, kakšno znanje in veščine bi službe s področja duševnega zdravja potrebovale, da bi v prihodnje lahko še bolj kakovostno izvajale telemedicinske storitve. 3.4 Obdelava podatkov in statistične analize Zbrani podatki so bili najprej pregledani. Od 182 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, je bilo 123 delno izpolnjenih ter 59 v celoti izpolnjenih. Iz obdelave so bili nato izločeni vsi respondenti, ki so izpolnjevanje anketnega vprašalnika zaključili pred zaključkom drugega vsebinskega sklopa – Prostorske kapacitete in zaščitna oprema (n = 3). Preostali respondenti, tudi če niso v celotni zaključili izpolnjevanja anketnega vprašalnika, niso bili izključeni, zaradi nizkega števila respondentov na posamično zdravstveno raven in službo za duševno zdravje. Tako je bilo v končno analizo vključenih 120 respondentov. Nizko število respondentov na posamično vprašanje je upoštevano pri interpretaciji rezultatov. Vsi podatki so bili analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS. Za analizo podatkov so bile uporabljene frekvence, standardna deviacija, mediana in modus. Vsa vprašanja, na katera so respondenti odgovarjali po posameznih časovnih obdobjih, so tudi analizirani glede na časovna obdobja. Vprašanja odprtega tipa so bila analizirana skladno z diskurzivno analizo. Pridobljeni rezultati so bili nato prenešeni v Microsoft Excel, kjer so bili oblikovani grafi. 26 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 4 Rezultati 4.1 Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi s področja duševnega zdravja Vprašalnik je začelo reševati 182 udeleženih, vendar so nekateri izpolnjevanje predčasno prekinili zato v nadaljnje analize niso bili vključeni. V končne analize je bilo tako vključenih 120 služb s področja duševnega zdravja iz različnih ustanov z vseh ravni zdravstvenega varstva (Slika 1). Največ iz Zdravstvenih domov (n = 89; 74,2 %), najmanj pa iz drugih ustanov (n = 3; 2,5 %). Službe s področja duševnega zdravja v zgoraj navedenih ustanovah so prikazane na Sliki 2. Največja udeležba je bila s strani centrov za duševno zdravje odraslih (n = 12; 10,8 %), centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (n = 17; 14,2 %) in centrov za krepitev zdravja ter zdravstvenovzgojnih centrov (n = 29; 24,2 %). Slika 1 Porazdelitev služb s področja duševnega zdravja po zdravstvenih ustanovah (n = 120). 100 90 80 70 60 služb 50 ilo 40 30 Štev 20100 Zdravstveni dom Splošna Psihiatrična Univerzitetni Drugo bolnišnica bolnišnica klinični center ali klinika Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 6 v prilogi A1. 27 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 2 Porazdelitev udeležencev po službah s področja duševnega zdravja (n = 120). Drugo Dnevni oddelek Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Tim skupnostne obravnave Enota za prolongirano terapijo Enota ali oddelek za intenzivno psihiatrijo Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo Center za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni center Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola Dispanzer za mentalno zdravje Pedopsihiatrična ambulanta Psihiatrična ambulanta Razvojna ambulanta Psihološka ambulanta za odrasle Psihološka ambulanta (skupaj vse starostne skupine) Klinično psihološka ambulanta za otroke in mladostnike Klinično psihološka ambulanta za odrasle Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Center za duševno zdravje odraslih Pedopsihiatrični oddelek Psihiatrični oddelek Manjkajoče vrednosti 0 5 10 15 20 25 30 35 Število služb Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 7 v prilogi A1. Povzetek rezultatov: − Največ anketnih vprašalnikov je bilo izpolnjenih s strani zdravstvenih domov, najmanj s strani univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik. − Največ anketnih vprašalnikov so izpolnili v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih, najmanj pa v pedopsihiatričnih oddelkih, pedopsihiatričnih ambulantah, klinično psiholoških ambulantah, razvojnih ambulantah, dnevnih oddelkih in enotah za prolongirano terapijo. 4.2 Prostorske kapacitete in zaščitna oprema Službe s področja duševnega zdravja večinoma niso poročale težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet. Rezultati o zadostnosti količine prostorskih kapacitet v službah za duševno zdravje so po posameznih zdravstvenih ustanovah – zdravstveni domovi, splošne bolnišnice, univerzitetni klinični centri ali klinike in druge zdravstvene ustanove – so prikazani ločeno po tipu zdravstvene ustanove (Slike 3–7). Rezultati kažejo, da so največ težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet službe s področja duševnega zdravja v vseh tipih zdravstvenih ustanov navajale v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. Z največ težavami na tem področju so se soočale službe znotraj univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, in sicer tekom vseh zaustavitev javnega življenja. Najmanj težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet so znotraj vseh obdobij poročale službe zdravstvenih domov. 28 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 3 Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih. 100 90 80 70 60 (%) 50 ež Manjkajoče vrednosti Del 40 Da 30 Ne 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 8 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 53 v prilogi B1. Slika 4 Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah. 90 80 70 60 ) 50 lež (% 40 Da De Ne 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 8 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 53 v prilogi B1. 29 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 5 Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah. 80 70 60 50 ) 40 lež (% Manjkajoče vrednosti De Da 30 Ne 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 8 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 53 v prilogi B1. Slika 6 Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah. 90 80 70 60 ) 50 40 Da Delež (% Ne 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 8 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 53 v prilogi B1. 30 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 7 Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja v drugih zdravstvenih ustanovah. 120 100 80 )(% 60 lež Manjkajoče vrednosti De Da 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 8 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 53 v prilogi B1. Med najpogostejše razloge, zaradi katerih zdravstveni zavodi in službe niso imeli omogočenih zadostnih prostorskih kapacitet za varno obravnavo pacientov, so službe izpostavile selitve oziroma reorganizacijo prostora za namene dela, povezanega s covidom-19 (n = 11), premalo sob (n = 7) in premajhne prostore (n = 6) (Slika 8). Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 47 udeleženih služb. Slika 8 Razlogi za nezadostne količine prostorskih kapacitet v zdravstvenih zavodih in službah s področja duševnega zdravja. 4,17 4,17 4,17 22,92 Selitve 8,33 Premajhni prostori Pomanjkanje kadra Okužbe s SARS-CoV-2 8,33 Slaba organizacija Premalo sob 14,58 Urejanje prostorov, prenova 10,42 Premajhna čakalnica Prerazporeditev kadra 12,5 10,42 Pomanjkanje osnovne zaščitne opreme Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 9 v prilogi A2. 31 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Zadostnost količine zaščitne opreme je predstavljena ločeno po zdravstvenih ustanovah (Slike 9–13). Službe s področja duševnega zdravja večinoma niso poročale težav z zagotavljanjem zadostne količine zaščitne opreme. Največ težav z zagotavljanjem zaščitne opreme so službe s področja duševnega zdravja navajale v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. Največ težav na tem področju so v tem obdobju poročale službe znotraj splošnih bolnišnic in univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik. Najmanj težav z zagotavljanjem za- ščitne opreme so v tem obdobju poročale službe zdravstvenih domov, ki pa so, za razliko od ostalih zdravstvenih zavodov, o težavah z zagotavljanjem zadostnih količin zaščitne opreme poročale tekom vseh obdobij. Slika 9 Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih po obdobjih. 120 100 80 Manjkajoče vrednos� ) Da 60 Ne Delež (% 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 10 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 54 v prilogi B1. Slika 10 Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v splo- šnih bolnišnicah po obdobjih. 120 100 80 ) Da 60 Ne Delež (% 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 10 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 54 v prilogi B1. 32 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 11 Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih. 100 90 80 70 ) Manjkajoče vrednos� 60 Da 50 Delež (% Ne 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 10 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 54 v prilogi B1. Slika 12 Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih. 120 100 80 ) 60 lež (% Da De Ne 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 10 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 54 v prilogi B1. 33 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 13 Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja v drugih zdravstvenih zavodih po obdobjih. 120 100 80 ) 60 lež (% Manjkajoče vrednosti De Da 40 Ne 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 10 v prilogi A2. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 54 v prilogi B1. Službe s področja duševnega zdravja so poročale, da jim je v največji meri primanjkovalo zaščitnih mask in zaščitnih plaščev (Slika 14). Najmanj pogosto so poročale pomanjkanje zaščitnih pokrival, zaščitnih obuval, zaščitnih kombinezonov in razkužil. Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 34 udeleženih služb. Slika 14 Vrsta zaščitne opreme, ki je primanjkovala službam s področja duševnega zdravja. 1,72 1,72 3,45 3,45 5,17 Zaščitne maske Zaščitna očala 34,48 5,17 Zaščitna pokrivala Zaščitni plašči Rokavice 13,79 Zaščite za obuvala Vse, večina Zaščitni kombinezon Vizirji 15,52 15,52 Razkužila Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 11 v prilogi A2. 34 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Povzetek rezultatov: − Največje prostorske težave so poročali udeleženi izvajalci v prvem valu epidemije – tekom spomla-danke zaustavitve javnega življenja v letu 2020. − Največje prostorske stiske so navajali v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah, kjer so se z njimi soočali tekom celotne epidemije. Najmanjše prostorske stiske so poročale službe znotraj zdravstvenih domov. − Največje primanjkljaje zaščitne opreme so udeleženi izvajalci navajali tekom spomladanske zaustavitve javnega življenja v letu 2020. − Največje primanjkljaje zaščitne opreme so poročali udeleženci iz univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, najmanjše pa v zdravstvenih domovih. − Najpogosteje so udeleženi izvajalci navajali pomanjkanje zaščitnih mask. 4.3 Kadrovska struktura in organizacija dela V času pandemije covida-19 je bila sprejeta Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2021). Delovanje programov je prika-zano na grafih ločeno za službe zdravstvenih domov, splošnih in psihiatričnih bolnišnic, univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik in drugih zdravstvenih ustanov (Slike 15–19). Udeležene službe na področju duševnega zdravja so v obdobju spomladanske in jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 tako v večini poročale začasno ukinitev programov ali pa izvajanje programov v manjšem obsegu v vseh vključenih tipih zdravstvenih zavodov. Izjema so bile službe v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah, ki so v veliki meri navajale nespremenjeno delovanje oziroma delovanje v manjšem obsegu. V kasnejših obdobjih je bilo razmerje obrnjeno; redke službe so poročale o ukinitvi programov, medtem ko jih je večina navajalo normalno delovanje naprej. Slika 15 Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih po obdobjih. 90 80 70 Manjkajoče vrednosti 60 ) 50 Program je bil začasno ukinjen. ež (% 40 Del Program se je izvajal, vendar v manjšem obsegu. 30 Program je deloval normalno naprej. 20 Drugo. 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 12 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 55 v prilogi B2. 35 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 16 Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah po obdobjih. 120 100 80 Program je bil začasno ukinjen. ) 60 Program se je izvajal, vendar v lež (% manjšem obsegu. De Program je deloval normalno 40 naprej. Drugo. 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 12 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 55 v prilogi B2. Slika 17 Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih. 60 50 Manjkajoče vrednosti 40 ) Program je bil začasno ukinjen. 30 lež (%De Program se je izvajal, vendar v manjšem obsegu. 20 Program je deloval normalno naprej. 10 Drugo. 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 12 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 55 v prilogi B2. 36 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 18 Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih. 80 70 60 50 ) 40 Program se je izvajal, vendar v lež (% manjšem obsegu. De 30 Program je deloval normalno naprej. 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 12 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 55 v prilogi B2. Zajeti so programi, o katerih so se lahko sodelujoči v anketi opredelili. Slika 19 Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja v drugih zdravstvenih ustanovah po obdobjih. 120 100 80 Manjkajoče vrednosti (%) 60 ež Program se je izvajal, vendar v manjšem obsegu. Del Program je deloval normalno 40 naprej. Drugo. 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 12 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 55 v prilogi B2. 37 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Na grafih (Slike 20–26) so prikazani glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega dela po posameznih obdobjih epidemije. Kot poglavitna razloga za začasno ukinitev ali zmanjšan obseg delovanja programov v službah s področja duševnega zdravja v vseh obdobjih (tako v času z kot tudi brez zaustavitve javnega življenja) so respondenti navajali pomanjkanje in prerazporeditev kadra na eni strani ter vladne ukrepe in smernice za preprečevanje okužbe na drugi strani. V obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 sta bila navedena razloga za ukinitev ali zmanjšan obseg izvajanja prisotna v podobni meri. V vseh kasnejših obdobjih pa je za udeležene službe pomanjkanje in prerazporeditev kadra postal glavni dejavnik zmanjšanega izvajanja programov, medtem ko so vladne ukrepe in smernice označili kot razmeroma manjšo oviro za nemoteno izvajanje. Službe so poleg slednjih razlogov v več obdobjih navajale tudi pomanjkanje prostora, potrebo po omejevanju stikov ter okužbo in karanteno na strani pacientov ali zaposlenih. Skupno je na odprto vprašanje od 120 udele- ženih služb podalo odgovor 70 udeleženih služb za obdobje spomladanske zaustavitve leta 2020, 54 za obdobje jesenske zaustavitve leta 2020, 32 za obdobje brez zaustavitve leta 2020, 43 za obdobje zaustavitve leta 2021, 25 za obdobje brez zaustavitve leta 2021, 31 za obdobje zaustavitve leta 2022 in 12 za obdobje brez zaustavitve leta 2022. Slika 20 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve. 3,45 1,15 1,15 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 3,45 4,6 Vladni ukrepi in smernice 4,6 Pomanjkanje prostora 37,93 Omejevanje s�kov 6,9 Strah in nepoznavanje na strani pacientov Zaposleni na čakanju Reorganizacija delovanja Pomanjkanje opreme 36,78 Okužbe in karantena pacientov Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi A3. 38 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 21 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve. 4,05 1,35 1,35 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 8,11 Vladni ukrepi in smernice 8,11 Omejevanje s�kov 44,59 Okužbe in karantena zaposlenih 10,81 Okužbe in karantena pacientov Pomanjkanje prostora Strah in nepoznavanje na strani pacientov 21,62 Reorganizacija delovanja Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi A3. Slika 22 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve. 2,56 2,56 2,56 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 7,69 Omejevanje s�kov Vladni ukrepi in smernice 12,82 Okužbe in karantena zaposlenih 58,97 Pomanjkanje prostora Okužbe in karantena pacientov 12,82 Reorganizacija delovanja Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi A3. 39 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 23 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2021 v obdobju zaustavitve. 1,61 1,61 6,45 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 8,06 Vladni ukrepi in smernice Omejevanje s�kov 11,29 Okužbe in karantena zaposlenih 56,45 Okužbe in karantena pacientov Pomanjkanje prostora 14,52 Reorganizacija delovanja Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi A3. Slika 24 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2021 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve. 3,33 3,33 6,67 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 10 Vladni ukrepi in smernice Okužbe in karantena zaposlenih Omejevanje s�kov 10 Pomanjkanje prostora 66,67 Okužbe in karantena pacientov Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi. 40 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 25 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2022 v obdobju zaustavitve. 4,65 2,33 6,98 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra Omejevanje s�kov 6,98 Vladni ukrepi in smernice Okužbe in karantena zaposlenih 9,3 Okužbe in karantena pacientov 58,14 Pomanjkanje prostora 11,63 Reorganizacija delovanja Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi A3. Slika 26 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve. 7,14 7,14 Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 7,14 Pomanjkanje prostora Vladni ukrepi in smernice 14,29 Okužbe in karantena zaposlenih 64,29 Reorganizacija delovanja Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 13 v prilogi A3. V službah s področja duševnega zdravja, ki so v posameznem obdobju poročale okrnjeno delovanje, je bil povprečno ocenjen delež zmanjšanja števila pacientov najvišji v zdravstvenih domovih (Slika 27). Te službe so navajale maksimalen ocenjen delež zmanjšanja med 80 in 100 %, minimalen pa med 0 in 10 % v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja. Podobno so navajale službe v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah, kjer je bil maksimalen delež zmanjšanja ocenjen na 80 % v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja, razen v letu 2022, minimalen pa med 17 in 25 %. V službah s področja duševnega zdravja v splošnih in psihiatričnih bolnišnicah, ki so poročale o okrnjenem delovanju, je bil ocenjen delež zmanjšanja števila pacientov nekoliko nižji, večinoma v povprečju med 20 in 40 %. 41 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 27 Procentualni delež zmanjšanja števila pacientov v času okrnjenega delovanja programa po obdobjih v zdravstvenih ustanovah. 70 60 Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve 50 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve 40 Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo (%) zaustavitve M 30 Leta 2021 v obdobju zaustavitve 20 Leta 2021 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve Leta 2022 v obdobju zaustavitve 10 Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo 0 zaustavitve Zdravstveni Splošna Psihiatrična Univerzitetni dom bolnišnica bolnišnica klinični center ali klinika Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 14 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vpra- šanje, so prikazani v Tabeli 56 v prilogi B2. 4.3.1 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode Sodelujoče službe so poročale o preusmerjanju kadrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove, med posameznimi obdobju epidemije. Ti podatki so prikazani na grafih (Slike 28–32) ločeno po zdravstveni ustanovi. Leta 2020 so v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja kader, zaposlen v službah s področja duševnega zdravja, v vseh zdravstvenih zavodih v veliki meri začasno premestili na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode. Po pričakovanjih so v vseh vrstah zdravstvenih zavodov službe v največji meri poročale premestitve diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Predvsem službe v zdravstvenih domovih so navajale tudi visok delež premestitev psihologov. V obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bilo stanje podobno, vendar so službe v zdravstvenih domovih, ki so bile zajete v raziskavi, navajale bistveno manj premestitev psihologov in kliničnih psihologov. Podobno je bilo v času zaustavitve javnega življenja v letu 2021. 42 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 28 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v zdravstvenih domovih. 90 80 70 Psihiatri/ pedopsihiatri Klinični psihologi 60 ) Psihologi 50 Diplomirane medicinske sestre lež (% 40 Zdravstveni tehniki De Specialni pedagogi 30 Delovni terapevti 20 Socialni delavci Drugo 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 15 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 57 v prilogi B2. Slika 29 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v splošnih bolnišnicah. 120 100 80 ) 60 lež (% Diplomirane medicinske sestre De 40 Zdravstveni tehniki 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 15 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 57 v prilogi B2. 43 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 30 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v psihiatričnih bolnišnicah. 120 100 Psihiatri/pedopsihiatri 80 Klinični psihologi ) Psihologi 60 Diplomirane medicinske sestre lež (%De Zdravstveni tehniki 40 Delovni terapevti Socialni delavci 20 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 15 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 57 v prilogi B2. Slika 31 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah. 60 50 40 ) Klinični psihologi 30 lež (%De Psihologi 20 10 Diplomirane medicinske sestre 0 1 4 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 15 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 57 v prilogi B2. 44 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 32 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode v drugih zdravstvenih zavodih. 60 50 40 ) Klinični psihologi 30 Delež (% Psihologi 20 10 Diplomirane medicinske sestre 0 1 4 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 15 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 57 v prilogi B2. Respondenti iz drugih zdravstvenih zavodov so podali odgovore za dve od sedmih navedenih časovnih obdobij, zato so na Sliki 32 prikazani rezultati zgolj za prvo in četrto časovno obdobje. Tudi v vseh naslednjih obdobjih so respondenti v največji meri poročali preusmeritve diplomiranih medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. Število premeščenega kadra skozi obdobja je ostajalo razmeroma visoko, ne glede na odsotnost zaustavitve javnega življenja. V vsakem merjenem obdobju so službe, vsaj do neke mere, poročale prisotnost preusmeritve vseh opredeljenih kadrovskih profilov. Delež poročanega premeščanja se je opazno znižal šele v obdobju brez zaustavitve javnega življenja v letu 2022. Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 9 udeleženih služb za obdobje spomladanske zaustavitve leta 2020, 7 za obdobje jesenske zaustavitve leta 2020, 7 za obdobje brez zaustavitve leta 2020, 6 za obdobje zaustavitve leta 2021, 5 za obdobje brez zaustavitve leta 2021, 5 za obdobje zaustavitve leta 2022 in 2 za obdobje brez zaustavitve leta 2022. Poleg ostalih, že navedenih strokovnjakov, so v nekaj službah navajali tudi premestitve logopedov, specializantov psihiatrije, zaposlenih, ki opravljajo administrativna dela in zdravnikov (Slika 33). Slika 33 Drugi profili strokovnjakov, ki so jih morali v času ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 preusmeriti na druge oddelke ali druge ustanove. 2,5 2 1,5 Logopedi N 1 Specializan� psihiatrije Administra�vni profili 0,5 Zdravniki 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 16 v prilogi A3. 45 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri, vključeni v raziskavo, so v vseh posameznih obdobjih poročali preusmeritve kadra na druge oddelke oziroma zdravstvene ustanove. Iz obstoječih podatkov (Slika 34) je razvidno, da je največ respondentov navajalo preusmeritev kadra v obdobjih zaustavitve življenja leta 2020 in 2021. Izjema so diplomirane medicinske sestre in zdravstveni tehniki, katerih premestitev so centri poročali tudi v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. Slika 34 Preusmeritev kadra v druge oddelke ali ustanove v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po časovnih obdobjih. 100 90 80 70 Psihologi ) 60 50 Diplomirane medicinske lež (% sestre De 40 30 Zdravstveni tehniki 20 10 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 17 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 58 v prilogi B2. 4.3.1.1 Preusmeritve psihiatrov in pedopsihiatrov Slike 35–37 prikazujejo premestitve psihiatrov in pedopsihiatrov v različnih zdravstvenih ustanovah po obdobjih na različna delovišča ali oddelke. V obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je največ služb znotraj psihiatričnih bolnišnic (n = 4) poročalo o premestitvah psihiatrov na covidne oddelke (Slika 36). Na testiranje ali pomoč pri testiranju na okužbo s covidom-19 so psihiatre premestili iz treh služb znotraj psihiatrične bolnišnice, na cepljenje ali pomoč pri cepljenju in pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah pa dve in ena služba. Po poročanju ene od služb znotraj zdravstvenega doma, so bili njihovi psihiatri preusmerjeni na čakanje na delo na domu. V obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bil trend podoben spomladanskemu, razen dejstva, da je ob uvedbi množičnega cepljenja psihiatre na cepljenje ali pomoč pri cepljenju premestila ena služba znotraj psihiatrične bolnišnice več (n = 3), po ena služba manj pa je napotila psihiatre na testiranje ali pomoč pri testiranju (n = 2) in pomoč znotraj matične ustanove na druge enote (n = 1). O premestitvah kadra leta 2020 so poročale posamične službe znotraj psihiatričnih bolnišnic tudi, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. V obeh obdobjih leta 2021 je bilo stanje glede prestavljanja (pedo)psihiatrov podobno kot v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020. V letu 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja pa so, glede na obstoječe podatke, psihiatre iz treh služb znotraj psihiatričnih bolnišnic prestavljali na covidne oddelke in cepljenje ali pomoč pri cepljenju, kasneje istega leta v obdobju brez zaustavitve pa le še na covidne oddelke. Prav tako sta dve službi znotraj univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, ki sta izpolnili anketni vprašalnik, poročali preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na covidne oddelke (Slika 37). 46 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 35 Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz zdravstvenih domov. 60 50 40 ) 30 lež (% Cepljenje ali pomoč De pri cepljenju 20 10 Čakanje na delo na domu 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 18 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 59 v prilogi B2. Slika 36 Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz psihiatričnih bolnišnic. 120 100 Covidni oddelek 80 Cepljenje ali pomoč pri cepljenju ) 60 Testiranje ali pomoč pri testiranju na lež (% okužbo s covidom-19 De Pomoč znotraj matične ustanove na 40 drugih enotah Pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah oziroma socialno-varstvenih zavodih 20 Delo od doma 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 18 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 59 v prilogi B2. 47 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 37 Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik. 120 100 80 )(% 60 lež De Covidni oddelek 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 18 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 59 v prilogi B2. Dodatno so bile izpostavljene še nekatere specifike, vezane na preusmeritev psihiatrov oziroma pedopsihiatrov (Tabela 2). In sicer, bilo je izpostavljeno, da se je specializantom prekinilo kroženje in da so psihiatri obravnavali tudi somatske bolnike. Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 6 udeleženih služb, 3 so podale odgovor, ki ni zajemal specifike (ne in /). Tabela 2 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihiatrov ali pedopshiatrov. N Specializantom se je prekinilo kroženje 2 Tudi delo s somatskimi bolniki 1 4.3.1.2 Preusmeritev kliničnih psihologov Klinične psihologe so glede na obstoječe podatke v vseh obdobjih (z in brez zaustavitve javnega življenja) v največji meri prestavili na pomoč znotraj matične ustanove (Slike 38–39). Pogosto so udeležene službe navajale premestitev kliničnih psihologov na delo od doma. Največ preusmeritev smo v naši raziskavi zabeležili pri služ- bah zdravstvenih domov leta 2020 v spomladanskem obdobju zaustavitve javnega življenja. V službi znotraj ene psihiatrične bolnišnice v obdobju zaustavitve v letu 2021 so klinične psihologe poleg navedenega prestavili tudi na cepljenje oziroma pomoč pri cepljenju ter pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah. 48 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 38 Preusmeritev kliničnih psihologov na opravljanje drugega dela iz zdravstvenih domov. 45 40 35 Preverjanje PCT pogoja ob vstopu v zdravstveno ustanovo 30 Pomoč znotraj matične ustanove 25 na drugih enotah 20 Delež (%) Delo od doma 15 Čakanje na delo na domu 10 5 Drugo 0 1 2 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 20 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 60 v prilogi B2. Slika 39 Preusmeritev kliničnih psihologov na opravljanje drugega dela iz psihiatričnih bolnišnic. 70 60 Cepljenje 50 ) 40 Pomoč znotraj ma�čne ustanove lež (% na drugih enotah De 30 Pomoč v drugih zdravstvenih 20 ustanovah 10 Delo od doma 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 20 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 60 v prilogi B2. Dodatno so bile poročane še nekatere specifike, vezane na preusmeritev kliničnih psihologov (Tabela 3). In sicer, službe so izpostavile delo na telefonu za zagotavljanje psihološke podpore v času epidemije in krčenje obstoječih programov. Skupno je na odprto vprašanje od 120 služb podalo odgovor 7 služb, od tega so tri podale nerelevan-tne odgovore (»Ne« in »Delo kliničnih psihologov je pomembno«). 49 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 3 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev kliničnih psihologov. N Krčenje običajnega programa 2 Delo na telefonu za zagotavljanje psihološke podpore 2 4.3.1.3 Preusmeritev psihologov V obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bilo največ psihologov na opravljanje drugega dela prestavljenih v službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov (Slika 40). Največ služb znotraj zdravstvenih domov je psihologe premestilo na delo od doma (n = 8), zagotavljanje pomoči znotraj ma-tične ustanove na drugih enotah (n = 6) in čakanje na delo (n = 4). Podobno je bilo v jesenskem obdobju zaustavitve javnega življenja 2020 in v obdobju zaustavitve leta 2021, pri čemer je vse več služb premestilo psihologe na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo in testiranje oziroma pomoč pri testiranju na okužbo s covidom-19. Podobno je bilo tudi v obdobjih brez zaprtja javnega življenja leta 2020 in 2021, ko so bili psihologi v največji meri prestavljeni na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo. Slika 40 Preusmeritev psihologov na opravljanje drugega dela iz zdravstvenih domov. 45 40 Preverjanje PCT pogoja ob vstopu 35 v zdravstveno ustanovo Cepljenje ali pomoč pri cepljenju 30 25 Testiranje ali pomoč pri testiranju ež (%) na okužbo s covidom-19 20 Del Pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah 15 Delo od doma 10 Čakanje na delo na domu 5 0 Drugo 1 2 3 4 5 6 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 22 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 61 v prilogi B2. 50 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 41 Preusmeritev psihologov na opravljanje drugega dela iz psihiatričnih bolnišnic. 80 70 60 50 ) Cepljenje ali pomoč pri cepljenju 40 lež (%De 30 Pomoč znotraj matične ustanove 20 na drugih enotah 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 22 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 61 v prilogi B2. Dodatno so bile izpostavljene še nekatere specifike, vezane na preusmeritev psihologov (Tabela 4), in sicer so psihologi delali na svetovalnih telefonih, preusmeritev je bila ponekod delna ali občasna. Ena služba je omenjala nezmožnost dostopa do psihologov, ena služba pa tudi omejitev programov preventive v zdravstvenem zavodu. Skupno je na odprto vprašanje od 120 služb podalo odgovor 18 služb, od tega jih je v svojih odgovorih 9 izposta-vilo dodatne specifike. Tabela 4 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihologov. N Svetovalni telefoni 4 Delna ali občasna preusmeritev 3 Nezmožnost dostopa do psihologov 1 Omejitev preventive 1 4.3.1.4 Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov V vseh obdobjih (tako v času zaustavitve kot v času brez zaustavitve javnega življena) so največ premestitev diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov izvedle službe na področju duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov (Slike 42–45). Diplomirane medicinske sestre in/ali zdravstvene tehnike je med 14 (leta 2022, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja) in 30 služb zdravstvenih domov (leta 2021 v času zaustavitve javnega življenja) preusmerilo na testiranje ali pomoč pri testiranju na covid-19. Prav tako je med 12 (leta 2022, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja) in 28 (2021 v času zaustavitve javnega življenja) služb na področju duševnega zdravja v zdravstvenih domovih poročalo o premestitvi diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov na cepljenje oziroma pomoč pri cepljenju. Pogosto so službe na področju duševnega zdravja v zdravstvenih domovih navajale premestitev diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo in pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah. 51 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 42 Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na opravljanje drugega dela iz zdravstvenih domov. 80 Covidni oddelek. 70 Preverjanje PCT pogoja ob vstopu v zdravstveno ustanovo. 60 Cepljenje ali pomoč pri cepljenju. 50 ) Testiranje ali pomoč pri testiranju na okužbo s covidom-19. 40 lež (%De Pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah. 30 Pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah 20 oziroma socialno-varstvenih zavodih. Delo od doma. 10 Čakanje na delo na domu. 0 1 2 3 4 5 6 7 Drugo. Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 24 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 62 v prilogi B2. Slika 43 Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na opravljanje drugega dela iz splošnih bolnišnic. 120 100 80 Covidni oddelek. ) 60 ež (% Del Pomoč znotraj matične ustanove na 40 drugih enotah. 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 24 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 62 v prilogi B2. 52 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 44 Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz psihiatričnih bolnišnic. 120 Covidni oddelek. 100 Preverjanje PCT pogoja ob vstopu v zdravstveno ustanovo. 80 Cepljenje ali pomoč pri cepljenju. ) 60 lež (% Testiranje ali pomoč pri testiranju De na okužbo s covidom-19. 40 Pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah. 20 Pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah oziroma socialno- varstvenih zavodih. 0 Čakanje na delo na domu. 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 24 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 62 v prilogi B2. Slika 45 Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove iz univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik. 120 100 80 Covidni oddelek. 60 lež (%)De 40 Pomoč znotraj matične 20 ustanove na drugih 0 enotah. 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 24 v prilogi A3. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 62 v prilogi B2. 53 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Službe znotraj psihiatričnih bolnišnic in univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik so poročale podobne deleže premestitev diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov na covidne oddelke. Bolj natančno, med štiri in pet služb v zgoraj omenjenih dveh tipih zdravstvenih ustanovah je v vseh časovnih obdobjih navajalo premestitev diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov na covidne oddelke. Poleg navedenega so bile izpostavljene še nekatere specifike, vezane na preusmeritve medicinskih sester (Tabela 5). In sicer, iz ambulant so bile nekatere medicinske sestre prestavljene na raven celotnega zdravstvenega doma, delale pa so tudi na telefonu za pomoč. Problematiko prevelike obremenitve medicinskih sester v teh obdobjih so poročali še v dveh drugih službah. Poudarjena je bila tudi potreba po znanjih in izkušnjah za kakovostno opravljanje novih delovnih nalog. Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 21 udeleženih služb. Tabela 5 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov. N Iz ambulant na celotni zdravstveni dom 2 Delna preusmeritev 1 Telefon za pomoč 1 Pretirana obremenitev 2 Ni učinkovita dolgotrajna rešitev 1 Pomen izkušenj 1 Potrebna dodana izobraževanja o ravnanju s covidnim bolnikom 1 54 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Povzetek rezultatov: Spremembe v obsegu dela in številu pacientov: − Največ začasno ukinjenih programov na področju duševnega zdravja so udeleženi izvajalci navajali tekom spomladanske in jesenske zaustavitve javnega življenja v letu 2020. V preostalih časovnih obdobjih so večinoma poročali delo v zmanjšanem obsegu. − Največje število začasno ukinjenih programov so poročale udeležene službe v zdravstvenih domovih, najmanj pa v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah. − Kot glavne razloge za ukinitev oziroma zmanjšan obseg dela so respondenti navedli pomanjkanje in prerazporeditev kadra (v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja) ter vladne ukrepe in smernice (v vseh razen zadnjem obdobju zaustavitve javnega življenja). − Največji obseg zmanjšanja števila pacientov v času okrnjenega delovanja so poročali udeleženi zdravstveni domovi v vseh časovnih obdobjih zaustavitve javnega življenja. Najmanjši odstotek znižanja obravnav pacientov v času okrnjenega delovanja pa so poročale udeležene splošne in psihiatrične bolnišnice. Kadrovske prerazporeditve: − V vseh merjenih časovnih obdobjih so največ začasnih premestitev kadra poročali iz služb na področju duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov. Delež premeščenega kadra je opazno upadel šele leta 2022 s preklicem zaustavitve javnega življenja. − Službe na področju duševnega zdravja so poročale najvišji delež premestitev diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov. Tovrstni trend je bil prisoten tudi v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. Največ služb znotraj zdravstvenih domov je poročalo o premestitvah diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov na testiranje oziroma pomoč testiranju, cepljenje ali pomoč pri cepljenju, preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo ter druge enote za pomoč znotraj matične ustanove v vseh časovnih obdobjih. − Največ premeščanja psihiatrov so poročale službe znotraj psihiatričnih bolnišnic, ki so najpogosteje psihiatre premestile na covidne oddelke, cepljenje ali pomoč pri cepljenju ter testiranje ali pomoč pri testiranju. Trend je bil podoben v vseh merjenih časovnih obdobjih zaustavitve javnega življenja. − Premestitve kliničnih psihologov so bile najpogostejše leta 2020 tekom spomladanske zaustavitve življenja v zdravstvenih domovih. Tekom vseh merjenih časovnih obdobij je največ služb za duševno zdravje poročalo o premestitvah kliničnih psihologov znotraj matične ustanove za pomoč na drugih enotah. Tekom obdobij zaustavitev javnega življenja pa so določene službe po-ročale preusmeritev kliničnih psihologov na delo od doma ter delo na telefonu za zagotavljanje psihološke podpore. − Službe za duševno zdravje znotraj zdravstvenih domov so poročale največ premestitev psihologov. Medtem ko je največ služb premestilo psihologe na delo na domu in pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah tekom spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020, je bil delež služb, ki so premestile psihologe na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo ter na testiranje oziroma pomoč pri testiranju na okužbo s SARS-CoV-2, višji v preostalih merjenih obdobjih zaustavitve javnega življenja. To je moč delno pripisati odloku takratnega ministra za zdravje za ukinitev preventivnih programov in preusmeritve strokovnega kadra na delovišča, povezana s covidom-19. 55 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 4.4 Dostopnost Dostopnost storitev na področju duševnega zdravja v času epidemije je bila različna glede na tip zdravstvenega zavoda (Slike 46–49). Pridobljeni podatki kažejo, da so storitve služb na področju duševnega zdravja v okviru univerzitetnih kliničnih centrov ostale dostopne pacientom ne glede na časovno obdobje. Podatki prav tako kažejo, da je bila tudi v psihiatričnih bolnišnicah dostopnost storitev v večini služb v različnih obdobjih epidemije ohranjena. Težave z dostopnostjo storitev so bile v psihiatričnih bolnišnicah prisotne zgolj v obdobjih zaustavitve javnega življenja v letih 2020 in 2021. Z večjimi težavami na tem področju so se soočali v zdravstvenih domovih, kjer so bile storitve nedostopne v več kot tretjini služb v obdobju zaustavitve javnega življenja spomladi 2020. Stanje se je tam nato postopoma izboljševalo, z nekoliko višjim deležem nedostopnosti storitev v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja. Tudi podatki petih služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah in so poročale o dostopnosti storitev, nakazujejo na precejšnje težave glede dostopnosti njihovih storitev v času epidemije. Vsaj ena od petih tovrstnih služb je bila pacientom nedostopna v vseh obdobjih epidemije. Iz Slik 46–49 so razvidni tudi nezanemarljivi deleži manjkajočih vrednosti, zaradi katerih težko zaključujemo o dejanskih deležih dostopnosti v zdravstvenih zavodih. Slika 46 Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v zdravstvenih domovih. 100 90 80 70 ) 60 50 Manjkajoče vrednos� Delež (% 40 Da 30 Ne 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 26 v prilogi A4. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 63 v prilogi B3. 56 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 47 Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v splošnih bolnišnicah. 80 70 60 50 ) 40 Manjkajoče vrednos� Delež (% 30 Da Ne 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 26 v prilogi A4. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 63 v prilogi B3. Slika 48 Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v psihiatričnih bolnišnicah. 80 70 60 ) 50 (% 40 lež Manjkajoče vrednosti De 30 Da 20 Ne 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 26 v prilogi A4. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 63 v prilogi B3. 57 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 49 Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije v drugih zdravstvenih zavodih. 120 100 80 ) 60 Manjkajoče vrednos� Delež (% 40 Da 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 26 v prilogi A4. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 63 v prilogi B3. Na Sliki 50 so prikazani odgovori na odprto vprašanje, kjer so udeleženci raziskave navajali vrste storitev, ki so bile pacientom nedostopne po obdobjih epidemije. Različne storitve služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja, so bile pacientom v pomembni meri nedostopne predvsem v obdobju zaustavitve javnega življenja spomladi 2020, medtem ko je bila nedostopnost različnih storitev v ostalih obdobjih manj pogosta. V omenjenem obdobju je bila nedostopna predvsem osebna obravnava, pa tudi storitve različnih strokovnjakov, npr. logopedov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov in pedopsihiatrov. Med storitvami, ki so bile v določeni meri nedostopne tudi po obdobju zaustavitve javnega življenja spomladi 2020, so bile izpostavljene predvsem storitve centrov za krepitev zdravja oz. zdravstvenivzgojnih centrov (npr. delavnice). Skupno je na odprto vprašanje od 182 udeleženih služb podalo odgovor 19 udeleženih služb za obdobje spomladanske zaustavitve leta 2020, 11 za obdobje jesenske zaustavitve leta 2020, 3 za obdobje brez zaustavitve leta 2020, 8 za obdobje zaustavitve leta 2021, 3 za obdobje brez zaustavitve leta 2021, 3 za obdobje zaustavitve leta 2022 in 1 za obdobje brez zaustavitve leta 2022. 58 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 50 Odgovori na odprto vprašanje o pacientom nedostopnih storitvah po obdobjih epidemije. Pedopsihiater Delavnice Leta 2022 v obdobju zaustavitve Preventiva Specialna pedagogika Klinična psihologija Leta 2021 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve Logopedija Sistematski psihološki pregledi… Delovna terapija Leta 2021 v obdobju zaustavitve Center za krepitev zdravja Dispanzer za mentalno zdravje Osebna obravnava Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve Ambulantna dejavnost Psihoterapija Oddelek za zdravljenje odvisnosti Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve 0 1 2 3 4 5 6 N Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 27 v prilogi A4. Službe s področja duševnega zdravja v posameznih zdravstvenih zavodih so poročale tudi o časovnem razponu neizvajanja storitev po posameznih obdobjih. Ker je bilo poročanje o časovnem razponu neizvajanja služb nedosledno, so prikazani podatki zgolj za službe zdravstvenih domov (Slika 51). Razvidno je, da je bil čas neizvajanja storitev znotraj posameznih obdobij večinoma daljši od enega meseca pri vseh navedenih službah na področju duševnega zdravja, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Najdaljša časovna obdobja neizvajanja dejavnosti so poročali centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri. 59 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 51 Čas neizvajanja dejavnosti (v mesecih) v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije. 8 )hic 7ese Center za duševno zdravje odraslih 6 m v( s 5a Center za duševno zdravje otrok in č n 4 mladostnikov ečer 3 Dispanzer za mentalno zdravje pvoP 2 Center za krepitev zdravja 1 /Zdravstvenovzgojni center 0 1 2 4 5 6 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 28 v prilogi A4. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 64 v prilogi B3. Povzetek rezultatov: − Službe znotraj univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik so poročale nespremenjeno dostopnost do storitev tekom vseh merjenih časovnih obdobij. Prav tako so visok delež dostopnosti navajale službe v psihiatričnih bolnišnicah, kjer pa je bila nekoliko znižana v obdobjih zaustavitve javnega življenja letih 2020 in 2021. Z višjim deležem nedostopnosti so se soočale splošne bolnišnice, kjer je bila vsaj ena služba nedostopna tekom vseh merjenih časovnih obdobij. − Udeležene službe so poročale najnižji delež dostopnosti storitev leta 2020 v času spomladanske zaustavitve življenja, kasneje so o tem poročale manj pogosto. Najpogosteje so v tem obdobju po-ročale o nedostopnosti osebnih obravnav, kot tudi storitev različnih strokovnjakov (npr. logopedov, kliničnih psihologov). − Centri za duševno zdravje odraslih, centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, dispanzerji za mentalno zdravje in centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri so večinoma poro- čali nedostopnost do storitev več kot en mesec. Najdaljše časovno obdobje neizvajanja dejavnosti so navajali centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri. Za preostale tipe zdravstvenih ustanov ni možno prikazati podatkov, zaradi nedoslednega izpolnjevanja anketnega vprašalnika. 4.5 Čakalne vrste Posamezne tipe zdravstvenih zavodov, ki delujejo na področju duševnega zdravja lahko primerjamo po povpreč- nem odstotku pacientov, pri katerih je bil prvi pregled odpovedan ali prestavljen na kasnejši datum (Slika 52). Po poročanju udeleženih služb raziskave so bili v povprečju najpogosteje odpovedani ali predstavljeni prvi pregledi v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. V tem časovnem obdobju so najvišji povprečni delež odpovedanih ali predstavljenih prvih pregledov poročale službe v zdravstvenih domovih (53,6 %). Podobne ocene odstotkov sta podali tudi dve službi, ki delujeta v okviru splošnih bolnišnic. V manjši meri so bili odpovedani ali prestavljeni tudi prvi pregledi v službah, ki delujejo v okviru univerzitetnih kliničnih centrov in v psihiatričnih bolnišnicah v istem obdobju. V kasnejših obdobjih je bil povprečni delež odpovedanih in prestavljenih prvih pregledov manjši. Najmanj odpovedi so poročale službe (n = 5) v sklopu psihiatričnih bolnišnic, kjer z izjemo časa spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020, povprečni delež odpovedanih ali prestavljenih prvih pregledov ni presegel 2,2 %. Po 60 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 obstoječih podatkih je zgolj v splošnih bolnišnicah in službah pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov ta delež dlje časa vztrajal nad 15 % do leta 2022. Slika 52 Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenih zavodov po obdobjih epidemije. 90 80 70 60 Zdravstveni dom ) 50 Splošna bolnišnica 40 Delež (% 30 Psihiatrična bolnišnica 20 Univerzitetni klinični center ali 10 klinika 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 29 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 65 v prilogi B4. Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah (Slika 53), tako tistih, namenjenih odraslim, kot tudi službah, namenjenih otrokom in mladostnikom. Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. Slika 53 Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenih domov po obdobjih epidemije. 90 Center za duševno zdravje 80 odraslih 70 Center za duševno zdravje ) 60 otrok in mladostnikov 50 Psihološka ambulanta za odrasle Delež (% 40 30 Razvojna ambulanta 20 Psihiatrična ambulanta 10 0 Dispanzer za mentalno zdravje 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 30 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 65 v prilogi B4. 61 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 54 prikazuje povprečne deleže prestavljenih ponovnih pregledov pacientov po ustanovah na področju du- ševnega zdravja. Ponovno podatki nakazujejo, da je bil poročan največji povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. V tem časovnem obdobju so največji povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov poročale službe znotraj zdravstvenih domov (51,0 %). Podobno oceno prestavljenih pregledov je podala tudi edina služba, ki je poročala o stanju v službi splošne bolnišnice. Službe v psihiatričnih bolnišnicah (n = 4) so poročale najnižji povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov tekom vseh časovnih obdobij. Kasneje se je delež prestavljenih pregledov po večini ustanov znatno zmanjšal. Izjema so bile službe pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, kjer je bil trend obraten vse do leta 2022. V sklopu teh služb so v spomladanskem obdobju leta 2020 poročali, da je bilo v povprečju 23,3 % ponovnih pregledov prestavljenih, medtem ko se je nato povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov gibal med 30,0 in 31,7 % vse do leta 2022, ko je povprečje upadlo pod 5 %. Slika 54 Deleži ponovnih pregledov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v različnih zdravstvenih zavodih po obdobjih epidemije. 60 50 40 Zdravstveni dom ) (% 30ež Splošna bolnišnica Del 20 Psihiatrična bolnišnica 10 Univerzitetni klinični center ali klinika 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 31 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 66 v prilogi B4. Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah, predvsem v letu 2020 tekom spomladanske zaustavitve javnega življenja (Slika 55). Po prvem merjenem obdobju so povprečni deleži prestavljenih ponovnih pregledov večinoma postopno padali. Najvišji povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov so poročali centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. 62 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 55 Delež ponovnih pregledov pacientov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije. 80 70 Center za duševno zdravje odraslih 60 Center za duševno zdravje 50 otrok in mladostnikov 40 Klinično psihološka ambulanta za otroke in mladostnike Delež (%) 30 Razvojna ambulanta 20 10 Psihiatrična ambulanta 0 Dispanzer za mentalno zdravje 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 32 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 66 v prilogi B4. Zdravstveni zavodi, pri katerih je prihajalo do zamikov v datumu prvega ali ponovnega pregleda, se razlikujejo tudi po povprečnem ocenjenem številu dni zamika v različnih obdobjih epidemije (Slika 56). Povprečno ocenjeno število dni zamika pri pregledih pacientov je bilo najvišje v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 pri vseh tipih zdravstvenih zavodov – med povprečno 14,5 in 60 dni. Tudi obdobje jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bilo po povprečnem ocenjenem številu dni zamika pregledov relativno visoko – med povprečno 3,5 in 37,5 dni. Po podatkih, ki smo jih prejeli, so bili povprečni ocenjeni daljši časovni zamiki (več kot 1 mesec) značilni predvsem za službe zdravstvenih domov, splošnih bolnišnic in univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, medtem ko so bili zamiki v psihiatričnih bolnišnicah ocenjeni kot bistveno manjši, tj. manj kot 5 dni povprečno po prvem merjenem obdobju. 63 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 56 Povprečni ocenjeni zamik od prvotnega datuma pregleda po zdravstvenih ustanovah in po obdobjih epidemije (v dnevih). 70 60 Zdravstveni dom 50 dnevih)(vk 40 Splošna bolnišnica 30 Psihiatrična bolnišnica en zami 20 vpreč Univerzitetni klinični center ali Po 10 klinika Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 33 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 67 v prilogi B4. Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na visok povprečni ocenjeni zamik v datumu prvega ali ponovnega pregleda v številu dni v spomladanskem in jesenskem obdobju zaustavitve javnega življenja leta 2020 v skoraj vseh službah (Slika 57). Tekom vseh časovnih obdobij so centri za duševno zdravje odraslih poročali izrazito nižje povprečne ocenjene zamike v številu dni kot centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Centri za duševno zdravje odraslih (n = 3–4) so z izjemo prvega merjenega obdobja v povprečju poročali zamike od 1 do 6,7 dni, nihče pa ni navajal zamika več kot 10 dni. V centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov (n = 5) pa so povprečne zamike nižje od 14 dni poročali šele leta 2022. Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. 64 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 57 Povprečni zamik od prvotnega datuma pregleda po službah zdravstvenega doma in po obdobjih epidemije (v dnevih). 100 90 Center za duševno zdravje odraslih 80 Center za duševno zdravje otrok 70 in mladostnikov dnevih) 60 Klinično psihološka ambulanta za ik (vm 50 otroke in mladostnike n za 40 Razvojna ambulanta če 30 pre Psihiatrična ambulanta 20 Pov 10 Dispanzer za mentalno zdravje 0 1 2 3 4 5 6 7 Ambulanta za zdravljenje Obdobje odvisnosti od alkohola Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 34 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 67 v prilogi B4. Na Sliki 58 so navedeni odgovori udeleženih služb raziskave na odprto vprašanje o razlogih za odpovedi ali zamike pregledov pacientov po različnih merjenih obdobjih. Razvidno je, da so bile v prvem obdobju epidemije za odpovedi in zamike najpogosteje zaslužne omejitve, povezane z vladnimi ukrepi za zajezitev epidemije (35,9 %), neredko je razlog za odpoved ali zamik predstavljala tudi okužba s SARS-CoV-2 pri pacientih ali zaposlenih (23,1 %) in nezadostnost kadrovskih ali prostorskih virov glede na količino pacientov (15,4 %). V nekaterih primerih je v tem obdobju oviro predstavljalo tudi delo od doma in začasno neizvajanje dejavnosti. V nadaljnjih obdobjih epidemije pa je glavni razlog za odpovedi in zamike postala okužba s SARS-CoV-2 (33,3 % in 51,9 %), medtem ko so z ukrepi povezane omejitve postale manjši dejavnik odpovedi in zamikov pri pregledih (med 7 in 19 %). Ostali razlogi za odpovedi in zamike so bili v teh obdobjih razmeroma redki. Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 32 udeleženih služb za obdobje spomladanske zaustavitve leta 2020, 26 za obdobje jesenske zaustavitve leta 2020, 24 za obdobje brez zaustavitve leta 2020, 25 za obdobje zaustavitve leta 2021, 24 za obdobje brez zaustavitve leta 2021, 26 za obdobje zaustavitve leta 2022 in 26 za obdobje brez zaustavitve leta 2022. 65 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 58 Najpogostejši razlogi za odpoved ali zamike obravnav pacientov po časovnih obdobjih. 2,6 5,1 15,4 Brez odpovedi ali zamikov Ukrepi za zamejevanje širjenja SARS-CoV-2 Okužba s SARS-CoV-2 10,3 35,9 Začasno neizvajanje storitev Delo od doma 7,7 Nezadostni kadrovski in prostorski viri Nespecificirani razlogi za odpoved ali odsotnost 23,1 Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 35 v prilogi A5. Med službami, ki delujejo na področju duševnega zdravja v različnih tipih zdravstvenih zavodov, so bile tudi razlike v povprečnem deležu pacientov, ki so odpovedali svoj termin za prvo ali ponovno obravnavo (Slika 59). Ponovno se kaže trend največje problematike v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 s postopnim upadanjem skozi nadaljnja obdobja epidemije pri vseh treh vrstah zdravstvenih zavodov, ki so podali odgovor na to vprašanje. Pri službah v vseh tipih zavodov podatki nakazujejo na nekolikšno povišanje deleža pacientovih odpovedi obravnav ob nastopu vsakega obdobja zaustavitve javnega življenja. Po pridobljenih podatkih so bili deleži pacientovih odpovedi praviloma najvišji v zdravstvenih domovih (do 37,1 %). Nekoliko nižji so bili deleži odpovedi v službah pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik (do 25 %), najnižji pa v psihiatričnih bolnišnicah (do 10 %). Za odstotek pacientovih odpovedi v službah na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah nismo pridobili podatka. Slika 59 Povprečni delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo, po obdobjih epidemije. 40 35 30 ) 25 Zdravstveni dom (% 20 ež Del Psihiatrična bolnišnica 15 10 Univerzitetni klinični center ali klinika 5 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 36 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 68 v prilogi B4. 66 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah (Slika 60), tako tistih, namenjenih odraslim, kot tudi službah, namenjenih otrokom in mladostnikom. Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. Slika 60 Delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije (v odstotkih). 100 90 Center za duševno zdravje 80 odraslih 70 Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ) 60 Klinično psihološka ambulanta 50 za otroke in mladostnike lež (%De Razvojna ambulanta 40 30 Psihiatrična ambulanta 20 Dispanzer za mentalno zdravje 10 0 Ambulanta za zdravljenje 1 2 3 4 5 6 7 odvisnosti od alkohola Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 37 v prilogi A5. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 68 v prilogi B4. 67 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Povzetek rezultatov: − Povprečen delež odpovedanih ali prestavljenih prvih pregledov je bil najvišji leta 2020 v spomladanskem obdobju zaustavitve javnega življenja. Najvišji povprečni delež odpovedanih ali prestavljenih prvih pregledov so v tem obdobju poročale službe znotraj zdravstvenih domov. Najmanjši povprečni delež odpovedanih ali prestavljenih prvih pregledov so do leta 2022 poročale službe v psihiatričnih bolnišnicah. − Povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov je bil prav tako najvišji leta 2020 tekom spomladanske zaustavitve javnega življenja. V prvem obdobju so najvišji povprečni delež prestavljenih ponovnih pregledov poročale službe v zdravstvenih domovih, kasneje pa univerzitetni klinični centri ali klinike. Službe v psihiatričnih bolnišnicah so tekom vseh merjenih časovnih obdobij poročale najnižji povprečni delež prestavitev ponovnih pregledov. − Povprečni ocenjeni zamik v številu dni od prvotnega datuma prvega ali ponovnega pregleda so službe v vseh tipih zdravstvenih ustanov poročale v obeh obdobjih zaustavitve javnega življenja leta 2020. Zdravstveni domovi, univerzitetni klinični centri ali klinike ter splošne bolnišnice so v tem obdobju poročali povprečne ocenjene zamike, daljše od enega meseca. − Najpogostejši razlog za odpovedi ali zamike so udeleženci v prvem valu pripisali ukrepom za zamejevanje širjenja covida-19, v preostalih obdobjih pa so kot glavni razlog najpogosteje navedli okužbo s SARS-CoV-2. − Najvišji povprečni delež pacientov je prvo ali ponovno obravnavo odpovedal v spomladanskem obdobju zaustavitve javnega življenja leta 2020 v vseh tipih zdravstvenih ustanov, ki so odgovorile na vprašanje. Čeprav je povprečni delež odpovedanih obravnav s strani pacientov postopno padal, je prišlo do manjšega povišanja v vsakem obdobju zaustavitve javnega življenja. 4.6 Izvajanje storitev Storitve na področju duševnega zdravja, ki so jih v opredeljenih obdobjih izvajali centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri, so prikazane na Sliki 61. Večji delež centrov je poročal izvajanje različnih storitev v času brez zaustavitve javnega življenja v primerjavi z obdobji zaustavitve javnega življenja v vseh treh letih. Prav tako podatki kažejo, da je višji delež centrov poročal izvajanje različnih storitev v času zaustavitve javnega življenja leta 2021 in 2022 v primerjavi s spomladanskim in jesenskim obdobjem zaustavitve javnega življenja leta 2020, kar nakazuje prilagoditev le-teh na epidemiološke razmere. Skozi obdobja je največji delež centrov poročal izvajanje storitev individualnega svetovanja, najmanjši delež centrov pa izvajanje aktivnosti na temo zdravih odnosov in promocijske aktivnosti v skupnosti. 68 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 61 Izvajanje storitev v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po obdobjih. 100 Individualno svetovanje 90 80 Tehnike sproščanja 70 Spoprijemanje z depresijo 60 (%) Spoprijemanje z 50 anksioznostjo Delež 40 Spoprijemanje s stresom 30 Zdravi odnosi 20 10 Promocijske aktivnosti v skupnosti 0 Drugo 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 38 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 69 v prilogi B5. Pregled načinov izvajanja prvih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih zavodih je prikazan na Sliki 62. Po podatkih raziskave so službe na področju duševnega zdravja v vseh tipih zdravstvenih ustanov v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja v letu 2020 poročale izvajanje prvih pregledov z osebno obravnavo in s pomočjo telemedicine v približno enaki meri. V vseh kasnejših obdobjih pa so službe bistveno pogosteje navajale izvajanje osebne obravnave prvih ambulantnih obravnav, ne glede na zdravstveni zavod. Podatki za ostale zdravstvene ustanove niso prikazani zaradi prenizkega števila odgovorov. Slika 62 Najpogostejši način izvajanja prvih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih domovih po obdobjih. 100 90 80 Manjkajoče vrednosti 70 ) 60 Osebna obravnava 50 lež (%De 40 Na daljavo s pomočjo telemedicine 30 (npr. telefonski klic, e-pošta, 20 Zoom) 10 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 39 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 70 v prilogi B5. Pri ponovnih ambulantnih obravnavah so službe le redko navajale osebno obravnavo kot najpogostejši način izvedbe v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja v letu 2020 (Slika 63). V večji meri so službe v tem 69 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 obdobju kot večinski način obravnave navajale obravnavo s pomočjo telemedicine, v službah pod okriljem klinič- nega centra pa tudi hibridno obravnavo. Podobno kot pri prvih pregledih je v kasnejših obdobjih razviden trend, ko so službe pogosteje navajale izvedbo ponovnih obravnav v obliki osebne ali hibridne obravnave. Službe so vse redkeje poročale izvedbo ponovnih ambulantnih obravnav s pomočjo telemedicine v teh obdobjih, predvsem v vseh obdobjih brez zaustavitve javnega življenja. Podatki za ostale zdravstvene ustanove niso prikazani zaradi prenizkega števila odgovorov. Slika 63 Najpogostejši načini izvajanja ponovnih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih domovih po obdobjih. 80 70 Manjkajoče vrednosti 60 ) 50 Osebna obravnava 40 lež (%De 30 Na daljavo s pomočjo telemedicine (npr. telefonski klic, 20 e-pošta, Zoom) 10 Hibridna izvedba (osebna obravnava in telemedicina) 0 1 2 3 4 5 6 7 Drugo Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 40 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 71 v prilogi B5. Na Sliki 64 so predstavljeni podatki o številu pacientov, ki so bili obravnavani kot nujni primeri v zdravstvenih zavodih. Odgovore na to vprašanje je podalo zgolj pet služb v treh tipih zdravstvenih zavodov. V teh službah se nakazuje vzorec nekolikšnega naraščanja števila nujnih primerov skozi obdobja epidemije. Slika 64 Povprečno število oseb, obravnavanih kot nujni primer, v zdravstvenih zavodih po obdobjih. 60 bes 50 o o Zdravstveni dom liv 40 etš o Psihiatrična bolnišnica n 30 čerpv 20 Univerzitetni klinični center ali oP klinika 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 41 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 72 v prilogi B5. 70 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Prikazana je tudi organizacija prepovedi obiskov v različnih zdravstvenih zavodih skozi opredeljena obdobja (Sliki 65 in 66). V obdobjih spomladanske in jesenske zaustavitve javnega življenja v letu 2020 so službe, ki so izpolnile vprašanje, poročale, da je veljala prepoved obiskov v skoraj vseh službah zdravstvenih zavodov. Po podatkih, ki so na voljo, so službe v vseh naslednjih obdobjih redkeje poročale popolno prepoved obiskov, ne glede na to, ali je v posameznem obdobju šlo za zaustavitev javnega življenja ali ne. Tudi v slednjih obdobjih pa so služ- be večinoma navajale omejeno dovoljeno število obiskov (na svojce ali število svojcev). V odgovoru na odprto vprašanje o tem, kako je bil pacientom omogočen stik z bližnjimi v času omejitve obiskov (Slika 67), so službe navajale telefonski stik (6 odgovorov), stik v živo izven oddelka (4 odgovori), video klic (3 odgovori) in stik s po-močjo spletne aplikacije (1 odgovor). Skupno je na odprto vprašanje od 120 udeleženih služb podalo odgovor 7 udeleženih služb. Slika 65 Organizacija obiskov pacientov v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih. 70 Obiski niso bili dovoljeni 60 Obiski so bili dovoljeni le za ) 50 enega svojca 40 Obiski so bili dovoljeni le za omejeno število svojcev Delež (% 30 Obiski so bili dovoljeni le za 20 svojce Obiski so bili dovoljeni za vse 10 0 Drugo 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 42 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 73 v prilogi B5. Slika 66 Organizacija obiskov pacientov v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih. 90 80 70 Manjkajoče vrednosti 60 ) 50 Obiski niso bili dovoljeni lež (% 40 De 30 Obiski so bili dovoljeni le za 20 enega svojca 10 Obiski so bili dovoljeni za vse 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 42 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 73 v prilogi B5. 71 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 67 Način, na katerega so zdravstvene ustanove omogočile pacientom stik z bližnjimi v času okrnjenega števila dovoljenih obiskovalcev. 7 6 5 4 N 3 2 1 0 Telefon Video klici V živo izven Spletne oddelka aplikacije Slika 68 prikazuje do katere mere so službe v zdravstvenih domovih izvajale skupnostno obravnavo v vsakem opredeljenem obdobju. V zdravstvenih domovih so najmanj pogosto udeležene službe izvajale skupnostne obravnave v času spomladanske in jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020. Nakazuje se trend verjetnejšega izvajanja skupnostne obravnave v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. Podatki za ostale zdravstvene ustanove niso prikazani zaradi prenizkega števila odgovorov. Slika 68 Izvajanje skupnostnih obravnav v zdravstvenih domovih po obdobjih. 60 50 40 ) Manjkajoče vrednosti 30 lež (% Da De 20 Da, v prilagojeni/okrnjeni obliki Ne 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 43 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 74 v prilogi B5. Med vrstami izvedenih storitev, ki so jih poročali zdravstveni domovi in psihiatrične bolnišnice v okviru skupnostne obravnave, so bile znotraj posameznih obdobij zastopane vse storitve (Sliki 69 in 70) – torej prvi obisk, ponovni obisk, aplikacija depo terapije in posvetovanje z zunanjimi izvajalci. Vsaj nekatere službe s področja duševnega zdravja, tako v enem in drugem tipu zdravstvenega zavoda, so torej izvajale vsako navedeno storitev s področja skupnostne obravnave. Največja zastopanost tovrstnih storitev je razvidna v obeh obdobjih leta 2022. 72 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 69 Izvedene storitve skupnostne obravnave v zdravstvenih domovih po časovnih obdobjih. 120 100 80 ) Prvi obisk 60 lež (% Ponovni obisk De Aplikacija depo terapije 40 Posveti z zunanjimi izvajalci 20 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 44 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 75 v prilogi B5. Slika 70 Izvedene storitve skupnostne obravnave v psihiatričnih bolnišnicah po časovnih obdobjih. 120 100 80 ) Prvi obisk 60 lež (% Ponovni obisk De Aplikacija depo terapije 40 Posveti z zunanjimi izvajalci 20 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 44 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 75 v prilogi B5. Službe s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih in psihiatričnih bolnišnicah so poročale tudi o številu obiskov pacientov v skupnosti po posameznih obdobjih (Slika 71). Iz pridobljenih podatkov o treh službah se nakazuje trend povečevanja obiskov z vsakim obdobjem pri službah v okviru zdravstvenih domov. Pri eni službi pod okriljem psihiatrične bolnišnice je število obiskov pacientov ostalo konstantno v vseh opredeljenih obdobjih. 73 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 71 Ocena skupnega števila vseh obiskov pacientov v skupnosti po zdravstvenih zavodih in obdobjih. 120 100 80 v isko 60 Zdravstveni dom obŠt. Psihiatrična bolnišnica 40 Drugo 20 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 45 v prilogi A6. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 76 v prilogi B5. 74 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Povzetek rezultatov: Centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri: − Največji delež centrov za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrov je poročal izvajanje različnih storitev na področju duševnega zdravja v času brez omejitev javnega življenja. Prav tako je večji delež centrov poročal izvajanje različnih storitev v obdobju zaustavitve javnega življenja leta 2021 in 2022 v primerjavi z obdobjema zaustavitev javnega življenja leta 2020, kar nakazuje prilagoditev na epidemiološke razmere. Ambulantne obravnave: − V vseh zdravstvenih zavodih so službe na področju duševnega zdravja v spomladanskem obdobju zaustavitve javnega življenja 2020 v približno enaki meri izvajale prvi ambulantni pregled v obliki osebne obravnave in s pomočjo telemedicine. Kasneje so v vseh merjenih obdobjih službe najpogosteje poročale izvajanje prvega ambulantnega pregleda v obliki osebne obravnave. − Službe v vseh tipih zdravstvenih ustanov so v času spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 najpogosteje poročale izvajanje ponovnih obravnav s pomočjo telemedicine ali hibridne izvedbe. V preostalih časovnih obdobjih so službe pogosteje poročale izvedbo v obliki osebne ali vsaj hibridne obravnave, redkeje pa so navajale izvedbo ponovnih obravnav s pomočjo telemedicine. Bolnišnične obravnave: − Na podlagi odgovorov petih služb iz treh tipov zdravstvenih ustanov je število nujnih primerov pacientov skozi obdobja epidemije naraščalo. − Popolno prepoved obiskov so službe najpogosteje poročale v obdobjih zaustavitve javnega življenja leta 2020. Kasneje je večina služb v različnih zdravstvenih ustanovah navajala obiske v omejenem številu svojcev. Službe so poročale, da so v času prepovedi stikov, pacientom najpogosteje omogočili stik z bližnjimi po telefonu. Skupnostne obravnave: − Izvajanje skupnostne obravnave je poročalo najmanj služb v času zaustavitve javnega življenja leta 2020. V kasnejših obdobjih so potem službe večinsko navajale izvajanje skupnostnih obravnav ali pa prilagojeno izvajanje skupnostnih obravnav. − Tekom vseh obdobij so službe skupnostne obravnave v zdravstvenih domovih in psihiatričnih bolnišnicah poročale izvajanje vseh tipov storitev. Največ služb je navedlo izvajanje tovrstnih storitev v letu 2022. − V zdravstvenih domovih so službe v vsakem merjenem obdobju poročale višje število obravnav pacientov v skupnosti. Edina služba v psihiatrični bolnišnici, ki je odgovorila na vprašanje, pa je ocenila, da je bil njen obisk pacientov tekom vseh obdobij konstanten. 4.7 Telemedicina Večina služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja znotraj opredeljenih zdravstvenih zavodov in so bile zajete v analizo, je najpogosteje poročalo izvajanje telemedicine po telefonu (Slike 72–74). To obliko telemedicine so respondenti v največji meri navajali kot najpogostejšo obliko v vseh zavodih v vsakem merjenem obdobju. Iz iste tabele je razvidno tudi, da se nekatere udeležene službe, predvsem znotraj zdravstvenih domov, niso poslu- ževale nobene oblike telemedicine. 75 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 72 Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v zdravstvenih domovih po obdobjih epidemije. 60 50 Manjkajoče vrednosti 40 Obravnava po telefonu 30 ež (%) Obravnava po e-pošti Del 20 Obravnava s pomočjo aplikacije za video klic 10 Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine 0 Drugo 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 46 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 77 v prilogi B6. Slika 73 Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v psihiatričnih bolnišnicah po obdobjih epidemije. 70 60 50 ) 40 lež (% Manjkajoče vrednosti 30 De Obravnava po telefonu 20 Drugo 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 46 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 77 v prilogi B6. 76 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 74 Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po obdobjih epidemije. 60 50 Manjkajoče vrednosti 40 Obravnava po telefonu 30 ež (%) Del Obravnava s pomočjo aplikacije za video klic 20 Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine 10 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 46 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 77 v prilogi B6. Na Slikah od 75 do 77 so prikazane tudi oblike izvajanja telemedicine po zdravstvenih zavodih, ki so jih službe v času epidemije izvajale najmanj pogosto. V vseh obdobjih epidemije je bila kot najmanj pogosta oblika izvajanja telemedicine največkrat izbrana obravnava s pomočjo aplikacije za video klic, ne glede na zdravstveni zavod. Predvsem v službah, ki delujejo pod okriljem zdravstvenega doma ali univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, je bila kot najmanj pogosta oblika telemedicine občasno izbrana tudi obravnava po e-pošti. Slika 75 Oblike telemedicine, ki so jih zdravstveni domovi izvajali v najmanjši meri, po obdobjih epidemije. 45 40 Manjkajoče vrednosti 35 30 Obravnava po telefonu ) 25 Obravnava po e-pošti lež (% 20 De 15 Obravnava s pomočjo aplikacije 10 za video klic 5 Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine 0 1 2 3 4 5 6 7 Drugo Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 47 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 78 v prilogi B6. 77 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 76 Oblike telemedicine, ki so jih psihiatrične bolnišnice izvajale v najmanjši meri, po obdobjih epidemije. 70 60 50 ) Manjkajoče vrednosti 40 (% 30 Delež Obravnava po e-pošti 20 Obravnava s pomočjo aplikacije 10 za video klic 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 47 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 78 v prilogi B6. Slika 77 Oblike telemedicine, ki so jih univerzitetni klinični centri ali klinike izvajale v najmanjši meri, po obdobjih epidemije. 60 50 40 Manjkajoče vrednosti 30 ež (%) Obravnava po e-pošti Del 20 Obravnava s pomočjo aplikacije za video klic 10 Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 47 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 78 v prilogi B6. Med zdravstvenimi zavodi so bile precejšnje razlike v vrstah storitev, katere so ti v času epidemije izvajali s po-močjo telemedicine (Slike 78–80). V službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov in psihiatričnih bolnišnic, vključenih v raziskavo, so bile v večini obdobij s pomočjo telemedicine izvajane vse navedene vrste storitev (v vsaj nekaj primerih). V službah v zdravstvenih domovih so najpogosteje poročali, da so bile na 78 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 daljavo izvedene storitve psihoedukacije in zdravstvenovzgojnih ukrepov, površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje ter kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregledi. Najredkeje pa so navajale uporabo tovrstnega pristopa za izvedbo psihodiagnostične ocene. V službah, ki delujejo na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah in v okviru univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, so s pomočjo telemedicine udeleženci poročali, da so izvajali samo določene storitve, npr. kontrolne/nadaljnje psihiatrične preglede, površinsko psihoterapevtsko obravnavo in psihološko svetovanje ter psihoedukacijo in zdravstvenovzgojne ukrepe. Pri nekaterih storitvah (npr. psihodiagnostična ocena, delovno terapevtski ukrepi, posveti s socialnimi delavci …) se nakazuje tudi trend povečanja deleža izvedbe s pomočjo telemedicine po prvem obdobju epidemije, kar odraža prilagoditev služb na dane razmere. Slika 78 Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v zdravstvenih domovih po merjenih obdobjih (v odstotkih). 90 Prvi psihiatrični pregled. 80 70 Kontrolni/ nadaljnji psihiatrični pregled. 60 ) Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 50 Psihodiagnos�čna ocena. 40 Delež (% 30 Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 20 Površinska psihoterapevtska obravnava ali 10 psihološko svetovanje. 0 Prva ocena oz. sprejem pacienta. 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Delovno terapevtski ukrepi. Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 48 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 79 v prilogi B6. 79 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 79 Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v psihiatrični bolnišnici po merjenih obdobjih (v odstotkih). 120 Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/ nadaljnji psihiatrični pregled. 100 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 80 Psihodiagnos�čna ocena. ) Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 60 lež (%De Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. 40 Prva ocena oz. sprejem pacienta. 20 Delovno terapevtski ukrepi. Posve� s socialnimi delavci. 0 1 2 3 4 5 6 7 Psihoedukacija in zdravstveno vzgojni ukrepi. Obdobje Druge intervencije. Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 48 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 79 v prilogi B6. 80 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 80 Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah po merjenih obdobjih (v odstotkih). 120 Kontrolni/ nadaljnji psihiatrični pregled. 100 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 80 ) Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 60 Površinska psihoterapevtska obravnava ali Delež (% psihološko svetovanje. 40 Prva ocena oz. sprejem pacienta. 20 Delovno terapevtski ukrepi. 0 Posve� s socialnimi delavci. 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Psihoedukacija in zdravstveno vzgojni ukrepi. Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 48 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 79 v prilogi B6. Na Sliki 81 je posebej prikazan tudi delež storitev, izvedenih s pomočjo telemedicine v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, je bila z vidika telemedicine v času epidemije najbolj zastopana storitev individualno svetovanje. Pri skoraj vseh storitvah je opazen trend postopnega povečanja uporabe telemedicine, kar ponovno nakazuje na prilagoditev služb na epidemiološke razmere. 81 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 81 Storitve, izvedene s pomočjo telemedicine, v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po obdobjih. 90 80 70 Individualno svetovanje 60 Tehnike sproščanja ) 50 Spoprijemanje z depresijo lež (% 40 Spoprijemanje z anksioznostjo De 30 Spoprijemanje s stresom Zdravi odnosi 20 Promocijske aktivnosti v skupnosti 10 Drugo 0 1 2 3 4 5 6 7 Obdobje Opomba: Številke na osi x predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Vsi podatki so prikazani v Tabeli 49 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 80 v prilogi B6. Podatki iz Slike 82 prikazujejo delež udeleženih služb s področja duševnega zdravja znotraj posameznih zdravstvenih zavodov, ki so v času opredeljenih obdobij za svoje zaposlene organizirale kakršnokoli usposabljanje s področja telemedicine. Razvidno je, da so bila tovrstna izobraževanja redka, npr. v zdravstvenih domovih je izvedbo poročalo približno 10 % sodelujočih služb. Med petimi službami zdravstvenega doma, ki so podale informacijo o vrstah omenjenih usposabljanj, so bila štiri namenjena izvedbi svetovanja, eno pa oceni stanja in potreb na daljavo (Slika 83). 82 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 82 Izvedba dodatnih usposabljanj na področju telemedicine po zdravstvenih ustanovah. 120 100 80 ) 60 ež (% Manjkajoče vrednosti Del Da 40 Ne 20 0 Zdravstveni Splošna Psihiatrična Univerzitetni dom bolnišnica bolnišnica klinični center ali klinika Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 50 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vpra- šanje, so prikazani v Tabeli 81 v prilogi B6. Slika 83 Vrste izvedenih dodatnih usposabljanj na področju telemedicine. 80 70 60 50 40 ež (%) 30 Del 20100 Za izvedbo Ocena stanja in Drugo svetovanja na potreb na daljavo daljavo Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 51 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vpra- šanje, so prikazani v Tabeli 82 v prilogi B6. 83 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Slika 84 Pregled pojavnosti posameznih ovir za izvajanje telemedicine po ustanovah. Za vsak tip ovire so prikazane povprečne vrednosti na lestvici od 1 (»Sploh ni bilo ovir«) do 5 (»Zelo veliko ovir«). 4,5 Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije na strani strokovnega kadra 4 Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije na strani pacientov 3,5 Nezadostna količina opreme (računalniške, 3 telefonske ipd.) za izvajanje telemedicine na strani zdravstvenega zavoda 2,5 Zastarela oziroma neprimerna oprema, ki je M oteževala izvajanje telemedicine, na strani zdravstvenega zavoda 2 Zastarela oziroma neprimerna oprema, ki je oteževala izvajanje telemedicine, na strani 1,5 pacientov Težave z internetno ali telefonsko povezavo na 1 strani strokovnega kadra 0,5 Težave z internetno ali telefonsko povezavo na strani pacientov 0 Nedostopnost do tehnične opreme s strani Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična Univerzitetni klinični pacientov bolnišnica center ali klinika Opomba: Vsi podatki so prikazani v Tabeli 52 v prilogi A7. Vsi podatki o številu udeleženih služb, ki so odgovorile na to vprašanje, so prikazani v Tabeli 83 v prilogi B6. Službe na področju duševnega zdravja v različnih zdravstvenih zavodih so poročale tudi o zaznanih ovirah za izvajanje telemedicine (Slika 84). Skoraj vsaka izmed navedenih ovir je bila vsaj v enem tipu zdravstvenega zavoda zaznana kot razmeroma pomembna ovira. V odgovor na odprto vprašanje o morebitnih veščinah, ki kadru primanjkujejo za kakovostno izvajanje telemedicine, je več kot polovica služb odgovorila, da potrebne veščine že imajo. Ostale službe so navajale primanjkljaje v veščinah komuniciranja, kvalitetne obravnave, vodenja delavnic in uporabe tehnologije. 84 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Povzetek rezultatov: − Udeležene službe so najpogosteje navajale izvajanje telemedicine po telefonu v vseh časovnih obdobjih in v vseh tipih zdravstvenih zavodov. − Najredkeje so službe, ne glede na tip zdravstvenega zavoda, poročale uporabo video klica kot obliko telemedicine v vseh časovnih obdobjih. − Službe so v vseh časovnih obdobjih najpogosteje navajale izvedbo sledečih storitev s pomočjo telemedicine: psihoedukacijo in zdravstvenovzgojne ukrepe, površinsko psihoterapevtsko obravnavo ali psihološko svetovanje ter kontrolni psihiatrični pregled. − V vseh merjenih časovnih obdobjih so udeleženi centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri najpogosteje navajali uporabo telemedicine za izvedbo individualnega svetovanja. − Službe so le redko poročale izvedbo usposabljanj za zaposlene na področju uporabe telemedicine. Med petimi službami v zdravstvenih domovih, ki so navajale izvedbo tovrstnih usposabljanj, jih je največ poročalo izvedbo usposabljanj za svetovanje na daljavo. − Več kot polovica služb je poročala, da potrebne veščine za kakovostno izvajanje imajo. Preostale pa so izrazile pomanjkanje v veščinah komuniciranja, kvalitete obravnave, vodenja delavnic in uporabe tehnologije. 4.8 Povzetek rezultatov V okviru raziskave so bili pridobljeni podatki o 120 službah s področja duševnega zdravja iz različnih ustanov z vseh ravni zdravstvenega varstva. Največ iz zdravstvenih domov (74,2 %), najmanj pa iz služb univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik (5,8 %) in drugih ustanov (2,5 %). Med službami, ki delujejo v zdravstvenih domovih, je bila največja udeležba s strani centrov za duševno zdravje (n = 13; 10,8 % in n = 17; 14,2 %) in centrov za krepitev zdravja ter zdravstvenovzgojnih centrov (n = 29; 24,2 %). 4.8.1 Prostorske kapacitete in zaščitna oprema Službe s področja duševnega zdravja večinoma niso imele težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet. Največ težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet so službe s področja duševnega zdravja imele v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. Z največ težavami na tem področju so se soočale službe znotraj univerzitetnih kliničnih centrov, in sicer tekom vseh zaustavitev javnega življenja. Najmanj težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet v vseh obdobjih so poročale službe zdravstvenih domov. Med najpogostejšimi razlogi, zaradi katerih zdravstveni zavodi in službe niso imeli omogočenih zadostnih prostorskih kapacitet za varno obravnavo pacientov, so bile izpostavljene selitve oziroma reorganizacija prostora za namene dela, povezanega s covidom-19, premalo sobami in premajhnimi prostori. Službe s področja duševnega zdravja večinoma niso imele težav z zagotavljanjem zadostne količine zaščitne opreme. Največ težav z zagotavljanjem prostorske kapacitete so službe s področja duševnega zdravja imele v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. Z največ težavami na tem področju so se v tem obdobju soočale službe znotraj splošnih bolnišnic in univerzitetnih kliničnih centrov. Najmanj težav z zagotavljanjem prostorskih kapacitet so v tem obdobju poročale službe zdravstvenih domov, ki pa so, za razliko od ostalih zdravstvenih zavodov, o težavah z zagotavljanjem zadostnih količin zaščitne opreme poročale tekom vseh obdobij. Službe s področja duševnega zdravja so poročale, da jim je v največji meri primanjkovalo zaščitnih mask, zaščitnih plaščev in vizirjev. 85 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 4.8.2 Kadrovska struktura in organizacija dela Vprašanja v tem vsebinskem sklopu se navezujejo na ugotavljanje načina delovanja programa (npr. začasna ukinitev programa, delovanje programa v manjšem obsegu, normalno delovanje programa, drugo) v času veljave odredb o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni covid-19; na ugotavljanje razlogov za morebitno začasno ukinitev ali zmanjšan obseg delovanja programov; na oceno, v kolikšni meri se je zmanjšalo število pacientov v času okrnjenega delovanja programov; ugotavljanje potrebe po preusmeritvi kadrov (psihiatri/pedopsihiatri, klinični psihologi, psihologi, diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki, logopedi, specialni pedagogi, delovni terapevti, socialni delavci in drugi) na/v druge oddelke oziroma zdravstvene ustanove in identificiranje področja preusmeritve (covidni oddelek, preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo, cepljenje ali pomoč pri cepljenju, testiranje ali po-moč pri testiranju na okužbo s covidom-19, pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah, pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah oziroma socialnovarstvenih zavodih, delo od doma, čakanje na delo na domu, drugo). V času pandemije covida-19 je bila sprejeta Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2021). Programi, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja, so bili v obdobju spomladanske in jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 v večini začasno ukinjeni ali pa so se izvajali v manjšem obsegu v vseh vključenih zdravstvenih zavodih (Slika 15). Izjema so bile službe v univerzitetnih kliničnih centrih, ki so v veliki meri delovale nespremenjeno oziroma v manjšem obsegu. V kasnejših obdobjih je bilo razmerje obrnjeno; redki programi so bili začasno ukinjeni, medtem ko jih je večina delovala normalno naprej. Poglavitna razloga za začasno ukinitev ali zmanjšan obseg delovanja programov v službah s področja duševnega zdravja v vseh obdobjih (tako v času z zaustavitvijo kot tudi brez zaustavitve javnega življenja) sta bila pomanjkanje in prerazporeditev kadra na eni strani ter vladni ukrepi in smernice za preprečevanje okužbe na drugi strani (Slike 20–26). V obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 sta bila navedena razloga za ukinitev ali zmanjšan obseg izvajanja prisotna v podobni meri. V vseh kasnejših obdobjih pa je pomanjkanje in prerazporeditev kadra postal glavni dejavnik zmanjšanega izvajanja programov, medtem ko so vladni ukrepi in smernice predstavljali razmeroma manjšo oviro za nemoteno izvajanje. Službe so poleg slednjih razlogov v več obdobjih navajale tudi pomanjkanje prostora, potrebo po omejevanju stikov, ter okužbo in karanteno na strani pacientov ali zaposlenih. V službah s področja duševnega zdravja, ki so v posameznem obdobju poročale okrnjeno delovanje, je bil povprečno ocenjen delež zmanjšanja števila pacientov najvišji v zdravstvenih domovih (Slika 27). Pri teh službah je bil maksimalen delež zmanjšanja ocenjen na 80–100 %, minimalen pa med 0 in 10 % v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja. Podobno je bilo v službah univerzitetnih kliničnih centrov, kjer je bil maksimalen delež zmanj- šanja ocenjen na 80 % v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja, razen v letu 2022, minimalen pa med 17 in 25 %. V službah s področja duševnega zdravja v splošnih in psihiatričnih bolnišnicah, ki so poročale o okrnjenem delovanju, je bil delež zmanjšanja števila pacientov nekoliko nižji, večinoma med 20 in 40 % v povprečju. Leta 2020 so v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja kader v veliki meri na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode prestavljali v službah s področja duševnega zdravja vseh zdravstvenih zavodov (Slike 28–32). Po pričakovanjih so v vseh vrstah zdravstvenih zavodov v največji meri prestavljali srednje in diplomirane medicinske sestre, pa tudi zdravstvene tehnike. Predvsem v zdravstvenih domovih je bil med prestavljenim kadrom tudi visok delež psihologov. V obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bilo stanje podobno, vendar so v službah zdravstvenih domov, ki so bile zajete v raziskavi, prestavili bistveno manj psihologov in kliničnih psihologov. Podobno je bilo v času zaustavitve javnega življenja v letu 2021. To gre verjetno pripisati prilagoditvi delovanja služb v času epidemije, tako z vidika procesa kot tudi vsebine. Na primer, v jesenskem valu epidemije v letu 2020 je bila v okviru aktivnosti Operativne skupine za zagotavljanje psihološke podpore prebivalstvu v času epidemije aktivirana mreža psihologov v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravtvenovzgojnih centrih in deloma tudi centrih za duševno zdravje, ki so prebivalstvu zagotavljali telefonsko obliko psihosocialne podpore v času drugega in tudi še tretjega vala epidemije. Tudi v vseh naslednjih obdobjih so bile v največji meri preusmerjene srednje in diplomirane medicinske sestre ter zdravstveni tehniki. Po podatkih raziskave je število premeščenega kadra skozi obdobja ostajalo razmeroma visoko, ne glede na odsotnost zaustavitve javnega življenja. V vsakem obdobju epidemije so bili, vsaj do neke 86 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 mere preusmerjeni vsi opredeljeni kadrovski profili. Delež premeščanja se je opazno znižal šele v obdobju brez zaustavitve javnega življenja v letu 2022. Poleg ostalih, že navedenih strokovnjakov, so v nekaj službah preusmerili tudi logopede, specializante psihiatrije, zaposlene, ki opravljajo administrativna dela in zdravnike (Slika 33). Centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri, vključeni v raziskavo, so v vseh posameznih obdobjih preusmerjali kader v druge oddelke oziroma zdravstvene ustanove. Iz obstoječih podatkov (Slika 34) je razvidno, da je bilo največ kadra preusmerjenega v obdobjih zaustavitve življenja leta 2020 in 2021. Izjema so srednje in diplomirane medicinske sestre, ki so bile premeščene tudi v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. V obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 so psihiatre oziroma pedopsihiatre v največji meri prestavljali v službah znotraj psihiatrične bolnišnice, in sicer največ na covidne oddelke in na testiranje ali pomoč pri testiranju na okužbo s covidom-19. Ena od služb znotraj zdravstvenega doma je poročala, da so bili psihiatri prerazporejeni na čakanje na delo. V obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bil trend podoben spomladanskemu, razen dejstva, da so ob uvedbi množičnega cepljenja psihiatre in pedopsihiatre v službah znotraj psihiatričnih bolnišnic prestavili še na cepljenje ali pomoč pri cepljenju. Znotraj ene od psihiatričnih bolnišnic je bil leta 2020 kader prestavljen na druge oddelke ali ustanove tudi v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. V obeh obdobjih leta 2021 je bilo stanje glede prestavljanja (pedo)sihiatrov podobno kot v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja leta 2020. V letu 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja pa so glede na obstoječe podatke (pedo)psihiatre v največji meri prestavljali na covidne oddelke in cepljenje, kasneje istega leta v obdobju brez zaustavitve pa le še na covidne oddelke (Slike 35–37). Dodatno so bile izpostavljene še nekatere specifike, vezane na preusmeritev psihiatrov oziroma pedopsihiatrov (Tabela 2). Specializantom so prekinili kroženje, psihiatri pa so obravnavali tudi somatske bolnike. Klinične psihologe so glede na obstoječe podatke v vseh obdobjih (z in brez zaustavitve javnega življenja) v največji meri prestavili na pomoč znotraj matične ustanove (Slike 38–39). Pogosto je bilo izpostavljeno tudi delo od doma. Največ preusmeritev smo v naši raziskavi zabeležili pri službah zdravstvenih domov v spomladanskem obdobju zaustavitve javnega življenja. V službi znotraj ene psihiatrične bolnišnice v obdobju zaustavitve v letu 2021 so klinične psihologe poleg navedenega prestavili tudi na cepljenje oziroma pomoč pri cepljenju ter pomoč v drugih zdravstvenih ustanovah. Dodatno so bile poročane še nekatere specifike, vezane na preusmeritev kliničnih psihologov (Tabela 3). Službe so izpostavile delo na telefonu za zagotavljanju psihološke podpore v času epidemije in krčenje obstoječih programov. V obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 je bilo največ psihologov prestavljenih v služ- bah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov (Slike 40–41). V največji meri so delali od doma, zagotavljali pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah in čakali na delo. Podobno je bilo v jesenskem obdobju zaustavitve javnega življenja 2020 in enako v obdobju zaustavitve leta 2021, pri čemer je bilo več psihologov prestavljenih na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo in testiranje oziroma pomoč pri testiranju na okužbo s covidom-19. Tudi v obdobju zaustavitve v letu 2022 so bili psihologi v največji meri prestavljeni na testiranje. To gre delno pripisati dekretu takratnega ministra za zdravje za ukinitev preventivnih programov in za preusmeritev strokovnega kadra na delovišča, povezana s covidom-19. Podobno je bilo tudi v obdobjih brez zaprtja javnega življenja leta 2020 in 2021, ko so bili psihologi v največji meri prestavljeni na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo. Dodatno so bile izpostavljene še nekatere specifike, vezane na preusmeritev psihologov (Tabela 4). Psihologi so delali na svetovalnih telefonih, preusmeritev je bila ponekod delna ali občasna. Ena služba je omenjala nezmo- žnost dostopa do psihologov, ena služba pa tudi omejitev programov preventive v zdravstvenem zavodu. V vseh obdobjih (tako v času zaustavitve kot v času brez zaustavitve javnega življenja) so bile v največji meri na druga delovišča prestavljene medicinske sestre v službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov (Slike 42–45). Najpogosteje je šlo za preusmeritev na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo, na testiranje ali pomoč pri testiranju na okužbo s covidom-19, cepljenje ali pomoč pri cepljenju in pomoč znotraj matične ustanove na drugih enotah. Podobno je bilo tudi v službah znotraj psihiatrične bolnišnice, kjer 87 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 so jih poleg omenjenega razmeroma pogosto prestavljali tudi na covidne oddelke. Drugačna situacija se, glede na obstoječe podatke, nakazuje v službah znotraj univerzitetnih kliničnih centrov, kjer so medicinske sestre preusmerjali predvsem v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020, in sicer na covidni oddelek. Poleg navedenega so bile izpostavljene še nekatere specifike, vezane na preusmeritve medicinskih sester (Tabela 5). Medicinske sestre iz ambulant so bile premeščene na raven celotnega zdravstvenega doma, delovale pa so tudi na telefonu za pomoč. Problematiko prevelike obremenitve medicinskih sester v teh obdobjih so poročali še v dveh drugih službah. Poudarjena je bila tudi potreba po znanjih in izkušnjah za kakovostno opravljanje novih delovnih nalog. 4.8.3 Dostopnost Dostopnost storitev na področju duševnega zdravja v času epidemije je bila različna glede na tip zdravstvenega zavoda (Slike 46–49). Pridobljeni podatki kažejo, da so storitve služb na področju duševnega zdravja v okviru univerzitetnih kliničnih centrov ostale dostopne pacientom ne glede na časovno obdobje. Podatki prav tako kažejo, da je bila tudi v psihiatričnih bolnišnicah dostopnost storitev v večini služb v različnih obdobjih epidemije ohranjena. Težave z dostopnostjo storitev so bile v psihiatričnih bolnišnicah prisotne zgolj v obdobjih zaustavitve javnega življenja v letih 2020 in 2021. Z večjimi težavami na tem področju so se soočali v zdravstvenih domovih, kjer so bile storitve nedostopne v več kot tretjini služb v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020. Stanje se je tam nato postopoma izboljševalo, z nekoliko višjim deležem nedostopnosti storitev v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja. Tudi podatki petih služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah in so poročale o dostopnosti storitev, nakazujejo na precejšnje težave glede dostopnosti njihovih storitev v času epidemije. Vsaj ena od petih tovrstnih služb je bila pacientom nedostopna v vseh obdobjih epidemije. Razvidni so tudi nezanemarljivi deleži manjkajočih vrednosti, zaradi katerih težko zaključujemo o dejanskih deležih dostopnosti v zdravstvenih zavodih. Na Sliki 50 so prikazani odgovori odprtega tipa vprašanja, kjer so službe, udeležene v raziskavi, navajale vrste storitev, ki so bile pacientom nedostopne po obdobjih epidemije. Različne storitve služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja, so bile pacientom v pomembni meri nedostopne predvsem v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020, medtem ko je bila nedostopnost različnih storitev v ostalih obdobjih manj pogosta. V omenjenem obdobju je bila nedostopna predvsem osebna obravnava, pa tudi storitve različnih strokovnjakov, npr. logopedov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov in pedopsihiatrov. Med storitvami, ki so bile v dolo- čeni meri nedostopne tudi po obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020, so bile izpostavljene predvsem storitve centrov za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrov (npr. delavnice). Službe s področja duševnega zdravja v posameznih zdravstvenih zavodih so poročale tudi o časovnem razponu neizvajanja storitev po posameznih obdobjih (Slika 51). Ker je bilo poročanje o časovnem razponu neizvajanja služb nedosledno, so prikazani podatki zgolj za službe zdravstvenih domov. Razvidno je, da je bil čas neizvajanja storitev znotraj posameznih obdobij večinoma daljši od enega meseca pri vseh navedenih službah na področju duševnega zdravja, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. 4.8.4 Čakalne vrste Posamezne tipe zdravstvenih zavodov, ki delujejo na področju duševnega zdravja, lahko primerjamo po odstotku pacientov, pri katerih je bil prvi pregled odpovedan ali prestavljen na kasnejši datum (Slika 52). Po poročanju udeleženih služb so bili najpogosteje odpovedani ali predstavljeni pregledi v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020, med ustanovami pa v zdravstvenih domovih (53,6 %). Podobne ocene odstotkov sta podali tudi dve službi, ki delujeta v okviru splošnih bolnišnic. V manjši meri so bili odpovedani ali prestavljeni tudi prvi pregledi v službah, ki delujejo v okviru univerzitetnih kliničnih centrov in psihiatričnih bolnišnic v istem obdobju. V kasnejših obdobjih je bil delež odpovedanih in prestavljenih pregledov manjši; po obstoječih podatkih je zgolj v splošnih bolnišnicah in službah pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov ta delež dlje časa vztrajal nad 10 %. 88 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah, tako tistih, namenjenih odraslim, kot tudi službah, namenjenih otrokom in mladostnikom (Slika 53). Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. Glede deležev prestavljenih ponovnih pregledov pacientov po ustanovah na področju duševnega zdravja (Slika 54) lahko ponovno ugotovimo, da je bil poročan največji povprečni delež prestavljenih pregledov v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020, med ustanovami pa v zdravstvenih domovih (51,0 %). Podobno oceno prestavljenih pregledov je podala tudi edina služba, ki je poročala o stanju v službi splošne bolnišnice. Manj pogoste so bile prestavitve ponovnih pregledov v službah pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov in službah psihiatričnih bolnišnic v istem obdobju. Kasneje se je delež prestavljenih pregledov po večini ustanov znatno zmanjšal. Izjema so bile službe pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov, kjer se je ta delež nekoliko povečal tudi po obdobju spomladanske ustavitve javnega življenja 2020 in upadel šele v letu 2022. Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah, tako tistih, namenjenih odraslim, kot tudi službah, namenjenih otrokom in mladostnikom (Slika 55). Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. Zdravstveni zavodi, pri katerih je prihajalo do zamikov v datumu prvega ali ponovnega pregleda, se pomembno razlikujejo tudi po povprečnem številu dni zamika v različnih obdobjih epidemije (Slika 56). Število dni zamika pri pregledih pacientov je bilo najvišje v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020 pri vseh tipih zdravstvenih zavodov, tudi obdobje jesenske zaustavitve javnega življenja 2020 je bilo po številu dni zamika pregledov relativno visoko. Po podatkih, ki smo jih prejeli, so bili daljši časovni zamiki (več kot en mesec) značilni predvsem za službe zdravstvenih domov, splošnih bolnišnic in univerzitetnih kliničnih centrov, medtem ko so bili zamiki v psihiatričnih bolnicah bistveno manjši, tj. manj kot pet dni povprečno po prvem obdobju epidemije. Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah, tako tistih, namenjenih odraslim, kot tudi službah, namenjenih otrokom in mladostnikom (Slika 57). Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. Glede odgovorov udeleženih služb v raziskavi na odprto vprašanje o razlogih za odpovedi ali zamike pregledov pacientov po obdobjih epidemije (Slika 58) je razvidno, da so bile v prvem obdobju epidemije za odpovedi in zamike najpogosteje zaslužne omejitve, povezane z vladnimi ukrepi za zajezitev epidemije (33 %), neredko je razlog za odpoved ali zamik predstavljala tudi okužba s SARS-CoV-2 pri pacientih ali zaposlenih in nezadostnost kadrovskih ali prostorskih virov glede na količino pacientov. V nekaterih primerih je v tem obdobju oviro predstavljalo tudi delo od doma in začasno neizvajanje dejavnosti. V nadaljnjih obdobjih epidemije pa je glavni razlog za odpovedi in zamike postala okužba s SARS-CoV-2 (med 33 in 52 %), medtem ko so z ukrepi povezane omejitve postale manjši dejavnik odpovedi in zamikov pri pregledih (med 7 in 19 %). Ostali razlogi za odpovedi in zamike so bili v teh obdobjih razmeroma redki. Med službami, ki delujejo na področju duševnega zdravja v različnih tipih zdravstvenih zavodov, so bile tudi pomembne razlike v deležu pacientov, ki so odpovedali svoj termin za obravnavo (Slika 59). Ponovno se kaže trend največje problematike v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja 2020 s postopnim upadanjem skozi nadaljnja obdobja epidemije pri vseh treh vrstah zdravstvenih zavodov, ki so podale odgovor na to vprašanje. Pri službah vseh tipov zavodov podatki nakazujejo na nekolikšno povišanje deleža pacientovih odpovedi obravnav ob nastopu vsakega obdobja zaustavitve javnega življenja. Po pridobljenih podatkih so bili deleži pacientovih odpovedi praviloma najvišji v zdravstvenih domovih (do 37,1 %). Nekoliko nižji so bili deleži odpovedi v službah pod okriljem univerzitetnih kliničnih centrov (do 25 %), najnižji pa v psihiatričnih bolnišnicah (do 10 %). Za odstotek pacientovih odpovedi v službah na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah nismo pridobili podatka. Nadaljnja analiza po službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov nakazuje na prisotnost problematike v skoraj vseh službah, tako tistih, namenjenih odraslim, kot tudi službah, namenjenih otrokom in mladostnikom (Slika 60). Podrobnejše analize po službah s področja duševnega zdravja znotraj ostalih zdravstvenih zavodov niso prikazane zaradi nezadostnega odziva in posledične nereprezentativnosti podatkov. 89 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 4.8.5 Izvajanje storitev Glede storitev na področju duševnega zdravja, ki so jih v opredeljenih obdobjih izvajali centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri, je razvidno, da je bilo izvajanje storitev v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja bistveno zmanjšano v primerjavi z obdobji brez zaustavitve javnega življenja (Slika 61). Nadalje je opazno tudi nekolikšno povečanje izvedenih storitev v obdobjih zaustavitve leta 2021 in 2022, v primerjavi z obdobjema zaustavitve leta 2020, kar odraža prilagajanje epidemiološkim razmeram. V obravnavanih obdobjih je bila najbolj pogosto izvajana storitev individualnega svetovanja, najmanj pogoste pa so bile aktivnosti na temo zdravih odnosov in promocijske aktivnosti v skupnosti. Pregled načinov izvajanja prvih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih zavodih (Slika 62) nam pokaže, da so bili v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja v letu 2020 po podatkih raziskave prvi pregledi z osebno obravnavo in s pomočjo telemedicine v približno enaki meri najpogostejši način obravnave v posameznih službah zdravstvenih zavodov. V vseh kasnejših obdobjih pa je bila osebna obravnava bistveno pogosteje večinski način prvih ambulantnih obravnav, ne glede na zdravstveni zavod. Pri ponovnih ambulantnih obravnavah (Slika 63) je bila osebna obravnava le zelo redko najpogostejši način izvedbe v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja v letu 2020. V večji meri je večinski način obravnave predstavljala obravnava s pomočjo telemedicine, v službah pod okriljem kliničnega centra pa tudi hibridna obravnava. Podobno kot pri prvih pregledih je v kasnejših obdobjih razviden trend pogostejše osebne, ali vsaj hibridne obravnave. Pogostost ponovnih ambulantnih obravnav s pomočjo telemedicine je v teh obdobjih upa-dla, predvsem v vseh obdobjih brez zaustavitve javnega življenja. Na Sliki 64 so predstavljeni podatki o številu pacientov, ki so bili obravnavani kot nujni primeri v zdravstvenih zavodih. Odgovore na to vprašanje je podalo zgolj pet služb v treh tipih zdravstvenih zavodov. V teh službah se nakazuje vzorec nekolikšnega naraščanja števila nujnih primerov skozi obdobja epidemije. Prikazana je tudi organizacija dovoljenih obiskov v različnih zdravstvenih zavodih skozi opredeljena obdobja (Slike 65–66). V obdobjih spomladanske in jesenske zaustavitve javnega življenja v letu 2020 je veljala prepoved obiskov v skoraj vseh službah zdravstvenih zavodov. Po podatkih, ki so na voljo, je bila v vseh naslednjih obdobjih popolna prepoved obiskov precej redkejša, ne glede na to, ali je v posameznem obdobju šlo za zaustavitev javnega življenja ali ne. Tudi v slednjih obdobjih pa so bili obiski večinoma omejeni (na svojce ali število svojcev). V odgovor na odprto vprašanje o tem, kako je bil pacientom omogočen stik z bližnjimi v času omejitve obiskov, so službe navajale telefonski stik (šest odgovorov), stik v živo izven oddelka (štirje odgovori), video klic (trije odgovori) in stik s pomočjo spletne aplikacije (en odgovor) (Slika 67). Podatki, ki kažejo, do katere mere so službe v različnih zdravstvenih zavodih izvajale skupnostno obravnavo v vsakem opredeljenem obdobju, nakazujejo naslednje (Slika 68): med službami, ki so v raziskavi poročale podatke o skupnostni obravnavi, je slednjo izvajalo zgolj nekaj služb, ki delujejo v okviru zdravstvenega doma ali psihiatrične bolnišnice, medtem ko službe na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah in univerzitetnih kliničnih centrih po naših podatkih niso izvajale skupnostne obravnave. Nakazuje se trend verjetnejšega izvajanja skupnostne obravnave v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja. Med vrstami storitev, ki so jih zdravstveni domovi in psihiatrične bolnišnice izvajali v okviru skupnostne obravnave (Slike 69–70), so bile znotraj posameznih obdobij zastopane vse, tj. prvi obisk, ponovni obisk, aplikacija depo terapije in posvetovanje z zunanjimi izvajalci. Vsaj nekatere službe s področja duševnega zdravja, tako v enem in drugem tipu zdravstvenega zavoda, so torej izvajale vsako navedeno storitev s področja skupnostne obravnave. Največja zastopanost tovrstnih storitev je razvidna v obeh obdobjih leta 2022. Službe s področja duševnega zdravja v zdravstvenih domovih in psihiatričnih bolnišnicah so poročale tudi o številu obiskov pacientov v skupnosti po posameznih obdobjih (Slika 71). Iz pridobljenih podatkov o treh službah se nakazuje trend povečevanja obiskov z vsakim obdobjem pri službah v okviru zdravstvenih domov. Pri eni službi pod okriljem psihiatrične bolnišnice je število obiskov pacientov ostalo konstantno v opredeljenih obdobjih. 90 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 4.8.6 Telemedicina V večini služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja znotraj opredeljenih zdravstvenih zavodov in so bile zajete v analizo, je bila obravnava po telefonu najpogostejša oblika izvajanja telemedicine (Slike 72–74). Ta oblika telemedicine je bila v največji meri izbrana kot najpogostejša v vseh zdravstvenih zavodih v vsakem obdobju epidemije. Iz iste tabele je razvidno tudi, da se nekatere službe, predvsem znotraj zdravstvenih domov, niso posluževale nobene oblike telemedicine. Oblike izvajanja telemedicine po zdravstvenih zavodih, ki so jih službe izvajale najmanj pogosto v času epidemije, so prikazane na Slikah 75–77. V vseh obdobjih epidemije je bila kot najmanj pogosta oblika izvajanja telemedicine največkrat izbrana obravnava s pomočjo aplikacije za video klic, ne glede na zdravstveni zavod. Predvsem v službah, ki delujejo pod okriljem zdravstvenega doma ali univerzitetnih kliničnih centrov, je bila kot najmanj pogosta oblika telemedicine občasno izbrana tudi obravnava po e-pošti. Med zdravstvenimi zavodi so bile precejšnje razlike v vrstah storitev, ki so jih ti v času epidemije izvajali s po-močjo telemedicine (Slike 78–80). V službah s področja duševnega zdravja znotraj zdravstvenih domov in psihiatričnih bolnišnic, vključenih v raziskavo, so bile v večini obdobij s pomočjo telemedicine izvajane vse navedene vrste storitev (v vsaj nekaj primerih). V službah v zdravstvenih domovih so bile najpogosteje na daljavo izvedene storitve psihoedukacije in zdravstvenovzgojnih ukrepov, površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje ter kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregledi, najredkeje pa je na ta način potekala psihodiagnostična ocena. V službah, ki delujejo na področju duševnega zdravja v splošnih bolnišnicah in v okviru univerzitetnih kliničnih centrov, so s pomočjo telemedicine izvajali samo določene storitve, npr. kontrolne/nadaljnje psihiatrič- ne preglede, površinsko psihoterapevtsko obravnavo in psihološko svetovanje ter psihoedukacijo in zdravstvenovzgojne ukrepe. Pri nekaterih storitvah (npr. psihodiagnostična ocena, delovno terapevtski ukrepi, posveti s socialnimi delavci …) se nakazuje tudi trend povečanja deleža izvedbe s pomočjo telemedicine po prvem obdobju epidemije, kar odraža prilagoditev služb na dane razmere. Deleži storitev, izvedenih s pomočjo telemedicine v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih, so prikazani na Sliki 81. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, je bila z vidika telemedicine v času epidemije najbolj zastopana storitev individualnega svetovanja. Pri skoraj vseh storitvah je opazen trend postopnega pove- čanja uporabe telemedicine, kar ponovno nakazuje na prilagoditev služb na epidemiološke razmere. Deleže služb s področja duševnega zdravja znotraj posameznih zdravstvenih zavodov, ki so v času opredeljenih obdobjih za svoje zaposlene organizirale kakršnokoli usposabljanje s področja telemedicine prikazuje Slika 82. Razvidno je, da so bila tovrstna izobraževanja redka, npr. v zdravstvenih domovih, izvedena v približno 10 % sodelujočih služb. Med petimi službami zdravstvenega doma, ki so podale informacijo o vrstah omenjenih usposabljanj, so bila štiri namenjana izvedbi svetovanja, eno pa oceni stanja in potreb na daljavo. Službe na področju duševnega zdravja v različnih zdravstvenih zavodih so poročale tudi o zaznanih ovirah za izvajanje telemedicine (Slika 84). Skoraj vsaka izmed navedenih ovir je bila vsaj v enem tipu zdravstvenega zavoda zaznana kot razmeroma pomembna ovira. Na podlagi obstoječih podatkov lahko sklenemo, da službe praviloma zaznavajo večje ovire na strani pacientov kot na strani strokovnega kadra, na primer na področju znanja za uporabo tehnologije, zastarelosti opreme, težav s povezavo in pripravljenosti za obravnavo na daljavo. V odgovor na odprto vprašanje o morebitnih veščinah, ki kadru primanjkujejo za kakovostno izvajanje telemedicine, je več kot polovica služb odgovorila, da potrebne veščine že imajo. Ostale službe so navajale primanjkljaje v veščinah komuniciranja, kvalitetne obravnave, vodenja delavnic in uporabe tehnologije. 91 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 5 Diskusija Namen izvedene raziskave je bila ocena stanja oziroma analiza organiziranosti dela služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19. Skupno je v raziskavi sodelovalo 182 služb na področju duševnega zdravja iz vseh ravni zdravstvenega sistema, pri čemer jih je le 59 izpolnilo anketni vprašalnik v celoti. Največ je sodelovalo služb na področju duševnega zdravja, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov (n = 89), najmanj pa iz drugih zdravstvenih zavodov (n = 3). Največ težav na področju prostorskih kapacitet in zadostne količine zaščitne opreme so navajale službe na področju duševnega zdravja v univerzitetnih kliničnih centrih ali klinikah, predvsem v prvem valu epidemije – leta 2020 v času spomladanske zaustavitve javnega življenja (marec–maj). V bolnišnicah, še posebej na terciarni ravni, so bili tako imenovani covidni oddelki, kjer so se zdravili pacienti z najhujšim potekom covida-19, pogosto tudi z mnogimi pridruženimi boleznimi. Potrebo po takšni delitvi so poročale tudi druge države po svetu (Duden, Gersdorf, & Stengler, 2022). Posledično je zdravstveno osebje v tovrstnih ustanovah potrebovalo največ zaščitne opreme za svoje delo, kar pomeni, da je bila potreba po takšni opremi na teh oddelkih toliko večja in je tako to lahko vodilo v pomanjkanje zaščitne opreme v službah za duševno zdravje. Hkrati se nakazuje, da je implemen-tacija ukrepov za preprečitev širitve epidemije covida-19 vodilo v prostorske stiske – tako zaradi vzpostavitve covidnih oddelkov, kot tudi zaradi pomankanja sob in premajhnih prostorov. Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2020), ki je bila sprejeta marca 2020, torej v času spomladanske zaustavitve javnega življenja oziroma v prvem valu epidemije, je namreč narekovala, da se morajo vse zdravstvene storitve prilagoditi na način, da zagotovijo zadostno zmogljivost za obravnavo pacientov, okuženih z virusom SARS-CoV-2. Ta ista odredba je narekovala tudi začasno prekinitev vseh preventivnih storitev in po potrebi tudi izvajanje pregledov in posegov, ki niso imeli stopnje nujnosti »nujno« ali »zelo hitro«, kot tudi prerazporeditev zdravstvenega kadra za namen zagotavljanja zadostne zmogljivosti za obvladovanje epidemije covida-19. Enako stanje so poročale tudi druge evropske države, kjer se je kljub zaznanem zvišanju pojavnosti duševnih težav psihiatrična obravnava omejila zgolj na urgentno (Rojnic Kuzman idr., 2021). Pri nas je to rezultiralo v začasni ukinitvi delovanja centrov za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrov (leto 2020 v času obeh zaustavitev javnega življenja) ter prerazporeditvi kadrov na različne oddelke znotraj ali izven matičnih ustanov (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2020). Posledice odredbe se kažejo tudi v rezultatih trenutne raziskave, saj so udeležene službe navajale najvišjo stopnjo začasnih ukinitev ali zmanjšan obseg programov ravno v obdobju zaustavitev javnega življenja v letu 2020, z izjemo služb na terciarni ravni zdravstvenega varstva. V kasnejših obdobjih je ponovno večji delež tistih služb, ki so poročale normalno delovanje programov, kot tistih, ki so navajale zmanjšano ali začasno ukinjeno delovanje. Poleg tega so bili v obdobjih zaustavitve javnega življenja psihologi v največji meri prestavljeni na testiranje, kar lahko vsaj delno pripišemo odredbi. V vseh obdobjih pa so službe kot glavne razloge za začasno ukinitev ali zmanjšan obseg delovanja programov navajale pomanjkanje in prerazporeditev kadra ter vladne ukrepe. V največjem deležu so vladne ukrepe kot vzrok udeležene službe najpogosteje navajale v času spomladanske zaustavitve leta 2020 (36,78 %), najmanj pogosto pa leta 2022, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja (7,14 %). Pri tem je pomembno poudariti, da so bili navedeni odstotki vedno višji v obdobjih zaustavitve javnega življenja kot v obdobjih, ko tovrstnih zaustavitev ni bilo. Pomanjkanje in prerazporeditev kadra pa je ostajal največji razlog za začasno ukinitev ali zmanjšan obseg delovanja programov v vseh merjenih obdobjih. Pomankanje ali prerazporeditev kadra je največji delež služb navajal kot glavni razlog za okrnjeno ali začasno prekinjeno delovanje programov na področju duševnega zdravja leta 2021, ko ni bilo zaustavitve javnega življena (66,67 %), najmanj pogosto pa v času spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 (37,93 %). Na prvi pogled se lahko ti rezultati zdijo kontra intuitivni, vendar je potrebno upoštevati tako kontekst razvoja epidemije v Sloveniji kot tudi ozadje zdravstvenih timov v različnih službah v času pred in med epidemijo, kot tudi razumeti sam anketni vprašalnik. Namreč, razloge za zmanjšano ali začasno ukinjeno delovanje programov v določenem obdobju so navajale samo tiste udeležene službe, ki so za to enako obdobje pri prejšnjem vprašanju navedle, da so v tem obdobju delovale v zmanjšanem obsegu ali so začasno ukinile izvajanje programov za duševno zdravje. Ker je Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2020) narekovala ukinitev preventivnih 92 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 programov, omejila izvajanje določenih storitev ter narekovala prerazporeditev kadrov, je logična posledica, da so službe navajale vladne ukrepe kot pomanjkanje kadra skoraj v enaki meri kot razlog za začasno ukinitev ali omejeno izvajanje programov, saj je tudi takrat največ služb podalo odgovor za obdobje spomladanske zaustavitve življenja leta 2020, kot za obdobje brez zaustavitve življenja leta 2022. Enega izmed glavnih razlogov pa je moč razumeti v luči spremembe odredb, ki so leta 2021 odpravile začasno ukinitev izvajanja preventivnih storitev ter opravljanje pregledov in posegov zgolj s stopnjo nujnosti »zelo hitro« ali »nujno« (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2021; Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2022). Povišanje deleža služb, ki so navajale pomanjkanje in prerazporeditev kadra je tako moč razumeti v luči upada drugih razlogov ter dejstva, da je pomanjkanje kadra na področju duševnega zdravja bila pereča problematika v Sloveniji že pred epidemijo covida-19 (World Health Organization, 2020d). Največji delež preusmeritev zdravstvenega kadra so v času vseh merjenih obdobjih navajale udeležene službe v zdravstvenih domovih, in sicer je ta delež začel upadati šele leta 2022 po preklicu zaustavitve javnega življenja. Problematiko pomanjkanja kadra v službah za duševno zdravje so poročali tudi v tujini, kjer so prav tako kader premeščali na druga delovišča (Duden, Gersdorf, & Stengler, 2022). V največji meri so službe, udeležene v trenutni raziskavi, poročale premestitve diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov, tudi ko ni bilo zaustavitev javnega življenja. Najpogosteje so službe na področju duševnega zdravja omenjeni kader prerazporedile na covidne oddelke, pomoč pri cepljenju, na testiranje ter preverjanje pogoja PCT. Na pomoč pri cepljenju so službe navajale, da so premestile tudi (pedo)psihiatre, medtem ko so psihologe premeščale tudi na preverjanje pogoja PCT ob vstopu v zdravstveno ustanovo ter na pomoč pri testiranju. Tovrstne premestitve strokovnega kadra na področju duševnega zdravja v času kriznih razmer so ponovno lahko delno posledice vladnih ukrepov (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2020; Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2021; Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2022), delno pa je lahko njihova posledica pomanjkanje kadra. Ne glede na razlog ostaja premeščanje psihologov in (pedo)psihiatrov na delo, ki ni vezano na duševno zdravje, v kriznih razmerah zaskrbljujoče. Raziskave namreč kažejo, da je bil še posebej v prvih valovih epidemije covida-19 le-ta povišan dejavnik tveganj za razvoj duševnih stisk med prebivalstvom, ki so povezani s stopnjo javnozdravstvenih ukrepov (na primer, omejitve gibanj, prepoved združevanj), število okužb in smrtnih izidov, strah pred okužbo sebe ali bližnjih z virusom (Cénat idr., 2022; Cui idr., 2022; Santomauro idr., 2021). Udeleženci sloven-skih raziskav so navajali predvsem strah pred okužbo bližnjih, navajali pomanjkanje dnevne rutine ter povišanje duševne stiske v primerjavi s časom pred epidemijo covida-19 (Gabrovec idr., 2021; Kerč idr., 2021). Nekateri avtorji so opozorili, da lahko celo epidemija sama po sebi predstavlja dejavnik tveganja za duševno zdravje (Leung, 2022; Wagner idr., 2022). Poleg tega raziskave nakazujejo, da je razlog za skrb, vezan na duševno zdravje ranljivih skupin, ostal prisoten tudi v kasnejših valovih epidemije (Achdut & Refaeli, 2020; Cénat idr., 2022; Guan idr., 2020; Hoffart idr., 2020; Nordhues idr., 2021; Patel idr., 2022; Patrick idr., 2020; Pompili idr., 2022; Salameh idr., 2020; Savage idr., 2020; Sun idr., 2023; Willey idr., 2022). Zaskrbljujoče, vendar nepresenetljivo, je, da so udeležene službe poročale tudi težave z dostopnostjo do storitev, predvsem v prvih valovih zaustavitve javnega življenja leta 2020 in 2021. Najdaljšo časovno obdobje neizvajanja so navajali centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri, kar je glede na vladne ukrepe, ki so začasno zaustavili njihovo delovanje pričakovan rezultat (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2020). Poslabšan dostop ali začasna ukinitev programov, predvsem leta 2020, so poročale tudi službe na področju duševnega zdravja v tujini, kjer so nekateri izpostavili posebej težavo pri dostopnosti do storitev s strani marginaliziranih skupin prebivalstva (Duden, Gersdorf, & Stengler, 2022; Witteveen idr., 2022). V Evropi je večina držav v začetku pandemije celo omejila psihiatrične storitve zgolj na urgentno oskrbo (Rojnic Kuzman idr., 2021). Spodbudni pa so rezultati o dostopnosti s strani udeleženih služb na področju duševnega zdravja iz univerzitetnih kliničnih centrov ali klinik, in sicer, da je njihova raven dostopnosti ostala nespremenjena. Podobno so tudi službe na področju duševnega zdravja navajale največje število prestavljenih prvih in ponovnih pregledov leta 2020, pri čemer so v vseh merjenih obdobjih najnižji povprečni delež prestavitve prvih in ponov-93 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 nih pregledov. Kot najpogostejše razloge za odpovedi ali zamike pregledov so udeležene službe v prvem valu navajale vladne ukrepe, v preostalih obdobjih pa okužbe s SARS-CoV-2. Službe v vseh tipih zdravstvenih ustanov so tudi poročale, da so v največjem povprečnem deležu pacienti odpovedali prvo ali ponovno obravnavo v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020. Kljub temu, da je tekom merjenih obdobij povprečni delež odpovedi ali zamikov pregledov s strani pacientov postopoma upadel, rezultati kažejo manjša povišanja v vseh obdobjih zaustavitve javnega življenja. Trenutna raziskava ne omogoča vzročnega uvida v razloge, zakaj so pacienti odpovedovali preglede v času obdobij zaustavitve javnega življenja tekom epidemije covid-19. Čeprav je koriščenje zdravstvenih storitev sodilo med izjeme, bi lahko sklepali, da je del vzroka za to verjetno moč pripisati vladnim ukrepom, kot so na primer prepoved gibanja izven občinskih meja, omejeno prehajanje regij ipd. (Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, 2020a; Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, 2020), kot tudi strahu pred okužbo sebe ali bližnjih (Gabrovec idr., 2021; Kerč idr., 2021). Tudi izvajanje skupnostnih storitev so udeležene službe najmanj pogosto navajale v času spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020, na kar nakazuje tudi sistematični pregled stanja v tujih državah (Duden, Gersdorf, & Stengler, 2022). Kasneje pa so postopno poročale povišanje skupnostnih obravnav. Izjema so bile službe v psihiatričnih bolnišnicah, ki so navajale, da je izvedba skupnostnih storitev ostala konstanta tekom epidemije covida-19. Vse zdravstvene ustanove so poročale, da so tekom spomladanske zaustavitve javnega življenja leta 2020 v enaki meri izvajale prve ambulantne preglede s pomočjo telemedicine in z osebno obravnavo. Telemedicina je predstavljala v teh časih rešitev tudi drugod (Bojdani idr., 2020; Witteveen idr., 2022). V vseh kasnejših merjenih obdobjih pa so prve ambulantne preglede izvajale z osebno obravnavo. Podobni so tudi rezultati, vezani na ponovne ambulantne obravnave. Službe v vseh tipih zdravstvenih ustanov so poročale, da so spomladi leta 2020 izvajale ponovne preglede s pomočjo telemedicine ali hibridne izvedbe. V vseh preostalih časovnih obdobjih pa so večino ponovnih ambulantnih pregledov opravile z osebno ali vsaj hibridno obravnavo. Podobno so tudi centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri leta 2021 in 2022 poročali izvajanje več različnih storitev kot v obdobju zaustavitve javnega življenja leta 2020. Prav tako so udeležene bolnišnice navajale popolno prepoved obiskov svojcev leta 2020 v obdobjih zaustavitve javnega življenja. Kasneje so poročale, da so obiske omogočali v omejenem številu, v času prepovedi osebnih stikov pa so pacientom najpogosteje omogočale stik z bližnjimi po telefonu. Pričujoči rezultati lahko nakazujejo na bolj uspešno prilagoditev delovanja služb na področju duševnega zdravja na epidemiološke razmere v državi v kasnejših valovih epidemije (v primerjavi s prvimi valovi epidemije). Pri tem je potrebno upoštevati, da so velik del odziva služb na področju duševnega zdravja v smislu organizacije dela narekovali vladni ukrepi z različnimi odredbami. Na primer, omejitev stikov in odpovedi specialističnih pregledov brez stopnje nujnosti »zelo hitro« ali »nujno« je oteževala izvedbo osebnih obravnav leta 2020 (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2020). S preklicem dela odredbe, ki je narekovala izvajanje specialističnih pregledov glede na stopnjo nujnosti, je leta 2021 to olajšalo izvajanje storitev v službah za duševno zdravje (Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, 2021). Tudi sistematični pregled Almeda in sodelavci (2022) nakazuje na to, da so države v nacionalne strategije za obvladovanje epidemije covida-19 v kasnejših valovih vključevale tudi duševno zdravje. V Avstraliji in na Novi Zelandiji so pripravili poseben načrt odziva na področju duševnega zdravja (McCartan idr., 2021), v Koreji so organizirali brezplačni program za posameznike v karanteni (Shin & Lee, 2020). Tudi v Sloveniji so bile na primer organizirane številne lokalne telefonske linije za psihološko podporo, kasneje tudi nacionalna linija, ki sta jo vzpostavila NIJZ in Društvo psihologov Slovenije (Vinko idr., 2020). Najpogostejša sprememba v organizaciji služb na področju duševnega zdravja v tujini je bila hitra implementaci-ja oziroma prehod na izvajanje telemedicinskih storitev in druge rabe spletnih orodij, kot tudi virtualnih orodij v kasnejših obdobjih epidemije covida-19 (Duden, Gersdorf, & Stengler, 2022). To je olajšalo časovno učinkovitost ter sledenje zdravljenju pacientov (Witteveen idr., 2022). Telemedicina je postala pomembno orodje za izvajanje zdravstvenih obravnav tudi v Sloveniji in rezultati trenutne raziskave kažejo, da so udeležene službe na podro- čju duševnega zdravja najpogosteje uporabljale telefon za izvajanje telemedicine, najmanj pogosto pa so se posluževale video klicev. Telemedicine so se udeležene službe najpogosteje poslužile za izvedbo psihoedukacije 94 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 in zdravstvenovzgojnih ukrepov, površinsko psihoterapevtsko obravnavo ali psihološko svetovanje ter ponovni pregled. Pri tem pa so službe le redko navajale, da so bile deležne usposabljanj za izvajanje telemedicine. Več kot polovica udeleženih služb je poročala, da so veščine za izvedbo telemedicinskih storitev imele. Kljub temu, pa izvajanje storitev telemedicine lahko prinese tudi svojevrstne izzive. Mnogim namreč telemedicina ni dostopna, zaradi njihovega nižjega ekonomskega statusa ali digitalne nepismenosti, kar so najpogosteje ranljive skupine (npr. starejši, marginalizirane skupine), ki imajo že tako povišano stopnjo tveganja za razvoj duševnih stisk (Achdut in Refaeli, 2020; Cénat idr., 2022; Witteveen idr., 2022). Trenutna raziskava ima tudi številne pomanjkljivosti, zaradi česar je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov. Prva in največja pomanjkljivost trenutne raziskave je majhno število udeleženih služb, ki so v celoti izpolnile anketni vprašalnik. Posledično to močno zreducira število udeleženih služb iz posamične zdravstvene ravni, ki so v celotni izpolnile anketni vprašalnik, zaradi česar ni možno pogledati po posamičnih službah njihovega načina delovanja tekom merjenih obdobij. Prav tako je zaradi nizkega števila v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov onemogočena korektna primerjava rezultatov med posameznimi ravnmi zdravstvenih ustanov. To močno omeji vpogled v dejansko oceno stanja delovanja služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19. Glavni razlog za nizko udeležbo in nizko število v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov lahko najverjetneje pripišemo dolžini anketnega vprašalnika ter dejstvu, da je bila raziskava izvedena v času letnih dopustov. Druga pomembna pomanjkljivost trenutne raziskave je vezana na oceno zamikov ter odpovedi prvih in ponovnih pregledov. Ker gre zgolj za približno oceno, ti podatki ne predstavljajo dejanskega stanja, zato ni moč sklepati o dejanski količini zamikov ali odpovedi storitev v službah za duševno zdravje tekom epidemije. Poleg tega se je vprašanje v raziskavi vezalo na dolgo časovno obdobje, na katerega so službe morale podati odgovor in je bilo zato pričakovano, da gre zgolj za grobo oceno. 95 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 6 Zaključek Rezultati raziskave kažejo, da so se službe na področju duševnega zdravja soočale z največjimi težavami leta 2020 tekom zaustavitev javnega življenja. Vladni ukrepi, pomanjkanje in prerazporeditev kadra so bili eni izmed glavnih identificiranih razlogov za težave pri izvajanju storitev na področju duševnega zdravja na vseh ravneh zdravstvenega varstva. S prepoznavo duševnega zdravja kot enega izmed ključnih elementov za zagotavljanje učinkovitega naslavljanja posledic epidemije in posledični prilagoditvi načina dela ter vladnih ukrepov, rezultati kažejo na relativno učinkovit odziv služb na področju duševnega zdravja na potrebe prebivalstva od leta 2021 dalje. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da je bila kadrovska podhranjenost v službah za duševno zdravje prisotna že dolgo pred epidemijo. Zato je ključno, da odgovorni odločevalci v prihodnje zagotovijo večjo zapolnjenost timov v teh službah in kadra iz že tako podhranjenih služb ne prerazporejajo na druga delovišča. Timi v službah za duševno zdravje so poleg zdravstvenega kadra, ki dela na deloviščih, neposredno povezanih z okužbo z virusom SARS-CoV-2, ključni za učinkovito naslavljanje zdravstvenih potreb prebivalstva tekom epidemije. 96 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 7 Viri in literatura Achdut, N., & Refaeli, T. (2020). Unemployment and Psychological Distress among Young People during the COVID-19 Pandemic: Psychological Resources and Risk Factors. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(19), 7163. https://doi.org/10.3390/ijerph17197163. Ahorsu, D. K., Lin, C.-Y., Imani, V., Saffari, M., Griffiths, M. D., & Pakpour, A. H. (2022). The Fear of COVID-19 Scale: Development and Initial Validation. International Journal of Mental Health and Addiction, 20(3), 1537–45. https://doi. org/10.1007/s11469-020-00270-8. Aiyegbusi, O. L., Hughes, S. E., Turner, G., Rivera, S. C., McMullan, C., Chandan, J. S., Haroon, S., Price, G., Davies, E. H., Nirantharakumar, K., Sapey, E., & Calvert, M. J. (2021). Symptoms, complications and management of long COVID: a review. Journal of the Royal Society of Medicine, 114(9), 428–42. https://doi.org/10.1177/01410768211032850. Aknin, L. B., Andretti, B., Goldszmidt, R., Helliwell, J. F., Petherick, A., De Neve, J.-E., Dunn, E. W., Fancourt, D., Goldberg, E., Jones, S. P., Karadag, O., Karam, E., Layard, R., Saxena, S., Thornton, E., Whillans, A., & Zaki, J. (2022). Policy stringency and mental health during the COVID-19 pandemic: a longitudinal analysis of data from 15 countries. The Lancet Public Health, 7(5), e417–e426. https://doi.org/10.1016/S2468-2667(22)00060-3. Ali, K. F., Whitebridge, S., Jamal, M. H., Alsafy, M., & Atkin, S. L. (2020). Perceptions, Knowledge, and Behaviors Related to COVID-19 Among Social Media Users: Cross-Sectional Study. Journal of Medical Internet Research, 22(9), e19913. https://doi.org/10.2196/19913. Ali, M. M., West, K., Teich, J. L., Lynch, S., Mutter, R., & Dubenitz, J. (2019). Utilization of Mental Health Services in Educational Setting by Adolescents in the United States. Journal of School Health, 89(5), 393–401. https://doi.org/10.1111/ josh.12753. Alimohamadi, Y., Taghdir, M., & Sepandi, M. (2020). Estimate of the Basic Reproduction Number for COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis. Journal of Preventive Medicine and Public Health, 53(3), 151–7. https://doi.org/10.3961/ jpmph.20.076. Allen, J., Balfour, R., Bell, R., & Marmot, M. (2014). Social determinants of mental health. International Review of Psychiatry, 26(4), 392–407. https://doi.org/10.3109/09540261.2014.928270. Almeda, N., Díaz-Milanés, D., Guiterrez-Colosia, M. R., & García-Alonso, C. R. (2022). A systematic review of the international evolution of online mental health strategies and recommendations during the COVID-19 pandemic. BMC Psychiatry, 22(1), 621. https://doi.org/10.1186/s12888-022-04257-8. Angold, A., Costello, E., Messer, S. C., & Pickles, A. (1995). Development of a short questionnaire for use in epidemiological studies of depression in children and adolescents. International Journal of Methods in Psychiatric Research, 5(4), 237–49. Babicka-Wirkus, A., Wirkus, L., Stasiak, K., & Kozłowski, P. (2021). University students’ strategies of coping with stress during the coronavirus pandemic: Data from Poland. PLOS ONE, 16(7), e0255041. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0255041. Barbisch, D., Koenig, K. L., & Shih, F.-Y. (2015). Is There a Case for Quarantine? Perspectives from SARS to Ebola. Disaster Medicine and Public Health Preparedness, 9(5), 547–53. https://doi.org/10.1017/dmp.2015.38. Beck, A. T., Epstein, N., Brown, G., & Steer, R. (1993). Beck anxiety inventory. Journal of consulting and clinical psychology. Bernard Stoecklin, S., Rolland, P., Silue, Y., Mailles, A., Campese, C., Simondon, A., Mechain, M., Meurice, L., Nguyen, M., Ba-ssi, C., Yamani, E., Behillil, S., Ismael, S., Nguyen, D., Malvy, D., Lescure, F. X., Georges, S., Lazarus, C., Tabaï, A., … Levy- -Bruhl, D. (2020). First cases of coronavirus disease 2019 (COVID-19) in France: surveillance, investigations and control measures, January 2020. Eurosurveillance, 25(6). https://doi.org/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.6.2000094. Bin Naeem, S., & Kamel Boulos, M. N. (2021). COVID-19 Misinformation Online and Health Literacy: A Brief Overview. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(15), 8091. https://doi.org/10.3390/ijerph18158091. Biscayart, C., Angeleri, P., Lloveras, S., Chaves, T. do S. S., Schlagenhauf, P., & Rodríguez-Morales, A. J. (2020). The next big threat to global health? 2019 novel coronavirus (2019-nCoV): What advice can we give to travellers? – Interim recommendations January 2020, from the Latin-American society for Travel Medicine (SLAMVI). Travel Medicine and Infectious Disease, 33, 101567. https://doi.org/10.1016/j.tmaid.2020.101567. 97 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Bojdani, E., Rajagopalan, A., Chen, A., Gearin, P., Olcott, W., Shankar, V., Cloutier, A., Solomon, H., Naqvi, N. Z., Batty, N., Festin, F. E. D., Tahera, D., Chang, G., & DeLisi, L. E. (2020). COVID-19 Pandemic: Impact on psychiatric care in the United States. Psychiatry Research, 289, 113069. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113069. Booth, C. M. (2003). Clinical Features and Short-term Outcomes of 144 Patients With SARS in the Greater Toronto Area. JAMA, 289(21), 2801. https://doi.org/10.1001/jama.289.21.JOC30885. Boserup, B., McKenney, M., & Elkbuli, A. (2020). Alarming trends in US domestic violence during the COVID-19 pandemic. The American Journal of Emergency Medicine, 38(12) , 2753–5. https://d oi.org/10.1016/j.ajem.2020.04.077. Brooks, S. K., Webster, R. K., Smith, L. E., Woodland, L., Wessely, S., Greenberg, N., & Rubin, G. J. (2020). The psychological impact of quarantine and how to reduce it: rapid review of the evidence. The Lancet, 395(10227), 912–20. https:// doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30460-8. Buttery, A. K., Mensink, G. B. M., & Busch, M. A. (2015). Healthy behaviours and mental health: findings from the German Health Update (GEDA). European Journal of Public Health, 25(2), 219–25. https://doi.org/10.1093/eurpub/cku094. Cantril, H. (1965). The pattern of human concern. Rutgers University Press. Cao, W., Fang, Z., Hou, G., Han, M., Xu, X., Dong, J., & Zheng, J. (2020). The psychological impact of the COVID-19 epidemic on college students in China. Psychiatry Research, 287, 112934. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.112934. Ceban, F., Ling, S., Lui, L. M. W., Lee, Y., Gill, H., Teopiz, K. M., Rodrigues, N. B., Subramaniapillai, M., Di Vincenzo, J. D., Cao, B., Lin, K., Mansur, R. B., Ho, R. C., Rosenblat, J. D., Miskowiak, K. W., Vinberg, M., Maletic, V., & McIntyre, R. S. (2022). Fatigue and cognitive impairment in Post-COVID-19 Syndrome: A systematic review and meta-analysis. Brain, Behavior, and Immunity, 101, 93–135. htt ps://doi.org/10.1016/j.bbi.2021.12.020. Cénat, J. M., Farahi, S. M. M. M., Dalexis, R. D., Darius, W. P., Bekarkhanechi, F. M., Poisson, H., Broussard, C., Ukwu, G., Auguste, E., Nguyen, D. D., Sehabi, G., Furyk, S. E., Gedeon, A. P., Onesi, O., El Aouame, A. M., Khodabocus, S. N., Shah, M. S., & Labelle, P. R. (2022). The global evolution of mental health problems during the COVID-19 pandemic: A systematic review and meta-analysis of longitudinal studies. Journal of Affective Disorders, 315, 70–95. https:// doi.org/10.1016/j.jad.2022.07.011. Cepimo se. (b. d.). Predstavitev projekta: Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. Cerami, C., Santi, G. C., Galandra, C., Dodich, A., Cappa, S. F., Vecchi, T., & Crespi, C. (2020). Covid-19 Outbreak In Italy: Are We Ready for the Psychosocial and the Economic Crisis? Baseline Findings From the PsyCovid Study. Frontiers in Psychiatry, 11. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2020.00556. Cereda, D., Tirani, M., Rovida, F., Demicheli, V., Ajelli, M., Poletti, P., Trentini, F., Guzzetta, G., Marziano, V., Barone, A., Ma-goni, M., Deandrea, S., Diurno, G., Lombardo, M., Faccini, M., Pan, A., Bruno, R., Pariani, E., Grasselli, G., … Merler, S. (2020). The early phase of the COVID-19 outbreak in Lombardy, Italy. Cheng, C., Huang, J., & Liang, B. (2014). Psychological Health Diathesis Assessment System: A Nationwide Survey of Resili-ent Trait Scale for Chinese Adults. Studies of Psychology and Behavior, 12(6), 735–42. Chow, N., Fleming-Dutra, K., Gierke, R., Hall, A., Hughes, M., Pilishvili, T., Ritchey, M., Roguski, K., Skoff, T., & Ussery, E. (2020). Preliminary Estimates of the Prevalence of Selected Underlying Health Conditions Among Patients with Coronavirus Disease 2019 — United States, February 12–March 28, 2020. MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report, 69(13), 382–6. https://doi.org/10.15585/mmwr.mm6913e2. Cloitre, M., Shevlin, M., Brewin, C. R., Bisson, J. I., Roberts, N. P., Maercker, A., Karatzias, T., & Hyland, P. (2018). The International Trauma Questionnaire: development of a self-report measure of ICD-11 PTSD and complex PTSD. Acta Psychiatrica Scandinavica, 138(6), 536–46. https://doi.org/10.1111/acps.12956. Cui, J., Lu, J., Weng, Y., Yi, G. Y., & He, W. (2022). COVID-19 impact on mental health. BMC Medical Research Methodology, 22(1), 15. https://doi.org/10.1186/s12874-021-01411-w. D’Agostino, A., Demartini, B., Cavallotti, S., & Gambini, O. (2020). Mental health services in Italy during the COVID-19 outbreak. The Lancet Psychiatry, 7(5), 385–7. https://doi.org/10.1016/S2215-0366(20)30133-4. Davarinejad, O., Hosseinpour, N., Majd, T., Golmohammadi, F., & Radmehr, F. (2020). The relationship between Life Style and mental health among medical students in Kermanshah. Journal of Education and Health Promotion, 9(1) , 264. https://doi.org/10.4103/jehp.jehp_534_20. 98 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Dolenc, K., Šorgo, A., & Ploj Virtič, M. (2021). The difference in views of educators and students on Forced Online Distance Education can lead to unintentional side effects. Education and Information Technologies, 26(6), 7079–105. https:// doi.org/10.1007/s10639-021-10558-4. Drigas, A., & Papoutsi, C. (2020). The Need for Emotional Intelligence Training Education in Critical and Stressful Situations: The Case of Covid-19. International Journal of Recent Contributions from Engineering, Science & IT (iJES), 8(3), 20. https://doi.org/10.3991/ijes.v8i3.17235. Du, R. H., Liang, L. R., Yang, C. Q., Wang, W., Cao, T. Z., Li, M., Guo, G. Y., Du, J., Zheng, C. L., Zhu, Q., Hu, M., Li, X. Y., Peng, P., & Shi, H. Z. (2020). Predictors of mortality for patients with COVID-19 pneumonia caused by SARS-CoV-2: a prospective cohort study. European Respiratory Journal, 55(5), 2000524. https://doi.org/10.1183/13993003.00524-2020. Duden, G. S., Gersdorf, S., & Stengler, K. (2022). Global impact of the COVID-19 pandemic on mental health services: A systematic review. Journal of Psychiatric Research, 154, 354–77. https://doi.org/10.1016/j.jpsychires.2022.08.013. Duden, G. S., Gersdorf, S., Trautmann, K., Steinhart, I., Riedel-Heller, S., & Stengler, K. (2022). LeiP#netz 2.0: mapping COVID-19-related changes in mental health services in the German city of Leipzig. Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology, 57(8), 1531–41. https://doi.org/10.1007/s00127-022-02274-2. Elmer, T., Mepham, K., & Stadtfeld, C. (2020). Students under lockdown: Comparisons of students’ social networks and mental health before and during the COVID-19 crisis in Switzerland. PLOS ONE, 15(7), e0236337. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0236337. Eurosurveillance Editorial Team. (2020). Note from the editors: World Health Organization declares novel coronavirus (2019-nCoV) sixth public health emergency of international concern. Eurosurveillance, 25(5). https://doi. org/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.5.200131e. Fountoulakis, K., Iacovides, A., Kleanthous, S., Samolis, S., Kaprinis, S. G., Sitzoglou, K., St Kaprinis, G., & Bech, P. (2001). Reliability, Validity and Psychometric Properties of the Greek Translation of the Center for Epidemiological Studies- -Depression (CES-D) Scale. BMC Psychiatry, 1(1), 3. https://doi.org/10.1186/1471-244X-1-3. Fountoulakis, K. N., Karakatsoulis, G., Abraham, S., Adorjan, K., Ahmed, H. U., Alarcón, R. D., Arai, K., Auwal, S. S., Berk, M., Bjedov, S., Bobes, J., Bobes-Bascaran, T., Bourgin-Duchesnay, J., Bredicean, C. A., Bukelskis, L., Burkadze, A., Abud, I. I. C., Castilla-Puentes, R., Cetkovich, M., … Smirnova, D. (2022). Results of the COVID-19 mental health international for the general population (COMET-G) study. European Neuropsychopharmacology, 54, 21–40. https://doi. org/10.1016/j.euroneuro.2021.10.004. Fountoulakis, K. N., Pantoula, E., Siamouli, M., Moutou, K., Gonda, X., Rihmer, Z., Iacovides, A., & Akiskal, H. (2012). Development of the Risk Assessment Suicidality Scale (RASS): A population-based study. Journal of Affective Disorders, 138(3) , 449–57. https://doi.org/10.1016/j.jad.2011.12.045. Fountoulakis, K. N., Papadopoulou, M., Kleanthous, S., Papadopoulou, A., Bizeli, V., Nimatoudis, I., Iacovides, A., & Kaprinis, G. S. (2006). Reliability and psychometric properties of the Greek translation of the State-Trait Anxiety Inventory form Y: Preliminary data. Annals of General Psychiatry, 5(1), 2. https://doi.org/10.1186/1744-859X-5-2. Gabrovec, B., Selak, Š., Crnkovič, N., Cesar, K., & Šorgo, A. (2021). Raziskava o doživljanju epidemije Covid-19 med študenti: Poročilo o opravljeni raziskavi. Gawai, J. P., Singh, S., Taksande, , Vaishali Deoraoji, Sebastian, T., Kasturkar, P., & Ankar, R. S. (2020). Critical Review on Impact of COVID 19 and Mental Health. Journal of Evolution of Medical and Dental Sciences, 9(30), 2158–63. https:// doi.org/10.14260/jemds/2020/470. Golberstein, E., Wen, H., & Miller, B. F. (2020). Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) and Mental Health for Children and Adolescents. JAMA Pediatrics, 174(9), 819. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2020.1456. Goldberg, D. P. (1978). General Health Questionnaire-12. Australian Journal of Psychology. Gorbalenya, A. E., Baker, S. C., Baric, R. S., de Groot, R. J., Drosten, C., Gulyaeva, A. A., Haagmans, B. L., Lauber, C., Leonto-vich, A. M., Neuman, B. W., Penzar, D., Perlman, S., Poon, L. L. M., Samborskiy, D. V., Sidorov, I. A., Sola, I., & Ziebuhr, J. (2020). The species Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus: classifying 2019-nCoV and naming it SARS-CoV-2. Nature Microbiology, 5(4), 536–44. https://doi.org/10.1038/s41564-020-0695-z. GOV.SI. (2020). Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija-razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa/. 99 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Grasselli, G., Zangrillo, A., Zanella, A., Antonelli, M., Cabrini, L., Castelli, A., Cereda, D., Coluccello, A., Foti, G., Fumagalli, R., Iotti, G., Latronico, N., Lorini, L., Merler, S., Natalini, G., Piatti, A., Ranieri, M. V., Scandroglio, A. M., Storti, E., … Zoia, E. (2020). Baseline Characteristics and Outcomes of 1591 Patients Infected With SARS-CoV-2 Admitted to ICUs of the Lombardy Region, Italy. JAMA, 323(16), 1574. https://doi.org/10.1001/jama.2020.5394. Green, E. C., Murphy, E. M., & Gryboski, K. (2020). The Health Belief Model. V The Wiley Encyclopedia of Health Psychology (str. 211–4). Wiley. https://doi.org/10.1002/9781119057840.ch68. Guan, W., Ni, Z., Hu, Y., Liang, W., Ou, C., He, J., Liu, L., Shan, H., Lei, C., Hui, D. S. C., Du, B., Li, L., Zeng, G., Yuen, K.-Y., Chen, R., Tang, C., Wang, T., Chen, P., Xiang, J., … Zhong, N. (2020). Clinical Characteristics of Coronavirus Disease 2019 in China. New England Journal of Medicine, 382(18), 1708–20. https://doi.org/10.1056/NEJMoa2002032. Gubler, D. A., Makowski, L. M., Troche, S. J., & Schlegel, K. (2021). Loneliness and Well-Being During the Covid-19 Pandemic: Associations with Personality and Emotion Regulation. Journal of Happiness Studies, 22(5), 2323–42. https://doi. org/10.1007/s10902-020-00326-5. Guo, Y. R., Cao, Q. D., Hong, Z. S., Tan, Y. Y., Chen, S. D., Jin, H. J., Tan, K. S., Wang, D. Y., & Yan, Y. (2020). The origin, trans-mission and clinical therapies on coronavirus disease 2019 (COVID-19) outbreak – an update on the status. Military Medical Research, 7(1), 11. https://doi.org/10.1186/s40779-020-00240-0. Haidt, J. (2012). The Righteous Mind: Why Good People Are Divided by Politics and Religion. Pantheon Books. Halperin, S. J., Henderson, M. N., Prenner, S., & Grauer, J. N. (2021). Prevalence of Anxiety and Depression Among Medical Students During the Covid-19 Pandemic: A Cross-Sectional Study. Journal of Medical Education and Curricular Development, 8, 238212052199115. https://doi.org/10.1177/2382120521991150. Harlander, M., Tomažič, J., Turel, M., & Jereb, M. (2020). Covid-19: ubijalec s »tiho hipoksemijo«. Zdravniški Vestnik, 89(11– 12) , 640–7. https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3100. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021a). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 4. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021b). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 5. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021c). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 6. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021d). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 7. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021e). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 8. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T. , & Zaletel, M. (2021f). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 13. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021g). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 14. val. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, M. (2021h). Pandemija Covid-19 v Sloveniji: Izsledki spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 18. val. Hoffart, A., Johnson, S. U., & Ebrahimi, O. V. (2020). Loneliness and Social Distancing During the COVID-19 Pandemic: Risk Factors and Associations With Psychopathology. Frontiers in Psychiatry, 11. https://doi.org/10.3389/ fpsyt.2020.589127. 100 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Hornik, R., Kikut, A., Jesch, E., Woko, C., Siegel, L., & Kim, K. (2021). Association of COVID-19 Misinformation with Face Mask Wearing and Social Distancing in a Nationally Representative US Sample. Health Communication, 36(1), 6–14. https://doi.org/10.1080/10410236.2020.1847437. Hou, W. K., Tong, H., Liang, L., Li, T. W., Liu, H., Ben-Ezra, M., Goodwin, R., & Lee, T. M. (2021). Probable anxiety and com-ponents of psychological resilience amid COVID-19: A population-based study. Journal of Affective Disorders, 282, 594–601. https://doi.org/10.1016/j.jad.2020.12.127. Hu, B., Guo, H., Zhou, P., & Shi, Z.-L. (2021). Characteristics of SARS-CoV-2 and COVID-19. Nature Reviews Microbiology, 19(3), 141–54. https://doi.org/10.1038/s41579-020-00459-7. Huang, C., Wang, Y., Li, X., Ren, L., Zhao, J., Hu, Y., Zhang, L., Fan, G., Xu, J., Gu, X., Cheng, Z., Yu, T., Xia, J., Wei, Y., Wu, W., Xie, X., Yin, W., Li, H., Liu, M., … Cao, B. (2020). Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China. The Lancet, 395(10223), 497–506. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30183-5. IUS-INFO - Slovenija v boju proti širjenju novega koronavirusa sprejela vrsto ukrepov. (b. d.). Pridobljeno 17. januar 2021, s https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/260113. Karasar, B., & Canlı, D. (2020). Psychological resilience and depression during the covid-19 pandemic in turkey. Psychiatria Danubina, 32(2), 273–9. https://doi.org/10.24869/psyd.2020.273. Kavčič, T., Avsec, A., & Zager Kocjan, G. (2021). Psychological Functioning of Slovene Adults during the COVID-19 Pandemic: Does Resilience Matter? Psychiatric Quarterly, 92(1), 207–16. https://doi.org/10.1007/s11126-020-09789-4. Kerč, P., Krohne, N., Šraj Lebar, T., Štirn, M., Jeriček Klanšček, H., Jug, V., Križan-Lipnik, A., Markič, P., Mijatović, T., Pelc, J., Ro- škar, S., Tančič Grum, A., Toš Koren, I., Trojar Jan, T., Vinko, M., Zager Kocjan, G., Bračič Floyd, M., Brglez, S., Fašmon, M., … Žiberna, J. (2021). Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije Covida-19. Kessler, R. C., Andrews, G., Colpe, L. J., Hiripi, E., Mroczek, D. K., Normand, S.-L. T., Walters, E. E., & Zaslavsky, A. M. (2002). Short screening scales to monitor population prevalences and trends in non-specific psychological distress. Psychological Medicine, 32(6), 959–76. https://doi.org/10.1017/S0033291702006074. Keyes, C. L. M. (2005). Mental Illness and/or Mental Health? Investigating Axioms of the Complete State Model of Health. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 73(3), 539–48. https://doi.org/10.1037/0022-006X.73.3.539. Khan, M., Khan, H., Khan, S., & Nawaz, M. (2020a). Epidemiological and clinical characteristics of coronavirus disease (COVID-19) cases at a screening clinic during the early outbreak period: a single-centre study. Journal of Medical Microbiology, 69(8), 1114–23. https://doi.org/10.1099/jmm.0.001231. Khan, M., Khan, H., Khan, S., & Nawaz, M. (2020b). Epidemiological and clinical characteristics of coronavirus disease (COVID-19) cases at a screening clinic during the early outbreak period: a single-centre study. Journal of Medical Microbiology, 69(8), 1114–23. https://doi.org/10.1099/jmm.0.001231. Khoury, J. E., Atkinson, L., Bennett, T., Jack, S. M., & Gonzalez, A. (2021). COVID-19 and mental health during pregnancy: The importance of cognitive appraisal and social support. Journal of Affective Disorders, 282, 1161–9. https://doi. org/10.1016/j.jad.2021.01.027. Kisely, S., Warren, N., McMahon, L., Dalais, C., Henry, I., & Siskind, D. (2020). Occurrence, prevention, and management of the psychological effects of emerging virus outbreaks on healthcare workers: rapid review and meta-analysis. BMJ, m1642. https://doi.org/10.1136/bmj.m1642. Kopelovich, S. L., Monroe-DeVita, M., Buck, B. E., Brenner, C., Moser, L., Jarskog, L. F., Harker, S., & Chwastiak, L. A. (2021). Community Mental Health Care Delivery During the COVID-19 Pandemic: Practical Strategies for Improving Care for People with Serious Mental Illness. Community Mental Health Journal, 57(3), 405–15. https://doi.org/10.1007/ s10597-020-00662-z. Kroenke, K., Spitzer, R. L., & Williams, J. B. W. (2001). The PHQ-9: validity of a brief depression severity measure. Journal of General Internal Medicine, 16(9), 606–13. https://doi.org/10.1046/j.1525-1497.2001.016009606.x. Kroenke, K., Spitzer, R. L., & Williams, J. B. W. (2002). The PHQ-15: Validity of a New Measure for Evaluating the Severity of Somatic Symptoms. Psychosomatic Medicine, 64(2), 258–66. https://doi.org/10.1097/00006842-200203000-00008. Kroenke, K., Spitzer, R. L., Williams, J. B. W., & Lowe, B. (2009). An Ultra-Brief Screening Scale for Anxiety and Depression: The PHQ-4. Psychosomatics, 50(6), 613–1. https://doi.org/10.1176/appi.psy.50.6.613. 101 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Kroenke, K., Strine, T. W., Spitzer, R. L., Williams, J. B. W., Berry, J. T., & Mokdad, A. H. (2009). The PHQ-8 as a measure of current depression in the general population. Journal of Affective Disorders, 114(1–3), 163–73. https://doi. org/10.1016/j.jad.2008.06.026. Kroenke, K., Wu, J., Yu, Z., Bair, M. J., Kean, J., Stump, T., & Monahan, P. O. (2016). Patient Health Questionnaire Anxiety and Depression Scale: Initial Validation in Three Clinical Trials. Psychosomatic Medicine, 78(6), 716–27. https://doi. org/10.1097/PSY.0000000000000322. Lauer, S. A., Grantz, K. H., Bi, Q., Jones, F. K., Zheng, Q., Meredith, H. R., Azman, A. S., Reich, N. G., & Lessler, J. (2020). The Incubation Period of Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) From Publicly Reported Confirmed Cases: Estimation and Application. Annals of Internal Medicine, 172(9), 577–82. https://doi.org/10.7326/M20-0504. Lee, A. M., Wong, J. G., McAlonan, G. M., Cheung, V., Cheung, C., Sham, P. C., Chu, C.-M., Wong, P.-C., Tsang, K. W., & Chua, S. E. (2007). Stress and Psychological Distress among SARS Survivors 1 Year after the Outbreak. The Canadian Journal of Psychiatry, 52(4), 233–40. https://doi.org/10.1177/070674370705200405. Legibitra. (b. d.). LGBTIQ Slovar. Pridobljeno 9. avgust 2023, s https://legebitra.si/lgbtiq-slovar/. Lei, L., Huang, X., Zhang, S., Yang, J., Yang, L., & Xu, M. (2020). Comparison of Prevalence and Associated Factors of Anxiety and Depression Among People Affected by versus People Unaffected by Quarantine During the COVID-19 Epidemic in Southwestern China. Medical Science Monitor, 26. https://doi.org/10.12659/MSM.924609. Leung, C. M. , H. M. K. , B. A. A. , C.-M. H. , W. Y. , C. M. S. , . . . & N. M. Y. (2022). Mental disorders following COVID-19 and other epidemics: a systematic review and meta-analysis. Translational Psychiatry, 12(1), 205. Li, Q., Guan, X., Wu, P., Wang, X., Zhou, L., Tong, Y., Ren, R., Leung, K. S. M., Lau, E. H. Y., Wong, J. Y., Xing, X., Xiang, N., Wu, Y., Li, C., Chen, Q., Li, D., Liu, T., Zhao, J., Liu, M., … Feng, Z. (2020). Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus–Infected Pneumonia. New England Journal of Medicine, 382(13), 1199–207. https://doi. org/10.1056/NEJMoa2001316. Li, T. W., Lee, T. M., Goodwin, R., Ben-Ezra, M., Liang, L., Liu, H., & Hou, W. K. (2020). Social Capital, Income Loss, and Psychobehavioral Responses amid COVID-19: A Population-Based Analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(23), 8888. https://doi.org/10.3390/ijerph17238888. Li, Z. S., & Hasson, F. (2020). Resilience, stress, and psychological well-being in nursing students: A systematic review. Nurse Education Today, 90, 104440. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2020.104440. Liang, S. W., Chen, R. N., Liu, L. L., Li, X. G., Chen, J. B., Tang, S. Y., & Zhao, J. B. (2020). The Psychological Impact of the COVID-19 Epidemic on Guangdong College Students: The Difference Between Seeking and Not Seeking Psychological Help. Frontiers in Psychology, 11. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2020.02231. Linton, N., Kobayashi, T., Yang, Y., Hayashi, K., Akhmetzhanov, A., Jung, S., Yuan, B., Kinoshita, R., & Nishiura, H. (2020). Incubation Period and Other Epidemiological Characteristics of 2019 Novel Coronavirus Infections with Right Truncation: A Statistical Analysis of Publicly Available Case Data. Journal of Clinical Medicine, 9(2), 538. https://doi.org/10.3390/ jcm9020538. Liu, Z., An, Y., & Wu, K. (2020). China’s Mental Health Interventions during the COVID-19 Outbreak. Psychology in Russia: State of the Art, 13(4), 183–90. https://doi.org/10.11621/pir.2020.0412. Lovibond, P. F., & Lovibond, S. H. (1995). The structure of negative emotional states: Comparison of the Depression Anxiety Stress Scales (DASS) with the Beck Depression and Anxiety Inventories. Behaviour Research and Therapy, 33(3), 335–43. https://doi.org/10.1016/0005-7967(94)00075-U. Madigan, S., Korczak, D. J., Vaillancourt, T., Racine, N., Hopkins, W. G., Pador, P., Hewitt, J. M. A., AlMousawi, B., McDonald, S., & Neville, R. D. (2023). Comparison of paediatric emergency department visits for attempted suicide, self-harm, and suicidal ideation before and during the COVID-19 pandemic: a systematic review and meta-analysis. The Lancet Psychiatry, 10(5) , 342–51. https://doi.org/10.1016/S2215-036 6(23)00036-6. Mancini, A. D. (2020). Heterogeneous mental health consequences of COVID-19: Costs and benefits. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1) , S15–S16. ht tps://doi.org/10.1037/tra0000894. Marazziti, D., Pozza, A., Di Giuseppe, M., & Conversano, C. (2020). The psychosocial impact of COVID-19 pandemic in Italy: A lesson for mental health prevention in the first severely hit European country. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(5), 531–3. https://doi.org/10.1037/tra0000687. 102 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Masten, A. S. (2018). Resilience Theory and Research on Children and Families: Past, Present, and Promise. Journal of Family Theory & Review, 10(1), 12–31. https://doi.org/10.1111/jftr.12255. Mathieu, E., Ritchie, H., Ortiz-Ospina, E., Roser, M., Hasell, J., Appel, C., Giattino, C., & Rodés-Guirao, L. (2021). A global database of COVID-19 vaccinations. Nature Human Behaviour, 5(7), 947–53. https://doi.org/10.1038/s41562-021-01122-8. Matz, S. C., Kosinski, M., Nave, G., & Stillwell, D. J. (2017). Psychological targeting as an effective approach to digital mass persuasion. Proceedings of the National Academy of Sciences, 114(48), 12714–9. https://doi.org/10.1073/ pnas.1710966114. Mazza, C., Ricci, E., Biondi, S., Colasanti, M., Ferracuti, S., Napoli, C., & Roma, P. (2020). A Nationwide Survey of Psychological Distress among Italian People during the COVID-19 Pandemic: Immediate Psychological Responses and Associated Factors. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(9), 3165. https://doi.org/10.3390/ ijerph17093165. McCartan, C., Adell, T., Cameron, J., Davidson, G., Knifton, L., McDaid, S., & Mulholland, C. (2021). A scoping review of international policy responses to mental health recovery during the COVID-19 pandemic. Health Research Policy and Systems, 19(1), 58. https://doi.org/10.1186/s12961-020-00652-3. McGuire, W. J. (1989). Theoretical foundations of campaigns. Public communication campaigns, 2, 43–65. Meng, H., Xu, Y., Dai, J., Zhang, Y., Liu, B., & Yang, H. (2020). Analyze the psychological impact of COVID-19 among the elderly population in China and make corresponding suggestions. Psychiatry Research, 289, 112983. https://doi. org/10.1016/j.psychres.2020.112983. Mesarič, V. A., Košir Pogačnik, R., Kavšek, G., Trojner Bregar, A., Steblovnik, L., & Druškovič, M. (2020). Reorganizacija dela v Porodnišnici Ljubljana v času izrednih razmer zaradi pandemije virusa SARS-CoV-2. Slovenian Medical Journal, 89(11–12), 671–9. https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3098. Mesarič, V. A., Pogačnik, R. K., Kavšek, G., Bregar, A. T., Steblovnik, L., & Druškovič, M. (2020). Reorganization of the working process in Ljubljana Maternity Hospital during SARS-CoV-2 pandemic. Zdravniški Vestnik, 89(11–12), 671–9. https:// doi.org/10.6016/ZdravVestn.3098. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. (2019). Priorčnik za pripravo na strokovni izpit za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce z višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo za vsebino: področna zakonodaja. Mojtahedi, D., Dagnall, N., Denovan, A., Clough, P., Hull, S., Canning, D., Lilley, C., & Papageorgiou, K. A. (2021). The Relationship Between Mental Toughness, Job Loss, and Mental Health Issues During the COVID-19 Pandemic. Frontiers in Psychiatry, 11. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2020.607246. Montes, J. M., & Hernández-Huerta, D. (2021). Impact of the COVID-19 pandemic on acute inpatient psychiatric units in Spain. Psychiatry Research, 304, 114136. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2021.114136. Mukhtar, S. (2020). Mental Health and Psychosocial Aspects of Coronavirus Outbreak in Pakistan: Psychological Intervention for Public Mental Health Crisis. Asian Journal of Psychiatry, 51, 102069. https://doi.org/10.1016/j.ajp.2020.102069. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.-a). Delovanje cepiv proti Covidu-19. Pridobljeno 16. januar 2023, s https://www. cepimose.si/cepljenje-proti-Covidu-19/delovanje-cepiv/. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.-b). [neobjavljeno gradivo]. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021a). Covid-19: simptomi in znaki. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021b, maj 31). Izsledki panelne spletne raziskave SI-PANDA. https://nijz.si/zivljenjski- -slog/izsledki-panelne-spletne-raziskave-si-panda/. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Higienska priporočila za preprečevanje prenosa in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 za prireditve in dogodke. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/08/priporocila_organizatorjem_pri-reditev_za_preprecevanje_sirjenja_okuzbe_z_virusom_sars-cov-2_14082022_final.pdf. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023, januar 30). Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19). https://nijz.si/ nalezljive-bolezni/koronavirus/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19/. Nacionalni program duševnega zdravja MIRA. (b. d.). Mreža virov pomoči. Pridobljeno 15. februar 2023, s https://www. zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/. 103 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Nan, X., Iles, I. A., Yang, B., & Ma, Z. (2022). Public Health Messaging during the COVID-19 Pandemic and Beyond: Lessons from Communication Science. Health Communication, 37(1) , 1–19. https://doi.org/10.1080/10410236.2021.19949 10. Nisi okej? Povej naprej. (b. d.). Kampanja Nisi okej? Povej naprej. Pridobljeno 15. februar 2023, s https://nisiokejpovejnap-rej.si/o-nas/kampanja-nisi-okej-povej-naprej/. Nordhues, H. C., Bhagra, A., Stroud, N. N., Vencill, J. A., & Kuhle, C. L. (2021). COVID-19 Gender Disparities and Mitiga-tion Recommendations: A Narrative Review. Mayo Clinic Proceedings, 96(7), 1907–20. https://doi.org/10.1016/j. mayocp.2021.04.009. Nyhan, B., & Reifler, J. (2010). When Corrections Fail: The Persistence of Political Misperceptions. Political Behavior, 32(2), 303–30. https://doi.org/10.1007/s11109-010-9112-2. Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19., (2021). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2416. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, (2021). http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2600ž. Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2101. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, (2022). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2683. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, (2020). http://www.pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=ODLO2174. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS- -CoV-2, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2178. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS- -CoV-2, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2184. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS- -CoV-2, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2184. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, (2021). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2365. Odlok o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, (2021). http:// www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2421. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, (2020). http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2177. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, (2020). http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2203. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, (2021). http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2454. Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2167. Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, (2021). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2325. Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2150. Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2049. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, (2021). http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2622. 104 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19., (2022). http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2661. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, (2020). http://www.pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2129. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, (2020). http://www.pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2152. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, (2020). http:// www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2550. Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2605. Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, (2021). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2686. Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, (2022). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2772. Odriozola-González, P., Planchuelo-Gómez, Á., Irurtia, M. J., & de Luis-García, R. (2020). Psychological effects of the COVID-19 outbreak and lockdown among students and workers of a Spanish university. Psychiatry Research, 290, 113108. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113108. Ogrodniczuk, J. S., Rice, S. M., Kealy, D., Seidler, Z. E., Delara, M., & Oliffe, J. L. (2021). Psychosocial impact of the COVID-19 pandemic: a cross-sectional study of online help-seeking Canadian men. Postgraduate Medicine, 133(7), 750–9. https://doi.org/10.1080/00325481.2021.1873027. Orbell, S., & Kyriakaki, M. (2008). Temporal framing and persuasion to adopt preventive health behavior: Moderating effects of individual differences in consideration of future consequences on sunscreen use. Health Psychology, 27(6), 770–9. https://doi.org/10.1037/0278-6133.27.6.770. Patel, K., Robertson, E., Kwong, A. S. F., Griffith, G. J., Willan, K., Green, M. J., Di Gessa, G., Huggins, C. F., McElroy, E., Thom-pson, E. J., Maddock, J., Niedzwiedz, C. L., Henderson, M., Richards, M., Steptoe, A., Ploubidis, G. B., Moltrecht, B., Booth, C., Fitzsimons, E., … Katikireddi, S. V. (2022). Psychological Distress Before and During the COVID-19 Pandemic Among Adults in the United Kingdom Based on Coordinated Analyses of 11 Longitudinal Studies. JAMA Network Open, 5(4), e227629. https://doi.org/10.1001/jamanetworkopen.2022.7629. Patrick, S. W., Henkhaus, L. E., Zickafoose, J. S., Lovell, K., Halvorson, A., Loch, S., Letterie, M., & Davis, M. M. (2020). Well- -being of Parents and Children During the COVID-19 Pandemic: A National Survey. Pediatrics, 146(4), e2020016824. https://doi.org/10.1542/peds.2020-016824. PeConga, E. K., Gauthier, G. M., Holloway, A., Walker, R. S. W., Rosencrans, P. L., Zoellner, L. A., & Bedard-Gilligan, M. (2020). Resilience is spreading: Mental health within the COVID-19 pandemic. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S47–S48. https://doi.org/10.1037/tra0000874. Pfefferbaum, B., Schonfeld, D., Flynn, B. W., Norwood, A. E., Dodgen, D., Kaul, R. E., Donato, D., Stone, B., Brown, L. M., Reissman, D. B., Jacobs, G. A., Hobfoll, S. E., Jones, R. T., Herrmann, J., Ursano, R. J., & Ruzek, J. I. (2012). The H1N1 Crisis: A Case Study of the Integration of Mental and Behavioral Health in Public Health Crises. Disaster Medicine and Public Health Preparedness, 6(1), 67–71. https://doi.org/10.1001/dmp.2012.2. Pink, S. L., Chu, J., Druckman, J. N., Rand, D. G., & Willer, R. (2021). Elite party cues increase vaccination intentions among Republicans. Proceedings of the National Academy of Sciences, 118(32). https://doi.org/10.1073/pnas.2106559118. Pompili, M., Innamorati, M., Sampogna, G., Albert, U., Carmassi, C., Carrà, G., Cirulli, F., Erbuto, D., Luciano, M., Nanni, M. G., Sani, G., Tortorella, A., Viganò, C., Volpe, U., & Fiorillo, A. (2022). The impact of Covid-19 on unemployment across Italy: Consequences for those affected by psychiatric conditions. Journal of Affective Disorders, 296, 59–66. https://doi.org/10.1016/j.jad.2021.09.035. Prati, G., & Mancini, A. D. (2021). The psychological impact of COVID-19 pandemic lockdowns: a review and meta-analysis of longitudinal studies and natural experiments. Psychological Medicine, 51(2) , 201–11. https://doi.org/10.1017/ S0033291721000015. 105 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Prince, M., Patel, V., Saxena, S., Maj, M., Maselko, J., Phillips, M. R., & Rahman, A. (2007). No health without mental health. The Lancet, 370(9590), 859–77. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(07)61238-0. Prva smrtna žrtev novega koronavirusa v Sloveniji. (2020). RTV Slovenija. Prvi potrjeni primer okužbe pri nas: okuženi prišel iz Maroka prek Italije. (2020). RTV Slovenija. Pustivšek, S., & Rojko, L. (ur.). (2021). Priročnik za obravnavo oseb z dolgotrajnimi posledicami Covida-19 v ZVC/CKZ. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Qin, Z., Shi, L., Xue, Y., Lin, H., Zhang, J., Liang, P., Lu, Z., Wu, M., Chen, Y., Zheng, X., Qian, Y., Ouyang, P., Zhang, R., Yi, X., & Zhang, C. (2021). Prevalence and Risk Factors Associated With Self-reported Psychological Distress Among Children and Adolescents During the COVID-19 Pandemic in China. JAMA Network Open, 4(1), e2035487. https://doi. org/10.1001/jamanetworkopen.2020.35487. Qiu, J., Shen, B., Zhao, M., Wang, Z., Xie, B., & Xu, Y. (2020). A nationwide survey of psychological distress among Chinese people in the COVID-19 epidemic: implications and policy recommendations. General Psychiatry, 33(2), e100213. https://doi.org/10.1136/gpsych-2020-100213. Quintiliani, L., Sisto, A., Vicinanza, F., Curcio, G., & Tambone, V. (2021). Resilience and psychological impact on Italian university students during COVID-19 pandemic. Distance learning and health. Psychology, Health and Medicine. https:// doi.org/10.1080/13548506.2021.1891266. Quintiliani, L., Sisto, A., Vicinanza, F., Curcio, G., & Tambone, V. (2022). Resilience and psychological impact on Italian university students during COVID-19 pandemic. Distance learning and health. Psychology, Health & Medicine, 27(1), 69–80. https://doi.org/10.1080/13548506.2021.1891266. Radloff, L. S. (1977). The CES-D Scale. Applied Psychological Measurement, 1(3), 385–401. https://doi. org/10.1177/014662167700100306. Rajkumar, R. P. (2020). COVID-19 and mental health: A review of the existing literature. Asian Journal of Psychiatry, 52, 102066. https://doi.org/10.1016/j.ajp.2020.102066. Riehm, K. E., Brenneke, S. G., Adams, L. B., Gilan, D., Lieb, K., Kunzler, A. M., Smail, E. J., Holingue, C., Stuart, E. A., Kalb, L. G., & Thrul, J. (2021). Association between psychological resilience and changes in mental distress during the COVID-19 pandemic. Journal of Affective Disorders, 282, 381–5. https://doi.org/10.1016/j.jad.2020.12.071. Roberts, T., Miguel Esponda, G., Krupchanka, D., Shidhaye, R., Patel, V., & Rathod, S. (2018). Factors associated with health service utilisation for common mental disorders: a systematic review. BMC Psychiatry, 18(1) , 262. https://doi. org/10.1186/s12888-018-1837-1. Rodgers, B., Pickles, A., Power, C., Collishaw, S., & Maughan, B. (1999). Validity of the Malaise Inventory in general population samples. Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology, 34(6), 333–41. https://doi.org/10.1007/s001270050153. Rogowska, A. M., Pavlova, I., Kuśnierz, C., Ochnik, D., Bodnar, I., & Petrytsa, P. (2020). Does Physical Activity Matter for the Mental Health of University Students during the COVID-19 Pandemic? Journal of Clinical Medicine, 9(11), 3494. https://doi.org/10.3390/jcm9113494. Rojnic Kuzman, M., Vahip, S., Fiorillo, A., Beezhold, J., Pinto da Costa, M., Skugarevsky, O., Dom, G., Pajevic, I., Peles, A. M., Mohr, P., Kleinberg, A., Chkonia, E., Balazs, J., Flannery, W., Mazaliauskiene, R., Chihai, J., Samochowiec, J., Cozman, D., Mihajlovic, G., … Goorwod, P. (2021). Mental health services during the first wave of the COVID-19 pandemic in Europe: Results from the EPA Ambassadors Survey and implications for clinical practice. European Psychiatry, 64(1), e41. https://doi.org/10.1192/j.eurpsy.2021.2215. Rosenstock, I. M., Strecher, V. J., & Becker, M. H. (1988). Social Learning Theory and the Health Belief Model. Health Education Quarterly, 15(2), 175–83. https://doi.org/10.1177/109019818801500203. Rush, A. J., Trivedi, M. H., Ibrahim, H. M., Carmody, T. J., Arnow, B., Klein, D. N., Markowitz, J. C., Ninan, P. T., Kornstein, S., Manber, R., Thase, M. E., Kocsis, J. H., & Keller, M. B. (2003). The 16-Item quick inventory of depressive symptoma-tology (QIDS), clinician rating (QIDS-C), and self-report (QIDS-SR): a psychometric evaluation in patients with chronic major depression. Biological Psychiatry, 54(5), 573–83. https://doi.org/10.1016/S0006-3223(02)01866-8. Salameh, P., Hajj, A., Badro, D. A., Abou Selwan, C., Aoun, R., & Sacre, H. (2020). Mental Health Outcomes of the COVID-19 Pandemic and a Collapsing Economy: Perspectives from a Developing Country. Psychiatry Research, 294, 113520. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113520. 106 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Samy, A. L., Awang Bono, S., Tan, S. L., & Low, W.-Y. (2021). Mental Health and COVID-19: Policies, Guidelines, and Initiatives from the Asia-Pacific Region. Asia Pacific Journal of Public Health, 33(8), 839–46. https://doi. org/10.1177/10105395211025901. Santomauro, D. F., Mantilla Herrera, A. M., Shadid, J., Zheng, P., Ashbaugh, C., Pigott, D. M., Abbafati, C., Adolph, C., Amlag, J. O., Aravkin, A. Y., Bang-Jensen, B. L., Bertolacci, G. J., Bloom, S. S., Castellano, R., Castro, E., Chakrabarti, S., Cha-ttopadhyay, J., Cogen, R. M., Collins, J. K., … Ferrari, A. J. (2021). Global prevalence and burden of depressive and anxiety disorders in 204 countries and territories in 2020 due to the COVID-19 pandemic. The Lancet, 398(10312), 1700–12. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(21)02143-7. Sareen, J., Erickson, J., Medved, M. I., Asmundson, G. J. G., Enns, M. W., Stein, M., Leslie, W., Doupe, M., & Logsetty, S. (2013). Risk factors for post-injury mental health problems. Depression and Anxiety, 30(4), 321–7. https://doi. org/10.1002/da.22077. Savage, M. J., James, R., Magistro, D., Donaldson, J., Healy, L. C., Nevill, M., & Hennis, P. J. (2020). Mental health and move-ment behaviour during the COVID-19 pandemic in UK university students: Prospective cohort study. Mental Health and Physical Activity, 19, 100357. https://doi.org/10.1016/j.mhpa.2020.100357. Scotta, A. V., Cortez, M. V., & Miranda, A. R. (2022). Insomnia is associated with worry, cognitive avoidance and low aca-demic engagement in Argentinian university students during the COVID-19 social isolation. Psychology, Health & Medicine, 27(1), 199–214. https://doi.org/10.1080/13548506.2020.1869796. Shevlin, M., Butter, S., McBride, O., Murphy, J., Gibson-Miller, J., Hartman, T. K., Levita, L., Mason, L., Martinez, A. P., McKay, R., Stocks, T. V. A., Bennett, K., Hyland, P., & Bentall, R. P. (2021). Refuting the myth of a ‘tsunami’ of mental ill-health in populations affected by COVID-19: evidence that response to the pandemic is heterogeneous, not homogeneous. Psychological Medicine, 1–9. https://doi.org/10.1017/S0033291721001665. Shin, Y.-J., & Lee, J. (2020). South Korea’s proactive approach to the COVID-19 global crisis. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(5), 475–7. https://doi.org/10.1037/tra0000651. Sigurvinsdottir, R., Thorisdottir, I. E., & Gylfason, H. F. (2020). The Impact of COVID-19 on Mental Health: The Role of Lo-cus on Control and Internet Use. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(19), 6985. https://doi.org/10.3390/ijerph17196985. Skalski, S., Konaszewski, K., Dobrakowski, P., Surzykiewicz, J., & Lee, S. A. (2022). Pandemic grief in Poland: adaptation of a measure and its relationship with social support and resilience. Current Psychology, 41(10), 7393–401. https://doi. org/10.1007/s12144-021-01731-6. Snaith, R. P. (2003). The Hospital Anxiety And Depression Scale. Health and Quality of Life Outcomes, 1(1), 29. https://doi. org/10.1186/1477-7525-1-29. Son, C., Hegde, S., Smith, A., Wang, X., & Sasangohar, F. (2020). Effects of COVID-19 on College Students’ Mental Health in the United States: Interview Survey Study. Journal of Medical Internet Research, 22(9), e21279. https://doi. org/10.2196/21279. Spielberger, C. D., Gorsuch, R. L., Lushene, R., Vagg, P. R., & Jacobs, G. A. (1983). Manual for the State-Trait Anxiety Inventory (Form Y). CA: Consulting Psychology Press. Spitzer, R. L., Kroenke, K., Williams, J. B. W., & Löwe, B. (2006). A Brief Measure for Assessing Generalized Anxiety Disorder. Archives of Internal Medicine, 166(10), 1092. https://doi.org/10.1001/archinte.166.10.1092. Su, L., Ma, X., Yu, H., Zhang, Z., Bian, P., Han, Y., Sun, J., Liu, Y., Yang, C., Geng, J., Zhang, Z., & Gai, Z. (2020). The different clinical characteristics of corona virus disease cases between children and their families in China – the character of children with COVID-19. Emerging Microbes & Infections, 9(1), 707–13. https://doi.org/10.1080/22221751.2020.1 744483. Sun, Y., Wu, Y., Fan, S., Dal Santo, T., Li, L., Jiang, X., Li, K., Wang, Y., Tasleem, A., Krishnan, A., He, C., Bonardi, O., Boruff, J. T., Rice, D. B., Markham, S., Levis, B., Azar, M., Thombs-Vite, I., Neupane, D., … Thombs, B. D. (2023). Comparison of mental health symptoms before and during the covid-19 pandemic: evidence from a systematic review and meta-analysis of 134 cohorts. BMJ, e074224. https://doi.org/10.1136/bmj-2022-074224. Tagliabue, F., Galassi, L., & Mariani, P. (2020). The “Pandemic” of Disinformation in COVID-19. SN Comprehensive Clinical Medicine, 2(9), 1287–9. https://doi.org/10.1007/s42399-020-00439-1. 107 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tang, D., Comish, P., & Kang, R. (2020). The hallmarks of COVID-19 disease. PLOS Pathogens, 16(5), e1008536. https://doi. org/10.1371/journal.ppat.1008536. Tomašič, T. (2020). Koronavirus SARS-CoV-2 in bolezen Covid-19. Strokovno Glasilo Slovenske Farmacije: Farmacevtski Vestnik, 2(71), 107–11. Tomažič, J. (b. d.). Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik. Pridobljeno 17. januar 2021, s https://www.nijz.si/sites/www. nijz.si/files/uploaded/Covid-19_tomazic_j.finito.pdf. Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov, (2020). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8114. Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov, (2021). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8363. V Sloveniji se je pričelo cepljenje. (2020, december 27). Delo. Veer, I. M., Riepenhausen, A., Zerban, M., Wackerhagen, C., Puhlmann, L. M. C., Engen, H., Köber, G., Bögemann, S. A., Weermeijer, J., Uściłko, A., Mor, N., Marciniak, M. A., Askelund, A. D., Al-Kamel, A., Ayash, S., Barsuola, G., Bartkute- -Norkuniene, V., Battaglia, S., Bobko, Y., … Kalisch, R. (2021). Psycho-social factors associated with mental resilience in the Corona lockdown. Translational Psychiatry, 11(1) , 67. https://doi.org/10.1038/s41398-020-01150-4. Verhaeghe, N., De Maeseneer, J., Maes, L., Van Heeringen, C., & Annemans, L. (2013). Health promotion in mental health care: perceptions from patients and mental health nurses. Journal of Clinical Nursing, 22(11–12) , 1569–78. https:// doi.org/10.1111/jocn.12076. Vinko, M., Roškar, S., Novak Šubara, T., & Tančič Grum, A. (2020). Local mental health support in Slovenia during COVID-19: setting up primary health care helplines. EuroHealthNet Magazine, 15. Wagner, S., Di Nota, P. M., Groll, D., Lentz, L., Shields, R. E., Carleton, R. N., Cramm, H., Wei Lin, B., & Anderson, G. S. (2022). Mental Health Risk Factors Related to COVID-19 among Canadian Public Safety Professionals. Psychiatry International, 4(1), 1–11. https://doi.org/10.3390/psychiatryint4010001. Wang, D., Hu, B., Hu, C., Zhu, F., Liu, X., Zhang, J., Wang, B., Xiang, H., Cheng, Z., Xiong, Y., Zhao, Y., Li, Y., Wang, X., & Peng, Z. (2020). Clinical Characteristics of 138 Hospitalized Patients With 2019 Novel Coronavirus–Infected Pneumonia in Wuhan, China. JAMA, 323(11), 1061. https://doi.org/10.1001/jama.2020.1585. Wathelet, M., Duhem, S., Vaiva, G., Baubet, T., Habran, E., Veerapa, E., Debien, C., Molenda, S., Horn, M., Grandgenèvre, P., Notredame, C.-E., & D’Hondt, F. (2020). Factors Associated With Mental Health Disorders Among University Students in France Confined During the COVID-19 Pandemic. J AMA Network Open, 3(10), e2025591. https://doi.org/10.1001/ jamanetworkopen.2020.25591. Willey, B., Mimmack, K., Gagliardi, G., Dossett, M. L., Wang, S., Udeogu, O. J., Donovan, N. J., Gatchel, J. R., Quiroz, Y. T., Amariglio, R., Liu, C. H., Hyun, S., ElTohamy, A., Rentz, D., Sperling, R. A., Marshall, G. A., & Vannini, P. (2022). Racial and socioeconomic status differences in stress, posttraumatic growth, and mental health in an older adult cohort during the COVID-19 pandemic. eClinicalMedicine, 45, 101343. https://doi.org/10.1016/j.eclinm.2022.101343. Winter, A. K., & Hegde, S. T. (2020). The important role of serology for COVID-19 control. The Lancet Infectious Diseases, 20(7), 758–9. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(20)30322-4. Witteveen, A. B., Young, S., Cuijpers, P., Ayuso-Mateos, J. L., Barbui, C., Bertolini, F., Cabello, M., Cadorin, C., Downes, N., Franzoi, D., Gasior, M., John, A., Melchior, M., McDaid, D., Palantza, C., Purgato, M., Van der Waerden, J., Wang, S., & Sijbrandij, M. (2022). Remote mental health care interventions during the COVID-19 pandemic: An umbrella review. Behaviour Research and Therapy, 159, 104226. https://doi.org/10.1016/j.brat.2022.104226. World health organization. (b. d.-a). Coronavirus disease (COVID-19). Pridobljeno 1. marec 2023, s https://www.who.int/ health-topics/coronavirus#tab=tab_1. World health organization. (b. d.-b). Measuring the effectiveness and impact of public health and social measures. Pridobljeno 8. avgust 2023, s https://www.who.int/activities/measuring-the-effectiveness-and-impact-of-public-health-and-social-measures#:~:text=PHSMs%20reduce%20the%20pressure%20on,health%2C%20social%20and%20 economic%20aspects. 108 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 World health organization. (b. d.-c). Tracking public health and social measures (PHSM dataset). Pridobljeno 8. avgust 2023, s https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/phsm. World health organization. (b. d.-d). WHO Coronavirus (COVID-19) Dashboard. Pridobljeno 8. avgust 2023, s https://covid19.who.int/measures. World health organization. (2020a). Coronavirus disease 2019 (COVID-19) Situation report 51. World health organization. (2020b). Pandemic fatigue–reinvigorating the public to prevent COVID-19: policy framework for supporting pandemic prevention and management (No. WHO/EURO: 2020-1160-40906-55390). Regional Office for Europe. World health organization. (2020c). Pogled nazaj, pogled naprej: hitra ocena sistema skrbi za duševno zdravje v Sloveniji. World health organization. (2022a). Mental Health and COVID-19: Early evidence of the pandemic’s impact: Scientific brief. https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-Sci_Brief-Mental_health-2022.1. World health organization. (2022b, maj 10). Advice for the public: Coronavirus disease (COVID-19). https://www.who.int/ emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public. World Health Organization. (2023). Statement on the fifteenth meeting of the IHR (2005) Emergency Committee on the COVID-19 pandemic. Wu, Z., & McGoogan, J. M. (2020). Characteristics of and Important Lessons From the Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Outbreak in China. JAMA, 323(13), 1239. https://doi.org/10.1001/jama.2020.2648. Xiang, Y. T., Yang, Y., Li, W., Zhang, L., Zhang, Q., Cheung, T., & Ng, C. H. (2020). Timely mental health care for the 2019 novel coronavirus outbreak is urgently needed. The Lancet Psychiatry, 7(3), 228–9. https://doi.org/10.1016/S2215-0366(20)30046-8. Xiao, H., Zhang, Y., Kong, D., Li, S., & Yang, N. (2020). The Effects of Social Support on Sleep Quality of Medical Staff Treating Patients with Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in January and February 2020 in China. Medical Science Monitor, 26. https://doi.org/10.12659/MSM.923549. Yin, Y., Yang, X., Gao, L., Zhang, S., Qi, M., Zhang, L., Tan, Y., & Chen, J. (2021). The Association Between Social Support, COVID-19 Exposure, and Medical Students’ Mental Health. Frontiers in Psychiatry, 12. https://doi.org/10.3389/ fpsyt.2021.555893. Yu, P., Zhu, J., Zhang, Z., & Han, Y. (2020). A Familial Cluster of Infection Associated With the 2019 Novel Coronavirus In-dicating Possible Person-to-Person Transmission During the Incubation Period. The Journal of Infectious Diseases, 221(11), 1757–61. https://doi.org/10.1093/infdis/jiaa077. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), (2008). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2157. Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), (2020). http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=- ZAKO8181. Zhao, Y., & Watterston, J. (2021). The changes we need: Education post COVID-19. Journal of Educational Change, 22(1), 3–12. https://doi.org/10.1007/s10833-021-09417-3. Zhou, F., Yu, T., Du, R., Fan, G., Liu, Y., Liu, Z., Xiang, J., Wang, Y., Song, B., Gu, X., Guan, L., Wei, Y., Li, H., Wu, X., Xu, J., Tu, S., Zhang, Y., Chen, H., & Cao, B. (2020a). Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study. The Lancet, 395(10229), 1054–62. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30566-3. Zung, W. K. (1965). Self-Rating Depression Scale in an Outpatient Clinic. Archives of General Psychiatry, 13(6), 508. https:// doi.org/10.1001/archpsyc.1965.01730060026004. Zysberg, L., & Zisberg, A. (2022). Days of worry: Emotional intelligence and social support mediate worry in the COVID-19 pandemic. Journal of Health Psychology, 27(2), 268–77. https://doi.org/10.1177/1359105320949935. 109 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 8 Stvarno kazalo anketni vprašalnik.............................................................................................................................................. 188 čakalne vrste ............................................................................................................................ 26, 60, 88, 141, 180 dejavniki tveganja .................................................................................................................................................. 2 dostopnost ......................................................................................... 11, 12, 19, 20, 21, 26, 56, 88, 139, 178, 198 duševno zdravje anksioznosti .....................................................................................................................7, 8, 9, 10, 11, 12, 15 depresija ............................................................................................................................................. 2, 11, 17 duševne motnje ................................................................................................................................. 7, 14, 15 duševne stiske ................................................................................................................................ V, 9, 17, 93 stres ........................................................................................................................................ 9, 10, 11, 15, 16 epidemija covida-19 dolgi covid ...................................................................................................................................................... 2 simptomi .....................................................................................................................1, 2, 10, 15, 17, 20, 103 vladni ukrepi ........................................................................................................................................... 86, 94 vpliv na duševno zdravje ........................................................................................................................ 10, 12 zdravljenje ...........................................................................................2, 18, 19, 112, 140, 144, 146, 189, 190 izvajanje storitev...................................................................................................21, 26, 68, 90, 94, 147, 183, 201 kadrovska struktura ..........................................................................................................25, 35, 86, 117, 173, 191 organizacija dela .........................................................................................................23, 25, 35, 86, 117, 173, 191 prostorske kapacitete .................................................................................................25, 26, 28, 85, 113, 172, 190 strokovni kader delovni terapevt ..................................................................................................................... 25, 86, 174, 192 diplomirane medicinske sestre ..................................................................................46, 86, 87, 174, 193, 197 klinični psiholog ...................................................................................................................... 25, 86, 174, 192 psihiater ......................................................................................................................46, 48, 86, 87, 174, 192 psihologi ................................................ 50, 51, 86, 87, 92, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 174, 192, 193 socialni delavec ...................................................................................................................... 25, 86, 174, 192 specialni pedagog ................................................................................................................... 25, 86, 174, 192 zdravstveni tehnik ............................................................................................................ 25, 46, 86, 174, 193 telemedicina ....................................................................................... 26, 75, 91, 94, 148, 149, 161, 180, 184, 202 zaščitna oprema .........................................................................................................25, 26, 28, 85, 113, 172, 190 110 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 zdravstveni zavod psihiatrična bolnišnica ...19, 112, 113, 115, 117, 120, 121, 128, 131, 132, 135, 139, 141, 142, 143, 145, 148, 150, 152, 153, 156, 158, 161, 165, 168, 171, 189 splošna bolnišnica .19, 112, 113, 115, 117, 120, 121, 135, 139, 141, 142, 143, 148, 150, 153, 156, 161, 165, 168, 171, 189 univerzitetni klinični center 112, 113, 115, 117, 120, 121, 128, 135, 139, 141, 142, 143, 145, 148, 150, 152, 153, 156, 161, 165, 168, 171, 189 zdravstveni dom .................................................................... 35, 41, 42, 43, 51, 54, 85, 86, 88, 89, 90, 91, 93 111 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloge PRILOGA A Priloga A1 – Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi s področja duševnega zdravja Tabela 6 Porazdelitev služb s področja duševnega zdravja po zdravstvenih ustanovah. Tip ustanove N % Zdravstveni dom 89 74,2 Splošna bolnišnica 11 9,2 Psihiatrična bolnišnica 10 8,3 Univerzitetni klinični center ali klinika 7 5,8 Drugo 3 2,5 Skupaj 120 100,0 Tabela 7 Porazdelitev udeležencev po službah s področja duševnega zdravja. Tip službe N % Manjkajoče vrednosti 2 1,7 Psihiatrični oddelek 2 1,7 Pedopsihiatrični oddelek 1 0,8 Center za duševno zdravje odraslih 13 10,8 Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov 17 14,2 Klinično psihološka ambulanta za odrasle 1 0,8 Klinično psihološka ambulanta za otroke in mladostnike 1 0,8 Psihološka ambulanta (skupaj vse starostne skupine) 2 1,7 Psihološka ambulanta za odrasle 3 2,5 Razvojna ambulanta 1 0,8 Psihiatrična ambulanta 5 4,2 Pedopsihiatrična ambulanta 1 0,8 Dispanzer za mentalno zdravje 9 7,5 Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola 2 1,7 Center za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni center 29 24,2 Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo 2 1,7 Enota ali oddelek za intenzivno psihiatrijo 2 1,7 Enota za prolongirano terapijo 1 0,8 Tim skupnostne obravnave 2 1,7 Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog 5 4,2 Dnevni oddelek 1 0,8 Drugo 18 15,0 Skupaj 120 100,0 112 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga A2 – Prostorske kapacitete in zaščitna oprema Tabela 8 Zadostnost količin prostorskih kapacitet v službah s področja duševnega zdravja glede na zdravstveni zavod po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 5 0 0 0 1 % vrstica 83,3 0,0 0,0 0,0 16,7 vrednosti. Leta 2020 v obdobju % stolpec 5,6 0,0 0,0 0,0 33,3 spomladanske zausta- N 55 7 6 3 2 Da. % vrstica 75,3 9,6 8,2 4,1 2,7 vitve javnega življen- % stolpec 61,8 63,6 60,0 42,9 66,7 ja: marec–maj. N 29 4 4 4 0 Ne. % vrstica 70,7 9,8 9,8 9,8 0,0 % stolpec 32,6 36,4 40,0 57,1 0,0 Manjkajoče N 6 0 0 0 1 % vrstica 85,7 0,0 0,0 0,0 14,3 vrednosti. Leta 2020 v obdobju % stolpec 6,7 0,0 0,0 0,0 33,3 jesenske zaustavitve N 71 8 5 2 2 Da. % vrstica 80,7 9,1 5,7 2,3 2,3 javnega življenja: % stolpec 79,8 72,7 50,0 28,6 66,7 november–december. N 12 3 5 5 0 Ne. % vrstica 48,0 12,0 20,0 20,0 0,0 % stolpec 13,5 27,3 50,0 71,4 0,0 Manjkajoče N 6 0 0 0 1 % vrstica 85,7 0,0 0,0 0,0 14,3 vrednosti. Leta 2020 v obdobju, % stolpec 6,7 0,0 0,0 0,0 33,3 ko ni bilo zaustavitve N 72 8 7 2 2 Da. % vrstica 79,1 8,8 7,7 2,2 2,2 javnega življenja: % stolpec 80,9 72,7 70,0 28,6 66,7 junij–oktober. N 11 3 3 5 0 Ne. % vrstica 50,0 13,6 13,6 22,7 0,0 % stolpec 12,4 27,3 30,0 71,4 0,0 Manjkajoče N 3 0 0 0 1 % vrstica 75,0 0,0 0,0 0,0 25,0 Leta 2021 v obdobjih vrednosti. % stolpec 3,4 0,0 0,0 0,0 33,3 zaustavitve javnega N 77 8 6 1 2 življenja: januar– Da. % vrstica 81,9 8,5 6,4 1,1 2,1 februar, april–maj, % stolpec 86,5 72,7 60,0 14,3 66,7 december. N 9 3 4 6 0 Ne. % vrstica 40,9 13,6 18,2 27,3 0,0 % stolpec 10,1 27,3 40,0 85,7 0,0 Manjkajoče N 3 0 0 0 1 % vrstica 75,0 0,0 0,0 0,0 25,0 vrednosti. Leta 2021 v obdobjih, % stolpec 3,4 0,0 0,0 0,0 33,3 ko ni bilo zaustavitve N 74 9 7 2 2 Da. % vrstica 78,7 9,6 7,4 2,1 2,1 javnega življenja: ma- % stolpec 83,1 81,8 70,0 28,6 66,7 rec, junij–november. N 12 2 3 5 0 Ne. % vrstica 54,5 9,1 13,6 22,7 0,0 % stolpec 13,5 18,2 30,0 71,4 0,0 113 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 2 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 vrednosti. % stolpec 2,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2022 v obdobju N 76 9 7 2 3 zaustavitve javnega Da. % vrstica 78,4 9,3 7,2 2,1 3,1 življenja: januar. % stolpec 85,4 81,8 70,0 28,6 100,0 N 11 2 3 5 0 Ne. % vrstica 52,4 9,5 14,3 23,8 0,0 % stolpec 12,4 18,2 30,0 71,4 0,0 Manjkajoče N 3 0 1 0 0 % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 vrednosti. Leta 2022 v obdobju, % stolpec 3,4 0,0 10,0 0,0 0,0 ko ni bilo zaustavitve N 78 8 6 1 3 Da. % vrstica 81,3 8,3 6,3 1,0 3,1 javnega življenja: od % stolpec 87,6 72,7 60,0 14,3 100,0 februarja naprej. N 8 3 3 6 0 Ne. % vrstica 40,0 15,0 15,0 30,0 0,0 % stolpec 9,0 27,3 30,0 85,7 0,0 Tabela 9 Razlogi za nezadostne količine prostorskih kapacitet v zdravstvenih zavodih in službah s področja duševnega zdravja. N % Selitve (reorganizacija prostora za Covid-19 namene) 11 22,92 Urejanje prostorov, prenova 5 10,42 Premajhni prostori 6 12,50 Premajhna čakalnica 4 8,33 Pomanjkanje kadra 5 10,42 Premalo sob 7 14,58 Prerazporeditev kadra 2 4,17 Slaba organizacija 2 4,17 Okužbe s SARS-CoV-2 4 8,33 Pomanjkanje osnovne zaščitne opreme 2 4,17 Skupaj 48 100,00 114 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 10 Zadostnost količine zaščitne opreme za varno izvajanje storitev v službah s področja duševnega zdravja glede na zdravstveni zavod po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 6 0 1 0 1 % vrstica 75,0 0,0 12,5 0,0 12,5 Leta 2020 v obdob- vrednosti. % stolpec 6,9 0,0 11,1 0,0 33,3 ju spomladanske N 57 6 5 3 1 zaustavitve javnega Da. % vrstica 79,2 8,3 6,9 4,2 1,4 življenja: marec– % stolpec 65,5 54,5 55,6 42,9 33,3 maj. N 24 5 3 4 1 Ne. % vrstica 64,9 13,5 8,1 10,8 2,7 % stolpec 27,6 45,5 33,3 57,1 33,3 Manjkajoče N 6 0 1 0 1 % vrstica 75,0 0,0 12,5 0,0 12,5 Leta 2020 v vrednosti. % stolpec 6,9 0,0 11,1 0,0 33,3 obdobju jesenske N 77 8 8 7 2 zaustavitve javnega Da. % vrstica 75,5 7,8 7,8 6,9 2,0 življenja: novem- % stolpec 88,5 72,7 88,9 100,0 66,7 ber–december. N 4 3 0 0 0 Ne. % vrstica 57,1 42,9 0,0 0,0 0,0 % stolpec 4,6 27,3 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 6 0 1 0 1 % vrstica 75,0 0,0 12,5 0,0 12,5 Leta 2020 v ob- vrednosti. % stolpec 6,9 0,0 11,1 0,0 33,3 dobju, ko ni bilo N 78 9 8 7 2 zaustavitve javnega Da. % vrstica 75,0 8,7 7,7 6,7 1,9 življenja: junij–ok- % stolpec 89,7 81,8 88,9 100,0 66,7 tober. N 3 2 0 0 0 Ne. % vrstica 60,0 40,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,4 18,2 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 4 0 1 0 1 % vrstica 66,7 0,0 16,7 0,0 16,7 Leta 2021 v ob- vrednosti. % stolpec 4,6 0,0 11,1 0,0 33,3 dobjih zaustavitve N 81 11 8 7 2 javnega življenja: Da. % vrstica 74,3 10,1 7,3 6,4 1,8 januar–februar, ap- % stolpec 93,1 100,0 88,9 100,0 66,7 ril–maj, december. N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 2,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 3 0 1 0 1 % vrstica 60,0 0,0 20,0 0,0 20,0 Leta 2021 v ob- vrednosti. % stolpec 3,4 0,0 11,1 0,0 33,3 dobjih, ko ni bilo N 82 11 8 7 2 zaustavitve javnega Da. % vrstica 74,5 10,0 7,3 6,4 1,8 življenja: marec, % stolpec 94,3 100,0 88,9 100,0 66,7 junij–november. N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 2,3 0,0 0,0 0,0 0,0 115 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 2 0 1 0 0 % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 vrednosti. Leta 2022 v ob- % stolpec 2,3 0,0 11,1 0,0 0,0 dobju zaustavitve N 84 11 8 7 3 Da. % vrstica 74,3 9,7 7,1 6,2 2,7 javnega življenja: % stolpec 96,6 100,0 88,9 100,0 100,0 januar. N 1 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 2 0 1 0 0 % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 Leta 2022 v ob- vrednosti. % stolpec 2,3 0,0 11,1 0,0 0,0 dobju, ko ni bilo N 84 11 8 7 3 zaustavitve javnega Da. % vrstica 74,3 9,7 7,1 6,2 2,7 življenja: od febru- % stolpec 96,6 100,0 88,9 100,0 100,0 arja naprej. N 1 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 Tabela 11 Vrsta zaščitne opreme, ki je primanjkovala službam s področja duševnega zdravja. N % Zaščitne maske 20 34,48 Zaščitni plašči 9 15,52 Vse, večina 9 15,52 Vizirji 8 13,79 Zaščitna očala 3 5,17 Rokavice 3 5,17 Zaščitni kombinezon 2 3,45 Razkužila 2 3,45 Zaščitna pokrivala 1 1,72 Zaščite za obuvala 1 1,72 Skupaj 58 100,00 116 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga A3 – Kadrovska struktura in organizacija dela Tabela 12 Delovanje programov v službah s področja duševnega zdravja glede na zdravstveni zavod po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 4 0 1 0 1 % vrstica 66,7 0,0 16,7 0,0 16,7 nosti. % stolpec 5,2 0,0 12,5 0,0 33,3 Program je bil N 35 3 3 0 0 % vrstica 85,4 7,3 7,3 0,0 0,0 Leta 2020 v obdob- začasno ukinjen. % stolpec 45,5 30,0 37,5 0,0 0,0 ju spomladanske Program se je N 25 7 3 4 1 zaustavitve javnega izvajal, vendar v % vrstica 62,5 17,5 7,5 10,0 2,5 življenja: marec– manjšem obsegu. % stolpec 32,5 70,0 37,5 57,1 33,3 maj. Program je deloval N 5 0 0 3 1 % vrstica 55,6 0,0 0,0 33,3 11,1 normalno naprej. % stolpec 6,5 0,0 0,0 42,9 33,3 N 8 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 88,9 0,0 11,1 0,0 0,0 % stolpec 10,4 0,0 12,5 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 4 0 1 0 1 % vrstica 66,7 0,0 16,7 0,0 16,7 nosti. % stolpec 5,2 0,0 12,5 0,0 33,3 Program je bil N 21 0 2 0 0 % vrstica 91,3 0,0 8,7 0,0 0,0 Leta 2020 v začasno ukinjen. % stolpec 27,3 0,0 25,0 0,0 0,0 obdobju jesenske Program se je N 30 10 3 4 0 zaustavitve javnega izvajal, vendar v % vrstica 63,8 21,3 6,4 8,5 0,0 življenja: novem- manjšem obsegu. % stolpec 39,0 100,0 37,5 57,1 0,0 ber–december. Program je deloval N 17 0 1 3 1 % vrstica 77,3 0,0 4,5 13,6 4,5 normalno naprej. % stolpec 22,1 0,0 12,5 42,9 33,3 N 5 0 1 0 1 Drugo. % vrstica 71,4 0,0 14,3 0,0 14,3 % stolpec 6,5 0,0 12,5 0,0 33,3 Manjkajoče vred- N 5 0 1 0 1 % vrstica 71,4 0,0 14,3 0,0 14,3 nosti. % stolpec 6,5 0,0 12,5 0,0 33,3 Program je bil N 12 0 1 0 0 % vrstica 92,3 0,0 7,7 0,0 0,0 Leta 2020 v ob- začasno ukinjen. % stolpec 15,6 0,0 12,5 0,0 0,0 dobju, ko ni bilo Program se je N 22 4 2 2 0 zaustavitve javnega izvajal, vendar v % vrstica 73,3 13,3 6,7 6,7 0,0 življenja: junij–ok- manjšem obsegu. % stolpec 28,6 40,0 25,0 28,6 0,0 tober. Program je deloval N 34 6 3 5 1 % vrstica 69,4 12,2 6,1 10,2 2,0 normalno naprej. % stolpec 44,2 60,0 37,5 71,4 33,3 N 4 0 1 0 1 Drugo. % vrstica 66,7 0,0 16,7 0,0 16,7 % stolpec 5,2 0,0 12,5 0,0 33,3 117 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 3 0 1 0 1 % vrstica 60,0 0,0 20,0 0,0 20,0 nosti. % stolpec 3,9 0,0 12,5 0,0 33,3 Program je bil N 12 0 2 0 0 % vrstica 85,7 0,0 14,3 0,0 0,0 Leta 2021 v ob- začasno ukinjen. % stolpec 15,6 0,0 25,0 0,0 0,0 dobjih zaustavitve Program se je N 28 4 3 2 0 javnega življenja: izvajal, vendar v % vrstica 75,7 10,8 8,1 5,4 0,0 januar–februar, ap- manjšem obsegu. % stolpec 36,4 40,0 37,5 28,6 0,0 ril–maj, december. Program je deloval N 32 5 1 5 1 % vrstica 72,7 11,4 2,3 11,4 2,3 normalno naprej. % stolpec 41,6 50,0 12,5 71,4 33,3 N 2 1 1 0 1 Drugo. % vrstica 40,0 20,0 20,0 0,0 20,0 % stolpec 2,6 10,0 12,5 0,0 33,3 Manjkajoče vred- N 3 0 1 0 1 % vrstica 60,0 0,0 20,0 0,0 20,0 nosti. % stolpec 3,9 0,0 12,5 0,0 33,3 Program je bil N 6 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2021 v ob- začasno ukinjen. % stolpec 7,8 0,0 0,0 0,0 0,0 dobjih, ko ni bilo Program se je N 19 2 3 2 0 zaustavitve javnega izvajal, vendar v % vrstica 73,1 7,7 11,5 7,7 0,0 življenja: marec, manjšem obsegu. % stolpec 24,7 20,0 37,5 28,6 0,0 junij–november. Program je deloval N 48 8 3 5 2 % vrstica 72,7 12,1 4,5 7,6 3,0 normalno naprej. % stolpec 62,3 80,0 37,5 71,4 66,7 N 1 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 1,3 0,0 12,5 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 2 0 1 0 0 % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 nosti. % stolpec 2,6 0,0 12,5 0,0 0,0 Program je bil N 9 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 začasno ukinjen. Leta 2022 v ob- % stolpec 11,7 0,0 0,0 0,0 0,0 Program se je N 21 4 4 2 0 dobju zaustavitve izvajal, vendar v % vrstica 67,7 12,9 12,9 6,5 0,0 javnega življenja: manjšem obsegu. % stolpec 27,3 40,0 50,0 28,6 0,0 januar. Program je deloval N 44 5 2 5 3 % vrstica 74,6 8,5 3,4 8,5 5,1 normalno naprej. % stolpec 57,1 50,0 25,0 71,4 100,0 N 1 1 1 0 0 Drugo. % vrstica 33,3 33,3 33,3 0,0 0,0 % stolpec 1,3 10,0 12,5 0,0 0,0 118 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 1 0 1 0 0 % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 nosti. % stolpec 1,3 0,0 12,5 0,0 0,0 Program je bil N 3 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2022 v ob- začasno ukinjen. % stolpec 3,9 0,0 0,0 0,0 0,0 dobju, ko ni bilo Program se je N 6 1 2 2 0 zaustavitve jav- izvajal, vendar v % vrstica 54,5 9,1 18,2 18,2 0,0 nega življenja: od manjšem obsegu. % stolpec 7,8 10,0 25,0 28,6 0,0 februarja naprej. Program je deloval N 66 9 4 5 3 % vrstica 75,9 10,3 4,6 5,7 3,4 normalno naprej. % stolpec 85,7 90,0 50,0 71,4 100,0 N 1 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 1,3 0,0 12,5 0,0 0,0 119 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 13 Glavni razlogi za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov, ki so jih izvajale službe s področja duševnega zdravja. V letu 2020 v ob- V letu 2020 v V letu 2020 v V letu 2021 V letu 2021 v V letu 2022 V letu 2022 v dobju spomladan- obdobju jesen- obdobju, ko ni v obdobju obdobju, ko ni v obdobju obdobju, ko ni ske zaustavitve ske zaustavitve bilo zaustavitve zaustavitve jav- bilo zaustavitve zaustavitve jav- bilo zaustavitve javnega življenja. javnega življenja. javnega življenja. nega življenja. javnega življenja. nega življenja. javnega življenja. N % N % N % N % N % N % N % Pomanjkanje in prerazporeditev kadra 33 37,93 33 44,59 23 58,97 35 56,45 20 66,67 25 58,14 9 64,29 Omejevanje stikov 4 4,60 8 10,81 5 12,82 7 11,29 2 6,67 5 11,63 0 0,00 Vladni ukrepi in smernice 32 36,78 16 21,62 5 12,82 9 14,52 3 10,00 4 9,30 1 7,14 Pomanjkanje prostora 6 6,90 3 4,05 1 2,56 1 1,61 1 3,33 2 4,65 2 14,29 Strah in nepoznavanje na strani pacientov 4 4,60 1 1,35 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 Pomanjkanje opreme 1 1,15 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 Zaposleni na čakanju 3 3,45 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 Okužbe in karantena zaposlenih 0 0,00 6 8,11 3 7,69 5 8,06 3 10,00 3 6,98 1 7,14 Okužbe in karantena pacientov 1 1,15 6 8,11 1 2,56 4 6,45 1 3,33 3 6,98 0 0,00 Reorganizacija delovanja 3 3,45 1 1,35 1 2,56 1 1,61 0 0,00 1 2,33 1 7,14 Skupaj 87 74 39 62 30 43 14 Tabela 14 Procentualni delež zmanjšanja števila pacientov v času okrnjenega delovanja programa v zdravstvenih ustanovah po obdobjih. Univerzitetni klinični center ali Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična bolnišnica klinika Min Max M Min Max M Min Max M Min Max M N SD N SD N SD N SD (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 18 0 80 48,3 21,2 2 30 50 40,0 14,1 3 4 30 13,0 14,7 3 25 80 45,0 30,4 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 15 0 100 54,0 33,6 5 30 60 38,0 13,0 3 10 50 36,7 23,1 3 20 80 40,0 34,6 Leta 2020, brez zaustavitve. 13 0 90 44,6 25,0 1 20 20 20,0 2 30 30 30,0 0,0 2 20 80 50,0 42,4 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 20 10 100 54,0 28,0 3 20 30 23,3 5,8 3 10 50 30,0 20,0 2 17 80 48,5 44,6 Leta 2021, brez zaustavitve. 15 10 90 51,3 28,0 1 20 20 20,0 3 30 30 30,0 0,0 2 25 80 52,5 38,9 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 14 10 100 57,9 26,1 2 30 30 30,0 0,0 4 20 40 30,0 8,2 2 23 23 23,0 0,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 4 30 70 47,5 17,1 0 2 10 30 20,0 14,1 2 23 23 23,0 0,0 120 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 15 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode glede na zdravstvene ustanove. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 1 0 4 1 0 Psihiatri/ pedopsihiatri % vrstica 16,7 0,0 66,7 16,7 0,0 % stolpec 3,7 0,0 80,0 16,7 0,0 N 5 0 2 0 1 Klinični psihologi % vrstica 62,5 0,0 25,0 0,0 12,5 % stolpec 18,5 0,0 40,0 0,0 50,0 N 11 0 2 0 1 Psihologi % vrstica 78,6 0,0 14,3 0,0 7,1 % stolpec 40,7 0,0 40,0 0,0 50,0 Diplomirane medicin- N 21 3 5 5 1 % vrstica 60,0 8,6 14,3 14,3 2,9 Leta 2020 ske sestre % stolpec 77,8 100,0 100,0 83,3 50,0 v obdobju N 12 3 5 2 0 spomladanske Zdravstveni tehniki % vrstica 54,5 13,6 22,7 9,1 0,0 zaustavitve jav- % stolpec 44,4 100,0 100,0 33,3 0,0 nega življenja. N 3 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 0,0 0,0 0,0 N 4 0 3 0 0 Delovni terapevti % vrstica 57,1 0,0 42,9 0,0 0,0 % stolpec 14,8 0,0 60,0 0,0 0,0 N 5 0 1 0 0 Socialni delavci % vrstica 83,3 0,0 16,7 0,0 0,0 % stolpec 18,5 0,0 20,0 0,0 0,0 Drugo N 7 0 1 2 0 % vrstica 70,0 0,0 10,0 20,0 0,0 % stolpec 25,9 0,0 20,0 33,3 0,0 121 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 0 0 4 1 0 Psihiatri/pedopsihiatri % vrstica 0,0 0,0 80,0 20,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 80,0 16,7 0,0 N 1 0 2 0 0 Klinični psihologi % vrstica 33,3 0,0 66,7 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 40,0 0,0 0,0 N 4 0 2 0 0 Psihologi % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 % stolpec 14,8 0,0 40,0 0,0 0,0 Diplomirane medicin- N 18 3 5 4 0 % vrstica 60,0 10,0 16,7 13,3 0,0 ske sestre Leta 2020 v ob- % stolpec 66,7 100,0 100,0 66,7 0,0 dobju jesenske N 8 3 5 2 0 Zdravstveni tehniki % vrstica 44,4 16,7 27,8 11,1 0,0 zaustavitve jav- % stolpec 29,6 100,0 100,0 33,3 0,0 nega življenja. N 1 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 4 0 0 Delovni terapevti % vrstica 33,3 0,0 66,7 0,0 0,0 % stolpec 7,4 0,0 80,0 0,0 0,0 N 3 0 1 0 0 Socialni delavci % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 20,0 0,0 0,0 Drugo N 5 0 1 2 0 % vrstica 62,5 0,0 12,5 25,0 0,0 % stolpec 18,5 0,0 20,0 33,3 0,0 122 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 0 0 3 0 0 Psihiatri/pedopsihiatri % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 60,0 0,0 0,0 N 0 0 1 0 0 Klinični psihologi % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 20,0 0,0 0,0 N 5 0 1 0 0 Psihologi % vrstica 83,3 0,0 16,7 0,0 0,0 % stolpec 18,5 0,0 20,0 0,0 0,0 Diplomirane medicin- N 15 2 3 4 0 % vrstica 62,5 8,3 12,5 16,7 0,0 Leta 2020 v ske sestre % stolpec 55,6 66,7 60,0 66,7 0,0 obdobju, ko N 8 1 3 2 0 ni bilo zausta- Zdravstveni tehniki % vrstica 57,1 7,1 21,4 14,3 0,0 vitve javnega % stolpec 29,6 33,3 60,0 33,3 0,0 življenja. N 1 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 1 0 0 Delovni terapevti % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 % stolpec 7,4 0,0 20,0 0,0 0,0 N 3 0 1 0 0 Socialni delavci % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 20,0 0,0 0,0 Drugo N 4 0 1 2 0 % vrstica 57,1 0,0 14,3 28,6 0,0 % stolpec 14,8 0,0 20,0 33,3 0,0 123 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 1 0 4 2 0 Psihiatri/pedopsihiatri % vrstica 14,3 0,0 57,1 28,6 0,0 % stolpec 3,7 0,0 80,0 33,3 0,0 N 0 0 2 0 0 Klinični psihologi % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 40,0 0,0 0,0 N 5 0 2 0 0 Psihologi % vrstica 71,4 0,0 28,6 0,0 0,0 % stolpec 18,5 0,0 40,0 0,0 0,0 Diplomirane medicin- N 16 3 5 4 1 % vrstica 55,2 10,3 17,2 13,8 3,4 ske sestre % stolpec 59,3 100,0 100,0 66,7 50,0 2021 v obdobju N 8 3 5 2 0 zaustavitve jav- Zdravstveni tehniki % vrstica 44,4 16,7 27,8 11,1 0,0 nega življenja. % stolpec 29,6 100,0 100,0 33,3 0,0 N 3 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 0,0 0,0 0,0 N 3 0 4 0 0 Delovni terapevti % vrstica 42,9 0,0 57,1 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 80,0 0,0 0,0 N 4 0 1 0 0 Socialni delavci % vrstica 80,0 0,0 20,0 0,0 0,0 % stolpec 14,8 0,0 20,0 0,0 0,0 Drugo N 3 0 1 2 0 % vrstica 50,0 0,0 16,7 33,3 0,0 % stolpec 11,1 0,0 20,0 33,3 0,0 124 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 1 0 4 0 0 Psihiatri/pedopsihiatri % vrstica 20,0 0,0 80,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 80,0 0,0 0,0 N 1 0 3 0 0 Klinični psihologi % vrstica 25,0 0,0 75,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 60,0 0,0 0,0 N 3 0 2 0 0 Psihologi % vrstica 60,0 0,0 40,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 40,0 0,0 0,0 Diplomirane medicin- N 14 2 4 4 0 % vrstica 58,3 8,3 16,7 16,7 0,0 Leta 2021 v ske sestre % stolpec 51,9 66,7 80,0 66,7 0,0 obdobju, ko N 5 1 4 2 0 ni bilo zausta- Zdravstveni tehniki % vrstica 41,7 8,3 33,3 16,7 0,0 vitve javnega % stolpec 18,5 33,3 80,0 33,3 0,0 življenja. N 2 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 7,4 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 3 0 0 Delovni terapevti % vrstica 40,0 0,0 60,0 0,0 0,0 % stolpec 7,4 0,0 60,0 0,0 0,0 N 3 0 2 0 0 Socialni delavci % vrstica 60,0 0,0 40,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 40,0 0,0 0,0 Drugo N 3 0 1 1 0 % vrstica 60,0 0,0 20,0 20,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 20,0 16,7 0,0 125 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 0 0 4 2 0 Psihiatri/pedopsihiatri % vrstica 0,0 0,0 66,7 33,3 0,0 % stolpec 0,0 0,0 80,0 33,3 0,0 N 1 0 2 0 0 Klinični psihologi % vrstica 33,3 0,0 66,7 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 40,0 0,0 0,0 N 2 0 2 0 0 Psihologi % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 7,4 0,0 40,0 0,0 0,0 Diplomirane medicin- N 13 3 5 4 0 % vrstica 52,0 12,0 20,0 16,0 0,0 ske sestre Leta 2022 v ob- % stolpec 48,1 100,0 100,0 66,7 0,0 dobju zausta- N 5 3 5 2 0 Zdravstveni tehniki % vrstica 33,3 20,0 33,3 13,3 0,0 vitve javnega % stolpec 18,5 100,0 100,0 33,3 0,0 življenja. N 1 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 3 0 0 Delovni terapevti % vrstica 25,0 0,0 75,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 60,0 0,0 0,0 N 1 0 1 0 0 Socialni delavci % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 20,0 0,0 0,0 Drugo N 3 0 2 0 0 % vrstica 60,0 0,0 40,0 0,0 0,0 % stolpec 11,1 0,0 40,0 0,0 0,0 126 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 0 0 3 0 0 Psihiatri/pedopsihiatri % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 60,0 0,0 0,0 N 1 0 1 0 0 Klinični psihologi % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 20,0 0,0 0,0 N 2 0 2 0 0 Psihologi % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 7,4 0,0 40,0 0,0 0,0 Diplomirane medicin- N 7 1 3 3 0 % vrstica 50,0 7,1 21,4 21,4 0,0 Leta 2022 v ske sestre % stolpec 25,9 33,3 60,0 50,0 0,0 obdobju, ko N 3 1 3 1 0 ni bilo zausta- Zdravstveni tehniki % vrstica 37,5 12,5 37,5 12,5 0,0 vitve javnega % stolpec 11,1 33,3 60,0 16,7 0,0 življenja. N 1 0 0 0 0 Specialni pedagogi % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 2 0 0 Delovni terapevti % vrstica 33,3 0,0 66,7 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 40,0 0,0 0,0 N 1 0 2 0 0 Socialni delavci % vrstica 33,3 0,0 66,7 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 40,0 0,0 0,0 N 1 0 1 0 0 Drugo % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 % stolpec 3,7 0,0 20,0 0,0 0,0 Tabela 16 Drugi profili strokovnjakov, ki so jih morali v času ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 preusmeriti na druge oddelke ali druge ustanove. N V letu 2020 V letu 2020 V letu 2020 v V letu 2021 V letu 2022 v obdobju v obdobju obdobju, V letu 2021 v obdobju, V letu 2022 v obdobju, spomladanske jesenske ko ni bilo v obdobju ko ni bilo v obdobju ko ni bilo zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve javnega javnega živl- javnega javnega javnega javnega javnega življenja. jenja. življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. Logopedi 2 0 0 0 0 0 0 Specializanti psihiatrije 2 2 2 2 0 1 0 Administracija 2 2 2 2 2 2 1 Zdravniki 1 1 1 1 1 0 0 127 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 17 Preusmeritev kadra v druge oddelke ali ustanove v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po časovnih obdobjih. Leta 2020 Leta 2020 Leta 2021 Leta 2022 Leta 2020 v ob- v obdobju v obdobju, Leta 2021 v obdobju, Leta 2022 v obdobju, dobju spomla- jesenske ko ni bilo v obdobju ko ni bilo v obdobju ko ni bilo danske zausta- zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve vitve javnega javnega javnega javnega javnega javnega javnega življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. N Psihologi 5 6 2 7 1 5 0 % 29,4 35,3 11,8 41,2 5,9 29,4 0 Diplomirane N 16 15 13 14 14 13 8 medicinske % 94,1 88,2 76,5 82,4 82,4 76,5 47,1 sestre Zdravstveni N 6 6 6 5 6 4 2 tehniki % 35,3 35,3 35,3 29,4 35,3 23,5 11,8 Drugo N 7 7 3 7 3 5 2 % 41,2 41,2 17,6 41,2 17,6 29,4 11,8 Tabela 18 Preusmeritev psihiatrov in pedopsihiatrov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. Univerzitetni Psihiatrična klinični center ali Zdravstveni dom bolnišnica klinika N 0 4 1 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 80,0 20,0 % stolpec 0,0 100,0 50,0 Cepljenje ali pomoč pri N 0 2 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 cepljenju. % stolpec 0,0 50,0 0,0 Testiranje ali pomoč pri N 0 3 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 Leta 2020 v obdobju testiranju na okužbo s co- % stolpec 0,0 75,0 0,0 spomladanske zausta- vidom-19. Pomoč znotraj matič- N 0 2 0 vitve javnega življenja. ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 50,0 0,0 N 0 1 0 Delo od doma. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 25,0 0,0 N 1 0 0 Čakanje na delo na domu. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 50,0 0,0 0,0 128 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Psihiatrična klinični center ali Zdravstveni dom bolnišnica klinika N 0 4 1 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 80,0 20,0,0 % stolpec 0,0 100,0 50,0 Cepljenje ali pomoč pri N 0 3 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 cepljenju. % stolpec 0,0 75,0 0,0 Leta 2020 v obdobju Testiranje ali pomoč pri N 0 2 0 jesenske zaustavitve testiranju na okužbo s co- % vrstica 0,0 100,0 0,0 javnega življenja. vidom-19. % stolpec 0,0 50,0 0,0 Pomoč znotraj matič- N 0 1 0 ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 25,0 0,0 N 0 1 0 Delo od doma. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 25,0 0,0 N 0 1 0 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 25,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 0 1 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 Leta 2020 v obdobju, cepljenju. % stolpec 0,0 25,0 0,0 ko ni bilo zaustavitve Testiranje ali pomoč pri N 0 1 0 javnega življenja. testiranju na okužbo s co- % vrstica 0,0 100,0 0,0 vidom-19. % stolpec 0,0 25,0 0,0 Pomoč znotraj matič- N 0 1 0 ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 25,0 0,0 N 0 4 2 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 66,7 33,3 % stolpec 0,0 100,0 100,0 Cepljenje ali pomoč pri N 1 3 0 % vrstica 25,0 75,0 0,0 cepljenju. % stolpec 50,0 75,0 0,0 Testiranje ali pomoč pri N 0 2 0 testiranju na okužbo s co- % vrstica 0,0 100,0 0,0 Leta 2021 v obdobju vidom-19. % stolpec 0,0 50,0 0,0 zaustavitve javnega Pomoč znotraj matič- N 0 1 0 življenja. ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 25,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 0 2 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 0,0 100,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 0,0 50,0 0,0 N 0 1 0 Delo od doma. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 25,0 0,0 129 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Psihiatrična klinični center ali Zdravstveni dom bolnišnica klinika N 0 3 0 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 75,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 1 3 0 % vrstica 25,0 75,0 0,0 cepljenju. % stolpec 50,0 75,0 0,0 Leta 2021 v obdobju, Testiranje ali pomoč pri N 0 2 0 ko ni bilo zaustavitve testiranju na okužbo s co- % vrstica 0,0 100,0 0,0 javnega življenja. vidom-19. % stolpec 0,0 50,0 0,0 Pomoč znotraj matič- N 0 1 0 ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 25,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 0 1 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 0,0 100,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 0,0 25,0 0,0 N 0 3 2 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 60,0 40,0 % stolpec 0,0 75,0 100,0 Cepljenje ali pomoč pri N 0 3 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 cepljenju. % stolpec 0,0 75,0 0,0 Leta 2022 v obdobju Testiranje ali pomoč pri N 0 1 0 zaustavitve javnega testiranju na okužbo s co- % vrstica 0,0 100,0 0,0 življenja. vidom-19. % stolpec 0,0 25,0 0,0 Pomoč znotraj matič- N 0 1 0 ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 25,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 0 1 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 0,0 100,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 0,0 25,0 0,0 N 0 3 0 Covidni oddelek. % vrstica 0,0 100,0 0,0 Leta 2022 v obdobju, % stolpec 0,0 75,0 0,0 N 0 1 0 ko ni bilo zaustavitve Cepljenje ali pomoč pri % vrstica 0,0 100,0 0,0 javnega življenja: od cepljenju. % stolpec 0,0 25,0 0,0 februarja naprej. Pomoč znotraj matič- N 0 1 0 ne ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 enotah. % stolpec 0,0 25,0 0,0 Tabela 19 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihiatrov ali pedopsihiatrov. N Specializantom se je prekinilo kroženje 2 Tudi delo s somatskimi bolniki 1 130 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 20 Preusmeritev kliničnih psihologov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. Zdravstveni Psihiatrična dom bolnišnica Drugo Preverjanje pogoja PCT ob N 1 0 0 vstopu v zdravstveno ustano- % vrstica 100,0 0,0 0,0 vo. % stolpec 20,0 0,0 0,0 Pomoč znotraj N 2 1 0 matične ustanove na drugih % vrstica 66,7 33,3 0,0 enotah. % stolpec 40,0 33,3 0,0 Leta 2020 v obdobju spomla- N 2 1 1 danske zaustavitve javnega Delo od doma. % vrstica 50,0 25,0 25,0 življenja. % stolpec 40,0 33,3 100,0 N 1 0 0 Čakanje na delo na domu. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 N 2 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 40,0 0,0 0,0 Pomoč znotraj N 0 1 0 Leta 2020 v obdobju je- matične ustanove na drugih % vrstica 0,0 100,0 0,0 senske zaustavitve javnega enotah. % stolpec 0,0 33,3 0,0 N življenja. 1 1 0 Delo od doma. % vrstica 50,0 50,0 0,0 % stolpec 20,0 33,3 0,0 Leta 2020 v obdobju, ko N 0 1 0 Pomoč znotraj matične usta- ni bilo zaustavitve javnega % vrstica 0,0 100,0 0,0 nove na drugih enotah. življenja. % stolpec 0,0 33,3 0,0 Cepljenje ali pomoč pri cepl- N 0 1 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 jenju. % stolpec 0,0 33,3 0,0 Pomoč znotraj matične usta- N 0 1 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 Leta 2021 v obdobju zausta- nove na drugih enotah. % stolpec 0,0 33,3 0,0 vitve javnega življenja. Pomoč v drugih zdravstvenih N 0 1 0 ustanovah oziroma social- % vrstica 0,0 100,0 0,0 no-varstvenih zavodih. % stolpec 0,0 33,3 0,0 N 0 1 0 Delo od doma. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 33,3 0,0 Pomoč znotraj matične usta- N 0 2 0 Leta 2021 v obdobju, ko % vrstica 0,0 100,0 0,0 nove na drugih enotah. ni bilo zaustavitve javnega % stolpec 0,0 66,7 0,0 N 0 1 0 življenja. Delo od doma. % vrstica 0,0 100,0 0,0 % stolpec 0,0 33,3 0,0 Leta 2022 v obdobju zausta- Pomoč znotraj matične usta- N 0 1 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 vitve javnega življenja. nove na drugih enotah. % stolpec 0,0 33,3 0,0 Leta 2022 v obdobju, ko ni N 0 1 0 Pomoč znotraj matične usta- bilo zaustavitve javnega živl- % vrstica 0,0 100,0 0,0 nove na drugih enotah. jenja: od februarja naprej. % stolpec 0,0 33,3 0,0 131 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 21 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev kliničnih psihologov. N Krčenje običajnega programa 1 Delo na telefonu za zagotavljanje psihološke podpore 2 Tabela 22 Preusmeritev psihologov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. Zdravstveni Psihiatrična dom bolnišnica Drugo Preverjanje pogoja PCT ob N 3 0 0 vstopu v zdravstveno ustano- % vrstica 100,0 0,0 0,0 vo. % stolpec 15,8 0,0 0,0 Testiranje ali pomoč pri testi- N 2 0 0 ranju na okužbo s covidom-19. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 10,5 0,0 0,0 Pomoč znotraj matične ustano- N 6 1 0 Leta 2020 v obdobju ve na drugih enotah. % vrstica 85,7 14,3 0,0 spomladanske zausta- % stolpec 31,6 33,3 0,0 vitve javnega življenja. Delo od doma. N 8 0 1 % vrstica 88,9 0,0 11,1 % stolpec 42,1 0,0 100,0 Čakanje na delo na domu. N 4 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 21,1 0,0 0,0 Drugo. N 3 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 15,8 0,0 0,0 Preverjanje pogoja ob vstopu v N 5 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 zdravstveno ustanov. % stolpec 26,3 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri cepl- N 1 1 0 % vrstica 50,0 50,0 0,0 jenju. % stolpec 5,3 33,3 0,0 Testiranje ali pomoč pri testi- N 4 0 0 Leta 2020 v obdobju % vrstica 100,0 0,0 0,0 ranju na okužbo s covidom-19. jesenske zaustavitve % stolpec 21,1 0,0 0,0 N 3 1 0 javnega življenja. Pomoč znotraj matične ustano- % vrstica 75,0 25,0 0,0 ve na drugih enotah. % stolpec 15,8 33,3 0,0 N 3 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 15,8 0,0 0,0 N 1 0 0 Čakanje na delo na domu. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 5,3 0,0 0,0 132 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Zdravstveni Psihiatrična dom bolnišnica Drugo Preverjanje pogoja ob vstopu v N 3 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 zdravstveno ustanovo. % stolpec 15,8 0,0 0,0 Testiranje ali pomoč pri testi- N 1 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 ranju na okužbo s covidom-19. % stolpec 5,3 0,0 0,0 Leta 2020 v obdobju, Pomoč znotraj matične ustano- N 2 1 0 ko ni bilo zaustavitve % vrstica 66,7 33,3 0,0 ve na drugih enotah. javnega življenja. % stolpec 10,5 33,3 0,0 N 1 0 0 Čakanje na delo na domu. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 5,3 0,0 0,0 N 1 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 5,3 0,0 0,0 Preverjanje pogoja ob vstopu v N 8 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 zdravstveno ustanovo. % stolpec 42,1 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri cepl- N 2 1 0 % vrstica 66,7 33,3 0,0 jenju. % stolpec 10,5 33,3 0,0 Leta 2021 v obdobju Testiranje ali pomoč pri testi- N 5 0 0 zaustavitve javnega % vrstica 100,0 0,0 0,0 ranju na okužbo s covidom-19. življenja. % stolpec 26,3 0,0 0,0 Pomoč znotraj matične ustano- N 2 1 0 % vrstica 66,7 33,3 0,0 ve na drugih enotah. % stolpec 10,5 33,3 0,0 N 2 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 10,5 0,0 0,0 Preverjanje pogoja ob vstopu v N 3 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 zdravstveno ustanovo. % stolpec 15,8 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri cepl- N 1 0 0 Leta 2021 v obdobju, % vrstica 100,0 0,0 0,0 jenju. ko ni bilo zaustavitve % stolpec 5,3 0,0 0,0 N 1 0 0 javnega življenja. Testiranje ali pomoč pri testi- % vrstica 100,0 0,0 0,0 ranju na okužbo s covidom-19. % stolpec 5,3 0,0 0,0 Pomoč znotraj matične ustano- N 0 1 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 ve na drugih enotah. % stolpec 0,0 33,3 0,0 133 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Zdravstveni Psihiatrična dom bolnišnica Drugo Preverjanje pogoja ob vstopu v N 2 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 zdravstveno ustanovo. % stolpec 10,5 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri cepl- N 2 0 0 Leta 2022 v obdobju % vrstica 100,0 0,0 0,0 jenju. zaustavitve javnega % stolpec 10,5 0,0 0,0 N 4 0 0 življenja. Testiranje ali pomoč pri testi- % vrstica 100,0 0,0 0,0 ranju na okužbo s covidom-19. % stolpec 21,1 0,0 0,0 Pomoč znotraj matične ustano- N 0 1 0 % vrstica 0,0 100,0 0,0 ve na drugih enotah. % stolpec 0,0 33,3 0,0 Leta 2022 v obdobju, ko N 0 2 0 ni bilo zaustavitve javne- Pomoč znotraj matične ustano- % vrstica 0,0 100,0 0,0 ga življenja: od februarja ve na drugih enotah. % stolpec 0,0 66,7 0,0 naprej. Tabela 23 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev psihologov. N Svetovalni telefoni 4 Delna ali občasna preusmeritev 3 Nezmožnost dostopa do psihologov 1 Omejitev preventive 1 134 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 24 Preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 8 1 4 5 0 Covidni oddelek. % vrstica 44,4 5,6 22,2 27,8 0,0 % stolpec 20,0 50,0 80,0 100,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 21 0 2 0 0 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 91,3 0,0 8,7 0,0 0,0 ustanovo. % stolpec 52,5 0,0 40,0 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 20 0 3 0 0 % vrstica 87,0 0,0 13,0 0,0 0,0 cepljenju. % stolpec 50,0 0,0 60,0 0,0 0,0 Testiranje ali pomoč pri N 29 0 3 0 0 Leta 2020 testiranju na okužbo s % vrstica 90,6 0,0 9,4 0,0 0,0 v obdobju covidom-19. % stolpec 72,5 0,0 60,0 0,0 0,0 spomladanske Pomoč znotraj matične N 19 2 4 1 1 % vrstica 70,4 7,4 14,8 3,7 3,7 zaustavitve ustanove na drugih eno- % stolpec 47,5 100,0 80,0 20,0 50,0 javnega živl- tah. Pomoč v drugih zdravstve- N 5 0 1 0 0 jenja. nih ustanovah oziroma so- % vrstica 83,3 0,0 16,7 0,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 12,5 0,0 20,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 5,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 7 0 1 0 0 Čakanje na delo na domu. % vrstica 87,5 0,0 12,5 0,0 0,0 % stolpec 17,5 0,0 20,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 2,5 0,0 0,0 0,0 0,0 N 6 0 5 4 0 Covidni oddelek. % vrstica 40,0 0,0 33,3 26,7 0,0 % stolpec 15,0 0,0 100,0 80,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 20 0 4 0 0 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 83,3 0,0 16,7 0,0 0,0 ustanovo. % stolpec 50,0 0,0 80,0 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 24 0 3 0 0 % vrstica 88,9 0,0 11,1 0,0 0,0 Leta 2020 v cepljenju. % stolpec 60,0 0,0 60,0 0,0 0,0 obdobju je- Testiranje ali pomoč pri N 29 0 4 0 0 senske zausta- testiranju na okužbo s % vrstica 87,9 0,0 12,1 0,0 0,0 vitve javnega covidom-19. % stolpec 72,5 0,0 80,0 0,0 0,0 življenja. Pomoč znotraj matične N 15 2 4 1 0 ustanove na drugih eno- % vrstica 68,2 9,1 18,2 4,5 0,0 tah. % stolpec 37,5 100,0 80,0 20,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 6 0 0 0 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 15,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 5,0 0,0 0,0 0,0 0,0 135 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 3 0 3 4 0 Covidni oddelek. % vrstica 30,0 0,0 30,0 40,0 0,0 % stolpec 7,5 0,0 60,0 80,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 15 0 2 0 0 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 88,2 0,0 11,8 0,0 0,0 ustanovo. % stolpec 37,5 0,0 40,0 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 20 0 2 0 0 % vrstica 90,9 0,0 9,1 0,0 0,0 Leta 2020 v cepljenju. % stolpec 50,0 0,0 40,0 0,0 0,0 obdobju, ko ni Testiranje ali pomoč pri N 26 0 2 0 0 bilo zausta- testiranju na okužbo s % vrstica 92,9 0,0 7,1 0,0 0,0 vitve javnega covidom-19. % stolpec 65,0 0,0 40,0 0,0 0,0 življenja. Pomoč znotraj matične N 10 1 3 0 0 ustanove na drugih eno- % vrstica 71,4 7,1 21,4 0,0 0,0 tah. % stolpec 25,0 50,0 60,0 0,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 6 0 0 0 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 15,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 5,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 6 0 5 4 0 Covidni oddelek. % vrstica 40,0 0,0 33,3 26,7 0,0 % stolpec 15,0 0,0 100,0 80,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 14 0 4 0 1 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 73,7 0,0 21,1 0,0 5,3 ustanovo. % stolpec 35,0 0,0 80,0 0,0 50,0 Cepljenje ali pomoč pri N 28 0 4 0 0 % vrstica 87,5 0,0 12,5 0,0 0,0 Leta 2021 cepljenju. % stolpec 70,0 0,0 80,0 0,0 0,0 v obdobju Testiranje ali pomoč pri N 30 0 4 0 0 zaustavitve testiranju na okužbo s % vrstica 88,2 0,0 11,8 0,0 0,0 javnega živl- covidom-19. % stolpec 75,0 0,0 80,0 0,0 0,0 jenja. Pomoč znotraj matične N 11 2 4 0 0 ustanove na drugih eno- % vrstica 64,7 11,8 23,5 0,0 0,0 tah. % stolpec 27,5 100,0 80,0 0,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 9 0 3 0 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 22,5 0,0 60,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 2,5 0,0 0,0 0,0 0,0 136 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 4 1 4 4 0 Covidni oddelek. % vrstica 30,8 7,7 30,8 30,8 0,0 % stolpec 10,0 50,0 80,0 80,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 11 0 4 0 0 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 73,3 0,0 26,7 0,0 0,0 ustanovo. % stolpec 27,5 0,0 80,0 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 24 0 4 0 0 % vrstica 85,7 0,0 14,3 0,0 0,0 Leta 2021 v cepljenju. % stolpec 60,0 0,0 80,0 0,0 0,0 obdobju, ko ni Testiranje ali pomoč pri N 26 0 4 0 0 bilo zausta- testiranju na okužbo s % vrstica 86,7 0,0 13,3 0,0 0,0 vitve javnega covidom-19. % stolpec 65,0 0,0 80,0 0,0 0,0 življenja. Pomoč znotraj matične N 10 0 4 0 0 ustanove na drugih eno- % vrstica 71,4 0,0 28,6 0,0 0,0 tah. % stolpec 25,0 0,0 80,0 0,0 0,0 Pomoč v drugih zdravstve- N 5 0 2 0 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 71,4 0,0 28,6 0,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 12,5 0,0 40,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 5,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 5 1 5 4 0 Covidni oddelek. % vrstica 33,3 6,7 33,3 26,7 0,0 % stolpec 12,5 50,0 100,0 80,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 12 0 4 0 0 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 ustanovo. % stolpec 30,0 0,0 80,0 0,0 0,0 Cepljenje ali pomoč pri N 22 0 4 0 0 % vrstica 84,60 0,00 15,40 0,00 0,00 Leta 2022 cepljenju. % stolpec 55,00 0,00 80,00 0,00 0,00 v obdobju Testiranje ali pomoč pri N 24 0 4 0 0 zaustavitve testiranju na okužbo s % vrstica 85,70 0,00 14,30 0,00 0,00 javnega živl- covidom-19. % stolpec 60,00 0,00 80,00 0,00 0,00 jenja. Pomoč znotraj matične N 11 2 4 0 0 ustanove na drugih eno- % vrstica 64,70 11,80 23,50 0,00 0,00 tah. % stolpec 27,50 100,00 80,00 0,00 0,00 Pomoč v drugih zdravstve- N 4 0 2 0 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 66,70 0,00 33,30 0,00 0,00 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 10 0 40 0 0 N 2 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 5,0 0,0 0,0 0,0 0,0 137 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 3 1 3 3 0 Covidni oddelek. % vrstica 30,0 10,0 30,0 30,0 0,0 % stolpec 7,5 50,0 60,0 60,0 0,0 Preverjanje pogoja PCT N 6 0 2 0 0 ob vstopu v zdravstveno % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 ustanovo. % stolpec 15,0 0,0 40,0 0,0 0,0 N 12 0 2 0 0 Leta 2022 v Cepljenje ali pomoč pri % vrstica 85,70 0,00 14,30 0,00 0,00 obdobju, ko ni cepljenju. % stolpec 30,00 0,00 40,00 0,00 0,00 bilo zausta- Testiranje ali pomoč pri N 14 0 3 0 0 vitve javnega testiranju na okužbo s % vrstica 82,40 0,00 17,60 0,00 0,00 življenja: od covidom-19. % stolpec 35,00 0,00 60,00 0,00 0,00 februarja Pomoč znotraj matične N 5 1 2 0 0 naprej. ustanove na drugih eno- % vrstica 62,50 12,50 25,00 0,00 0,00 tah. % stolpec 12,50 50,00 40,00 0,00 0,00 Pomoč v drugih zdravstve- N 2 0 0 0 0 nih ustanovah oziroma so- % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 cialno-varstvenih zavodih. % stolpec 5,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Delo od doma. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 2,5 0,0 0,0 0,0 0,0 Tabela 25 Dodatne specifike, vezane na preusmeritev diplomiranih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov. N Iz ambulant na celotni zdravstven dom 2 Delna preusmeritev 1 Telefon za pomoč 1 Pretirana obremenitev 2 Ni učinkovita dolgotrajna rešitev 1 Pomen izkušenj 1 Potrebna dodana izobraževanja o ravnanju s covidnim bolnikom 1 138 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga A4 – Dostopnost do storitev Tabela 26 Dostopnost storitev služb na področju duševnega zdravja v času epidemije (v odstotkih), ločeno po tipu zdravstvenega zavoda. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 6 1 2 0 1 % vrstica 60,0 10,0 20,0 0,0 10,0 vrednosti. % stolpec 9,7 16,7 28,6 0,0 33,3 V letu 2020 v obdobju N 35 2 4 7 2 spomladanske zausta- Da. % vrstica 70,0 4,0 8,0 14,0 4,0 vitve javnega življenja. % stolpec 56,5 33,3 57,1 100,0 66,7 N 21 3 1 0 0 Ne. % vrstica 84,0 12,0 4,0 0,0 0,0 % stolpec 33,9 50,0 14,3 0,0 0,0 Manjkajoče N 5 1 2 0 1 % vrstica 55,6 11,1 22,2 0,0 11,1 vrednosti. % stolpec 8,1 16,7 28,6 0,0 33,3 V letu 2020 v obdobju N 45 2 4 7 2 jesenske zaustavitve Da. % vrstica 75,0 3,3 6,7 11,7 3,3 javnega življenja. % stolpec 72,6 33,3 57,1 100,0 66,7 N 12 3 1 0 0 Ne. % vrstica 75,0 18,8 6,3 0,0 0,0 % stolpec 19,4 50,0 14,3 0,0 0,0 Manjkajoče N 5 1 2 0 1 % vrstica 55,6 11,1 22,2 0,0 11,1 vrednosti. % stolpec 8,1 16,7 28,6 0,0 33,3 V letu 2020 v obdob- N 52 2 5 7 2 ju, ko ni bilo zaustavitve Da. % vrstica 76,5 2,9 7,4 10,3 2,9 javnega življenja. % stolpec 83,9 33,3 71,4 100,0 66,7 N 5 3 0 0 0 Ne. % vrstica 62,5 37,5 0,0 0,0 0,0 % stolpec 8,1 50,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 3 1 2 0 1 % vrstica 42,9 14,3 28,6 0,0 14,3 vrednosti. % stolpec 4,8 16,7 28,6 0,0 33,3 V letu 2021 v obdobju N 50 2 4 7 2 zaustavitve javnega Da. % vrstica 76,9 3,1 6,2 10,8 3,1 življenja. % stolpec 80,6 33,3 57,1 100,0 66,7 N 9 3 1 0 0 Ne. % vrstica 69,2 23,1 7,7 0,0 0,0 % stolpec 14,5 50,0 14,3 0,0 0,0 Manjkajoče N 3 1 2 0 1 % vrstica 42,9 14,3 28,6 0,0 14,3 vrednosti. % stolpec 4,8 16,7 28,6 0,0 33,3 V letu 2021 v obdobju, N 54 3 5 7 2 ko ni bilo zaustavitve Da. % vrstica 76,1 4,2 7,0 9,9 2,8 javnega življenja. % stolpec 87,1 50,0 71,4 100,0 66,7 N 5 2 0 0 0 Ne. % vrstica 71,4 28,6 0,0 0,0 0,0 % stolpec 8,1 33,3 0,0 0,0 0,0 139 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 1 1 2 0 0 % vrstica 25,0 25,0 50,0 0,0 0,0 vrednosti. % stolpec 1,6 16,7 28,6 0,0 0,0 V letu 2022 v obdobju N 55 4 5 7 3 zaustavitve javnega Da. % vrstica 74,3 5,4 6,8 9,5 4,1 življenja. % stolpec 88,7 66,7 71,4 100,0 100,0 N 6 1 0 0 0 Ne. % vrstica 85,7 14,3 0,0 0,0 0,0 % stolpec 9,7 16,7 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 0 1 2 0 0 % vrstica 0,0 33,3 66,7 0,0 0,0 vrednosti. % stolpec 0,0 16,7 28,6 0,0 0,0 V letu 2022 v obdobju, N 59 4 5 7 3 ko ni bilo zaustavitve Da. % vrstica 75,6 5,1 6,4 9,0 3,8 javnega življenja. % stolpec 95,2 66,7 71,4 100,0 100,0 N 3 1 0 0 0 Ne. % vrstica 75,0 25,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 4,8 16,7 0,0 0,0 0,0 Tabela 27 Odgovori na odprto vprašanje o pacientom nedostopnih storitvah po obdobjih epidemije. N 2020 2020 2021 2022 2020 obdobje obdobje 2021 obdobje 2022 obdobje obdob- spomladanske jesenske je brez obdobje brez za- obdobje brez zaustavitve zaustavitve zaustavitve ustavitve zaustavitve zaustavitve zaustavitve javnega javnega javnega javnega javnega javnega javnega življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. življenja. Oddelek za zdravljenje odvisnosti 1 1 0 1 0 0 0 Psihoterapija 1 1 0 1 0 0 0 Ambulantna dejavnost 1 1 0 0 0 0 0 Osebna obravnava 5 1 0 1 0 0 0 Dispanzer za mentalno 2 0 0 0 0 0 0 zdravje Center za krepitev zdravja / 2 1 0 2 1 2 0 Zdravstvenovzgojni center Delovna terapija 1 0 0 0 0 0 0 Sistematski psihološki 1 1 0 0 0 0 0 pregledi triletnikov Logopedija 3 0 0 0 0 0 0 Klinična psihologija 2 0 0 0 0 0 0 Specialna pedagogika 1 0 0 0 0 0 0 Preventiva 3 0 0 0 0 0 0 Delavnice 3 3 0 3 0 0 0 Pedopsihiater 1 0 0 0 0 0 0 140 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 28 Čas neizvajanja dejavnosti (v mesecih) v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije. Center za duševno zdravje Center za duševno zdravje otrok Center za krepitev zdravja / Dispanzer za mentalno zdravje odraslih in mladostnikov Zdravstvenovzgojni center N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 1 2,0 2,0 2,0 4 1,0 2,0 1,5 0,4 4 0,0 3,0 1,6 1,3 5 0,0 5,0 2,4 1,8 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 0 1 1,0 1,0 1,0 1 6,0 6,0 6,0 4 0,0 4,0 1,5 1,9 Leta 2020, brez zaustavitve. 0 0 0 0 Leta 2021 v obdobju zaustavitve. 0 0 0 5 0,0 6,0 3,2 3,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 0 0 0 1 7,0 7,0 7,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 0 0 0 2 0,0 1,0 0,5 0,7 Leta 2022, brez zaustavitve. 0 0 0 0 Priloga A5 – Čakalne vrste Tabela 29 Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenih zavodov po obdobjih epidemije (v odstotkih). Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična bolnišnica Univerzitetni klinični center ali klinika Min Max M Min Max M Min Max M Min Max N SD N SD N SD N M (%) SD (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 23 0 100 53,6 33,8 2 30 80 55,0 35,4 5 0 50 14,0 21,0 7 0 80 33,6 35,4 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 21 0 100 16,7 25,0 2 30 50 40 14,1 5 0 10 2,2 4,4 6 0 80 20,8 34,1 Leta 2020, brez zaustavitve. 21 0 50 7,0 12,3 1 0 0 0,0 5 0 2 0,4 0,9 6 0 80 16,7 32,0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 22 0 50 8,2 15,6 1 10 10 10,0 5 0 10 2,0 4,5 6 0 80 16,7 32,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 23 0 50 4,3 11,6 2 0 30 15,0 21,2 5 0 2 0,4 0,9 6 0 80 16,7 32,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 24 0 50 3,3 10,9 1 25 25 25,0 5 0 5 1,0 2,2 7 0 0 0,0 0,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 24 0 50 4,1 13,4 1 5 5 5,0 5 0 0 0,0 0,0 7 0 0 0,0 0,0 141 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 30 Deleži prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije (v odstotkih). Center za duševno zdravje otrok in mladost- Klinično psihološka ambulanta za otroke in Center za duševno zdravje odraslih nikov mladostnike N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 6 20 60 43,3 15,1 5 12 100 56,4 42,3 1 0 0 0,0 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 5 0 30 10,0 12,3 5 0 50 18,0 20,5 1 0 0 0,0 Leta 2020, brez zaustavitve. 5 0 20 6,0 8,9 5 0 10 3,2 4,6 1 0 0 0,0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 5 0 30 8,0 13,0 6 0 50 11,7 19,4 1 0 0 0,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 5 0 20 4,0 8,9 7 0 19 4,1 7,5 1 0 0 0,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 6 0 10 1,7 4,1 7 0 20 2,9 7,6 1 0 0 0,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 6 0 3 0,5 1,2 7 0 45 6,4 17,0 1 0 0 0,0 Psihološka ambulanta za odrasle Razvojna ambulanta Psihiatrična ambulanta Dispanzer za mentalno zdravje N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD 1 50 50 50,0 1 70 70 70,0 2 10 30 20,0 14,1 4 80 90 82,5 5,0 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 2 0 10 5,0 7,1 4 0 30 12,5 15,0 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 4 0 20 10,0 11,6 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 4 0 20 5,0 10,0 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 Tabela 31 Deleži ponovnih pregledov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v različnih zdravstvenih zavodih po obdobjih epidemije (v odstotkih). Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična bolnišnica Univerzitetni klinični center ali klinika Min Max M Min Max M Min Max Min Max N SD N SD N M (%) SD M (%) SD (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) N (%) (%) Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 20 0 100 51,0 29,8 1 50 50 50,0 4 0 50 16,3 23,6 6 0 80 23,3 33,8 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 18 0 80 12,3 21,8 1 50 50 50,0 4 0 5 1,3 2,5 6 0 100 31,7 45,8 Leta 2020, brez zaustavitve. 18 0 60 6,8 17,9 1 0 0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 6 0 100 30,0 46,9 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 18 0 30 3,3 7,6 1 10 10 10,0 4 0 8 2,0 4,0 6 0 100 31,7 45,8 142 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična bolnišnica Univerzitetni klinični center ali klinika Leta 2021, brez zaustavitve. 18 0 30 2,3 7,4 1 0 0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 6 0 100 30,0 46,9 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 19 0 27 1,9 6,5 1 40 40 40,0 4 0 5 1,3 2,5 6 0 10 3,3 5,2 Leta 2022, brez zaustavitve. 19 0 17 1,4 4,4 1 5 5 5,0 3 0 0 0,0 0,0 6 0 10 1,7 4,1 Tabela 32 Delež ponovnih pregledov pacientov, ki so bili prestavljeni na kasnejši datum, v službah zdravstvenega doma po obdobjih epidemije (v odstotkih). Center za duševno zdravje otrok in mla- Klinično psihološka ambulanta za otroke Center za duševno zdravje odraslih dostnikov in mladostnike N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 5 30 50 40,0 10,0 5 15 100 47,0 33,8 1 50 50 50,0 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 4 0 20 7,5 9,6 5 0 50 19,4 21,4 1 0 0 0,0 Leta 2020, brez zaustavitve. 4 0 0 0,0 0,0 5 0 50 12,6 21,7 1 0 0 0,0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 4 0 0 0,0 0,0 5 0 30 9,8 12,3 1 0 0 0,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 4 0 0 0,0 0,0 5 0 30 8,2 13,1 1 0 0 0,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 5 0 10 2,0 4,5 5 0 27 5,4 12,1 1 0 0 0,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 5 0 10 2,0 4,5 5 0 17 3,4 7,6 1 0 0 0,0 Razvojna ambulanta Psihiatrična ambulanta Dispanzer za mentalno zdravje N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD 1 70 70 70,0 2 10 35 22,5 17,7 3 50 90 73,3 20,8 1 0 0 0,0 2 0 15 7,5 10,6 3 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 3 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 2 0 10 5,0 7,1 3 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 3 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 3 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 3 0 0 0,0 0,0 Tabela 33 Povprečni ocenjeni zamik od prvotnega datuma pregleda po ustanovah in po obdobjih epidemije (v dnevih). Univerzitetni klinični cen- Drugo Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična bolnišnica ter ali klinika N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 18 0 120 47,2 32,7 1 45 45 45,0 4 0 30 14,5 16,8 4 0 150 37,5 75,0 1 60 60 60,0 143 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 17 0 180 35,5 54,0 1 30 30 30,0 4 0 14 3,5 7,0 4 0 150 37,5 75,0 1 0 0 0,0 Leta 2020, brez zaustavitve. 16 0 90 14,3 27,7 1 0 0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 4 0 150 25,0 50,0 1 0 0 0,0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 16 0 90 17,1 28,2 1 30 30 30,0 4 0 14 3,5 7,0 4 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 16 0 60 9,0 16,3 1 0 0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 1 0 0 0,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 17 0 40 6,4 11,8 1 30 30 30,0 4 0 10 2,5 5,0 4 0 0 0,0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 17 0 30 3,7 8,3 1 14 14 14,0 4 0 0 0,0 0,0 4 0 0 0,0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 Tabela 34 Povprečni zamik od prvotnega datuma pregleda po službah zdravstvenega doma in po obdobjih epidemije (v dnevih). Center za duševno zdravje otrok in Klinično psihološka ambulanta za otroke in Center za duševno zdravje odraslih mladostnikov mladostnike N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 3 20 30 23,3 5,8 5 5 120 58,0 41,3 1 30 30 30,0 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 3 0 10 6,7 5,8 5 0 120 32,8 50,3 1 0 0 0,0 Leta 2020, brez zaustavitve. 3 0 10 3,3 5,8 5 0 90 20,8 39,2 1 0 0 0,0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 3 0 10 3,3 5,8 5 0 90 24,8 37,5 1 0 0 0,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 3 0 10 3,3 5,8 5 0 60 14,8 26,0 1 0 0 0,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 4 0 10 3,5 4,7 5 0 30 8,8 13,3 1 0 0 0,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 4 0 4 1,0 2,0 5 0 30 8,8 13,3 1 0 0 0,0 Razvojna ambulanta Psihiatrična ambulanta Dispanzer za duševno zdravje Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD 1 60 60 60,0 2 15 60 37,5 31,8 4 30 90 56,3 25,6 0 1 0 0 0,0 2 0 60 30,0 42,4 2 0 180 90,0 127,3 1 80 80 80,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 2 0 20 10,0 14,1 1 75 75 75,0 1 0 0 0,0 2 0 30 15,0 21,2 2 0 10 5,0 7,1 1 80 80 80,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 2 0 10 5,0 7,1 1 30 30 30,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 2 0 10 5,0 7,1 1 40 40 40,0 1 0 0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 2 0 0 0,0 0,0 1 15 15 15,0 144 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 35 Najpogostejši razlogi za odpoved ali zamike obravnav pacientov po časovnih obdobjih. 2020, obdobje 2020, obdobje je- 2020, obdobje 2021, obdobje 2021, obdobje 2022, obdobje 2022, obdobje spomladanske zausta- senske zaustavitve brez zaustavitve zaustavitve jav- brez zaustavitve zaustavitve jav- brez zaustavitve vitve javnega življenja. javnega življenja. javnega življenja. nega življenja. javnega življenja. nega življenja. javnega življenja. N % N % N % N % N % N % N % Brez odpovedi ali 2 5,1 3 11,1 7 30,4 5 18,5 7 30,4 8 26,7 11 36,7 zamikov. Ukrepi za zameje- vanje širjenja SARS- 14 35,9 7 25,9 4 17,4 5 18,5 3 13,0 4 13,3 3 10,3 CoV-2. Okužba s SARS- 9 23,1 12 44,4 10 43,5 14 51,9 9 39,1 13 43,3 10 33,3 CoV-2. Začasno neizvajanje 3 7,7 1 3,7 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 storitev. Delo od doma. 4 10,3 1 3,7 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Nezadostni kadrovski 6 15,4 2 7,4 2 8,7 2 7,4 2 8,7 3 10,0 2 6,9 in prostorski viri. Nespecificirani razlogi za odpoved 1 2,6 1 3,7 0 0,0 1 3,7 2 8,7 2 6,7 3 10,0 ali odsotnost. Skupaj. 39 27 23 27 23 30 29 Tabela 36 Povprečni delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo, po obdobjih epidemije (v odstotkih). Zdravstveni dom Psihiatrična bolnišnica Univerzitetni klinični center ali klinika N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD N Min (%) Max (%) M (%) SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 14 0 100 37,1 35,4 4 0 20 10,0 9,1 4 0 40 25,0 17,3 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 14 3 100 25,6 26,3 4 0 10 6,3 4,8 4 0 20 15,0 10,0 Leta 2020, brez zaustavitve. 13 0 80 17,7 23,1 4 0 10 3,8 4,8 4 0 20 10,0 8,2 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 13 0 40 15,5 14,0 4 0 10 6,3 4,8 4 0 30 15,0 12,9 Leta 2021, brez zaustavitve. 13 0 20 8,1 8,1 4 0 5 2,5 2,9 4 0 10 6,3 4,8 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 14 0 50 11,8 14,1 4 0 10 3,8 4,8 4 0 15 7,5 6,5 Leta 2022, brez zaustavitve. 14 0 10 4,6 5,0 4 0 5 1,3 2,5 4 0 10 6,3 4,8 145 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 37 Delež pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo v službah zdravstvenega doma, po obdobjih epidemije (v odstotkih). Center za duševno zdravje otrok in mla- Klinično psihološka ambulanta za otroke in Center za duševno zdravje odraslih dostnikov mladostnike Min Max Min Max Min Max N (%) (%) M (%) SD N (%) (%) M (%) SD N (%) (%) M (%) SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 4 20 70 40,0 24,5 3 0 50 20,0 26,5 1 10 10 10,0 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 4 5 50 18,8 21,0 3 10 50 26,7 20,8 1 10 10 10,0 Leta 2020, brez zaustavitve. 3 0 30 11,7 16,1 3 0 40 16,7 20,8 1 10 10 10,0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 3 5 30 15,0 13,2 3 0 40 18,3 20,2 1 10 10 10,0 Leta 2021, brez zaustavitve. 3 0 10 5,0 5,0 3 0 20 10,0 10,0 1 10 10 10,0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 4 0 20 10,0 8,2 3 0 15 8,3 7,6 1 10 10 10,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 4 0 10 3,8 4,8 3 0 10 6,7 5,8 1 10 10 10,0 Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od Razvojna ambulanta Psihiatrična ambulanta Dispanzer za duševno zdravje alkohola Min Max Min Max Min Max Min Max N (%) (%) M (%) SD N (%) (%) M (%) SD N (%) (%) M (%) SD N (%) (%) M (%) SD 1 90 90 90,0 1 10 10 10,0 3 0 80 30,0 43,6 0 1 30 30 30,0 1 3 3 3,0 2 20 30 25,0 7,1 1 10 10 10,0 1 0 0 0,0 1 0 0 0,0 2 20 30 25,0 7,1 1 5 5 5,0 1 0 0 0,0 1 12 12 12,0 2 20 20 20,0 0,0 1 40 40 40,0 1 0 0 0,0 1 0 0 0,0 2 10 20 15,0 7,1 1 20 20 20,0 1 0 0 0,0 1 0 0 0,0 2 10 30 20,0 14,1 1 50 50 50,0 1 0 0 0,0 1 0 0 0,0 2 10 10 10,0 0,0 1 0 0 0,0 146 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga A6 – Izvajanje storitev Tabela 38 Izvajanje storitev v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih po obdobjih. Leta 2020, spomla- Leta 2020, jesenska Leta 2020, brez Leta 2021, obdobje Leta 2021, brez Leta 2022, obdobje Leta 2022, brez danska zaustavitev. zaustavitev. zaustavitve. zaustavitve. zaustavitve. zaustavitve. zaustavitve. Individualno N 4 4 11 8 11 8 15 % vrstica 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 svetovanje % stolpec 25,0 25,0 68,8 50,0 68,8 50,0 93,8 N 1 1 8 2 10 4 15 Tehnike sproščanja % vrstica 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 % stolpec 6,3 6,3 50,0 12,5 62,5 25,0 93,8 Spoprijemanje z N 2 1 7 2 9 4 12 % vrstica 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 depresijo % stolpec 12,5 6,3 43,8 12,5 56,3 25,0 75,0 Spoprijemanje z N 2 1 7 2 9 4 12 % vrstica 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 anksioznostjo % stolpec 12,5 6,3 43,8 12,5 56,3 25,0 75,0 Spoprijemanje s N 2 1 7 2 9 4 13 % vrstica 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 stresom % stolpec 12,5 6,3 43,8 12,5 56,3 25,0 81,3 N 0 0 1 0 2 1 5 Zdravi odnosi % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 100,0 100,0 100,0 % stolpec 0,0 0,0 6,3 0,0 12,5 6,3 31,3 Promocijske N 0 0 6 1 6 3 12 aktivnosti v % vrstica 0,0 0,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 skupnosti % stolpec 0,0 0,0 37,5 6,3 37,5 18,8 75,0 N 0 1 4 2 4 3 4 Drugo % vrstica 0,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 % stolpec 0,0 6,3 25,0 12,5 25,0 18,8 25,0 147 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 39 Najpogostejši način izvajanja prvih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih zavodih po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 9 1 2 1 2 % vrstica 60,0 6,7 13,3 6,7 13,3 nosti. % stolpec 25,0 50,0 50,0 20,0 66,7 Leta 2020 v obdob- N 7 1 0 2 1 ju spomladanske Osebna obravnava. % vrstica 63,6 9,1 0,0 18,2 9,1 % stolpec 19,4 50,0 0,0 40,0 33,3 zaustavitve javnega Telemedicina (npr. N 15 0 2 2 0 življenja: marec– telefonski klic, % vrstica 78,9 0,0 10,5 10,5 0,0 maj. e-pošta, Zoom). % stolpec 41,7 0,0 50,0 40,0 0,0 N 5 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 13,9 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 8 1 2 1 2 % vrstica 57,1 7,1 14,3 7,1 14,3 nosti. % stolpec 22,2 50,0 50,0 20,0 66,7 Leta 2020 v N 23 1 2 3 1 obdobju jesenske Osebna obravnava. % vrstica 76,7 3,3 6,7 10,0 3,3 % stolpec 63,9 50,0 50,0 60,0 33,3 zaustavitve javnega Telemedicina (npr. N 5 0 0 1 0 življenja: novem- telefonski klic, % vrstica 83,3 0,0 0,0 16,7 0,0 ber–december. e-pošta, Zoom). % stolpec 13,9 0,0 0,0 20,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 7 1 2 1 2 % vrstica 53,8 7,7 15,4 7,7 15,4 nosti. % stolpec 19,4 50,0 50,0 20,0 66,7 Leta 2020 v ob- N 25 1 2 4 1 dobju, ko ni bilo Osebna obravnava. % vrstica 75,8 3,0 6,1 12,1 3,0 % stolpec 69,4 50,0 50,0 80,0 33,3 zaustavitve javnega Telemedicina (npr. N 3 0 0 0 0 življenja: junij–ok- telefonski klic, % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 tober. e-pošta, Zoom). % stolpec 8,3 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 2,8 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 6 1 2 1 2 % vrstica 50,0 8,3 16,7 8,3 16,7 nosti. % stolpec 16,7 50,0 50,0 20,0 66,7 Leta 2021 v ob- N 27 1 2 3 1 dobjih zaustavitve Osebna obravnava. % vrstica 79,4 2,9 5,9 8,8 2,9 % stolpec 75,0 50,0 50,0 60,0 33,3 javnega življenja: Telemedicina (npr. N 3 0 0 1 0 januar–februar, ap- telefonski klic, % vrstica 75,0 0,0 0,0 25,0 0,0 ril–maj, december. e-pošta, Zoom). % stolpec 8,3 0,0 0,0 20,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 148 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 6 1 2 1 2 % vrstica 50,0 8,3 16,7 8,3 16,7 nosti. % stolpec 16,7 50,0 50,0 20,0 66,7 Leta 2021 v ob- N 28 1 2 4 1 dobjih, ko ni bilo Osebna obravnava. % vrstica 77,8 2,8 5,6 11,1 2,8 % stolpec 77,8 50,0 50,0 80,0 33,3 zaustavitve javnega Telemedicina (npr. N 2 0 0 0 0 življenja: marec, telefonski klic, % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 junij–november e-pošta, Zoom). % stolpec 5,6 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 5 1 2 1 1 % vrstica 50,0 10,0 20,0 10,0 10,0 nosti. % stolpec 13,9 50,0 50,0 20,0 33,3 N 30 1 2 4 2 Leta 2022 v ob- Osebna obravnava. % vrstica 76,9 2,6 5,1 10,3 5,1 dobju zaustavitve % stolpec 83,3 50,0 50,0 80,0 66,7 javnega življenja: Telemedicina (npr. N 1 0 0 0 0 januar. telefonski klic, % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 e-pošta, Zoom). % stolpec 2,8 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 5 1 2 1 1 % vrstica 50,0 10,0 20,0 10,0 10,0 nosti. % stolpec 13,9 50,0 50,0 20,0 33,3 Leta 2022 v ob- N 31 1 2 4 2 dobju, ko ni bilo Osebna obravnava. % vrstica 77,5 2,5 5,0 10,0 5,0 % stolpec 86,1 50,0 50,0 80,0 66,7 zaustavitve javnega Telemedicina (npr. N 0 0 0 0 0 življenja: od febru- telefonski klic, % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 arja naprej. e-pošta, Zoom). % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 149 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 40 Najpogostejši načini izvajanja ponovnih ambulantnih obravnav pacientov v zdravstvenih zavodih po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 9 1 2 1 1 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 64,3 7,1 14,3 7,1 7,1 % stolpec 25,7 50,0 50,0 20,0 50,0 N 3 0 0 0 1 Osebna obravnava. % vrstica 75,0 0,0 0,0 0,0 25,0 % stolpec 8,6 0,0 0,0 0,0 50,0 Leta 2020 v Na daljavo s pomočjo te- N 11 1 2 1 0 obdobju spomla- lemedicine (npr. telefonski % vrstica 73,3 6,7 13,3 6,7 0,0 danske zausta- klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 31,4 50,0 50,0 20,0 0,0 vitve. Hibridna izvedba (osebna N 9 0 0 3 0 obravnava in telemedici- % vrstica 75,0 0,0 0,0 25,0 0,0 na). % stolpec 25,7 0,0 0,0 60,0 0,0 N 3 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 8,6 0,0 0,0 0,0 0,0 N 8 1 2 1 1 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 % stolpec 22,9 50,0 50,0 20,0 50,0 N 8 0 2 0 1 Leta 2020 v Osebna obravnava. % vrstica 72,7 0,0 18,2 0,0 9,1 % stolpec 22,9 0,0 50,0 0,0 50,0 obdobju jesen- Na daljavo s pomočjo te- N 3 1 0 0 0 ske zaustavitve lemedicine (npr. telefonski % vrstica 75,0 25,0 0,0 0,0 0,0 javnega življenja: klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 8,6 50,0 0,0 0,0 0,0 november–de- Hibridna izvedba (osebna N 16 0 0 4 0 cember. obravnava in telemedici- % vrstica 80,0 0,0 0,0 20,0 0,0 na). % stolpec 45,7 0,0 0,0 80,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 8 1 2 1 1 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 % stolpec 22,9 50,0 50,0 20,0 50,0 N 19 0 2 2 1 Osebna obravnava. % vrstica 79,2 0,0 8,3 8,3 4,2 Leta 2020 v % stolpec 54,3 0,0 50,0 40,0 50,0 obdobju, ko ni Na daljavo s pomočjo te- N 1 0 0 0 0 bilo zaustavitve lemedicine (npr. telefonski % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 javnega življenja: klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 2,9 0,0 0,0 0,0 0,0 junij–oktober. Hibridna izvedba (osebna N 7 1 0 2 0 obravnava in telemedici- % vrstica 70,0 10,0 0,0 20,0 0,0 na). % stolpec 20,0 50,0 0,0 40,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 150 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 7 1 2 1 1 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 58,3 8,3 16,7 8,3 8,3 % stolpec 20,0 50,0 50,0 20,0 50,0 N 17 0 2 2 1 Leta 2021 v Osebna obravnava. % vrstica 77,3 0,0 9,1 9,1 4,5 % stolpec 48,6 0,0 50,0 40,0 50,0 obdobjih zausta- Na daljavo s pomočjo te- N 2 1 0 0 0 vitve javnega lemedicine (npr. telefonski % vrstica 66,7 33,3 0,0 0,0 0,0 življenja: janu- klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 5,7 50,0 0,0 0,0 0,0 ar–februar, april– Hibridna izvedba (osebna N 9 0 0 2 0 maj, december. obravnava in telemedici- % vrstica 81,8 0,0 0,0 18,2 0,0 na). % stolpec 25,7 0,0 0,0 40,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 7 1 2 1 1 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 58,3 8,3 16,7 8,3 8,3 % stolpec 20,0 50,0 50,0 20,0 50,0 N 21 0 2 3 1 Leta 2021 v Osebna obravnava. % vrstica 77,8 0,0 7,4 11,1 3,7 % stolpec 60,0 0,0 50,0 60,0 50,0 obdobjih, ko ni Na daljavo s pomočjo te- N 1 0 0 0 0 bilo zaustavitve lemedicine (npr. telefonski % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 javnega življenja: klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 2,9 0,0 0,0 0,0 0,0 marec, junij–no- Hibridna izvedba (osebna N 6 1 0 1 0 vember. obravnava in telemedici- % vrstica 75,0 12,5 0,0 12,5 0,0 na). % stolpec 17,1 50,0 0,0 20,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 6 1 2 1 0 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 60,0 10,0 20,0 10,0 0,0 % stolpec 17,1 50,0 50,0 20,0 0,0 N 21 0 2 3 2 Osebna obravnava. % vrstica 75,0 0,0 7,1 10,7 7,1 % stolpec 60,0 0,0 50,0 60,0 100,0 Leta 2022 v ob- Na daljavo s pomočjo te- N 0 1 0 0 0 dobju zaustavitve lemedicine (npr. telefonski % vrstica 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 javnega življenja: klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 0,0 50,0 0,0 0,0 0,0 januar. Hibridna izvedba (osebna N 8 0 0 1 0 obravnava in telemedici- % vrstica 88,9 0,0 0,0 11,1 0,0 na). % stolpec 22,9 0,0 0,0 20,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 151 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo N 6 1 2 1 0 Manjkajoče vrednosti. % vrstica 60,0 10,0 20,0 10,0 0,0 % stolpec 17,1 50,0 50,0 20,0 0,0 N 25 0 2 3 2 Leta 2022 v Osebna obravnava. % vrstica 78,1 0,0 6,3 9,4 6,3 % stolpec 71,4 0,0 50,0 60,0 100,0 obdobju, ko ni Na daljavo s pomočjo te- N 1 0 0 0 0 bilo zaustavitve lemedicine (npr. telefonski % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 javnega življen- klic, e-pošta, Zoom). % stolpec 2,9 0,0 0,0 0,0 0,0 ja: od februarja Hibridna izvedba (osebna N 3 1 0 1 0 naprej. obravnava in telemedici- % vrstica 60,0 20,0 0,0 20,0 0,0 na). % stolpec 8,6 50,0 0,0 20,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Tabela 41 Povprečno število oseb, obravnavanih kot nujni primer v zdravstvenih zavodih, po obdobjih. Univerzitetni klinični Zdravstveni dom Psihiatrična bolnišnica center ali klinika N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD Leta 2020 v obdobju spomladanske za- 1 10 10 10,0 1 15 15 15,0 3 7 20 12,3 6,8 ustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve 1 15 15 15,0 1 20 20 20,0 3 10 30 20,0 10,0 javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zausta- 1 10 10 10,0 1 50 50 50,0 3 15 18 16,0 1,7 vitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, de- 1 20 20 20,0 1 40 40 40,0 3 15 35 23,3 10,4 cember. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zausta- vitve javnega življenja: marec, junij–no- 1 15 15 15,0 1 50 50 50,0 3 15 33 22,7 9,3 vember. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega 1 15 15 15,0 1 30 30 30,0 3 15 37 24,0 11,5 življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve 1 15 15 15,0 1 50 50 50,0 3 15 34 23,0 9,9 javnega življenja: od februarja naprej. 152 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 42 Organizacija obiskov pacientov v zdravstvenih zavodih po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 2 2 0 % vrstica 20,0 0,0 40,0 40,0 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 66,7 40,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 0 2 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 svojca. % stolpec 0,0 0,0 0,0 40,0 0,0 Leta 2020 Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 v obdobju jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 spomladanske število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 zaustavitve jav- N 0 0 0 0 0 nega življenja: Obiski so bili dovol- % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 marec–maj. jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 1 2 0 % vrstica 25,0 0,0 25,0 50,0 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 33,3 40,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 0 2 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 svojca. % stolpec 0,0 0,0 0,0 40,0 0,0 Leta 2020 v ob- Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 dobju jesenske jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 zaustavitve jav- število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 nega življenja: N 0 0 0 0 0 november–de- Obiski so bili dovol- % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 cember. jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 2 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 66,7 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 153 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 1 4 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 20,0 80,0 0,0 svojca. % stolpec 0,0 0,0 33,3 80,0 0,0 Leta 2020 v Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 obdobju, ko jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni bilo zausta- število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 vitve javnega N 0 0 0 0 0 življenja: junij– Obiski so bili dovol- % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 oktober. jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 1 0 0 % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 N 0 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 0 1 0 % vrstica 50,0 0,0 0,0 50,0 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 0,0 20,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 0 3 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 Leta 2021 svojca. % stolpec 0,0 0,0 0,0 60,0 0,0 v obdobjih Obiski so bili dovol- N 0 0 1 0 0 zaustavitve jav- jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 nega življenja: število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 januar–febru- Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 ar, april–maj, % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 december. Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 2 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 66,7 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 154 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 1 3 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 25,0 75,0 0,0 svojca. % stolpec 0,0 0,0 33,3 60,0 0,0 Leta 2021 v Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 obdobjih, ko ni jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 bilo zaustavitve število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 javnega živl- N 0 0 1 0 0 jenja: marec, Obiski so bili dovol- % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 junij–november jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 0 1 0 % vrstica 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 0,0 20,0 0,0 N 0 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 1 1 0 % vrstica 33,3 0,0 33,3 33,3 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 33,3 20,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 0 3 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 svojca. % stolpec 0,0 0,0 0,0 60,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 Leta 2022 v ob- jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 dobju zausta- število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 vitve javnega ži- N 0 0 0 0 0 vljenja: januar. Obiski so bili dovol- % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 2 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 66,7 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 155 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 1 1 0 1 0 % vrstica 33,3 33,3 0,0 33,3 0,0 nosti. % stolpec 33,3 100,0 0,0 20,0 0,0 Obiski niso bili N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 dovoljeni. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili do- N 0 0 1 3 0 voljeni le za enega % vrstica 0,0 0,0 25,0 75,0 0,0 svojca. % stolpec 0,0 0,0 33,3 60,0 0,0 Leta 2022 v Obiski so bili dovol- N 0 0 0 0 0 obdobju, ko ni jeni le za omejeno % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 bilo zaustavitve število svojcev. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 javnega življen- N 0 0 0 0 0 ja: od februarja Obiski so bili dovol- % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 naprej. jeni le za svojce. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Obiski so bili dovol- N 0 0 1 1 0 % vrstica 0,0 0,0 50,0 50,0 0,0 jeni za vse. % stolpec 0,0 0,0 33,3 20,0 0,0 N 0 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 Se ne nanaša na N 1 0 0 0 1 % vrstica 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 nas. % stolpec 33,3 0,0 0,0 0,0 100,0 Tabela 43 Izvajanje skupnostnih obravnav v zdravstvenih zavodih, po obdobjih. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 4 1 0 1 2 % vrstica 50,0 12,5 0,0 12,5 25,0 nosti. % stolpec 40,0 100,0 0,0 100,0 100,0 Leta 2020 N 1 0 1 0 0 v obdobju Da. % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 spomladanske % stolpec 10,0 0,0 50,0 0,0 0,0 zaustavitve jav- Da, v prilagojeni/ N 2 0 1 0 0 nega življenja: % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 okrnjeni obliki. marec–maj. % stolpec 20,0 0,0 50,0 0,0 0,0 N 3 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 30,0 0,0 0,0 0,0 0,0 156 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 4 1 0 1 2 % vrstica 50,0 12,5 0,0 12,5 25,0 nosti. % stolpec 40,0 100,0 0,0 100,0 100,0 Leta 2020 v ob- N 1 0 1 0 0 dobju jesenske Da. % vrstica 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 zaustavitve jav- % stolpec 10,0 0,0 50,0 0,0 0,0 nega življenja: Da, v prilagojeni/ N 3 0 1 0 0 november–de- % vrstica 75,0 0,0 25,0 0,0 0,0 okrnjeni obliki. cember. % stolpec 30,0 0,0 50,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 4 1 0 1 2 % vrstica 50,0 12,5 0,0 12,5 25,0 nosti. % stolpec 40,0 100,0 0,0 100,0 100,0 Leta 2020 v ob- N 4 0 2 0 0 dobju, ko ni bilo Da. % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 zaustavitve jav- % stolpec 40,0 0,0 100,0 0,0 0,0 N 0 0 0 0 0 nega življenja: Da, v prilagojeni/ % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 junij–oktober. okrnjeni obliki. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 4 1 0 1 2 % vrstica 50,0 12,5 0,0 12,5 25,0 nosti. Leta 2021 % stolpec 40,0 100,0 0,0 100,0 100,0 v obdobjih N 2 0 1 0 0 zaustavitve jav- Da. % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 nega življenja: % stolpec 20,0 0,0 50,0 0,0 0,0 N 2 0 1 0 0 januar–febru- Da, v prilagojeni/ % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 ar, april–maj, okrnjeni obliki. % stolpec 20,0 0,0 50,0 0,0 0,0 december. N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 4 1 0 1 2 % vrstica 50,0 12,5 0,0 12,5 25,0 nosti. % stolpec 40,0 100,0 0,0 100,0 100,0 Leta 2021 v N 4 0 2 0 0 obdobjih, ko ni Da. % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 bilo zaustavitve % stolpec 40,0 0,0 100,0 0,0 0,0 javnega življen- Da, v prilagojeni/ N 0 0 0 0 0 ja: marec, junij– % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 okrnjeni obliki. november. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 157 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 3 1 0 1 1 % vrstica 50,0 16,7 0,0 16,7 16,7 nosti. % stolpec 30,0 100,0 0,0 100,0 50,0 N 3 0 1 0 1 Leta 2022 v Da. % vrstica 60,0 0,0 20,0 0,0 20,0 obdobju zausta- % stolpec 30,0 0,0 50,0 0,0 50,0 vitve javnega Da, v prilagojeni/ N 2 0 1 0 0 življenja: januar. % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 okrnjeni obliki. % stolpec 20,0 0,0 50,0 0,0 0,0 N 2 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 4 1 0 1 1 % vrstica 57,1 14,3 0,0 14,3 14,3 nosti. % stolpec 40,0 100,0 0,0 100,0 50,0 Leta 2022 v N 5 0 2 0 1 obdobju, ko ni Da. % vrstica 62,5 0,0 25,0 0,0 12,5 bilo zaustavitve % stolpec 50,0 0,0 100,0 0,0 50,0 javnega življen- Da, v prilagojeni/ N 0 0 0 0 0 ja: od februarja % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 okrnjeni obliki. naprej. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Ne. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 10,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Tabela 44 Izvedene storitve skupnostne obravnave po zdravstvenih zavodih in časovnih obdobjih. Psihiatrična Zdravstveni dom Drugo bolnišnica N 2 1 0 Prvi obisk. % vrstica 66,7 33,3 0,0 % stolpec 40,0 50,0 0,0 N 2 1 0 Ponovni obisk. % vrstica 66,7 33,3 0,0 Leta 2020 v obdobju % stolpec 40,0 50,0 0,0 spomladanske zaustavitve Aplikacija depo N 2 1 0 % vrstica 66,7 33,3 0,0 javnega življenja: marec– terapije. % stolpec 40,0 50,0 0,0 maj. Posveti z zunanjimi N 1 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 izvajalci. % stolpec 20,0 0,0 0,0 N 1 1 0 Drugo. % vrstica 50,0 50,0 0,0 % stolpec 20,0 50,0 0,0 158 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Psihiatrična Zdravstveni dom Drugo bolnišnica N 3 2 0 Prvi obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 % stolpec 60,0 100,0 0,0 N 3 2 0 Ponovni obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 Leta 2020 v obdobju je- % stolpec 60,0 100,0 0,0 senske zaustavitve javnega Aplikacija depo N 3 2 0 % vrstica 60,0 40,0 0,0 življenja: november–de- terapije. % stolpec 60,0 100,0 0,0 cember. Posveti z zunanjimi N 2 1 0 % vrstica 66,70 33,30 0,00 izvajalci. % stolpec 40,00 50,00 0,00 N 2 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 40,0 0,0 0,0 N 3 2 0 Prvi obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 % stolpec 60,0 100,0 0,0 N 3 2 0 Ponovni obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 % stolpec 60,0 100,0 0,0 Leta 2020 v obdobju, ko Aplikacija depo N 3 2 0 ni bilo zaustavitve javnega % vrstica 60,0 40,0 0,0 terapije. življenja: junij–oktober. % stolpec 60,0 100,0 0,0 Posveti z zunanjimi N 3 1 0 % vrstica 75,0 25,0 0,0 izvajalci. % stolpec 60,0 50,0 0,0 N 2 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 40,0 0,0 0,0 N 3 2 0 Prvi obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 % stolpec 60,0 100,0 0,0 N 3 2 0 Ponovni obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 Leta 2021 v obdobjih za- % stolpec 60,0 100,0 0,0 ustavitve javnega življenja: Aplikacija depo N 3 2 0 % vrstica 60,0 40,0 0,0 januar–februar, april–maj, terapije. % stolpec 60,0 100,0 0,0 december. Posveti z zunanjimi N 3 1 0 % vrstica 75,0 25,0 0,0 izvajalci. % stolpec 60,0 50,0 0,0 N 2 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 40,0 0,0 0,0 159 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Psihiatrična Zdravstveni dom Drugo bolnišnica N 3 2 0 Prvi obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 % stolpec 60,0 100,0 0,0 N 3 2 0 Ponovni obisk. % vrstica 60,0 40,0 0,0 Leta 2021 v obdobjih, ko % stolpec 60,0 100,0 0,0 ni bilo zaustavitve javnega Aplikacija depo N 3 2 0 % vrstica 60,0 40,0 0,0 življenja: marec, junij–no- terapije. % stolpec 60,0 100,0 0,0 vember. Posveti z zunanjimi N 3 1 0 % vrstica 75,0 25,0 0,0 izvajalci. % stolpec 60,0 50,0 0,0 N 1 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 N 5 2 1 Prvi obisk. % vrstica 62,5 25,0 12,5 % stolpec 100,0 100,0 100,0 N 3 2 1 Ponovni obisk. % vrstica 50,0 33,3 16,7 % stolpec 60,0 100,0 100,0 Leta 2022 v obdobju za- Aplikacija depo N 3 2 1 ustavitve javnega življenja: % vrstica 50,0 33,3 16,7 terapije. januar. % stolpec 60,0 100,0 100,0 Posveti z zunanjimi N 3 1 1 % vrstica 60,0 20,0 20,0 izvajalci. % stolpec 60,0 50,0 100,0 N 1 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 N 4 2 1 Prvi obisk. % vrstica 57,1 28,6 14,3 % stolpec 80,0 100,0 100,0 N 4 2 1 Leta 2022 v obdobju, ko Ponovni obisk. % vrstica 57,1 28,6 14,3 ni bilo zaustavitve javnega % stolpec 80,0 100,0 100,0 življenja: od februarja Aplikacija depo N 3 2 1 naprej (februar – bistveno % vrstica 50,0 33,3 16,7 terapije. sproščanje, maj – prekli- % stolpec 60,0 100,0 100,0 cani vsi ukrepi za zajezitev Posveti z zunanjimi N 3 1 1 okužbe s covidom-19). % vrstica 60,0 20,0 20,0 izvajalci. % stolpec 60,0 50,0 100,0 N 1 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 % stolpec 20,0 0,0 0,0 160 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 45 Ocena skupnega števila vseh obiskov pacientov v skupnosti po zdravstvenih zavodih in obdobjih. Zdravstveni dom Psihiatrična bolnišnica Drugo N Min Max M SD N Min Max M SD N Min Max M SD Leta 2020, spomladanska zaustavitev. 3 0 10 6,0 5,3 1 40 40 40,0 0 Leta 2020, jesenska zaustavitev. 3 10 40 23,0 15,4 1 40 40 40,0 0 Leta 2020, brez zaustavitve. 3 15 60 40,3 23,0 1 40 40 40,0 0 Leta 2021, v obdobju zaustavitve. 3 15 60 43,0 24,4 1 40 40 40,0 0 Leta 2021, brez zaustavitve. 3 15 90 51,7 37,5 1 40 40 40,0 0 Leta 2022, v obdobju zaustavitve. 4 15 140 65,3 57,4 1 40 40 40,0 1 20 20 20,0 Leta 2022, brez zaustavitve. 4 15 190 89,5 75,5 1 40 40 40,0 1 100 100 100,0 Priloga A7 – Telemedicina Tabela 46 Najpogosteje izvajane oblike telemedicine v zdravstvenih zavodih po obdobjih epidemije. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični cen- dom bolnišnica bolnišnica ter ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 8 1 2 1 1 % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 nosti. % stolpec 25,8 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 17 1 3 3 1 % vrstica 68,0 4,0 12,0 12,0 4,0 telefonu. Leta 2020 % stolpec 54,8 50,0 60,0 50,0 50,0 N v obdobju Obravnava po 0 0 0 0 0 % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 spomladanske e-pošti. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 zaustavitve Obravnava s po- N 3 0 0 2 0 javnega živl- močjo aplikacije % vrstica 60,0 0,0 0,0 40,0 0,0 jenja: marec– za video klic. % stolpec 9,7 0,0 0,0 33,3 0,0 maj. Nismo izvajali sto- N 2 0 0 0 0 ritev s pomočjo % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telemedicine. % stolpec 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 161 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični cen- dom bolnišnica bolnišnica ter ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 8 1 2 1 1 % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 nosti. % stolpec 25,8 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 11 1 3 3 0 % vrstica 61,1 5,6 16,7 16,7 0,0 telefonu. % stolpec 35,5 50,0 60,0 50,0 0,0 Leta 2020 v Obravnava po N 3 0 0 0 0 obdobju jesen- % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 e-pošti. ske zaustavitve % stolpec 9,7 0,0 0,0 0,0 0,0 javnega živl- Obravnava s po- N 6 0 0 2 1 jenja: novem- močjo aplikacije % vrstica 66,7 0,0 0,0 22,2 11,1 ber–december. za video klic. % stolpec 19,4 0,0 0,0 33,3 50,0 Nismo izvajali sto- N 2 0 0 0 0 ritev s pomočjo % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telemedicine. % stolpec 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 8 1 2 1 1 % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 nosti. % stolpec 25,8 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 10 1 2 3 0 % vrstica 62,5 6,3 12,5 18,8 0,0 telefonu. % stolpec 32,3 50,0 40,0 50,0 0,0 Leta 2020 v Obravnava po N 3 0 0 0 0 obdobju, ko % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 e-pošti. ni bilo zausta- % stolpec 9,7 0,0 0,0 0,0 0,0 vitve javnega Obravnava s po- N 3 0 0 1 1 življenja: junij– močjo aplikacije % vrstica 60,0 0,0 0,0 20,0 20,0 oktober. za video klic. % stolpec 9,7 0,0 0,0 16,7 50,0 Nismo izvajali sto- N 7 0 0 0 0 ritev s pomočjo % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telemedicine. % stolpec 22,6 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 1 1 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 50,0 50,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 20,0 16,7 0,0 162 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični cen- dom bolnišnica bolnišnica ter ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 7 1 2 1 1 % vrstica 58,3 8,3 16,7 8,3 8,3 nosti. % stolpec 22,6 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 10 1 2 3 0 % vrstica 62,5 6,3 12,5 18,8 0,0 telefonu. Leta 2021 v % stolpec 32,3 50,0 40,0 50,0 0,0 N obdobjih za- Obravnava po 4 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ustavitve jav- e-pošti. % stolpec 12,9 0,0 0,0 0,0 0,0 nega življenja: Obravnava s po- N 5 0 0 1 1 januar–febru- močjo aplikacije % vrstica 71,4 0,0 0,0 14,3 14,3 ar, april–maj, za video klic. % stolpec 16,1 0,0 0,0 16,7 50,0 december. Nismo izvajali sto- N 5 0 0 0 0 ritev s pomočjo % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telemedicine. % stolpec 16,1 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 1 1 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 50,0 50,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 20,0 16,7 0,0 Manjkajoče vred- N 7 1 2 1 1 % vrstica 58,3 8,3 16,7 8,3 8,3 nosti. % stolpec 22,6 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 11 1 2 3 0 % vrstica 64,7 5,9 11,8 17,6 0,0 telefonu. Leta 2021 v % stolpec 35,5 50,0 40,0 50,0 0,0 N obdobjih, ko Obravnava po 3 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni bilo zausta- e-pošti. % stolpec 9,7 0,0 0,0 0,0 0,0 vitve javnega Obravnava s po- N 3 0 0 1 1 življenja: močjo aplikacije % vrstica 60,0 0,0 0,0 20,0 20,0 marec, junij– za video klic. % stolpec 9,7 0,0 0,0 16,7 50,0 november. Nismo izvajali sto- N 7 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 87,5 0,0 0,0 12,5 0,0 telemedicine. % stolpec 22,6 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 20,0 0,0 0,0 163 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični cen- dom bolnišnica bolnišnica ter ali klinika Drugo Manjkajoče vred- N 6 1 2 1 0 % vrstica 60,0 10,0 20,0 10,0 0,0 nosti. % stolpec 19,4 50,0 40,0 16,7 0,0 Obravnava po N 11 1 2 3 1 % vrstica 61,1 5,6 11,1 16,7 5,6 telefonu. % stolpec 35,5 50,0 40,0 50,0 50,0 N Leta 2022 v Obravnava po 4 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 obdobju za- e-pošti. % stolpec 12,9 0,0 0,0 0,0 0,0 ustavitve jav- Obravnava s po- N 4 0 0 1 1 nega življenja: močjo aplikacije % vrstica 66,7 0,0 0,0 16,7 16,7 januar. za video klic. % stolpec 12,9 0,0 0,0 16,7 50,0 Nismo izvajali sto- N 6 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 85,7 0,0 0,0 14,3 0,0 telemedicine. % stolpec 19,4 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 20,0 0,0 0,0 Manjkajoče vred- N 7 1 2 1 0 % vrstica 63,6 9,1 18,2 9,1 0,0 nosti. % stolpec 22,6 50,0 40,0 16,7 0,0 Obravnava po N 11 1 2 3 1 % vrstica 61,1 5,6 11,1 16,7 5,6 telefonu. Leta 2022 v % stolpec 35,5 50,0 40,0 50,0 50,0 N obdobju, ko Obravnava po 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni bilo zausta- e-pošti. % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 vitve javnega Obravnava s po- N 3 0 0 1 1 življenja: od močjo aplikacije % vrstica 60,0 0,0 0,0 20,0 20,0 februarja za video klic. % stolpec 9,7 0,0 0,0 16,7 50,0 naprej. Nismo izvajali sto- N 7 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 87,5 0,0 0,0 12,5 0,0 telemedicine. % stolpec 22,6 0,0 0,0 16,7 0,0 N 2 0 1 0 0 Drugo. % vrstica 66,7 0,0 33,3 0,0 0,0 % stolpec 6,5 0,0 20,0 0,0 0,0 164 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 47 Oblike telemedicine, ki so jih zdravstveni zavodi izvajali v najmanjši meri, po obdobjih epidemije. Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 8 1 2 1 1 % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 vrednosti. % stolpec 25,8 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 2 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. % stolpec 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2020 Obravnava po N 7 0 1 2 0 v obdobju % vrstica 70,0 0,0 10,0 20,0 0,0 e-pošti. spomladanske % stolpec 22,6 0,0 20,0 33,3 0,0 zaustavitve jav- Obravnava s po- N 12 1 2 3 1 nega življenja: močjo aplikacije % vrstica 63,2 5,3 10,5 15,8 5,3 marec–maj. za video klic. % stolpec 38,7 50,0 40,0 50,0 50,0 Nismo izvajali sto- N 1 0 0 0 0 ritev s pomočjo % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telemedicine. % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 N 1 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 8 1 2 1 1 % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 vrednosti. % stolpec 25,8 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2020 v ob- Obravnava po N 9 0 0 2 1 dobju jesenske % vrstica 75,0 0,0 0,0 16,7 8,3 e-pošti. zaustavitve jav- % stolpec 29,0 0,0 0,0 33,3 50,0 nega življenja: Obravnava s po- N 13 1 3 3 0 november–de- močjo aplikacije % vrstica 65,0 5,0 15,0 15,0 0,0 cember. za video klic. % stolpec 41,9 50,0 60,0 50,0 0,0 Nismo izvajali sto- N 0 0 0 0 0 ritev s pomočjo % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telemedicine. % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 165 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 8 1 2 1 1 % vrstica 61,5 7,7 15,4 7,7 7,7 vrednosti. % stolpec 25,8 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2020 v Obravnava po N 9 0 0 1 1 obdobju, ko % vrstica 81,8 0,0 0,0 9,1 9,1 e-pošti. ni bilo zausta- % stolpec 29,0 0,0 0,0 16,7 50,0 vitve javnega Obravnava s po- N 12 1 3 3 0 življenja: junij– močjo aplikacije % vrstica 63,2 5,3 15,8 15,8 0,0 oktober. za video klic. % stolpec 38,7 50,0 60,0 50,0 0,0 Nismo izvajali sto- N 1 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 50,0 0,0 0,0 50,0 0,0 telemedicine. % stolpec 3,2 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 7 1 2 1 1 % vrstica 58,3 8,3 16,7 8,3 8,3 vrednosti. % stolpec 22,6 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. Leta 2021 % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 N v obdobjih Obravnava po 10 0 0 1 1 % vrstica 83,3 0,0 0,0 8,3 8,3 zaustavitve jav- e-pošti. % stolpec 32,3 0,0 0,0 16,7 50,0 nega življenja: Obravnava s po- N 12 1 3 3 0 januar–febru- močjo aplikacije % vrstica 63,2 5,3 15,8 15,8 0,0 ar, april–maj, za video klic. % stolpec 38,7 50,0 60,0 50,0 0,0 december. Nismo izvajali sto- N 1 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 50,0 0,0 0,0 50,0 0,0 telemedicine. % stolpec 3,2 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 166 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 7 1 2 1 1 % vrstica 58,3 8,3 16,7 8,3 8,3 vrednosti. % stolpec 22,6 50,0 40,0 16,7 50,0 Obravnava po N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. Leta 2021 v % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 N obdobjih, ko ni Obravnava po 9 0 0 1 1 % vrstica 81,8 0,0 0,0 9,1 9,1 bilo zaustavitve e-pošti. % stolpec 29,0 0,0 0,0 16,7 50,0 javnega živl- Obravnava s po- N 12 1 3 3 0 jenja: marec, močjo aplikacije % vrstica 63,2 5,3 15,8 15,8 0,0 junij–novem- za video klic. % stolpec 38,7 50,0 60,0 50,0 0,0 ber. Nismo izvajali sto- N 2 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 66,7 0,0 0,0 33,3 0,0 telemedicine. % stolpec 6,5 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Manjkajoče N 6 1 2 1 0 % vrstica 60,0 10,0 20,0 10,0 0,0 vrednosti. % stolpec 19,4 50,0 40,0 16,7 0,0 Obravnava po N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 N Leta 2022 Obravnava po 9 0 0 1 1 % vrstica 81,8 0,0 0,0 9,1 9,1 v obdobju e-pošti. % stolpec 29,0 0,0 0,0 16,7 50,0 zaustavitve jav- Obravnava s po- N 13 1 3 3 1 nega življenja: močjo aplikacije % vrstica 61,9 4,8 14,3 14,3 4,8 januar. za video klic. % stolpec 41,9 50,0 60,0 50,0 50,0 Nismo izvajali sto- N 2 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 66,7 0,0 0,0 33,3 0,0 telemedicine. % stolpec 6,5 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 167 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Drugo Manjkajoče N 7 1 2 1 0 % vrstica 63,6 9,1 18,2 9,1 0,0 vrednosti. % stolpec 22,6 50,0 40,0 16,7 0,0 Obravnava po N 1 0 0 0 0 % vrstica 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 telefonu. % stolpec 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Leta 2022 v Obravnava po N 8 0 0 1 1 obdobju, ko ni % vrstica 80,0 0,0 0,0 10,0 10,0 e-pošti. bilo zaustavitve % stolpec 25,8 0,0 0,0 16,7 50,0 javnega življen- Obravnava s po- N 13 1 3 3 1 ja: od februarja močjo aplikacije % vrstica 61,9 4,8 14,3 14,3 4,8 naprej. za video klic. % stolpec 41,9 50,0 60,0 50,0 50,0 Nismo izvajali sto- N 2 0 0 1 0 ritev s pomočjo % vrstica 66,7 0,0 0,0 33,3 0,0 telemedicine. % stolpec 6,5 0,0 0,0 16,7 0,0 N 0 0 0 0 0 Drugo. % vrstica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 % stolpec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Tabela 48 Izvajane vrste storitev s pomočjo telemedicine v zdravstvenih zavodih po merjenih obdobjih (v odstotkih). Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center Storitev (%) dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Prvi psihiatrični pregled. 21,7 0,0 100,0 0,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 47,8 100,0 100,0 80,0 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 21,7 0,0 66,7 20,0 Psihodiagnostična ocena. 4,3 0,0 33,3 Leta 2020 v obdob- Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 26,1 0,0 33,3 40,0 ju spomladanske Površinska psihoterapevtska obravnava ali zaustavitve javnega 56,5 100,0 100,0 60,0 psihološko svetovanje. življenja: marec–maj. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 26,1 0,0 33,3 0,0 Delovno terapevtski ukrepi. 17,4 0,0 33,3 0,0 Posveti s socialnimi delavci. 30,4 0,0 66,7 40,0 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 65,2 100,0 66,7 100,0 Druge intervencije. 39,1 0,0 66,7 20,0 Prvi psihiatrični pregled. 23,8 0,0 50,0 0,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 47,6 100,0 50,0 80,0 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 23,8 0,0 50,0 40,0 Psihodiagnostična ocena. 14,3 0,0 50,0 0,0 Leta 2020 v obdobju Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 19,0 0,0 50,0 60,0 jesenske zaustavitve Površinska psihoterapevtska obravnava ali 61,9 100,0 50,0 80,0 javnega življenja: no- psihološko svetovanje. vember–december. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 23,8 0,0 50,0 0,0 Delovno terapevtski ukrepi. 28,6 0,0 50,0 Posveti s socialnimi delavci. 42,9 0,0 50,0 60,0 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 61,9 100,0 50,0 100,0 Druge intervencije. 47,6 0,0 0,0 20,0 168 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center Storitev (%) dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Prvi psihiatrični pregled. 15,8 0,0 50,0 0,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 36,8 100,0 100,0 80,0 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 10,5 0,0 50,0 0,0 Psihodiagnostična ocena. 10,5 0,0 50,0 0,0 Leta 2020 v obdobju, Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 21,1 100,0 50,0 60,0 ko ni bilo zaustavitve Površinska psihoterapevtska obravnava ali 68,4 100,0 50,0 80,0 javnega življenja: psihološko svetovanje. junij–oktober. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 21,1 0,0 50,0 0,0 Delovno terapevtski ukrepi. 15,8 0,0 50,0 Posveti s socialnimi delavci. 31,6 0,0 100,0 40,0 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 68,4 100,0 50,0 80,0 Druge intervencije. 47,4 0,0 100,0 20,0 Prvi psihiatrični pregled. 21,1 0,0 50,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 47,4 100,0 100,0 80,0 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 15,8 0,0 50,0 20,0 Leta 2021 v obdobjih Psihodiagnostična ocena. 21,1 0,0 50,0 zaustavitve javnega Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 36,8 100,0 50,0 60,0 življenja: januar– Površinska psihoterapevtska obravnava ali 68,4 100,0 50,0 80,0 februar, april–maj, psihološko svetovanje. december. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 26,3 0,0 50,0 0,0 Delovno terapevtski ukrepi. 15,8 0,0 50,0 20,0 Posveti s socialnimi delavci. 36,8 0,0 100,0 80,0 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 68,4 100,0 50,0 100,0 Druge intervencije. 42,1 0,0 100,0 40,0 Prvi psihiatrični pregled. 17,6 0,0 50,0 0,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 47,1 100,0 50,0 33,3 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 11,8 0,0 50,0 0,0 Psihodiagnostična ocena. 17,6 0,0 50,0 0,0 Leta 2021 v obdobjih, Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 35,3 100,0 50,0 33,3 ko ni bilo zaustavitve Površinska psihoterapevtska obravnava ali 70,6 100,0 50,0 66,7 javnega življenja: ma- psihološko svetovanje. rec, junij–november. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 29,4 0,0 50,0 0,0 Delovno terapevtski ukrepi. 23,5 0,0 50,0 33,3 Posveti s socialnimi delavci. 47,1 0,0 100,0 33,3 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 82,4 100,0 50,0 33,3 Druge intervencije. 35,3 0,0 100,0 66,7 Prvi psihiatrični pregled. 17,6 0,0 50,0 0,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 41,2 100,0 100,0 60,0 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 11,8 0,0 50,0 0,0 Psihodiagnostična ocena. 17,6 0,0 50,0 0,0 Leta 2022 v obdobju Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 35,3 100,0 50,0 40,0 Površinska psihoterapevtska obravnava ali zaustavitve javnega 64,7 100,0 100,0 60,0 psihološko svetovanje. življenja: januar. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 29,4 0,0 50,0 20,0 Delovno terapevtski ukrepi. 11,8 0,0 50,0 20,0 Posveti s socialnimi delavci. 47,1 0,0 100,0 40,0 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 82,4 100,0 50,0 40,0 Druge intervencije. 35,3 0,0 100,0 40,0 169 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center Storitev (%) dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Prvi psihiatrični pregled. 12,5 0,0 0,0 0,0 Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. 43,8 100,0 33,3 Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. 12,5 0,0 0,0 0,0 Psihodiagnostična ocena. 18,8 0,0 0,0 0,0 Leta 2022 v obdobju, Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 25,0 100,0 0,0 33,3 ko ni bilo zaustavitve Površinska psihoterapevtska obravnava ali javnega življenja: od 56,3 100,0 66,7 psihološko svetovanje. februarja naprej. Prva ocena oz. sprejem pacienta. 31,3 33,3 Delovno terapevtski ukrepi. 12,5 33,3 Posveti s socialnimi delavci. 43,8 100,0 66,7 Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. 75,0 100,0 33,3 Druge intervencije. 37,5 100,0 66,7 Tabela 49 Storitve, izvedene s pomočjo telemedicine v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih, po obdobjih. 2020, obdobje spomladanske 2020, obdobje 2020, obdobje 2021, obdobje za- 2021, obdobje 2022, obdobje za- 2022, obdobje zaustavitve jesenske zaustavitve brez zaustavitve ustavitve javnega brez zaustavitve ustavitve javnega brez zaustavitve javnega življenja. javnega življenja. javnega življenja. življenja. javnega življenja. življenja. javnega življenja. Individualno svetovanje (%) 73,3 80,0 80,0 80,0 66,7 80,0 80,0 Tehnike sproščanja (%) 20,0 40,0 40,0 50,0 70,0 70,0 80,0 Spoprijemanje z depresijo (%) 16,7 16,7 16,7 50,0 50,0 66,7 83,3 Spoprijemanje z anksioznostjo (%) 12,5 12,5 25,0 37,5 50,0 62,5 75,0 Spoprijemanje s stresom (%) 33,3 44,4 33,3 44,4 44,4 66,7 55,5 Zdravi odnosi (%) 25,0 25,0 50,0 50,0 75,0 Promocijske aktivnosti v skupnosti (%) 14,3 28,6 42,9 42,9 57,1 57,1 85,7 Drugo 66,7 33,3 33,3 66,7 66,7 66,7 66,7 170 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 50 Izvedba dodatnih usposabljanj na področju telemedicine po ustanovah. Psihiatrična Univerzitetni klinični Zdravstveni dom Splošna bolnišnica bolnišnica center ali klinika Manjkajoče N 5 0 2 1 % vrstica 62,5 0,0 25,0 12,5 vrednosti. % stolpec 10,4 0,0 40,0 16,7 N 5 0 0 1 Da. % vrstica 83,3 0,0 0,0 16,7 % stolpec 10,4 0,0 0,0 16,7 N 38 2 2 3 Ne. % vrstica 82,6 4,3 4,3 6,5 % stolpec 79,2 100,0 40,0 50,0 Tabela 51 Vrste izvedenih dodatnih usposabljanj na področju telemedicine. Zdravstveni dom N Delež (%) Delež primerov (%) Za izvedbo svetovanja na daljavo 4 66,7 80,0 Vrsta usposabljanj Ocena stanja in potreb na daljavo 1 16,7 20,0 Drugo 1 16,7 20,0 Tabela 52 Pregled pojavnosti posameznih ovir za izvajanje telemedicine po ustanovah. Za vsak tip ovire so prikazane povprečne vrednosti na lestvici od 1 (»Sploh ni bilo ovir«) do 5 (»Zelo veliko ovir«). Univerzitetni Zdravstveni Splošna Psihiatrična klinični center Ovire dom bolnišnica bolnišnica ali klinika Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije na strani stro- N 42 2 3 5 kovnega kadra. M 1,8 3,0 2,3 1,8 Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije na strani pa- N 43 2 3 5 cientov. M 3,3 3,5 3,7 2,6 Nezadostna količina opreme (računalniške, telefonske ipd.) N 43 2 3 5 za izvajanje telemedicine na strani zdravstvenega zavoda. M 2,5 3,5 2,7 2,8 Zastarela oziroma neprimerna oprema, ki je oteževala izva- N 43 2 3 5 janje telemedicine, na strani zdravstvenega zavoda. M 2,2 3,0 1,7 2,8 Zastarela oziroma neprimerna oprema, ki je oteževala izva- N 43 2 3 5 janje telemedicine, na strani pacientov. M 3,0 4,0 2,0 3,0 Težave z internetno ali telefonsko povezavo na strani stro- N 43 2 3 5 kovnega kadra. M 1,8 2,0 1,7 2,6 Težave z internetno ali telefonsko povezavo na strani pa- N 43 2 3 5 cientov. M 2,9 3,5 1,7 3,2 N Nedostopnost do tehnične opreme s strani pacientov. 43 2 3 5 M 3,1 3,5 2,3 3,0 Nepripravljenost za izvajanje telemedicine s strani strokov- N 42 2 3 5 nega kadra. M 1,8 3,0 1,7 1,6 Nepripravljenost za sodelovanje pri obravnavah na daljavo N 42 2 3 5 oziroma s pomočjo telemedicine s strani pacientov. M 3,2 3,0 2,7 2,8 171 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 PRILOGA B Priloga B1 – Prostorske kapacitete in zaščitna oprema Tabela 53 Odgovori na vprašanje o zadostnih prostorskih kapacitetah po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje Da Ne Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve N 73 41 114 114 182 javnega življenja. % 64 36 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve N 88 25 113 113 182 javnega življenja. % 78 22 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega N 91 22 113 113 182 življenja. % 81 19 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega N 95 22 117 117 182 življenja. % 81 19 100 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega N 95 22 117 117 182 življenja. % 81 19 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega N 98 21 119 119 182 življenja. % 82 18 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega N 97 20 117 117 182 življenja. % 83 17 100 Tabela 54 Odgovori na vprašanje o zadostnosti količine zaščitne opreme po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje Da Ne Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve N 72 37 109 109 182 javnega življenja. % 66 34 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve N 102 7 109 109 182 javnega življenja. % 94 6 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega N 105 5 110 110 182 življenja. % 95 5 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega N 110 2 112 112 182 življenja. % 98 2 100 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega N 111 2 113 113 182 življenja. % 98 2 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega N 114 1 115 115 182 življenja. % 99 1 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega N 114 1 115 115 182 življenja. % 99 1 100 172 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga B2 – Kadrovska struktura in organizacija dela Tabela 55 Odgovori na vprašanje o izvajanju programov po obdobjih epidemije. Program se Program je izvajal, Program je bil vendar v je deloval Št. ustanov, začasno manjšem normalno ki so Št. vseh Obdobje ukinjen. obsegu. naprej. Drugo. Skupaj odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 41 40 9 9 99 99 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 41 40 9 9 100 Leta 2020 v obdobju jesenske N 23 47 22 7 99 99 182 zaustavitve javnega življenja. % 23 47 22 7 100 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 13 30 49 6 98 98 182 vitve javnega življenja. % 13 31 50 6 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 14 37 45 5 101 101 182 javnega življenja. % 14 37 45 5 100 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 6 26 67 2 101 101 182 vitve javnega življenja. % 6 26 66 2 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 9 31 60 3 103 103 182 javnega življenja. % 9 30 58 3 100 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 3 11 88 2 104 104 182 vitve javnega življenja. % 3 11 85 2 100 Tabela 56 Odgovori na vprašanje o zmanjšanju števila pacientov v deležih po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 42,7 22,82 4 80 27 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 47,3 29,33 100 100 26 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 42,2 24,63 10 90 18 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 47,8 28,09 10 100 28 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 46,9 26,85 10 90 21 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 47,1 25,42 10 100 22 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 34,5 18,65 10 70 8 182 173 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 57 Odgovori na vprašanje o potrebi preusmeritve kadra po obdobjih epidemije. Da, diplomirane Da, Da, Da, Da, Št. ustanov, Da, psihiatri/ Da, klinični Da, medicinske zdravstveni specialni delovni socialni Da, ki so Št. vseh Obdobje pedo-psihiatri. psihologi. psihologi. sestre. tehniki. pedagogi. terapevti. delavci. drugo. odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 6 8 14 35 22 3 7 6 10 40 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 15 20 35 88 55 8 18 15 25 Leta 2020 v obdobju jesenske N 5 3 6 30 18 1 6 4 8 33 182 zaustavitve javnega življenja. % 15 9 18 91 55 3 18 12 24 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 3 1 6 24 14 1 3 4 7 27 182 vitve javnega življenja. % 11 4 22 89 52 4 11 15 26 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 7 2 7 29 18 3 7 5 6 34 182 javnega življenja. % 21 6 21 85 53 9 21 15 18 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 5 4 5 24 12 2 5 5 5 25 182 vitve javnega življenja. % 20 16 20 96 48 8 20 20 20 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 6 3 4 25 15 1 4 2 5 28 182 javnega življenja. % 21 11 14 89 54 4 14 7 18 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 3 2 4 14 8 1 3 3 2 16 182 vitve javnega življenja. % 19 13 25 88 50 6 19 19 13 Tabela 58 Odgovori na vprašanje o potrebi preusmeritve kadra po obdobjih epidemije v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih Da, Da, diplomirane me- Da, Št. ustanov, ki so Obdobje psihologi. dicinske sestre. zdravstveni tehniki. Drugo. odgovorile Št. vseh ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske N 5 16 6 7 17 182 zaustavitve javnega življenja. % 29 94 35 41 Leta 2020 v obdobju jesenske za- N 6 15 6 7 17 182 ustavitve javnega življenja. % 35 88 35 41 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 2 13 6 3 14 182 vitve javnega življenja. % 14 93 43 21 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 7 14 5 7 16 182 javnega življenja. % 44 88 31 44 174 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Da, Da, diplomirane me- Da, Št. ustanov, ki so Obdobje psihologi. dicinske sestre. zdravstveni tehniki. Drugo. odgovorile Št. vseh ustanov Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 1 14 6 3 14 182 vitve javnega življenja. % 7 100 43 21 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 5 13 4 5 14 182 javnega življenja. % 36 93 29 36 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 0 8 2 2 8 182 vitve javnega življenja. % 0 100 25 25 Tabela 59 Odgovori na vprašanje o preusmerjanju psihiatrov in pedopsihiatrov po obdobjih epidemije. Preverjanje Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih pogoja PCT Cepljenje pomoč pri traj matične zdravstvenih ob vstopu v ali pomoč testiranju na ustanove ustanovah oziro- Čakanje Št. ustanov, Covidni zdravstveno pri okužbo s co- na drugih ma socialno-var- Delo od na delo ki so Št. vseh Obdobje oddelek. ustanovo. cepljenju. vidom-19. enotah. stvenih zavodih. doma. na domu. Drugo. odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske N 5 0 2 3 2 0 1 1 0 6 182 zaustavitve javnega življenja. % 83 0 33 50 33 0 17 17 0 Leta 2020 v obdobju jesenske zausta- N 5 0 3 2 1 0 1 0 0 5 182 vitve javnega življenja. % 100 0 60 40 20 0 20 0 0 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve N 1 0 1 1 1 0 0 0 0 3 182 javnega življenja. % 33 0 33 33 33 0 0 0 0 Leta 2021 v obdobju zaustavitve jav- N 6 0 4 2 1 2 1 0 0 7 182 nega življenja. % 86 0 57 29 14 29 14 0 0 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve N 3 0 4 2 1 1 0 0 0 5 182 javnega življenja. % 60 0 80 40 20 20 0 0 0 Leta 2022 v obdobju zaustavitve jav- N 5 0 3 1 1 1 0 0 0 6 182 nega življenja. % 83 0 50 17 17 17 0 0 0 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve N 3 0 1 0 1 0 0 0 0 3 182 javnega življenja. % 100 0 33 0 33 0 0 0 0 175 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 60 Odgovori na vprašanje o preusmerjanju kliničnih psihologov po obdobjih epidemije. Preverjanje Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih pogoja PCT Cepljenje pomoč pri traj matične zdravstvenih ob vstopu v ali pomoč testiranju ustanove ustanovah oziro- Delo Čakanje Covidni zdravstveno pri na okužbo s na drugih ma socialno-var- od na delo Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje oddelek. ustanovo. cepljenju. covidom-19. enotah. stvenih zavodih. doma. na domu. Drugo. so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske N 0 1 0 0 3 0 4 1 2 8 182 zaustavitve javnega življenja. % 0 13 0 0 38 0 50 13 25 Leta 2020 v obdobju jesenske N 0 0 0 0 1 0 2 0 0 3 182 zaustavitve javnega življenja. % 0 0 0 0 33 0 67 0 0 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 182 vitve javnega življenja. % 0 0 0 0 100 0 0 0 0 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 0 0 1 0 1 1 1 0 0 2 182 javnega življenja. % 0 0 50 0 50 50 50 0 0 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 0 0 0 0 2 0 1 0 0 3 182 vitve javnega življenja. % 0 0 0 0 67 0 33 0 0 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 182 javnega življenja. % 0 0 0 0 100 0 0 0 0 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 182 vitve javnega življenja. % 0 0 0 0 100 0 0 0 0 Tabela 61 Odgovori na vprašanje o preusmerjanju psihologov po obdobjih epidemije. Preverjanje Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih pogoja PCT Cepljenje pomoč pri traj matične zdravstvenih ob vstopu v ali pomoč testiranju ustanove ustanovah oziro- Čakanje Št. ustanov, Covidni zdravstveno pri na okužbo s na drugih ma socialno-var- Delo od na delo na ki so Št. vseh Obdobje oddelek. ustanovo. cepljenju. covidom-19. enotah. stvenih zavodih. doma. domu. Drugo. odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 0 3 0 2 7 0 9 4 3 16 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 0 19 0 13 44 0 56 25 19 Leta 2020 v obdobju jesenske N 0 5 2 4 4 0 3 1 0 11 182 zaustavitve javnega življenja. % 0 45 18 36 36 0 27 9 0 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 0 3 0 1 3 0 0 1 1 6 182 vitve javnega življenja. % 0 50 0 17 50 0 0 17 17 176 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Preverjanje Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih pogoja PCT Cepljenje pomoč pri traj matične zdravstvenih ob vstopu v ali pomoč testiranju ustanove ustanovah oziro- Čakanje Št. ustanov, Covidni zdravstveno pri na okužbo s na drugih ma socialno-var- Delo od na delo na ki so Št. vseh Obdobje oddelek. ustanovo. cepljenju. covidom-19. enotah. stvenih zavodih. doma. domu. Drugo. odgovorile ustanov Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 0 8 3 5 3 0 2 0 0 14 182 javnega življenja. % 0 57 21 36 21 0 14 0 0 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 0 3 1 1 1 0 0 0 0 4 182 vitve javnega življenja. % 0 75 25 25 25 0 0 0 0 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 0 2 2 4 1 0 0 0 0 5 182 javnega življenja. % 0 40 40 80 20 0 0 0 0 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 182 vitve javnega življenja. % 0 0 0 0 100 0 0 0 0 Tabela 62 Odgovori na vprašanje o preusmerjanju diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov po obdobjih epidemije. Preverjanje Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih pogoja PCT Cepljenje pomoč pri traj matične zdravstvenih usta- ob vstopu v ali pomoč testiranju ustanove novah oziroma Delo Čakanje Št. ustanov, Covidni zdravstveno pri na okužbo s na drugih socialno-varstve- od na delo ki so Št. vseh Obdobje oddelek. ustanovo. cepljenju. covidom-19. enotah. nih zavodih. doma. na domu. Drugo. odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske N 18 23 23 32 27 6 2 8 1 51 182 zaustavitve javnega življenja. % 35 45 45 63 53 12 4 16 2 Leta 2020 v obdobju jesenske N 15 24 27 33 22 6 2 0 0 44 182 zaustavitve javnega življenja. % 34 55 61 75 50 14 5 0 0 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 10 17 22 28 14 6 2 0 0 36 182 vitve javnega življenja. % 28 47 61 78 39 17 6 0 0 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 15 19 32 34 17 12 1 0 0 43 182 javnega življenja. % 35 44 74 79 40 28 2 0 0 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 13 15 28 30 14 7 2 0 0 36 182 vitve javnega življenja. % 36 42 78 83 39 19 6 0 0 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 15 16 26 28 17 6 2 0 0 36 182 javnega življenja. % 42 44 72 78 47 17 6 0 0 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 10 8 14 17 8 2 1 0 0 22 182 vitve javnega življenja. % 45 36 64 77 36 9 5 0 0 177 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga B3 – Dostopnost do storitev Tabela 63 Odgovori na vprašanje o dostopnosti do storitev po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje Da Ne Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve N 50 25 75 75 182 javnega življenja. % 67 33 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega N 60 16 76 76 182 življenja. % 79 21 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega N 68 8 76 76 182 življenja. % 89 11 100 N 65 13 78 78 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. % 83 17 100 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega N 71 7 78 78 182 življenja. % 91 9 100 N 74 7 81 81 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. % 91 9 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega N 78 4 82 82 182 življenja. % 95 5 100 Tabela 64 Odgovori na vprašanje o času neizvajanja programov ali izvajanja okrnjenega programa po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 2,6 2,7 1 12 17 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 3,4 4,03 1 12 8 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 12 0 12 12 1 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 4,7 4,07 5 12 7 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 9,5 3,54 7 12 2 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 0,5 0,71 1 1 2 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 0 0 0 0 0 182 Tabela 65 Odgovori na vprašanje o deležu odpovedanih ali prestavljenih prvih pregledov po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 43,9 34,44 5 100 38 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 16,2 24,9 1 100 35 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 7,3 16,54 2 80 34 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 8,6 18,01 10 80 35 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 6,2 16,35 2 80 37 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 2,8 9,37 5 50 39 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 2,6 10,62 3 50 39 182 178 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 66 Odgovori na vprašanje o deležu prestavljenih terminov ponovnih pregledov po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 41,4 32,39 0 100 33 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 15,6 28,06 5 100 31 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 10,1 26,07 13 100 31 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 8,9 23,15 8 100 31 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 7,4 23,38 0 100 31 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 3,2 8,69 5 40 33 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 1,4 3,91 5 17 32 182 Tabela 67 Odgovori na vprašanje o povprečnem zamiku med prvotnim in novim datumom obiska za paciente v dnevih po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 41,5 39,22 5 150 29 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 29,6 51,51 100 180 28 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 12,7 28,86 100 100 27 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 12,2 23,62 10 90 27 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 5,5 13,46 0 60 27 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 5,3 10,81 4 40 29 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 2,8 7,02 4 30 29 182 Tabela 68 Odgovori na vprašanje o deležu odpovedanih terminov s strani pacienta po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 30 31,43 5 100 23 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 20,1 22,93 3 100 23 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 13,6 19,35 5 80 22 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 13,7 13,01 5 40 22 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 6,7 7,11 5 20 22 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 9,3 11,88 5 50 24 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 4,3 4,69 5 10 24 182 179 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga B4 – Čakalne vrste Tabela 69 Odgovori na vprašanje o dejavnostih, izvajanih v živo, po obdobjih epidemije. Podpora pri Podpora pri Promocij-ske Individualno Tehnike spoprijemanju spoprijemanju Spoprijeman- Zdravi aktivnosti v Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje svetovanje. sproščanja. z depresijo. z anksioznostjo. je s stresom. odnosi. skupnosti. Drugo. so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 4 1 2 2 2 0 0 0 4 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 100 25 50 50 50 0 0 0 Leta 2020 v obdobju jesenske N 4 1 1 1 1 0 0 1 5 182 zaustavitve javnega življenja. % 80 20 20 20 20 0 0 20 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 11 8 7 7 7 1 6 4 11 182 vitve javnega življenja. % 100 73 64 64 64 9 55 36 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 8 2 2 2 2 0 1 2 9 182 javnega življenja. % 89 22 22 22 22 0 11 22 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 11 10 9 9 9 2 6 4 12 182 vitve javnega življenja. % 92 83 75 75 75 17 50 33 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 8 4 4 4 4 1 3 3 9 182 javnega življenja. % 89 44 44 44 44 11 33 33 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 15 15 12 12 13 5 12 4 16 182 vitve javnega življenja. % 94 94 75 75 81 31 75 25 Tabela 70 Odgovori na vprašanje o načinu izvajanja prvih obravnav po obdobjih epidemije. Osebna Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje obravnava. Telemedicina. Drugo. Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske N 11 19 5 35 35 182 zaustavitve javnega življenja. % 31 54 14 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zausta- N 30 6 0 36 36 182 vitve javnega življenja. % 83 17 0 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve N 33 3 1 37 37 182 javnega življenja. % 89 8 3 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javne- N 34 4 0 38 38 182 ga življenja. % 89 11 0 100 180 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve N 36 2 0 38 38 182 javnega življenja. % 95 5 0 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javne- N 39 1 0 40 40 182 ga življenja. % 98 3 0 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve N 40 0 0 40 40 182 javnega življenja. % 100 0 0 100 Tabela 71 Odgovori na vprašanje o načinu izvajanja ponovnih obravnav po obdobjih epidemije. Hibridna izvedba (oseb- Št. Na daljavo s na obravnava ustanov, Osebna pomočjo in telemedici- ki so Št. vseh Obdobje obravnava. telemedicine. na). Drugo. Skupaj odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 4 15 12 3 34 34 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 12 44 35 9 100 Leta 2020 v obdobju jesenske N 11 4 20 0 35 35 182 zaustavitve javnega življenja. % 31 11 57 0 100 Leta 2020 v obdobju brez za- N 24 1 10 0 35 35 182 ustavitve javnega življenja. % 69 3 29 0 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 22 3 11 0 36 36 182 javnega življenja. % 61 8 31 0 100 Leta 2021 v obdobju brez za- N 27 1 8 0 36 36 182 ustavitve javnega življenja. % 75 3 22 0 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 28 1 9 0 38 38 182 javnega življenja. % 74 3 24 0 100 Leta 2022 v obdobju brez za- N 32 1 5 0 38 38 182 ustavitve javnega življenja. % 84 3 13 0 100 Tabela 72 Odgovori na vprašanje o deležu nujnih primerov po obdobjih epidemije. Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 12,4 8,05 7 20 6 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 19 12,05 10 30 6 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 21,6 19,41 10 50 6 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 26 16,93 15 40 6 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 26,6 20,05 15 50 6 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 23,4 15,24 15 37 6 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 26,8 20,21 15 50 6 182 181 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 73 Odgovori na vprašanje o dovoljenosti obiskov po obdobjih epidemije. Obiski niso Obiski so bili Obiski so bili dovoljeni Obiski so bili Obiski so bili Se ne bili dovoljeni le za le za omejeno število dovoljeni le dovoljeni za nanaša Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje dovoljeni. enega svojca. svojcev. za svojce. vse. Drugo. na nas. Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 5 2 0 0 0 1 2 10 10 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 50 20 0 0 0 10 20 100 Leta 2020 v obdobju jesenske N 4 2 0 0 0 2 2 10 10 182 zaustavitve javnega življenja. % 40 20 0 0 0 20 20 100 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 1 5 0 0 1 1 2 10 10 182 vitve javnega življenja. % 10 50 0 0 10 10 20 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 2 3 1 0 0 2 2 10 10 182 javnega življenja. % 20 30 10 0 0 20 20 100 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 1 4 0 1 1 1 2 10 10 182 vitve javnega življenja. % 10 40 0 10 10 10 20 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 3 3 0 0 0 2 2 10 10 182 javnega življenja. % 30 30 0 0 0 20 20 100 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 1 4 0 0 2 1 2 10 10 182 vitve javnega življenja. % 10 40 0 0 20 10 20 100 182 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga B5 – Izvajanje storitev Tabela 74 Odgovori na vprašanje o izvajanju skupnostnih obravnav po obdobjih epidemije. Da, v prilagojeni/ Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje Da. okrnjeni obliki. Ne. Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske za- N 2 3 3 8 8 182 ustavitve javnega življenja. % 25 38 38 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve N 2 4 2 8 8 182 javnega življenja. % 25 50 25 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve N 6 0 2 8 8 182 javnega življenja. % 75 0 25 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega N 3 3 2 8 8 182 življenja. % 38 38 25 100 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve N 6 0 2 8 8 182 javnega življenja. % 75 0 25 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega N 5 3 2 10 10 182 življenja. % 50 30 20 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve N 8 0 1 9 9 182 javnega življenja. % 89 0 11 100 Tabela 75 Odgovori na vprašanje o izvajanih storitvah skupnostne obravnave po obdobjih epidemije. Posveti z Št. ustanov, Prvi Ponovni Aplikacija depo zunanjimi ki so Št. vseh Obdobje obisk. obisk. terapije. izvajalci. Drugo. odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladan- N 3 3 3 1 2 5 182 ske zaustavitve javnega življenja. % 60 60 60 20 40 Leta 2020 v obdobju jesenske N 5 5 5 3 2 6 182 zaustavitve javnega življenja. % 83 83 83 50 33 Leta 2020 v obdobju brez zausta- N 5 5 5 4 2 6 182 vitve javnega življenja. % 83 83 83 67 33 Leta 2021 v obdobju zaustavitve N 5 5 5 4 2 6 182 javnega življenja. % 83 83 83 67 33 Leta 2021 v obdobju brez zausta- N 5 5 5 4 1 5 182 vitve javnega življenja. % 100 100 100 80 20 Leta 2022 v obdobju zaustavitve N 8 6 6 5 1 8 182 javnega življenja. % 100 75 75 63 13 Leta 2022 v obdobju brez zausta- N 7 7 6 5 1 8 182 vitve javnega življenja. % 88 88 75 63 13 Tabela 76 Odgovori na vprašanje o količini pacientov v skupnostni obravnavi po obdobjih epidemije Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje M SD Min Max so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja. 14,5 19,44 8 40 5 182 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja. 27,3 21,86 10 40 5 182 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 40,3 29,89 15 60 5 182 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 42,3 31,55 15 60 5 182 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 48,8 42,01 15 90 5 182 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja. 53,5 54,02 15 140 7 182 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve javnega življenja. 83 72,51 15 190 7 182 183 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Priloga B6 – Telemedicina Tabela 77 Odgovori na vprašanje o najbolj pogostih izvajanih oblikah telemedicine po obdobjih epidemije. Obravnava Obravnava po Obravnava s pomočjo Nismo izvajali storitev s Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje po telefonu. e-pošti. aplikacije za video klic. pomočjo telemedicine. Drugo. Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske za- N 25 0 5 2 1 33 33 182 ustavitve javnega življenja. % 76 0 15 6 3 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve N 18 3 9 2 1 33 33 182 javnega življenja. % 55 9 27 6 3 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve N 16 3 5 7 2 33 33 182 javnega življenja. % 48 9 15 21 6 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega N 16 4 7 5 2 34 34 182 življenja. % 47 12 21 15 6 100 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve N 17 3 5 8 1 34 34 182 javnega življenja. % 50 9 15 24 3 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega N 18 4 6 7 1 36 36 182 življenja. % 50 11 17 19 3 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve N 18 1 5 8 3 35 35 182 javnega življenja. % 51 3 14 23 9 100 Tabela 78 Odgovori na vprašanje o najmanj pogosto izvajanih oblikah telemedicine po obdobjih epidemije. Obravnava Obravnava po Obravnava s pomočjo Nismo izvajali storitev s Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje po telefonu. e-pošti. aplikacije za video klic. pomočjo telemedicine. Drugo. Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske za- N 2 10 19 1 1 33 33 182 ustavitve javnega življenja. % 6 30 58 3 3 100 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve N 1 12 20 0 0 33 33 182 javnega življenja. % 3 36 61 0 0 100 Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve N 1 11 19 2 0 33 33 182 javnega življenja. % 3 33 58 6 0 100 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega N 1 12 19 2 0 34 34 182 življenja. % 3 35 56 6 0 100 184 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Obravnava Obravnava po Obravnava s pomočjo Nismo izvajali storitev s Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje po telefonu. e-pošti. aplikacije za video klic. pomočjo telemedicine. Drugo. Skupaj so odgovorile ustanov Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve N 1 11 19 3 0 34 34 182 javnega življenja. % 3 32 56 9 0 100 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega N 1 11 21 3 0 36 36 182 življenja. % 3 31 58 8 0 100 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve N 1 10 21 3 0 35 35 182 javnega življenja. % 3 29 60 9 0 100 Tabela 79 Odgovori na vprašanje o izvedenih storitvah s pomočjo telemedicine po obdobjih epidemije. Kontrolni/ Uvodni psiho- Poglobljena Površinska psiho- Prva Delovno Posveti s Psihoedukacija Prvi nadaljnji loški razgo- Psihodiag- psihote- terapevtska obrav- ocena oz. tera- social- in zdravstve- Druge Št. ustanov, psihiatrični psihiatrični vor oziroma nostična rapevtska nava ali psihološko sprejem pevtski nimi novzgojni inter- ki so Št. vseh Obdobje pregled. pregled. intervju. ocena. obravnava. svetovanje. pacienta. ukrepi. delavci. ukrepi. vencije. odgovorile ustanov 1 8 19 8 2 10 21 7 5 11 24 12 33 182 2 6 16 8 4 8 19 6 7 13 20 15 30 182 3 4 14 3 3 9 19 5 4 10 19 14 28 182 4 5 16 5 5 12 19 6 5 13 20 14 28 182 5 4 11 3 4 9 16 6 6 11 17 12 24 182 6 4 13 3 4 10 17 7 4 12 18 13 27 182 7 2 9 2 3 6 12 6 3 10 14 12 23 182 Opomba: Številke v stolpcu »Obdobje« predstavljajo časovna obdobja – 1 = Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve; 2 = Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve; 3 = Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve; 4 = Leta 2021 v obdobju zaustavitve; 5 = Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve; 6 = Leta 2022 v obdobju zaustavitve; 7 = Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve. Tabela 80 Odgovori na vprašanje o izvedenih dejavnostih s pomočjo telemedicine po obdobjih epidemije v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih Podpora pri Podpora pri Spoprije- Promocijske Individualno Tehnike spoprijemanju spoprijemanju z manje s Zdravi aktivnosti v Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje svetovanje. sproščanja. z depresijo. anksioznostjo. stresom. odnosi. skupnosti. Drugo. so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju spomladanske za- N 11 2 1 1 3 0 1 2 11 182 ustavitve javnega življenja. % 100 18 9 9 27 0 9 18 Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve N 12 4 1 1 4 0 2 1 12 182 javnega življenja. % 100 33 8 8 33 0 17 8 185 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Podpora pri Podpora pri Spoprije- Promocijske Individualno Tehnike spoprijemanju spoprijemanju z manje s Zdravi aktivnosti v Št. ustanov, ki Št. vseh Obdobje svetovanje. sproščanja. z depresijo. anksioznostjo. stresom. odnosi. skupnosti. Drugo. so odgovorile ustanov Leta 2020 v obdobju brez zaustavitve N 12 4 1 2 3 1 3 1 12 182 javnega življenja. % 100 33 8 17 25 8 25 8 Leta 2021 v obdobju zaustavitve javnega N 12 5 3 3 4 1 3 2 13 182 življenja. % 92 38 23 23 31 8 23 15 Leta 2021 v obdobju brez zaustavitve N 10 7 3 4 4 2 4 2 12 182 javnega življenja. % 83 58 25 33 33 17 33 17 Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega N 12 7 4 5 6 2 4 2 13 182 življenja. % 92 54 31 38 46 15 31 15 Leta 2022 v obdobju brez zaustavitve N 12 8 5 6 5 3 6 2 13 182 javnega življenja. % 92 62 38 46 38 23 46 15 Tabela 81 Odgovori na vprašanje o izvajanju dodatnega usposabljanja za telemedicine. 1 (Da.) 2 (Ne.) 3 (Drugo:) Št. ustanov, ki so odgovorile Št. vseh ustanov N 6 46 3 55 182 % 11 84 5 Tabela 82 Odgovori na vprašanje o tipih izvenenega usposabljanja. Za izvedbo svetovanja na Za identifikacijo kriznih Za izvedbo psihoterapije na Ocena stanja in potreb na Št. ustanov, ki so Št. vseh daljavo. intervencij. daljavo. daljavo. Drugo. odgovorile ustanov N 4 0 0 1 2 6 182 % 67 0 0 17 33 186 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Tabela 83 Odgovori na vprašanje o ovirah za neizvajanje telemedicine. 1 - Št. sploh 5 - zelo ustanov, ni bilo veliko ki so od- Št. vseh ovir 2 3 4 ovir Skupaj govorile ustanov Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije N 28 13 8 3 2 54 54 182 na strani strokovnega kadra. % 52 24 15 6 4 100 Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije N 7 7 17 18 6 55 55 182 na strani pacientov. % 13 13 31 33 11 100 Nezadostna količina opreme za izvajanje te- N 18 11 12 7 7 55 55 182 lemedicine na strani zdravstvenega zavoda. % 33 20 22 13 13 100 Zastarela oziroma neprimerna oprema na N 24 12 7 5 7 55 55 182 strani zdravstvenega zavoda. % 44 22 13 9 13 100 Zastarela oziroma neprimerna oprema na N 10 9 15 15 6 55 55 182 strani pacientov. % 18 16 27 27 11 100 Težave z internetno in/ali telefonsko poveza- N 28 18 4 1 4 55 55 182 vo na strani strokovnega kadra. % 51 33 7 2 7 100 Težave z internetno in/ali telefonsko poveza- N 8 13 16 14 4 55 55 182 vo na strani pacientov. % 15 24 29 25 7 100 Nedostopnost do tehnične opreme s strani N 6 10 19 15 5 55 55 182 pacientov. % 11 18 35 27 9 100 Nepripravljenost za izvajanje telemedicine s N 30 14 5 3 2 54 54 182 strani strokovnega kadra. % 56 26 9 6 4 100 Nepripravljenost za sodelovanje pri obravna- N 6 8 22 13 5 54 54 182 vah s pomočjo telemedicine s strani pacien- % 11 15 41 24 9 100 tov. Drugo: N 3 0 1 2 1 7 7 182 % 43 0 14 29 14 100 187 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 PRILOGA C Priloga C1 – Anketni vprašalnik Službe na področju duševnega zdravja v času pandemije covida-19 Spoštovani, pandemija covida-19 nas je vse zelo zaznamovala in istočasno korenito posegla v delovanje zdravstvenega sistema. Eno od področij, ki jih je pandemija še posebej zaznamovala, je področje duševnega zdravja. Da bi se lahko v bodoče kar najbolj učinkovito in hitro odzvali na potrebe v podobnih situacijah, je potreben čim boljši pregled stanja na tem področju. Za ta namen smo pripravili vprašalnik, s katerim želimo dobiti vpogled v delovanje služb na področju duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času pandemije covida-19, kar bo služilo oblikovanju nadaljnjih aktivnosti na področju delovanja teh služb. Zato anketni vprašalnik naslavljamo na (strokovne) direktorje oziroma strokovne vodje posameznih služb na področju duševnega zdravja in vas prosimo, da ga izpolnite, saj boste na ta način pripomogli k oblikovanju prihodnjih ustreznih podlag in učinkovitih rešitev. Če so v vaši ustanovi na voljo različne službe s področja duševnega zdravja, vas prosimo, da za vsako službo izpolnite svoj vprašalnik. Raziskava poteka v okviru projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva« (naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada). Vljudno vas prosimo, da odgovorite na vsa vprašanja, saj bomo le tako lahko pridobili celosten vpogled v trenutno situacijo. Vsi podatki, zbrani s to raziskavo, bodo obravnavani zaupno in bodo skrbno varovani v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (EU 2016/679). Odgovori, pridobljeni z raziskavo, ne bodo raz-kriti po posamičnih ustanovah. Informacije, pridobljene z raziskavo, se zbirajo izključno v znanstveno-raziskovalne in analitične namene, s ciljem razvoja oziroma oblikovanja ustreznih podlag in učinkovitih rešitev. Če imate v zvezi z raziskavo kakršnokoli vprašanje, nam lahko pišete na elektronski naslov tajnistvo-covid19@ nijz.si. Hvala za sodelovanje. doc. dr. Branko Gabrovec Generalni direktor NIJZ vodja projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve Covid-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva 188 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q0.1. - Označite tip vaše ustanove: Zdravstveni dom Splošna bolnišnica Psihiatrična bolnišnica Univerzitetni klinični center ali klinika Drugo: Q0.2. - Zapišite naziv vaše ustanove: _______________________________ Q0.3. - Označite tip službe za duševno zdravje: Psihiatrični oddelek Pedopsihiatrični oddelek Center za duševno zdravje odraslih Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Klinično psihološka ambulanta (skupaj vse starostne skupine) Klinično psihološka ambulanta za odrasle Klinično psihološka ambulanta za otroke in mladostnike Psihološka ambulanta (skupaj vse starostne skupine) Psihološka ambulanta za odrasle Psihološka ambulanta za otroke in mladostnike Razvojna ambulanta Psihiatrična ambulanta Pedopsihiatrična ambulanta Dispanzer za mentalno zdravje Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola Center za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni center Enota za krizne intervencije Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo Enota za motnje hranjenja Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Enota za psihoterapijo Enota ali oddelek za intenzivno psihiatrijo Enota za prolongirano terapijo Enota za rehabilitacijo Enota za gerontopsihiatrijo Enota za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Tim skupnostne obravnave 189 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Dnevni oddelek Drugo: N1 - PROSTORSKE KAPACITETE IN ZAŠČITNA OPREMA _____________________________________________________________________ Q1.1. - Ali ste imeli zadostno prostorsko kapaciteto za varno obravnavo pacientov skladno s higienskimi priporo- čili in usmeritvami za preprečevanje širjenja pandemije covida-19? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Da Ne Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q1.2. - Navedite razloge, zaradi katerih niste imeli omogočenih zadostnih prostorskih kapacitet za varno obravnavo pacientov skladno s higienski priporočili in usmeritvami za preprečevanje širjenja pandemije covida-19. ___________________________________________ Q1.3. - Ali ste imeli zadostno količino zaščitne opreme, da ste lahko izvajali delo na varen način v skladu s priporočili ter usmeritvami za preprečevanje širjenja covida-19? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Da Ne Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q1.4. - Navedite, katere zaščitne opreme vam je primanjkovalo. ___________________________________________ 190 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 N2 - KADROVSKA STRUKTURA IN ORGANIZACIJA DELA _____________________________________________________________________ Q2.1. - V času pandemije covida-19 je bila sprejeta Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Program je bil Program se je izvajal, ven- Program je deloval začasno ukinjen. dar v manjšem obsegu. normalno naprej. Drugo. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: November–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.2. - Navedite glavni razlog oziroma razloge za začasno ukinitev ali zmanjšanje obsega delovanja programov samo za relevantno posamezno časovno obdobje. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 191 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q2.3. - Ocenite in navedite v odstotkih (%), v kolikšni meri se je zmanjšalo število pacientov v času okrnjenega delovanja programa samo v relevantnem posameznem časovnem obdobju. % Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: November–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.4. - Ali je bilo v naslednjih časovnih obdobjih potrebno preusmeriti kader na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Da, psihiatri/ Da, klinični Da, psi- Da, diplomirane Da, Da, Da, delovni Da, Da, Ne. pedo-psihiatri. psihologi. hologi. medicinske zdravstveni specialni terapevti. socialni drugo. sestre. tehniki. pedagogi. delavci. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaus- tavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (febru- ar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 192 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q2.4.a - Navedite katere druge profile strokovnjakov ste morali preusmeriti na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove v naslednjih časovnih obdobjih. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.5. - Ali je bilo v naslednjih časovnih obdobjih potrebno preusmeriti kader na druge oddelke ali v druge zdravstvene ustanove? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite trditev, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Da, Da, diplomirane Da, zdravstveni Drugo. Ne. psihologi. medicinske sestre. tehniki. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 193 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q2.6. - Kam ste preusmerili psihiatre oziroma pedopsihiatre? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Covidni Preverja-nje Cepljen- Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih Delo Čakanje Drugo. oddelek. pogoja PCT je ali pomoč pri traj matične zdrav-stvenih od na delo ob vstopu v pomoč testiranju na ustanove ustanovah oziro- doma. na zdrav-stveno pri ce- okužbo s covi- na drugih ma socialno-varst- domu. ustanovo. pljenju. dom-19. enotah. venih zavodih. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaus- tavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: November–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega živl- jenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (febru- ar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.7. - Ali bi želeli izpostaviti še kakšno dodatno specifiko, vezano na preusmeritev psihiatrov oziroma pedopsihiatrov? ___________________________________________ 194 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q2.8. - Kam ste preusmerili klinične psihologe? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Covidni Preverjanje Cepljenje Testiranje ali Pomoč zno- Pomoč v drugih Delo Čakanje Drugo. oddelek. pogoja PCT ob ali pomoč pomoč pri traj matične zdravstvenih usta- od na delo vstopu v zdravst- pri ce- testiranju na ustanove novah oziroma so- doma. na veno ustanovo. pljenju. okužbo s covi- na drugih cialno-varstvenih domu. dom-19. enotah. zavodih. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaus- tavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (febru- ar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.9. - Ali bi želeli izpostaviti še kakšno dodatno specifiko, vezano na preusmeritev kliničnih psihologov? ___________________________________________ 195 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q2.10. - Kam ste preusmerili psihologe? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Covidni Preverjanje Cepljenje Testiranje ali Pomoč znotraj Pomoč v drugih Delo od Čakanje Drugo. oddelek. pogoja PCT ali pomoč pomoč pri matične usta- zdravstvenih usta- doma. na delo na ob vstopu v pri ce- testiranju nove na drugih novah oziroma so- domu. zdravstveno pljenju. na okužbo s enotah. cialno-varstvenih ustanovo. covidom-19. zavodih. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaus- tavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega živl- jenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (febru- ar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.11. - Ali bi želeli izpostaviti še kakšno dodatno specifiko, vezano na preusmeritev psihologov? ___________________________________________ 196 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q2.12. - Kam ste preusmerili diplomirane medicinske sestre in/ali zdravstvene tehnike? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Covidni Preverjanje Cepljenje Testiranje ali Pomoč znotraj Pomoč v dru- Delo Čakanje Drugo. oddelek. pogoja PCT ali pomoč pomoč pri matične usta- gih zdravstvenih od na delo ob vstopu v pri ce- testiranju na nove na drugih ustanovah oziroma doma. na domu. zdravstveno pljenju. okužbo s covi- enotah. socialnovarstvenih ustanovo. dom-19. zavodih. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaus- tavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: dovember–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (febru- ar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q2.13. - Ali bi želeli izpostaviti še kakšno dodatno specifiko, vezano na preusmeritev diplomiranih medicinskih sester in/ali zdravstvenih tehnikov? ___________________________________________ 197 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 N3 - DELOVNI ČAS _____________________________________________________________________ Q3.1. - Naslednji sklop trditev se nanaša na dostopnost do storitev (vse oblike obravnav – npr. osebne obravnave, telemedicina) s področja duševnega zdravja v času pandemije covida-19. Natančno preberite spodnje trditve in pri vsaki označite odgovor, ki velja za vas. Da Ne V letu 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja so bile storitve pacientom dostopne. V letu 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja so bile storitve pacientom dostopne. V letu 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja, so bile storitve pacientom dostopne. V letu 2021 v obdobju zaustavitve javnega življenja so bile storitve pacientom dostopne. V letu 2021 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja, so bile storitve pacientom dostopne. V letu 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja, so bile storitve pacientom dostopne. V letu 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja, so bile storitve pacientom dostopne. Q3.2. - Navedite, katere storitve niso bile dostopne pacientom samo v posameznih časovnih obdobjih. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 198 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q3.3. - Koliko časa niste izvajali dejavnosti oziroma programov s področja duševnega zdravja? Navedite okvirno povprečno število mesecev (zaokrožite na polne mesece oziroma polovice – npr. 1 mesec = 1; 1 mesec in pol = 1,5 itd.) za vsako obdobje, ko je bilo izvajanje začasno ukinjeno. Povprečno število mesecev Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). N4 - ČAKALNE VRSTE _____________________________________________________________________ Q4.1. - Navedite odstotek (%) vseh prvih pregledov, ki so bili odpovedani oziroma prestavljeni na kasnejši datum, v navedenih časovnih obdobjih: % prvih pregledov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q4.2. - Navedite odstotek (%) skupnega števila pacientov, ki jim je bil termin za ponovno obravnavo prestavljen na kasnejši datum, v navedenih časovnih obdobjih: % skupnega števila pacientov Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 199 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q4.3. - Ocenite, kolikšni so bili v povprečju zamiki v številu dni od prvotnega datuma prvega pregleda/obiska oziroma ponovnega pregleda/obiska. Pri vsakem navedenem časovnem obdobju vpišite povprečno število dni. Povprečno število dni Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q4.4. - Kateri so bili najpogostejši razlogi za odpovedi ali zamike? Navedite najpogostejše razloge za vsako navedeno časovno obdobje. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q4.5. - Navedite odstotek (%) pacientov, ki so odpovedali naročen termin za obravnavo – prvo ali ponovno – v navedenih časovnih obdobjih. % Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 200 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 N5 - IZVAJANJE STORITEV _____________________________________________________________________ Q5.1. - CENTRI ZA KREPITEV ZDRAVJA / ZDRAVSTVENOVZGOJNI CENTRI _____________________________________________________________________ Q5.1.a. - Označite, katere dejavnosti ste izvajali v živo v času pandemije covida-19 po posameznih časovnih obdobjih. Možnih je več odgovorov. Individualno Tehnike Podpora pri Podpora pri Spopri- Zdravi Promocijske Drugo. svetovanje. sproščanja. spoprijemanju spoprijemanju z jemanje s odnosi. aktivnosti v z depresijo. anksioznostjo. stresom. skupnosti. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 201 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q5.2. - AMBULANTNE OBRAVNAVE _____________________________________________________________________ Q5.2.a. - Na kakšen način ste večinoma izvajali prve ambulantne obravnave pacientov? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Osebna Telemedicina (npr. telefonski klic, Drugo. obravnava. e-pošta, Zoom in druge aplikacije). Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q5.2.b. - Na kakšen način ste večinoma izvajali ponovne ambulantne obravnave pacientov? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Osebna Na daljavo s pomočjo telemed- Hibridna izvedba Drugo. obravna- icine (npr. telefonski klic, e-poš- (osebna obravnava va. ta, Zoom in druge aplikacije). in telemedicina). Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 202 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q5.3. - BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE Naslednji sklop vprašanj se nanaša na bolnišnične obravnave pacientov. V kolikor v vaši ustanovi nimate možnosti bolnišničnih obravnav, zapišite oziroma označite »Se ne nanaša na nas«. _____________________________________________________________________ Q5.3.1. - Kolikšno je število oseb, ki ste jih obravnavali kot nujne primere? Navedite povprečno število za vsako navedeno časovno obdobje. Povprečno število oseb Se ne nanaša na nas. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q5.3.2. - Ali so bili obiski bližnjih dovoljeni? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite trditev, ki v največji meri velja za vas. Obiski niso Obiski so bili dovolje- Obiski so bili dovoljeni le Obiski so bili Obiski so bili Drugo. Se ne bili dovoljeni. ni le za enega svojca. za omejeno število svojcev. dovoljeni le dovoljeni za nanaša za svojce. vse. na nas. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. 203 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Obiski niso Obiski so bili dovolje- Obiski so bili dovoljeni le Obiski so bili Obiski so bili Drugo. Se ne bili dovoljeni. ni le za enega svojca. za omejeno število svojcev. dovoljeni le dovoljeni za nanaša za svojce. vse. na nas. Leta 2022 v obdobju, zaustavitve javnega živl- jenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q5.3.3. - Na kakšen način je bil pacientom omogočen stik z bližnjimi (z uporabo telefona in/ali spletnih aplikacij, skozi steklo itd.) v času prepovedi obiskov oziroma v času okrnjenega števila dovoljenih obiskovalcev? ________________________________________________________ N6 - SKUPNOSTNE OBRAVNAVE _____________________________________________________________________ Q6.1. - Ali ste izvajali skupnostne obravnave? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Da. Da, v prilagojeni/okrnjeni obliki. Ne. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 204 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q6.2. - Katere storitve skupnostne obravnave ste izvajali? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Možnih je več odgovorov. Prvi obisk. Ponovni obisk. Aplikacija Posveti z zunanjimi Drugo. depo terapije. izvajalci. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q6.3. - Ocenite skupno število vseh obiskov pacientov v skupnosti, ki ste jih izvedli v navedenih časovnih obdobjih. Večkratni obisk enega pacienta šteje za en obisk. Skupno število Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 205 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 N7 - TELEMEDICINA _____________________________________________________________________ Q7.1. - Katere oblike telemedicine ste izvajali v največji meri? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Obravna- Obravna- Obravnava s pomočjo Nismo izvajali Drugo. va po va po aplikacije za video klic storitev s pomočjo telefonu. e-pošti. (npr. Zoom, Skype). telemedicine. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q7.2. - Katere oblike telemedicine ste izvajali v najmanjši meri? Pri vsakem navedenem časovnem obdobju označite odgovor, ki v največji meri velja za vas. Obravna- Obravna- Obravnava s pomočjo Nismo izvajali Drugo. va po va po aplikacije za video klic storitev s pomoč- telefonu. e-pošti. (npr. Zoom, Skype). jo telemedicine. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). 206 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q7.3.1 - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. Q7.3.2. - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: november–december? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. Q7.3.3. - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. 207 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. Q7.3.4. - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega življenja: januar–februar, april–maj, december? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. Q7.3.5. - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. 208 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q7.3.6. - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega življenja: januar? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. Q7.3.7 - Katere vrste storitev ste izvajali s pomočjo telemedicine leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (februar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19)? Možnih je več odgovorov. Prvi psihiatrični pregled. Kontrolni/nadaljnji psihiatrični pregled. Uvodni psihološki razgovor oziroma intervju. Psihodiagnostična ocena. Poglobljena psihoterapevtska obravnava. Površinska psihoterapevtska obravnava ali psihološko svetovanje. Prva ocena oz. sprejem pacienta. Delovno terapevtski ukrepi. Posveti s socialnimi delavci. Psihoedukacija in zdravstvenovzgojni ukrepi. Druge intervencije. Nismo izvajali storitev s pomočjo telemedicine. 209 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q7.4. - Označite, katere dejavnosti ste izvajali s pomočjo telemedicine (npr. telefonskega klica, Zoom in drugih aplikacij, e-pošte) v času pandemije covida-19 po posameznih časovnih obdobjih. Možnih je več odgovorov. Individual- Tehnike Podpora Podpora pri Spopri- Zdravi Promocijske Drugo. Nismo izvajali no sveto- sproščan- pri spopri- spoprijeman- jemanje s odnosi. aktivnosti v storitev s po- vanje. ja. jemanju z ju z ank- stresom. skupnosti. močjo telemed- depresijo. sioznostjo. icine. Leta 2020 v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja: marec–maj. Leta 2020 v obdobju jesenske zaustavitve javnega življenja: November–december. Leta 2020 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: junij–oktober. Leta 2021 v obdobjih zaustavitve javnega živl- jenja: januar–februar, april–maj, december. Leta 2021 v obdobjih, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: marec, junij–november. Leta 2022 v obdobju zaustavitve javnega živl- jenja: januar. Leta 2022 v obdobju, ko ni bilo zaustavitve javnega življenja: od februarja naprej (febru- ar – bistveno sproščanje, maj – preklicani vsi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19). Q7.5. - Ali ste za zaposlene izvedli dodatna usposabljanja za izvedbo telemedicine? Da. Ne. Drugo: 210 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 Q7.5.1. - Kakšna usposabljanja so bila izvedena? Možnih je več odgovorov. Za izvedbo svetovanja na daljavo. Za identifikacijo kriznih intervencij. Za izvedbo psihoterapije na daljavo. Ocena stanja in potreb na daljavo. Drugo: Q7.6. - Katere so bile ovire za neizvajanje (delno ali v celoti) telemedicine? Ovrednotite na lestvici od 1 = »Sploh ni bilo ovir« do 5 = »Zelo veliko ovir«. 1 - Sploh 2 3 4 5 - Zelo ni bilo ovir veliko ovir Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije na strani strokovnega kadra. Pomanjkanje znanja za uporabo tehnologije na strani pacientov. Nezadostna količina opreme (računalniške, telefonske ipd.) za izvajanje telemedicine na strani zdravstvenega zavoda. Zastarela oziroma neprimerna oprema, ki je oteževala izvajanje telemedicine, na strani zdravstvenega zavoda. Zastarela oziroma neprimerna oprema, ki je oteževala izvajanje telemedicine, na strani pacientov. Težave z internetno in/ali telefonsko povezavo na strani strokovnega kadra. Težave z internetno in/ali telefonsko povezavo na strani pacientov. Nedostopnost do tehnične opreme s strani pacientov. Nepripravljenost za izvajanje telemedicine s strani strokovnega kadra. Nepripravljenost za sodelovanje pri obravnavah na daljavo oziroma s pomočjo telemedicine s strani pacientov. Drugo: Q7.7. - Kakšno znanje in veščine bi po vašem mnenju potrebovali, da bi v prihodnje še bolj kakovostno izvajali telemedicinske storitve? ________________________________________________________ Q7.8. - Ali nam želite sporočiti še kaj drugega v zvezi z organizacijo dela služb s področja duševnega zdravja v času pandemije covida-19, česar vprašalnik ni zajel? ________________________________________________________ 211 Organizacija in delovanje služb s področja duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva v Sloveniji v času epidemije covida-19 SKUPNA POJAVNOST LOGOTIPOV V okviru vseh komunikacijskih, promocijskih in označevalnih aktivnosti projekta “Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva” je obvezno navajanje tudi obeh financerjev – Republike Slovenije in Evropskega socialnega sklada. Logotip nosilne organizacije NIJZ in logotip Evropskega socialnega sklada Logotipe se vedno navaja v prikazanem vrstnem redu. Pod njimi se dopiše “Naložbo sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada” . Če dopis pod logotipi ni možen, se lahko vstavi v nogo dokumenta oz. na koncu vsebine dopisa, ko ni dovoljeno poseganje v nogo dokumenta. 212 Document Outline Kazalo 1 Uvod 1.1 O epidemiji covida-19 1.1.1 O bolezni covid-19 1.1.2 Ukrepi za preprečevanje širitve covida-19 1.1.3 Epidemija covida-19 v Sloveniji 1.2 Epidemija in duševno zdravje 1.2.1 Epidemiologija duševnega zdravja v času epidemije covida-19 1.2.2 Duševno zdravje v Sloveniji tekom epidemije covida-19 1.2.3 Previdnost pri interpretaciji rezultatov raziskav o pojavnosti duševnih stisk in motenj 1.3 Iskanje pomoči 1.4 Službe na področju duševnega zdravja 1.4.1 Organizacija in dostopnost služb na področju duševnega zdravja v času epidemije covida-19 1.5 Ukrepi za preprečevanje širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva 2 Namen in cilj raziskave 3 Metode 3.1 Udeleženci raziskave 3.2 Opis poteka raziskave 3.3 Anketni vprašalnik 3.3.1 Vsebinski sklopi anketnega vprašalnika 3.4 Obdelava podatkov in statistične analize 4 Rezultati 4.1 Osnovne informacije o zdravstvenem zavodu oziroma službi s področja duševnega zdravja 4.2 Prostorske kapacitete in zaščitna oprema 4.3 Kadrovska struktura in organizacija dela 4.3.1 Preusmeritev kadra na druge oddelke ali v druge zdravstvene zavode 4.4 Dostopnost 4.5 Čakalne vrste 4.6 Izvajanje storitev 4.7 Telemedicina 4.8 Povzetek rezultatov 4.8.1 Prostorske kapacitete in zaščitna oprema 4.8.2 Kadrovska struktura in organizacija dela 4.8.3 Dostopnost 4.8.4 Čakalne vrste 4.8.5 Izvajanje storitev 4.8.6 Telemedicina 5 Diskusija 6 Zaključek 7 Viri in literatura 8 Stvarno kazalo Priloge Priloga A Priloga B Priloga C