November-december 2008 Revija Slovenskih železnic Aktualno Skupina Slovenske železnice s številnimi razvojnimi projekti Novosti in spremembe v voznem redu Intervju Vojko Dolžan: Borsig je zakon! Razvoj Nove tržne možnosti na zamejskih smučiščih Reportaža Z vlakom na Osojščico Tujina BLS Cargo SŽ so ljudje Livija Jurič: Lepo je delati v timu, kjer vlada prijateljstvo Skupina Slovenske železnice je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 346,1 milijonov evrov prihodkov in 332,9 milijonov evrov odhodkov. Poslovni prihodki skupine dosegajo 77,6 odstotka načrtova- nih, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so prihodki višji skoraj za 12 odstotkov. »Ocenjujem, da je 4-odstotna rast transportnih prihodkov dobra popotnica za nadaljnje poslovanje Skupine Slovenskih železnic, še posebej, če na te rezultate gledamo v luči realne finančno-gospodarske situacije. Ob prilagajanju novim gospodarskim in tržnim razmeram smo v Skupini Slovenske železnice skladno s strateškim načrtom »Skupaj na tirih« pripravili vrsto razvojnih projektov tako na področju potniškega kot tovor- nega prometa, infrastrukture ter drugih storitev, ki jih bomo uresničevali v naslednjih letih, s čimer bomo dosegli predvsem večjo konkurenčnost družbe v zahtevnem evropskem prostoru. Ta hip pa največ energije vseh osredotočamo na poslovni načrt za leto 2009 ki bo fleksibilen, sicer skla- den s strategijo in aktualnimi kriznimi razmerami, kar pomeni realno oce- njevanje na strani prihodkov in predvsem podrobno analiziranje in čiščenje stroškov. Nisem zadovoljen, da so na področju tovornega in potniškega prometa stroški previsoki v odnosu do realno možnih prihodkov« je na tiskovni konferenci 25. novembra poudaril generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara. Novi vozni red v železniškem potniškem prometu je začel veljati 14. decem- bra 2008. Vozni red za obdobje 2008/2009, ki velja do 12. decembra 2009, prinaša nekaj sprememb. Pri pripravi voznega reda smo kar najbolj prisluhnili pripombam in predlogom naših uporabnikov. V mednarodnem prometu uvajamo dve večji novosti – večje število vlakov med Mariborom in Dunajem ter enotno vozovnico za potovanje z vlakom iz Slovenije v Gradec in vožnjo z drugimi prevoznimi sredstvi po Gradcu. Slednja novost je dobrodošla tako za potnike, ki se nameravajo voziti z javnimi prevozni- mi sredstvi v Gradcu kot tudi za potnike, ki potujejo na graško letališče. V prometu z Avstrijo, kamor je namenjenih veliko potnikov iz Slovenije, z novim voznim redom vsaki dve uri vozi vlak med Mariborom in Dunajem. Dodatno vozi zjutraj še vlak na relaciji Gradec–Maribor. Poleg navedenih vlakov vozita tudi EuroCity Emona, na relaciji Ljubljana–Dunaj, in EuroCity Croatia, na relaciji Zagreb–Dunaj. Vsak dan vozi od Maribora do Dunaja osem, nazaj pa šest vlakov. Godba Slovenskih železnic v veselih predprazničnih dneh ponovno obda- ruje svoje občinstvo. Tako je že 7. decembra skupaj s Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, STIK, pripravila Miklavžev koncert v Laškem. K sodelovanju so povabili pevski trio Eroika in Nuško Drašček. Bogati glasbeni program je občinstvo v večnamenski dvorani Tri lilije nagra- dilo s številnimi aplavzi. Miklavževega koncerta so se udeležili tudi vodilni s Slovenskih železnic, pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic Igor Hauptman, delavski direktor Albert Pavlič, predstavniki sindikatov Slovenskih železnic, predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs, poslanec Srečko Prijatelj in predstavniki poslovnih partnerjev. Godba Slovenskih železnic vas vabi še na božično-novoletne koncerte: 25. decembra, ob 19.00, v Šentjanžu na Dolenjskem, gostja Nuška Drašček (prost vstop), 26. decembra, ob 19.00, v Zidanem Mostu, v Domu svobode, gostja Nuška Drašček (prost vstop) in 3. januarja v Radečah, gostje Eroika in Nuška Drašček (vstopnina). Na 17. letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost, ki je namenje- na predstavitvi enoletnih rezultatov dela in napredka slovenskih organizacij na področju sistema kakovosti, odličnosti, okolja, zdravja in varnosti ter družbene odgovornosti, je generalni direktor Tomaž Schara predstavil sku- pino Slovenske železnice in strategijo do leta 2015. V ospredju sta vizija in poslanstvo, ki usmerjata sistem v krepitev vloge logista, integratorja potniškega prometa ter usposobljenega upravljavca/vzdrževalca železniške infrastrukture na sečišču V. in XI. vseevropskega koridorja. Jasno je, da vse ni odvisno samo od nas, je pa dobro, da strokovna javnost ve za naše namene in v okviru državnih in drugih načrtov to podpre. Reakcije navzo- čih so bile spodbudne, in kaže, da je takšen način komuniciranja strategije primeren ter bi ga kazalo večkrat uporabljati. Ljubitelje modelnih železnic in zbiralcev miniatur železniških vozil je raz- veselila in presenetila znana avstrijska tovarna modelnih železnic Roco, ki je na trg poslala pomanjšani model najmlajše pridobitve v voznem parku – model večsistemske električne lokomotive serije SŽ 541. Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacij- sko komuniciranje • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@ slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marino Fakin • tajni- štvo uredništva: Mateja Medvešek • avtorji foto- grafij: Dario Cortese, Miško Kranjec, Marko Tancar, Ana Tušar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: Present, d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 30. januarja 2009. 1 Uvodnik Marino Fakin od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Aktualno Skupina Slovenske železnice s številni- mi razvojnimi projekti Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je predstavil poslovne rezultate sku- pine Slovenskih železnic na tiskovni konfe- renci 25. novembra. 7 20 22ReportažaZ vlakom na OsojščicoOsojščica je znana predvsem kot veliko smu-čarsko središče. Tujina BLS Cargo Švicarska družba BLS Cargo je posebna zgodba o uspehu na tirih. Razvoj Nove tržne možnosti na zamejskih smučiščih Smučarji so z novi voznim redom dobili nove možnosti za obiskovanje zamejskih smučišč z vlaki. SŽ so ljudje Livija Jurič: Lepo je delati v timu, kjer vlada prijateljstvo Livija Jurič vodi oddelek za splošne zade- ve nepremičnin, ki deluje v sklopu službe Področja za nepremičnine. 24 23 Aktualno Novosti in spremembe v voznem redu Novi vozni red v železniškem potniškem prometu velja od 14. decembra 2008 do 12. decembra 2009 in prinaša nekaj spre- memb. 10IntervjuVojko Dolžan: Borsig je zakon!Do svoje nedavne upokojitve je bil vrsto let dejaven na področju parne vleke, naj- prej kot strojevodja, nato pa kot inštruktor strojevodij parne vleke oziroma strojevodij muzejskega vlaka. 2 Avtor fotografije: Antonio Živkovič Skupina Slovenske železnice je v prvih devetih mesecih letošnje- ga leta ustvarila 346,1 milijonov evrov prihodkov in 332,9 mili- jonov evrov odhodkov. Poslovni prihodki skupine dosegajo 77,6 odstotka načrtovanih, v primer- javi z enakim obdobjem lani pa so prihodki višji skoraj za 12 odstotkov. Poslovne prihodke sestavljajo transportni prihodki, ki sta jih na domačem in tujem trgu dosegla tovorni in potniški promet, in so za 4 odstotke višji od prihodkov, ustvarjenih v enakem obdobju lanskega leta. Prihodki na podlagi pogodb z Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastruktu- ro za opravljanje gospodarskih javnih služb ter za upravljanje in vzdrževanje postaj in posta- jališč so dosegli 127,4 milijonov evrov, drugi poslovni prihodki skupine, doseženi na domačem in tujem trgu, pa znašajo 80 milijonov evrov. »Ocenjujem, da je 4-odstotna rast transportnih prihodkov dobra popotnica za nadaljnje poslovanje Skupine Slovenskih železnic, še posebej, če na te rezultate gledamo v luči realne finančno-gospodarske situacije. Ob prilagajanju novim gospo- darskim in tržnim razmeram smo v Skupini Slovenske žele- znice skladno s strateškim načr- tom »Skupaj na tirih« pripravili vrsto razvojnih projektov tako na področju potniškega kot tovor- nega prometa, infrastrukture ter drugih storitev, ki jih bomo uresničevali v naslednjih letih, s čimer bomo dosegli predvsem večjo konkurenčnost družbe v zahtevnem evropskem prostoru. Ta hip pa največ energije vseh osredotočamo na poslovni načrt za leto 2009 ki bo fleksibilen, sicer skladen s strategijo in aktu- alnimi kriznimi razmerami, kar pomeni realno ocenjevanje na strani prihodkov in predvsem podrobno analiziranje in čišče- nje stroškov. Nisem zadovoljen, da so na področju tovornega in potniškega prometa stroški previ- soki v odnosu do realno možnih prihodkov« je ob tem pouda- ril generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara. Čeprav so Slovenske železnice eden največjih slovenskih izvo- znikov, svojo priložnost vidijo v nadaljnjem povečevanju izvo- za logističnih in transportnih storitev v mednarodnem libe- raliziranem tovornem prome- tu. Za to so sklenjene ali v pripravi pogodbe z največjimi evropskimi operaterji o zagota- vljanju transportno logističnih storitev, ki bodo še bolje izko- ristile pomembno transportno lego Slovenije na križišču V. in X. koridorja v navezavi z Luko Koper in drugimi jadranskimi lukami. Tako že poteka projekt ureditve upravno-transportnega skladišč- nega centra Moste, katerega cilj je zadovoljitev zahtev po kako- vosti vseh možnih uporabni- kov storitev na širšem območju Ljubljane. Dejavnost transpor- ta in skladiščenja bo potekala predvsem za območje centralne in jugovzhodne Evrope, dopol- njevala pa bi se tudi z vsemi drugimi transportnimi storitva- mi, ki jih nudi železnica. Z zaključkom investicije v 12 več- sistemskih lokomotiv, v 40 novih dizelskih lokomotiv, obnovo in nakupom sodobnim tovorom primernih vagonov želijo na Slovenskih železnicah nadalje- vati obnovo voznega parka vozil v tovornem prometu, zagotoviti večjo zanesljivost vlečnih vozil, znižati stroške vzdrževanja ter izpolniti sodobne standarde glede porabe goriv in maziv, hrupa, varovanja okolja in delovnih pogojev za strojevodje in druge sodelavce. Med razvojne projekte družbe v potniškem prometu sodijo pri- prave na liberalizacijo tega trga v letu 2010, ki so v javnem interesu in izpolnjujejo obve- zo neprekinjene mobilnosti na evropskem geografskem obmo- čju. Slovenske železnice so se pod okriljem Ministrstva za pro- met intenzivno lotile tudi pro- jekta vzpostavitve učinkovitega integriranega javnega potniške- ga prometa, katerega temeljni namen je zadovoljevanje potreb uporabnikov za zagotavljanje večje mobilnosti in preusmeri- tev iz osebnih avtomobilov na Skupina Slovenske železnice s številnimi razvojnimi projekti Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je predstavil poslovne rezultate skupine Slovenskih železnic na tiskovni konferenci 25. novembra. FO TO : M iš ko K ra nj ec 2 Aktualno Marino Fakin javni prevoz. Uvedba sodob- nih prodajnih kanalov v notra- njem in mednarodnem prometu predstavlja nadaljevanje projek- ta Ticketing. Izboljšana je bila gostinska ponudba na vlakih. V zaključni fazi je odobritev nakupa dodatnih potniških kompozicij in vagonov, da bi lahko prepeljali vse večje število potnikov v dnevnem prometu in tranzitu. V času zaostrenih gospodarskih razmer imamo v Sloveniji prilo- žnost na področju investiranja v železniško infrastrukturo, in v SŽ računamo na večjo aktivnost državne administracije pri prido- bivanju sredstev EU, kohezijskih skladov, sredstev Evropske inve- sticijske banke in tudi EBRD. To bo omogočilo tudi večje prihod- ke in stroškovno učinkovitost na področju tovornega prometa. Za SŽ so namreč velike omejitve ozka grla na infrastrukturi V. koridorja. Obseg investicij v 2009 v delu, ki je vezan na opravljanje gospodarskih javnih služb, bo odvisen od odločitev Vlade RS. Za vzdrževanje javne železniške infrastrukture namreč pri nas namenjamo okrog trikrat manj sredstev kot v drugih razvitih državah EU, potrebne pa bodo tudi investicije v vodenje pro- meta zaradi vzpostavitve vode- nja prometa za več operater- jev. Za načrtovane investicije v modernizacijo Javne železniške infrastrukture (JŽI), h katerim nas vežejo tudi zaveze, dane EU, pripravljajo na Slovenskih železnicah kot upravljalec JŽI, in sicer kot strokovne podlage za odločitve Ministrstva za promet in Vlade RS. Pri tem omenimo, da je SŽ Prometni institut eden od najmočnejših aplikativno razvojnih centrov v državi. Pospešeno potekajo projekti informacijske podpore dejavno- sti prometa za zagotavljanje var- nosti, preglednosti upravljanja z infrastrukturo in voznim parkom ter za doseganje večje poslovne uspešnosti v komercialnem in administrativne delovanju celo- tne Skupine. Dodatno bo to omogočilo nudenje storitev tudi drugim operaterjem prometa na Javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji. Na celo- tnem območju ob progah in na širšem območju skupaj s par- tnerji operaterji telekomunikacij izboljšujemo pokritost z digital- nimi signali UMTS in načrtujemo Wimax, kar bo dodatno omo- gočilo širokopasovni dostop do sodobnih komunikacij. S svojo železniško gradbeno operativo, organizirano v SŽ Železniškem gradbenem pod- jetju, in servisno dejavnostjo železniških vozil v SŽ Centralne delavnice smo na trgu dejavni na projektih tako doma kot tudi v tujini. Tako hčerinske družbe pomembno prispevajo k uspehu Skupine Slovenskih železnic. Sicer pa so Slovenske železnice v prvih devetih mesecih leto- šnjega leta prepeljale za 5,1 odstotka več potnikov in opra- vili za 6,4 odstotka več potni- ških kilometrov od načrtovanih. Poslovna enota Potniški promet je tako ustvarila 58,5 milijonov evrov poslovnih prihodkov, ki za 4,1 odstotka presegajo načr- tovane, za 5,8 odstotka pa so večji od ustvarjenih poslovnih prihodkov v primerjavi z ena- kim obdobjem lanskega leta. Na področju tovornega prome- ta so Slovenske železnice pre- peljale 14,3 milijona ton blaga, kar je za 3,8 odstotka manj od načrtovanega. Ob tem pa je poslovna enota Tovorni promet ustvarila 113 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je za 4,6 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, in za 1,8 odstotka manj od načr- tovanih. Transportni prihod- ki v višini 99,9 milijona evrov predstavljajo 88,4 odstotka poslovnih prihodkov, kar je za 3,9 odstotka manj od načrta in 3,5 odstotka več kot prihodkov, ustvarjenih v enakem obdobju lanskega leta. Infrastruktura, ki opravlja gos- podarsko javno službo vzdr- ževanja javne železniške infra- strukture in vodenja prometa, je v prvih devetih mesecih ustvarila 104 milijone evrov poslovnih prihodkov. Skupni rezultat iz poslovanja je pozitiven in znaša 3,7 milijona evrov. Usklajeno do boljšega primestnega prometa Slovenske železnice so se z Mestno občino Ljubljana dogovorile o sodelovanju pri reševanju skupnih odprtih vprašanj. Na novinarski kon- ferenci ob podpisu dogovora o sodelovanju s Slovenskimi železnicami je ljubljanski župan Zoran Jankovič dejal, da so našli 50 odprtih vprašanj, ki jih bodo poskušali rešiti skupaj. Med njimi je tudi uvedba sku- pne enotne mestne vozovnice, s katero se bo mogoče voziti tako z avtobusi kot z vlaki. Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je pod- pis dogovora označil za velik korak v pravo smer. Slovenske železnice načrtujejo urediti obstoječa železniška postaja- lišča, in sicer bodo na njih namestile kioske, v katerih bo mogoče kupiti vozovnice, hkrati pa bodo zgradile nova postajališča in jih opremile z nadstreški. »Železniški promet lahko ponudi varno, udobno in ekološko sprejemljivo alterna- tivo osebnim vozilom, zara- di katerih nastajajo prometni zastoji ob mestnih vpadnicah. Zavedamo se, da je seda- njim in prihodnjim potnikom treba ponuditi nove, boljše storitve. Zato smo se odločili urediti obstoječa postajališča, uvesti nova postajališča, tako potnikom ponuditi dodatne možnosti hitrega in udobnega prevoza z vlakom v središče Ljubljane. Na postajališčih, na katerih na vlake vstopa največ potnikov, že nameščamo kio- ske, v katerih so naprodaj tudi vozovnice za vse naše proge. Naslednji korak bo namesti- tev nadstreškov, najprej na postajališčih na ljubljanskem območju, postopno, do leta 2013, pa na vseh postajališčih v Sloveniji. Pilotna postavitev nadstreškov na postajališčih Ljubljana, Tivoli, Litostroj, Stegne, Vodmat, Brinje, Ježica in Medno je predvidena v prvi polovici leta 2009,« je povedal Schara. Marino Fakin S podpisa dogovora med Slovenskimi železnicami in Mestno občino Ljubljana. Z leve: Boris Zrimc, Tomaž Schara in Zoran Janković. FO TO : M iš ko K ra nj ec 3 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Aktualno Nagradno vozovnico InterRail Global Pass je 12. novembra v info centru na železniški posta- ji Ljubljana prejela študentka 3. letnika medicinske fakultete Anja Lah iz Grosuplja. Na spletni stra- ni Slovenskih železnic je od 11. avgusta do 10. oktobra potekala nagradna igra Z vlakom v šolo preko internetne vloge z bogatimi nagradami. Slovenske železnice so avgusta ponudile dijakom, vajencem in študentom elektronsko vlogo za subvencionirano šolsko vozovni- co. Vlogo je bilo treba izpolniti na spletni strani in jo oddati na železniški postaji. Tako so dijaki in študenti lahko prejeli abonentsko vozovnico takoj ter si s tem pri- hranili čas. Med oddanimi e-vlo- gami so bile izžrebane tri različne vozovnice InterRail in deset majic z napisom InterRail. Anja Lah je prejela glavno nagra- do – vozovnico InterRail Global Pass, ki velja za potovanje mesec dni po evropskih progah. Anja se sicer vozi vsak dan z vlakom v Ljubljano. Vozovnico bo izrabila naslednje poletje, julija, tako da si bo lahko ogledala čim več evrop- skih držav. Meni, da je elektronska vloga za subvencionirano šolsko vozovnico zelo dobrodošla. Marino Fakin Slovenske železnice so podelile nagradno vozovnico InterRail Nagradno vozovnico InterRail Global Pass je Anji Lah izročil Miloš Rovšnik iz Poslovne enote potniški promet. InterRail InterRail je skupna ponud- ba evropskih železnic in velja za potovanje v nasle- dnjih 30 državah: Avstrija, Belgija, Bivša jugoslovan- ska republika Makedonija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Irska, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portu- galska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švica, Švedska, Turčija, Velika Britanija. Ponudba velja tudi za potovanje s pomorsko družbo Attica Group, ki vozi med Italijo in Grčijo. Tomaž Schara na vrhu gospodarstva o ukrepih zoper krizo Gospodarska zbornica Slovenije je 8. decembra na vrhu slovenskega gospodar- stva soočila poglede vlade in gospodarstva o ključnih problemih in aktualnih vpra- šanjih slovenskega gospodar- stva. K razpravi je bil pova- bljen tudi generalni direktor Slovenskih železnic, Tomaž Schara, ki je poudaril pomen podpore izvoznikom logistič- nih storitev. Na dogodek se je odzvalo prek petsto gospodarstve- nikov največjih slovenskih podjetij, ki igrajo ključno vlogo v procesih gospodar- skega razvoja in napred- ka Slovenije. S strani vlade so bili navzoči: predsednik vlade Borut Pahor, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, minister za finance dr. Franci Križanič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič ter minister za delo, dru- žino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik. Predsednik GZS Zdenko Pavček je poudaril, da je nujno sodelovanje med socialnimi partnerji, prav tako pa je potrebna pomoč in spodbuda vlade. Med izbranimi gospodarstve- niki je bil k razpravi pova- bljen tudi generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, ki je poudaril, da so logistične storitve v izvo- zu tiste, ki lahko pomemb- no prispevajo k zagotovitvi denarnih sredstev. Tako bi lahko tudi vlada s podporo izvozu logističnih podjetij v Sloveniji zagotovila denarne tokove iz tujine v Slovenijo in na ta način ukrepala zoper krizo. 4 Aktualno Marino Fakin Katere so ciljne stranke v potni- škem prometu in kakšne kanale ter metode za dostop do njih lahko uporabimo? Ali imamo železnice kaj pokazati na med- narodni konferenci o telekomu- nikacijah? Tak je bil vrstni red in vsebina razmišljanja ob poroje- ni zamisli, da bi se na letošnji konferenci Telekomunikacije (v Portorožu, 4. in 5. novembra 2008) pojavili v vlogi razstavljav- ca tehničnih rešitev s področja telekomunikacij in informacijskih tehnologij. Dosedanje konferen- ce smo zaznamovali s strokov- nimi prispevki in predavatelji, tako da je bil sedaj čas, da nekaj naredimo tudi na področju dru- gačne prepoznavnosti železnic - kot tehnološko naprednega podjetja na eni in kot ponudnika železniških prevoznih storitev v potniškem prometu na drugi strani. Zamisel o razstavnem mestu je bila uresničena in tako smo letos konferenco zaznamo- vali s svojim razstavnim mestom. Na njem je bila prikazana pred kratkim vpeljana rešitev proda- je vozovnic z ročnimi termina- li, med železničarji znana kot »ticketing«, hkrati pa je bila prikazana tudi paleta možnosti prevozov za potnike. Čeprav je konferenca name- njena telekomunikacijam, torej tehnologijam, ki podpi- rajo komuniciranje na daljavo, je njen glavni namen sreča- nje ljudi, izmenjava pogledov, načrtov, pogovor o spoznanih prednostih in pomanjkljivostih določenih naprav, rešitev in ne nazadnje odpiranje obzorij. Slednje je tudi ena pomembnih ugotovitev, ki so jo naši sodelav- ci s potniškega prometa, ki so oba dneva konference neutru- dno delali na našem razstavnem prostoru, prinesli iz Portoroža. Veliko se dogaja na tem podro- čju in naših možnosti za razvoj, oziroma za uporabo telekomu- nikacijsko-informacijskih reši- tev v potniškem prometu, je še veliko. To pomeni, da zamisli v našem okolju so, in zamisli so prva faza pri razvoju nove- ga produkta ali vsaj izhodišče izboljšave obstoječega. Morda bo katera že do prihodnje kon- ference udejanjena v konkretni rešitvi in se bomo lahko z njo pohvalili pred strokovno javno- stjo ter dokazali, da nismo teh- nološko »za časom«. Obisk našega razstavnega pro- stora je bil zelo dober, zanima- nje obiskovalcev za našo »ticke- ting« rešitev veliko, prav tako pa je bilo veliko zanimanja tudi za naše produkte v potniškem pro- metu. Končno pa, rezultat sode- lovanja in seznanitve z zunanjimi podjetji, je bila že tudi predstavi- tev, ki je pred dnevi potekala na Slovenskih železnicah, na temo zagotovitve internetnega dosto- pa na vlakih za potnike. Če bi pod vse potegnili črto, in si odgovorili na zastavljena vprašanja iz začetka članka, potem lahko rečemo: stranke lahko najdemo v vseh okoljih, kanali, ki peljejo do njih, so zagotovo tudi konference, ki povsem neposredno ne nago- varjajo železniškega področja, in končno – lahko pokažemo tudi tehnološko napredne rešitve, ki jih uporabljamo. Povedano na kratko – odločitev za udeležbo je bila pravilna. Še nekaj zanimivih sporočil kon- ference. Tehnologija omogoča zagotoviti večino storitev, ki so bile pred še ne tako davnim časom dostopne samo po žici, na mobilnih telefonih. Mobiteli postajajo naprave ne samo za klicanje in esemesanje (SMS), temveč tudi za branje in poši- ljanje elektronske pošte, brska- nje po internetu, za dostop do različnih zabavnih vsebin ipd. Vendar pa so raziskave poka- zale, da uporaba mobilnih tele- fonov za te dodatne možnosti za zdaj ne dosega pričakova- nega obsega. Razlogi so v viso- ki ceni uporabe/naročnine in ravno tako visoki ceni tovrstnih telefonov ter premajhni hitrosti prenosa in premajhnem zaslonu za normalno delo. Kot ključen razlog pa je raziskava nakazala starostno strukturo uporabnikov mobilnih storitev. Uveljavlja se predvsem pri mladih (od 15 do 30 let), kar perspektivno gleda- no pomeni, da se bo čez nekaj let izoblikovala »mobilna gene- racija«, ki bo te storitve v veliki meri uporabljala. Torej perspek- tiva v mobilnih rešitvah je, le čas je potreben. Mimogrede – to je pomemben kazalec, v katero smer moramo razvijati tovrstno ponudbo tudi na železnicah. Za večino ljudi, ki smo samo uporabniki takih ali drugačnih telekomunikacijskih storitev doma ali v službi, pa je ver- jetno najboljša novica spozna- nje ponudnikov storitev, da se morajo usmeriti od zgolj zago- tavljanja storitev in vsebin v pod- poro uporabnikom, da si bomo izboljšali kakovost življenja in uspešnost poslovanja. V sedanjem času nam najrazlič- nejše tehnološke rešitve omo- gočajo neprestano medsebojno povezanost in možnost komu- niciranja. Hkrati pa se poveču- je nevarnost, da se med sabo niti ne poznamo, čeprav smo v dnevnem stiku prek elektronske pošte in telefona. Ste se kdaj zalotili v situaciji, da s kom sodelujete že dalj časa, pa se vam niti sanja ne, kakšen je njen ali njegov videz, starost in, če delujete v mednarodnem okolju, kakšne barve kože je? Zato je treba, navkljub vsem možnostim, ki nam jih tehno- logija omogoča, ohraniti tudi osebni način komuniciranja. Konference so takšna priložnost in kaže jih izkoristiti. Mednarodna konferenca o telekomunikacijah v Portorožu Sodobne komunikacijske tehnologije, ticketing in prevoz potnikov Na področju tehnoloških rešitev za podjetja je smer razvoja v zlivanju različ- nih tehnologij na skupni imenovalec, kar je s stali- šča stroškov, enostavnosti obvladovanja in upravlja- nja tudi edino logično. Pri tem pa prehod s sedanje- ga v novo stanje ravno tako zahteva določena vlaganja, in je zato treba dobro zasnovati strategijo prehoda. 5 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Aktualno Jože Urbanc Časopis Finance je 8. decembra objavil seznam »TOP družbeno odgovornih« v Sloveniji. Na njem se je znašlo 41 družb, med njimi štiri logistične. Ocenjevali so vla- ganja v družbeno odgovornost na področju sponzorstva in donator- stva, zaposlenih in okolja ter na podlagi vprašalnika, ki je vseboval 30 vprašanj. Najvišja mesta so zasedla družbe oziroma skupine Hidria Ljubljana (98 točk), Gorenje Velenje (96 točk) in Sava Kranj (93 točke). Med logističnimi podjetji so se najbolj izkazale Slovenske železnice (86 točk), Luka Koper (71 točk), Pošta Slovenije (65 točk) in Intereuropa Koper (68 točk). Največ je bilo mogoče doseči sto točk. Ocenjevanje je potekalo petič. Letos z razširjenim vprašalnikom, ki je bil poslan TOP 101 Največji in najboljši, poleg tega pa še 150 drugim, torej več kakor 250 pod- jetjem. Odzvalo se jih je 41, med njimi tudi Slovenske železnice, ki so se po ocenjevanju uvrstile na deseto mesto s 86 osvojenimi toč- kami. To je vsekakor pomemben dosežek, saj smo v logistični branži na najvišjem mestu. Pomeni tudi plod dolgoročne poslovne narav- nanosti v okoljske in družbeno koristne dejavnosti. In kaj je družbena odgovornost? Družbena odgovornost podjetij (angleško: corporate social respon- sibility) je koncept, pri katerem podjetja v svoje poslovne dejav- nosti in odnose s svojimi intere- snimi skupinami vključujejo vpra- šanja glede družbenih in okoljskih zadev. Na to temo obstajajo različ- ni dokumenti tudi v okviru EU. Družba od podjetij čedalje bolj pri- čakuje, da pri svojem poslovanju poleg interesov lastnikov upošte- vajo tudi interese svojih zaposle- nih, okolja, skupnosti, kupcev in drugih deležnikov ter partnersko rešujejo družbene težave. V vprašalniku časopisa Finance, na podlagi katerega so naredili točkovanje družbene odgovorno- sti v slovenskih podjetjih, so spra- ševali po vlaganjih v sponzorstvo in donacije v družbeno koristne in humanitarne namene, družbeno odgovornost do zaposlenih ter izboljšanje odnosa do naravnega okolja. Nadalje so se vprašanja nanašala na zniževanje izpustov CO2, ločeno zbiranje odpadkov, projekte za zmanjševanje odpad- kov, spodbujanje prevozov na delo z javnim prevozom, zmanj- ševanje potovanj z letali, pod- poro nevladnim organizacijam, izbor dobaviteljev, ki poslujejo družbeno odgovorno, plačevanje obveznosti, vračilo denarja kup- cem ob reklamacijah, dobrodel- ne projekte, zaposlovanje mladih, sodelovanje z lokalnim okoljem, razvoj zaposlenih, fleksibilnost delovnega časa, poslovne rezul- tate, inovacije, etičnost poslova- nja ipd. To področje je zelo široko in pomeni etično izkaznico podjetja, zato bo treba na teh vprašanjih še intenzivneje delati. V Moravskih toplicah je bila 9. decembra madžarsko–slovenska poslovna konferenca. Pripravili so jo Gospodarska zbornica Slovenije, Območna gospodarska zborni- ca Pomurja in veleposlaništvo Republike Madžarske v Sloveniji, na njej pa so obravnavali čezmejno sodelovanje, prost pretok delovne sile in logistiko. Veleposlanik Madžarske v RS dr. Czukor Józsefa je povedal, da se je trgovinska menjava med državama v zadnjih treh letih podvojila in da je uravnotežena. Po njegovem prepri- čanju so še velike rezerve pri med- sebojnih vlaganjih. Verjame tudi, da se bodo odprli novi skupni infra- strukturni projekti med Slovenijo in Madžarsko, kot na primer železni- ška proga Lendava–Redič in razvoj železnice, tudi v povezavi z Luko Koper, ki je za Madžarsko izre- dnega pomena. Zanimiva je bila predstavitev direktorja podjetja ITD Balazsa Kissa. Podjetje ITD je leta 1993 ustanovila madžarska vlada, z nalogo spodbujanja investicij in razvoja gospodarstva, pri čemer je ena od ključnih nalog spodbujanje tujih vlaganj. Madžarska je na šti- rinajstem mestu na svetovni lestvici držav po obsegu neposrednih tujih vlaganj. Balazs je omenil, da vidijo slovensko sodelovanje na področju logističnih centrov in zdraviliško- turističnih storitev. Župan Lendave Anton Balažek je izrazil prepričanje, da je trenutna gospodarska kriza priložnost za večje infrastrukturne projekte. Za občino Lendava sta pomembna zla- sti projekta proge Lendava–Redič in Lendava–Beltinci. Skozi lendavsko območje vozi okrog dva milijona tovornjakov na leto. Član uprave Luke Koper mag. Babič Marjan je predstavil načr- te o zalednih kopenskih terminalih v Sloveniji, distribucijskem centru v Lipovcih (z dvema železniškima tiroma dolžine 750 m), načrte v Romuniji in prvega zasebnega žele- zniškega operaterja v Sloveniji, pod- jetje Adria Transport. Naš kolega Živko Fogec iz tovornega prometa je predstavil stanje na slo- venskih tirih, tako z vidika načrtov tovornega prometa kot tudi glede omejitev na trasi proti Madžarski. To pomeni omejitve osnega pritiska na progi Zidani Most–Pragersko ter neelektrificirost proge Pragersko– Hodoš. Poudaril je, da je pomemb- no, da železniški operaterji naredijo skupen korak k večji učinkovitost in tako zagotovijo več tovora. Predstavnik podjetja MÁV Cargo Gábor Spellenberg je predstavil strukturo podjetja, dosežke in cilje. Trenutno je podjetje, po velikosti, tretji operater v Evropi. Pred njim sta samo DB in PKT. Za konec - čeprav ta misel na kon- ferenci dobesedno ni bila izrečena, je pa jasno izhajala iz besed vseh govornikov - lahko zapišem, da je logistika gospodarska panoga, ki je izredno pomembna za vsako državo. Hkrati je to tudi panoga, ki podpira in omogoča razvoj dru- gih gospodarskih panog v državi in širšem prostoru. Glede razvo- ja železnice je bilo na konferenci povedano, da ne zadostujejo samo prizadevanja železniških prevozni- kov za več in boljše storitve oziroma njihovi načrti za postavitev logistič- nih (skladiščnih) centrov. Skladno s tem se mora razvijati tudi železniška infrastruktura. Jože Urbanc Družbena odgovornost Slovenskih železnic Madžarsko–slovenska poslovna konferenca v Moravskih toplicah Družbena odgovornost pomeni uravnoteženje profitne in socialne naravnanosti. 6 Aktualno dr. Josip Orbanić Novi vozni red v železniškem potniškem prometu je začel veljati 14. decembra 2008. Vozni red za obdobje 2008/2009, ki velja od 14. decembra 2008 do 12. decem- bra 2009, prinaša nekaj sprememb. Pri pripravi voznega reda smo kar najbolj prisluhnili pripombam in predlogom naših uporabnikov. Notranji potniški promet Ljubljana–Zidani Most– Maribor–Šentilj (Dobova) • Vlak 3403 z odhodom iz Maribora ob 13.50 podaljša relacijo vožnje do postaje Zidani Most; • Vlak ICS 14 (Ljubljana-Maribor) odpelje iz Ljubljane 25 minut prej, ob 8.05; • Vpeljan je dodatni par vlakov ICS, vozi vsak dan na relaciji Maribor– Ljubljana–Maribor; Vlak ICS 18 vozi iz Ljubljane ob 12.13 in pri- spe v Maribor ob 14.06, vlak ICS 19 vozi iz Maribora ob 15.45 in prispe v Ljubljano ob 17.38; • Vlak 506 vozi na relaciji Ljubljana– Hodoš (prej v Maribor). Odhod iz Ljubljane ob 12.45, prihod v Hodoš ob 16.47; • Vlak 1642 (Ljubljana–Murska Sobota) ima dodatni postanek v Poljčanah; • Vpeljan je nov nedeljski vlak RG 1613 (Maribor-Ljubljana). Odhod iz Maribora ob 20.05, vlak vozi v času šolskega pouka; • Vlak 503 (Maribor- Koper) ima dodaten postanek v Grobelnem; • Sobotni vlak 2291 (prej na rela- ciji Ljubljana–Litija) z odhodom iz Ljubljane ob 13.50 vozi do Zidanega Mostu. Ljubljana–Jesenice • Nov vlak 2430 z odhodom iz Ljubljane ob 8.18 in prihodom na Jesenice ob 9.30; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Nov vlak 2432 z odhodom iz Ljubljane ob 12.33 in prihodom v Kranj ob 13.04; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter med šolskimi počitnicami; • Nov vlak 2433 z odhodom z Jesenic ob 12.35 in prihodom v Ljubljano ob 13.53; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Vlak 2413 (Kranj–Ljubljana) ima dodaten postanek na postajališču Ljubljana Stegne; • Vlak 2428 (prej Ljubljana-Kranj) z odhodom iz Ljubljane ob 15.48 podaljša vožnjo do Jesenic. Rogatec–Grobelno (-Celje), proga Imeno–Stranje Vlak 3709 (Celje-Rogatec) odpelje iz Celja 10 minut prej, ob 7.05; v Rogatec prispe ob 8.04. Ljubljana–Sežana (-Ilirska Bistrica) (-Koper) • Vlaka EN 240 in EN 241 Venezia (ki vozita na relaciji Benetke- Budimpešta) imata dodaten postanek na postaji Pivka; • Vpeljan je nov par vlakov 2636 in 2637 z odhodom iz Ljubljane ob 6.55 in prihodom v Logatec ob 7.33 oziroma z odhodom iz Logatca ob 7.45 in prihodom v Ljubljano ob 8.24; vlaka ne vozita ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Vlak 2633 (prej Borovnica- Ljubljana) vozi iz Logatca ob 6.50 in prispe v Ljubljano ob 7.27; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter med šolskimi poči- tnicami; • Vlak 508 (Koper-Ljubljana) odpe- lje 30 minut prej iz Kopra, ob 5.25, in prispe v Ljubljano ob 7.47, kjer ima zvezo za Maribor ob 8.05 z vlakom ICS 14, v Divači pa ima zvezo z vlakom iz Sežane in Nove Gorice; • Nov vlak 2638 z odhodom iz Divače ob 6.40 in prihodom v Sežano ob 6.50; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Nov vlak 2639 z odhodom iz Sežane ob 7.00 in prihodom v Postojno ob 7.46; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Vlak 2713 (prej na relaciji Pivka– Ilirska Bistrica) vozi na relaciji Postojna-Ilirska Bistrica. Odhod iz Postojne ob 9.21; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Vlak 2750 vozi po novem iz Sežane v Koper. Odhod iz Sežane ob 7.17, prihod v Koper ob 8.36; vlak ima v Sežani zvezo z vlakom 4201 iz Nove Gorice; • Nov vlak RG 653 z odhodom iz Sežane ob 18.33 in prihodom v Ljubljano ob 20.16; vlak ne vozi ob sobotah. Sežana–Nova Gorica– Jesenice • Nov nedeljski vlak 4225 z odho- dom iz Nove Gorice ob 16.20 in prihodom v Sežano ob 17.20, kjer ima zvezo za Ljubljano; vlak vozi ob nedeljah v času šolskega pouka; • Nov vlak 4215 z odhodom z Jesenic ob 21.52; vlak vozi ob nedeljah in praznikih; • Nov vlak 4227 z odhodom z Jesenic ob 22.20; vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih; • Nov par vlakov 4254 in 4255. Odhod iz Prvačine ob 7.54, pri- hod v Novo Gorico ob 8.08. Odhod iz Nove Gorice ob 12.58, prihod v Prvačino ob 13.11. Ljubljana–Metlika Vlak 609 (Ljubljana-Novo mesto) ustavlja tudi na postaji Ljubljana Rakovnik, Škofljica in Šmarje Sap. Mednarodni potniški promet Madžarska-Slovenija-Italija S predstavniki Trenitalie potekajo pogovori o vpeljavi vlakov med Sežano in Trstom ter Novo Gorico in Gorico. Za zdaj vozi v Italijo le nočni vlak EuroNight Venezia 240-241 (Budapest Keleti– Ljubljana-Venezia SL in nazaj). Vlak IC Citadella 247 iz Ljubljane v Budimpešto odpelje eno uro pozneje, odhod iz Ljubljane ob 8.40. Srbija-Hrvaška-Slovenija- Avstrija Vlak EC 210 (Beograd-Ljubljana- München) odpelje po novem iz Ljubljane ob 15.25 (prej ob 16.00). Vlak EC 211 (München- Ljubljana-Beograd) ima po novem odhod iz Ljubljane ob 14.35 (prej ob 14.08). Vpeljan je nov par vlakov IC 312 in 313 na relaciji Beljak–Ljubljana– Beljak. Odhod iz Ljubljane ob 16.52, prihod v Beljak ob 18.32; nazaj vozi iz Beljaka ob 10.52, prihod v Ljubljano ob 12.32. Nočna vlaka 411 in 410 podaljša- ta vožnjo v Beljak (prej Ljubljana- Beograd in nazaj) in se prešte- vilčita v vlak 315 oziroma 314. Vlaka imata v Beljaku zvezo iz/v München. V Beogradu ima vlak 315 (Beljak-Beograd) zvezo z vla- kom za Skopje in Solun, vlak 314 (Beograd-Beljak) pa ima zvezo z vlakom iz Skopja. Ukinjen je vlak 431 (Ljubljana- Zagreb). Ljubljana–Praga Čeprav bo 14. decembra ukinjen vlak EuroCity Jože Plečnik, bo potnikom iz Slovenije Praga ostala »enako blizu«. Namesto vlaka, ki je vozil prek Gradca, sta uvedeni dve povezavi na dan prek Salzburga: • dnevni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 9.27 in prihodom v Prago ob 20.41, s prestopanjem v Salzburgu; nazaj iz Prage vozi vlak ob 7.14 in prispe v Ljubljano ob 18.30, prav tako s prestopa- njem v Salzburgu; • direktna nočna zveza Zagreb– Ljubljana–Praga in nazaj. Direktni spalnik v vlak 498/499 Lisinski (odhod iz Ljubljane ob 23.50, prihod v Prago ob 11.45; nazaj gre vlak iz Prage ob 17.11 in pride v Ljubljano ob 6.05). Nočni vlak je idealen za tiste, ki želijo čas v Pragi izrabiti za čim več ogledov. Ljubljana–Nemčija Pomembna novost je v prometu z Nemčijo. Po novem voznem redu bo vlak EuroCity Mimara z odhodom iz Ljubljane v Nemčijo ob 9.27 vozil kar do Frankfurta. V obratni smeri bo vlak iz Frankfurta odpeljal ob 8.20. Novost je dobro- došla tudi za potnike, ki se s fran- kfurtskega letališča odpravljajo na kakšno drugo celino. Z vlakom se je mogoče brez prestopanja pelja- ti tudi v Stuttgart, kamor potniki iz Slovenije pogosto potujejo (tre- tja najpogostejša destinacija takoj za Münchnom in Berlinom). Ljubljana oziroma Maribor– Dunaj Še več sprememb je v prome- tu z Avstrijo. Med Mariborom in Dunajem vozijo vlaki vsaki dve uri. Dodatno vozi zjutraj še vlak na relaciji Gradec–Maribor. V sklop navedene ponudbe še vedno sodi- ta tudi EuroCity Emona (na rela- ciji Ljubljana–Dunaj) in EuroCity Croatia (na relaciji Zagreb–Dunaj). Vsak dan vozi na relaciji Maribor– Dunaj osem vlakov, nazaj pa šest vlakov. Tudi prek Jesenic vozi en par vlakov več. Novi vlaki so namenjeni tako dnevni in tedenski migra- ciji na relaciji Maribor–Gradec– Maribor kot tudi za poslovna in turistična potovanja do Dunaja oziroma iz Avstrije v Slovenijo in na Hrvaško. Novosti in spremembe v voznem redu 7 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Aktualno Ana Tušar Barbara Skrt Žvab SŽ 541-008 Živa zdaj tudi model Ne zgodi se ravno pogosto, da bi poročali o dogodku, ki bi razve- selil in presenetil ljubitelje model- nih železnic in zbiralcev miniatur železniških vozil. Znana avstrijska tovarna modelnih železnic Roco iz Bergheima pri Salzburgu je na trg poslala pomanjšani model naj- mlajše pridobitve v voznem parku Slovenskih železnic. Gre za prvi serijsko izdelani model lokomotive v barvah Slovenskih železnic – to je model večsistemske električ- ne lokomotive serije SŽ 541, ki jo poznamo tudi pod vzdevkom Živa. Model je izdelan v merilu 1 : 87 (H0). In kako je sploh prišlo do zami- sli za izdelavo tega modela? Na željo številnih domačih in tujih ljubiteljev modelnih železnic, ki so pridno lobirali, da bi končno naredili tudi kakšno lokomotivo v barvah Slovenskih železnic, seve- da. Do zdaj je bilo narejenih kar zajetno število modelov tovornih vagonov različnih serij z oznaka- mi Slovenskih železnic, med njimi pa žal ni bilo nobene serijsko izdelane lokomotive, ki bi krasila vitrine ali lahko vlekla vagone po naših maketah. Tako so bili ljubi- telji prepuščeni bolj iznajdljivosti in so morali izdelovati modele v samogradnji ali pa predelovati že narejene modele. Rezultati so bili temu primerni. Z nakupom novih vlečnih vozil na Slovenskih železni- cah pa se je porodila tudi zamisel o izdelavi prvega serijskega mode- la lokomotive z našimi oznakami. Nemalo zaslug za izvedbo tega »projekta« imajo tudi Slovenske železnice s svojimi partnerji, saj so s svojimi poslovnimi potezami omogočile izdelavo tega modela prav na poseben način. Tovarna Roco je prva in za zdaj edina, ki je na trg poslala modele Siemensovih lokomotiv tega tipa. Z nakupom lokomotiv, ki so konstrukcijsko enake lokomotivam ÖBB tipa 1216, in sporazumom o interope- rabilnosti med SŽ in ÖBB, o vožnji lokomotiv 1216 in 541 po sloven- skem in avstrijskem železniškem omrežju, so bile dane možnosti za izdelavo tega modela. Siemens je v fazi izdelave lokomo- tiv pridobival številna obratovalna dovoljenja za ta tip lokomotiv po sosednjih železniških upravah. S tem se je povečal tudi krog poten- cialnih kupcev modela SŽ 541 ne samo v Sloveniji in Avstriji, temveč tudi v sosednjih državah - Hrvaški, Nemčiji, Češki, Nizozemski, Luksemburgu, Madžarski. Tako rekoč povsod tam, kjer je bila lokomotiva SŽ 541 opažena. Tako je v začetku oktobra prišel na police trgovin model lokomo- tive SŽ 541-008 v merilu 1 : 87 (H0) v dveh najbolj razširjenih sistemih, ki se danes uporabljata v svetu malih železnic, to sta DC (istosmerno napajanje) in AC (izmenično napajanje). Prvi model v različici DC je namenjen samo za analogno upravljanje, ima pa vse pripravljeno, da si pozneje lahko vgradimo prek vmesnika digitalni dekoder. Ta je v model v različici AC že serijsko vgrajen. S tem dekoderjem lahko prek upra- vljalne digitalne centrale ne glede na vožnjo prižigamo in ugašamo kratke in dolge luči v žarometih, uravnavamo ranžirno vožnjo. Na dekoderju lahko nastavimo tudi dolžino pospeševalne poti in dol- žino zaviralne poti modela. S tem ima model tudi lastnost plazenja. Za pogon je v modelu na sredini vgrajen preizkušen in zanesljiv sodoben petpolni motor. Vrtljaji se prek kardanov in zobnikov prenašajo na vsa kolesa. Na eni od štirih pogonskih osi so vgrajeni torni obročki, ki med vožnjo po tirih na klančinah preprečujejo zdrse koles. Za bolj verodostojen zgled odbojnikov med modelom lokomotive SŽ 541 in pripetim vagonom ima model lokomotive vgrajeno kulisno vodeno drža- lo spenjače po standardu NEM 362. Na opazovalca model naredi močan vtis, predvsem je zanimiva streha lokomotive, saj so tokovni odjemniki, izolatorji in električni vodniki izdelani zelo natančno. Za tem pa ne zaostajajo napisi, ki so izdelani v tehnologiji tampo tiska. Model je izdelan po najsodob- nejših tehnologijah, ki se danes uporabljajo pri izdelavi železni- ških modelov. Izbira materialov, tehnične karakteristike, natančna izdelava v merilu 1 : 87, detaj- li, ter barvanje in tiskanje vseh napisov in vsi upoštevani stan- dardi NEM so lastnosti, ki model lokomotive SŽ 541 uvrščajo že v makete. Roco model lokomo- tive SŽ 541 je opremljen tudi z dodatnimi deli za vitrino in bo zagotovo našel svoje mesto poleg ljubiteljev malih železnic in zbi- ralcev železniških modelov tudi v pisarni katerega od železniških operaterjev, kjer omenjene loko- motive vozijo. Prvi novi lastniki modelov SŽ 541 smo modele prevzeli kar v prosto- rih Centralnih delavnic v Ljubljani, ki opravljajo redno investicijsko vzdrževanje tudi na lokomotivah SŽ 541. Po prejemu modelov pred vhodom v delavnice smo si pod vodstvom Marka Hvaleta ogledali potek del v delavnicah. Za konec pa nam je Marko Hvale predstavil še svoj model, repliko parne koči- je Stanley. Predstavnik Siemensa, Prometne tehnike, pa nam je z veseljem predstavil karakteristike prave lokomotive. Preživeli smo čudovit dan, in se vsem za trud in prizadevanja iskreno zahvaljujemo, zlasti Igorju Debevcu iz Centralnih delavnic za organizacijo ogleda delavnic. Lokomotiva SŽ 541-008 s tovornim vlakom 54595, 9. marca 2008, pri kraju Eugendorf na relaciji Linz-Villach. (foto: Kajetan Steiner). Model Roco lokomotive SŽ 541-008 na MMJ v vožnji s tovornimi vagoni SŽ Eao-s v merilu 1 : 87 (H0) (foto: Igor Kuralt). Prvi novi lastniki modelov SŽ 541 na ogledu v CD Ljubljana (foto: Tine Jarm). 8 Aktualno Igor Kuralt Godba Slovenskih železnic v vese- lih predprazničnih dneh ponovno obdaruje svoje občinstvo. Tako je že v nedeljo, 7. decembra, skupaj s Centrom za šport, turizem, informi- ranje in kulturo Laško, STIK, pripra- vila Miklavžev koncert v Laškem. K sodelovanju so povabili pevski trio Eroika in Nuško Drašček. Bogati glasbeni program je več kot dva tisoč obiskovalcev v večnamenski dvorani Tri lilije nagradilo s števil- nimi aplavzi. Miklavževega koncerta so se udeležili tudi vodilni s Slovenskih železnic, pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic Igor Hauptman, predsednik Godbe Slovenskih železnic in delavski direktor Albert Pavlič, predstavni- ki sindikatov Slovenskih železnic, predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs, poslanec Srečko Prijatelj, predstavniki poslovnih partnerjev Slovenskih železnic in eminentni predstavniki Laškega in širšega družbeno-političnega prostora. Godba Slovenskih železnic, katere začetki segajo v daljno leto 1902, je pod energičnim vodjem in diri- gentom Francijem Lipovškom pet let zapored osvojila zlato plaketo, zaradi česar je prišla iz četrte težav- nostne stopnje v sam vrh – kon- certno skupino Zveze Slovenskih godb. V preteklem letu so se ude- ležili mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2007, kjer so pre- jeli za drugo mesto srebrno plake- to – doslej največji uspeh, celo v evropskem prostoru. Godba Slovenskih železnic vas vabi še na božično-novoletne koncerte: • 25. decembra, ob 19.00, v Šentjanžu na Dolenjskem, gostja Nuška Drašček (prost vstop) • 26. decembra, ob 19.00, v Zidanem Mostu, v Domu svo- bode, gostja Nuška Drašček (prost vstop) • 2. januarja pri Društvu upoko- jencev v Sevnici, gostja Nuška Drašček (zaključena skupina) in • 3. januarja v Radečah, gostje Eroika in Nuška Drašček (vsto- pnina). Praznični koncerti Godbe SŽ z Eroiko in Nuško Drašček Nuška Drašček je navdušila. Pevski trio Eroika. Miklavžev koncert je potekal v dvorani Tri lilije v Laškem. Franci Lipovšek in Godba Slovenskih železnic. Med občinstvom so bili številne znane osebnosti, med drugim župan občine Laško Franc Zdolšek, predsednik Godbe Slovenskih železnic in delavski direktor Albert Pavlič s soprogo ter poslanec Srečko Prijatelj s soprogo. FO TO : M iš ko K ra nj ec FO TO : M iš ko K ra nj ec FOTO: Miško Kranjec FOTO: Miško Kranjec FOTO: Miško Kranjec 9 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Aktualno Marino Fakin Vojko Dolžan je človek, ki je res predan železnici, saj je bil do svoje nedavne upokojitve vrsto let dejaven na področju parne vleke, najprej kot strojevodja, nato pa kot inštruktor strojevodij parne vleke oziroma strojevodij muzejskega vlaka. Z Vojkom sva se oni dan usedla na kavo in pošteno ter na dolgo »pode- batirala« o parnih lokomotivah, muzejskem vlaku in še o marsi- čem. Na tem mestu bi se Vojku tudi zahvalil, saj sva pogovor opravila kar v Železniškem muze- ju v Šiški v Ljubljani, tako da sem imel priložnost prvič ogledati si zbirko res postavnih parnih lepo- tic, ki stojijo v hali. Vojko, kako si zašel na žele- znico? Na železnico sem prišel leta 1983, in sicer kot strojevodja za premik. Leta 1984 pa sem opravil še šolanje za električne lokomotive. Za paro pa sem se prijavil na razpisu, ki je bil obja- vljen leta 1989. Šolanje je pote- kalo v zelo praktičnem duhu, saj je ravno v času našega šolanja potekala revizija Borsigove 06, tako da smo praktične izkušnje dobili takoj na kraju samem. Strojevodja parne lokomotive sem postal leta 1992, inštruktor pa leta 2002. Verjetno si pri vožnjah muzejskih vlakov doživel marsikatero zgodbo. V dolgi karieri smo res bili vse- povsod, saj smo prekrižarili Italijo, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo, bili na marsikaterem srečanju muzejskih vlakov in še bi se našlo. Bili so res lepi časi, na katere se človek rad spomni. Najbolj mi je ostala v spominu vožnja čez avstrijski Semmering z lokomotivo serije 03 in pa vožnja v Split, maja 1990. Tedaj smo vozili dve lokomotivi in ori- ginalno vlakovno garnituro, ki jo je med drugo svetovno vojno uporabljal nemški vodja Hitler. Garnitura je bila res udobna in visoko razkošna. V spominu pa mi je ostala sme- šna zgodba iz Avstrije, ko smo peljali čez Madžarsko in nato proti Dunaju. Ko se je spustila noč, se je zaradi premoga, ki je gorel dobesedno kot v peklu, iz dimnika kadilo, iskrilo, gorelo in ne vem, kaj še ne vse. Avstrijski vlakovodja je mahal, kričal v svoj megafon, pa ga živi bog zaradi hrupa ni razumel, kaj hoče. Na koncu se je pokazalo, da nas ne upajo spustiti skozi Dunaj, saj je lokomotiva spuščala takšne ognjene efekte (čeprav je bilo to povsem normalno), da so se bali, da ne bo prišlo do požara. Si predstavljate naslove v časopisih: Slovenska lokomotiva zažgala avstrijsko prestolnico ..., ha, ha, ha. No, potem so nam dodelili priprežno lokomotivo, ki pa nas je skozi Dunaj vlekla kar po trasi podzemne železnice, in predsta- vljajte si obraze potnikov, ki so čakali metro, zagledali pa našo veliko, črno in kadečo se pošast. Katera pa ti je bila najbolj pri srcu? To ti bo pa vsak verjetno odgo- voril enako. Borsig serije 06. Na tirih je pomenila to, kar danes na cesti pomenita Rolls Royse ali pa Bentley. Mislim, da sem s tem povedal vse. Dobra je bila tudi serija 03 – z njo sem prevozil Semmering, in pa serija 33 – ta pa je bila prava vojaška lokomotiva, narejena med drugo svetovno vojno v 6.400 primerkih. Imela je zelo relativno življenjsko dobo, saj je marsikatera končala pod grana- tami, izstrelki, pod nastavljenim eksplozivom na progi in še na nekatere druge, zelo izvirne nači- ne. Drugače pa je bila tudi »zvez- da« filma Schindlerjev seznam, saj se v kadrih pojavi kar nekaj- krat, največkrat v neslavni vlogi dovoza ljudi v koncentracijsko taborišče. Obstajajo pa tudi tekmova- nja strojevodij parne vleke. Seveda! In to v več kategori- jah. Spretnostna vožnja, premik, ustavljanje pred določeno točko, gašenje. Najbolj zanimiva je nalo- ga, ko je treba ustaviti pred »žen- sko«, privezano na tire, jo rešiti in jo s tirnim vozičkom na ročni pogon prepeljati na določeno mesto. Sam sem bil na dveh tek- movanjih v Budimpešti in enkrat v Jiržihovem Hradcu, kjer smo tekmovali z ozkotirno lokomoti- vo. Tam sem celo zmagal. Kakšna je po tvojem mnenju prihodnost muzejskih vlakov pri nas. Po mojem mnenju zelo dobra. Povpraševanje je veliko. Zelo velik interes so pokazali Britanci, ki sploh slovijo kot železniški zanesenjaki. Potrebna pa bi bila večja vlaganja v program muzej- skih vlakov, saj je v času, ko je bil direktor Marjan Rekar, vsa stvar dobila velik zagon, nato pa je spet zamrlo. Zavedati se mora- mo, da se bo znanje počasi izgu- bilo, potem pa se bodo pojavile težave. Sedaj se je izšolala gene- racija 17 strojevodij, tako da so težave začasno premoščene, vendar ne za večno, saj starih mojstrov počasi ne bo več. Ti pa si, praviš, počasi »izpregel«. Po dvajsetih letih je počasi posta- lo dovolj. Človek mora včasih kakšno stvar tudi spustiti iz rok. Ves ta čas je trpela družina, saj so bili konci tedna, prazni- ki rezervirani za muzejski vlak. Število strojevodij z izpitom za parno lokomotivo je bilo majh- no, zato smo stalno vozili. Pa je bilo vseeno lepo, ni kaj! Bom pa še vedno z veseljem priskočil na pomoč kot svetovalec, to pa bodite prepričani. Hvala ti, Vojko! Enako, lep dan! Vojko Dolžan Borsig je zakon! 10 Intervju Robert Zakrajšek Tovorni promet Slovenskih železnic Obseg dela evropskih železnic Januar-september 2008/2007 Potniški promet Slovenskih železnic Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC Oktober 2008 - ocena za mednarodni promet 11 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Poslovni dosežki Alkohol je v večini držav dovo- ljen in široko dostopen proi- zvod. Zdi se, da je najboljše pomirjevalno sredstvo – pa je res? Po eni strani se tako sreču- jemo s čustveno naklonjenostjo ljudi do alkohola zaradi mikavne opojnosti, po drugi strani pa je ta mikaven zaradi ekonom- skega interesa, po načelu večja prodaja alkoholnih pijač – več davščin. Kdor koli pa se ukvarja s škodljivimi in neželenimi posle- dicami zlorabe alkohola, pa ve, koliko gorja povzroča samim uživalcem, kakor tudi njihovim bližnjim, in kako se posledice zlorabe alkohola prenašajo še v naslednje generacije. Slovenija slovi v Evropi kot deže- la z največjo porabo čistega alkohola na prebivalca. Zato je alkoholizem pri nas zasvojenost številka ena! Alkohol se v naši kulturi uživa tako rekoč povsod. Mnogi si sploh ne znajo več predstavljati raznih praznovanj brez pitja alkoholnih pijač tako v družinskem krogu kakor tudi na delovnem mestu. Opredelitev alkoholizma Velik strokovnjak za zdravlje- nje alkoholikov pri nas, doktor Janez Rugelj, je opredelil alko- holizem kot družbeno motnjo, ki se pri posamezniku kaže kot čedalje večja zasvojenost od alkohola z občasno ali trajno alkoholno omamo. Alkoholik pa je po njegovem prepričanju člo- vek, ki kljub prošnjam njegove najbližje osebe, da naj preneha piti, še naprej pije. Zaradi zasvo- jenosti alkoholik postopoma zanemarja in opušča svoje dru- žinske, delovne in družbene dol- žnosti, hkrati pa postaja na vseh področjih človeškega delovanja čedalje bolj odtujen, še pose- bej od svojega lastnega bistva, dela in narave. Alkoholiku gre po glavi samo eno: kako bi se opil in ostal opit brez težav. To pomeni, kako imeti vedno zado- stno količino alkoholnih pijač in kako opravičiti svojo zasvojenost pred družino, delodajalcem in družbo. Za svojega sovražnika pa ima vsakogar, ki ga na kakr- šen koli način ovira pri nje- govem pitju. Skratka, alkoholik duhovno, materialno in moralno propada. Vzroki za nastanek alkoholizma Različne teorije poudarjajo različ- ne vzroke nastanka alkoholizma. Psihološka teorija išče vzroke za nastanek alkoholizma v nevro- zah in osebnostni nezrelosti, kar je posledica velike zanemarje- nosti in travm v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja ter posledično disfunkcional- nih odnosov v primarni družini. Biološka teorija o nastanku alko- holizma govori o dejstvu, da ima okrog 80 odstotkov alkoholikov alkoholike v ožjem sorodstvu. Socialno-kulturne teorije pa vidi- jo vzroke za nastanek alkoholiz- ma v socialnem okolju – še zlasti v vinorodnih okoljih in njihovi kulturi pitja. Vendar je treba poudariti, da se ti vzroki med seboj prepletajo. Alkoholik je torej človek, ki je odvisen od alkohola. Zasvojenost pa je povezana z nezmožnostjo nadzora nad zaužito količino alkohola. Bistvo alkoholizma je v spremenjenem, asocialnem vedenju alkoholika, ki se kaže v nezanesljivosti, prepirljivosti, zanemarjanju vsakdanjih dol- žnosti, čustveni otopelosti, odtu- jenosti v medsebojnih odnosih in s tem uničevanju družine ter nezmožnosti opravljanja svojega dela in s tem družbenega pro- padanja. Vzrok takšnega spre- menjenega vedenja je v zasvo- jenosti z alkoholom, za kar pa alkoholik krivi predvsem druge, običajno svoje bližnje. Faze in vrste zasvojenosti Psihična zasvojenost ima več faz. V prvi fazi alkoholik pije samo občasno, na primer pri kosilu, ob raznih praznovanjih ipd. V drugi fazi psihične alkoholne zasvojenosti pije na skrivaj v stre- snih in obremenilnih situacijah, v katerih z alkoholom prema- guje občutke nemoči, notranje bolečine in stiske. V tretji fazi pa pije v vseh mogočih situacijah, kot na primer med delom, med vožnjo itd., ker brez alkohola ne bi mogel funkcionirati in bi doživel abstinenčno krizo. To pomeni, da mora stalno »doliva- ti« – alkoholik ne more več brez alkohola. To je hkrati že tudi faza telesne zasvojenosti, pri čemer so kemični procesi v organizmu brez alkohola moteni. Alkoholna toleranca je duševna in telesna odpornost organizma, ki kaže, koliko zaužitega alko- hola prenese organizem posa- meznika. V zgodnjem alkohol- nem obdobju se pri pretiranem pivcu (v primerjavi z zmernim pivcem, ki je sposoben obvla- dovati pitje) alkoholna toleranca običajno dviguje. To pomeni, da se telo privaja na alkohol in ga v začetni fazi prenese čeda- lje več. Alkoholik v tej fazi, ki lahko traja tja do pet let, popije čedalje več alkohola, da doseže enak učinek omame in sprosti- tve. Ko se toleranca ustali, (ta kritična faza lahko traja več let), je pivec omamljen pri enaki koli- čini popitega alkohola. Pozneje pa se ta toleranca do popitega alkohola močno zmanjša. V tej kronični fazi gre tudi že za neoz- dravljive okvare in bolezni alko- holika, predvsem okvare jeter, ki so v funkciji presnove alkohola. Zdravje se hitro poslabšuje. Alkoholizem je bolezen zasvojenosti, ki jo je mogoče zdraviti Alkoholizem je mogoče zdravi- ti, čeprav zdravljenje ni lahko. Obstajajo različni programi za zdravljenje odvisnosti od alko- hola, tako da je mogoče najti posamezniku ustrezen program. Vendar je zasvojenost kronična in napredujoča bolezen in posta- ja čedalje hujša, če je ne zdravi- mo. Prej ko jo začnemo zdraviti, večje so možnosti za uspešnejšo in trajnejšo ozdravitev, čeprav je zasvojenost doživljenjska. Zdravljenje okvar in obolenj, ki jih povzroča alkoholizem, je obsojeno na neuspeh, če se alkoholik hkrati ne zdravi tudi zaradi alkoholizma. Alkohol je namreč strup, ki deluje kvarno na vsako celico v organizmu. Prizadeti so vsi organi. Najbolj pa jetra, srce in možgani. Kako alkoholika pripraviti, da se bo zdravil? Najprej je treba poznati nekaj dejstev o bolezni alkoholizma in zasvojenosti. Nadalje prevetriti zamegljen odnos do alkoholiz- ma in končno priznati realno stanje ter prenehati s sleplje- njem ter življenjem v iluziji, da bo bolje. Alkoholizem je bolezen celotne družine, ne samo tiste- ga, ki je zasvojen z alkoholom. Z osveščanjem in poznavanjem problematike alkoholizma, se krepi samozavest in izboljšuje samopodoba partnerja, ki živi z alkoholikom, in njegova zmo- žnost postaviti jasne in odločne zahteve po spremembi – zdra- vljenju. Alkoholizem in lažna solidarnost 12 Kadri dr. Zdravko Lavrič Alkoholik se sam ne bo nikoli odločil za zdravljenje. S svojo manipulacijo in obrambnimi mehanizmi: zanikanja prepričuje sebe in druge, da ni odvisen od alkohola; racionalizacijo opravi- čuje vzroke in okoliščine pitja; projekcijo išče krivce za svoje popivanje pri drugih; in mini- malizacijo zmanjšuje pomen in obseg svojega pitja. Edina pot alkoholika za zdra- vljenje je dosledno stopnjevanje pritiska njegove okolice nanj. Tu pregovarjanja in prošnje ne pomagajo. Žena, ki je dovolj »okrepljena«, bo zmožna dosle- dno izvajati pritisk in postavi- ti zahtevo: »Zdravljenje – ali odhod.« Pri tem se mora zave- dati vseh možnih posledic, kakor tudi moževih obljub, prošenj ali celo groženj in izvajanja nasilja, ne nazadnje tudi moževo doka- zovanje s tednom abstinence. Za zdravljenje ni dovolj, da alko- holik samo abstinira. Žena nosi največje breme zdravljenja. Pri tem se mora tudi sama spreme- niti, če hoče, da bo zdravljenje uspešno. Vsak človek, ki leta živi z alkoholikom, kakor pravi dr. Sanja Rozman, se navza- me posebne osebnostne motnje – »odvisnosti od odnosov«. Podobno velja tudi za otroke. Ostati v nekem zlorabljajočem odnosu ni vedno znak ljube- zni. Lahko je znak odvisnosti od odnosov, za katere je značilno prevzemanje odgovornosti za zadovoljevanje potreb drugim na račun nezavedanja in zanika- nja svojih lastnih potreb. Lahko pa je tudi doživljanje tesnobe, ki se nanaša na postavljanje meja človekovemu vedenju, ki ne škoduje samo njemu, tem- več tudi drugim in okolju. To pa so značilne lastnosti oseb, ki kljub psihičnim, čustvenim in fizičnim zlorabam raje ostajajo v odnosu z alkoholiki, kot da bi od njih odšle. »Alkoholikova žena potrebuje alkoholika, brez njega ne more živeti«, je zapisal dr. Rugelj. Odnosi med njima so namreč komplementarni, kar pomeni, da ustrezajo obema zakoncema, tudi ženi! Ob njem zadovoljuje na nek način svoje potrebe, na primer po podreja- nju, dominiranju, trpljenju, pre- ziranju, zmerjanju, pritoževanju, iskanju usmiljenja itd. Pogosto tudi same niso pripravljene na spremembo življenjskega sloga in odnosov, kar od njih zahte- va program zdravljenja. Najbolj trdna je ravno zakonska zveza alkoholikov. Čigav problem je alkoholizem? Da mož pije, je problem moža, njegova zavestna odločitev. Problem žene pa je, da ostaja v odnosu z njim, ki že dolgo ni podoben temu, kar je vredno imenovati odnos moža in žene! Problem je njeno samospošto- vanje, da pristaja na tako malo! Poleg tega pa so tu še otroci, ki vsrkavajo v svojo psihično struk- turo vzorec odnosa, ki ga bodo z veliko verjetnostjo ponovili, ker jim postaja »domač« – del njih samih. Odraščanje ob staršu alkoholiku zamegljuje posame- znikov odnos do alkoholizma in sposobnost za vzpostavlja- nje in ohranjanje funkcionalnih odnosov. Tisti, ki živijo v takšnih odnosih, so izpostavljeni škodlji- vim vzorcem odnosov in alko- holičnemu razkroju. Ne morejo razumeti, da so odnosi lahko tudi drugačni, če vse življenje preživijo v alkoholnem okolju. V veliko pomoč je lahko tudi delovno okolje, če skupaj z ženo izvaja »pritisk« na delavca, hkrati pa mu ponuja tisto človeško toplino in pomoč skozi sam pro- ces zdravljenja in še posebno pozneje ob vrnitvi z zdravljenja. Kajti nekdanji alkoholik ne sme nikoli več poskusiti kaplje alko- hola, sicer zdrsne takoj nazaj v aktivno zasvojenost z alkoho- lom. Poznavanje kronične bole- zni alkoholizma in razumevanje ter spodbujanje sodelavca k vsa- kodnevni odločitvi za abstinenco lahko njemu najbolje pomaga k trajni ozdravitvi, kvaliteti nje- govega življenja, njegovi aktivni vključitvi v socialno in delovno okolje ter k njegovemu ponovne- mu intelektualnemu, čustvene- mu in duhovnemu razvoju, kar vse vodi k samouresničevanju. Vsaka lažna solidarnost in zati- skanje oči pred čedalje globljim propadanjem sočloveka, sode- lavca ali bližnjega in njegovim drsenjem v alkoholno zasvoje- nost pa je samo podaljševa- nje agonije, trpljenja in pogube zasvojenca, kakor tudi njegovih domačih. Vendar tako kot žena, tudi družba potrebuje alkoholika. S pomočjo njegove negativnosti in življenjske neuspešnosti, se okolica počuti močno, uspešno in pozitivno. Alkoholiku namreč dopušča vlogo slabega in nega- tivnega člana družbe. Po drugi strani pa mu ponuja »zaščito« in »lažno pomoč«. V tem krogu imata oba svojo vlogo in se tako dopolnjujeta. Zato je tudi lažna solidarnost igra, v kateri vsakdo išče svoje koristi: zni- ževanje napetosti, zapravljanje časa, samopotrjevanje, vzdrže- vanje ravnovesja in morda še česa! Uspešen igralec je tisti, ki ima od igre največ koristi. Kje pa je tu človek kot oseba s svojim dostojanstvom? Proces zdravljenja Zdravljenje zasvojenosti ne pomeni samo prenehanje zlora- be alkohola ali drugih sredstev za omamljanje – to je le nujen pogoj, ali prva faza zdravljenja. Medicinski sistem zdravljenja, kakor pravi dr. Sanja Rozman, ne more zaobjeti socialne in duhovne komponente bolezni zasvojenosti. Zato je za uspe- šno zdravljenje nujno treba upoštevati vse druge dejavnike. Medicinsko zdravljenje zasvoje- nosti se mora nujno nadaljevati in dopolnjevati z dolgotrajnim kompleksnim socialno-andrago- škim programom, psihoterapev- tskim procesom, z delom na sebi in na partnerskem odnosu. Treba je obravnavati človeka kot celoto, ne le skupek njegovih organov. Uspešen proces zdravljenja lahko traja več let (pet let). Alkoholik je vsa leta popivanja nazadoval na vseh področjih. Ni se razvijal. Razvojno je ostal na stopnji, ko je začel s popivanjem. Zato je potrebna vsestranska rehabilita- cija, ki ga usmeri v kakovostno, ustvarjalno in zdravo življenje. Proces psiho-socialne rehabilita- cije in zdravljenja, ki omogoča odmik od zgrešenega življenj- skega sloga in navad, zahteva uporabo številnih pedagoških, andragoških in terapevtskih metod ter sredstev. Potrebno je soočenje z resnico in realnostjo. Obnoviti je treba telesno vadbo in aktivnosti. Napraviti inventuro svojega življenja za čas alkoho- lizma in popraviti storjene »krivi- ce« predvsem svojim najbližjim. Četudi se alkoholik, kljub sto- pnjevanju pritiska domačega in delovnega okolja, ne odloči za zdravljenje (alkoholik, ki raje izgubi družino in službo, kot da bi prenehal piti, je izgubljen!!), naj se za zdravljenje odločijo ostali družinski člani, ker potre- bujejo strokovno pomoč. V nekaterih delovnih okoljih so se odločili za posebno kultu- ro pitja alkoholnih pijač. Nihče, tudi od vodilnih, v delovnem okolju ne pije alkoholnih pijač, niti jih ne ponudijo gostom. Na ta način želijo pomagati vsem, še zlasti tistim, ki imajo težave z alkoholom. Ali bi lahko tudi v našem delovnem okolju vpelja- li takšno solidarnost in kulturo pitja? Ali smo dovolj osveščeni o vseh grozotah in trpljenju, ki ga povzroča alkohol? Alkoholizem je torej bolezen nefunkcionalnih medsebojnih odnosov. Narušeni in neiskreni medsebojni odnosi še poglablja- jo človekovo stisko in bolečino, bivanjsko praznino ter pove- čujejo osamljenost in človekov nesmisel. Mesec december je mesec izrekanja dobrih želja in nazdravljanja z alkoholom. Morda pa bi lahko kozarček penine zamenjali z iskreno, pri- stno in toplo človeško besedo, s katero bi lahko vsaj malce zapol- nili prostor, ki ga sicer zapol- njujemo z uničujočim strupom – alkoholom. S tem smo lahko bogatejši vsi. Naj nam pri tem premisleku pomaga misel, ki jo uporabljajo v klubih zdravljenih alkoholikov: »Bog, daj mi moči, da spreme- nim tisto, kar je mogoče spre- meniti, daj mi umirjenost, da sprejmem to, česar ni mogoče spremeniti, in daj mi modrost, da bom razlikoval med prvim in drugim.« 13 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Kadri Priložnosti za praktikanta in podjetje Praktično usposabljanje je pomem- ben del pridobivanja in razvijanja specifičnih strokovnih kompetenc, ki so usmerjene predvsem na večjo zaposljivost diplomantov. Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/2006) v tretjem poglavju z naslovom Izobraževalno, znanstve- noraziskovalno in umetniško delo, med drugim določa tudi vrsto študijskih programov in njihove sestavine. Po zakonu razvrščamo študijske programe v tri stopnje, in sicer v prvo - dodiplomsko sto- pnjo ter drugo in tretjo stopnjo, ki sta podiplomski. Zakon predvi- deva praktično usposabljanje kot obvezen sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov ter kot možen del univerzitetnih študijskih programov. Za podi- plomske programe predvideva projektne naloge v delovnem oko- lju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge. Poleg določil Zakona o visokem šolstvu so za oblikovanje posa- meznega študijskega programa in, v njegovem okviru, praktične- ga usposabljanja pomembna še Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/2004) in Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Ur. l. RS, št. 124/2004). Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Sveta RS za visoko šolstvo na primer opredeljujejo obvezne sestavine študijskih pro- gramov in pravijo, da je treba v predmetniku študijskega pro- grama določiti delež praktičnega usposabljanja, način izvedbe ter kreditno vrednotenje. Praktično usposabljanje študentov omogoča vzpostavitev povezave med teoretičnim znanjem, ki ga pridobijo v študijskem procesu, s praktičnimi vsebinami dela v kon- kretnih delovnih razmerah organi- zacij. Cilji praktičnega usposablja- nja kot dela poklicne socializacije so informativni (spoznavanje delovnih in tehnoloških procesov v podjetju, spoznavanje organizira- nosti dela in organizacijskih enot), formativni (učenje aplikacije teo- retičnega znanja pri konkretnih poslovnih dogodkih, spoznavanje soodvisnosti v delovanju organi- zacijskih delov podjetja) ter soci- alizacijski (pridobivanje občutka za delo v skupini, usposabljanje za samostojno opravljanje nalog). Podjetje, ki omogoča praktično usposabljanje študentom, lahko v tej dejavnosti prepozna možnost lažjega dostopa do primernih kandidatov oziroma kandidatk za zaposlitev. Praktično usposabljanje lahko namreč vpliva na selekci- jo novega kadra, ki se v procesu izvedbe praktičnega usposabljanja pokaže kot kakovosten. Na drugi strani je naloga fakultete opremiti svoje študente z znanjem, ki bo čim bolj usklajeno s potrebami trga znanja in dela. Pogoji za kakovostno izvedbo Za kakovostno izvedbo praktič- nega usposabljanja študenta je treba zagotoviti učinkovito delo- vanje številnih dejavnikov. Treba je zagotoviti primerno koordinacijo in komunikacijo med fakulteto in podjetjem, ki omogoča prakso. Pomembna je tudi izbira primer- nega mentorja, saj ta študenta usmerja s strokovnega vidika skozi celotno obdobje praktičnega uspo- sabljanja, spremlja študentovo delo in ga ob koncu praktičnega uspo- sabljanja oceni. Mentor mora biti primerno strokovno usposobljen, kar pomeni, da ima ustrezno smer in stopnjo izobrazbe, imeti mora primerne delovne izkušnje, potreb- na je tudi afiniteta in motivacija za opravljanje mentorskega dela. Uspešna izvedba praktičnega uspo- sabljanja, vključno z dodeljevanjem nalog, je odvisna tudi od zavzeto- sti posameznega študenta. Pravice in obveznosti študenta, fakultete, podjetja in mentorjev so podrob- neje določene v pogodbah o izva- janju praktičnega usposabljanja. Praksa na Slovenskih železnicah Slovenske železnice so se dejav- no vključile v izvajanje praktičnega usposabljanja hkrati s spremembo zakonodaje, ki je praktično uspo- sabljanje uvedla kot redno študij- sko obveznost. Slovenske železnice dajejo prednost študentom tistih študijskih programov, ki vsebujejo znanje s prometno transportne- ga področja. Glede na možnosti, ki jih ponuja delovni proces, in glede na razpoložljivost mentorjev omogočamo praktično usposablja- nje tudi študentom drugih smeri. Najpomembnejši informativni cilj praktičnega usposabljanja je omo- gočiti praktikantu čim bolj celo- sten vpogled v delovanje sistema Slovenskih železnic kot celote. Zato želimo, predvsem praktikantom na daljših (dvo- in večmesečnih) prak- tičnih usposabljanjih, predstaviti različne poslovne enote in podro- čja ter jim omogočiti seznanjanje s kompleksnostjo sistema, v katerega so prišli. Pri določanju vsebine praktične- ga usposabljanja skušamo na Slovenskih železnicah slediti zah- tevam študijskega programa, na katerem se praktikant izobražuje, možnostim, ki jih dopušča delovni proces v posamezni organizacij- ski enoti, ter ne nazadnje željam posameznega študenta. Študentje imajo namreč možnost sporočiti svoje preference za različnimi vse- binami usposabljanja z izpolnitvijo vprašalnika, ki jim ga posredujemo pred začetkom praktičnega uspo- sabljanja. Po potrebi, še posebej v dogovoru s posameznimi mentorji, so študentje najprej povabljeni na pogovor. Praktikantom so dodelje- ni mentorji glede na smer študija in stopnjo izobrazbe, za katero se praktikanti usposabljajo. Poleg mentorjev spremljajo delo študenta tudi inštruktorji. Mentor ob koncu praktičnega usposabljanja celostno oceni delo študenta in podrobne- je predstavi potek usposabljanja. Pri ocenjevanju mentor sodeluje z inštruktorji, ki so sodelovali pri usposabljanju študenta. Glede formativnih ciljev je treba povedati, da zaradi zagotavljanja varnosti pri delu in same narave delovnega procesa na posameznih delovnih področjih (neposredno delo v prometu) študentom ne moremo vedno omogočiti, da bi svoje znanje aplicirali na dejanskih delovnih nalogah. Delo v različnih delovnih skupinah pripomore k realizaciji dela sociali- zacijskih ciljev. Socializacija študen- tov poteka v vsakodnevnih stikih z mentorjem, inštruktorji in drugimi zaposlenimi v delovnem procesu ter v stikih med samimi študenti. Mnenje študentov in praktikantov Študentom po koncu praktičnega usposabljanja posredujemo anke- tne vprašalnike, s katerimi želi- mo dobiti povratno informacijo o zadovoljstvu študentov ter mnenje o koristnosti praktičnega uspo- sabljanja. Podatki o zadovoljstvu študentov na praktičnem usposa- bljanju, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, zajemajo izpolnjene vprašalnike študentov, ki so opra- vljali praktično usposabljanje leta 2008. Študentje ocenjujejo praktično usposabljanje kot primerno orga- nizirano in dovolj razgibano ter se jim zdi koristno izvedeti čim več informacij o podjetju, tudi tistih, ki niso neposredno vezane na smer študija in na delo, ki so ga v podje- tju opravljali. Enainosemdeset odstotkov prakti- kantov se popolnoma strinja z izja- Praktično usposabljanje na Slovenskih železnicah 14 Kadri Marija Karačić vo, da je bilo praktično usposablja- nje na Slovenskih železnicah, d. o. o., dobra izpopolnitev znanja, ki so si ga pridobili med študijem. Precej študentov, ki so izpolnili anketo, in sicer 40 odstotkov, meni, da je bilo praktično usposabljanje primerno dolgo. Študentje, ki menijo, da je bilo praktično usposabljanje pre- kratko, so imeli praviloma en mesec ali manj praktičnega usposabljanja. Medtem ko so imeli študenti, ki so menili, da je bilo praktično uspo- sabljanje predolgo, med 2,5 in 6 mesecev obveznega praktičnega usposabljanja. Ocena primernosti delovnih nalog Iz grafa 2, ki v nadaljevanju prika- zuje oceno študentov o primernosti nalog, dodeljenih v okviru prak- tičnega usposabljanja, lahko raz- beremo, da je precejšen odstotek študentov zadovoljnih z nalogami, ki so jim bile dodeljene v okviru praktičnega usposabljanja. Večina jih sicer meni, da so bili na prak- tičnem usposabljanju predvsem opazovalci. Podatek lahko razume- mo kot posledico narave dela na Slovenskih železnicah (predvsem delo, ki se opravlja neposredno v prometu), saj je ne glede na druge želje in interese treba najprej poskrbeti za zagotavljanje varnosti študenta, zaposlenih in varnosti pri izvajanju prometa. Mnenje o dodeljenih mentorjih in inštruktorjih Večina študentov izraža zado- voljstvo z dodeljenimi mentorji in inštruktorji, tako z vidika časa, katerega so jim namenili, kot z vidika komunikacije ter ustreznega usmerjanja in vodenja v celotnem času praktičnega usposabljanja. Literatura in viri: 1. Kristl, Julijana in dr. 2007. Smernice za praktično usposabljanje na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Univerza. 2. Zakon o visokem šolstvu. Ur. l. RS, št. 119/2006. 3. Merila za akreditacijo visokošolskih zavo- dov in študijskih programov. Ur. l. RS, št. 101/2004. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije nam je obdelal in posredoval podatke o vzrokih bolniškega staleža železničarjev po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB 10) za leto 2007. Ugotovljeno je bilo, da železničarji največ obo- levamo za poškodbami in zastrupitvami zunaj dela. Na to vplivamo železničarji predvsem sami, zato je pomembno, kako poskrbimo za zaščito pred nevarnostmi in nezgodami pri domačih opravilih. Veliko je odvisno tudi od tega, koliko uporabljamo znanje iz varstva pri delu, ki smo se ga naučili v podjetju, tudi doma. Na drugem mestu so bolezni mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva. To je tudi razlog, zaradi katerega Slovenci največ obolevamo. Glede na to bi morali bolj poskrbeti za svojo fizično dejavnost in utrjevanje tako mišic hrbta kot drugih mišic. Redna telovadba nam bo vse- kakor koristila in utrjevala zdravje. Če ne bomo sami poskrbeli za svoje telo, ne bo nihče drug. Res pa je, da začnemo bolje skrbeti za svoje zdravje šele takrat, ko nas kaj zaboli. Na tretjem mestu zbolevamo železničarji zaradi poškodb pri delu. Podatek kaže na to, da je nesreč pri delu sicer manj, vendar so bolj resne. Če pa bomo še bolj dosledno upoštevali navo- dila za varno delo, pa bo teh nesreč še manj. Najbolje bi bilo, ko bi nesreč pri delu sploh ne bilo. Tudi v Sloveniji so poškodbe in zastrupitve pri delu na tretjem mestu, kar pomeni, da ne odstopamo od slovenskega povprečja. Ker so na Slovenskih železnicah zaposleni veči- noma moški, poglejmo, zaradi katerih bolezni so najpogosteje obolevali leta 2007. Poškodbe in zastrupitve zunaj dela so na prvem mestu. Najpogostejša obolenja, ki tudi najbolj pri- zadene železničarje v starosti med 45. in 64. letom, pa so bolezni mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva. V teh letih bi morali biti še bolj prijazni do sebe in krepiti svoje telo, da ohranimo telesno kondicijo in zdravje. Na tre- tjem mestu po bolniški odsotnosti pri moških železničarjih so poškodbe pri delu. Enako velja tudi v slovenskem merilu. Kako pa je pri nežnejšem spolu, železničarkah? Leta 2007 so bile največ v bolniškem staležu zaradi bolezni mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva. To obolenje je najbolj pogosto pri ženskah v starosti med 45. in 64. letom. Tudi ženske bi morale bolje poskrbeti za svoje zdrav- je, saj smo pogosto obremenjene poleg dela v službi še z delom doma. Na drugem mestu pa ženske na Slovenskih železnicah obolevamo za duševnimi in vedenjskimi motnjami ravno tako v starosti med 45. in 64. letom. V republiškem merilu je ta vzrok na tretjem mestu. Verjetno nekaj k temu prispeva tudi hiter tempo življenja, stresno življenje, pomanjkanje občutka varnosti zaradi številnih hitrih sprememb, pomanjkanje smisla življenja in še kaj. Zanimivo je tudi, da je v starostni skupini med 20. in 44. letom pri žele- zničarkah na drugem mestu vzrok bolniškega staleža nega družinskega člana, kar kaže še na tradicionalno vlogo skrbi ženske za družino. Skrb za svoje zdravje pa vključuje številne dejavnosti, kot so hoja v hribe ali hitra hoja po nižinah, rekreacija v telovadnici ali fitnes centru, plavanje, kolesarjenje ali pa kakšna druga oblika telesne dejavnosti, ki je človeku pri srcu in krepi tako telo kot duha. Koristno je, da namesto dvigala pogosteje uporabljamo stopnice ali pa izstopimo iz avtobusa morda eno postajo prej ter si privoščimo nekaj hoje. Hrbtenico tudi varujemo, če gremo po večjih nakupih z vozičkom, v hribe pa s teleskopskimi palicami. Pri sedenju naj bodo naša ledvena vretenca podprta, višina sedeža pa primerna glede na delovno površino. Če imamo sede- če delo, si po uri sedenja privoščimo nekaj korakov in s primernimi vajami sprostimo mišice vratu in hrbta. Tudi pravilno dvigovanje bremen je pomembno, saj je treba dvigovati vedno iz počepa. Če pa kaj nosimo, je bolje, da obremenjujemo obe roki enakomerno. Za hrbtenico je pomembno tudi obuvalo, saj mehak podplat in elastična peta amortizirajo tresljaje pri hoji. S takšnimi drobnimi ukrepi že lahko nekaj naredimo zase, za svoje zdravje, s tem pa tudi za svojo družino ali bližnje in ne nazadnje tudi za dobro delo na delovnem mestu. Pregovor pravi: »Iz majhnega raste veliko.« Enako lahko rečemo tudi za naše zdravje. Če bomo vsak dan vsaj nekaj malega naredili za svoje zdravje, bomo dolgoročno naredili veliko. Najpomembnejše je, da krepimo najšibkejši člen naše verige. Od tega člena je odvisna celotna veriga zdravja našega telesa. Magda Šinkovec Mali Obolevanje železničarjev 15 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Kadri Ozrimo se okrog sebe, poglejmo v naravo in videli bomo zelo zani- mivo dogajanje. Vsako pomlad na drevesu požene mlado listje. To listje potem vse leto oskrbu- je drevo z vsem potrebnim za življenje. Proti koncu poletja listje dobi temnozeleno barvo in potem v pozni jeseni počasi odpade z drevesa, eno prej, drugo pozneje. Pa še potem je koristno za drevo, saj ga oskrbi s potrebno zalogo za naslednje leto, za naslednji gene- racijski krog. Mirno lahko rečemo, da ostane zvesto matičnemu dre- vesu. Sedaj pa poglejmo v naše pod- jetje, natančneje v našo Sekcijo, in jo primerjajmo s prej opisanim drevesom. Neke daljne pomladi so naši kolegi prišli v Sekcijo kot mlada moč, ki je vsemu dala nov, svež zagon. Bili so še neizkušeni, a polni moči in idej. Skozi čas so se kalili, pridobivali izkušnje in jih prenašali naprej. Lahko rečemo, da so bili kot listje na vrhuncu svoje moči. In ker se vsak naravni krog sklene skozi jesen in zimo, je tudi za naše kolege prišel čas, ko so se poslovili od aktivnega oskr- bovanja »drevesa«, to je Sekcije. A čeprav njih ni več v aktivni službi, izkušnje ostajajo in se prenašajo na nove generacije, nove sodelav- ce, novo listje, ki sedaj s polnim zagonom skrbi, da »drevo« opra- vlja svojo funkcijo v sistemu in prispeva k dobri rasti »gozda«, to je Slovenskih železnic. In kot sem že omenil - čeprav niso več dejavno navzoči, pa del njih še vedno ostaja pri nas, saj ko si enkrat »okužen« z virusom železni- ce, ti to ostane v krvi do konca. Na nek način ostaneš zvest podjetju. In prav je tako. Veliko prijetnih tre- nutkov v pokoju vam vsem skupaj želim, in pa fantje – semper fi! (upam, da mi ameriški marinci ne bodo zamerili, ker sem si izposodil njihov moto, pa tudi če …). Upokojeni kolegi Sekcije za vleko vlakov Ljubljana v letu 2008 Semper fidelis – večno zvesti Nekateri smo bili kar rahlo presenečeni, ko smo prejeli vabilo za srečanje ob 30. obletnici končanja prometne šole v Ljubljani. Ob odprtem vabilu kar ne moreš verjeti, da je preteklo že trideset let od tega, ko smo takrat še mladi, nebogljeni in seveda lepi gulili klopi na Aljaževi. Tako nebogljeni smo se počutili tudi v soboto, 25. oktobra, ko smo se po tridesetih letih zbrali generacija prometnikov, ki smo obiskovali prometno šolo leta 1977/78 in se nostalgično posedli v klopi. Ko smo se po »vpisu« v, se še spomnite tistega bifeja na vogalu, odpravili na ogled šole in naših nekdanjih učilnic, so se nekateri spomnili celo sedežnega reda. Ni kaj, ambient je še vedno isti, vključno z bifejem in osebjem. V šoli nas je prijazno sprejel Janez Kresnik in nam predstavil dejavnost šole, ki danes ni več samo »železničarska«, temveč je danes gimnazija, kjer se v delu šole še vedno izvajajo programi usposa- bljanja za železniške poklice. V zadnjem času še posebno intenzivno za železniške izvršilne delavce. Pisani druščini starodobnih prometnikov se je pri- družila tudi Marija Bele Srebot, ki je z nami takrat obiskovala prometno šolo in je bilo to za tiste čase kar malce nenavadno. Srečanje smo zaokrožili z ogledom Ljubljane in gradu, saj nekateri od nas v vseh teh letih sploh niso bili več v Ljubljani, mogoče na železniški postaji ali pa tja do Kliničnega še … Pravijo, da prazne vreče, pa naj si bodo mlade ali stare, ne stojijo pokonci, zato smo se odpravili na pojedino v gostišče Portal, kjer nas je že čakala prava pojedina. Da, od tu naprej pa smo, kot vse življenje na železnici, že pričeli vihati rokave in pogledovati na uro, ki se je nevarno bližala odho- dom naših vlakov proti domu. Tako kot na vsakem srečanju je tudi tu padla oblju- ba, da se od sedaj naprej dobimo vsako leto. Torej na svidenje naslednje leto v Kopru. Janez Glavač Srečanje generacije prometnikov 1977/78 Smučarski tečaj za otroke zaposlenih v Slovenskih železnicah Kot že vrsto let, bomo tudi to zimo v Kranjski Gori, med zimskimi šolskimi počitnica- mi, organizirali dva smučarska tečaja za naše osnovnošolce. Termin tečaja za območja zunaj Ljubljane, Maribora in Ptuja je od 14. do 21. februar- ja 2009, za območja Ljubljane, Maribora in Ptuja pa od 21. do 28. februarja 2009. Cena tečaja je 260 evrov in vključuje bivanje s polnim penzionom v Železničarskem domu v Kranjski Gori, izvedbo tečaja smučanja pod vodstvom treh strokovno usposobljenih učiteljev smučanja, smučar- ske karte za otroke in učitelje smučanja, vstopnino za bazen v hotelu Larix, vožnjo s koči- jo in turistično takso. Stroške tečaja v celoti poravnate ob prihodu v Železničarski dom v Kranjski Gori. Prijavnico dobite skupaj z razpisom v vašem tajništvu ali na intranetnih straneh SŽ (http://intranet/), izpolnjeno pa pošljete do petka, 9. janu- arja 2009, po pošti na naslov Slovenske železnice, Področje za kadre, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana ali na faks št. 14807. Za dodatne infor- macije se obrnite na Igorja Šmida (telefon 14391). Igor Šmid Z leve: Franc Bokal, Janez Pintar, Andrej Grašič, Slavko Marić, Vinko Lipovšek, Simo Kusić, Rafael Osolnik in Grozden Trobec. 16 Kadri Robert Zakrajšek Uspešno opravljena recertifikacija sistema ravnanja z okoljem Med 7. in 9. oktobrom 2008 je bila na Slovenskih železnicah s strani Bureau Veritas Certification (BVC) izvedena recertifikacijska presoja sistema ravnanja z oko- ljem po ISO 14001:2004 (v nadaljevanju besedila: recerti- fikacija). Recertifikacija je bila uspešno izpeljana, tako da je s tem veljavnost certifikata ISO 14001 na Slovenskih železnicah podaljšana do leta 2011. V recertifikacijo, ki je bila izve- dena na območju Ljubljane, Maribora in Celja, so bile vklju- čene posamezne OE na vseh organizacijskih ravneh in iz vseh temeljnih dejavnostih, ki se izvajajo na Slovenskih žele- znicah. Presojevalci BVC so preverjali skladnost in ustre- znost uvedenih sistemskih rešitev z zahtevami standarda ISO 14001, kot tudi skladnost delovnih in tehnoloških pro- cesov v okviru operativne- ga delovanja z zahtevami Poslovnika sistema ravnanja (995) in veljavne okoljske zakonodaje. Na letnem vodstvenem pregledu sistema ravnanja z okoljem aprila 2007 je Služba za kakovost, procese in okolje najvišjemu vodstvu SŽ podala predlog, da se v skladu z vsemi dotedanjimi organizacijskimi spremem- bami izvede modifikacija Poslovnika sistema ravna- nja z okoljem (995). Predlog je bil sprejet in proces modifika- cije sistema ravnanja z okoljem na Slovenskih železnicah je ste- kel. Nosilec tega je bila Služba za kakovost, procese in okolje. Namen modifikacije sistema rav- nanja z okoljem je bil, da se: • sistemsko oziroma prav- no formalno v največji možni meri čim bolj poenostavijo postopki, ki so povezani z obvladovanjem sistema rav- nanja z okoljem na vseh orga- nizacijskih ravneh, • poveča preglednost delo- vanja posamezne OE kot tudi, • poveča stopnja učinkovitosti sprejetih ukrepov in lastnega delovanja. Pomemben cilj v sklo- pu tega je bil tudi, da bodo vodje OE v okvi- ru vodenja OE dobro razumeli in poznali vse zahteve sistema ravna- nja z okoljem. Proces modifikacije je trajal približno 15 mese- cev in se je končal sep- tembra 2008. V njem so sodelovali delavci na ravni vseh PE, področij in služb, ki strokovno pokri- vajo področje varovanja okolja. Kot je iz končnega poro- čila o izvedeni presoji razvidno, so bili preso- jevalci BVC zadovoljni s kakovostjo vpeljanih reši- tev, kot tudi s stopnjo okoljske osveščenosti vodij in zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh. Neskladnosti na presoji ni bilo ugotovljenih. Predlogi za nadaljnje izboljšave sis- tema ravnanja z okoljem pa so bili na Slovenskih železnicah udejanjeni kot korektivni ukrepi sistema ravnanja z okoljem, ki jih morajo posamezne OE v določenem roku izvesti. Menimo, da smo z modi- fikacijo sistema ravnanja z okoljem dosegli svoj namen in da bodo vplivi na okolje, ki jih s svojimi dejavnostmi pov- zročajo SŽ, še bolj sistema- tično obvladovani in v okviru danih zmožnosti zmanjšani na minimum. Zahvaljujemo se vsem zaposle- nim, ki so dejavno sodelovali v sklopu recertifikacijske presoje, da je ta bila uspešno izvedena. 17 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Kakovost Franc Kosi Letos je bila 6. in 7. novembra v Portorožu že 17. letna kon- ferenca Slovenskega združenja za kakovost. Predstavniki naše družbe smo v preteklosti že večkrat sodelovali na konferenci z referati v posameznih sek- cijah. Tokrat so bile Slovenske železnice pokrovitelj in so imele možnost nastopa na plenar- nem delu, objave predstavitve v zborniku in druge priložnosti za promocijo Slovenskih železnic v krogu ljudi, ki se ukvarjajo s kakovostjo in poslovno odlično- stjo in drugimi sistemi vodenja. Namen in program konference Konferenca Slovenskega združe- nja za kakovost (SZK) je name- njena predstavitvi enoletnih rezultatov dela in napredka slo- venskih organizacij na področju sistema kakovosti, odličnosti, okolja, zdravja in varnosti, druž- bene odgovornosti itd. Združuje vse dejavnosti, tako gospodar- ske kot negospodarske, vključ- no z državnimi ustanovami. Z referati, ki jih referenti predsta- vijo na posameznih sekcijah, se obravnavajo različne teme, ki so praktičnega pomena in naka- zujejo rešitve in razvoj posame- znih okolij. Gre za predstavi- tve, izmenjavo mnenj in dobrih praks, učenje in spoznavanje. Udeleženci se na široko sezna- nijo z najaktualnejšimi dogajanji na področju kakovosti in odlič- nosti v Sloveniji in širše. Plenarni del zajame ključne teme, ki so v posameznem trenutku naj- pomembnejše. Poslušajo ga vsi udeleženci, ki jih je bilo nekaj čez 330. Letos so bile to nasle- dnje teme: • Podnebne spremembe – nepri- jetna resnica (Vida Ogorelec Wagner), • Notranji odnos do kakovosti (Lama Shenphen Rinpoche), • Slovenske železnice na poti odličnosti: Skupaj na tirih - strateški načrt do leta 2015 (Tomaž Schara). Razvoj skupine Slovenskih železnic Zanimanje za dogajanja na železnici je veliko in za nav- zoče na konferenci nadvse dobrodošlo. Zlasti gre za to, da se posreduje objektivno sta- nje iz prve roke in nakaže- jo prihodnji razvojni koraki in pričakovanja. Med udeleženci (direktorji, predstavniki vodstva za kakovosti, strokovnjaki na različnih področjih, svetoval- ci, izobraževalci, presojevalci, ponudniki programskih rešitev …) je veliko število uporabni- kov železniških storitev tako v tovornem kot v potniškem prometu in imajo z nami tudi praktične izkušnje. Večinoma so te pozitivne, včasih pa tudi drugačne. Generalni direktor Tomaž Schara je v enournem nastopu predstavil skupino Slovenske železnice in strate- gijo do leta 2015. Glede na usmeritev konference, ki je raz- vidna iz slogana: »Biti boljši na poti do boljšega« je bila rdeča nit predstavitve, kako s strate- škimi ukrepi in projekti doseči izboljšave in postopoma uvajati odličnost tudi v železniškem prometu. Izhajamo namreč iz tega, da dosedanja prizade- vanja in izkušnje pri izvajanju sistema vodenja kakovosti, sis- tema ravnanja z okoljem in drugih ukrepov, ki se izvajajo, nakazujejo na potencial in spo- sobnost za to. V ospredju sta vizija in poslanstvo, ki usmer- jata sistem v krepitev vloge logista, integratorja potniškega prometa ter usposobljenega upravljavca/vzdrževalca žele- zniške infrastrukture na sečišču V. in XI. vseevropskega koridor- ja. Generalnemu direktorju je uspelo z enostavnimi razlagami povedati, kaj so Slovenske žele- znice, kam nameravajo priti in kako bodo to izvajale. Jasno je, da vse ni odvisno samo od nas, je pa dobro, da strokovna javnost ve za naše namene in v okviru državnih in drugih načr- tov to podpre. Reakcije navzo- čih so bile spodbudne, in kaže, da je takšen način komunicira- nja strategije primeren ter bi ga kazalo večkrat uporabljati. Konferenca Slovenskega združenja za kakovost Sistem odličnosti tudi v železniškem prometu Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara. 18 Kakovost dr. Josip Orbanić Politika in strategija je 2. merilo v shemi modela odličnosti EFQM. Njegova opredelitev je: »Odlične organizacije uresniču- jejo svoje poslanstvo in vizijo z razvijanjem strategije, ki se osredotoča na udeležene stra- ni ter upošteva trg in sektor, v katerem deluje. Za izvajanje take strategije razvijajo in širijo ustrezno politiko, načrte, cilje in procese.« Dejavnik Politika in strategija se uresničuje s štirimi podmerili, in sicer: 2.a Politika in strategija temelji- ta na sedanjih in prihodnjih potrebah ter pričakovanjih vseh udeleženih strani; 2.b Politika in strategija temeljita na informacijah, dobljenih z merjenjem dosežkov, raziska- vami, učenjem in s sorodnimi zunanjimi dejavnostmi; 2.c Organizacija razvija, pregle- duje in posodablja politiko in strategijo; 2.d Organizacija sporoča poli- tiko in strategijo in ju širi v okviru ključnih procesov. Na Slovenskih železnicah smo opredelili prvo verzijo pristopov, s katerimi bomo uresničevali dejav- nik odličnosti Politika in strate- gija. Tukaj je zlasti pomemben Strateški načrt do leta 2015, ki ga izvajamo pod imenom Skupaj na tirih, kar simbolično pomeni, da pri tem sodelujejo vsi zaposle- ni v skupini Slovenske železnice, uporabniki storitev, dobavitelji in poslovni partnerji, lastnik (drža- va) s svojimi institucijami, lokalne skupnosti, javnost in drugi zain- teresirani. (Nadaljevanje prihodnjič) Uporaba metod in orodij za izboljšave pri delu in odločanju (10) Politika in strategija Razčlenitev pristopov je prikazana v naslednji razpredelnici. Podmerilo modela EFQM Pristop SŽ Kratek opis pristopa 2a: Politika in strategija temeljita na sedanjih in prihodnjih potrebah in pričakovanjih vseh udeleženih strani Tržne analize Analiza obstoječega stanja na trgih (stanje in razvoj transportne logistične panoge in javnega in čezmejnega potniškega prometa, storitev – stanje na trgu nepremičnin). Raziskave zadovoljstva uporabnikov Potrebe in pričakovanja sedanjih in prihodnjih uporabnikov, ugotovljene z anketira- njem, zbiranjem pripomb in predlogov uporabnikov. Analiza potovalnih navad prebi- valstva, nabavna politika odjemalcev tovornega prometa. 2b: Politika in strategija temeljita na informacijah, dobljenih z merjenjem dosežkov, raziskavami, učenjem in s sorodnimi zunanjimi dejavnostmi Kazalniki poslovanja Postavljanje in analiza notranjih kazalnikov poslovanja ter ukrepi na podlagi analiz in ugotovitev. Rezultati učenja Analiza rezultatov učenja na podlagi primerjave rezultatov in ukrepi za izboljšanje kompetentnosti. Priložnost: benchmarking procesov. Analiza konkurence Analizirati konkurenco z namenom ustreznega pozicioniranja na trgu, izboljšav in prednosti. Priložnost: 'coopetition' (namesto konkurence) – sodelovanje z drugimi prevozniki (npr. integrirani JPP). Spremljanje poslovnega okolja Spremljanje političnega, ekonomskega, demografskega in tehnološkega okolja na podlagi informacij iz medijev in drugih virov. Priložnosti: izdelati podrobnejšo pest analizo. 2c: Organizacija razvija, pregleduje in posodablja politiko in strategijo swot analiza Prepoznavanje konkurenčnih prednosti s swot analizo (prednosti, slabosti, nevarnosti, priložnosti). Priložnost: spremljati sedanje in prihodnje konkurenčne prednosti (npr. po posodobi- tvi/zgraditvi infrastrukture). Obvladovanje poslovnih tveganj V poslovnem okolju obstajajo različna tveganja (varnost, finance, zdravje, trgi, projekti …), ki jih je treba obvladovati. Priložnost: Potrebno je sistemsko obvladovanje tveganj. Strategija in politika Postavljanje, pregledovanje in posodabljanje strategije in politike (skupaj z lastni- kom). Strateški cilji Opredeljevanje in spremljanje strateških ciljev in dosežkov iz strategije. Priložnost: projektna pisarna, ki spremlja doseganje rezultatov in ciljev. 2d: Organizacija sporoča politiko in strategijo in jo širi v okviru ključnih procesov Strateško komuniciranje Sporočanje strategije udeleženim stranem – notranji in zunanji javnosti in njena pro- mocija. Priložnost: na srečanjih predstaviti vizijo in strategijo delovanja družbe vsem zaposle- nim in partnerjem, kar vpliva na klimo v podjetju in posledično boljše poslovanje ter zadovoljstvo zaposlenih in drugih udeleženih. 19 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Kakovost dr. Josip Orbanić Množice smučarjev iz Slovenije v zimskih sezonah že desetletja tradicionalno smučajo na velikih in sodobnih zamejskih smučiščih, do katerih se pripeljejo večidel z lastnimi avtomobili. Z vstopom Slovenije v schengenski sistem so bile odpravljene mejne kontrole na notranjih evropskih mejah. Na tej podlagi so z novim železniškim voznim redom, ki velja od 14. decembra 2008 do 12. decembra 2009 skrajšane vožnje medna- rodnih vlakov, kar smučarjem odpira nove možnosti za obisko- vanje zamejskih smučišč z vlaki, Slovenskim železnicam pa nove tržne priložnosti, še posebej zaradi splošne gospodarske krize in čedalje večje gneče na cestah. Poleg tega je vožnja z avtomo- bilom pozimi lahko zelo nevarna zaradi snega, poledice, megle in dolge noči. Veliko potencialnih potnikov ima na vlakih pravi- co do popustov – zakaj jih ne bi izrabili? In ne nazadnje – naj velja geslo »Varujemo okolje – potujemo z vlakom!« V tem članku prikazana smučišča so v poletni sezoni tudi prvovrstni cilji za planince. Obstoječe možno- sti je treba dopolniti s ponud- bo toplih obrokov na vlakih ter s prodajo ugodnih smučarskih paketov s kartami za smučišča in žičnice. Vsa opisana smučišča najdemo na avtomobilskih kartah Slovenije in na spletni dvojezični karti Koroške, ki je na obmo- čju Kanalske doline v Italiji celo trojezična: http://www.nsks.at/ viewkarta.html. Goldeck (2.142 m) Goldeck je razgledna gora in smu- čišče nad železniško postajo Špilje– Miljsko jezero (Spittal-Millstätter See) na avstrijskem Koroškem, do koder se z udobnimi vlaki Inter City in Euro City iz Ljubljane pri- peljemo v dobrih dveh urah, povratne vozovnice pa kupimo kar pri mednarodnih železniških blagajnah v Sloveniji. Od železni- ške postaje do spodnje postaje gondolske žičnice na Goldeck je samo deset minut hoje. Izpod vrha lahko prismučamo nazaj v dolino. Večjezično publikacijo v slovenščini najdemo na spletni strani http:// www.goldeck-spittal.at/sommer/ GrohAG07_Folder_Goldeck.pdf, smučarske informacije in spletne kamere pa na http://www.goldeck- spittal.at/winter/. Osojščica (Gerlitzen) in Mokrine (Nassfeld) Osojščica je predstavljena v tej šte- vilki, Mokrine pa v reviji za junij 2008 na straneh 18-19 na http:// www.slo-zeleznice.si/sl/o_nas/ revija_nova_proga/. Na slovenski spletni strani Mokrin najdemo tudi prospekt v slovenščini za smučar- sko sezono 2008/09: http://www. nassfeld.at/sl/download/sl_fol- der_0809.pdf. Sv. Višarje (Monte Santo di Lussari, 1.766 m) Sv. Višarje (http://sl.wikipedia.org/ wiki/Višarje) so množično obiskano romarsko, smučarsko in planinsko središče zahodno od Trbiža v Italiji na trojezičnem (italijansko-sloven- sko-nemškem) območju, kjer se tradicionalno srečujejo romarji »iz treh dežel« in Slovenci »iz treh Slovenij«: domovine, zamejstva in izseljenstva. Iz vasi Žabnice (Camporosso) v Kanalski dolini sodobna gondolska žičnica v 12 minutah pripelje na Sv. Višarje. Uradna spletna stran tega smuči- šča v slovenščini je na http://www. promotur.org/?cambioLingua=slo. Nova hitra železniška proga nima več postaje v Žabnicah, zato bi bilo koristno uvesti storitev z ime- nom »Inter City Bus« (podob- no kot pri Avstrijskih železnicah na liniji Celovec–Beljak–Benetke) na relaciji železniška postaja Jesenice –> železniška postaja Trbiž –> spodnja postaja žični- ce v Žabnicah. Storitev »IC Bus« je avtobus, ki ponuja potnikom status, ceno in udobje vlaka Inter City ter zvezo z IC vlaki na izhodi- šču in na cilju. Na Žlebeh (Sella Nevea, 1.190 m) »Na Žlebeh« je pravilno in izvir- no slovensko ime tega nekdaj slo- venskega območja, ki ga pogosto popačijo v Nevejski prelaz (http:// sl.wikipedia.org/wiki/Nevejski_pre- laz). Prelaz leži na italijanski strani državne meje ter ločuje gorski sku- pini Kanina in Viša. Je zelo obiska- no smučišče, ki se s svojim siste- mom žičnic povezuje s sosednjim smučiščem na Kaninu v Sloveniji. Uradna spletna stran smučišča v slovenščini je na istem naslovu kot za Sv. Višarje. Prelaz je izhodi- šče za planinske pohode v pogor- je Kanina in Špika nad Policami (Montaža) - dve uri hoje po strmi in ozki asfaltirani cesti je do planine Police (Pecol): http://sl.wikipedia. org/wiki/ Koča Giacomo di Brazza. »Police« so eden izmed naj- lepših krajev v Julijskih Alpah nasploh! Smučišče na prelazu Na Žlebeh je dostopno po asfaltirani cesti iz Rateč (30 km) po dolinah Ziljice in Jezernice, mimo Trbiža in Rabeljskega jezera. Cesta je prevo- zna vse leto. Potrebno in koristno bi bilo še uvesti smučarsko-planin- ski avtobus od železniške postaje Jesenice do prelaza Na Žlebeh. Avtobus pa bi lahko spotoma nare- dil še ovinek do središča Trbiža in spodnje postaje žičnice na Sv. Višarje. Nove tržne možnosti na zamejskih smučiščih Rabeljsko jezero. Smučišče pod Belo pečjo »Na Žlebeh«. Pogled s planine Police na smučišče pod Belo pečjo »Na Žlebeh«. Planina Police, Zabuš (2.244 m) in Strma peč (Monte Cimone, 2.379 m). Muzejska hiša v Žabnicah. Planina Police in Špik nad Policami (Montaž, 2.753 m). Pogled s planine Police na smučišče, Belo peč in pogorje Kanina. Smučarski hotel »Na Žlebeh«. 20 Razvoj Rado Smerdel Da je obisk Murske Sobote in Prekmurja nasploh v tem (pred) prazničnem času odgovorna izle- tniška naloga, nam pove podatek, da je bivanje v obmurski pokrajini na tej in oni strani reke, torej Prekmurja na levem bregu Mure in Prlekije na desnem bregu, privlačno ob katerem koli času. Izzive nam vedno postavljajo imenitna kuli- narika z bogatim izborom krepkih jedi in s pristnimi domačimi vini, več termalnih središč, predvsem pa umirjenost, ki se podolgem in počez širi čez sanjave ravnice ob Muri. Zato naj spodbuda za ta izlet po možnosti velja za večdnevno pomursko pohajkovanje, saj je en sam dan v Murski Soboti le spo- znavnega značaja, da o izletniških in drugih bogastvih okolice niti ne govorimo v času, krajšem kot vsaj nekaj dni. Kar se raziskovalnega in ogledoval- nega sprehoda po osredju Murske Sobote tiče, imamo na izbiro vsaj dve možnosti, ki pa ne pomenita posebno težavne izbire, saj gremo po daljši poti samo zato, da se ne izgubimo na krajši. Torej naredimo tako: z železniške postaje se napo- timo mimo muzejske lokomotive po Ulici arhitekta Novaka v središče mesta na Slovensko ulico. Tu zavi- jemo levo in gremo na križišču pri hotelu Diana desno, po Slomškovi ulici mimo avtobusne postaje in pri parkirišču desno do belo-modre stavbe, v kateri domuje Pokrajinska in študijska knjižnica. Na vogalu stavbe je soboški turistično infor- macijski center (TIC), ki je odprt vsak dan med tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do13.00. Ob njem je za posredo- vanje informacij vedno pripravljen infomat. Mimo TIC-a in zatem levo gremo na Kocljevo ulico in zatem naravnost v mestni park in do mestnega gradu. To je obnovljen renesančni dvo- rec, v katerem domuje Pokrajinski muzej Murska Sobota, ki nas ne spusti mimo prej kot v vsaj uri, raje dve, raziskovalnega ogledovanja. V muzeju je na ogled nadvse zani- miva stalna razstava Med preteklo- stjo in prihodnostjo, ki predstavlja življenje v pokrajini ob Muri od prazgodovine do sedanjega časa. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka od 9.00 do 17.00, ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 13.00. Na spletu ga obiščemo na strani www.pok-muzej-ms.si. Od gradu gremo lahko, vendar ne pred podaljšanim sprehodom skozi grajski park, po Trubarjevem drevo- redu proti evangeličanski cerkvi in zatem desno v središče mesta do pivnice Zvezda. Ni pa odveč, če se od gradu najprej napotimo – od TIC-a sem je to trasa »zelene« poti za nordijsko hojo – mimo igrišča in takoj zatem desno in ob Kopališki ulici do gozda Fazanerija, kjer je začetek Sprehajalno-učne poti. Po njej gremo skozi gozd, na razce- pu levo, mimo teniškega igrišča do kanala, kjer zavijemo desno in zatem ob Ledavi spet desno. Mimo mestnega stadiona pridemo na Kopališko ulico, po kateri se vrne- mo v park. Po Trubarjevem drevodu gremo do evangeličanske cerkve, kjer zavijemo desno in pridemo na osrednje soboško križišče. Od tu se po Slovenski ulici in po Ulici arhi- tekta Novaka vrnemo na železniško postajo, vendar ne pred krepčilnim postankom v pivnici in restavraciji Zvezda, ki je poleg domačega piva znana tudi po okusnih malicah, kosilih in jedeh po naročilu. V stav- bi je bil nekdaj hotel Dobray, o katerem na duhovit način, čeprav ob dogodkih tik ob koncu 2. sve- tovne vojne, govori Dušan Šarotar v romanu Biljard v Dobrayu. Za okrepčilo in nasiten postanek je v Murski Soboti poleg omenje- ne Zvezde kar še nekaj primernih »postaj«. Podrobno jih predstavlja zloženka o Gostilne-Murska Sobota z okolico, ki je na voljo v TIC-u. Daljša različica sprehoda nas obda- ri z uro in pol hoje in seveda z veliko več časa trajajočimi postanki. »Zelena« pot za nordijsko hojo je podrobno opisana na spletni strani www.nordijska-hoja.si/poti/ murskasobota.php, medtem ko se o možnostih za večdnevno bivanje v mestu in za organizirane izle- te iz Murske Sobote pozanimamo na spletnih straneh www.panon. si, www.zvezda-diana.si, www.pt- zveza.si in www.murska-sobota.si. Trubarjev drevored in evangeličanska cerkev. Železniška postaja Murska Sobota je izhodišče za številne pomurske poti. Pivnica in restavracija Zvezda domuje v nekdanjem soboškem hotelu Dobray. Izlet z vlakom V Mursko Soboto 21 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Reportaža Dario Cortese Osojščica, imenovana tudi Visoščica ali Gorelica (nemško Gerlitzen, 1.911 m), je razgle- dna gora severno nad Osojskim jezerom (Ossiacher See) na avstrij- skem Koroškem. V preteklih časih so na njej goreli opozorilni kreso- vi, zato so jo domačini poimeno- vali Gorelica, pozneje pa so njeno ime ponemčili v Gerlitzen. Na pobočjih Osojščice so se koroški Slovenci ohranili do prve svetovne vojne. Leta 1910 so našteli še 13 slovensko govorečih prebivalcev. Današnja severna meja uradnega dvojezičnega (nemško-slovenske- ga) območja poteka po grebenu Osojskih Tur (Ossiacher Tauern), južno od Osojskega jezera. Pri nas je Osojščica znana pred- vsem kot veliko smučarsko sredi- šče. Reklamirajo jo kot edino certificirano smučišče za dru- žine z otroki in začetnike na Koroškem. Na voljo je 51 kilome- trov prog in številne žičniške napra- ve. Na internetni strani http://www. gerlitzen.net/ najdemo turistične informacije in spletne kamere ter vzoren in izčrpen prospekt v slovenščini v formatu Adobe PDF. Izvirna slovenska imena krajev, ki so prikazani na prostorski karti na tem prospektu, so: Trebinja (Treffen), Sedlo (Sattendorf), Poden (Bodensdorf) in Kamno (Steindorf). Goro lahko obiščemo tudi z vla- kom. V Beljaku (Villach) sedemo na lokalni vlak v smeri proti Trgu na Koroškem (Feldkirchen) in po devetih minutah vožnje po tako imenovani Rudolfovi žele- zniški progi (http://de.wikipedia. org/wiki/Rudolfsbahn) izstopi- mo na železniškem postajališču Annenheim, ki je drugo po vrsti in stoji samo nekaj korakov hoje od obale Osojskega jezera. Potovanje iz Slovenije do železniškega posta- jališča Annenheim lahko načrtuje- mo kar z uporabo mednarodnega voznega reda na spletni strani http://fahrplan.oebb.at/bin/query. exe/dn. V tiskani obliki je vozni red brezplačno na voljo na glavni železniški postaji v Beljaku. Od železniškega postajališča do spo- dnje postaje gondolske žičnice na Vrh Prižnice (Kanzelhöhe, 1.524 m) je pet minut hoje. Od zgornje postaje gondolske žičnice se na vrh Osojščice, ki je tudi izhodi- šče smučarskih prog, pripeljemo s sedežnico. Vrh Osojščice je zelo razgleden, v jasnem vremenu se vidi Veliki Klek (Grossglockner, 3.798 m). Osojščica je tudi star- tno mesto za jadralne padalce in letalske modelarje. Več infor- macij in zanimivih spletnih pove- zav je na http://de.wikipedia.org/ wiki/Gerlitzen. Za orientacijo na potovanju bo zadoščala že avto- karta Slovenije, dvojezično karto Koroške pa najdemo na spletni strani http://www.nsks.at/viewkar- ta.html. Prijetno potovanje in smuka! Z vlakom na Osojščico (Gerlitzen, 1.911 m) Osojsko jezero pri Annenheimu. Osojsko jezero in pobočje Osojščice. Spodnja postaja gondolske žičnice na Vrh Prižnice.Pogled z železniškega perona na Vrh Prižnice. Spodnja postaja sedežnice na vrh Osojščice. Vlak na železniškem postajališču Annenheim. Železniško postajališče Annenheim pri Osojskem jezeru. Pogled z razgledne galerije zvonika cerkve sv. Jakoba v Beljaku na glavno železniško postajo in Osojščico. Pogled na Osojsko jezero skozi okno gondolske žičnice. 22 Reportaža Rado Smerdel BLS Cargo je posebna zgodba o uspehu. Matično podjetje BLS AG (Bern Lötschberg Simplon AG) pre- pelje približno 45,1 milijona potni- kov na leto, od tega 2,7 milijona z lastnimi avtobusi ter opravlja tudi storitve prevoza po notranjih vodah, na jezerih Thun in Brienz v Švici. Leta 2001 se je del podjetja za storitve v tovornem prometu organizacijsko ločil in nastala je družba BLS Cargo AG. Ta je pravil- no ocenila, da bo tovorni promet v prihodnosti mednarodnega znača- ja in da mora potekati z zunanjimi partnerji, zato da bi bile železniške storitve z obsegom tovora, mrežo in količinami še bolj privlačne. Leta 2002 je družba ponudila delnice na trgu, in Railion Deutschland AG (DB) je postal njen 20-odstotni lastnik, družba IMT AG (Italian Ambrogio Group) je pridobila 2,3 odstotka, BLS AG pa 77,7 odstot- ka. Railion Deutschland GmbH le junija 2008 povečal svoj lastniški delež na 45 odstotkov. V Nemčiji so zato, da bi pove- čali obseg poslovanja, leta 2007 ustanovili podružnico BLS Cargo Deutschland GmbH, v Italiji pa decembra 2006 podružnico BLS Cargo Italia Srl. V odvisnih druž- bah BLS skrbi za čezmejni promet na osi Rotterdam–Betuweroute– Nemčija–Švica–Italija. BLS Cargo Italia je leta 2007 prepelja- la 13.576 vlakov, poslovala z dobičkom ter zaposlovala 20 oseb v Domodossoli. BLS Cargo Deutschland pa je decembra 2007 poslovala s sedmimi zaposlenimi. Petnajstega junija 2007, ko je bil odprt temeljni predor Lötschberg, je skupina BLS skozi predor pre- peljala prve vlake. Vsi vlaki so bili opremljeni s sistemom ETCS druge stopnje. Do konca leta 2007 so skozi predor prepeljali 3.700 tovornih vlakov – upoštevanja vre- dna številka, saj znaša prepustnost predora 110 vlakov na dan, neka- tere dni vozi skozi predor 108 vla- kov na dan. BLS Cargo opravi 22 odstotkov tovornega prometa na gotthardski progi in 61 odstotkov prometa na lötschberški progi. Obseg in rast prometa BLS Cargo sta prav tako vredna omembe: s 488 milijonov netotonskih kilo- metrov (mntk) preko Lötschberga in 92 mntk na drugih progah leta 2001 se je obseg prepelja- nega tovora povečal na zavidlji- vih 1942 mntk prek Lötschberga, 1305 mntk prek Gottharda in 121 mntk v Švici, kjer ima BLS Cargo 42-odstotni delež na trgu. V prvem polletju letošnjega leta se je promet povečal še za 15 odstotkov glede na prejšnje leto v istem obdobju, za dva odstotka na lötschberški progi in za 30 odstot- kov na gotthardski progi. Prihodki od prodaje leta 2007 so znašali 191,7 milijona švicarskih frankov (CHF), EBIT 13,5 milijona CHF in čisti dobiček 14,9 milijona CHF. Osnovni kapital znaša 60 milijonov CHF. Vse to je bilo doseženo s toč- nostjo, ki jim jo zavidajo mnoge železnice – 81 odstotkov vlakov je prispelo v dogovorjenem roku (odstopanje do 30 minut). BLS Cargo upravlja intermodalne vlake brez spremstva, vlake z raz- sutim tovorom in potujočo avtoce- sto prek namenske družbe RAlpin med Freibergom in Brisgauom (Nemčija) oziroma Novaro (Italija). Leta 2007 so prepeljali več kakor pet tisoč vlakov, povprečni faktor naklada pa je znašal 91,5 odstot- ka. Zmožnost prevozov bodo do naslednjega leta povečali, saj je precejšnje povpraševanje po njiho- vih storitvah. Sodelovanje s skupi- no Ambrogio je bilo plodno, pre- peljali so več kakor tisoč vlakov, ki so leta 2007 opravili 203,5 mntk. Railion Nemčija je odprla več železniških terminalov (railport) v Nemčiji in Severni Italiji, kjer zdru- žujejo vagonske pošiljke, zato se je prevoz teh ohranil in razvil. Leta 2007 je BLS Cargo prevzela upra- vljanje vlakov Railport skozi Švico ter skupaj s partnerji – nacionalni- mi operaterji v teh državah – raz- vila poslovanje v Franciji in Avstriji. Vpeljava večsistemskih lokomotiv, ki vozijo čez nemško-švicarsko mejo, je BLS Cargo spodbudila, da je naročila še več tovrstnih loko- motiv z opremo za vožnjo v Italiji in Avstriji. Bombardier bo letos dostavil deset lokomotiv Re486, ki bodo opremljene s sistemom ETCS ter bodo lahko delovale skupaj z obstoječimi lokomotivami Re485 in BR185. BLS Cargo in BLS AG ne delujeta popolnoma ločeno, zato je smiselno, da so lokomotive in posadke zamenljive. To prispeva k boljši rabi virov in zagotavlja bolj zanimivo delo šeststotim stroje- vodjem. Največji pretok blaga v EU je med Rotterdamom in Milanom oziroma Genovo. Železniški pro- met na tem koridorju se bo po ocenah povečal za 86 odstotkov do leta 2020. To je spodbudilo švicarsko vlado za gradnjo pre- dora Lötschberg (dolžine 34,567 km), kajti takšen obseg prome- ta po cesti bi bil nesprejemljiv. Leta 1999 je bilo skozi predor Lötschberg prepeljanih 6,6 milijo- na bruto ton, leta 2007 pa 23,6 milijona bruto ton. Rekorden je bil 29. oktober 2007, ko je bilo skozi predor prepeljanih 98.224 ton (na 86 tovornih vlakih). Pred osmimi leti, ko so odprli glavni predor, je vladala bojazen, da bo gorski del odvečen in da ga bo treba zapreti. Dejansko stanje je daleč od tega. Privlačnost železniške ponudbe je botrovala strmi rasti prometa. BLS Cargo je izrabil možnosti, ki jih je ustvaril novi predor, ter skoval partnerstva prek meja in ustano- vil hčerinska podjetja. Tako lahko ponuja »vse na enem mestu« in storitveno mrežo, ki jo potrebuje mednarodna trgovina. BLS Cargo 23 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Tujina Ronald Smith Lepo je delati v timu, kjer vlada prijateljstvo Slovenske železnice imajo ogro- mno zemljišč, ogromno število parcel, katere se seveda na trgu tudi prodajajo in kupujejo. Vse te parcele morajo biti lepo evidenti- rane, da se v vsakem trenutku ve, kako in kaj, s čim razpolagamo, kaj še potrebujemo in česa ne več, in le–to lahko ponudimo na trgu. In te evidence so, verjemite mi, zeloooo obsežne. Ravno tako, kot dobri lastniki, skrbimo za to, da so vse dejavnosti, ki potekajo v bližini naših zemljišč, oziroma na njih, v skladu z veljavno zako- nodajo. No, za to, da bi bila stvar v vsakem trenutku pregledna in vedno ažurno urejena, skrbi oddelek za splošne zadeve nepre- mičnin, ki deluje v sklopu službe Področja za nepremičnine. Vodi ga gospa Livija Jurič, h kateri sem se odpravil, da bi izvedel kaj več o postopkih dajanja soglasij, vode- nja postopka prodaje zemljišč in nepremičnin ter podobnih reči. Pa poglejmo, kako stvari delujejo v praksi. Gospa Livija, za začetek, kot običajno, povejte nekaj besed o sebi, da vas pred- staviva bralcem. Lep pozdrav. Sem Livija Jurič, vodja oddelka za splošne zadeve nepremičnin, ki poleg oddelkov za trženje in visoke stavbe, deluje v sklopu Področja za nepremič- nine. Rojena sem v Ljubljani, kjer tudi stalno živim. Maturo sem opravila leta 1975 na II. gim- naziji v Ljubljani, leta 1983 pa diplomirala na Univerzi v Ljubljani – Fakulteti za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo, na Oddelku za gradbeništvo, kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Prvotna želja po opravljenem študiju mi je bila projektiranje cestnega omrežja, vendar pa sem pozneje nekako pristala v železniških vodah. Najprej sem se zaposlila v takratnem tozdu za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana – to je bilo leta 1983. Tam sem do novembra 1992 opravljala delo referenta za spodnji ustroj I. Nato sem bila konec leta 1992 razporejena na delovno mesto vodje oddelka v področju integralnega železniške- ga transporta I/2, od ustanovi- tve Službe za nepremičnine, to je bilo v začetku leta 1994, pa sem v tej službi delovala najprej kot šef službe in nato pozneje kot pomočnica šefa. In končno, ob spremembah v notranji orga- nizaciji Slovenskih železnic sem bila novembra 2000 razporejena na delovno mesto vodje oddelka za splošne zadeve nepremičnin, ki deluje v sklopu Področja za nepremičnine. Moram še pripomniti, da sem ena od tistih, ki v podjetje niso prišli po družinski tradiciji, saj pred mano ni bil železničar nihče od mojih bližnjih, sama pa sem sistem, vsaj v smislu gradbeništva, pobližje spoznala med šolanjem na fakulteti. Zanimiva in pestra pot. Res ste šli čez veliko faz v pod- jetju. Kako pa je videti vaš oddelek za splošne zade- ve? V oddelku za splošne zadeve nepremičnin nas je zaposlenih sedem ljudi, od tega sta dva stal- no na terenu, kar v praksi pome- ni, da imata službene prostore eden v Postojni, pokriva območje Primorske, drugi pa v Mariboru in pokriva območje Štajerske. V naših vrstah sta tudi dve geodet- ki, ki skrbita za evidenco zemljišč. Oddelek kot tak je bil prvič usta- novljen leta 1994, pozneje je, kot je bilo že rečeno, šel čez več obdobij sprememb. Nasploh smo Livija Jurič Vodja oddelka za splošne zadeve nepremičnin 24 SŽ so ljudje Robert Zakrajšek celotno službo za nepremičninske zadeve postavili na noge popol- noma sami, saj pred tem nismo imeli nikakršnih izkušenj s tega področja in smo se vse učili na novo. Moje mnenje je, da nam je delo dobro uspelo, saj smo začeli praktično iz ničle. In s čim se vaš oddelek ukvarja? Naše delo obsega res širok spekter dejavnosti, pa naj jih naštejem: kupoprodajne pogodbe, izdelava zemljiškoknjižnih predlogov, uskla- ditvene pogodbe zemljiškoknji- žnega stanja z dejanskim stanjem, menjalne pogodbe, pogodbe o začasni uporabi zemljišča, pogod- be o ustanovitvi stvarne služnosti, predpogodbe, vodenje kompletne evidence zemljišč z vso potrebno dokumentacijo, postopki v zvezi s spremembami na zemljiščih, izdajanje smernic, mnenj, projek- tnih pogojev in soglasij za nosilce urejanja prostora in posamezne investitorje, ki naslovijo vlogo na upravljavca JŽI, postopki za vknjižbo prodanih stanovanj, izva- janje nalog, posredovanih s strani Ministrstva za promet, podajanje raznih informacij in mnenj posa- meznim investitorjem, pravnim in fizičnim osebam, ki želijo izvajati posege v območju varovalnega pasu … Dela nam preprosto noče in noče zmanjkati. Prej ste omenili izvajanje posegov v območju varo- valnega pasu. Za kaj prav- zaprav gre? Ob železniški progi poznamo dve območji. Prvo je progovni pas, ki sega od sredinske osi tira osem metrov levo in desno in je v abso- lutnem upravljanju našega podje- tja, to pomeni, da v tem prostoru niso dovoljeni nikakršni posegi, ki bi kakor koli lahko vplivali na varnost prometa in opravljanje naše dejavnosti. Drugo območje pa je varovalni progovni pas, ki ravno tako sega levo in desno od tira, in sicer v širini dvesto metrov. Za vsakršne posege v tem obmo- čju morajo tuji investitorji (tu so mišljeni investitorji, ki prihajajo zunaj sistema Slovenskih žele- znic, in ne tujci iz drugih držav - op. avtorja) pridobiti z zakonom določeno soglasje, glede vpliva na varnost voženj vlakov in vpliva na proces dela našega podjetja. Kakšen pa je postopek v zvezi s spremembami na zemljiščih na pristojnih izpostavah GURS (geo- detske uprave Republike Slovenije), na občinah, upravnih enotah …, v pri- meru vloge za odkup s stra- ni tujih strank? Ko tuja stranka poda vlogo za odkup dela zemljišča, je v postop- ku pred sklenitvijo pogodbe treba urediti in pridobiti vse dokumen- te, ki so potrebni kot priloga k pogodbi. Ti dokumenti so kar obsežni, če jih naštejem le nekaj: parcelacija, odločba GURS, izjava občine, v kateri se nahaja parcela, o predkupni pravici, pridobitev lokacijske informacije oziroma opredelitev občine o namemb- nosti zemljišča, pridobitev zemlji- škoknjižnega izpiska, pridobitev soglasij pristojnih organov glede prodaje nepremičnin, javna obja- va za prodajo nepremičnine ... Kot vidite, je potrebno res veli- ko število dokumentov vseh vrst, saj morajo vse prodaje potekati povsem transparentno in prek javnih razpisov, se posebno če gre za zemljišče večjih vrednosti (zemljišče se namreč ocenjuje po vrednosti, ki jo določi oziroma oceni sodno zapriseženi ceni- lec, in ne po kvadraturi oziroma površini zemljišča, ki je predmet postopka). Pri investicijah, kjer so potrebni odkupi od drugih pravnih in fizičnih oseb (za potre- be naših projektov), so postopki odkupa identični, kot prej nave- deni. Pri odkupih vedno obstaja tudi skrajna možnost (če bi šlo za projekt nacionalnega interesa), in to je razlastitev lastnika zemlji- šča, čeprav je ta možnost, vsaj s človeške plati morda nepoštena, saj vsak poskuša za svojo lastni- no iztržiti čim več, vendar pa na trgu vladajo določene zakonitosti poslovanja, ki se jim ni mogoče izogniti. Kaj vašemu oddelku vzame največ časa oziroma s čim se najpogosteje ukvarjate? Zagotovo so to izdajanje smer- nic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij za nosilce urejanja pro- stora in posamezne investitorje, ki naslovijo vlogo na upravljavca JŽI, na podlagi veljavnih zakonov. Leta 2007 je prišlo do spremem- be zakonodaje na tem področju, tako da so Slovenske železnice, d. o. o., ponovno postale upra- vljavec JŽI in s tem tudi uradni soglasodajalec. Vsa prej našteta soglasja in mnenja se izdajajo na podlagi Zakona o železniškem prometu, Zakona o varnosti v železniškem prometu in Zakona o graditvi objektov. Pri vsakem postopku pregleda vloge z doku- mentacijo tujih investitorjev, ki želijo v območju varovalnega pasu ob železniških progah in industrij- skih tirih graditi svoje objekte ali izvajati druge posege v prostor, je treba preveriti, ali investitor s svo- jim posegom namerava uporabiti tudi zemljišče RS – JŽI, oziroma Slovenskih železnic, d. o. o., in to ustrezno rešiti s prodajo zemlji- šča, sklenitvijo služnostne ali naje- mne pogodbe, oziroma urediti to z ustrezno pravno listino. Ali obstajajo kakšni načr- ti oziroma ideje za odkup zemljišč, na katerih so včasih potekale železniške trase in za ponovno oživi- tev le–teh? Seveda, veliko je povpraševanja za odkup zemljišč na opuščenih trasah prog, vendar so vsa zemlji- šča v lasti RS – javne železniške infrastrukture – javnega dobra, torej so izvzeta iz pravnega pro- meta. Načrti za oživitev nekdaj ukinjenih železniških tras obsta- jajo v Odloku o strategiji prostor- skega razvoja Slovenije in nacio- nalnem programu razvoja žele- zniške infrastrukture. Moramo pa vedeti, da so prioritete odvisne od aktualnih prometnih tokov, raz- položljivih finančnih sredstev in še marsičesa. Nadalje je pomembno upoštevati dejstvo, da bi more- bitno oživitev nekdaj aktivnih prog morali financirati z držav- nim, torej proračunskim denar- jem, občinskim denarjem in pa denarjem zunanjih investitorjev, saj Evropska skupnost financira le velike projekte na glavnih progah, to pa sta peti in deseti koridor. Drugače pa so za ponovno »akti- viranje« predvidene naslednje trase: Velenje–Dravograd, Kranj– Tržič, Ljubljana–Vrhnika, Lendava– Murska Sobota, Lendava–Dolga vas, Ljubljana oz. Kranj–Brnik in pa seveda Jesenice–Kranjska Gora–Rateče (ki bi bila še naj- bolj zanimiva, vsaj s turističnega vidika). Sedaj pa mi zaupajte še kakšno »skrivnost« iz vaše- ga zasebnega življenja. S čim se ukvarjate v prostem času? Na prvem mestu je seveda druži- na, potem prijatelji in vse drugo. Prosti čas ima pri meni samo eno kratko definicijo – moja strast so vse svetovne vode, ki vse- bujejo sol. Preprosto povedano, obožujem morje in vse, kar je povezano z njim. Drugače pa zelo rada potujem, predvsem v tropske kraje. Tako sem obiskala že Brazilijo in Karibske otoke. Rada se ukvarjam tudi s špor- tom (predvsem ljubiteljsko), rada imam sprehode v naravi, pred- vsem pa kolesarim, tudi v službo se vozim s kolesom, v skoraj vseh vremenskih razmerah. Tisti »ferra- ri« na dveh kolesih, ki je parkiran pred vhodom v upravno zgradbo je moj. (smeh) Uživam v glasbi, predvsem južnoameriški, nikakor pa ne »prebavljam« brazilskih, mehiških, in podobnih telenovel. Ha, ha, ta pa je dobra! Moram reči, da se v tej točki popolnoma strinjava. Zaupajte mi še kakšno skle- pno misel ali idejo. Za opravljanje posla je zelo, če ne celo najbolj pomembno, da so vsi sodelavci v timu v dobrih odnosih, da delujejo kot eno in da ni med njimi nepotrebnega »razparceliranja« na strogo nad- rejene in strogo podrejene. Dobro se počutim v krogu svojih sode- lavcev, lahko rečem, da so mi tudi prijatelji. Upajva, da se bo ta misel prijela. Hvala za pogovor in lep dan vam želim še naprej! Enako tudi tebi in bralcem. 25 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 SŽ so ljudje Osmega novembra je Šahovsko društvo Železničar organiziralo v stekleni dvorani Slovenskih železnic v Ljubljani že četrto ekipno prvenstvo. Ekipno merjenje moči je v vsaki športni disciplini poseben izziv, kar prav tako velja tudi za šah, saj je pri tem dopustno in zaželeno različno takti- ziranje, ki je tudi tokrat prišlo močno do izraza. Letos se je na prvenstvo prijavilo sedem ekip, ki so pretežno predstavljale reprezentativne sindikate, zelo opazni pa so bili tudi upokojenci ter kombinira- na ekipa »Tujske legije«. Tekmovanje je potekalo po Bergerjevem sistemu, kar pomeni, da se je vsaka ekipa pomerila z vsemi drugimi. O zma- govalcu je po ogorčenih bojih, polnih adrenalina, odločal prav zadnji dvoboj, oziroma zadnja igra med »prometni- kom« Hidajetom Genjacem in pred- stavnikom »Tujske legije«, inženirjem iz poslovne enote Vleka, Vlastimirjem Ðurđevićem. Uvrstitev: 1. SŽPS (osvojil je tudi prehodni pokal). 2. Tujska legija 3. Upokojenci Jože Brežan Ekipno prvenstvo Slovenskih železnic v šahu Že kar nekaj časa sva se s šefom železniške postaje Ozalj Zlatkom Vraničem pogovarjala, da bi bilo dobro obuditi stara srečanja slo- venskih in hrvaških železničarjev, ki so se začela v začetku devet- desetih let prejšnjega desetle- tja. Srečanja so bila dvakrat na leto, enkrat v Sloveniji, enkrat na Hrvaškem. Pri nas je bil kraj dogajanja Metlika z okolico, pri sosedih pa kraj Kamanje. V preteklosti smo bili železničarji bolj povezani, saj nas je povezo- vala proga Novo mesto–Karlovac z dvema paroma tovornih vlakov na dan. Naše potniške garnitu- re so vozile v Karlovac še nekaj časa po osamosvojitvi. Hrvaške garniture, ki smo jim rekli »gajbi- ce«, »srebrne strele« in z drugimi imeni, pa so vozile v Črnomelj. Leta so minevala in veliko se je spremenilo. Slovenske in hrvaške oblasti so se začele prerekati o meji in drugih nerešenih vpraša- njih, a nas železničarjev to ni dosti zanimalo, tako da so ostali odnosi nespremenjeni. Danes slovenski vlaki ne vozijo več na Hrvaško, tovorni promet poteka samo na relaciji Novo mesto–Črnomelj, maloobmejni potniški promet pa na relaciji Karlovac–Metlika– Karlovac s hrvaškimi garniturami. Edini stik prometnikov obmejne postaje Metlika in Kamanja je ostala telefonska povezava za urejanje prometa vlakov. Da bi odnosi ostali enaki oziroma da bi se še izboljšali, sva se dogovorila s šefom postaje Ozalj za srečanje na Hrvaškem. Osemnajstega oktobra smo se ob 8.30 zbrali na postaji Metlika in odšli prek mejnega prehoda na Hrvaško. Na postaji Ozalj so nas pričakali hrvaški železničarji, šef postaje, šef sekcije za vode- nje prometa Zagreb, predsednik sindikata železničarjev Hrvaške in župan občine Ozalj. Po uvodnih besedah so nas gostitelji pogo- stili z narezkom. Ogledali smo si postajo Ozalj, ki je bila nekoč zelo prometna, zdaj pa večino- ma samuje, saj poteka na tej progi samo maloobmejni potniški promet. Župan je pohvalil naše druženje in ohranjanje dobrih sosedskih odnosov. Prijateljsko nogometno tekmo so odigrali na ranču RR. V zelo napeti in izena- čeni tekmi so bili boljši gostitelji za en gol. Po tekmi so nas gosti- telji pogostili in družili smo se do poznega popoldneva. Zahvaljujemo se hrvaškim žele- zničarjem za pogostitev in lepo sobotno popoldne. Čez leto dni jih bomo povabili k nam in jim pokazali prelepo Belo krajino. Takšna srečanja so dobrodošla, saj se železničarji, ki na obeh straneh meje skupaj delajo, tako lahko bolje spoznajo. Srečanje slovenskih in hrvaških železničarjev Ekipa slovenskih železničarjev. 26 Prosti čas Robert Brunskole ŠAH Ureja: Oskar Orel Primer 17: Manta – Ilen Finska corr. 1975 Črni je odigral otvori- tev pod vsako kritiko. Poglejmo si zaporedje potez: 1.d4 f5 2.c4 e6 3.Sc3 c6 4.e4 fxe4 5.Dh5+ Ke7? 6.Lf4 Sf6?? Sledila je takoj- šna kazen … Rešitev: 1.Ld6+!! Kxd6 2.Dc5+ Kc7 3.Sb5# 1-0 Primer 18: Glek - Zapata,A, Santa Domingo (blitz), 2002 Po šahovskih pravilih je hitropotezni šah tisti, kjer imata igralca na voljo manj kot 15 minut za celotno partijo. Najpogosteje je dodeljeni čas skopih 5 minut. Kljub temu nastajajo zanimive partije z zanimi- vimi kombinacijami. V spodnjem primeru je beli na potezi na učinkovit način prišel do točke. Rešitev: 1.Txh6+! gxh6 [1...Kg8 2.Th8#] 2.Lxh6! De6 [2...Td8 3.Lg5+ Kg8 4.Lxe7 Sxe7 5.Dxe5 Sg6 6.Dg5+-; 2...Kg8 3.Dg4++-] 3.Le4! Se7 [3...f5 4.Lxf5 De8 5.Lg6 Dd7 6.Lg5+ Kg7 (6...Kg8 7.Lf6+-) 7.Dh7+ Kf8 8.Dh8#] 4.Lg5+ Kg7 5.Lxe7 Dxe7 [5...f5 6.Lxf5 Dxe7 7.Dg6+ Kf8 8.Lxc8+-; 5...Th8 6.Dg5+ Dg6 7.Lxg6 fxg6 8.Df6+ Kh7 9.Df7+ Kh6 10.Lg5+ Kh5 11.Df3#] 6.Dh7+! Kf6 [6...Kf8 7.Dh8#] 7.Dh6# 1-0 Šestega decembra se je z dese- tim turnirjem končal šahovski ciklus Slovenskih železnic 2008. Od januarja do decembra je na njem sodelovalo rekordno število igralcev (132), ki so se potegovali za nagrade v skupni vrednosti več kakor sedem tisoč evrov. Glavni namen ciklusa je promovirati šah in privabiti čim večje število igralcev, kajti brez množičnosti ni dobrih oziro- ma vrhunskih igralcev. Tako so namenili nagrade za najboljše igralce do 13. leta starosti, do 15. leta starosti, nagrade za naj- boljšo mladinko, študenta ... Kljub lepim nagradam za naj- boljše prijavnina znaša le dva evra, tako da se imajo tudi pov- prečni ljubitelji šaha možnost pomeriti z boljšimi igralci in poskušati presenetiti. Prav to se je zgodilo na sobotnem turnir- ju, ko je Dušan Leben zasedel odlično deveto mesto. Zmagovalec desetega turnir- ja je bil Leon Mazi, ki je s tem dosegel že šesto zmago v osmih nastopih, prav na toliko turnirjih pa je ostal neprema- gan. Tako je le potrdil končno zmago v skupnem seštevku in že drugič popolnoma zasluže- no osvojil prehodni pokal. V 56 dvobojih je okusil grenkobo poraza le trikrat. Kot nagrado je prejel med drugim tudi tri glasbene želje na VAL-u 202 v oddaji Nedeljsko športno popoldne, kjer bo nastopil kot gost v rubriki Športnik izbira glasbo. Drugo mesto je zasedel Oskar Orel, ki je v skupnem seštev- ku pristal tik za vodilnim in s tem osvojil tudi naslov najbolj- šega železničarja. Drugi naj- boljši železničar na sobotnem turnirju je bil s 16. mestom Nenad Djekanovič, ki je tudi v skupnem seštevku pristal na tem mestu. Tretji najboljši žele- zničar pa je bil s 23. mestom Andrija Petrovič, ki je v sku- pnem seštevku na 20. mestu. Tretje mesto je tokrat pripadlo Dušanu Zorku, ki je prav tako tretje mesto osvojil tudi v sku- pnem seštevku . Ciklus je bil tudi medijsko zelo podprt. Rezultate s turnirja so redno objavljali dnevni časopisi Delo, Dnevnik in Ekipa. Med drugim je bil 16. maja predse- dnik društva Jože Brežan gost na prvem programu televizije Slovenija v oddaji Dobro jutro, kjer je predstavil naš šahovski ciklus za pokal Slovenskih žele- znic. Ob koncu cikla pa je bil narejen televizijski prispevek za Kroniko osrednje Slovenije na TV SLO2, ki je bila na sporedu 8. decembra. Več o ciklu si lahko preberete na www.sah- zeleznicar.com. Vlastimir Ðurđević Zmaga pripadla Leonu Maziju Leon Mazi. 27 Revija Slovenskih železnic november-december 2008 Prosti čas Prvi sneg Sneg ni prijatelj železnic, to lahko potrdi vsak žele- zničar, še najbolj pa med njimi tisti, ki so mu najbolj izpostavljeni – premikači, vzdrževalci prog in vozne mreže, ne nazadnje tudi strojevodje, prometniki in drugi. Ko začne padati, še posebno, kadar je to moker sneg ali leden dež, prilezejo na plano vse vrste nadleg in težav - zasnežene kretnice se ne premikajo, kot bi se morale, kontakti ne vračajo pravih signalov, lomijo se veje in drevesa in padajo na progo ali trgajo vozno mrežo, led na žicah komajda prevaja tok do pantogra- fov, elektromotorji pogonskih vozil prebijajo, vrstijo se zamude in dispečerjem sivijo lasje, ko poskušajo vnesti kolikor toliko reda v kaos, zmanjšati zamude in spraviti vse vlake skozi ... Je pa sneg v očeh nas, ki kot potniki ali železničarji nismo prizadeti, videti povsem drugačen, še posebno, če si fotograf. Pokrajina se zavije v tišino in si nadene romantično ogrinjalo, slike pa pridobijo dramatičen pridih, ki jim da povsem novo dimenzijo. Tako sem se v ponedeljek, ko je padel prvi sneg te zime, ob vsem razumevanju tegob železničarjev, le-tega razveselil in na Jesenicah, kjer ga je padlo največ, poskušal ujeti v slike nekaj te dodane dimenzije. 28 Fotoreportaža Miško Kranjec Iz železniškega muzeja v Ljubljani UJNŽB, »Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev«, ustanovljeno že leta 1909 v Trstu kot nepolitična narodna stanovska organizacija, je redno prirejalo kongrese v različnih mestih stare Jugoslavije, tudi v Ljubljani, prvič leta 1926.