YU ISSN 0040-1978 LETO XLII, ŠT. 36 Ruj, 21. septembra 1989 cena 7500 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Kritično o Elektrokovinarju (stran 2) Jože Smole v Ormožu (stran 3) Festivalski sprehodi (stran 6) Za 1000 štrukljev (stran 7) Dva državna pokalna naslova (stran 10) Pogled na osrednji prireditveni prostor s slavnostno tribuno, na kateri so somaševali slovenski škofje in škofje iz zamejstva. (Foto: M. Ozmec.) SKLEPNA SLOVESNOST OB 750-LETNICI MINORITSKEGA SAMOSTANA Mir in dobra za vse Po sobotni izredno skrbno pri- pravljeni in odlično izvedeni slavnostni akademiji na dvorišču minoritskega samostana, na ka- teri je med drugim govoril tudi Janez Belšak, predsednik občin- ske konference SZDL Ptuj, je minulo nedeljo, 17. septembra, v izredno lepem in sončnem vre- menu kot krona vseh proslav iz- zvenela sklepna slovesnost ob le- tošnjem praznovanju 750-letnice minoritskega samostana in reda na Slovenskem. Okoli sedemtisočglava množi- ca iz domovine in vse srednje Evrope, številni škofje in provin- ciali, duhovniki ter predstavniki družbenega življenja so prišli na osrednji prireditveni prostor za prenovljenim gotskim prezbiteri- jem oziroma za mestnim sodiš- čem. Zahvalno sveto mašo je vo- dil mariborski škof doktor Franc Kramberger, na slavnostnem odru pa je bilo komaj dovolj prostora za združene pevske zbo- re iz Ptuja, Maribora, Šoštanja, Titovega Velenja in Gradca, ki so skupaj z glasbeniki orkestra mariborske opere pod vodstvom dirigenta Maksa Feguša izvedli mašo Charlesa Gounoda, Bruck- nerjev Te Deum in druge ume- tnine. Solisti so bili Svetlana Čursina-Magdič, Dragica Kova- čič, Vinko Paič, Janez Lotrič in i Stevan Stojanovič. Koncertni mojster je bil Mirko Petrač, za orglami pa Marjan Potočnik. Bratje Frančiška Asiškega so tako svoj častitljivi jubilej prosla- vili nadvse dostojno in z velikim olajšanjem, saj se je odnos širše družbene skupnosti do njih in do vere nasploh v marsičem spreme- nil — očitno na bolje. -OM Delovna pomoč ljubljanske civilne zaščite v soboto je bilo v ptujski občini 24 Ljubljančanov. Morda jih je bilo še več, predvsem na obisku pri sorodnikih, v trgatvi ali so obiska- li občino zgolj kot turisti. Toda v tem sestavku omenjamo posebno skupino delovnih Ljubljančanov, ki so priskočili na pomoč Haloža- nom v želji, da jim na svoj način pomagajo najti hitrejšo pot iz seda- nje stiske, v katero jih je pahnilo poletno neurje. Bili so to pripadniki združenega odreda civilne zaščite občinskega štaba Ljubljana Moste- Polje. Izbrali so prostovoljce, strokovnjake za posamezna gradbena dela. Deset članov ljubljanske ekipe je delalo na Jelovicah pri Lonča- ričevih, kjer so že lani pričeli graditi novo hišo in jo sedaj po neurju pospešeno dograjujejo. Štirinajst udarnikov pa je delalo v Spodnjih Jablanah, kjer so pričeli Ekartovi, ki jim je neurje uničilo hišo v Halo- zah, graditi novo. Zjutraj so se lotili izkopa temeljev, v času našega popoldanskega obiska pa so izkopane jarke že zasuli z betonom. Po strokovni oceni so opravili kar trojno gradbeno normo. Ptujska obči- na je poskrbela za prehrano, pripravile pa "so jo kuharice v osnovni šoli Cirkovce. Kot je povedal načelnik občinskega štaba CZ Ljublja- na Moste-Polje Maks Krajnc, je bilo to delo obenem tudi usposablja- nje članov civilne zaščite. Obe ekipi sta bili povezani z amatersko ra- dijsko zvezo. Na ta način so lahko hitro ukrepali po sporočilu iz Jelo- vic, da tam ni električnega toka in da ni mogoče uporabljati gradbe- nih strojev. Vodstvo akcije se je dogovorilo z elektrikarji in ti so prav zaradi solidarnostnega dela ljubljanske ekipe tega dne odstopili od načrtovanega dela na območju Haloz. J. Bračič ^'Juljijančani so bili pridni delavci pri mešalcih betona. Pisatelji in Rodna gruda za pomoč Halozam in Kozjanskemu Na pobudo revije Rodna gruda iz Ljubljane, Društva slovenskih pisateljev s sedežem v Ljubljani in pododbora društva v Mariboru so 14. septembra, prvi dan 26. srečanja slovenskih pisateljev Štatenberg — 89 pri Treh kraljih na Po- horju, kjer je letošnje srečanje potekalo, ustanovili akcijski odbor za pomoč ne- razvitim in poplavljenim krajem na območju Ha4oz in Kozjanskega. V imenu akcijskega odbora je prisotnim govoril pisatelj Peter Božič iz Ljubljane. Omenil je, da poteka letos 20 let, odkar je skupina osemnajstih pisateljev in publicistov izdala knjigo z naslovom SITI IN LAČNI SLOVENCI z namenom, da bi vse Slovence in tudi Jugoslovane opozorila na napačno in idilično podobo o razviti Sloveniji. Ne samo da njihovi pozivi niso obrodili sadu, še več, vprašanje neraz- vitih krajev, ki so zdaj doživeli še poplavo, postaja v današnji krizi, ki očitno najbolj prizadeva ravno najmanj razvite, vedno težje. Ljudje pa seveda ne more- jo živeti od kampanjskih solidarnostnih akcij, zato akcijski odbor za pomoč pri- zadetim območjem zahteva, da se je reševanja tako dolgotrajnih kot trenutnih težav potrebno lotiti takoj in učinkovito, ne glede na birokratske predpise, ki odgovornost za reševanje težav prelagajo v vedno manj jasno prihodnost. Pisa- telji zahtevajo, da je treba prenehati slepomišiti okoli solidarnosti in naše po- moči nerazvitim republikam in pokrajini, ki ni nič drugega kot sredstvo medse- bojnih političnih obračunov, od česar imajo ljudje prej škodo kot koristi. De- lovnim organizacijam, ki morajo vsako leto izločati v ta namen del svoje aku- mulacije, pisatelji oziroma akcijski odbor predlaga, da jo tokrat kratko malo nakažejo na žiroračun Društva pisateljev »za siromašne Haloze in Kozjansko«, saj je očitno, da naša politika tega ne zmore. Zahtevajo tudi, da se ta sredstva porabijo za globalno reševanje omenjenih krajev, ker je resnično zadnji čas, da pričnemo sami reševati svojo nerazvitost. V akcijski odbor so pisatelji imenovali Petra Božiča iz Ljubljane za pred- sednika ter Ivana Cimermana iz Rodne grude in Janeza Švajncerja iz Maribora za člana. Vida Topolovec ^ UVODNIK-^ Stavka preložena — težave ostajajo Včeraj so zdravstveni delavci normalno delali, saj stavke ni bilo.Osebno pa sem prepričana, da'bi tako bilo, četudi bi stavkali. Ločnico med tistimi, ki nujno potrebujejo zdravniško pomočjn onimi, ki so manj nujni primeri, je po besedah stroke težko potegniti. Bolnika je treba pregledati in se odločiti. S tem, ko si ga pregledal, pa si že delal. Štrajk je bil zamišljen kot splošna prekinitev dela v slo- venskem zdravstvu in socialnem varstvu, kot protest proti od- govornim v sistemu, ki niso pravočasno dali na mizo nekaterih dolgo zahtevanih rešitev. Predvsem zahtevajo delavci v zdrav- srtvu in socialnem varstvu sistemske rešitve na področju zdrav- stvenega in socialnega varstva, uveljavitev najnižjega osebnega dohodka, pokrivanje izgub iz prejšnjih let in podobno. Načrto- vana stavka je imela in še ima kratkoročne in dolgoročne cilje. Sedaj je preložena na 15. november letos. Vprašanje pa je, ali bodo odgovorni do takrat lahko predložili dolgoročno rešitev, in če upoštevamo nekatere zakonitosti pa tudi izkušnje od dru- god, je težko pričakovati zdravilni recept. Trenutno je zdrav- stvo prejelo nekaj zdravilnih obtižev, likvidnostno stanje se iz- boljšuje, kako bo do konca leta, pa še nihče ni povedal. Za zdajšnje stanje bi lahko dejali, da sta delno popustili stroka, delno politika. V Ptuju, pravijo politiki (tudi sistemski delavci), so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi poma- gali blažiti težave. Zavarovanci niso še nikoli toliko plačevali za zdravstvene storitve, glasovali so za samoprispevek in se v šestdesetih odstotkih odločili za zdravstvo, zbirajo dodatni de- nar za opremo, sedaj bo potrebno še zbirati denar za pokritje investicije — gradnjo porodnišnice in prostorov dispanzer- jev ... Na drugi strani pa naj bi jim zdravstveni delavci »odgo- vorili« s predlogi o racionalizaciji svojega dela, boljšo organi- ziranostjo in kakovostnimi storitvami kljub manj denarja. Stisko zdravstvenih delavcev kaže razumeti: na eni strani stroka, na drugi družba v težavah. Vsak želi imeti svoje, delati in preživeti. Vsi imamo pravice, le pri dolžnostih ni najbolj ja- sno. Pravic iz zdravstvenega varstva nismo krčili, le pri denarju je morah iti na manj v imenu zakona in še koga. Na koncu bi lahko dejali, da imamo takšno zdravstvo, kakršnega si zasluži- mo. Ne morem pa tudi pozabiti odgovora enega izmed zavaro- vancev, ki mi je na vprašanje, kaj meni o stavki zdravstvenih delavcev, odgovoril: »Naj kar stavkajo, saj tako in tako neka- kovostno delajo.'(?)« Odgovor, ki daje misliti in ki bi ga lahko uporabili za marsikatero okolje. V tem primeru pa gre še za ne- kaj drugega — za našo folkloro, da se vsi na vse spoznamo in lahko o vsem razpravljamo, kvalificirano: Zdravje je drago in zdravstvo tudi. Če ga bomo želeli imeti, ga bomo morali plačati (mu nameniti večji kos družbene poga- če), pa naj še tako grobo zveni. Zdravstveni delavci pravijo, da bodo delali to, kar jim nalaga stroka, organizacijsko pa se ure- dili po ugotovitvah ekonomske in siceršnje stroke — v korist zavarovanca, stroke in družbe. Majda Goznik Kako zrelo je grozdje Kmetijski zavod Maribor spremlja dozorevanje grozdja in zadnja primerjava z letnikom 1988, opravljena 14. septembra, kaže, da so ra- ne sorte v prednosti za pet dni, srednje pozne sorte zamujajo za 3, po- zne sorte pa kar za sedem dni. Kmetijski zpod tako meni, da bi lahko pričeli trgati rane sorte (odločbo o tem izda občinski komite za kmetijstvo) 18. septembra v vinorodnih okoliših ljutomersko-ormoških goric, podokolišu Haloze, prekmurskih goricah in srednjih Slovenskih goricah. Od 23. septem- bra dalje pa bi lahko rane sorte trgali še v mariborskem vinorodnem okolišu in na obrobnem pogorju Haloz. Ker se pri nekaterih sortah pojavlja gniloba, priporočajo POD- BIRANJE; če je gniloba tako močna, da ogroža pridelek, je primerna tudi predčasna trgatev. Strokovno mnenje je, da glede na sedanje sladkorne stopnje in možnosti nadaljnjega dozorevanja sladkanje ne bo potrebno, sicer pa o tem prepuščajo odločitev posameznemu vino- gradniku. JB Delavci Vinaga za Haloze Delovni ljudje mariborskega Vinaga so sklenili, da bodo po- magali ogroženemu prebivalstvu Haloz konkretno — z nakupom gradbenega in izolacijskega ma- teriala v višini dvajset milijonov dinarjev. V sodelovanju s KS Majšperk in Centrom za social- no delo so minuli četrtek, 14. septembra, izročili gradbeni ma- terial družini Vek iz Planjskega 17, ki jim je zemeljski plaz že pred dvema letoma močno ogro- zil hiško, v julijskem neurju pa jo je popolnoma porušil. Vekovi so že lani pričeli grad- njo nove hiše na Bregu pri Maj- šperku in tja so jim predstavniki ptujskega Mipa brezplačno pre- peljali Vinagovo darilo. Vekovim seveda želimo, da bi hišo čimprej spravili pod streho — za to so jim darovalci primaknili še 100 litrov žlahtne kapljice, da bo de- lo šlo lažje od rok. Da so bili ob vsem skupaj prijetno preseneče- ni in hvaležni, tega verjetno ni treba posebej omenjati. * -OM Vinagov darilni tovornjak izolacijskega in drugega gradbenega materia- la pred Vekovo novo hišo; desno gospodar, ki je bil kot glava družine te- ga zelo vesel. (Foto: M. Ozmec.) 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. september 1989 ^ TEDNIK POGOVOR Z ANTONOM JANŽEKOVIČEM. PREJEMNIKOM SREBRNE PLAKETE »Sodelovanje je danes osnova dobrega gospodarjenja« Na 22. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, zaprli so ga v nedeljo, so letos podelili šest zlatih, sedem srebrnih in devet bronastih sejemskih plaket. Četudi Ptujčani letos niso računali na priznanja, so bili prijetno presenečeni: med sedmimi srebrnimi plaketami je bila tudi ptujska — Antona Janžekoviča, enega najmlajših obrtnikov. Obratovalnico je odprl ob koncu prejšnjega leta. Priznanje je prejel za kopirni aparat AB 450 z amoničnim sistemom kopiranja. Precej pozornosti pa je vzbudil tudi s škarjami za obrezovanje načrtov. V obratovalnici Antona Janže- koviča v Mezgovcih 8 je zaposle- nih več mladih strokovnjakov. Kopirni aparat je plod skupnega dela v obratovalnici in zunaj nje. Trenutno zaposluje Janžeicovič štiri delavce. Delo je raznoliko, zato uporablja storitve več spe- cializiranih obratovalnic. Zatrd- no je prepričan, da je bolje delo razdeliti kot pa se ukvarjati z vsem. Letno naj bi izdelali okrog sto kopirnih aparatov. Letošnja pro- izvodnja je manjša, in kar je raz- veseljivo, v celoti prodana. Ko- pirni aparat AB 450 brez dodat- kov stane 164 milijonov dinarjev. Razveseljivo je tudi, da je aparat skoraj v celoti izdelan iz domače- ga materiala. Zanimiv je za vse projektantske hiše oziroma vsa- ko proizvodnjo, kjer potrebujejo reprodukcijo načrtov. Na sejem je prišel s sodelavci predvsem zaradi tega, da bi obi- skovalcem pokazal svoj izdelek. Že na začetku se je pokazalo, da se je splačalo priti, saj je v zve- zek povpraševanj napisal več de- set naslovov, sklenil pa je tudi nekaj konkretnih poslov. Kljub temu, da je njegov aparat na trgu prisoten že nekaj časa, so si ga ogledali številni poslovneži. Jan- žekovič je bil zadovoljen, dodal pa je, da bo skrivnost njegovega izdelka hitro odkrita. Zato se s sodelavci trudi, da bi šli v razvo- ju naprej. Ob kopirnem aparatu so razvili oziroma izdelali več ti- pov škarij za obrezovanje načr- tov. Da gre za kakovosten izdelek. priča tudi podatek, da je zelo malo reklamacij. Nekateri apara- ti delajo v izjemnih razmerah — tudi do 24 ur na dan — in okvar je zelo malo. V Jugoslaviji je za kopirni aparat AB 450 zadovolji- vo število pooblaščenih servisov, in sicer deset. Na sejmu smo se srečali tudi z Danijelom Polajžerjem, ki ima takšen servis v Cirkulanah. Pove- dal je, da so v omenjenem apara- tu v glavnem vse »povratne in- formacije s terena«, kar pomeni, da so pri izdelavi upoštevali pri- pombe uporabnikov. »Vsi, ki se ukvarjamo z biro- tehniko, imamo vsaj petnajst let prakse. Povedati moram, da je Janžekovičev aparat funkcional- no in denarno zanimiv za naše kupce in je dejansko zamenjal dosedanji uvoz. Z njim so zelo zadovoljni v Aeru, kjer dela ne- prekinjeno že več kot štiri tisoč ur,« je še povedal Polajžer. Janžekoviča smo vprašali, ali je priznanje pričakoval. Povedal je, da ne, a je vsak prepričan, da je njegovo delo dobro. Celjsko priznanje je spodbuda za bodoče delo. Na začetku samostojnega dela je Janžekovič glede na to, da je program njegove obratovalnice podoben proizvodnemu progra- mu Iskre-Delte, ponudil tej sode- lovanje. Takrat se za sodelovanje niso ogreli. Kaže pa, da se klima spreminja: sedaj je Iskra tista, ki ponuja roko. Kaj žuli obrtnika? Najbolj dolžniško-upniško razmerje, pro- metni davek na material. Podje- tja v tem obdobju slabo plačuje- jo, slaba finančna disciplina pa sproti načenja akumulacijo. Na razstavnem prostoru Obrt- nega združenja in Obrtne zadru- ge Panorama je bilo vse dni sej- ma živahno. Praktično ni bilo iz- delka, za katerega se obiskovalci ne bi zanimali. Na razstavnem prostoru Panorame je Renata Strelec v sejemsko knjigo vpisala veliko vtisov, prav tako Jasna Krajnc na prostoru Obrtnega združenja. Janez Rižnar, tajnik Obrtnega združenja, je povedal, da se ne- kateri obrtniki še premalo zave- dajo pomena sejemskega sodelo- vanja. Vsaka udeležba na sejmu se splača. Tržišče je treba opozo- riti nase. Ptujčani so razstavljali tudi v hali B sejemskega prosto- ra, kjer velja zlasti opozoriti na izdelke Silve Njegač. S svojo majhno, vendar izredno modno kolekcijo, je vzbudila veliko za- nimanje, in kar je razveseljivo, za vsak izdelek je našla kupca. MG Anton Janžekovič. (Posnetek: Laura.) Nagrajeni kopirni aparat. (Posnetek: KOSI.) KREDITNI ODBOR BANKE Kritično o Elektrokovinarju v ptujskem Elektrokovinarju je delavski svet za vršilca dolžnosti minuli torek izbral diplomiranega inženirja elektrotehnike Vlada Po- točnika. Skupaj s ptujskim izvršnim svetom bo morala nova ekipa po- šteno napeti moči, da bo izvlekla to delovno organizacijo iz težav. Na seji kreditnega odbora ptujske poslovne enote Kreditne banke Mari- bor so skupaj s predstavniki izvršnega sveta in Elektrokovinarja skle- nili, da mora vodstvo podjetja do konca spetembra pripraviti analizo možnosti nadaljnjega poslovanja in preldožiti tržno perspektiven pro- izvodni program, saj je največja težava ravno v tem, da Elektrokovi- nar ni našel ustreznega programa. Banka seveda ni pripravljena brez- pogojno kreditirati tega podjetja, saj je kreditirala že dva sanacijska programa, ki pa sta zaradi neizpolnjenih obveznosti sozda bila po- vsem neuspešna. Banka zato svoje nadaljnje poslovanje s tem podjet- jem pogojuje z zahtevo, da vsi, ki so v sanacijskem programu sprejeli obveznosti, to tudi storijo, tudi izvršni svet, ici je imel nalogo urediti odnose ptujskega podjetja s sozdom. Na kreditnem odboru so tudi predlagali, da bi banka lahko ob ustreznih garancijah sozda odobrila IMP-ju kredit za izvoz. Manjka- joča sredstva za osebne dohodke pa naj bi zagotovili iz sredstev ob- činskih skupnih rezerv, kjer se denar za ta namen tudi zbira. d.l. JUBILEJNI JESENSKI VELESEJEM 3300 razstavijalcev Od 18. do 24. septembra je odprt jesenski zagrebški velese- jem, največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji in glede na velikost razstaviščnega prostora, število sodelujočih držav in število obi- skovalcev ena najviečjih v svetu. Na 280.000 kvadratnih metrih pričakujejo več kot pol milijona obiskovalcev. Čas njihovih pri- hodov uravnavajo z vstopnino dražjo za poslovneže dopoldnfe in cenejšo po 13. uri za druge obiskovalce. Zagrebški velesejem praznuje 80. obletnico, čeprav so se prve sejemske prireditve pojavile v Zagrebu pred skoraj 750 leti. Za začetek sodobnih sejmov štejejo leto 1909, ko je bil ustanovljen zagrebški zbor. Ta je v 80 letih večkrat menjal mesto postavitve sejmov in se preimenoval v Za- grebški velesejem. Od leta 1956 je na današnji lokaciji ob Aleji Borisa Kidriča v Novem Zagre- bu. Svoji največji prireditvi, je- senskemu velesejmu, nudi kar 280.000 kvadratnih metrov raz- staviščnega prostora, od tega 200.000 kvadratnih metrov zapr- tega in 80.000 na prostem. Za 80. rojstni dan je organiza- tor želel privabiti 80 dežel. To mu sicer ni popolnoma uspelo, saj jih razstavlja »samo« 78, in sicer od afriških, bližnjevzhod- nih in južnoameriških do držav Vzhodne in Zahodne Evrope, SZ, ZDA in Kitajske. Kar 1180 razstavljalcev je iz tujine in 2120 domačih, med njimi 198 sloven- skih. Od ptujskih razstavljata Pe- rutnina in Hiko Olga Meglič. Svoje proizvode predstavljajo najpomembnejši predstavniki ži- vilske, kemijske, gradbene in tek- stilne industrije, črne in barvaste metalurgije, industrije vozil, po- seben poudarek pa je letos na predstavitvi drobnega gospodar- stva. Sejem je vsak dan drugačen oziroma različne so prireditve, ki ga spremljajo. Naštejmo nekate- re: letošnja posebna gostja. Sov- jetska zveza, je pripravila modne revije, kvize z nagradami, nasto- pe svojih umetnikov; vsak dan med 15. in 17. uro si lahko v pa- viljonu 25 ogledate modne revi- je; dan jugoslovanske industrije stekla in keramike; dan Evrop- ske skupnosti; nastop dežel v razvoju; žrebanje sejemskih vstopnic... Ob visokem jubileju in vedno manjšem zanimanju prebivalstva za vsakovrstne prireditve je tudi organizator zagrebškega velesej- ma zaskrbljen za uspešnost sej- ma. Nekateri razstavljalci so ra- zočarani, saj je premalo tistih, ki sklepajo pogodbe. Najuspešnej- še je seveda medsebojno trženje — razstavljalec pripelje pred- stavnika, ki prodaja, in drugega, ki kupuje. Razstavljalci pa načr- tujejo vrsto novosti za »navad- ne« obiskovalce — sčasoma naj bi sejem postal nakupni, na njem naj bi po nižjih cenah dobili vse razstavljene proizvode. Nekatere že letos. MC Zupanič Zagrebški velesejem se razprostira med Alejo Borisa Kidriča in Savo. Inženirska enota se je poslovila z dobrimi rezultati Od začetka avgusta do 14. septembra je inženirska enota JLA iz Celja, sestavljena iz vojakov in starešin, opravljala zemeljska dela na cesti Dolena—Kočice Marina ves, predvsem pa na odseku Koči- ce- Marina ves. Delo je uspešno opravila, in to kljub temu da ji je precej nagajal dež. Opravljeno delo na trasi, dolgi deset kilometrov, je vredno po be- sedah Milana Pavlice iz občinske skupnosti za ceste tri milijarde di- narjev. Cesto so očistili plazov in jo usposobili za promet. Delo sedaj nadaljujejo ptujski cestarji, ki morajo urediti jarke, navoziti gramoz in ga utrditi. V skupnosti so povedali, da bodo asfalt na odseku Dole- na - Kočice v dolžini dveh kilometrov položili v naslednjem letu, na celotni trasi pa v naslednjem srednjeročnem obdobju. Slovo od inženirske enote je bilo prisrčno. V prosvetnem domu v Doleni, kjer je enota bivala, so ob tej priložnosti pripravili lep kultur- ni program. Pri tem sta sodelovali krajevni skupnosti Dolena in Žeta- le. MG Sodelovanje z zdomci se krepi člani koordinacijskega odbora za vprašanje naših delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL v Ptuju, so na zadnji seji minuli četrtek, 14. septembra, največ besed namenili sodelovanju s slovenskim kulturno-prosvetnim dru- štvom Sava v Frankfurtu. letos poteka že enajsto leto od pričetka so- delovanja z našimi zdomci v okviru Save, stiki pa so vse tesnejši in pogostejši. Tako si na leto izmenjajo tri ali štiri obiske. Delegacija zdomcev je bila tudi na proslavi občinskega praznika 8. avgusta v Ptu- ju. Med drugim jih je sprejel naš župan. Prvič so se pogovarjali tudi s predstavniki ptujske Perutnine in Kmetijskega kombinata o konkret- nem sodelovanju in pomoči. Zdomci so pričeli tudi akcijo za pomoč prizadetim v Halozah, nekaj denarja pa so prispevali tudi za ptujsko bolnišnico. Tradicionalne jesenske prireditve, ki bo tokrat 7. oktobra, se bo- do v Frankfurtu udeležili tudi člani ptujske delegacije in ansambel Štirje kovači. Ugodno so ocenili sodelovanje med osnovno šolo Toneta Žnida- riča in učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Frankfurtu, ki bodo čez nekaj dni prišli na obisk k svojim vrstnikom v Ptuj. Tukaj bodo ostali teden dni; sodelovali bodo pri pouku, stanovali pa bodo pri naših učencih, da bi tako vezi še utrdili. Na seji so se dogovorili tudi o srečanju slovenskih društev naših delavcev v tujini, ki naj bi letos potekalo na Štefanovo, 26. decembra, v ptujski občini. V imenu republiške konference SZDL bodo za orga- nizacijo poskrbeli člani občinske konference SZDL Ptuj, pričakujejo pa okoli 300 udeležencev. Ob koncu so sprejeli pobudo, da predlagajo skupščinskim orga- nom, naj najdejo ustrezno rešitev za ustanovitev sveta zdomcev, prek katerega bi v bodočo zagotovo lažje reševali vso tovrstno problemati- ko in urejali odnose. -OM TEDNIK ~ september 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 SLOVESNO (ffi TRINAJSTEM PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ IN ODPRTJU NOVE ŠOLE NA HAROEKU Jože Smole na praznovanju v Ormožu z Ula in Franc Petek-Zvonko iz Cvetkovec, Jože Pignar iz Gorišnice in Anton Pišek-Metud iz Apač. Poleg teh domačinov iz ptujskega okraja sta bila še dva kurirja Ione in Iztok — od drugod, zanju pa Srdan ni vedel priimkov. (Morda bo kdo od bralcev, udeleženec spopada, to pomanjklji- vost dopolnil v sporočilu uredništvu Tednika.) Poleg navedenih kurirjev ter Zorana in Ljubinice so bili tega dne v taboru še štirje vojaški novinci; Ivan Rakuša, Anton Veldin-Hinko, Jakob Roškar-Jošt in Jože Zajšek-Ciril. Partizani za boj, ki jih je čakal, niso bili dovolj dobro oboroženi. Premogli so le pet strojnic, osem pušk in eno pištolo. Od vojaških novincev je bil oboro- žen le Ciril s karabinko, ki pa ni dobro delovala. Vsi skupaj so imeli še okrog trideset do štirideset ročnih bomb. Ko so partizani opazili prihajajočo glavnino nemške enote, so iz zasede ob poti, v kateri so bili štirje kurirji, z vso silo napadli prihajajoče, tako da jih je padlo 21 in je bilo ranjenih 27. O teh številkah so domačini slišali govoriti Nem- ce, ko so mrtve in ranjene odpeljali. Partizani so se morali naglo izvleči iz sovražnih obročev, saj jim je za daljši boj primanjkovalo orožja. Naglo so se umikali po strmini proti Dravinji pri Zg. Pristavi. Na poti so naleteli na pet nemških obročev. Blizu Dravinje so Nemci močno udarili po partizanih, vendar so jo štirje Boris. Iztok, Branko in Bogo- mir — kar dobro odnesli in preplavali Dravinjo ter pomagali prebroditi reko še ranjencem; to so bili Srdan, Metod in Hinko. Posebno hudo je bil ranjen Srdan. Poškodovan je imel desni kolk in desno roko. Zaradi izgube krvi je ležal tedeni dni skoro v nezavesti. Nemškega ujetništva ga je rešil Rudi Luter, ki ga je spra- vil čez Dravinjo. Bilo je okrog desete dopoldan, ko so čez reko prebegli partizani prišli do stmiškega gozda. Na bližnji njivi je kmet kopal s svojim sinom krompir. Parti- zani so ga poslali na javko v Apače. Kmalu jim je terenec OF prinesel hrano in žganje. Do večera so ranjeni ležali premočeni v gozdu. Zvečer pa so prišli ponje sodelavci OF in jih prenesli zanesljivim ljudem. Dva ranjena sta kmalu okreva- la, Srdan pa se je zdravil več mesecev. Ranjena kolčna kost je povzročila bole- zen na ledvicah, ki je ni nikoli premagal. Umrl je pred nekaj leti. Bil je prijazen, postaven in bister ter klenega značaja. Ob zadnjem spopadu ob Dravinji 27. septembra 1944 so padli: komandir 8. TV postaje Stane Petrovič-lvan ter kurirja Franc Petek-Zvonko in Jože Koro- šec-Andrej. Tako je boj tega dne terjal tri dragocene žrtve, ki jim je postavljen v Zg. Pristavi blizu kraja smrti spomenik. Nemci so zajeli v Zg. Pristavi tri ranjene partizane — Cirila, Ivana in Jože- ta, v vodo sta se skrila Jošt in Hinko. Pred nemškim ujetništvom sta se rešila tu- di Zoran in Ljubinica. Po naključju so vojno preživeli tudi trije ujeti partizani. Nekaj dni po spopadu v Dežnem in Zg. Pristavi so se zbrali preživeli kurir- ji spet v Halozah in kmalu okrepili svojo postajo z novimi kurirji. Njihov novi komandirje postal Rudi Luter-Boris. Opomba: Sestavek je povzet po članku V. Rojic: O nekaterih spopadih med partizani in okupatorjem v ptujskem okolišu, kije bil objavljen v Ptujskem zborniku II iz 1. 1962. V tistem članku je napačno navedeno po pripovedi udele- ženca spopada, da so padli štirje kurirji. V tem članku je to popravljeno. Vida Rojic (Nadaljevanje) Zgodovina narodnoobrambne ga gibanja na ptujskem območju je tesno povezana z mladino, ki se je aktivno odzivala na aktual- na družbena dogajanja. Mladin- skih narodnoobrambnih akcij je bilo zato veliko. Gimnazijski Meddruštveni od- bor, preko katerega so skojevci leta 1939 poenotili dejavnost šol skih društev, je izvedel vrsto aktivnosti, kot je bilo zbiranje pomoči za revne gimnazijce in šolarje v F^odlehniku.'* Meddru- štveni gimnazijski odbor je po- stal povezovalni člen z ostalo mladino v mestu in pobudnik mnogih akcij. Take manifestacije so bile v jeseni 1939 meddruštve- na akademija, solidarnostno zbi- ranje pomoči za obmejne otroke ter v decembru mesecu »Večer slovenske besede«. Omenjena prireditev v prosvetni dvorani »Mladike« je imela narodnoo- brambni smoter.^^ Ugotoviti moremo, da je bila dejavnost mladine v narodnoo- brambnem boju vsestranska. V vzpodbudo so ji bili ptujski aka- demiki, ki so razvili široko kul- turno-prosvetno delo in si priza- devali ustvariti enotno mladin- sko fronto. Kulturne prireditve akademikov so imele levičarski, narodnoobrambni značaj. Ome- nimo »neprijavljen recitacijski večer po CMD«, ki so ga 6. juni- ja 1939 priredili ljubljanski aka- demiki v mestnem gledališču. Po prireditvi so se začule pred gle- dališčem »domoljubne in narod- ne pesmi« in kljub zahtevam po- licije, da se zbrani razidejo, je okoli 50 ljudi krenilo po mestnih ulicah proti Bregu in mimo Straschillove gostilne prepevajoč jugoslovansko himno.^* Širina in izjemen posluh za družbene dogodke sta bila zna- čilna za nap)redno študentsko gi- banje v Ftuju, kar je prihajalo do Ptujsko območje na pragu 2. svetovne vojne izraza v povezovanju z ljudskimi množicami. Zavedajoč se dej- stva, da je potrebno vaškemu prebivalstvu postopoma nakazo- vati pot resnične osvoboditve, so se tudi ptujski akademiki akti- vno vključili v narodnoobramb- ne delovne tabore. Le te so na narodnostno ogroženih sloven- skih območjih organizirala na- predna študentska društva lju- bljanske univerze. Na ptujskem območju je bil tak tabor organiziran sredi julija 1939 pri Sv. Duhu v Halozah (Rodni vrh), la haloški kraj so^ študentke Doma visokošolk v Ljubljani izbrale zaradi viničar- skih odnosov in nacistične pro- pagande, ki so jo širili ptujski Nemci in nemškutarji. V času enomesečnega bivanja je štiri- najst študentk, med njimi Ptuj- čanka Cirila Gosak, opravljalo socialno in narodnoobrambne delo. Ljudem so pomagale pri delu, organizirale vrsto preda- vanj, gmotno pomagale najrev- nejšim, nudile so pomoč ljudem v sodnih in upravnih zadevah in jim razlagale viničarski red. Spo- znale so, daje lakota najhujši ha- loški problem; mlečna kuhinja naj bi bila na voljo kakim dvajse- tim malčkom. Sv. Duh v Halozah so tedaj obiskali tudi nekateri levičarski akademiki in kulturni delavci, kot Boris in Vito Kraigher, Voj- ko Nemec, od Ptujčanov Franc Čuček in Branko Šalamun ter sli- karja Franjo Golob in Lojze Šu- šmelj." Zaradi take aktivnosti so študentke naletele na odpor ne- katerih ptujskih občinskih mož. Toda hkrati je mogoče ugotoviti, da so po taboru še ohranile stike s prebivalstvom Sv. Duha v Ha- lozah in okolice. Ljudskofrontno gibanje, ki mu je bilo za cilj povezovanje demo- kratičnih sil v boju pred vse ne- varnejšim fašizmom, je dobivalo na ptujskem območju svoj izraz v organizacijskem povezovanju zavednega slovenstva, ne glede na različne politične nazore. Ukrepi režima proti takemu po- vezovanju so le prispevali k po- larizaciji družbenih sil; antifaši- stičnega frontnega gibanja niso uspeli pretrgati. Ne glede na strankarsko in ideološko pripad- nost je postala Zveza delovnega ljudstva vseljudsko narodnoo- brambno gibanje. Celjsko zboro- vanje kmečko-delavskega giba- nja (KIKj), Slovenske kmečke stranke in drugih skupin 3. sep- tembra 1939, katerega se je ude- ležil tudi Jože l^cko kot zastop- nik KIXj, je utrlo pot temu giba- nju. V septembru in oktobru so pred ustanovitvijo ZDLS stekle priprave na teremu po čim šir- šem frontnem povezovanju. To- da v akcijo, ki so jo vodili v Lju- bljani že kompromitirani komu- nisti, med njimi Ivan Bratko, je že posegla policija. Kljub prepo- vedi ljubljanske konstitutivne- konference ZDLS, ki naj bi bila 29. oktobra 1939, so zbrani ude- leženci na ilegalnem sestanku sklenili v obliki letaka izdati oklic »Kaj hočemo?«, in sicer potem, ko ga bosta podpisala vsaj dva predstavnika iz vsakega okraja.^« Razglas se zavzema za svobodo, za popolno narodno, politično, gospodarsko in kultur- no osamosvojitev slovenskega naroda. V novembru 1939 seje pričelo zbiranje podpisnikov po okrajih. V Ptuj je prišel s tem namenom Ivan Kreft, ki se spominja sreča- nja z Jožetom Lackom na njego- vem domu, kako navdušeno je podpisal proglas, tako kot nekaj ur prej dr. Jože Potrč.29 ZDLS je režim proglasil za ko- munistično organizacijo in zato je prišlo do prepovedi razširjanja letaka. Banska uprava je naroči- la orožniškim postajam, da pod- pisane aretirajo. Ob hišni prei- skavi pri dr. Potrču je bilo najde- nih 143 primerkov omenjenega letaka, ki ga je ptujski sreski na- čelnik 17. novembra 1939 prepo- vedal širiti. Vendar je maribor- sko okrožno sodišče ugotovilo. da letak ne zahteva nasilne spre- membe družbenega reda, tem\e( le druge demokratične spremeni be in zato je bil postopek usta- vljen. Sicer pa iz kazenske doku- mentacije proti dr. Jožetu Potrču lahko razberemo, da ga je sresko načelstvo obdolževalo kol so- podpisnika letaka in ga imelo za »zagrizenega idejnega komuni- sta«.^® Tudi Jože Lacko se ni izognil pregonu. Zanj je Okrajno načel- stvo Ruj poročalo banski upravi, da je sopodpisnik »znanega« le- taka »Kaj hočemo«, da se druži z dr. Jožetom Potrčem ter da je širil po okraju omenjeni letak. Ker so ob pretresu Lackove hiše orožniki odkrili nekaj letakov »Kaj hočemo«, so Lacka zaprli za 12 dni.^' Kazenski pregoni niso prinesli zaželenega. Težko je bilo namreč prikazati celotno akcijo kot ile- galno. Za podpisnike proglasa so mogli le ugotoviti, da so s tem dejanjem izkazali svoj odpor proti fašizmu, ki ogroža Sloveni- jo. Dogajanja na ptujskem ob- močju govore, da je organizacija KP v Ptuju dosledno uresničeva- la sklepe partijskega vodstva. Za- vedajoč se pomena dela z vsemi domoljubnimi slovenskimi sila- mi, ji je uspelo oblikovati pred vojnim požarom široko narodno- obrambno fronto. Njena aktiv- nost se je zrcalila skozi legalne oblike dela in ni prenehala tudi ne tedaj, ko so ob sklenitvi spo- razuma med Nemčijo in SZ na- stale mnoge dileme o bistvu na- rodnoobrambnega boja. Pa četu- di je bil tedaj morda bolj izposta- vljen ekonomski boj, je ob speci- fičnih družbenogospodarskih razmerah v okraju dejansko bil to narodnoobrambni boj. Narod- ni odpor proti nemštvu je hkrati pomenil boj proti izkoriščanju delodajalcev, ki so bili na ptuj- skem območju zvečine Nemci. Kontinuiteta narodnoobrambne- ga boja s svojo družbeno, razred- no vsebino se je po omenjenem paktu ohranila. Dogodki ob pri- stopu Jugoslavije k trojnemu paktu so namreč v Ptuju spet do- kazali moč protifašističnega gi- banja. KONEC ALI LAHKO KDO POMAGA Spomin naj oživi Pred dnevi se je v naši redakciji oglasil Jumer Jumerovič iz Ki- dričevega z nevsakdanjo željo. Rad bi, da bi pomagali nečakom po- kojnega borca SULEJMANA HALIMIJA iz vasi Rajnce — Preševo v Srbiji, ki je izgubil življenje 2. 6. 1945, bojda pri grajenskem mostu. Sorodniki, predvsem nečaki se želijo srečati z njegovimi nekda- njimi prijatelji in soborci, prav tako s tovarišico, ki je živela z njim; bojda sta imela tudi otroka. Sulejman Halimi ima tudi še živega oče- ta. Jumer Jumerovič nam je povedal, da so skušali dobiti podatke na borčevski organizaciji, vendar jim tam niso mogli pomagati, zato jim je Tednik veliko upanje, da se bo kdo oglasil, najbolje na Jumero- vičevo številko 796-279. MG Spomenik Sulejmana Haiimija na ptujskem pokopališču. (Posnetek: M. Ozmec) OPOMBE AOLR PMP, fas. Gimnazija; Mitja Vošnjak, Drobni utrinki velikih let. Skozi viharje v lepšo prihodnost, Ptuj 1981, str. 111. " ZAP, fond Gimnazija Dušana Kvedra Ptuj, šk. št. 14; ZAP, zbirka M D, šk. št. II, Sokolsko društvo Ptuj, mapa II - 4. ZAP, MO Ptuj 1939, šk. 296, dok. št. 1955. Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919—I94I/L str. 225. ^ Alenka Nedog, Ustanovitev Zveze delovnega ljudstva Slovenije. Teoretična priloga Komunista 20. aprila 1979. ^ Ivan Kreft, Tri srečanja z Lackom pred 20 leti. Ptujski tednik I9"i9 .XI (4. 9.), št. 35. * dr. Jože Potrč, O socialistični etiki in morali, Maribor 1974, str. 435; ACK ZKS II. fas. leto 1940 Kraljevska banska uprava odd. II. Dravska banovina komunisti. Sresko načelstvo Ptuj 1940. » Glej op. 30, ACK ...; Vida Rojic, Jože Lacko, Narodni heroji 3, Maribor 1963, str. 32. KAJ SE DOGAJA V TOTI PRLEKU! »Šel boš v Ljutomer!« — mi je uradno dejal predsednik RZKZ in v šali dodal: »Prestolnico tote Prlekije.« Potem je nadaljeval, da po mojih poročilih sklepa, da znam dobro opazovati, zato pričakuje, da bom to znal tudi v ljutomerskem okraju. Tam je bila že dobra tretjina kmetijskih zemljišč v zadružnem sektorju, v drugih okrajih pa so bili še pod 10 od- stotki. »Tvoja naloga je, da ugotoviš, kakšne metode dela uporabljajo, da dosegajo take uspehe, kakšne pritiske izvajajo na kmete, kakšno je raz- položenje med ljudmi — zadružniki in tistimi, ki so še zunaj. . . Vse to nam lahko koristi za usmerjanje političnega dela v drugih okrajih, da bo- mo uresničili resolucijo C K KPJ. Časa imaš dva do tri dni. . .« Nalogo sem vzel nadvse resno, saj mi jo je zaupal predsednik oseb- no. Še tisto dopoldne sem sedel na vlak in se odpeljal v »prestolnico Prle- kije«. Do tedaj še nisem bil v Ljutomeru. Le skozi - proti Slatini Radenci — sem se že nekajkrat vozil. Znana mi je bila tudi šala, zakaj je Ljuto- mer večje mesto od Celja. Zato ker ima dve železniški postaji (Ljuto- mer—mesto in Ljutomer glavni kolodvor), Celje pa samo eno. V Ljutomer sem prispel pozno popoldne in se takoj oglasil na OZKZ. V tistih časih .vf je navadno delalo po f^.v dan. Na OZ K Z je bilo le nekaj uslužbenk. »Vsi tovariši so na terenu. Veste, pri nas .ve manj dela v pisarnah in več na terenu, zlasti popoldne in zvečer, ko je kmete lažje dobili skupaj ali jih najti doma,« me je poučila tajnica. Prav to je bil tudi dober podatek za moje poročilo, zato sem posku- šal iz tajnice izvleči čimveč o njihovih metodah dela. V razgovoru je tudi povedala, da je doma iz Borec pri Križevcih. Iz te vasi je bil doma tudi moj dobri prijatelj, gimnazijec Lojze Križanič. Zato nekaj besed o njem. Prisilna mobilizacija v nemško vojsko naju je zbližala v stari vojaš- nici v Ulmu. Zaupal mi je, da je skojevec in še marsikaj o svojem delu, vendar je pod silo okoliščin moral obleči nemško uniformo, v upanju, da le za nekaj mesecev. Bil je ponosen na starega strica Ivana Križaniča. slovenskega pisatelja. Tudi Lojze je pi.sal in pesnil. H kovanju verzov je tudi mene spodbujal, vendar mi ni šlo posebno uspešno od rok. mnogo bolj prve poteze v šahu. V Harkovu nas razkropili po raznih enotah, ostal nam je le skupni dogovor, kako bomo izkoristili dopust s fronte in odšli med partizane. To je bilo sredi leta 1943. Nekje pri Poltavi sva se .še po naključju srečala in tudi zadnjič videla. Sedaj sem zvedel, da je Lojzetu uspelo priti na dopust, postati parti- zan — aktivist Miro. predsednik okrajnega komiteja ZSM Ljutomer (Zveza slovenske mladine). Toda februarja 1945 je bil v spopadu z vla- sovci na Kamenščaku težko ranjen in ujet. Privezali so ga na vrv in ga kot ploh vlekli po snegu v Ljutomer, kjer so ga na trgu s konji razčetveri- li. . . Ob tej novici sem ostal nekaj trenutkov nem, vendar ni bilo časa za osebne spomine. Treba je bilo vrtati naprej, kako poteka socialistična preobrazba vasi. Prišel je še eden od okrajnih inštruktorjev, ki je moral .še ta večer obiskati nekaj kmetov in jih prepričati za vstop v zadrugo. Od.šel sem z njim. Drugi dan dopoldan je bil delovni posvet vseh okrajnih aktivistov. Vodil ga je sekretar O K KPS Jože Tramšek. Tedaj sem se z njim srečal prvič in dobil o njem boljši vtis. kot .sem ga imel prej — zgolj iz pripove- dovanj. »Komandanti, poročajte'.« je po krajšem uvodu dejal .sekretar. Akti- visti so začeli poročati kar po ustaljenem abecednem redu zadolžitev za posamezne KLO-je in KOZ-e. začenši z Banovci. Sekretar je tuintam koga prekinil z vmesnim vprašanjem, oštel tega ali onega aktivista, ker naloge ni opravil ali je v poročilu pretiraval. »iMŽeš!« je prekinil enega in sam drugače opisal primer. »Sram te bodi!« je na kratko končal in že je bil na vrsti naslednji aktivist. Dobil .sem vtis. da sekretar do podrobnosti pozna razmere v okraju in da o dogajanjih na posameznih območjih do- biva poročila še iz kakega drugega vira, čeprav je tudi sam stalno na te- renu. Skupaj z okrajnim aktivistom .sem popoldne obiskal še nekaj vasi na Murskem polju. Tako mi je uspelo razmeroma hitro zbrati podatke, vtise in mnenja ljudi. V poročilu sem napisal približno takole: Ljutomerski okraj spada med manjše okraje v LRS. morda je zato politično delo tudi nekoliko lažje. Obsega 28.795 ha. od tega je kmetij- skih površin 20.558 ha. .samo njiv in vrtov 11.085 ha. vinogradov 1.748 ha in sadovnjakov 1.296 ha. Sledili so še podatki o KLO. KOZ in KZ z zadružnimi ekonomijami. Vzroki za uspehe: Okrajni politični aktiv je zelo enoten. Med njimi vladajo tovariški odnosi, prava domačnost. Doslej med njimi še niso od- krili niti enega IB-jevca (informbirojevca). Ta enotnost se odraža tudi na terenu. Ljudje vedo. da vsi na okraju mislijo enako in da se z njimi ne gre šaliti. Za vsako KLO je zadolžen glavni aktivist, ki mu pravijo kar »ko- mandant«. Ta ima po 3 do 5 pomočnikov. Tedensko se sestajajo m obravnavajo skupne naloge v okraju, sicer pa morajo o pomembnejših stvareh sproti poročati na komiteju. Delujejo kot dobro uigran orkester. Ljudje na ljutomerskem območju niso bolj zavedni kot v drugih okrajih, zaradi specifičnosti terena tudi NOB ni bil široko razvit. Ljudje so vesele narave, težave in nesreče sprejemajo z neko navidezno ravno- dušnostjo. To jih je naučila zgodovina, saj so kot obmejno obmoqe skozi rodove veliko doživeli. Zlasti izstopajo kmetje na Murskem polju. So bolj razgledani in go- stoljubni od svojih stanovskih vrstnikov na Dravskem in Ptujskem polju, manj trmasti, zato pa bolj preračunljivi. Ne silijo z glavo skozi zid. tem- več zid poskušajo obiti. Zelo redki so, ki so v obdelovalno zadrugo vstopili res prostovoljno. »Kar je mus — ni težko.« mi je marsikateri odgovoril. Pri večini prevla- duje mnenje, da bo življenje obdelovalnih zadrug kratko, ker naš kmet nikoli ni bil navajen na kolektivizem, od zemljiške odveze naprej se je pri njem privatnolastniška miselnost globoko zasidrala. Vsak želi biti ali ostati .sam .svoj gospodar na svoji zemlji. Aktivisti jim na sestankih zelo nazorno razlagajo prednosti sociali- stičnega delovnjega zadružništva. Kmetje jim celo kimajo, vendar ima človek občutek, da z drugo roko drže v žepu figo. Eden od zavednih zadružnikov mi je s kančkom humorja, povezane- ga z grenkobo, takole pripovedoval: »Leta 1941 so me S vabi izselili. S kričanjem in brcanjem so nas spravljali na živinske vagone. Spoznal sem. da druge izbire ni. Podvizal sem se na vagon, si v kotu našel udobno mesto in se tako izognil brcam. Srečno sem se vrnil iz pregnanstva. To izkušnjo uporabljam tudi danes. Sem pač vstopil in upam. da bom lahko nekoč zdrav tudi izstopil.* Mnogo je po vaseh tudi kmetov, ki ne mislijo tako. temveč trmasto vztrajajo na svoji zemlji zunaj KOZ. Trdijo, da vestno izpolnjujejo vse obveznosti do ljudske oblasti, zato naj jih tudi ta pusti v miru gosp^ariti in naj jim s primernimi cenami pridelkov da živeti. Poročilo sem zabelil s prepričanjem, da bodo dobre izkušnje obdelo- valnih zadrug prav gotovo prepričale — tako tiste, ki so že člani, da bodo postali zavedni zadružniki. one zunaj pa. da bodo tudi sami vstopili * KOZ ' Po oddaji poročila predsedniku me je ta poklical na razgovor. Oce- nU je. da je poročilo sicer dobro, čeprav sem preveč nasedal »drobnolast- niški kmečki stihiji« in se premalo poglabljal v »bistvo socialističnih od- nosov na vasi«. Posebej ga je zanimalo, ali sem sekretarja komiteja opomnil, da ni primerno aktiviste nazivati s komandanti. Priznal sem. da na neprimernost izraza niti nisem pomislil, ker sem menil, da je to le ena od oblik njihovega pestrega izražanja. Pa tudi če bi bil pomislil, si sekretarja K P ne bi upal na to opozarjati, saj on dela ven- dar po direktivah partije. »Imašprav, na to ga bomo opozorih preko CK KPS.* je končal raz- govor predsednik. Prihodnjič: Poročanje ministru za kmetijstvo TEDNIK - september 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Sonnenberg — mesto z mnogimi obrazi Smo dijakinje SSC Ptuj in smo iTied poletnimi počitnicami pre- živele deset dni v ZR Nemčiji. Teh deset dni je za nas nepozab- nih! Sprejem, bivanje, delo, hra- na ... — ena A! Sonnenberg. Majhno, a čudo- vito naselje na severu ZR Nemči- je, ki je letos slavilo 40-letnico obstoja. Leži na 700 m nadmor- ske višine v pogorju Harza. Je mednarodni izobraževalni cen- ter, kjer čez vse leto potekajo šte- vilni seminarji. Udeležujejo se jih ljudje raznih narodnosti in starosti. Kako smo izvedele zanj? Na šolo je prispel dopis iz Sonnenberga. Vabili so dijake, da bi se udeležili katerega izmed seminarjev. S posredovanjem in pomočjo prof. Emilije Mesoje- dec smo poslale prijave. Bile smo že peta skupina, ki je odpo- tovala v več kot 1000 km odda- ljeni kraj. Udeležile smo se semi- narja na temo Glasba, ples in spevi. Ker vse tri obiskujemo glasbeno šolo, nas je tema zani- mala. Nestrpno smo čakale na odgovor iz Sonnenberga. Ko smo že mislile, da so na nas po- zabili, je končno prispel. Vneto smo se pripravljale na potovanje. Ker so dejali, da se bomo ukvar- jali z ljudsko glasbo, smo vzele s seboj pesmarice s slovenskimi ljudskimi pesmimi, pa tudi klasi- ke. Naši spremljevalci pa so bili tudi instrumenti: dve blokflavti in flavta, klavir pa so imeli tam (sreča). Otovorjene z glasbeno opremo in osebnimi stvarmi za deset dni smo se odpravile na pot 13. av- gusta ob 13. uri. Naslednji dan nas je pričakal na cilju velik kompleks bivalnih objektov in upravnik doma. Namestile smo se v novem okolju in si ogledale okolico. Prvi večerje minil v zna- menju medsebojnega spoznava- nja ter načrtovanja delovnih dni. Bili smo majhna, pisana drušči- na: Nemci, Madžari, Francozi- nja in tri Slovenke. Vseh skupaj nas je bilo 23. Vse pa ni potekalo po načrtu. Marion, ki naj bi nas učila ljud- skih plesov, je z zlomljeno nogo ležala v bolnišnici. Zato smo se odločile za klasično glasbo. Se- stavili smo urnik, ki je bil zelo zanimiv, pester in prilagojen na- šim željam. Delovni dan seje začel ob 9.30 z zborovskim petjem. Rainer, naš učitelj, ki smo ga tikali, nas je naučil veliko lepih in zabavnih pesmi. Pri instrumentalnem delu smo se porazdelili v skupine in študirali dela znanih in malo manj znanih skladateljev. Skupi- ne smo oblikovali sami. Vsak je igral tisto, kar mu je bilo všeč; sam si poiskal soigralca. Imeli smo tudi skupino ustvarjalcev pesmi, ki pa ni bila preveč uspe- šna, jazz skupino ter kvartet in kvintet pevcev. In ne nazadnje jazz balet in glasbeni teater. Cesa vse nismo počeli tukaj! Se- znanjali smo se z afriškim rit- mom, mimiko, plesnimi figura- mi .. . Najzanimiveje in tudi naj- težje je bilo poiskati kontakt med igralcem in olesalcem. Vse, kar smo počeli, je bilo sproščeno. Vsak je lahko izražal svoja mnenja, želje . . . Dan je bil zaseden od jutra do večera, a te- ga nismo opazili. Delali smo z veseljem in zadovoljstvom. Dru- žilo nas je veselje do glasbe in prijateljstvo. Udeležba na urah muziciranja, plesa in petja je bila obvezna, a nas to ni obremenje- valo. Bili smo veseli, ko smo de- lali. Vsi smo si bili enaki. Ni bilo učencev in učiteljev bili smo eno. Svoje 10-dnevno delo smo predstavili na treh koncertih. Glede na to, da smo prvič igrali skupaj in da smo delali samo de- set dni, smo pripravili dobre koncerte. Naše delo je bilo po- plačano z burnim aplavzom po- slušalcev. Kljub zasedenosti čez dan pa smo našli čas za sprehode v ču- dovito naravo. Sprehajali smo se po potkah, ki so vodile v gozd v maline, ki so ta čas zorele kot nalašč ža nas sladkosnede po- žeruhe. Ob večerih se je naše prijatelj- stvo poglabljalo. Ni bilo večera, ko ne bi peli, plesali škotskih plesov, se smejali. Za vse je bilo odlično poskrbljeno. Geoff, naš »šef«, ni nobeno jutro pozabil vprašati svojih varovancev, kako se počutijo. Ta veseli in dobro- dušni možakar nas je spravljal v dobro voljo ob vsakem času, naj je bilo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Dnevi so minevali, kot bi pih- nil. Prišel je čas slovesa, solze. A ostali so naslovi, fotografije ... in spomini. Še se bomo kdaj vi- deli? Morda. Morda spet v Son- nenbergu. Verjetno nismo vsega napisale. Nemogoče je, da bi spravile vse na košček papirja. To je le maj- hen košček. Težko je povedati ali napisati vse. To mora človek sam doživeti. Me smo in niti malo nam ni žal. Verjemite! Suzana, Iza, Dušanka V vrtu v SADNEM VRTU septembra opravljamo glavno obirame sad- nih vrst, katerih sadje bo primerno za hrambo in rabo pozimi. Ce smo uspeli pridelati sorazmerno zdravo sadje, kar je osnovni pogoj za uspešno zimsko hrambo, je vzdržljivost sadja v shrambi odvisna od ravnanja z njim pri obiranju, sortiranju in transportu. Zaradi nepra- vilnega ravnanja pri obiranju in transportu se ga mnogo poškoduje; obtolčeno je ali je dobilo rane. Obtolčeno sadje prične trohneti, ker mu je poškodovano in razrahljano vezno medcelično tkivo, sadje pa, ki je dobilo rane, prične gniti, ker so se na rane naselile glivice sadne gnilobe ~ monilije. Sicer pa je o tehniki obiranja sadja bil že večkrat govor in vsak sadjarje po svojih izkušnjah spoznal, da je od kakovosti obiranja od- visna vzdržljivost sadja v shrambi. V shrambo sodi samo skrbno obra- no sadje brez sleherne poškodbe, otresenega sadja pa v nobenem pri- meru ne smemo hraniti, ker je to povzročitelj hitrejšega kvarjenja si- cer zdravega in skrbno obranega sadja. Ob obiranju pa velja še posebej opozoriti na pomanjkljivost, ki jo čestokrat storimo, to je da bolne plodove, zlasti tiste, ki jih je na- padla monilija ali sadna gniloba že na drevesu ali pa da so zaradi kakšnega drugega razloga neuporabni, puščamo kar na drevesu ali na tleh. Takšni plodovi so leglo in povzročitelji bolezni spet v nasled- njem letu, zato jih takoj po obiranju poberemo in uničimo tako, da jih zakopljemo, po možnosti čimdlje od sadnega drevja. Ce sadje hranimo v kleti na stalnih policah, moramo prostor prej dobro očistiti, police in zaboje poribati in umiti s petodstotno razsto- pino sode, prostor pa en dan pred vskladiščenjem sadja zažveplati. Brstični ohrovt ali popčar je v ZELENJAVNEM VRTU vse po- gostejša zelenjavnica in z njim zlasti pozimi lahko zelo učinkovito za- polnimo pomanjkanje vitaminov. O brstičnem ohrovtu je v rubriki o opravilih v vrtu bil govor, ko je bil čas za njegovo setev oziroma sadi- tev. Ni zahteven za rastišče in dobro uspeva na srednje težkih do tež- kih humoznih tleh, sodi pa med tiste redke zelenjavnice, ki uspevajo tudi v polsenci. Sadimo ga lahko med sadno drevje ali na druga sen; čna mesta. Ker je to zelenjavnica, ki jo uporabljamo predvsem pozi- mi, in ima sorazmerno kratko rastno dobo — 20 tednov, ga lahko sa- dimo šele konec junija in v začetku julija po spravilu zgodnje zelenja- ve. Ob pozni setvi ali sejanju pa se v takšnih vremenskih razmerah, kot so bile letos, lahko vegetacija zavleče, kar ima za posledico, da se zasnova popja slabo, neenakomerno ali prepozno razvija. Ce na posevku opazimo kljub dobri rasti slab razvoj popkov ozi- roma glavic, si pomagamo tako, da konec septembra ali prve dni ok- tobra odkrnemo rastni vrh. S krajšanjem rastnega vršička preneha rast v višino in ugodno vpliva na rast, razvoj in velikost glavic. Brsti- čni ohrovt obiramo sproti, najprej glavice pri tleh, ker te prej dozore. Sicer pa je popčar vrtnina, ki dobro prenaša mraz do — 15° C, saj mu povešeni listi zavarujejo glavice in ga lahko na vrtu pustimo do janu- arja oziroma nastopa ostrejšega mrazovja. Okusno popje pa lahko ohranimo vse do spomladi, če pozimi, po napovedi vdora hujše zime, ob kakšni odjugi stebla na varnem zakopljemo. OKRASNI VRT, v katerem prevladujejo drevnine, se zaradi kon- ca vegetacije in dozorevanja listja odeva v novo podobo. Barve se prelivajo iz zelene v rumenkaste in kar žarijo od bakrenordečih od- tenkov. Tako barvitost narave povzroča razpadanje listnega zelenila na njegove sestavine. Organska hrana, ki je proizvod asimilacije, se je pričela pretekati v korenine, listje bo začelo odpadati in tako se rastli- ne trajnice pripravljajo na zimsko mirovanje. Na prehodu v jesen poskrbimo za redno nego trate. Zaradi sla- bljenja jakosti sončne svetlobe in toplote so trate iz dneva v dan bolj zasenčene, zaradi močne rose in vse pogostejših padavin vse bolj vla- žne, pa še odpadlo listje jih prekriva, kar ima za posledico, da na mo- čno zasenčenih in vlažnih tleh trave izpodriva mah. Da bi se pravoča- sno še pred zimo izognili zametkom mahu, trato potrosimo z 2 do 3 kg živega apna v prahu na ar površine. Lažje bo namreč preprečiti zaraščanje travišča z mahom, kot pa spomladi odstranjevati prevleke mahu in popravljati travišče, kar je često manj uspešno in je težko tra- ti povrniti enoten videz. Miran Glušič, ing. agr. Nazaj k zvezdam Ob dvajsetletnici pristanka na Luni 21. julij 1969 pomeni zgodo- vinski dogodek za človeško vr- sto. Človek je prvič stopil na ne- ko drugo nebesno telo. Razstava v Ljudski in študij- ski knjižnici je posvečena 20-le- tnici tega dogodka. Priča hkrati o razvoju tehnologije, ki je ta po- let omogočila in o človekovih sa- njah o osvajanju vesolja, tako utopičnih kot znanstvenofanta- stičnih. Razstva zajema 100 enot gradiva. Seveda je to samo del gradiva, ki ga je bilo mogoče raz- staviti. Razstavo je pripravil višji bibliotekar Jakob Esmaršek. Ob tej obletnici naj spom- nim, da je ta dosežek veljal ta- krat in velja tudi sedaj za pre- lomnico v razvoju človeštva. Na- povedoval je optimistično in ne- zadržno osvajanje vesolja. Danes se zdi, da se ta pričakovanja veliko prepočasi uresničujejo. Izdatki obeh velesil za vesoljske programe so skromni. Samo za primer: skupna cena programov vikinga na Mars in voyagerja proti zunanjim področjem sončnega sistema je manjša od stroškov sovjetske invazije v Afganistan, čeprav vemo, da se denar, namenjen za vesoljska raziskovanja, mnogokrat vrne, saj vspodbuja razvoj in uporabo moderne tehnologije. Enake rakete, ki so dvignile človeka na Luno in mu omogočile vesoljska potovanja, nosijo tudi smrtonosna orožja za uniženje človeške vrste in življenja nasploh. Človeški neumnosti, kaj neumnosti, blaznosti kot da ni meja. Samo nadejamo se lahko in želimo, da bo naše obdobje v zgodovino zapisa- no zaradi dveh stvari. Izognili se bomo vsesplošnemu uničenju. Stopi- li bomo v dobo vesoljskih potovanj. Pred 3,6 milijoni let je nastal odtis stopala nekega zgodnjega ho- minida v vulkanskem pepelu na severu Tanzanije. 380.000 kilometrov daleč od Zemlje je v Morju tišine odtis človeškega stopala. V začetku je bila človeška zgodovina naravnana proti samim se- bi, kasneje k skupini lovcev, plemenu, manjšim naseljem, mestom, dr- žavam, narodom. Zdaj smo organizirani v supersili ali med njih. Ce hočemo še živeti, se moramo zavedati, da smo Zemljani in da je naš planet Zemlja. IVInogim, ki danes vladajo v raznih državah, ta ideja n bo všeč. Vesolje je mogoče gosto naseljeno. Nikjer v vesolju pa ne bomo našli človeških bitij, kajti Darvvinova teorija je jasna. Samo na tem malem planetu smo kot redko ogrožena vrsta. Pred nekaj milijoni let človek ni obstajal. Kdo bo tukaj za nami? Preostaja nam samo vesolje ali pa nič. .. . . Vladimir Kajzovar Pred novo sezono Od letošnjega maja so pri ob- činski Zvezi kulturnih organiza- cij uresničili več let stare zahteve in sklepa ZKO in skupščine ob- čine Ormož o zaposlitvi delavca za področje kulture, ki bo opra- vljal strokovna, organizacijska, administrativno-tehnična in tudi druga opravila, ki so pri takšni dejavnosti nujno potrebna. Da pa z delom ZKO seznanijo širši krog občanov, so izdali Informa- tor, ki je po besedah Tomaža Bolcarja, strokovnega delavca pri ZKO, nastajal v poletnih dneh. Izšel je sredi priprav za novo sezono v želji, da z načrti, razmišljanji, idejami in snova- njem tistih, ki se z ljubiteljsko kulturo ukvarjajo tako ali druga- če, seznanijo vse. Vsi skupaj pa bodo tako lahko vnesli v kultur- no življenje občine Ormož več barvitosti — z nekoliko svetlejši- mi toni in tudi s kakšnim vedrej- šim napevom. To je tudi pripo- moček pri načrtovanju kulturnih dejavnosti v sezoni 1989/90. Tomaž Bolcar je v pogovoru povedal, da so letos pričeli načr- tovanje nove sezone nekoliko prej kot minula leta, ko so neko- liko pozno pripravljali programe prosvetnih društev in tudi same OZKO Ormož in tako tudi dokaj pozno prišli s svojimi zahtevami v občinsko kulturno skupnost, kjer delijo sredstva. Posledica te- ga je bila, da ni bilo nikoli dovolj denarja za ljubiteljsko kulturo. Tega bo manjkalo tudi letos, vendar bodo imeli vsaj sami pred sabo dober občutek, da so načrtovali pravočasno. »Načrtujemo nekaj sprememb v sami Zvezi kulturnih organiza- cij. Ugotavljamo namreč, da se- danji način organiziranosti, ko je večino dejavnosti koordiniralo predsedstvo, ni dober, saj je ta organ preširok, zato bo predsed- stvo imenovalo ožji organ, ki bo sproti odločal o vseh problemih v ljubiteljski kulturi. Predvsem pa bo skrbel za to, da bodo sred- stva, ki so namenjena kulturnim organizacijam, prišla do njih pravočasno in da ne bodo ostaja- la na žiroraČunu ZKO. Pričel sem s sredstvi,« je neko- liko sramežljivo povedal Tomaž, »vendar nas ta med vsemi stvar- mi najbolj pestijo. Letos bodo dobili denar za svojo dejavnost samo tisti, ki bodo napisali svoje programe in jih tudi ovrednotili. Nič več ga ne bodo dobivala kul- turna društva samo zato, ker pač obstajajo, upravičiti ga bodo mo- rala s svojim delom. Sklicali bo- mo posamezne odbore in se z njimi dogovorili, kakšna naj bi bila sezona. Na osnovi teh mnenj in predlogov, ki jih ima- mo in ki bodo še izdelani, bomo pripravili program kulturnih pri- reditev v občini Ormož. Na ta način bomo poskušali preprečiti zmedo, ki včasih vlada na tem področju, saj se je velikokrat do- gajalo, da je bilo v enem dnevu več zanimivih prireditev.« Največ sprememb predvideva- jo na področju prireditev. Ugota- vljajo, da gledališki abonma v ta- ki obliki, kot je bil do sedaj, naj- verjetneje ne bo več mogoč — namreč da bi gledališke vstopni- ce izdajali za leto dni vnaprej. Nameravajo pa izdati, vsaj v za- četku, abonmajske karte za prve tri mesece in tako narediti tudi načrt. Ce bodo hoteli občani kul- turo imeti, bodo morali pač pri- makniti tudi dobršen del svojega dinarja. Razmišljajo pa, da bi organizi- rali klub ljubiteljev kulture. Želi- jo organizirati redne avtobusne prevoze v sosednje občine — v Ptuj in Ljutomer, če se bo tam dogajalo kaj zanimivega, pred- vsem pa v Varaždin, kjer je kul- turno življenje zelo razgibano, pa tudi v Maribor in Zagreb, ki sta bližje kot Ljubljana. Na področju filmske kulture ustanavljajo klub filmske umet- nosti, kjer bodo združili vse tiste, ki se s filmom ukvarjajo v klub- skih kinematografih, in pa one, ki se ukvarjajo z videom. Tako bi nam tem področju skušali vnesti več reda in tudi novosti. Organizirali bodo tudi plesni klub. Dejavnosti na tem področ- ju že obstajajo, vendar so bile bolj ali manj (ne)organizirane po raznih sekcijah. Sedaj pa bodo vse združili v klub, ki bi enotno nastopal in bi vse plesne dejav- nosti ponujal enotno. Največ časa bodo pri ZKO na- menili izobraževanju strokovnih kadrov. Ugotavljajo, da je zelo malo mladih in starejših, ki bi se udeleževali seminarjev, ki jih or- ganizira Zveza kulturnih organi- zacij Slovenije. Le na takšen na- čin bodo izobraženi kadri lahko dvignili nivo ljubiteljske kultur- ne dejavnosti v občini Ormož. Vida Topolovec Tomaž Bolcar, strokovni delavec pri ZKO Ormož 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 21. september 1989 - TEDNIK Festivalski sprehodi IJUBO HU/JAN, PKVEC IN BESEDILOPISEC AN- SAMBLA PREROD. Sam sebe imenuje stiho- klepec in meni, da je pesni- ška duša, ki včasih ima, dru- gič pa nima navdiha. Za Pre- rod je napisal doslej vsa be- sedila, glasbo pa ustvarita Jo- že Rožman in Rudi Mohor- ko. Obe letošnji besedili - Lujzekova vozniška je dobila tretjo nagrado občinstva -- je uglasbil Jože Rožman. Ka- ko sodelujeta? »Najprej napišem besedi- lo, nato Jože glasbo. Nič se ne dogovarjava, le pokažem mu tekst, on pa pravi: >Ja, bom pa napisal nekaj.< An- sambel je večinoma zadovo- ljen z glasbo, včasih kaj po- pravimo, skoraj vedno po- enostavimo.« Je vsebina nagrajene pe- smi tvoja osebna izkušnja? »Res sem bil nekaj časa brez vozniške, pa sem mislil: Zakaj ne bi napisal pesmi o tem? V našem ansamblu sem znan kot humorist. Nikoli še nisem napisal resnega bese- dila. Vsako stvar, resno ali smešno, vidim še bolj sme- šno. Vedno vidim tudi, kaj bi lahko na odru pokazali. In gledalcem je to všeč.« JOŽE EKART, vodja an- sambla iz Prepolj: »Skupaj igramo že 15 let, danes v po- sebni sestavi, saj smo tukaj dva očeta in dva sinova. Po dolgih letih se nam je izpol- nila želja peti na ptujskem fe- stivalu. O tem pojemo v naši pesmi Izpolnjena želja. Tudi lani smo bili prijavljeni, ven- dar potem žal nismo mogli priti. Imeli smo tremo pred nastopom, potem smo dobili lep aplavz, tako da smo za- dovoljni.« / Prejeli so bronasto orfeje- vo značko. JOŽE ŠKORJANEC, vod- ja ansambla iz Prebolda: »Naš ansambel igra skoraj samo v Avstriji. Na ptujskem festivalu smo prvič, da vidi- mo, kako je. Vse je super. Or- ganizacija, program, skratka nimam pripomb.« Ansambel Jožeta Škorjan- ca je za svoj nastop prejel srebrno orfejevo značko. ŠTEFAN STAROVAS- NIK, vodja Strmine iz Celja: »Pod tem imenom nastopa- mo tu prvič, jaz pa že tretjič. Ne dosegamo nobenih po- sebnih rezultatov, smo pač amaterji, vendar igramo z ve- seljem.« Za izvedbo svojih pesmi Cvetje v vetru in Vsem prija- teljem so prejeli srebrno orfe- jevo značko. IRENA VRCKOVNIK, pevka ansambla Vesna iz Ti- tovega Velenja, ki je dobil na- grado kot najboljši debitant: »Študiram glasbeno pedago- giko v Mariboru. Tam sem najbrž pridobila tehniko pe- tja. Sicer pa v družini vsi po- jemo, predvsem ob kakšnem prazniku je izredno lepo. Vseeno pa ne morem verjeti, da me je komisija tako dobro ocenila (op. kot pevko z naj- lepšim glasom, najobetavnej- šo prihodnostjo.)« Iz naših pesmi smo pregnali ptice, kot da škrjanček nič več ne žgoli... Ali smo res pregnali ptice? VINKO JANEZiC, vodja ansambla Lipa, ki je dobil na- grado za najboljše besedilo (napisal ga je Nande Razbor- šek): »Mislim, da se počasi vračajo. Tak je čas in veliko ljudi je odsotnih, nič ne vidi- jo okoli sebe. Premalo smo z naravo, prav bi bilo, da si vr- nemo, kar nam je sodobni čas vzel. Nande Razboršek je napi- sal večino naših besedil. To nam je ponudil prav za ptuj- ski festival in mi smo ga z ve- seljem sprejeli.« Kako vam je uspelo ganiti poslušalce, smo vprašali TI- NETA LESJAKA, vodja an- sambla Bratje iz Oplotnice, ki je napisal besedilo in glasbo pesmi Za materin praznik. Občinstvo jo je izbralo za najboljšo ... »Vedno mislim na to, kaj bo ugajalo poslušalcem, sku- šam ugotoviti, pisati za njiho- va srca. Naš anssambel na- stopa na ptujskem festivalu tretjič in vsakikrat smo preje- li zlato orfejevo značko.« DANICA ŽIBRAT, obi- skovalka festivala, sicer tudi sama pevka: »Po družinski tradiciji obiskujem festival vsako leto — prva leta me se- veda ni bilo, takrat sem bila premajhna. Menim, da kako- vost festivala občutno naraš- ča, najbrž na to vpliva tudi glasbena izobrazba izvajal- cev. Prvi večer je bil v os- predju Štajerskih sedem, si- cer pa je na splošno letos ve- liko dobrih ansamblov.« CIRIL JURKOViC, obisko- valec, bivši dolgoletni' tehnik' Radia Ptuj: »Odločitev kole- ktiva Radia Ptuj leta 1969, ko se je odločil za predstavitev domačih ansamblov, je bila pravilna. Do takrat takšnih festivalov ni bilo, narodnoza- bavna glasba je bila zaposta- vljena. Ptujski festival jo je vzpodbudil. Ljudje niso mo- gli verjeti, da je kaj takšnega mogoče. Bili so navdušeni. Tudi meni je domača zaba- vna glasba všeč, všeč pa je tu- di občanom, kar kažejo če- stitke, ki jih naročajo na Ra- diu Ptuj.« V 34. številki Tednika smo pod prikupno fotografijo pevca in pevke ansambla Jožeta Šeruge napisali, da poje Pomlad iz Ptu- ja, >Pridi v mojo pesem<. To je seveda res, le besedilo in foto- grafija nista sodila skupaj. Prvi obiskovalci jubilejnega 20. festivala domače zabavne glasbe. (Foto: M. Ozmec.) Nagrado občinstva je za Brate iz Oplotnice sprejel Tine Lesjak iz rok predstavnika kolektiva Ivana Gomilška. (Foto:) V razgovoru s Cirilom Jurkovičem (Foto: Langerholc.) Zlati kipec orfeja je po mnenju strokovne komisije zaslužil Štajerskih sedem. Od Iva Cianija ga je sprejel Boris Rošker. (Foto: M. Ozmec.) Član strokovne komisije in tehnik Radia Ljubljana sta zadnje dopoMar zaskrbljena: ali se bo vreme do 16. ure izboljšalo? Ni se in zato se ' mo še enkrat___(Foto: M. Ozmec.) Lepe noge Simone Vodopivec privlačijo poglede gledalcev med nasto- pom, za odrom pa vseh drugih. (Foto: M. Ozmec.) Ena izmed sester Potrč, poje v ansamblu Ptujskih pet, se je zavrtela ta- ko hitro, da je na celuloidu ostala le njena noga. (Foto: M. Ozmec.) Ljubo, tokrat Lujzek, dela vozni- ško s samokolnico — ali morda njegova potnica? Volan je pravi, tablica tudi, kaj pa vozniška? (Fo- to: M. Zupanič.) Irena Vrčkovnik iz Titovega Vele- nja. (Foto M. Zupanič.) Ko4tk« vsto^ak sta pretrgala v treh dneh? (Foto: M. Zupanič.) TEDNIK ~ september 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 7 Ptujski kegljači pred novo tekmovalno sezono Malo je športnikov, ki bi bili tako predani, kot so člani kegljaškega kluba DRAVA Ptuj. To so še posebej dokazali pred dobrim mese- cem, ko so sami prebelili in počistili prostore dvosteznega avtomatskega kegljišča na sta- dionu Drave, edinega tovrstnega objekta v občini, ki je namenjen za vadbo 25 krožkom. Ti so povezani v KK Drava. Med posamezni- ki, ki so pripravljeni skoraj ves prosti čas žrt- vovati kegljanju, velja prav gotovo v prvi vr- sti izpostaviti neumornega Alojza Seruga, ki se je s tem športom srečal že pri 15 letih, ko je postavljal še lesene keglje na takratnem ke- gljišču. Tako on kot Alojz Zoreč in Marjan VrabI so se za nekaj dni spremenili v prave pleskarske mojstre. Pri čiščenju ni bilo sram tajnika kluba Ignaca Plajnška prijeti za metlo in krpo ob pomoči članov nekaterih krožkov, in sicer Nežike Artenjak, Marjane Cvulko in že neštetih (tudi sama sem prispevala manjši delež). Ponovno se je tudi ob tem najbolj an- gažiral Alojz Šeruga, prav gotovo pa bi se tu- di predsednik kluba Stanko Vičar, vendar mu poškodba ob težji prometni nesreči tega ni dovoljevala. Žal pa so se ob koncu čiščenja pojavili tudi nekateri člani krožkov, ki so me- nili, daje neodgovorno od vodstva kluba, ker krožkov niso obvestili, da zaradi čiščenja in pleskanja treningi odpadejo, in so dokaj gro- bo žalili tiste, ki so brez plačila pustili prene- katero uro na kegljišču. Gotovo to ni prime- ren odnos, niti do objekta niti do peščice po- sameznikov, ki so pripravljeni storiti vse, da bi ta objekt obdržali v kolikor toliko normal- nem stanju. Ob tem je potrebno še povedati, da je julij tako imenovana »mrtva« sezona tudi za vrhunske kegljače in nič hudega ni, če je enkrat odpadel trening na kegljišču Drave eni od sindikalnih ekip. KK Drava je v preteklih dveh sezonah os- vojil 4. mesto v podravski regiji, kamor spa- dajo Ptuj, Maribor in SI. Bistrica, s čimer vse- kakor niso povsem zadovoljni. Za letošnji cilj so si zastavili I. mesto v tej ligi, kar jim omo- goča nastop v kvalifikacijah za 2. slovensko ligo. Tu prav gotovo niso brez možnosti, saj so pričeli intenzivne treninge v začetku^avgu- sta. Kapetan ekipe Alojz Seruga je ob tem dejal: »Ekipa redno trenira dvakrat teden- sko, posamezniki pa so člani še svojih sindi- kalnih ekip in enkrat tedensko trenirajo še tam. Prišlo je tudi do sprememb, ker so neka- teri morali iz objektivnih razlogov prenehati, pritegnili pa smo si tudi nekaj novih. V tej tekmovalni sezoni, ki se bo pričela konec septembra, računamo na naslednje igralce: Arnuša, Plajnška, Iliča, Seidla, Špehonjo, Čuša, Colnariča, Premzia, Šerugo, Zorca, Meznariča in Vranješa. Sam pa bi se rad čim bolje pripravil na reg. tekmovanje parov, kjer sva skupaj z Dragom Arnušem v spomladan- skem delu osvojila 4. mesto (le 10 kegljev za tretjim, 13 za drugim in 17 za prvim mestom) in imava vse možnosti, da se uvrstiva v super finale regije za kvalifikacije na republiško pr- venstvo parov za naslednje leto. Upam, da bo vodstvo kluba s predsedni- kom Stankom Vičarjem in tajnikom Ignacem Plajnškom ter drugimi člani upravnega odbo- ra našlo skupen jezik z ZTKO občine Ptuj glede obnovitve avtomatike, saj je obstoječa že popolnoma dotrajana in vsak čas lahko pričakujemo, da bo Ruj ostal še brez edinega objekta. To bi bila velika škoda, če vemojda dnevno trenirajo 3 krožki, včasih pa celo 4. Da pa bi Ptuj kdaj dobil novo kegljišče, o tem lahko Rujčani le sanjamo in prepričan sem, da mi na njem ne bo potrebno kegljati, čeprav bi si to od vsega najbolj želel v imenu neštetih privržencev tega športa.« Tudi sama sem enakega mnenja. Glede na optimizem, ki je prisoten na vsakem koraku kegljaških zanesenjakov, pa sem močno pre- pričana, da bo ZTKO občine Ptuj prav goto- vo prisluhnil težavam, s katerimi se srečuje K K Drava Ptuj, saj iz sredstev najemnine lahko krije le najnujnejše stroške rednega vzdrževanja. Silva Razlag Mercator—Zarja odprl v Ormožu diskont v stari Pavlovičevi hiši na Ptujski cesti v Ormožu je delovna or- ganizacija Mercator — Zarja Ormož pred nedavnim odprla diskont- no prodajalno pijač, špecerije in drugega. Direktorica Mercatorja- Zarje iz Ormoža Anica Lukaček je povedala, da so se za diskontno prodajalno odločili zaradi potrošnikov, ki želijo kupiti cenejšo blago in jim ni potrebno pri tem odhajati v druge kraje. Delovna organizacija Mercator-Zarja je v obnovo same stavbe (Pavlovičeva hiša je namreč etažno lastništvo) vložila veliko sredstev. Mogoče je nekaj težav za vse tiste, ki želijcf do vrat diskonta z avtomo- bilom. V prodajalni, ki je odprta vsak dan med 9. in 17. uro ter v soboto med 8. in 12., prodajajo ob pijačah in špeceriji še veliko drugih reči za potrebe vsakdanje prehrane, sredstva za pranje in čiščenje. Pogoj je le, da kupite nekaj več, denimo dve buteljki vina ali pa 10 kilogramov sladkorja. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Pavlovičeva hiša v Ormožu, kjer je v pritličju, na dvoriščni strani di- skontna prodajalna Mercatorja-Zarje. Gostinski lokali tudi zunaj občinskega središča Letošnje leto je izjemno, kar zadeva število novih obratovalnic v ptujski obči- ni. Zanimivo je, da se zanje vse pogosteje odločajo tudi v krajih, ki so precej odda- ljeni od občinskega središča. Odločitve posameznikov, da se odločajo za odpiranje obratovalnic v kraju bivanja, so pohvale vredne. S tem, ko ljudje ostajajo doma, lahko pomembno prispevajo k razvoju kra- ja. Med novimi obrtniki je tudi JU- STINA KUMP iz Zagorcev 61 a, kije pred kratkim odprla ličen bife. Stoji ob zelo prometni cesti, ki vodi v Gor- njo Radgono, in je komaj kilometer oddaljen od občinske meje na Gomi- li. Nov gostinski lokal ima vse mož- nosti, da postane priljubljen. Lastnica se bo morala še potruditi in nase opo- zoriti s primerno reklamo. Justina Kump dobro pozna delo v gostinstvu, saj je v družbenem sektor- ju te dejavnosti delala polnih trinajst let. Na odprtje lokala se je pripravlja- la več let. Z denarjem in delom so ji- ma 7 možem pomagali tudi starši, si- cer ne bi šlo. Vse so naredili s svojimi sredstvi in žulji. Za zdaj sprejme bife več deset go- stov. Za organizirane in druge skupi- ne kani Justina urediti še posebno so- bo. Največ gostov pride proti večeru. Pozna se, da je okolica precej kmetij- ska in da čez dan ljudje nimajo časa za posedanje v gostilni. Temu je pri- lagojen tudi delovni čas bifeja. Dne- vno je odprt od trinajste do triindvaj- sete ure, razen torka. Začetek je dober, pravi Justina. Ve- sela in zadovoljna je, da ima delo do- ma in da ji ni treba več vsak dan v Ptuj. Načrtov ima še veliko. Zaradi pomanjkanja denarja jih bo postopo- ma uresničila. Začetek je, drugo bo prinesel čas. Justina obljublja, da se bo za goste trudila. MG Bife je lično urejen. (Posnetek: M. Ozmec) Nekdanji mlin sprejel prve stanovalce v Pušencih številka 4, nekaj metrov odma- knjen od ceste Ormož—Središče ob Dravi, je dolga leta sameval in žalostno propadal nekda- nji mlin, ki pa je spadal med kulturnozgodo- vinske spomenike v občini Ormož. Da ga rešijo propada, so se pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ormož skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Mari- bora odločili, da mu dajo novo vsebino, s tem da ohranijo nekdanji videz hiše. Zdradili so 13 enosobnih in trisobnih stano- vanj in v teh dneh že sprejemajo prve stanoval- ce. Stari del objekta, ki je ostal, so izkoristili za pomožne prostore — kleti, shrambe in prostor za kolesa in vozičke. Vsako stanovanje ima svojo etažno centralno kurjavo. Okolico te za- nimive stanovanjske zgradbe bodo še ozelenili in gramozirali. Vida Topolovec Hiša v Pušencih številka 4 je lep primer spajanja starega z novim. (Foto: Ema Žalar.) Za 1000 štrukljev Poznate pravljico o želodu, iz katerega je zrasel hrast, ki je imel veje tako visoko, da si jih s prostim očesom komaj videl, krošnja pa je prebijala oblake? Po deblu je plezal deček — devet dni in niči je po- treboval, da je prišel do prve veje . . . Tako bi lahko pričeli tudi zgodbo o štirih bučah, ki so zrasle dru- žini Bušljeta na Zgornji Hajdini 129. Nekega spomladanskega dne se je Ratko vrnil z obiska v Stutt- gartu in prinesel pet bučnih -.emen. Z ženo Veroniko sta jih posadila v dobro pognojeno prst ob svoji gostilni. Pognali sta le dve rastlini in pričeli bujno cveteti. Vendar so plodovi sproti odmirali. Konec julija je družina odšla na dopust. Vrnili so se po treh tednih - in niso mogli verjeti. Na vrtu so se bohotili štirje čudoviti zlatorumeni sadeži. Danes so jih stehtali ~ najtežji ima 40 kilogramov, vsi skupaj 130. Se posebej pomembno je, da to niso navadne buče, ki so jih naša polja polna (in iz katerih pridobivamo dišeče bučno olje), pač pa sladke jedilne buče z okusom, ki še najbolj spominja na melone. Go- spodinja bo iz njih spekla štruklje; le cimet in seveda testo bo potre- bovala. Le nekaj jo skrbi: kdo bo pojedel 130 metrov ali približno 1000 kosov sladkega peciva? Najbrž pa sladkosnedneži razmišljajo drugače. Samo obvestiti jih mora, gostilno Dalmacija bodo že našli. McZ Devetletni Boris pri sladkih velikankah. (Foto: McZ.) Bo potreben kuluk? Haloške ceste so že leta poseben infrastniktumi problem. In to kljub temu, da se o tem govori že desetletja. Kdo bi vedel, kdo je za to kriv, a krajani prav gotovo ne. Saj redno glasujejo za samoprispevke, dajejo še sami dodatna sredstva za gramoz, na cestah pa opravijo ogromno ur »kuluka« (beseda izhaja iz turškega jezika in pomeni tla- ko, k nam pa je prišla v stari Jugoslaviji in je pomenila ne plačano ob- vezno delo na cesti). Tako si krajani torej ceste, če se pač hočejo voziti v veliki meri urejajo sami. Zato je toliko bolj žalostno, če pristojni v KS ne poskrbijo za po- membnejše ceste, ki so v njihovi pristojnosti. Tako je že dva meseca, odkar je zemeljski plaz odnesel del voziš- ča na nekategorizirani občinski cesti Pristava—Zalužje, pristojni pa se še niso zganili. Poškodba res ni strašno velika, a spomnimo se pregovora: »Iz malega raste veliko«. Bo mogoče KS Cirkulane dala vsaj za jedačo in pijačo, če se bo- do uporabniki ceste z obeh strani meje (cesta postaja namreč vse bolj pomembna povezava s sosednjo Hrvaško) odločili, da sami pljunejo v roke in jo popravijo s starim, dobrim, preizkušenim kulukom? Ali pa bodo raje poskrbeli, da se uredi drugače? M. F. »Se me bo kdo končno usmilil in me popravil...?« Srečanje upokojencev Kljub finančnim težavam, s katerimi se srečuje kolektiv Laboda — Delte Ptuj, ni pozabil na svoje nekdanje sodelavce in je tudi letos organiziral sre- čanje — izlet upokojencev, kar je vsekakor pohva- le vredno. V vedrem razpoloženju, s pozdravi in stiska- njem rok smo si zaželeli dobrodošlico na avtobu- sni postaji Ptuj ob sedmi uri zjutraj. Pred odho- dom nas je še posebej pozdravil Direktor TOZD-a Delta Ptuj in nam v lepih besedah zaželel srečno vožnjo, nato pa se vrnil na svoje službeno mesto. Z dvema avtobusoma podjetja Certus Maribor smo se odpeljali v Prekmurje. Turistični vodnici Sonja Majcen in Tanja Feguš, obe iz Maribora, sta nam med vožnjo prikazali kulturne in druge zna- menitosti prekmurske pokrajine. Vožnja je bila si- cer dolga, vendar ne dolgočasna, saj je bila pove- zana z zdravim humorjem upokojencev. Začrtana relacija izleta je bila: Radenci, Murska Sobota, Beltinci, Velika Polana, Filovci lončar- stvo, Bogojina — Plečnikova cerkev, Moravci in konec kraju Tišina. Na prvi postaji — v zdravilišču Radenci, ki slo- vi po lepo urejenem okolju, kjer je termalna in mi- neralna voda — smo si ogledali zdravilni vrelec in kulturne spomenike. Zgodovinski viri nam pove- do, da je Radence odkril zdravnik Karel Hein. Tu je potoval še kot študent. V lepo urejenem parku stoji spomenik tovarišu Titu še od takrat, ko je pr- vič obiskal Prekmurje. Ogledali smo si tudi kon- fekcijsko tovarno Mura. V zgodovini je zapisano," da so Mursko Soboto večkrat oropali Turki. Poleg tega so tudi Madžari dolga stoletja močno vplivali na vero in kulturo te pokrajine. Zato se smemo ču- diti, da je v Prekmurju v glavnem razširjena prote- stantska vera. Zanimiv je Trg zmage. Tam stoji spomenik, izklesan iz marmorja in ponazarja ru- skega in partizanskega vojaka. Ko so se razmere delno izboljšale, je Prekmurje doživelo svojo dru- go kulturno renesanso. Tokrat bolj književno. V 18. stoletju je ustvarilo svoje narečno protestant- sko slovstvo. Izšel je Temlinov Mali katekizem, pozneje pa Abecedarij, datiran z letnico 1715. Prekmurski pisateljski protestant je v prekmuršči- ni prevedel sveto pismo nove zaveze. Med vožnjo nismo prezrli domačije Miška Kranjca v Veliki Polani, ki je v svojih delih zapisal bogato kulturno dediščino Prekmurja. Bogojina slovi po cerkvi, ki je izdelana po načr- tu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Notranjost cerkve je značilna po tem, da so na hrastovem stropu in na glavnem oltarju lončeni krožniki, ki so delo lončarja iz bližnjih Filovcev. Moravci. Toplice so odkrili leta 1960 pri iskanju nafte. Iz globine kakih 1115 metrov je privrela na dan bogata termalna in mineralna voda. Tempera- tura vode je 72° C, v samem bazenu pa 35 do 37° C. Voda ima zdravilno moč, zdravi predvsem revmatična obolenja in bolezni sklepov. Potovanje smo končali v kraju Tišina, kjer je eksotični vrt ali vrt spominov. Tu smo ob zvokih domače glasbe in prijetnem kramljanju, tudi humorja ni manjkalo, imeli skupno kosilo, od tam pa smo se vrnili na svoje domove. V izčrpnih besedah sem skušal le okvirno osvet- liti zgodovinsko in kulturno podobo Prekmurja, več pa prepuščam zgodovinarjem. Prisrčna hvala organizatorju izleta, saj nam bo ostal v lepemJn trajnem spominu. Maks Bračič 8 - ZA KRATEK ČAS 21. september 1989 - TEDNIK Dober den, zdaj pa je že prova jesen. Dnevi krajši, dukše sence in noči. Delaj od zore do mroka, od mroka do dne. Pa je še vseeno premalo. Z Mico srna krompir že skopala, pa je letos nekšna boj mr- šava letina. Boj slabo je obrodil, pa še tistega, kejko ga je ostalo, so nekšni zemeljski in drugi držovni škodljivci skoro naspul pojeli. Na drugi stroni pa je sliv kak toče. Do trgotve moren šnops skuhati. Žga- jara je prižgona non-stop. Z Mico dežurama pri koth, da neje treba peči vgasnoti. Teče, teče šlivovic. Nekšni dinarček ho. Samo če bi si človik računa delo, drva in vse, kaj vcoj sliši, te bi prekleto slab zaslu- žek bija, najbrž celo minus. Ko moj zet Mans iz Dojčianda na dopust pride, ga rad malo smrkne. Saj vete, da je naša slivovka za nemške tu- riste kak med za čebelice. To ovi den sma bila z Mico na Ptuju na proslavi 750-letnice mi- noritskega samostana. Moren rečti, da so lepo zrihtali samostan in prireditve. Vidi pcf se, da majo toti malo več zveze z bogecom, saj jim neje dež (za)godel kak na zodnji den letošnjega ptujskega festivala. Kak pa je kaj z vašo pomočjo tistim, ki jih je v Halozah letošjo neurje hujdo prizadelo? Ce še neste, pomogajte, saj pomoč neje nikol prepozna, seveda pa tisti, ki hitro pomoga, dvakrat pomoga. Še po- sebno je treba poskrbeti, da bi še pred mrzlimi jesenskimi in zimskimi dnevi vsi tisti, ki jim je hiše porušlo, streho nad glavo dobili. Vsoki naj pomoga po svojih močeh. Mija z Mico sma dala enim znoncom vrečo pšenice, vozek krme za živino in nekaj krompira. Dnara nema- rna in sma pač zato dala živila za ludi in živino. Mislin, da bo za gnes zadosti, saj man vsoki tjeden strogo odmer- jeni plac. Tak je tudi prav. Neje pa pošteno, da včosik eni delegati ce- lo vuro prozno slamo mlotijo na sestankih, konferencah in kongresih. Pa srečno. Vaš LUJZEK. TEDNIK ~ september 1989 ZA RAZVEDRILO - 9 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 21. september 1989 - TEDNIK 14. PRAZNIK KS R060ZNICA Odprli asfaltno cestišče Štirinajsti praznik krajevne skupnosti Rogoznica so sklenili z osrednjo slavnostno sejo vodstev KS in družbenopolitičnih organiza- cij minulo nedeljo, 17. septembra, v prostorih doma gasilcev v Kicar- j" O delovnih uspehih v minulem mandatnem obdobju je v slav- nostnem govoru razmišljala predsednica skupščine KS Francka Pe- trovič. Za posebne zasluge in aktivnosti so Milanu Lacku izročili zla- to plaketo KS. Plaketo KS je prejelo Gasilsko društvo iz Kicarja, listi- ne krajevne skupnosti pa Marica Voda, Marjan Kolarič, Anton Br- mež, Janko Završnik, Franc Perger, Franc Pintarič in gradbeni odbor Kicar. Na svečanosti so izročili tudi pet bronastih znakov Osvobodil- ne fronte slovenskega naroda. Prejeli so jih Franc Benko, Albert Ze- lenko, Branko Lah, Ignac Kekec in Danica Tili. V drugem delu nedeljske slovesnosti so svečano odprli blizu 1.500 m asfaltnega cestišča od Kicarja do Drage, ki so ga zgradili v sodelovanju z ol^insko skupnostjo za ceste in ob izredno velikem an- gažiranju krajanov samih. Vrvico je svečano prerezal Milan Tkalčec, predsednik vaške samouprave. Slavje so zatem nadaljevali ob gasil- skem domu v Kicarju, kjer so izvedli veliko mokro gasilsko vajo s tri- delnim napadom. Najbolje so se odrezali gasilci iz Pacinja pred do- mačini iz Kicarja, tretje mesto GD Podvinci, četrto pa Velovlek. -OM Vrvico čez novo asfaltno ccsto od Kicarja do Drage je prerezal Milan Tkalčec. Pisateljski šestindvajseti Štatenberg Z dopolnilno temo Alternativna založniška dejavnost so v soboto, 16. sep- tembra, sklenili letošnjo šestindvajseto srečanje slovenskih pisateljev Štatenberg — 89, ki je letos potekalo v Štubčevem domu pri Treh kraljih na Pohorju; to pa udeležencev ni motilo, saj so v tišini pohorskih gozdov lahko delali veliko bolj zbrano. Zbralo se je okoli 60 književnikov, predvsem mlajšega rodu, manj je bilo starih pisateljskih znancev iz prejšnjih let. Prišli pa so tudi mladi predstavniki iz Sarajeva in iz Srbije. Letošnje srečanje je pomembno prav zato, ker se pisatelji niso pogoviijali o politiki (zato morda ni bilo nekaterih iz starejše pisateljske generacije), ampak so bile na programu predvsem strokovne teme. Razpravljali so o literaturi osemdesetih let in o alternativni založniški dejavnosti. Pokazalo se je, da literatura osemdesetih let ni enotna, ampak da je indivi- dualna. V razpravah so sodelovali tudi mladi literarni teoretiki, ki skušajo mla- do slovensko literaturo uokviriti v evropska dogajanja. Vsi so bili mnenja, da vsepovsod po svetu podpira založništvo tudi država, da s tem poudari in omo- goči širjenje vednosti o kulturi, da pa je pri nas le-ta vedno manj prisotna. Po- sebno važno je to za majhen slovenski narod, ki se s slovensko knjigo ne more iti popolne tržne politike kot ve^ narodi, še zlasti danes, ko zaradi padca stan- darda upada tudi prodaja knjig. Vida Topolovec NOGOMET Remija Drave in Središča v tretjem kolu prvenstva v vzhodni območni ligi sta obe naši eki- pi osvojili po točko na domačem igrišču. DRAVA NAFTA 2:2 (0:2) Nedeljsko srečanje starih znancev si je na stadionu Drave ogle- dalo blizu 400 gledalcev. Tako kot se igralci niso izkazali z igro, se ni- so tudi gledalci, saj v Ptuju že dolgo nismo poslušali tako nešportne- ga, primitivnega navijanja in žaljenja. To so spodbudili številni navi- jači Nafte, domačini pa jim niso ostali dolžni. Tarča je bil seveda sod- nik Tkalčič iz Maribora, ki je po mnenju gostov sodil pristransko. No, tega in takšnega razmišljanja smo žal že vajeni. Gostje so prvi del dobili brez težav z zadetkoma Hercega in Do- večarja ter domačine nadigrali. V drugem delu pa so igralci Drave po- kazali veliko več borbenosti in želje (ta manjka sicer dobremu napadu Nafte) ter zasluženo izenačili. Na 1:2 je v 65. minuti iz enajstmetrov- ke znižal Miran Emeršič, osem minut kasneje pa je Milan Emeršič ne- posredno iz izvedenega kota izenačil. Drava: Komik, Potočnik, Šmigoc (Vesenjak), Lukas, Dobnik, Korošec (Krajnc), Sterbal, Ramšak, Miran Emeršič, Vogrinec, Milan Emeršič. Mladinsko predtekmo z Nafto so domači mladinci dobili s kar 6:0 (M. Pihler 2 ter L Pihler, Vrbanec, Hotko in Lončarič). SREDIŠČE-PEKRE 1:1 (0:0) Tekmo si je v Središču ob Dravi ogledalo blizu 300 gledalcev, vo- dil pa jo je Spehat iz Titovega Velenja. Domačini so povedli v 76. mi- nuti z zadetkom Horvata, gostje pa so izenačili pet minut pred kon- cem tekme iz kazenskega strela. Prva kola kažejo, da Središče za no- beno ekipo, ki je že dalj časa v območni ligi, ne bo lahek zalogaj, prej nasprotno, kot se je to zgodilo v Slovenj Gradcu. Središče: Cimerman, Dogša, Goršič, Zidarič, Rakovec, Veldin, Kosi, Horvat, Jambriško, Jurkovič, Fafulič (Levačič). V prihodnjem kolu bo Drava gostovala v Zagorju, Središče pa v Mariboru. MEDOBČINSKA LIGA V tretjem kolu prvenstva v 1. razredu MNZ Ptuj so bili doseženi naslednji izidi: Slovenja vas — Gorišnica 1:0, Hajdina—Pragersko 1:0, Stojnci—Boč 0:1, ImpKjl Osankarica—Skorba 5:1, Markovci — Gerečja vas 2:1 in Aluminij—Hajdoše 1:2. Vodi Boč s šestimi točka- mi, po štiri pa imajo Stojnci, Impol Osankarica, Aluminij in Hajdoše. 1. kotar Dvajset let bratstva Pred dvajsetimi leti so mladi v i^vrču ustanovili športno društvo, ki se gle- de na odlično razumevanje med članstvom — zlasti hrvaške in slovenske narod- nosti — imenuje Bratstvo. Edino športno društvo v tem delu Haloz bo obletni- co počastilo v soboto, 23. septembra, ko bo dopoldan ob 10. uri atraktivna no- gometna tekma med sedanjimi in nekdanjimi igralci, ob 17. uri bo v kinodvora- ni slavnostna skupščina, srečanje pa bodo sklenili z družabnim srečanjem čla- nov in drugih ljubiteljev športa — z veselim delom, glasbo in plesom. Letalski miting Ob 80. obletnici prvega poleta Edvarda Rusjana bo na Brniku 23. in 24. septembra velik letalski miting, ob njem pa tudi letalska razstava. Prikazali bo- do vse zvrsti športnega letalstva, najnovejši akrobatski program našega vojnega letalstva in letenje miga 29. Nastopila bo tudi znamenita ptujska četvorka, ki jo že nekaj let sestavljajo letala utva 75, letijo pa najboljši piloti Aerokluba Ptuj. Vsi letalci in ljubitelji se še lahko prijavijo za avtobus (telefon 750-102), ki bo odpeljal na Brnik v nedeljo ob 7. uri izpred pošte. m^Z Tajniki o težavah na prizadetem območju Haloz Predsednik občinskega izvršnega sveta Tone Ceh s sodelavci se je v petek pogovarjal s tajniki prizadetih haloških krajevnih skupnosti. Sodeloval je tudi predstavnik občinske skupnosti za ceste. Ugotovili so, da je bilo v dobrih dveh mesecih v Halozah veliko narejenega, še vedno pa obstaja precej vrzeli, ki jih bo potrebno v najkrajšem času odpraviti. Tajniki so povedali, da sedaj največ pričakujejo od kmetijcev oziroma po- speševalne službe. Na kmetijskih zemljiščih je bilo doslej najmanj narejenega. Nekaj posegov bo potrebnih še na cestah, kjer zlasti primanjkuje gramoza. Naj- več pa bo v teh dneh potrebno narediti za pravočasno nabavo ozimnice, zlasti krompirja in krme za živino. V občinskem izvršnem svetu so povedali, da je treba v prizadetih krajevnih skupnostih delati usklajeno in da je potrebno o vsem, kar potrebujejo, sproti obveščati tiste, ki so odgovorni za sanacijo škode na cestah, potokih, v kmetij- stvu ter na stanovanjskih in drugih objektih. mG 08 PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ V Pavlovcih dobili vaški dom »Pričenjamo program ob otvo- ritvi vaškega doma. Takega do- godka naša vas v svoji zgodovini še ni doživela,« je minuli petek ob odprtju vaškega doma v Pav- lovcih dejal Martin Kramar, ki ima ob obeh predsednikih — va- škega odbora SZDL Francu Kle- meninu in vaškega sveta Matiji Mišku — največ zaslug, da dom stoji. Ob tej priložnosti ne sme- mo pozabiti še vseh drugih kraja- nov, ki so pomagali z denaijem, prostovoljnim delom in hrano. Pri uresničitvi njihovih dolgo- trajnih želja so jim pon\,agala tu- di nekatera delovna okolja in obrtniki. Sedanji vaški dom je bil nekoč občinska baraka, kasneje jedilni- ca in skladišče starega obrata To- varne Jožeta Kerenčiča, ta pa je odpisano barako prodala. Vaš- čan Pavlovec Vlado Korotaj, ki je v Tovarni Jožeta Kerenčiča za- poslen, je vaščane obvestil o pro- daji. Odločitev o nakupu je bila hitra, saj vaščani Pavlovec niso imeli primernega prostora, kjer bi se lahko zbirali. Vsa povojna leta so bile volitve ali zbori obča- nov in drugi sestanki v hiši An- gele Bemhard, izjemoma nekaj- krat v garaži Miškovih, pripetilo pa se je tudi, da so se morale aktivistke Rdečega križa sestati celo na avtobusnem postajališču. Prav zaradi pomanjkanja prosto- ra je bilo okrnjeno tudi družab- no in društveno življenje v vasi. Sedaj bodo z vaškim domom, ki se bohoti sredi lepo urejene okolice, lahko zamujeno nadok- nadili. Za prihodnost imajo veli- ko načrtov. O njih bomo govorili v prihodnji številki Tednika. Minuli petek je bila ob odpr- tju prisotna tudi delegacija po- bratene krajevne skupnosti Vr- njačka Banja iz SR Srbije. Skup- no so zasadili drevo prijateljstva. To bo mogoče čez leta prav mo- gočna vciška lipa. Vaščani so pozabili na vse te- gobe, ki so jih spremljale pri gradnji in urejanju okolice. Naj- večkrat jim je zemljo temeljito razmočila voda in potem so mo- rali čakaU lepše vreme. Nič jih ni prestrašilo. Imeli so svoj cilj in so se ga veselili kot otroci. Lah- ko si predstavljate, kako veselo je bilo potem dolgo v noč ob zvokih tria Škrjanec ter jedači in pijači, ki so jo pripravili prav vsi vaščani. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozyan Vaški dom v Pavlovcik. Predsednika vaškega odbora SZDL in vaškega sveta skupaj s članom delegacije iz Vmjačke Banje sadita vaško lipo. ATLETIKA Dva državna pokalna naslova v Osijeku je bilo dvodnevno tekmovanje za mladinski at- letski pokal Jugoslavije, na katerem so uspešno nastopili tudi ptujski atleti in atletinje. Fantje so v ekipni uvrstitvi odlični pe- ti (najboljši iz Slovenije!), dekleta pa si delijo enajsto mesto s Sarajevom. Prvi mesti sta osvojila Hedvika Korošak v skoku v daljavo in štafeta fantov 4 x 100 metrov. Drugo mesto si je pritekla moška štafeta 4 x 400 metrov, tretje pa Milenko Potočnik v te- ku na 3000 metrov in Dejan Doki v suvanju krogle. Omeniti velja še peto mesto Robija Preloga na 3000 metrov in Koroša- kove v teku na 100 metrov z ovirami. 1. k. JUDO Dober začetek Drave in Gorišnice v prvi republiški ligi judoistov so bili prvi turnirji novega prven- stva. Ekipa Drave je gostovala na Jesenicah, Gorišnica pa v Murski Soboti. Ptujčani, ki v novem prvenstvu merijo visoko, so upravičili vlogo favoritov, saj so domače Jesenice premagali z 9:5 (40:15), drugo ekipo Iva Reye iz Celja pa z 10:4 (38:17). V prvem dvoboju so zmagali Se- nekovič, Javomik, Letonja in Murko, v drugem pa Senekovič, Javor- nik, Letonja, Murko in Harter, ki je v prvem prispeval neodločen izid. V ekipi so bili še Vidovič, Mernik in Dobovišek. Gorišnica je z Mursko Soboto izgubila s 5:9 (5:23) — zmagal je Blažič, Miloševič, Plošenjak in Tajhmari pa so se borili neodločeno. V drugem dvoboju pa so z zmagami Blažiča, Kostevca, Ličine, Marina in Plošenjaka z 12:2 (45:20) premagali pomlajeno ekipo Slovenj 1. k. in M. Petek ROKOMET Okrnjen začetek prvenstva v soboto se je začela nova tekmovalna sezona v republiških ro- kometnih ligah. Od naših ekip so v članski konkurenci nastopili člani- ce Drave in člani Velike Nedelje, člani Drave so bili zaradi odstopa Šempetra prosti, Ormož pa je tekmo z Inlesom prestavil (tekma naj bi bila danes ob 19. uri v Mestni grabi, vendar potrditve do konca redak- cije nismo dobili). DRAVA - ZAMET 23:33 (10:16) Prejšnji četrtek je v I*tuju gostovala prvoligaška moška ekipa Za- met z Reke. Kakovostno srečanje si je v dvorani Center o^edalo okrog 300 gledalcev, ki so bili s prikazanim zadovojni, saj je okreplje- na domača ekipa prisilila goste k zavzeti igri, v kateri so izstopali se- danji ali nekdanji reprezentanti Peribonio, Markovič (prišel iz Med- veščaka), Načinovič in Homjak. Prva postava gostov je sredi drugega polčasa pjovedla z 12:23, po nekaterih menjavah pri Zametu pa je Drava znižala na 17:24 in zamudila še nekaj lepih priložnosti (tudi dve sedemmetrovki). Zato je trener Sojat v igro znova poslal najboljše in ob koncu je bilo 10 zadetkov razlike. To kaže, da Drava ni bila v ta- ko podrejenem položaju, kot bi glede na veliko razliko v rangu nasto- panja (druga republiška in prva zvezna liga) pričakovali. H kakovo- stni predstavi sta veliko prispevala tudi zvezna sodnika Grame in Što- ger iz Maribora. Drava: Koštomaj, Žmavc, Kramberger 1, Bučar I, Vrtarič 3, Osterc 1, Ramšak 2, Hrupič 7, Zuran 1, Šimac 2, Čeleš, Čučko 1, Ke- lenc 1, Sagadin 3, Mlakar, Matjašič. Zamet: Peribonio, Prskalo 5, Žiljak 2, Peič 3, Markovič 5, Nači- novič 2, Ožbolt 6, Seovič, Trifunovič 2, Terzič 8, Bogdešič, Miculinič, Hoijak. S kakovostne prijateljske tekme z Zametom (Foto: 1. kotar) KRIM — DRAVA 14:19 (9:6) V prvem nastopu v prvi republiški ligi je Drava zasluženo izgubi- la v Ljubljani proti ekipi, ki je tudi prvič v tem rangu. Ptujčanke so bi- le solidne v obrambi, veliko slabše pa v napadu, kjer jim ni šlo. Seve- da pa je to le začetek in prvo gostovanje, saj se v nadaljevanju lahko marsikaj še spremeni in popravi. Drava: Sietzenfrei, Spari I, Farkaš 1, Malek 1, Gomilšek 1, Fridl I, Mumlek 6, Radanovič 2, Podpadec 1, Jurkovič, Horvat, Jurleta. VELIKA NEDELJA-MLADINEC 27:24 (16:10) Domačini se proti novincem v drugi republiški moški ligi niso posebej trudili, saj tudi ni bilo potrebno, čeprav igralci iz Murskih Cmcev niso ravno za ^dcenjevanje. Poskušajo in trudijo se, vendar je Velika Nedelja za njih le premočan nasprotnik. Velika Nedelja: Zoreč I, Mesarec 7, Bokša 4, Zorli 5, Gregorič 3, Preac I, Krabonja 4, Hržič 2. PRIHODNJA SREČANJA Članice Drave se bodo v soboto ob 18. uri pomerile z Novim me- stom, Ormožani pa v Mestni grabi (ob 19. uri) s Krškim. Člani Drave bodo gostovali v Črenšovcih, Velika Nedelja pa v Šoštanju. 1. kotar Gimnastika pred novo sezono čeprav bo gimnastična dvorana v Srednješolskem centru uradno zaživela s 1. oktobrom, je v večemih urah že te dni živahno. Kljub pomanjkanju vaditeljev bo tudi letos redna vadba: — za cicibane ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30, — za mlajše pioniije ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure, — za starejše pionirje ob ponedeljkih in četrtkih od 19. ure do 20.30. Ob torkih in petkih bodo vadile pionirke: mlajše pionirke od 17. ure do 18.30 — starejše pionirke pa od 18.30 do 20. ure. V pretekli sezoni je bilo precejšnje zanimanje za rekreativno gimnastiko med članicami. Letos je zanje predviden termin ^ ponedeljkih in četrtkih od 20J0 do 22. ure. TEDNIK — 21. september 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 PRAZNOVANJE 750-LETNICE MINORITSKEGA SAMOSTANA V PTUJU V znamenju minoritske pomladi Praznovanje 750-letnice mino- ritskega samostana v Ptuju ni le velik verski, ampak tudi izredno pomemben slovenski kulturni dogodek, je na slovesnosti v pre- novljenem samostanskem reflek- toriju minuli četrtek, 14. septem- bra, v svojem nagovoru poudaril doktor Matjaž Kmecl, član cen- tralnega komiteja ZKS. Sicer pa se je na drugi pomembnejši pri- reditvi v počastitev visokega in častitljivega jubileja zbralo pre- cej visokih gostov minoritskega reda iz raznih krajev srednje Ev- rope, sobrati minoritskega reda iz Zagreba, škof dr. Kramberger, od predstavnikov družbenopoli- tičnih organizacij pa tudi član predsedstva republiške konferen- ce SZDL Primož Hajnc in pred- stavniki občine Ptuj. Pod geslom MIR IN DOBRO je zaželel dobrodošlico gvardijan ptujskega samostana pater Mar- jan Vogrin, v imenu vseh sloven- skih minoritov pa je govoril tudi provincial Tarzicij Kolenko. la je označil jubilejne in spremlja- joče dogodke kot novo pomlad slovenskih minoritov in kariki- ral: Bolj kot je drevo staro, bolj se veselimo vsakega mlade- ga poganjka. Na slovesnosti so izrazili glo- boko hvaležnost vsem, ki so v minulih 750 letih skrbeli za sa- mostanske zidove, ga obnavljali, ki so vanj vlagali svojo ustvarjal- nost in vero ter ne nazadnje sku- paj s širšo družbeno skupnostjo poskrbeli, da je od vsega ostalo še dovolj za naše zanamce. Sa- mostanski slavljenec je namreč pričakal svoje goste deloma re- stavriran in popolnoma preno- vljen. Uvod v praznovanja je po- menila že junijska posvetitev do- grajenega in prenovljenega ne- kdanjega prezbiterija minoritske cerkve, porušene med vojno. Po skrbno odbranih in srčno odpetih pesmih članov komorne- ga moškega zbora iz Ptuja so v drugem delu četrtkove slovesno- sti zbrani z zanimanjem prisluh- nili še doktorju Jožetu Mlinari- ču, ki je razmišljal o slovenskih samostanih nekoč in danes. M. Ozmec Provincial Tarzicij Kolenko v pogovoru s svojim gostom dr. Matjažem Kmeclom. (Foto: M. Ozmec.) Med gosti so bili tudi predstavniki minoritskega reda iz Srednje Evrope. (Foto: M. Ozmec.) Na sobotni svečani akademiji so med drugim nastopili tudi člani ptuj- skega gledališča. (Foto: M. Ozmec) Kakšno vlogo je imela cerkev aa gospodarsko, kulturno in politično življenje, vsi vemo vsaj iz sredaješolske zgodovine. Da se je po drugi sve- tovni vojni položaj cerkve pri aas bistveno spremenil, tudi. V zadnjih dveh, treh letih pa smo priča ponovnemu zanimanju uradne politike za dogajanja v religioznih krogih. Ena izmed omilitev zimskega časa povojnega cerkvenega življenja aa Slovenskem je tudi razstava, ki so jo pripravili Pokrajinski muzej Ptuj, Pokrajinski muzej Maribor in Pokrajinski arhiv Ptuj. Povod za pripravo razstave sakralnih zlatarskih izdelkov ptujske in ormoške obči- ne ter dokumentov iz zgodovine ptujskega minoritskega samostana je 750-letnica naselitve minoritov na Ptuju. Med najpomembnejšimi listi- nami za ohranitev minoritov na Ptuju je gotovo pergamentna li- stina, datirana s 3. marcem 1386. leta, s katero se Henrik Rauchen- stein in Hugo Devinski, varuha otrok gospodov Ptujskih, zavezu- jeta, da bodo ptujski manjši bra- tje, imenovani tudi minoriti, še nadalje prejemali letne dohodke s posesti Ptujskih. Zato so dolžni vzdrževati štiri mladeniče in se v molitvah spominjati vseh Ptuj- skih. Trinajst let kasneje potrdi do- hodke, ki naj bi jih prejemali manjši bratje in dominikanci od uradov Jesenice in Podlehnik tu- di po morebitnem izumrtju rod- bine Ptujskih, še Bernard Ptuj- ski. Ta dokumenta sta med najsta- rejšimi najdenimi in najstarejši- mi na razstavi, ki si jo lahko ogledate do 5. novembra vsak dan razen ponedeljka med 8. in 17. uro na ptujskem gradu. Poleg njiju boste našli še 23 dokumen- tov iz različnih obdobij. Najmlaj- ši je rokopis »Kronike samosta- na oo. minoritov in župnije sv. Petra in Pavla«, ki jo je začel pi- sati leta 1908 Lenart Vaupotič. Listine je izbral in uredil zgo- dovinar doktor Jože Mlinarič. Za ogled so gotovo zanimivej- ši razstavljeni zlati in pozlačeni cerkveni predmeti. Po cerkvah ptujske in ormoške občine je v okviru registratorskih del zbrala umetnostna zgodovinarka Stan- ka Firbas iz Pokrajinskega muze- ja Ptuj kar 250 takšnih predme- tov. Za razstavo jih je 48 odbrala doktorica Marjetica Simonitije- va. Pokrajinski muzej Maribor. To so ciboriji, kelihi, monštrance pa knž, relikvarij svetega križa, kadilnici, svečniki, kanonska ta- bla, čolniček, proštova palica in posodica za kadilo. Med tistimi, ki vzbujajo na razstavi največjo pozornost, je vsekakor ciborij iz začetka 16. stoletja. Po mnenju dr. Marjetice Simonitijeve je »v slovenskem gradivu povsem nenavaden, reči smemo tudi edinstven.« Izdelan je namreč v obliki jabolka. Izha- ja najbrž iz nurnberških zlatar- skih delavnic, ki so bile nepo- sredno povezane z imeni umetni- kov Ludvviga Kruga in Albrechta Diirerja. Je srebrn in pozlačen, visok 29 in pol centimetra in naj- den v župnijski cerkvi Podgorci. Prav tako ne moremo mimo kelihov sodobnih slovenskih umetnikov prvega, ki je nastal leta 1945 po načrtih arhitekta Plečnika, in drugega, ki ga je iz- delal ljubljanski umetnik Pavel Pirnat letos. Razstavo je 16. septembra odprl direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Boris Miočinovič, v uvodnem govoru sta jo predsta- vila avtorja dr. Marjetica Simo- nitijeva in dr. Jože Mlinarič, po- zdravila pa dr. Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komite- ja za kulturo, in Tarzicij Kolen- ko, provincial slovenskih minori- tov. Milena C. Zupanič PRIHODNJIČ: • Kje tiči vzrok za zbliževanje politike in cerkve • Kako smo pripravili razstavo Visoki politični in cerkveni pred- stavniki ter predstavniki javnega obveščanja so spremljali odprtje razstave na ptujskem gradu. Obiskovalcev je bilo prvi dan veliko, prav tako pa tudi naslednje dni. (FOTO: M Z) Jutri v boriski kapeli pridige Janeza Svetokriškega v boriski kapeli bo znova svečano. 22. septembra bo tam gostoval MARKO CVAHTE z monodramo PRIDIGE JANE- ZA SVETOKRIŠKEGA. S tem se delavci ljudske in študijske knjižnice Ptuj pridružijejo slovesnostim ob 750-letnici minorit- skega samostana. Vstopnice so na voljo v študijskem in ljud- skem oddelku knjižnice. Za vse, ki bodo želeli 22. septembra na Bori, bodo tudi organizirali avtobusni prevoz. Boriska kapela bo tako po dveletnem zatišju znova prizo- rišče pomembnega kulturnega dogodka. Ljudje so dogajanja v tem prostoru navdušeno sprejeli, zato je jutrišnji literarni večer toliko bolj dobrodošel. MG TRČENJE V ŠIKOLAH Iz Kidričevega proti Pragerskemu se je v nedeljo peljal z oseb- nim avtom Andjelino Piko iz Jasenovca pri Poreču. V Šikolah je s stranske ceste predenj zapeljal voznik osebnega avta Valent Švenda iz Titovega Velenja. Prišlo je do trčenja. Pri tem so bile sopotnice v Pi- kovem vozilu Nevenka Galič z Velikega Vrha, 2-letna Marina Galič in Katarina Zorbek s Turškega Vrha, KS Zavrč, hudo ranjene in so jih prepeljali v ptujsko bolnišnico. Štiri osebe iz obeh vozil pa so dobile le lažje poškodbe in jim je bila nudena zdravniška pomoč. NESREČA MADŽARSKEGA VOZNIKA PRI OBREŽU V nedeljo z jutraj je madžarski državljan Laszlo Csaba peljal tovor- njak s prikolico po magistralni cesti od Središča ob Dravi proti Ormo- žu. Na tovornjaku s prikolico je bilo naloženih 330 ovac. V ostrem ovinku pri Obrežu je zapeljal preveč na desno, ob poskusu zavoja na- zaj pa je zapeljal čez cesto v jarek, kjer se je tovornjak prevrnil. Voz- nik in sopotnik Mihaly Czalay sta se laže ranila in so jima nudili zdravniško pomoč. V nesreči je poginilo kar 130 ovac, morda še kate- ra več. Ocenili so, da je škode za krepko čez 275 milijonov dinarjev. UDAR STRELE V GOSPODARSKO POSLOPJE Prejšnji torek, 12. septembra, je med nevihto le nekajkrat zagrme- lo. Eden od gromov je pomenil tudi udar strele v gospodarsko po- slopje v Prepoljah, last Jožefe Magdiča. Strela je zanetila požar, a so ga vaščani in gasilci omejili. Škode je za več kot 20 milijonov dinar- jev. ff KONČANA JUBILEJNA NAGRADNA IGRA EMONE-MERKURJA »35 LET Z VAMI IN ZA VAS« Videorekorder v Dolane Odmevna nagradna igra • Pet tisoč kuponov in veliko dobrih želja za bodočnost Emone-Merkurja • Skrb za kupca vodilo tudi za bodočnost • Emonina kartica šele začetek V jubilejnem letu je Emona-Merkur organizirala skupaj z našim uredništvom nagradno igro. Z odzivom so zadovoljni. Doicaz več da jim kupci zaupajo in da radi prihajajo v njihove prodajalne. Direktor Marjan Ostroško je povedal, da se bodo zanje trudili tu- di v bodočnosti in se jim skušali še bolj približati. Sedaj si še posebej prizadevajo v Murkovi ulici, kjer urejajo nove prostore za trgovino Jasmin. Za ureditev bodo plačali pet milijard dinarjev. Živi so tudi načrti za E — center v Rabelčji vasi - zahod. V tem trenutku pa so najbolj zaposleni z novo organiziranostjo skladno z zakonom o pod- jetjih. Ta jim odpira dodatne možnosti za približevanje kupcem. ŽREB JE TAKOLE IZBRAL: 1. nagrada — videorekorder — Sabina Meznarič, Dolane 23/A, Cirkulane, 2. nagrada — darilni bon v vrednosti dveh milijonov dinarjev — Dani Kosec, Ulica Borisa Kraigherja 27, Ptuj, 3. nagrada — nakupovalni bon v samopostrežnici bratov Rež v vrednosti enega milijona dinarjev — Majda Belšak, Kvedrova 3, Ptuj, 4. nagrada — celoletna naročnina za Tednik — Boris Vinkler, Preša 6/A, Majšperk, 5. nagrada — posneta videokaseta — Jože Bezjak, Nova vas pri Ptuju 117, 6. nagrada — kozmetika v vrednosti 500 tisoč dinarjev — Janez Toplak, Stojnci 108, Markovci, 7. nagrada — komplet kozarcev — Irena Mihalinec, Ziherlova ploščad 20, Ptuj, 8. nagrada — posneta glasbena kaseta — Mitja Žuran, Volkmer- jeva 7, Ptuj, 9. nagrada — gramofonska plošča — Ignac Petrovič, Spuhlja 107 A, Ptuj, 10. nagrada — prazna glasbena kaseta — Tilčka Prapotnik, Ptuj- ska cesta 2/A, 62270 Ormož. V Emoni — Merkurju se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v nagradni igri in jim čestitali ob jubileju. Obljubljajo, da bodo tudi v bodoče delali v korist kupcev in za njihovo zadovoljstvo. Tako smo žrebali... in izžrebali. (Posnetek: M. Ozmec.) Rodile so: Silva Plohi, Litmerk 8 — Ama- dejo; Miroslava Volgemut, Za- bovci 101/a — Tamaro; Martina Torič, Frankovci 38 — Marjana; Elizabeta Selinšek, Ločki Vrh 57 — Davida; Brigita Vraz, Cerovec 30 — Majo; Marija Drevenšek, Jablovec l/b — Boštjana; Brigi- ta Krajnc, Senčak 9/a — dekli- co; Olga Cf, Mezgovci 55 — de- klico; Marija Korez, Reševa 16 — Jureta; Milena Podhostnik, Brezovec 73 — Sandija; Darja Dragarič, Vuzmetinci 16 — Sabi- no; Suzana Bračič, Vintarovci 2 — deklico; Marjana Korže, Sto- perce — deklico; Romana Čuš, Sakušak 58 — deklico; Brigita Majcen, Muretinci 64 — Mišela; Helena Čurin, Vuzmetinci 33/a — Davida; Danica Kociper, Mo- škanjci 68 — dečka; Marjana Hentak, Podvinci 39/c — dekli- co; Olga Zidarič, Pušenci 5/a — dečka; Ida Horvat, Tomaž 30/a — Mateja; Marjana Gregorec, Žabjak 34 — dečka; Zdenka Ko- drič, Stojnci 48 — dečka; Mira Toplak, Spuhlja 43 — dečka; Natalija Zemljak, Dravinjski Vrh 94/a — Denisa; Marija Škorja- nec, Žvab 15 — Katjo; Marijana Lazar, Turški Vrh 16 — Mihca; Milena Bezjak, Markovci 37/a — deklico; Silva Caf, Gomila I l/b — Damjano; Lidija Sam- bolec, Dolena 18/a — Sandro; Slavica Pičerko, Zabovci 6 — Ivo; Milena Mar, Formin 23 — dečka; Liljana Mere, Majšperk 38/a — Ines; Jožica Kamenšek, Stoperce 74 — dečka; Zdenka Kosednar, Trubarjeva 11 — Ni- no; Renata Ješe, Ormož, Vrazo- va I - deklico. ' Poroke: Jožef Brmež, Sp. Velovlek 32, in Ida Braček, Kicar 140/b; Ivan Hrga, Drbetinci 61, in Zdenka Poharič, Drbetinci 61; Zoran Oc- virk, Ponikva pri Žalcu 42/a, in Helena Perger, Natašina pot 9; Roman Žabot, Ormož, dr. Hro- vata I, in Emilija Janežič, Or- mož, dr. Hrovata I. Umrli so: Alojzija Venta, Osluševi 32, roj. 1912, umrla 9. sept. 1989; Jo- žef Mere, Belavšek 37, roj. 1914, umrl 9. sept. 1989; Franc Soršak, Lovrenc na Dr. polju 62, roj. 1945, umrl 12. sept. 1989; Janez Šprah, Cesta Olge Meglič 9, roj. 1924, umrl 8. sept. 1989; Marica Kocpek, Spuhlja 116, roj. 1922, umrla 5. sept. 1989; Tomaž Ku- šar. Nova vas pri ftuju 99, roj. 14. marca 1989, umrl 17. sept. 1989; Franc Planjšek, Dom upok. Ptuj, roj. 1906, umrl 16. sept. 1989; Frančiška Mlakar, Lancova vas. 84/a, roj. 1989, umrla 16. sept. 1989. Poroke v Ormožu 9. sept. Anton Damiš, Maribor, Sha- kespearova 4, in Marjana Slana, Maribor, Shakespearova 4; Bra- nislav Kovačič, Omoš, F*ut borka 45, in Manuela Tušek, Miklavž 67. 16. septembra: Milan Borko, Gomila pri Ko- gu 22, in Bojana Hedžet, Gomila pri Kogu 47. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsico dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Šte- fan Pušnik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz- nik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Na- taša Vodušek in Milena Zupa- nič ter novinar-lektor Jože šmigoc. Uredništvo in upra- va: Radio-Tednik, tel. (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 375.000.— dinarjev, za tujino 660.000.— dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi za- kona o obdavčenju proizvo- dov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se temeljni davek ne plačuje.