"m-.za član ¡zlGoriške Atentat na vozilo ameriškega veleposlaništva v Libanonu Na srečanju med vodstvom ZSKD in včlanjenimi društvi iz Benečije ploden pogovor o konkretnih vprašanjih Občinski urad za slovensko manjšino v službi goriškega prostora LTHD n.K m fl MJhiOftJ\:^P.5ljÇit|:NA v | E||J|J\-A URrtrVi.7.A SI-ftVFNSKl? [N I UAlAHMaMAHlSNa i.iKins p.J! n [js Primorski SREDA, 16. JANUARJA 2008 Št. 13 (19.103) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Prej govor, potem kritika Dušan Udovič Vabiti v goste človeka in ga obenem izpostaviti napadom in nestrpnosti je poteza, ki si je v civiliziranem svetu nobena družina ne bi smela privoščiti, kaj šele javna ustanova. Še zlasti, ko je to univerza, ki naj bi bila že po definiciji tempelj znanja in najširših možnih intelektualnih obzorij. Zato bi se bili morali v okviru rimske univerze La Sa-pienza verjetno bolje dogovoriti, ali je ustanova sploh v stanju brez incidentov povabiti kot častnega predavatelja tolikšno osebnost, kakršna je papež Ratzinger. Ni vprašanje vernih ali nevernih, klerikalcev ali kon-testatoijev Cerkve oziroma njenega-Ratzingerjevega vodstva. Tu smo pred pomanjkanjem občutka za demokratično dialektiko in nespoš-tovanjem osnovnih pravil strpnosti. Papež bi bil lahko legitimno kontestiran, toda prej bi morali ustvariti pogoje za njegov nemoten nastop. Pri tem gre obenem upoštevati kontekst, ki papeževemu obisku ni najbolj naklonjen po njegovih pogostih posegih v italijansko politiko, od pozivov proti izvenzakonskim zvezam vse do svežih ponesrečenih, pa četudi že drugi dan popravljenih kritik rimski mestni upravi. S papežem in njegovo politiko je v Italiji veliko strinjanja-nestrinjanja in polemične razprave. Vodstvo rimske univerze je vse to dobro vedelo in bi torej moralo pričakovati, čemu gre lahko naproti. Njen seznam uglednih gostov je dolg, častne doktorate je med drugim delila predsedniku Evropske komisije Barrosu, televizijskemu zvezdniku Bongiornu, dvema znamenitima Rossijema, motociklistu in pevcu. A papež, še posebej če je to zgovorni Ratzinger, je povsem drugačno vprašanje. ITALIJA - Zaradi protestov dela profesorjev in študentov Papež odpovedal obisk na rimski univerzi Predsednik vlade Prodi in večina politikov obsodila ozračje nestrpnosti TRŽIČ - Protest kovinarjev pred ladjedelnico Ne bodo popustili Stavkajoči delavci preprečili vstop vsem zaposlenim kot tudi uslužbencem zunanjih podjetij TRŽIČ - Tržiški kovinarji nameravajo nadaljevati protestno mobilizacijo, dokler v Rimu ne bodo podpisali pogodbe. Po ponedeljkovi blokadi avtoceste so se delavci včeraj odločili za protest pred vhodom v ladjedelnico Fincantieri, kjer so preprečevali vstop vsem zaposlenim kot tudi uslužbencem zunanjih podjetij. Sindikalni predstavniki napovedujejo še bolj ostre protestne pobude, če delodajalci ne bodo upoštevali njihovih zahtev. Na 15. strani RIM - Papež Benetikt XVI. je zaradi protestov dela profesorjev in študentov odpovedal svoj obisk na rimski univerzi La Sapienza. Papež bi bil moral udeležene nagovoril na jutrišnji slovesnosti ob slovesnem odprtju akademskega leta na univerzi, ki jo je leta 1303 ustanovil papež Bonifacij VIII. Namesto obiska bodo tako na univerzi prejeli le papežev govor. Papeževo odločitev so protestniki pozdravili, glavnina javnosti pa jo je obžalovalo. Predsednik vlade Romano Prodi in predstavniki skorajda vseh političnih strank so obsodili ozračje nestrpnosti, ki je privedlo do takšnega razpleta. Na 6. strani Ali tržaški senator Willer Bordon zapušča italijanski senat? Na 7. strani Zgonik: odobrili proračun za leto 2008 Na 8. strani Smučarska reprezentanca drži pesti za Meri Perti Na 8. strani Na večeru DSI o manj znanem Kugyju Na 9. strani Brulc pri Ruplu o obeh Goricah kot Evropskem kulturnem mestu Na 16. strani TRST - Meddržavni odnosi Različno o srečanju Türk-Napolitano TRST - V Furlaniji-Julijski krajini in v Ljubljani je slišati različne ocene ponedeljkovega obiska Gior-gia Napolitana v Sloveniji. Komen-tatorka ljubljanskega Dela Saša Vid-majer je kritična, srečanje dveh predsednikov pa pozitivno ocenjuje komentator Dnevnika Franco Juri. Vidmajerjeva piše, da se ustvarja prihodnost brez preteklosti, Juri pa meni, da je bilo ljubljansko srečanje snidenje dveh enakopravnih dejavnikov. Vladni podtajnik Miloš Budin je prepričan, da je srečanje med Na-politanom in Danilom Türkom ses- tavni del spravnega procesa, ki ga vsak dan ustvarjajo ljudje. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič podčrtuje, da je na ljubljanskih srečanjih izstopala pozitivna vloga narodnih manjšin in da je Napolitano kot simbol sožitja omenil dvojezično šolo v Benečiji. Da je bilo srečanje pomembno soglaša predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki pa nikakor ni zadovoljen s stališčem o polpretekli zgodovini. Štoka je pričakoval, da bo Napolitano jasno obsodil fašizem. Na 3. strani I i CLdriaA-iaJL.ntt CENTRO V I A G G I Adriatica wellness paketi z masažami v slovenskih in hrvaških termah že od€ 114 na osebo Večni Egipt KRIŽARJENJE PO NILU, 10 dni, 15.2. iz LJU, od €729 SHARM EL SHEIKH, 8 dni, Hotel 4* HB, 26.1. iz LJU, od €469 HURGADA, 8 dni, Hotel 4* Ali, 27.1. iz LJU, od €499 r ...po svetu... ^J IZRAEL, Tura 8 dni, HB, 24.2., 9.3. IZ AMERIKE V MEHIKO, New York - Yucatan 13 dni, do 30.3. L KITAJSKA, Tura 10 dni, 22.2. od €1.260 od €1.983 od €1.225 ^ ILIRIKA LAST MINUTE CENTER info@lastminutecenter.it www.lastminutecenter.it TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936 VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, 33100 Videm tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656 2 Sreda, 16. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Laičnost države, ateizem in vera Ace Mermolja / V prejšnjem Ogledalu sem pisal o individualnih in skupinskih pravicah ter se naslonil na italijansko ustavo. Razpravljati brez osnovnih načel, ki naj vodijo državo, je za njene voditelje in za izvoljene predstavnike ljudstva zame, kot državljana, kritike vredno početje. Drugo vprašanje, ki je dokaj aktualno in razbobnano v italijanski politični in medijski areni, je vprašanje laičnosti države, ateizma in vere. K tem temam bi dodal nekaj misli ter se vrnil k dejstvom brez političnega slalomiranja in interesov, ki jih nimam. Najprej naj zapišem nekaj misli o laičnosti države. Moderna država je nastala kot lačna in o tem ni dvoma. To pomeni, da ne v ZDA in ne v Evropi ni več temelj oblasti in njene suverenosti v bogu, v cerkvi ali v krvnem nasledstvu. Francoska ustava z dne 13. septembra 1791 se uvodoma pričenja z znamenito Listino o človekovih in državljanovih pravicah. Tu sta poudarjena dva osnovna koncepta. Prvi je, da so človekove pravice neodtujljive, segajo pa do tja, kjer ne jemljejo pravic drugemu. Suverenost pripada kolektivnemu subjektu, to je na-ciji. Država je nato ena in nedeljiva itd. Skratka, ustanovni državni akt, ki je sad francoske (meščanske) revolucije in prosvetljenstva, daje pravice posamezniku, istočasno pa najde svoj širši in kolektivni temelj v naciji. Ne bi na dolgo razpravljal o nacionalnem vprašanju, očitno pa je že francoska ustava povzela in določila pojma posameznikovih in kolektivnih pravic. Bistveno pa je, da nad državo in nacijo ni nič višjega, skratka, ni boga, cerkve in drugih metafizičnih oblasti. Ameriška ustava je nastala nekaj let pred francosko, in sicer 17. septembra 1787. V bistvu je ta prva demokratična ustava bolj praktičnega kot načelnega značaja. V imenu »splošnega dobrega« pa uvaja kot bistveni element izvoljena telesa. Zakonodajno oblast prepušča kongresu, kije sestavljen iz senata in iz poslanske zbornice. Predsedniku države daje izvršno oblast. Sledijo razčlenjena poglavja o pravicah in dolžnostih ter o državni ureditvi. Med pravicami je verjetno najpomembnejša »habeas corpus«. Tudi v tej ustavi ni nad državo nekih pomembnejših kočijažev, kot sta lahko bog ali cerkev. Omenjena ustava velja v ZDA nespre-me nje no do da nes. Ome njenim principom sledijo ostale moderne ustave, med katerimi je tudi italijanska. Ob osamosvojitvi Slovenije se je filozof Tine Hribar zavzemal, da bi v slovensko ustavo zapisali načelo o svetosti življenja. Objektivno bi bila ta dikcija dvoumna. Katoličani bi jo interpretirali kot nedotakljivost življenja, ki se pričenja z zarodkom. V tej interpretaciji bi bil npr. splav ustavno prepovedan, kar bi pomenilo odstopanje od laične države. Nekatoličani ali neverni bi svetost interpretirali ali na osnovi Hribarjeve filozofske misli (ki ni prav neko ljudsko branje) oziroma bi naglaševali, da je človek sam svečenik lastnega telesa, kar pa bi ponovno odprlo vrsto vprašanj in dilem oziroma potencialen konflikt med verniki in neverniki, ki bi bil vgrajen v samo ustavo. Laične države imajo ustave, ki dosledno izključujejo vlado ali nadvlado nekih metafizičnih oziroma božjih in svetniških prisotnosti. V omenjenem smislu ne moremo jemati kot laične tiste države, ki so svojo suverenost polagale v ideološko zasnovane pojme, kot so rasa, nacija, kri, zemlja, delavski razred itd. Tu smo pa že na nasprotnem bregu: pri laičnih »cerkvah«, kar nam odpira poglavje ateizma. Problem pertinentno sodi v razpravo o laični državi. Ze namreč laična država ne priznava nad sabo boga in cerkve in posledično cerkvene ingerence v državne zadeve, se istočasno ne postavlja kot načelen bojevnik proti veri in bogu. V svoji osnovi dopušča versko svobodo kot svobodo, ki pripada posameznikom in skupinam. Ateizem pa nastane kot militantna protikleri-kalna in protiverska drža. Dušan Pirjevec je napisal knjigo Bog ateistov. V bistvu ima ateist svojo vero v ideologiji. Dialektični materializem je bil na primer bojno orožje proti »opiju ljudstva«. Skratka, militantni ateizem je tudi konkretno omejeval in omejuje svobodo vere. Početje pa ne sodi v demokratični koncept laične države in niti ne v poglavje o sodobnem pojmovanju človekovih pravic. Povsem drugo od pravic do vere je vmešavanje cerkvenih hierarhij v življenje države, kjer pripada suverenost državljanom kot posameznikom in kolektivu. Ti državljani niso vsi verni in tudi vera ni več v eni državi samo ena. V Evropi je danes kakih 20 milijonov muslimanov, ki imajo svoje pravice, pod razumnim pogojem, da ne kršijo zakonov in pravic držav, v katere so prišli in kjer danes živijo. Kot vsi ostali državljani se bodo morali tudi muslimani odpovedati v imenu gostujoče ali pa že lastne (priseljencev) države delu svoje suverenosti in svobode. V nasprotju s krščansko Novo zavezo vsebuje npr. Koran vrsto konkretnih in praktičnih navodil, kako naj muslimani živijo oziroma, kakšna naj bo muslimanska družba. Praktični del Korana je lahko kažipot teokratske države, saj ureja odnose do drugega, prekrške, kazni, družinske odnose, poroko, ločitev, odnos do sovražnika itd. ter se postavlja kot družbeni ali državni in torej ne le cerkveni vodič. Se ve da so pri tem po memb ne tu di in ter -pretacije, ki niti v muslimanskem svetu niso enotne, določeni muslimanski principi pa očitno ne sodijo v koncept evropske laične države, ki jo morajo spoštovati tudi muslimani skupaj z veljavnimi zakoni. Muslimanska skupnost v Evropi ne more torej tatiču odrezati roke, kajti o omenjenem prekršku odloča sodstvo, kazen pa je zapor. Razmišljanje nas na tej poti vodi k tretjemu elementu, ki se postavlja v igro znotraj pojmovanja laične države. V trenutku, ko je zagotovljena svoboda vere, verskih obredov, določenih načinov verskega življenja itd., je laična država storila svojo dolžnost. Pripadniki neke vere in cerkve, v Italiji so še vedno v večini katoličani, imajo seveda pravico, da javno izpovedujejo svoje misli in da se v zasebnem življenju držijo pravil cerkvenega nauka (če ni v nasprotju z zakoni). S svojo vero in s svojimi prepričanji pa ne morejo posegati v življenje tistih, ki mislijo in čutijo drugače. Nedvomno se tekom zgodovine oblikujejo določene skupne vrednote, ki jih povzemajo tudi ustave in zakoni. Banalno povedano: danes je suženjstvo za nas nekaj nepojmljivega, v antičnih časih so sloneli na sužnjih ekonomski sis te mi. Za do lo čen čas so ce lo v Ame ri ki bi li črnci neplačana in brezpravna a gospodarsko pomembna delovna sila, skratka, bili so sužnji, ki so brezplačno gradili gospodarstvo novega kontinenta. Obstajajo pa vprašanja, kjer mora država dopuščati svobodno izbiro. Kristusov nauk nesporno uvaja neločljivost zakonske zveze. V modernem času, kjer ženska ni moževa lastnina, ampak so ženske in moški načelno enakopravni, je v smislu misli, da je vsak lastnik lastnega življenja, ločitev možna. Kristusov nauk je prekinil z mislijo iz Stare zaveze, kjer je bila žena enakovredna blagu in možu preprečil, da žensko preprosto proda ali zavrže v bedo. V tem smislu je bila trajna zaveza pridobitev za žensko. Ljudje, ki se danes ne prepoznavajo, deloma ali v celoti, v Kristusovem nauku imajo pravico sklepati cerkvene oziroma necerkvene zakonske zveze. Civilno poroko je možno razve-zati na zakonski način. Drugače je s cerkveno poroko, kjer lahko pride do razveze po posebnem postopku. Kar vem, je tu cerkev nekako dajala prednost družbeno pomembnejšim osebam. Bistvo pa je, da država s svojimi zakoni omogoči zakonsko razvezo, ostalo je stvar posameznika. Podobno velja za splav. Če se za cerkev življenje prične pri zarodku in je v njem že nakazana oseba in je torej splav zločin, dajejo drugi prednost materi, saj je ona nosilka zarodka, mu daje lastno življenje in lahko odloči z lastnim srcem in razumom, če naj se začetek življenja nadaljuje. Zenska je lastnik svojega telesa in ima v tem smi slu po sled njo be se do o tem, ali naj se pričeto življenje nadaljuje s pomočjo materinih življenjskih sokov. Obstajajo še druge teze, kajti korenine življenja segajo daleč, morda celo do tja, kjer so komaj možnost oziroma intencija. Glede splava ni med katoličani in tistimi, ki to niso, skupnega pogleda. Laična država lahko splav z zakonom regulira, ne more pa vsiliti eno vizijo drugi, ki ima tudi svoje tehtne razloge, da obstaja. Skratka, nove polemike o splavu postavljajo znova pod vprašaj laičnost države. Primerov je še veliko več in to na najrazličnejših področjih. Mislim torej, da je laičnost države dokaj zrel pojem, ki ne bi smel v ponovno razpravo, ki je lahko samo zavajajoča ali pa sodi v zahrbtno politično preigravanje. Postavljati laično osnovo države v že tako bled dvom, pomeni ubrati drugačno pot od tiste, ki so jo nakazali izumitelji moderne države. Načelo so povzeli usta-vodajalci, in to tudi italijanski, ki so postavili italijansko državo v okvir človeške oziroma ljudske volje in ne božje ali cerkvene. ČEDAD - Srečanje vodstva ZSKD z beneškimi društvi Odkrit pogovor o »večnih« vprašanjih in konkretnih problemih Na srečanju v Čedadu so se dogovorili tudi o nekaterih pobudah v Benečiji NM ČEDAD - V ponedeljek je Zveza slovenskih kulturnih društev imela v Čedadu pomembno in plodno delovno srečanje, ki ga je vodil deželni predsednik ZSKD Marino Marsič. Kulturno realnost Benečije so na sestanku zastopali predsedniki oz. predstavniki Beneškega gledališča, pevskih zborov Rečan, Pod lipo, Matajur in Tri doli ne, Kul tur ne ga druš tva Ivan Trin ko, Druš tva li -kovnih umetnikov iz Špetra, Centra za kulturne raziskave iz Barda in Kulturnega društva Roza-janski dum iz Rezije. V središču zanimivega in odprtega razgovora so bila "večna" vprašanja, s katerimi se ZSKD ukvarja. Najprej je beseda tekla o deželni dimenziji, ki jo je treba v vsakodnevnem delu uveljavljati, kar z drugimi besedami pomeni veliko bogastvo izrazov, živahnost in tudi različnost v pristopih, ki prispevajo k večji notranji dinamičnosti in ustvarjalnosti, a je obenem tudi breme in napor, ki ga ob prepričanju in dobri volji "blažita" le večja organiziranost in koordinacija. V tem smislu je predsednik Marino Marsič predlagal, da bosta Rosana Sabadin, deželna koordi-natorka Zveze in Marisa Peleson, strokovnjakinja v administrativno-fiskalnem delu, redno zahajali v Čedad, kjer bosta na razpolago včlanje- nim društvom ter sodelovali pri bogatitvi splošne kulturne ponudbe Benečije, Rezije in Kanalske doline. Predlog so vsi pozitivno ocenili in ga sprejeli. ZSKD je združenje društev, ki jih zveza podpira, spodbuja in koordinira, je poudaril Marsič in se zavzel za ustvarjanje tesnejše mreže in večje medsebojne povezanosti. Posebej je poudaril tudi izobraževalno dejavnost, kateri Zveza daje ve li ko po zor nost, in le to 2008 bo za Zve zo le to izobraževanja, kot je dejal. V dialogu in soočenju z drugimi rastemo, se je strinjala pokrajinska predsednica SKGZ Jole Namor in dodala, da medsebojna povezanost daje večjo moč vsakemu druš tvu in ce lot ni skup nos ti ter se ve da tu di več -jo pogajalsko moč. V razpravi, kije sledila, so se pri sot ni do tak ni li no ve ga de žel ne ga za ko na za slo ven sko manj ši no, kon kret nih vpra šanj in še posebej poglobili pravilnik Zveze za sofinanciranje kulturnih pobud in dejavnosti društev. Začel se je tu di po go vor o kon gre su Zve ze, ki bo le tos pred poletjem in bo volilnega značaja. Na ponedeljkovem sestanku so sklenili tudi, da bodo večjezično razstavo, ki jo ZSKD pripravlja letos v počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja predstavili jeseni tudi v Čedadu. odprta tribuna V Prekmurju omikanost, v našem kotu nadutost Drago Gašperlin Pred dnevi sem na tem mestu zapisal, da je po odstranitvi mejnih zapornic med jadranskima sosedama nastopilo obdobje obremenjujočih, zato pa hvaležnih izzivov, ki zahtevajo od nas zelo veliko poguma in odprtosti. Vendar to ne velja samo za našo narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, temveč tudi za širše prebivalstvo Italije in Slovenije. V tem prepričanju me je še utrdil potek okrogle mize pod geslom Meje ni več, kako naprej, ki jo je priredilo Slovensko društvo za mednarodne odnose prejšnji četrtek v Ljubljani. V Primorskem dnevniku sem bral, da je med razpravo, ki je sledila uvodnim poročilom, močno izstopala posplošena nezaupljivost do Italije, ki je moteče izpadla kot sama sebi namen. Isto sem izvedel tudi iz drugih virov. Res škoda, toliko bolj, ker se je to zgodilo le nekaj dni pred prihodom predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana v Slovenijo. Italiji nenaklonjenega razpoloženja ne gre pri pi sa ti zgolj zgo do vin ske mu spo mi nu, mar -več tudi dejstvu, da je del Slovencev po 21. decembru 2007 zagledan samo v koristi, ki jih pri na ša vstop v ev rop sko dru ži no, in se je še -le zdaj začel zavedati, da bo treba v zameno zanje tudi nekaj žrtvovati. Značilen primer žrtvovanja (vendar za lep denar) je kupoprodaja nepremičnin, ki povzroča hude glavobole ravno v naši neposredni bližini. Ali so italijan- ski kupci krivi, če imajo na razpolago parcele in hiše na slovenskih tleh? Mislim, da nikakor ne, saj imajo enako pravico tudi slovenski državljani na tej strani. Vsaj teoretično. Čisto drugače pa je, če italijanski državljan pravico do nepremičnine v Sloveniji zlo-ra bi v po li tič ne na me ne, ka kor se je zgo di lo v Sežani. Slišati je, da se je na Upravni enoti zgla-sil italijansko govoreč Tržačan in za pridobitev dokumentacije o nakupu parcele na Krasu zahteval tolmača. Osebje mu je prijazno razložilo, da na tem območju ni v veljavi dvoje zič nost, da pa si tol ma ča se ve da lah ko sam poišče. Možu to ni bilo prav, pa se je obrnil na pristojnega ministra v Ljubljani, kar je bilo skrajno žaljivo za sežanski urad. Minister mu je pisno dodobra pojasnil, kakšna je slovenska zakonodaja, in ponovil, da na Sežanskem režima dvojezičnosti preprosto ni. Kakšna razlika med tržaškim gospodom in skupino Angležev, ki so v Prekmurju pokupi li ne kaj sto hi šic, a jim še na kraj pa me ti ne pride, da bi domače prebivalstvo poangležili. Ravno nasprotno je: vsi zapovrstjo so začeli obiskovati tečaj slovenščine, ker se jim ne zdi pošteno, da ne bi poznali in govorili jezika skupnosti, ki jih je gostoljubno sprejela v svojo sredo. Če pomislimo, da je za Angleža slovenščina še trši oreh kot za Italijana, potem lahko rečemo, da so poskrbeli za pravo lekcijo o tem, kaj je olika in kaj omika. / ALPE-JADRAN Sreda, 16. januarja 2008 3 meddržavni odnosi - Odmevi v slovenski manjšini in v občilih Različne ocene Napolitanovega uradnega obiska v Ljubljani Rudi Pavšič in Franco Juri pozitivno, Štoka je pričakoval jasne besede o zgodovini, kritična ocena v Delu LJUBLJANA - Ponedeljkov obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Ljubljani je v slovenskih občilih (v FJK in Sloveniji) doživel veliko zanimanje. Malo ali nič zanimanja pa v italijanskih medijih, če izvzamemo prvo državno mrežo RAI in deželna dnevnika Piccolo in Mes-saggero Veneto. M V • V || «V* • Pavsic: Manjšini povezovalni element Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze pozitivno ocenjuje Na-politanov obisk v Sloveniji. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker je potrdil zelo dobre odnose med državama in drugič, ker sta oba predsednika izpostavila združevalno in povezovalno vlogo obeh manjšin. »Če sta danes obe državi tam, kjer sta, so zelo zaslužni tudi naša manjšina in Italijani v Istri,« pravi Pavšič, ki dodaja, da vse ostalo sodi v okvir novih časov, ki jih doživljata obe državi in oba naroda. Drago Štoka KROMA Rudi Pavšič KROMA »Problematike preteklosti, sedanjosti in zlasti prihodnosti se sedaj rešujejo v evropskem duhu. Napolitano in Danilo Türk sta tudi zgodovino postavila na pravo mesto,« poudarja predsednik SKGZ, ki izpostavlja, da je Napolitano poudaril, da je pred fojbami bil fašizem in potem fašistična vojna. Pavšič računa na čimprejšnje srečanje z italijanskim predsednikom. Štoka: Preteklosti ne gre pozabiti »Vzdušje na Napolitanovem obisku je bilo nedvomno zelo spodbudno. Ne samo za obe državi, temveč tudi za našo in italijansko manjšino, kar je pozitivno,« meni Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ki pa ne skriva razočaranja nad stališči o spravi in o zgodovini. »Bojim se namreč, da se bo s časom uveljavilo načelo "Evropa tu- kaj, pozabimo na vse". Mislim, da je predsednik Türk pri tem naredil, kar je mogel. Vem, da gre za zelo delikatno vprašanje. Od Napolitana pa sem pričakoval kakšno bolj pogumno besedo, morda tudi kakšen "mea culpa" zaradi fašizma,« nam je povedal predsednik SSO-ja. Tudi on polaga velika upanja na srečanje z italijanskim predsednikom, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Dnevnik: Srečanje enakopravnih Do kod nas je pripeljal (tudi) španski kompromis, je bilo na politični ravni jasno v ponedeljek. Predsednik Slovenije je v Ljubljani sprejel predsednika Italije. Dogodek je presegel pomen običajnega protokolarnega obiska prvega državljana zahodne sosede, piše Franco Juri v ljubljanskem v Dnevniku. Türk je sprejel Napolitana ne le kot sosed, še manj kot državnik, ki od soseda pričakuje razumevanje in pomoč, temveč kot predsednik države, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Še več, Slovenija ima evro in je letos vstopila v schengen. Poleg tega je tudi članica Nata. Skratka, 16 let po razglasitvi samostojnosti in 12 po poravnavi edine »cestnine«, ki smo jo morali plačati na poti v EU, je Slovenija znotraj slednje povsem enakovredna Italiji. Nihče več ne more Slovenije izsiljevati s tem ali onim pogajalskim procesom. Končno smo na istem vlaku in potujemo pod enakimi pogoji, v prvem razredu. Od tod dalje so mogoči le enakopravni partnerski odnosi. V tem je pomen obiska italijanskega predsednika. Sprava se pravzaprav udejanja z enakopravnostjo. Najnovejša mazaška akcija, tokrat na tablah italijanske šole v Piranu, le nekaj dni pred Napolitanovim prihodom, opozarja, da meje ostajajo v nekaterih glavah in da bo treba še veliko storiti, da bi jih končno odpravili tudi tam, komentira Juri Napolitanov obisk. deželni svet - Začetek obravnave Dolenc zagovarja nov zakon o lovu TRST - Deželni svet je včeraj začel obravnavo novega deželnega zakona o lovu, katerega večinski poročevalec je Igor Dolenc. Po nje go vem gre za po so do bi tev ob -stoječe zakonodaje na tem področju, nova pravila naj bi pomenila bolj uravnovešen odnos med lovom, zaščito živali in obenem tudi okolja. Zakon bo po Dolenčevem mnenju poenostavil vse dosedanje bi ro krat ske pos top ke, pris toj nos -ti na tem področju, ki so bile v dome ni De že le, pa pre pu šča po kra -jinam in lovskim združenjem. De-že la bo še na prej pris toj na za splošni načrt za favno, lokalni organi pa bodo poskrbeli za lovske plane. Lovišča bodo po novem organizirana na občinski ravni. Zaščiti živali bo zakonodajalec name nil od de set do dvaj set od stot -kov gozdarsko-pašnega območja, de set od stot kov bo na me nje nih za seb ne mu lo vu, pre os ta la ob - & I Igor Dolenc KROMA m močja pa t.i. načrtovani lovski dejavnosti. Prav tej panogi namenja nova zakonodaja veliko pozornost. Večji del dosedanjih pristojnosti deželne uprave bodo preložili na novoustanovljeno združenje lovcev, Dežela pa bo ohranila nadzorne pristojnosti in to v sodelovanju s posameznimi pokrajinami. Zakonodajalec tudi računa na večji nadzor nad nepravilnosti in nad prekrški, kot je v svojem uvodnem poročilu poudaril Dolenc. Predsednika Türk (levo) in Napolitano (desno) med zdravico na delovnem kosilu ANSA Delo: Prihodnost brez preteklosti Napolitanov obisk je bil "hommage" Sloveniji, naporu, uspehu in angažmaju nove članice EU, ki je prevzela evro in postala del schengna, je polaskal gost, je napisala Saša Vidmajer v Delu. Eden in drugi sta poudarila, da je treba iskati nove vsebine meddržavnega sodelovanja: pogled je treba upreti v prihodnost ne v preteklost. Predsednik Italije je tisti, ki je lani z govorom, ki ga je imel prav na dan šestdesetletnice podpisa pariške mirovne pogodbe, Italijo razbremenil odgovornosti za fašizem. A ne samo, da Italijani niso preboleli in niso pozabili izgube »vzhodnih ozemelj«. »Ljudstvo, ki je trpelo, je poleg tega še zasramovano,« kot pravi pisatelj Boris Pahor. Medtem ko se je hrvaški predsednik Stipe Mesic odzval na Napolitanov govor, Slovenija na žalitve ni odgovorila. Tiirk je dobil težavno zapuščino. Težko je ob prvem, kurtoaznem srečanju s predsednikom velike italijanske države načeti najtežja poglavja polpretekle zgodovine. In vendar so lahkotnost, s katero je svoj pogled usmeril v prihodnost, naglica, s katero je zaobšel zgodovino, in mi-mobežnost, s katero je opravil z vprašanjem vračanja s slovenskega ozemlja od-peljanih umetnin, presenetili, zaključuje komentatorka Dela. napolitano - Ocena Miloša Budina »Obisk sestavni del spravnega procesa« RIM - Taka dejanja, kot je bilo ponedeljkovo srečanje predsednikov Italije in Slovenije, sama na sebi predstavljajo sestavni del spravnega dejanja. Tako iz Gvatemale, kjer se nahaja na delovnem obisku, srečanje Giorgia Napolitana in Danila Türka komentira vladni podtajnik Miloš Budin. »Splošne pozitivne ocene, ki jih je srečanje doživelo, dokazujejo, da je bilo koristno in da gre za dodaten korak na poti prijateljskih odnosov in sodelovanja.«. Budin je prepričan, da splošna pozitivna ocena srečanja predsednikov odraža dejstvo, da je Napolitanov obisk slonel na »naravnem« političnem pristopu, ob upoštevanju interesov in perspektiv dveh narodov, dveh držav, dveh manjšin, dveh zgodovinskih spominov. Ta pristop iz te »dvojnosti« ustvarja po Budinovem mnenju skupne interese in narekuje skupne napore, ki se uresničujejo v skupni Evropski uniji. Vladni podtajnik je Miloš Budin KROMA direktno sodeloval pri pripravah Napolitanovega obiska v Ljubljani. Budin je v Gvatemali zastopal italijansko vlado na uradni umestitvi novega predsednika republike Alva-ra Colona. Ta srednjeameriška država (v njej živi 23 različnih skupnosti) je komaj prestala 40-letno državljansko vojno, v kateri je umrlo 250 tisoč ljudi. Zato je povsem normalno, da je na ljudski slavnosti ob včerajšnji umestitvi Colona najbolj odmevala beseda »reconciliacion« (sprava). koroška - Mnenje nekdanjega predsednika ZSO Feliksa Wieserja Mobilizacija civilne družbe ključ za uveljavitev manjšinskih pravic CELOVEC - »V letu 2008 bo ključ no vpra ša nje, ali bo us pe lo mo -bilizirati civilno družbo, seveda tudi tiste skupine in posameznike, ki delujejo znotraj političnih strank. Kajti po-go vo ri med po sa mez ni ki ni ka kor ne morejo biti nadomestilo za delovanje civilne družbe,« je poudaril Feliks Wieser, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in eden glavnih govornikov »Foruma za dialog«. Kot je znano, je bil Forum za dialog ustanovljen marca 2007, poleg Wieserja pa je v njem na vidnem mestu sodeluje tudi nekdanji predsednik Na rod ne ga sve ta ko roš kih Slo ven cev (NSKS) Nanti Olip. V pogovoru za slovenski spored avstrijske radio televizije (ORF) je Feliks Wieser še poudaril, da se bo nadstran-karski Forum za dialog, ki si prizadeva za bolj usklajeno nastopanje manjšine pri uveljavljanju manjšinskih pravic, tudi v letošnjem letu trudil za izboljšanje pogovorno kulturo med koroškimi Slovenci in civilno družbo v deželi. Feliks Wieser Predstavnike osrednjih političnih organizacij pa je opozoril, da pogosto ne ločijo, kaj je korekten, trans pa ren ten in nu jen di a log z ob -lastjo in kaj je dvomljivo sklepanje zavezništev z vladajočimi političnimi elitami - »in to pogosto ob ignoriranju lastne civilne družbe, ki je naš edi ni res nič ni po li tič ni za vez -nik«, je pristavil Wieser. Nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij je v zvezi s trenutnim položajem slovenske manjšine na Ko roš kem še na ve del ne kaj po - zitivnih premikov, hkrati pa opozoril tudi na nekatere negativne pokazatelje. Med pozitivnimi premiki je Wieser navedel, da je civilna družba pos ta la moč nej ša, da se slo ven ska društva krepijo, meje se podirajo, slovenski jezik postaja vse bolj zanimiv in ga zato v vse večj i meri ceni tudi večinsko prebivalstvo. Negativni pokazatelji pa so po njegovem mnenju neupoštevanje pravne države, še vedno nerešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel in tu di slo ven ske ga urad ne ga je zi ka, negotovost financiranja slovenske Glasbene šole, zmanjšanje finančne podpore manjšinam v Avstriji zaradi inflacije, kriza pri slovenskemu tedniku Novice, ki postaja burleska. Nadalje Wieser meni, da vodi Slovenija »polovičarsko politiko brez pravega prepričanja, politični predstavni ki ko roš kih Slo ven cev pa drug dru -gega bolj sovražijo kot sprejemajo, kar nas hromi«. Ivan Lukan 4 Sreda, 16. januarja 2008 GOSPODARSTVO / logistika - Pristaniška oblast želi odkupiti deleže javnih uprav Dežela išče rešitev za terminal na Fernetičih Na včerajšnjem sestanku največjih lastnikov (še) ni prišlo do dogovora TRST - »Deželna uprava je naklonjena možnosti, da tržaška Pristaniška oblast odkupi lastniški delež avtocestne družbe Autovie Venete v intermodalnem terminalu na Fernetičih, in to s ciljem, da organizira močno zaledno pristaniško infrastrukturo za potrebe tržaškega pristanišča.« Stališče deželne uprave je na včerajšnjem sestanku z javnimi družbeniki terminala na Fernetičih sporočil deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego, ki je tudi dejal, da bi do oddaje deležev moralo priti šele po uskladitvi poslovnega programa in načinov upravljanja terminala. Po mnenju deželnega odbornika za infrastrukture so možne tudi alternativne rešitve glede na prenos lastniških deležev, ki so v rokah Pokrajine Trst (ta je s 36-od-stotnim deležem največja lastnica terminala), Občine Trst (24%), tržaške Trgovinske zbornice (14,30%), Občine Repentabor (12%) in Dežele FJK prek njene družbe Autovie Venete (3,30%), medtem ko ima Pristaniška oblast 6-odstotni delež. Claudio Boniciolli bi želel ta delež povečati na 35 do 40 odstotkov, zato je ostalim družbenikom poslal odkupno ponudbo, in sicer na osnovi ocene vrednosti terminala, ki so jo tehnični cenilci določili pri 55.722 evrov. Če so Pokrajina, Občina Repentabor in, kot se je videlo včeraj, tudi Dežela pripravljene prodati svoje deleže (skupaj bi tako Pristaniška oblast prišla do nekaj več kot 57 odstotkov), pa se temu upirata Občina Trst in Trgovinska zbornica, ki se ogrevata za oddajo terminala v koncesijo Pristaniški oblasti. Po logiki bi zadostovalo, če bi svoje deleže prodali družbeniki, ki so to pripravljeni narediti, vendar zadeva ni tako preprosta. Pokrajina in Občina Repentabor sta namreč za prodajo svojih deležev postavili pogoj, da tudi ostali glavni družbeniki prodajo svoje deleže v sorazmerju s tistimi, katerih lastniki so danes. Kor omenjeno, je Sonego na včerajšnjem sestanku govoril tudi o možnosti alternativnih rešitev, kot bi na primer bila od-stopitev volilne pravice za določen čas, ki pa bi moral biti dovolj dolg, da bi lahko Pristaniška oblast izvedla dolgoročne programe. Praktično bi to pomenilo, da bi večji lastniki odstopili upravljanje terminala Pristaniški oblasti, kar bi bila v bistvu brezplačna koncesija. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti se je na sestanku strinjal, da bi moral terminal služiti za potrebe pristanišča, vendar je hkrati menil, da bi bilo to mogoče doseči tudi z upravljanjem terminala v koncesiji. Družbeniki so torej včeraj ostali vsak pri svojem, vendar so si vzeli čas za premislek pred dokončnim odgovorom. Pogled na intermodalni tovorni terminal na Fernetičih ARHIV peti koridor - Dežela in lokalne uprave Februarja podpis pisma o nameri za traso hitre železnice po Furlanski nižini TRST - Dežela FJK in župani območja Spodnje Furlanije, po katerem naj bi tekla hitra železnica na petem koridorju, se bodo predvidoma sestali 4. februarja za podpis pisma o nameri. Tako je po včerajšnjem sestanku s krajevnimi upravitelji v Červinjanu povedal deželni odbornik za infrastrukture Lodo vi co So ne go, ki je z žu pa ni raz -pravljal o potrebnih aktivnostih za zmanjšanje vpliva nove železnice na okolje in na človeka. Usklajevanje v zvezi z novo prometno infrastrukturo sicer poteka že poldrugo leto, končni cilj pa je doseči čim bolj soglasno rešitev za novo železnico velike hitrosti in zmogljivosti. Na včerajšnjem sestanku je bilo med drugim ugotovljeno, da je za odsek bodoče infrastrukture med reko Sočo in krajem Muz za na v bli ži ni San Gi or gia di No ga ro v bi stvu že do se žen kon -senz glede glavnih izbir v zvezi s traso, medtem ko bodo za odsek od Muzzane do reke Tilmenta potrebna do dat na uskla je va nja na se stan -ku, sklicanem za 28. januar. V pismu o nameri, ki bo, kot omenjeno, predvidoma podpisano 4. februarja, bo velika pozornost namenjena čim večji ublažitvi vpliva nove prometnice na okolje, začenši s popolno zvočno izolacijo proge, kjer bo prečkala Červinjan. Predvidene so tudi močne drevesne pregrade, ki bodo zakrivale progo in vlake, ki bodo vozili po njej. Od bor nik So ne go je po ve dal, da je prišlo na včerajšnjem sestanku do koristnih tehničnih poglobitev, zlasti z občinama Červinjan in Bagnaria Arsa, na osnovi katerih bo mogoče reševati lokalne probleme. Odbornik je tudi ostale občine pozval, naj uporabijo enako metodo, kar bodo tehniki Občine San Gior-gi o di No ga ro sto ri li že v pri hod -njih dneh. letalski promet - Včeraj predstavili novo ponudbo Od 18. junija bo Ryanair letel iz Ronk v Birmingham RONKE - Na letališču v Ronkah so včeraj predstavili novo letalsko povezavo, ki jo bo družba Ryanair od 18. junija vzpostavila z Birminghamom. Bridget Dowling, direktorica trženja pri Ryana-iru za južno Evropo, je orisala dejavnosti irskega letalskega prevoznika in ob tem poudarila, da je italijanski trg drugi po velikosti in pomembnosti, o čemer priča 12 milijonov potnikov, kolikor so jih prepeljali lani. Nova zveza z Birminghamom bo dvakrat tedenska, vsako sredo in nedeljo, polet do pomembnega britanskega industrijskega središča pa bo trajal dobri dve uri. Birmingham ima približno milijon prebivalcev in skupaj z okoliškimi središči predstavlja drugi urbani anglomerat Velike Britanije, s skupaj 2.275.000 prebivalci. Pričakovanja Ryanaira za to novo letalsko povezavo zadevajo tako britanske turiste, ki jih zanima Furlani- ja-Julijska krajina, kot številne poslovneže, ki se morajo premikati na tej relaciji. Predsednik letališke družbe Giorgio Brandolin je ob predstavitvi nove letalske zveze izrazil posebno zadovoljstvo, ker gre za največjega evropskega ponudnika nizkocenovnih letalskih zvez, ki po zaslugi ugodnih tarif uspeva jamčiti odlične rezultate pri prizadevanjih za rast števila potnikov. Brandolin si je ob tem zaželel, da bi ta zveza potrdila rezultate povezave z Londonom, ki jo Ryanair vzdržuje že sedem let. Tudi ob tej priložnosti pa je predsednik letališča opozoril, daje treba posebno pozornost posvetiti tudi strankam iz Slovenije in Hrvaške, ki so del bazena, na katerega gravitira deželno letališče. Za dobrodošlico novi letalski progi ponuja Ryanair še posebno ugodne pogoje za polete z njegovimi letali. Leteti je mogoče po ceni že od deset evrov naprej, vključno z letališkimi taksami in dodatki. Letalske vozovnice je mogoče rezervirati na spletni strani www.ryanair.com. Prihodnji teden podpis dekreta o tokaju VIDEM - V Rimu so za 23. januarja sklicali tako imenovano zeleno omizje o tokaju, za katerim bodo razpravljali predstavniki ministrstva za kmetijske politike in stanovskih združenj proizvajalcev vina iz FJK. Na sestanku naj bi prižgali zeleno luč za podpis ministrskega odloka, katerega osnutek je že pripravljen, določal pa bo možnost trženja to-kaja na domačem trgu z imenom Tocai Friulano ali Friulano, na tujih trgih pa zgolj z imenom Friula-no. Dekret torej v bistvu povzema zakon, ki ga je za rešitev tokaja sprejela Dežela FJK. Montezemolo na skupščini pordenonskih industrijcev PORDENON - Predsednik Con-findustrie Luca Cordero di Monte-zemolo se bo 28. januarja udeležil skupščine pokrajinskega združenja industrijcev v Pordenonu. Na zborovanju, na katerem bosta imela poročili prejšnja in sedanji predsednik pordenonskih industrijcev Cinzia Palazzetti in Maurizio Cini, bodo predstavili tudi študijo o vodstvenem razredu v severovzhodni Italiji in predlogih za prihodnost, ki jo je izdelala fundacija Fondazione Nord Est. Sledila bo okrogla miza, na kateri bodo poleg Montezemo-la sodelovali tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, predsednik Er-meneie Nadio Delai, predsednik združenja Federmeccanica Massimo Calearo in konfederalni sekretar sindikata Cisl Giorgio Santini. Deželni prispevki za večjo varnost pri delu TRST - Deželni odbornik za delo Roberto Cosolini je sporočil, da deželna uprava pripravlja spodbu-jevalnike za srednja, majhna in mikro podjetja, ki bodo vzpostavila politike za povečanje varnosti pri delu. Ustrezni prispevki so predvideni v posebnem deželnem pravilniku, ki je v postopku preliminarne odobritve s strani deželnega odbora. Prispevki bodo po Cosoli-nijevih besedah služili za sprejem socialne bilance in sistema upravljanja socialne odgovornosti po normi Sa 8000. Med drugim je v pravilniku predvideno, da bo pri pripravi socialne bilance obvezna navedba podjetniških politik za zvišanje ravni zaščite zdravja in varnosti na delovnem mestu. Evropska centralna banka 15. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 15.01 14.01 ameriški dolar 1,4886 1,4895 japonski jen 160,02 160,55 kitajski juan 10,7806 10,8013 ruski rubel 36,1410 36,1520 danska krona 7,4451 7,4453 britanski funt 0,75650 0,76000 švedska krona 9,3965 9,3987 norveška krona 7,8330 7,8275 češka krona 25,905 25,865 švicarski frank 1,6218 1,6265 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,68 253,44 poljski zlot 3,5738 3,5822 kanadski dolar 1,5096 1,5172 avstralski dolar 1,6533 1,6555 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,7049 3,7144 slovaška krona 33,364 33,277 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6984 0,6990 islandska krona 95,35 95,05 turška lira 1,7132 1,7147 hrvaška kuna 7,3449 7,3495 Zadružna Kraška banka 15. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,5088 1,4788 britanski funt 0,7695 0,7517 švicarski frank 1,6477 1,6076 japonski jen 164,0000 156,0000 švedska krona 9,6098 9,1501 avstralski dolar 1,6952 1,6237 kanadski dolar 1,5440 1,4853 danska krona 7,5882 7,3023 norveška krona 8,0308 7,6391 madžarski florint 259,7760 247,1040 češka krona 26,5116 25,2183 slovaška krona 34,1089 32,4450 hrvaška kuna 7,5332 7,1657 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 15. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,5180 1,4585 britanski funt 0,7749 0,7446 danska krona 7,5951 7,2972 kanadski dolar 1,5469 1,4862 japonski jen 163,70 157,28 švicarski frank 1,6596 1,5946 norveška krona 7,9840 7,6709 švedska krona 9,5843 9,2085 avstralski dolar 1,6879 1,6218 hrvaška kuna 7,50 7,20 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 15. januarja 2008 Indeks MIB 30: -2,29 delnica cena € var. % A2A 2,905 -0,65 ALLEANZA 8,655 -0,65 ATLANTIA 24,27 -1,18 BANCA ITALEASE 6,99 -6,30 BANCO POPOLARE 13,99 -3,30 BPMS 3,38 -2,31 BPM 8,725 -2,66 EDISON 2,04 -1,83 ENEL 7,955 +0,32 ENI 24,4 -2,44 FIAT 16,75 -3,12 FINMECCANICA 19,51 -3,13 FONDIARIA-SAI 26,49 -1,52 GENERALI 31,01 -1,24 IFIL 5,605 -4,06 INTESA 5,11 -3,49 LOTTOMATICA 22,61 -2,92 LUXOTTICA 17,01 -4,25 MEDIASET 6,465 -1,85 MEDIBANCA 13,32 -2,60 PARMALAT 2,4 -4,46 PIRELLI 0,682 -2,64 SAIPEM 25,37 -3,17 SNAM 4,54 +1,29 STMICROELEC 8,305 -3,83 TELECOM ITA 2,0025 -1,06 TENARIS 13,02 -5,37 TERNA 2,7875 -0,02 UBI BANCA 17,2 -2,51 UNICREDITO 5,52 -3,17 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Sreda, 16. januarja 2008 5 ljubljana - Predsednik slovenske vlade o aktualnih vprašanjih Janša: Nikoli ne grozi tisti, ki se drži dogovorov Odziv na izjavo hrvaškega predsednika Mesica o slovenskih grožnjah Hrvaški glede ERC Slovenski premier Janez Janša ARHIV LJUBLJANA - "Nikoli se še ni zgodilo, da bi grozil tisti, ki se drži dogovora," je v odzivu na ponedeljkovo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, da gre Slovenija proti Hrvaški vedno z grožnjami, na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal slovenski premier Janez Janša. Izjavi se nanašata na uveljavitev hrvaške ekonomsko-ribolovne cone v Jadranu. Slovenija glede zaščitne ekonomsko-ribolovne cone (ERC), ki jo je Hrvaška s 1. januarjem uveljavila tudi za članice EU, po besedah premiera Janše ni spremenila stališča. Dogovor, kije bil soglasno dosežen leta 2004, je za Slovenijo "v redu". "Mi nismo predlagali spremembe, kakršnakoli enostranska kršitev ali razveljavitev teh zavez za nas ne pride v poštev," je poudaril. Mi vztrajamo pri dogovorjenem. Od tega je možno odstopiti le, če tisti, ki misli, da nekaj ni v redu, ponudi rešitev, ki bo za vse vpletene strani enako sprejemljiva, je še poudaril slovenski premier. Kot je dodal, to stališče Slovenije ni novo in je znano že dolgo časa, Slovenija pa z njim ne izvaja nikakršnega pritiska na Hrvaško. Slovenija ne pristaja na reduciranje vprašanja ERC na dvostranski odnos med Slovenijo in Hrvaško, je še poudaril Janša in ponovil, da gre za vprašanje evropske perspektive Hrvaške ter vpra- šanje spoštovanja danih zavez in doseženih dogovorov. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška sedaj po potrditvi nove vlade to vprašanje začela nemudoma reševati. Na novinarsko vprašanje, kako Slovenija ocenjuje možnosti za podpis stabilizacijsko-pridru-žitvenega sporazuma med EU in Srbijo na zasedanju zunanjih ministrov EU 28. januarja, je slovenski premier izpostavil, da se Slovenija teh vprašanj loteva na osnovi zaključkov, ki jih je decembra lani sprejel Evropski svet, ter išče rešitev, ki bo dolgoročno stabilizirala regijo Zahodnega Balkana in pri tem, ko se bo uveljavljala, omogočila enotno stališče EU. "Nimamo več iluzij, da je v zvezi s tem mogoče doseči mednarodno soglasje, ne vidimo pa razlogov, da bi bila tudi EU glede tega razdeljena, zato ker so razdeljeni drugi," je poudaril premier Janša. "V kolikor se bo ocenilo, da bi tudi podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo pri spe val v tej sme ri, bo to še en do da ten ar gu -ment več, da bo Slovenija takšno rešitev zagovarjala," je še dejal Janša. Obenem pa je izpostavil, da je to "samo posreden argument", kajti vsaka država, ki želi v EU oz. se odloča, ali želi v čakalnico ali ne, mora najprej izpolniti konkretne pogoje. (STA) slovenija - Za protest večina sindikatov Stavka javnega sektorja 30. januarja LJUBLJANA - Večina sindikatov javnega sektorja je podprla odločitev o splošni opozorilni stavki, ki jo bodo izvedli 30. januarja. Pogajalska skupi na bo na dnaš njem se stan ku spre -jela sklep o sklicu stavke in se preimenovala v stavkovni odbor. Predsednik vla de Ja nez Jan ša je sin di kate po zval k treznosti, saj "smo vsi v istem čolnu". Reprezentativni sindikati javnega sektorja zahtevajo izpolnitev vladne obveze o uskladitvi izhodiščnih plač in plač nih raz re dov v zako nu o sistemu plač vjavnem sektorju s 1. januarjem 2008, in sicer v skladu z dogovorom iz decembra 2006 o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009. Vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica je pojasnil, da ni bilo težko sprejeti odločitve za sodelovanje v stavki, saj je javni sektor v specifični situaciji. "Mi imamo namreč s strani vlade podpisan dogovor, ki nam jamči izravnavo osnovne plače z inflacijo," je poudaril. To je pravno veljaven dokument, ki je po presoji sindikatov iztožljiv. "Razlog za stavko je pravzaprav bolj v razočaranju nad vlado, da ni izravnave izpolnila avtomatično, če je že to podpisala. Zato na naši strani tukaj ni bilo zadreg glede stavke," je še pojasnil Hvalica. Janša vidi osnovno dilemo pri zahtevah sindikatov javnega sektorja v tem, ka ko re a li zi ra ti tis to, kar je bi -lo dogovorjeno, ne da bi to vplivalo na inflacijo. "Po izračunih pomeni povečanje plač v javnem sektorju za en odstotek povečanje inflacije za 0,3 od-stot ka," je na no vi nar ski kon fe ren ci o aktualnih zadevah pojasnil premier. Po nje go vem na mreč nič ne po ma ga, če se povečajo plače za nekaj odstotkov, na to pa " to v ne kaj me se cih po -je inflacija". Vlada je sindikatom po Janševih besedah ponudila kompromis, saj naj bi se del teh dogovorjenih izplačil priznal v pokojninskih pravicah. Na današnji seji se bodo predstavniki sindikatov po besedah Hvali ce do go vo ri li o kon kret nih ob li kah stavke v posameznem okolju, "saj vemo, kaj pomeni javni sektor". Zato mo ra vsak sin di kat naj ti ne ko last no, najprimernejšo in najučinkovitejšo obliko. Kot je še povedal Hvalica, so se sin di ka ti do go vo ri li, da je to sploš -na opozorilna stavka in da bo 30. ja- nuarja. To pomeni, da bo stavka potekala na delovnem mestu, ne pa kot protest na ulici, je še zaključil Hvalica. Svet Policijskega sindikata Slovenije (PSS) se je za stavko javnega sektorja odločil na ponedeljkovi izredni seji. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva so se za stavko odločili včeraj, zaradi narave svojega dela pa bodo nekoliko prilagodili čas dejanske stavke, in sicer na največ tri ure. Stavka li bo do tu di čla ni obeh sin di ka tov s področja šolstva, in sicer Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Opozorilno stavko podpira tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki pa poudarja, da je stavka velik organizacijski podvig, na katerega se Fides običajno pripravlja dlje časa. Rok za tokratno stavko Fides ocenjuje za prekratek, da bi te priprave lahko opravili. (STA) zagreb - Po zamrznitvi sredstev Phare Milanovic kritizira Sanaderjevo vlado ZAGREB - Hrvaška vlada se mora soočiti z dejstvom, da njena administracija ni dorasla visokim standardom EU, je ocenil predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP, Zoran Milanovic. Kot je poudaril, se je pokazalo, da državna uprava ni dovolj usposobljena za odpiranje poglavja o pravosodju v pogajanjih z EU. Milanovic je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Socialdemokratske stranke v Zagrebu dodal, da je vlada mesec dni skrivala informacijo o prekinitvi pogajanj o pravosodju. Kritiziral je vlado tudi zaradi tega, ker je Bruselj začasno zamrznil sredstva, ki so Hrvaški na voljo iz skladov Phare iz leta 2006 in Ipa, kar je v ponedeljek v Bruslju potrdila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Kristina Nagy. Hrvaško finančno ministrstvo je sicer izjave Nagyeve o umikanju denarja za Hrvaško zanikalo, toda to je Milanovic, ki je tudi predsednik nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU, primerjal z vladnimi poskusi interpretacije stališč Evropske komisije glede hrvaške zaščitene eko- Zoran Milanovič loško-ribolovne cone (ERC) v Jadranu. Medtem je hrvaški premier Ivo Sa-nader ponovil, da bo Hrvaška Evropski komisiji, Sloveniji in Italiji uradno predlagala takojšnji začetek pogajanj o uveljavitvi ERC tudi za članice EU. Glede začasnega suspenza financiranja projektov na Hrvaškem iz programa Phare in Ipa pa je povedal, da so se "projekti morda zataknili tudi zaradi tega, ker je Hrvaška od oktobra lani do prejšnje sobote imela zgolj tehnično vlado", ter da bo "vlada takoj prestavila v peto hitrost zaradi koriščenja denarja iz omenjenih skladov". (STA) V Kosovelovem domu razstava računalniških grafik Bogdana Sobana SEŽANA - Generative art - Povratek na Kras je naslov razstave računalniških grafik, ki so jo odprli včeraj v Mali galeriji Mira Kranjca Kosovelovega doma v Sežani. Razstavo si bo mogoče ogledati do 16. februarja. Bogdan Soban se je rodil 10. decembra 1949 v Vrtojbi, kjer še danes živi in ustvarja. Po končani gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1974. Za sabo ima že več samostojnih razstav v Sloveniji, predstavil pa se je tudi v Trstu, Pordeno-nu in Milanu kot tudi na Hrvaškem. V Sežani predstavlja ciklus na temo Krasa, s katerim se je prvič predstavil že leta 1999. (O.K.) Izolski svetniki želijo povračilo škode ribičem zaradi ERC IZOLA - Izolski občinski svetniki so pozvali vlado, naj nemudoma ustanovi denarni sklad za morebitno povračilo škode slovenskim ribičem, ki je nastala zaradi hrvaške uvedbe zaščitno ekološko-ribolovne cone (ERC) tudi za države EU. Menijo še, da je slovenskim ribičem treba zagotoviti tudi pravno pomoč, za kar pa naj bi prejeli tudi uradno pisno obvestilo s strani vlade, so sporočili iz občine Izola. Neandertalčeva piščal danes v Kosovelovi knjižnici SEŽANA - Kosovelova knjižnica Sežana kot prvo letošnjo prireditev prireja že osmo srečanje z avtorjem slovenskih dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Vsi Jadrano-vi filmi. Tokrat si bodo obiskovalci v četrtek, 17. januarja, ob 18. uri lahko ogledali 50-minutni film Neander-talčeva piščal. Z gostom avtorjem in novinarjem Jadranom Sterletom, po rodu sicer Kraševcu, se bo pogovarjal Rafael Vončina. Film prikazuje razvoj raziskav po spektakularni najdbi (Janez Dirjec, 1995 (koščene piščali na arheološki lokaciji Divje babe, od vasico Šebrelje pri Cerknem. (O.K.) Popravek V nedeljski številki Primorskega dnevnika je bil v poročilu s slovesnosti ob obletnici tragične smrti mladega partizana s Proseka Marjana Štoke napačno navedeno, da je med NOB padlo 40 tisoč italijanskih partizanov brigade Garibaldi. Namesto tega bi moralo pisati, da je med NOB padlo približno 1500 garibal-dincev. koper - Danes odprtje razstave karikatur »Nesramne risbe« Franca Jurija KOPER - Primorsko svetovalno središče pod skupnim imenom »Človekoljub« organizira sklop predavanj in dogodkov, katerih namen je skupno opozarjanje na pomembnost človekovih pravic v naši družbi. Tako bodo danes v avli ŠO-UP-a na Pristaniški ulici 3 v Kopru ob 18. uri odprli razstavo karikatur Franca Jurija pod naslovom »Prosim, ne se smejat! Franco Juri je s svojimi karikaturami znan tudi v FJK KROMA Nesramne risbe Franca Jurija«. Karikature so eden najbolj neposrednih izrazov svobode govora in hkrati opozarjajo na eno izmed temeljnih človekovih pravic -pravico do svobode govora in izražanja. Otvoritvi bo sledila diskusija na temo kratenja svobode govora v medijih; Juriju se bo pridružil tudi univerzitetni predavatelj in kolumnist dr. Vlado Miheljak. turizem - Ambiciozni načrti tudi za letos Slovenska zdravilišča lani uspešno poslovala LJUBLJANA - Slovenska zdravilišča je lani v primerjavi z letom 2006 obiskalo 3,8 odstotka več gostov, ki so ustavili 1,7 odstotka več nočitev. Letos v zdraviliščih načrtujejo nove investicije ter s pomočjo Slovenske turistične organizacije (STO) nadaljevanje širitve na tuje trge, predvsem Italijo, Avstrijo, Rusijo in skandinavske države. Število gostov v 15 slovenskih zdraviliščih, ki sestavljajo Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, se je lani povečalo za 3,8 odstotka na 619.812, število nočitev pa za 1,7 odstotka na 2.669.232. To je okoli tretjina vseh nočitev v Sloveniji, je včeraj v Ljubljani povedal predsednik skupščine skupnosti zdravilišč Zdravko Počivalšek, sicer direktor Term Olimia. Zdravilišča so s svojimi rezultati zadovoljna. Počivalšek uspeh "najbolj propulzivnega dela slovenskega turizma" pripisuje novim vlaganjem v hotele, bazene, apartmajska naselja (letos bo npr. v gradnji še pet novih hotelov). Direktor STO Dimitrij Piciga je izpostavil pomen partnerstva med STO in skupnostjo zdravilišč ter velik delež zdraviliškega turizma v slovenski turistični rasti v Avstriji, Italiji in tudi Rusiji. Za letos načrtujejo nadaljevanje dejavnosti na teh trgih, med drugim s televizijskimi in drugimi oglasi, v katerih bodo tržili skupen produkt, naravna zdravilišča. V preteklosti je preveč vse temeljilo na nastopih na sejmih, meni Piciga, že lani pa so se bolj usmerili v medije. Za televizijsko oglaševanje npr. v Zgornji Avstriji bodo namenili po 75.000 evrov, od česar bo polovico zagotovila STO, polovico pa skupnost zdravilišč. Podobno formulo bodo uporabili tudi v Italiji in Rusiji. Za letos načrtujejo prodor na nov trg - v Skandinavijo; zanimiv naj bi bil predvsem švedski trg. V teh državah lahko po Picigovih besedah slovenska zdravilišča ponudijo t.i. preventivne in postoperativne storitve po zelo konkurenčnih cenah. (STA) 6 Sreda, 16. januarja 2008 ITALIJA / VATIKAN - Nastopiti bi bil moral na jutrijšnji slovesni otvoritvi akademskega leta Papež odpovedal obisk na rimski univerzi La Sapienza Protestniki so odločitev pozdravili, glavnina politične javnosti s predsednikom vlade Prodijem na čelu pa je razplet obžalovala RIM - Papeža jutri ne bo na slovesnosti ob odprtju akademskega leta na rimski univerzi La Sapienza. »Zaradi znanih dogodkov, smatramo za primerno, da Sv. oče odloži obisk na univerzi La Sapienza, na katero ga je povabil rektor,« so sporočili iz vatikanskega tiskovnega urada. »Kljub temu bo Sv. oče poslal besedilo svojega predvidenega govora,« je še rečeno v kratki noti za tisk. Vatikan je sprejel svojo odločitev v popoldanskih urah, potem ko so se včeraj ves dan nadaljevale in celo stopnjevale polemike, ki jih je zanetilo pismo, s katerim je 67 docentov univerze rektorja Renata Guarina pozvala, naj prekliče vabilo. Po njihovem naj ne bi bilo sprejemljivo, da bi akademsko leto odpiral človek, ki naj bi zavzemal dvoumna stališča do rehabilitacije Galilea Galilei znotraj Katoliške cerkve in sploh do avtonomije znanosti. Docenti so včeraj nekoliko popravili svoje stališče, poudarjajoč, da nikomur ne odrekajo pravice do izražanja, toda medtem se je na univerzi La Sapienza protest proti papežu razvnel do takšne mere, da so včeraj dopoldne študentje celo zasedli rektorat. Ko se je okrog 17. ure razširila novica, da se je Benedikt XVI. odpovedal obisku, so jo protestniki pozdravili. To velja še zlasti za študente, ki so tedaj zborovali na fakulteti za politične vede. »Papež ni- ma kaj iskati na univerzi,« so dejali. Pozitivno so se odzvali tudi nekateri podpisniki pisma rektorju. Toda glavnina je nepričakovani razplet sprejela z grenkobo, začenši z rektorjem Guarinijem. Obžalovanje prevladuje tudi v odzivih političnih predstavnikov. »Obsojan dejanja, ki so ustvarila ozračje nestrpnosti. To ne more biti v ponos Italiji,« je vidno prizadet dejal ministrski predsednik Romano Prodi. »Papežu Benediktu XVI. izražam solidarnost in mu obnavljam vabilo, naj ohrani program obiska. V naši državi ne smemo utišati noben glas, toliko manj papeževega,« je pristavil. Minister za univerzo Fabio Mussi je v poslanski zbornici prav tako obžaloval razplet. »Eno je kritika, drugo pa je kratiti svobodo izražanja,« je poudaril. Podobne misli so izrazili podpredsednik vlade Francesco Rutelli, šolski minister Giuseppe Fioroni in drugi predstavniki vladne večine. Notranji minister Giulia-no Amato je poudaril, da papeževi odločitvi gotovo niso botrovali varnostni razlogi. Večje razumevanje do papeževih oporečnikov so izrazili nekateri predstavniki levice in še zlasti socialist Enrico Boselli. Desno-sredinska opozicija pa je ožigosala dogodek kot pojav nezaslišane nestrpnosti, ki naj bi delal sramoto vsej Italiji. Voditelj FI Silvio Berlusconi in drugi so ob tem izrecno postavili na zatožno klop t. i. radikalno levico. Napis proti papežu na univerzi La Sapienza ANSA KOVINARJI - Po neuspešnem pogajanju politika - Volilna reforma Posredoval je minister Damiano Veltroni podprl Biancov osnutek RIM - Po neuspelem pogajanju med področnimi sindikati Cgil, Cisl in Uil ter organizacijo delodajalcev Feder-meccanica so italijanski kovinarji včeraj spet priredili manifestacije v mnogih italijanskih mestih in na avtocestah. Spontan protest je dopoldne nastal v tovarni Mirafiori, medtem ko je okrog 500 delavcev drugih kovinskih obratov zahodno od Turina ustavilo promet pri obvoznici. Težave so bile tudi na avtocesti A14 pri Anconi, kjer so protestirali delavci v tamkajšnjem pristanišču. Promet, ki ga sta ga urejala prometna policija in osebje družbe za avtoceste, je bil oviran tudi med Milanom in Varesejem. Sorodne manifestacije so bile tudi v Alessandrii, Pi-acenzi, Genovi, Firencah, Mestrah in drugih italijanskih mestih. Sicer so sindikati še bili pripravljeni na dialog, toda ob posredovanju vlade. Predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo je bil namreč dopoldne obtožil del sindikata, da na- sprotuje obnovi pogodbe. Na to je odgovoril državni tajnik sindikata Uil Lu-igi Angeletti. »Glede na obnašanje združenja Federmeccanica v zadnjem delu pogajanja sem mnenja, da delodajalci načrtno nasprotujejo obnovi pogodbe,« je poudaril Angeletti. Italijanska vlada je bila medtem izrazila upanje, da bodo rešitev našli v okviru dogovarjanja med sindikatom in delodajalci, in vsekakor izrazila pripravljenost na morebitno posredovanje. Tako je minister za delo Cesare Damiano včeraj popoldne sklical sindikate in Federmeccanico s ciljem poskusa zgladitve spora. To je bilo »uvodno« srečanje, na katerem je vlada prisluhnila stališčem sindikatov in delodajalcev, je ocenil Damiano in se zavzel za pozitiven zaključek pogajanj. Ko je govor o plačah, je dodal, je govor o kup ni mo či. Za kre pi tev obeh pa sta vselej poglavitna dva pogoja: po eni strani obnova pogodb in po drugi zmanjšanje davčnega pritiska. RIM - Predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Enzo Bianco je včeraj predstavil »dokončno« verzijo svojega zakonskega osnutka za volilno reformo. Na njegovi osnovi naj bi bili senatorji izvoljeni s proporcionalnim sistemom v uninominalnih okrožjih, pri čemer bi veljal 5-odstotni vstopni prag. Tudi za poslansko zbornico naj bi uvedli proporcionalni volilni sistem, vendar bi polovico poslancev izvolili v uninominalnih okrožjih, polovico pa na listah brez preferenc, pri čemer bi veljal dvojni vstopni prag: za izvolitev svojih kandidatov bi posamezne liste morale doseči ali 5% glasov na vsedržavni ravni ali 7% glasov v najmanj petih volilnih okrožjih (vseh naj bi bilo 32). Kandidatne liste bi morale predhodno javiti svoje morebitne povezave z drugimi listami ter določiti svojega pre-mierskega kandidata in program. Bianco je izrazil prepričanje, da gre za uravnovešen predlog. Povedal je, da bo komisija o njem glasovala predvidoma v torek, 22. t. m. Zanj naj bi glasovali predstavniki DS, SKP, FI, UD C, NZ ter mo- Walter Veltroni goče SL. Zakonski osnutek je včeraj formalno podprl voditelj DS Walter Veltroni, kije izrazil pripravljenost na nadaljnje dogovarjanje zlasti z manjšimi strankami Unije, vendar pod dvema pogojema: da ostane 5-odstotni vstopni prag in da novi volilni sistem vodi v »neprisiljen bipolarni sistem na programski osnovi«. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je medtem izjavil, da mu Biancov osnutek ni po godu in da bi bilo najbolje izvesti referendum o starem volilnem zakonu. Kaže, da se bo ustavno sodišče danes izreklo o izvedljivosti referenduma. DELO Uslužbenci javnih uprav krhkega zdravja RIM - Zaposleni v javni upravi so baje šibkega zdravja. Tako vsaj izhaja iz analize podatkov o bol niš kih do pus tih, ki jih red no zbira italijansko državno računovodstvo: javni uslužbenci so štirikrat bolj bol ni od ko le gov iz pri -vatnega sektorja. Podatki se sicer nanašajo na dve različni leti, pa vendar: leta 2006 so bili privatni uslužbenci povprečno odsotni zaradi bolezni nekaj več kot štiri dni, javni pa kar osemnajst (sicer leta 2005). Po mnenju sindikalistov se trend sicer spreminja: koordinator javnih uslužbencev pri CGIL je na primer izjavil, da beleži državno računovodstvo v zadnjih letih kostanten padec števila bolniških odsotnosti z dela, ki se sedaj v povprečju suče okrog desetih dni letno. Primerov, ko so se javni uslužbenci »na bolniški« v resnici udeleževali jadralnih regat ali posvečali drugi karieri, naj bi tako bilo vse manj... ČRNA KRONIKA - V okviru mednarodne preiskave o trgovini z ljudmi Bliskovita akcija v Italiji in tujini zadala hud udarec nigerijski mafiji Včeraj ob zori priprli 66 oseb, ki so osumljene raznih kaznivih dejanj - Lažne posvojitve sirot, zasužnjevanje in trgovina z mamili RIM - Včeraj ob zori so z bliskovito akcijo priprli 66 oseb tako v Italiji kot v tujini, s čimer se je zaključila širša mednarodna policijska operacija zoper nigerijsko mafijo, ki jo je koordinirala italijanska državna direkcija za boj proti mafiji. 51 ljudem so nataknili lisice na italijanskih tleh, 15 pa so jih priprli v tujini, večinoma na Nizozemskem. Pripor je odredil sodnik za predhodne preiskave iz Neaplja. Obtožbe na račun domnevnih članov mednarodne združbe so številne: hudodelsko združevanje mafijske narave, trgovanje z ljudmi, zasužnjevanje, ugrabitve in mednarodno trgovanje z mamili. Osrednja dejavnost združbe je bilo uvajanje deklet v svet prostitucije in njihovo izkoriščanje. Ob vsem tem obstajajo tudi dokazi o lažnih posvojitvah nigerijskih otrok: neka Nigerijka je iz sirotišnice v domovini odnesla otroka, rekoč, da ga je posvojila družina iz Pa-dove; otroka je v resnici predala tolpi, ki se ukvarja s prostitucijo. Izhodišče za preiskavo pa je bilo srhljivo odkritje policije Scotland Yard: v Temzi je plavalo truplo zastrupljenega in obglavljenega otroka. Pri mednarodni preiskavi so bili soudeleženi italijanska policija, karabinjerji in finančna straža, tuje policije in interpol; posebno dragoceno je bilo baje delo nizozemske in nigerijske policije. Notranji minister Giuliano Amato je pohvalil delo sil javnega reda in izjavil, da je država do sodobnega izkoriščanja suženjstva neomajna. V okviru iste preiskave so oktobra aretirali 23 oseb v 6 evropskih državah, ZDA in Nigeriji. Šlo je povečini za t.i. »kurirje droge«, ki so v lastnem telesu skrivali zavojčke kokaina, namenjenega italijanskemu trgu. Tiskovna konferenca na sedežu državne direkcije za boj proti mafiji v Rimu ANSA KULTURA - Finančna stiska Spomeniki vse bolj zanemarjeni RIM - V Italiji raste zaskrbljenost zaradi zanemarjanja kulturnih spomenikov, saj država za njihovo vzdrževanje ne zmore več plačevati računov. V Italiji stoji več kot 500.000 monumentalnih zgradb, od katerih pa jih je popisanih le kakšnih 50.000. Leta 2004 je država za ohranjanje spomenikov namenila približno 100 milijonov evrov, lani le še dobrih 78 milijonov evrov. V prizadevanjih za sanacijo proračunskega primanjkljaja je morala Prodijeva vlada omejiti predvsem odhodke ministrstva za kulturo. Del državnih prihodkov od loterije so usmerili v obnovo spome-ni kov, ven dar je zne sek pre maj hen. Ob no vi tve na de la so zaradi pomanjkanja denarja zato marsikje prekinili. Med najdražjimi projekti je obnova Galerije Uffizi, ki bo veljala 59 milijonov evrov. Razstavne površine nameravajo v prihodnjih štirih letih in pol povečati z gradnjo prizidka. V Galeriji Uffizi hranijo mojstrovine iz obdobja od antike do poznega baroka, med njimi slike Giotta, Tintoretta, Rubensa in Caravaggia. Obnovitvena dela so podprli tudi zasebniki. V načrtu je tudi obnova in širitev prostorov razstavišča Galleria dellAccademia v Benetkah. Njen razstavni prostor, bodoče Grandi Gallerie dellAccademia, bodo podvojili, s 6000 na 12.000 kvadratnih metrov, in za to porabili 24 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo bo podprlo tudi prenovo slavne vile Villa d'Este v Tivoliju, vzhodno od Rima. Sreda, 16. januarja 2008 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KOVINARJI - Nadaljujejo se manifestacije za obnovo delovne pogodbe Stavka v Wartsili in manifestacija na Ul. Flavia Za pol ure ustavljen promet proti Sloveniji - Protesti tudi v drugih mestih dežele »Predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo mora nehati vleči za nos kovinarje in sploh vso Italijo, ker skupaj z njimi čaka na obnovo delovne pogodbe več kot 6 milijonov ljudi, od novinarjev do javnih uslužbencev.« To je ostra obtožba pokrajinskega tajnika sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Antonia Saulleja, ki smo ga včeraj vprašali za oceno o pogajanjih za obnovo kolektivne pogodbe med področnimi sindikati in združenjem delodajalcev Federmeccanica, potem ko je Montezemolo včeraj izjavil, da »del sindikata noče obnoviti pogodbe«. Sindikati so že prejšnji teden sklicali celodnevno stavko in priredili manifestacije v mnogih italijanskih mestih. Zahtevali so med drugim po-višek plače za 117 evrov, medtem ko je bila Federmeccanica pripravljena zvišati plačo za 100 evrov. Federmeccanica je včeraj ponudila povišanje plače za 120 evrov, kar so sindikati odločno odklonili in spet krenili v sprevodih po številnih prometnicah. To se dogajalo na Pordenonskem, kjer so delavci družb Electrolux, Cimolai, Casagrande in Safog dopoldne delili letake pred tovarnami in ustavili promet pri Fontanafreddi. Drugi protesti so bili na Videmskem in na Tržaškem. Glavni protest je bil v tovarni velikih motorjev Wartsila, kjer je bila stavka ves dan. Od tod je dopoldne tudi krenil sprevod, ki se ga je udeležilo na stotine delavcev in ki je za pol ure zaustavil promet proti Žavljam oz. Sloveniji na križišču med Ul. Flavia, Ul. Ca-boto in Ul. Rosandra. Sindikat je nato v Wartsili sklical skupščino s ciljem popolnega zastoja produktivne dejavnosti. Sindikalno skupščino so sklicali tudi uslužbenci sin-hrotrona, ki so eno uro tudi stavkali, kot so to storili delavci obrata Sertubi. V ladjedelnici Fincantieri je bila stavka zadnji dve uri delovnega časa. Kovinarji kot tudi druge dejavnosti proizvajajo bogastvo, je dodal Saulle in na-glasil, daje zahteva po 117€ poviška odgovor italijanski vladi in Confindustri-i glede na plače kovinarjev, ki so najnižje v Evropi. V zameno za povišanje plače za 120 evrov pa zahteva Federmeccanica podaljšanje ekonomskega dela pogodbe za 6 mesecev. Na ta način bi ta povišek razdelili v roku 30 in ne 24 mesecev, pravi Saulle. Ponudba je z drugimi besedami še nižja od prvotne o povišku 100 evrov. A.G. Kovinarji so že prejšnji teden protestirali pred tovarno velikih motorjev Wartsila KROMA PALAČA CHIGI - Sestanek v zvezi z Dnevom spomina Na slovesnost v Rižarno naj bi prišel minister Fioroni V rimski Palači Chigi je bil včeraj drugi medresorski sestanek v zvezi z osrednjima svečanostma ob Dnevu spomina, ki bosta v Rimu in Trstu. Po neuradnih vesteh naj bi se slovesnosti v Rižarni, ki bo 25. januarja, udeležil minister za šolstvo Giuseppe Fioroni. Letošnja novost pa naj bi bile večdnevne prireditve: poleg osrednje svečanosti v Rižarni bodo razstave in druge pobude, kijih bodo orisali v naslednjih dneh, potekale v gledališčih Miela in Verdi ter v judovskem muzeju. Med včerajšnjim sestankom je padla tudi odločitev, da se bo delovna skupina ukvarjala z obnovo italijanskega paviljona v Auschwitzu. APrimorski ~ dnevnik Proračun: Omero kritičen do Dipiazze Vodja Demokratske stranke v mestni skupščini Fabio Omero ostro kritizira župana Roberta Dipiazzo zaradi proračuna za leto, ki se je začelo. Omero je kritičen predvsem do finančne postavke 500 tisoč evrov, ki jih je Občina dobila od prometnih glob, do včeraj pa še ni vključila v proračunske postavke. Med aretiranimi zaradi ponaredb tudi Tržačan Karabinjerji iz Caserte so v teh dneh aretirali 14 oseb v Kampanji in drugje po Italiji, med drugim tudi v Trstu. Dva moška sta se aretaciji izognila z begom, včeraj so ju še vedno iskali. Osebe so v priporu, ker so osumljene sodelovanja pri organizaciji, ki se je ukvarjala z rednim ponarejanjem vsakovrstnih dokumentov, kot so osebne izkaznice in potni listi, kolki, vozniška dovoljenja, dovoljenja za bivanje ipd. V okviru preiskave so se karabinjerji iz Caserte pred dnevi pojavili tudi v Trstu, kjer so aretirali 62-letnega Rolanda Be-lasicha. Ponarejene dokumente so namreč prodajali povečini v Kampanji, a tudi v Rimu in na severu Italije, zlasti v Milanu in Trstu. Za to dejavnost so bili zadolženi nekateri krajevni trgovci. Karabinjerji so med drugim zasegli 2.000 ponarejenih evrov, 1.000 dolarjev, 10.800 kolkov, 300 osebnih izkaznic, 118 dokumentov z davčno številko, 300 potovalnih čekov (»travelers cheque«), žige raznih občin, bank, poštnih uradov in zavoda INPS ter orodje za ponarejanje znamk. V Miljah posvet o ločenem zbiranju odpadkov Občina Milje ter tržaški in miljski krožek Legambiente prirejajo v petek (ob 15. uri v dvorani Millo) posvet o ločenem zbiranju odpadkov. Prisotni bodo miljski župan Nerio Nesladek, predstavniki organizacije Legambiente in nekateri izvedenci. V tiskovnem sporočilu miljske občinske uprave piše, da ima Italija v zvezi z upravljanjem odpadkov dva obraza: »na severu so storitve na ravni najboljših evropskih držav, jug pa je glede tega v veliki zamudi«. Na posvetu bo govor tudi o tej temi. POLITIKA - Njegov formalni naslednik je Cristiano Degano Bordon se poslavlja, a ni rečeno da bo senat sprejel njegov odstop Willer Bordon KROMA Willer Bordon bo danes formalno napovedal odstop iz senatne skupščine, ni pa rečeno, da bodo senatorji njegov odstop spre jeli. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker senat že po tradiciji vsaj pri prvih glasovanjih zavrne odhode senatorjev, in drugič, ker desna sredina ima politični interes, da Bordon ostane v skupščini. Nekdanji miljski župan je namreč že nekaj mesecev zelo kritičen do Prodijeve vlade in leve sredine, čeprav je bil v Rim lansko leto v naši deželi izvoljen na listi Marjetice. V intervjuju za dnevnik Corriere della Sera Bordon pravi, da se ne več prepoznava v tej italijanski politiki. Politična scena je po njegovem podobna blatnemu nogometnemu igrišču. Igralci igrajo z od blata umazanimi majicami in barva njihovih majic je neprepoznavna, tako da dejansko zgledajo vsi enaki, meni senator, doma iz Milj. Na prihodnjih volitvah naj bi kandidiral za rimskega župana. To ni prvič, da se Bordon pojavlja na državnem po- KROMA litičnem prizorišču. Spomnimo se samo njegovega članstva v radi kal ni stran ki (hkrati je bil član takratne KPI), pozneje pa je kar ne kaj krat zame -njal strankarski dres, čeprav vedno znotraj levo-sredinske koalicije. V zadnjim mesecih se je v senatu zelo približal nekdanjemu predsedniku vlade Lambertu Di-niju, s katerim menda snuje novo sredinsko stranko. Če bo senat sprejel Bordonov odstop, bo njegovo mesto v Rimu prevzel Cristano Degano, deželni svetnik Marjetice, doma iz Trsta. Če sodimo po izjavi v Corriere della Sera se Degano ne posebno navdušuje za »potovanje v Rim«, saj baje razmišlja, da bi zapustil aktivno politiko. Pred kratkim je namreč izjavil, da na spomladanskih deželnih volitvah ne bo več kandidiral. Če bo senat sprejel Bordonov odstop in če bo za senatorja imenovan Degano, bo mesto deželnega svetnika Marjetice-Demo-kratske stranke prevzel bivši nabrežinski župan Marino Vocci. PIRAN - TK policije o ropu na Škofijah Slovensko-italijanska preiskava uspešna Poleg dveh tržaških roparjev prijeli tudi dva Izolana, ki sta preprodajala mamila Slovenska policija je na včerajšnji tiskovni konferenci v Piranu podrobneje opisala prijetje dveh roparjev, ki sta pred tednom dni oropala bencinski servis pri Škofijah in odnesla 8.500 evrov. Massimo Perfetto (31 let) in Pasquale Tu-rino (39 let) sta tržaška zidarja po poreklu iz Kampanje, izkazalo pa se je, da gre za odvisnika od mamil. Uspešno preiskan rop je rezultat vztrajnega dela kriminalistov in učinkovitega sodelovanja med slovensko in italijansko policijo, menijo na policijski upravi Koper. Storilca sta prejšnji teden oborožena s pištolo in zakrita s čeladama pričakala mladega uslužbenca bencinskega servisa OMV, ki je zapuščal prostore. Z uporabo sile sta zahtevala, da jima izroči ključe blagajne, eden od njiju pa je mladeniča z ročajem pištole večkrat udaril po glavi, tako daje pričel močno krvaveti. Uslužbenca sta zaklenila v sanitarije, z 8.500 evri pa sta zbežala v Trst. Posnetki video-nadzornih kamer so pokazali, da sta storilca uporabljala av- to Y10 črne barve. Italijanska policija, s katero so slovenski kolegi nemudoma vzpostavili stik in pričeli z izmenjavo podatkov in informacij, je pravkar preiskovala osebe, ki trgujejo z mamili: zaradi nekaterih indicev se je porajal sum, da bi lahko bile te osebe vpletene tudi v rop. Pri skupnem preiskovanju so ugotovili, da namerava eden od osumljencev priti v Izolo, kjer je od domačina nabavil heroin in ga tudi zaužil. Pred vrnitvijo v Italijo so 31-letnega Massima Perfetta prijeli, isti dan pa je bila odvzeta prostost še njegovemu pajdašu. Na območju starega Jagodja nad Izolo so pozneje našli še pištolo, kapo, oblačila in čelado. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, daje 21-letni Izolan v daljšem časovnem obdobju na različnih krajih v Izoli obema Italijanoma prodal kokain in heroin v skupni vrednosti 3.500 evrov; 20-letni Izolan pa jima je pomagal zaužiti drogo. Obema Slovencema so kriminalisti prav tako odvzeli prostost. 8 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI zgonik - Občinski svet odobril proračun za leto 2008 Kakovost storitev brez višanja davkov Občinski odbor bo v Rimu zahteval, da se ohrani štirijezični naziv Dežele FJK Ohranjanje dobre ravni storitev brez povišanja davkov bo zaznamovalo delovanje zgoniške uprave v prihodnosti. Na izredni seji občinskega sveta, ki je bila sinoči na zgoniškem županstvu, so namreč sicer z glasovi večine (stranka SSk se je vzdržala) odobrili proračun za poslovno leto 2008, večletni proračun in plansko ter programsko poročilo za obdobje 2008-2009. Za javne storitve ne bo torej nobenega povišanja davkov ali stroškov. Cena za storitve bo ostala nespremenjena, kot tudi davek na smeti in davek na nepremičnine Ici. Predvidene so tudi nove zaposlitve, občinska uprava pa se bo čimprej lotila strogega ločevanja med osmicami in kmečkimi turizmi prek ustrezne signalizacije oz. smerokazov. To je namreč po oceni zgoniškega župana Mirka Sardoča prepotrebno, ker vnaša dosedanja generična uporaba »frask« zmedo med občani. Če je po eni strani občinska uprava že uvedla pravilnik, na osnovi katerega bodo fra-ske veljale izključno za osmice, je po drugi samoumevno - tako Sardoč - da predloge za ustrezne smerokaze za kmečke tu-rizme predstavijo njihovi lastniki. Pobudo, so povedali, gre vsekakor usklajevati tudi z drugimi občinami. Sicer je Sardoč po uvodnem poročilu naglasil, da je občinska uprava osvojila predlog svetnikov SSk Dimitrija Žbo-garja in Barbare Živec. Na tej podlagi bo zgoniški občinski odbor že danes odposlal pismo predsedniku parlamentarne komisije za ustavne zadeve Lucianu Violan-teju: v njem odbor zahteva, da se ohrani štirijezični naziv Dežele FJK. Po nekaterih točkah, med katerimi je bilo sprejetje novega besedila statuta odbora Morje in Kras (bivšega pripravljalnega odbora Dnevov kmetijstva) je občinski svet po ustrezni razpravi odobril proračun. Občinski proračun se izniči pri 3,304 milijona evrov. Občina predvideva v letu 2008 zaposlitev novega redarja, ustanovitev dveh delovnih mest part-time za osebe s posebnimi potrebami in ustanovitev lika občinskega podtajnika. Na področju javnih del je za letos predviden strošek 80 tisoč evrov za ureditev zbiranja odpadkov, medtem ko bo 70 tisoč evrov za ureditev središča za kulturne dejavnosti v bivšem kamnolomu v Repniču. Dalje bodo 25 tisoč evrov namenili ureditvi naravne mlake, poimenovane R'kikenca, 101 tisoč evrov bo za obnovo in ureditev sanitarij v šoli L. Kokoravec-Gorazd v Saležu, v vzdrževanje in ohranjanje premoženjskih nepremičnin pa bodo vložili 50 tisoč ev-rov. A.G. Sinoči je bila izredna seja zgoniškega občinskega sveta KROMA milje - Razstava posvečena Giuseppeju Negrisinu Kipi, slike in lepljenke na ogled še do februarja V miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Carra in v občinskem razstavnem prostoru, poimenovanem po domačem umetniku Negrisinu, si je še do 3. februarja mogoče ogledati kakih sedemdeset del miljskega umetnika Gi-useppeja Negrisina (kipi iz lesa, brona in mavca, slike, lepljenke, risbe in mešane tehnike). Giuseppe Negrisin se je rodil v Miljah oktobra 1930. Ko mu je bilo šestnajst let, se je zaposlil pri tržaškem sta-rinarju, kjer se je posvečal predvsem restavriranju starih slik. Prav gotovo je bilo izpopolnjevanje pod mentorstvom kiparja Marcella Mascherinija, izredno pomembno. Prvič je razstavljal leta 1951, od takrat pa so se njegova dela redno pojavljala na raznih državnih in celo mednarodnih bi-enalih; sedem let pozneje je celo samostojno razstavljal v Parizu. Na začetku šestdesetih let ga je kulturni vrvež zvabil v Milan, kjer se je uveljavil predvsem kot slikar. Zaradi krize, ki je sredi sedemdesetih let zajela sodobno umetnost, se je vrnil v domače Milje, kjer je pred dvajsetimi leti umrl. Za dodatne informacije in rezervacije vodenih ogledov se lahko zglasite na tel.št. 040/9278632 (od torka do sobote, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljah od 10. do 12. ure). videm - Mladinina smučarka še vedno pod budnim nadzorom zdravnikov Reprezentantke držijo pesti za Meri Najboljše italijanske smučarke so dekletovim staršem posredovale simbolično darilo - Zdravstveno stanje, kljub zmernemu optimizmu, ostaja resno Meri Perti, šestnajstletno dekle, ki se je prejšnji teden poškodovalo na smučarskem treningu tr-biške športne gimnazije na Višarjah, bo danes ležala že deveti dan v oddelku za intenzivno zdravljenje v videmski bolnišnici. Mladinina smučarka je še vedno v umetni komi, ker je faza postopnega prebujanja izjemno delikatna zadeva. Prvi poskus v tej smeri je pred dnevi spodletel, zdravniki so zato ubra li pot pre vid nos ti, kar pome ni, da bos ta še naprej potrebna popoln počitek in obilica potrpljenja, tako s strani zdravnikov kot svojcev in prijateljev. Njene življenjske funkcije so vsekakor normalne, zmeren optimizem pa vzbujajo novice, da Me ri od časa do časa odpi ra oči ter da pre mi ka tako roke kot noge. Med tem so za le po pobu do pos krbele čla ni -ce italijanske smučarske reprezentance, ki so se pred potovanjem v Maribor (na tekmovanje za Zlato lisico) mudile na treningih na Trbižu. Denise Karbon, Manuela Moelgg, Karen Putzer in druge »az-zurre« so se podpisale na štartno številko, ki so jo pred tem uporabile na smučarski tekmi. Številka, skupinska slika in osebno voščilo trenerja Mucha Maira so sestavljali simbolično darilo, ki so ga včeraj skupaj z željami za Merino čim hitrejše okrevanje prejeli starši Mladinine smučarke. I« I • • •• • v v • Karabinjerji iscejo nevpisane delavce Tržaški karabinjerji iz Ul. Hermet so v prejšnjih dneh zasačili tri delavce, ki so bili zaposleni brez ustreznih dokumentov. Dve osebi sta namesto neke gospe upravljala penzion v Ul. Ga-latti: ženski je nepravilnost stala celih 134 tisoč evrov. V Ul. Diaz pa so karabinjerji začasno zaprli lokal, v katerem je bila nezakonito zaposlena ena oseba: po plačilu 3.500 evrov kazni so lokal spet odprli. Tržaška pisateljica Nicoletta Costa v Miljah Tržaška pisateljica in ilustratorka otroških knjig Nicoletta Costa se bo danes ob 17.30 udeležila »praznika zajčka Giulia« v miljskem gledališču Verdi. Praznik je namenjen najmlajšim, ki bodo spoznali protagonista številnih knjig pisateljice, zajčka Giulia. Srečanje spada v okvir pobud, ki jih za otroke prireja Občina Milje. Filmski večer na Pončani V okviru filmske projekcije Trans Europe Express, ki jo prireja združenje Tina Modotti bodo jutri v ljudskem domu na Pončani (Ulica Ponziana 14) ob 20.30 predvajali film Giardini d'autunno režiserja Otarja Iossellani-ja. Vstop z izkaznico (10 evrov za ogled vseh filmov do decembra). Spoznajmo Virgilia Giottija Krožek za kulturo in umetnost začenja leto 2008 s pobudo, ki želi ovrednotiti lik tržaškega pesnika Virgilia Giottija. V dvorani Baroncini zavarovalnic Generali (Ulica Trento 8) bo danes ob 17.45 srečanje z literarnim kritikom Maurom Casellijem z naslovom »Il soggetto imminente. Let-tura di Virgilio Giotti«. Dokumentarni film o anarhični Carrari Mesto Carrara je znano po marmorju in po tem, da je zibelka mednarodnega anarhizma. Dokumentarni film »Non son l'uno per cento - Anar-chici a Carrara«, ki ga bodo predstavili jutri ob 20.30 v Ulici Mazzini 11, prikazuje različne poglede na anarhijo. Založnik, univerzitetni profesor, kipar, zgodovinar in tipograf razmišljajo o rojstvu gibanja in njegovih sodobnih posledicah (gibanje no-global, prekeriat, vojna, okolje), mimo vprašanj o nasilju, družbi in utopiji. Na srečanju, ki ga prireja anarhični krožek Germinal, bodo prisotni režiser Antonio Morabito, zgodovinar Gigi di Lembo in tipograf Donato Landini. Fotografska razstava miljskih Mustangsov Milanska fotografinja Daniela Lo Pinzino je v svoj objektiv ujela igralce miljske ekipe ameriškega nogometa Mustangs. Njene fotografije, ki prikazujejo strast in borbenost mla-deničev »v oklepu«, bodo na ogled na razstavi v baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a), ki jo bodo odprli jutri ob 19. uri. Pogovarjajmo se po nemško! Kulturno združenje Friedrich Schiller prireja jutri, ob 18. uri, v Ulici Co-roneo 15 (drugo nadstropje)srečanje, na katerem se bodo udeleženci lahko pogovarjali v nemščini o aktualnih temah in raznoraznih vprašanjih. Vstop je prost. Za informacije je na voljo telefonska številka 331-4805706. Publikacija umetnostnih fotografij cerkva Na pobudo župnijske skupnosti cerkve Naša gospa božje previdnosti v Ulici Don Minzoni 5 bodo v pastoralnem središču Pavla VI (Ulica Tigor 24/1) jutri ob 18. uri predstavili publikacijo, ki vsebuje fotografije znanih cerkva Notre Dame de Sion in Naše gospe božje previdnosti. / TRST Sreda, 16. januarja 2008 1 1 dsi - Ponedeljkov večer Manj znane strani življenja Juliusa Kugyja O knjigi Kugy v prvi svetovni vojni sta govorila avtor Enrico Mazzoli in Rafko Dolhar Gre za manj poznano in v celoti še neraziskano obdobje Kugyjeve-ga življenja, ko se je leta 1915, star 53 let prostovoljno javil za mesto alpin-skega referenta v avstrijski vojski in bil kot izredni poznavalec področja poslan v Julijce, koder je tekla fronta. Tri leta je bil v prvi frontni liniji, ob Ko-bariškem predoru je prišel do Vitto-ria Veneta, zaradi zalug pa je bil tudi odlikovan z medaljo. Med odmevnej-šimi podvigi beležimo opremljenje poti na Viš po severovzhodnem žlebu (to je omogočalo oskrbovanje vojaške postojanke na vrhu skozi celo zimo), organiziral je vojaško plezalno šolo v Trenti, na Višu je postavil Far-adayevo mrežo in tako preprečil veliko nevarnost strel, zaradi njegovega poznavanja morfologije ni v plazovih umrl niti eden njemu zaupani vojak, še po seb no dra go ce na pa je bi la nje -gova pomoč pri iskanju lokacij za obstreljevanje italijanskih topniških in drugih položajev. Knjigo Enrica Mazzolija Kugy v prvi svetovni vojni, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu prof. Marije Cende pri tržaški založbi Mladika, je ob avtorju predstavil velik poznavalec Julijcev in Kugyja Rafko Dolhar. Najprej je podrobno orisal Kugyjevo življenjsko pot, kije sicer videla luč sveta v Gorici, rodil pa se je koroškemu potujčenemu Slovencu in hčerki tržaškega pesnika Jovana Veselega Koseskega. Do šestega leta je rastel le v italijanskem duhu in jeziku, pozneje pa ga je oče vpisal v nemške šole in tudi doma je zavladala nemščina. Na Dunaju je Kugy dokončal pravo, po oče to vi smr ti pa je z bra tom prevzel v Trstu družinsko podjetje za preprodajo kave in južnega sadja. Vseskozi sta ga spremljali velika ljube zen do glas be, še po seb no rad je or -glal, in do hribov (v Vzhodnih in Zahodnih Julijcih je izvedel preko petdeset pr ven stve nih sme ri), bil je še stras ten bo ta nik. Ve li ko življenj sko pre lo mni co je predstavljala prva svetovna vojna, za katero se je zavestno odločil iz čuta dolžnosti in domoljubja, ni pa pozneje nikoli o tem govoril ali pisal. Še več. Pustil je testamentarno določilo, da se deveto poglavje knjige Iz življenja gornika objavi trideset let po njegovi smrti. Zakaj? V tem poglavju je opisal vojni čas, ve del pa je, da bi mu ta be se -da v fašistični Italiji utegnila škoditi. Med dru gim je na mreč v njem iz ra - Enrico Mazzoli in Rafko Dolhar na večeru DSI KROMA zil željo, da bi v steno Viša vklesali napis Cave italicam fidem, Varuj se italijanske zvestobe, v opomin na predvojno ravnanje, ko je Rim obrnil hrbet dolgoletni avstro-ogrski zaveznici. Dolhar pa je ob tem podčrtal, da smo že ne kaj let Slo ven ci edi ni ime li vpogled v celotno Kugyjevo biografsko sliko, leta 1995 je namreč omenjeno deveto poglavje izšlo v prevodu Li-lijane Avčin z naslovom Vojne podobe iz Julijskih Alp. Poznavanju Kugyjevega življenja še nis mo pri šli do dna, še ve li ko lah -ko postorimo na področju drugih virov, saj smo se do da nes opi ra li pre -tež no na to, kar je Ku gy sam na pi sal o sebi, je v posegu podčrtal Mazzo-li. V to smer že gre knjiga Kugy v prvi svetovni vojni, ki je najprej izšla v italijanščini, nato v slovenščini, kaže pa, da bo našl a svoj o pot tudi nemška ena či ca. ( tj) Srečanje z Lucianom Morandinijem Danes bo ob 17.30 v Krožku zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1 - 6. nadstropje) kulturni animator Edoardo Kan-zian v sodelovanju z neprofitnim združenjem »Il pane e le rose«, Pen Klubom iz Trsta in Založništvom tržaškega tiska vodil srečanje s pesnikom, časnikarjem in literarnim kritikom Lucianom Morandinijem. Predstavil bo njegovo knjigo »Camminando cammi-nando - Iti, hoditi«, ki je izšla pri ZTT. Poleg avtorja bodo spregovorili še Claudio Grisancich, Roberto Dedenaro, Marko Kravos, Claudio H. Martelli, Marina Moretti, Liliana Saetti (igralka) in Fabio Sfregola (glasbenik). Luciano Morandini se je rodil leta 1928 v kraju San Giorgio di Nogaro. Pesniško je začel nastopati z generacijo Pier Paola Pa-solinija, Amedea Giacominija in Lela Cjantona. Do danes je izdal celo vrsto pesniških zbirk, še pred samim izidom zadnje dvojezične pesniške zbirke pa je izšlo nekaj njegovih slovenskih prevodov. V zbirki »Camminando camminando - Iti, hoditi« so zbrane pesmi iz zadnjih dveh njegovih zbirk »Camminando camminando« in »Lemmi in fila«. Tečaj slovenskega jezika za začetnike Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prireja tečaje slovenščine za začetnike, ki bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah na sedežu v Ulici Val-dirivo 30 (drugo nadstropje). Informacije lahko dobite v tajništvu (od 17. do 19.30) ali na telefonski številki 040/761470 oz. 040/366557. Podpora sklada Flajban Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flajban«. Glavna podpora znaša 1500 evrov za vsako naslednje leto, v koliko bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne podpore bo društvo po svojih možnostih upoštevalo tudi ostale prošnje viso-košolcev. Podpora je namenjena vi-sokošolcem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Podrobnosti in razpis so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 31. januarja 2008. Tečaj arabskega jezika in kulture Italijansko-arabsko kulturno združenje Addiwan prireja prvo in drugostopenjski tečaj arabskega jezika in kulture . Tečaja se bosta začela v ponedeljek, 21. januarja, in bosta potekala ob ponedeljkih in sredah v centru za prostovoljce v Ul. Torrebianca 21 (prvo nadstropje). Za informacije sta na razpolago telefonski številki: 348/7736593 ali 388/9243502. V Miljah prireditev rotarijskih klubov Rotarijski klub Koper-Capodistria in Rotary klub Muggia-Milje vabita v petek, 18. januarja, ob 18. uri v Gledališče Verdi v Miljah na prireditev »Prijateljstvo brez meja/ Rotary brez meja«. Na prireditvi bosta objavila razpis dveh nagrad za diplomsko ali podiplomsko delo študentov Univerze na Primorskem in Univerze v Trstu. Dogodka se bodo poleg rotarijcev iz obeh držav udeležili župani Milj, tržaškega Krasa, občin slovenske Istre in Krasa ter prorektor Univerze v Trstu in predstavnik Univerze na Primorskem. Na njej bodo nastopili zbori Iller-sberg iz Trsta, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in zbor Zavoda Združenega sveta mednarodne šole Devin. državna knjižnica - Do srede februarja je na ogled razstava o avstrijskem dramatiku in zdravniku Arthur Schnitzler in njegov svet Na ogled številni panoji, preko katerih bodo obiskovalci spoznali njegovo ustvarjalno življenje - Zanimivo tematsko postavitev uredil prof. Reitani Zanimiva razstava bo odprta do srede februarja KROMA Preko šestdeset panojev, ki razdeljeni vosemnajst sekcij zaobjemajo bogato življenjsko pot Arthurja Schnitzlerja, dunajskega dramatika in zdravnika. Od Dunaja do Evrope: Arthur Schnitzler in njegov čas je naslov razstave, ki so jo včeraj odprli v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6). Uredil jo je germanist Luigi Reitani, docent na vi-demski univerzi: »Razstave si nismo zamislili kronološko, ampak tematsko: vsaka tema, skupno jih je osemnajst, predstavlja veliko okno, skozi katero lahko obiskovalec pogleda v Schnitzlerjev svet.« Slednjega lahko obiskovalec spozna skozi odlomke iz dnevnika, ki ga je Schnitzler pisal celih petdeset let, iz raznih pisem, fotografij in seveda spremnih besedil kustosa razstave Luigija Reitanija. Arthur Schnitzler je živel v »ma-gičnem» dunajskem obdobju na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje; vzdušjefin de siecla , ki je vladalo v prestolnici avstro-ogrske monarhije je Schnitzler učinkovito upodobil v svojih dramskih tekstih (na primer v delih Das weite Land - Prostrana dežela, Liebelei - Ljubimkanje). Sicer pa je Schnitzler sledil sledem svojega očeta in opravljal zdravniški poklic. Približal se je psihoanalizi in Sigmundu Freudu, bil strasten in nezvest ljubimec, oče dveh otrok. Rad je potoval, se večkrat ustavil v Trstu, kjer je živel njegov prijatelj Albert Frankfurter, direktor avstrijskega Lloyda; ena od predstavljenih fotografij upodablja tudi družinske počitnice na Brionih ... Schnitzler je bil protimilitarist, zaradi svojih židovskih korenin tudi tarča številnih antisemitskih napadov. Umrl je leta 1931, njegov sin je pred vse hujšim nacizmom emigriral v Združene države Amerike. Nekaj razstavnih panojev je posvečenih tudi tragični zgodbi hčerke Lili, ki je po poroki s fašističnim oficirjem Cappellinijem storila samomor, ko ji ni bilo še dvajset let. Schnitzler je v svoj dnevnik takrat zapisal: tistega julijskega dne se je moje življenje zaključilo ... Razstava, ki jo je včeraj odprl deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz, bo na ogled do 15. februarja (ponedeljek-petek 9-18, ob sobotah 9-13). V sklopu Trst Film Festivala, ki se začenja jutri, pa bodo zavrteli tudi osem filmov, ki so jih posneli po Schnitzlerjevih delih. Med njimi je tudi Ku-brikov Eyes Wide Shut. (pd) 10 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI REPENTABOR - Božični koncert v cerkvi Device Marije Vnebovzete Božične melodije priklicale številno publiko Mladi in manj mladi pevci poskrbeli za prijetno vzdušje Tudi otroci so s pesmijo pričarali božično vzdušje KROMA V zadnjih tednih se po raznih cerkvah in društvenih prostorih vrstijo božični koncerti, ki s prijetnimi božičnimi melodijami družijo mlade in manj mlade pevce in poslušalce. V tem duhu je prejšnjo soboto, 12. januarja, vrepentabrski cerkvi Device Marije Vnebovzete potekal božični koncert v organizaciji Razvojnega združenja Repen-tabor in Župnijske skupnosti Repentabor. Na koncertu je sodelovalo veliko število nastopajočih: domača otroška pevsko-glasbena skupina, župnijski otroški pevski zbor »Zvonček«, župnijski zbor Repentabor in mešani pevski zbor »Združeni zbor Repentabor«, ki vključuje pevce z obeh strani meje. Kot posebni gostje večera pa so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora iz Žage pri Bovcu pod vodstvom Rada Uršiča. V poldrugi uri trajajočem koncertu so se zvrstile predvsem različne božične skladbe ter nekateri ljudski napevi. Repentabrsko svetišče, kije že stoletja simbol povezovanja, miru in harmonije, je tudi tokrat združilo ljudi iz bližnje in širše okolice ter omogočilo druženje vseh generacij. D.R. KRIŽ - Predavanje profesorja Jožeta Pirjevca Veliko zanimanje za zgodbo o zakonu džungle v mednarodnih odnosih V petek, 11. januarja, je SKD Vesna v sodelovanju z vaško sekcijo VZPI-ANPI gostilo mednarodno znanega novinarja in profesorja, gospoda Jožeta Pirjevca, ki se je kot vsako leto, kljub veliki zaposlenosti, prijazno odzval vabilu društva. Predavanje je bilo tokrat posvečeno aktualni tematiki, in sicer zakonu džungle v mednarodnih odnosih. Udeležba je bila množična in občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanju ter aktivno sodelovalo. Profesor Pirjevec je zelo jasno in izčrpno orisal današnjo politično in ekonomsko situacijo ter spregovoril o problemih v ZDA, v Rusiji in drugje po Evropi, pa tudi o nam bližnjih zadevah, oziroma o Italiji, ki danes doživlja krizno obdobje, ter o situaciji Slovencev po padcu meja in tudi o odnosih med Slovenci in Hrvati. Obenem je gost obrazložil današnjo situacijo v Kosovu in kako bi lahko Slovenija, ki sedaj predseduje Evropski uniji, ukrepala glede te. Zanimivemu predavanju je sledila živahna debata, med katero so se pojavila različna mnenja. Predavatelj je mirno, sproščeno in zelo izčrpno odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Dve uri sta minili kar hitro in je napočil čas, ko smo se morali posloviti od cenjenega gosta. Tudi letošnje predavanje je vzbudilo veliko zanimanja med številnim občinstvom, ki je zadovoljno odhajalo iz dvorane. (NikF) Utrinek s petkovega predavanja PALAČA COSTANZI - Razstava Mir z umetnostjo v svetu brez meja v »WJf'M- JVjf'/fpm Mt'ttiri 1 JL jm^- ■ V i, t V Palači Costanzi so v soboto odprli 12. mednarodno razstavo sodobne umetnosti, ki nosi naslov »Mir z umetnostjo v svetu brez meja« (na posnetku Kroma). Osemin- devetdeset umetnikov iz številnih italijanskih dežel, iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Grčije, Albanije in nekaterih držav Južne Amerike razstavlja svoja likovna ali kiparska dela. Med njimi so tudi Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin, Anica Pahor, Klavdij Palčič, Deziderij Švara in Boris Zuljan. Včeraj danes [I] Lekarne dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, SREDA, 16. januarja 2008 MARCEL Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.06 Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 1.03. Jutri, ČETRTEK, 17. januarja 2008 ANTON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 79-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (040 308982), Ul. Pic-cardi (040 633050), Milje - lungomare Venezia 3(040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi, Ul. Roma 15, Milje - lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s pre- ALCIONE - 19.00, 21.15 »Across the universe«; 17.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Io sono leggenda«. ARISTON - Dvorana je zasedena. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Io sono leggenda«; 16.30 »La bussola d'oro«; 18.15 »Natale in cro-ciera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il miste-ro delle pagine perdute«; 20.05 »La promessa dell'assassino«; 18.45, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«; 16.05 »Uibu - Fantasmino fifone; 18.00, 22.00 »Halloween the beginning«; 16.05 »Bee movie«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'allena-tore nel pallone 2«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lus-suria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«. FELLINI - 16.30 »Bee movie«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bianco e nero«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 17.50, 21.50 »Alieni proti pre-datorju«; 17.50 »Petelinji zajtrk«; 20.30 »Jaz, legenda«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »La bussola d'oro«; 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 4: 16.30, 18.20 »Come d'incanto«; 20.15, 22.15 »Una moglie bellissi-ma«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KI N EMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »L'al-lenatore nel pallone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.00 »Leoni per agnel-li«; Dvorana 4: 17.20, 19.50 »L'amo-re ai tempi del colera«; 22.15 »Il mi-stero delle pagine perdute«; Dvorana 5: 17.30 »Natale in crociera«; 20.00, 22.00 »Una moglie bellissi- H Prireditve KD FRAN VENTURINI iz Domja v sodelovanju z župnijo Dolina in pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na koncert božičnih in sakralnih pesmi v izvedbi MePZ Fran Ventu-rini pod vodstvom Cinzie Sancin, v petek, 18. januarja 2008 ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice v Krogljah. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v četrtek, 17. januarja 2008 na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 18.uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturni program po sledečem sporedu: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmje-rej kej nauga...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturnega programa bo v soboto, 19. januarja 2008 ob 20.30 v Sren-jski hiši v Borštu. / TRST Sreda, 16. januarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče - mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU predstava...ki v%ame sapo ñ Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene In kostumi: Miha Golob prevod: Gašper Malej Slovenska praizvedba Glasbena matica -šola M.Kogoj TRST vabi na NOVOLETNI KLAVIRSKI KONCERT danes sreda, 16. januarja, ob 20.30 ponovitve januaija: 18,19.(it.n.), 20.(var.otr.), 22, 23.(it.n. in var. otr); ponovitve februarja: 19,20.(it.n.), 22,23,29.(var.otr.) Zaželjena predhodna rezervacija, ki zapade 30 minut pred pričetkom predstave. Aboneruti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 Jimnii iuawtw H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) in v Bar-kovljah, v ul. Vallicula, 11 (040-417393) imajo možnost obiska še v četrtek, 17.januarja 2008. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Cara-vaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. SREDNJA ŠOLA KOSOVEL sporoča, da bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Opčinah informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN sporoča, da bo dne 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu šole v Nabrežini informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali 1. razred. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 18. januarja 2008 od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno va- Loterija 15. januarja 2008 bljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR (ul. Fausin 12) sporoča, da bo v petek, 18. januarja 2008, ob 17.30, informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred srednje šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sledečem razporedu: OV U. Vrabec -Bazovica v četrtek, 17. januarja 2008 od 10.30 do 11.30; OV A. Fakin - Repen v petek, 18. januarja od 10. do 11. ure; OV J. Košuta - Križ v petek, 18. januarja od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. M Izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj For-ni di Sopra po zelo ugodni ceni 25,00 evrov, ki vključuje prevoz in smučarsko karto po sledečih datumih: 20. in 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7.uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). ¿i Čestitke Bari 12 S2 4 61 BB Cagliari B 4B 7 82 62 Hip hip hura! Naš tatko IVO 40 Firence 67 70 62 11 B let ima. Vse najboljše za tvoj rojstni Genova S9 74 69 6 S0 dan, ti iz srca želita Jana in Peter. Milan SS 8S 79 80 77 Malega Štefana, mamico Ireno Neapelj S0 80 81 8 6S in očka Mirana je osrečil prihod ma- Palermo 62 71 B1 66 77 le NINE. Z njimi se veselimo drugi Rim 88 10 S4 44 B1 bratranci Aljaž, Andrej, Matej, Mar- Turin 87 B0 BB 7B 20 tin in Jernej, juhuhu! Benetke 29 68 S8 46 8B Nazionale 1 42 18 24 26 Super Enalotto št. 7 12 50 55 62 67 88 jolly29 Nagradni sklad 3.075.801,01 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.973.992,99 € I dobitnik s 5+1 točkami 615.160,20 € II dobitnikov s 5 točkami 55.923,66 € 1.336 dobitnikov s 4 točkami 460,44 € 51.700 dobitnikov s 3 točkami 11,89 € Superstar 1 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami 46.044,00 C 155 dobitnikov s 3 točkami 1.189,00 C 2.806 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.090 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.657 dobitnikov z 0 točkami s,00C JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 19. januarja 2008 letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri pokopališču na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe pilatesa vsak četrtek s sledečim urnikom 18-19, 1920, 20-21. Za vpis in pojasnila na tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem KRUT in SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata ...srečajmo se popoldne klepet ob skodelici čaja z ogledom slovenskega filma TO SO GADI jutri, 17. aprila ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S.Francesco 20 sedežu v Naselju Sv. Mavra 124, Se-sljan, in sicer ob torkih po sledečih datumih: 22. januarja, 19. februarja in 18. marca 2008 od 14.ure do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel. 040299145. PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na prvo redno sejo, ki bo danes, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 7. februarja ob 20.30. Tečaj bo trajal do 10. marca 2008. Točen razpored srečanj, ki bodo potekala enkrat tedensko večinoma ob sredah, bo vsakdo prejel na prvem srečanju. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 16. januarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »To so gadi«, režija Jože Bevc, ki bo v četrtek, 17. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20. OFS STU LEDI vabi osnovnošolce danes, 16. januarja 2008, od 17.30 do 18.30 v gledališče France Prešeren v Boljuncu, na delavnico o slovenskih otroških plesnih igrah. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI IN KLUB ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI »DOLINA« vabita na srečanje z naslovom »Kaj lahko naredim za svoje zdravje?«, ki bo danes, 16. januarja 2008 od 19.30 do 21.30 v prostorih OŠ Prežihov Voranc v Dolini. Vsebine predavanja, ki ga bo vodila operaterka Nataša Škabar, so sledeče: kaj je zdravje, kultura pitja, vožnja in alkohol, nosečnost in alkohol, preventiva za mladostnike, izhod: klub. OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. januarja 2008 ob 19.30 v Kastelcu pri Vladotu. Prosim, da potrdite prisotnost na št. 335-1819315 (Ivo) ali 335-1819316 (Goran). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 19. januarja 2008 ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, predavanje na temo »Ritmična masaža«. Srečanja s praktičnimi demonstracijami sodi v sklop ciklusa o spoznavanju antropozofske medicine. Predaval bo Roberto Fer-netti, predsednik italijanskega združenja terapevtov za ritmično masažo. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na otvoritev razstave »Življenje v treh dimenzijah«. Razstavljata Stojan Ražem in Dorotea Brun-dula; predstavlja slikar Marjan Mi-klavec; glasbena kulisa Tamara Ražem (klavir), Damjan Locatelli (bariton). Otvoritev bo v soboto, 19. januarja, ob 20. uri. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo 20. januarja 2008 zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. pokal ZSŠDI. Tekmovanje bo v Forni di Sopra s pričetkom ob 9.30. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo do četrtka na društveno št. 347-5292058 ali pri odbornikih na št. 340-1653533 (Valentina) in 348-4702070 (Mirjam). Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«. Tečaj je brezplačen. Odvijal se bo v nedeljo, 20. januarja 2008 od 10. do 13. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 3358414149 ali spletni strani www.asso-ciazionetao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12.ure; potrebne informacije in pojasnila pa dobite v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.040-2017370. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 22. januarja 2008, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Pravljico »Janko in Metka« bo animirala lutkovna skupina Tipitapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 22. januarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o vinih z območja Bodenske-ga jezera (Nemčija) s pokušnjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 334219540. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja 2008 sklican deželni svet s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v De-vinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja 2008 ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandor-ligo-dolina.it. S Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni! AGRITURIZEM PRI KUKUKOVIH v Doberdobu je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. GOSPA nudi nego obraza in pedikuro na domu. Tel. 347-0641636. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, za oskrbo starejše osebe ali varstvo otrok. Klicati na tel. št. 331-9078762. IŠČEMO dve gospe z izkušnjami za delo z nepokretno osebo. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-412709. KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 340-8222194. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. PRODAM kamnit kraški portal. Klicati na tel. št. 334-6475337. PRODAM kombi Renault Master s klimo. Pokličite na št. 335-6322701. PRODAM Volvo V40 T4 full optional, letnik 1999, prevoženih 172.000 km, v zelo dobrem stanju in z novimi zimskimi gumami. Tel. +39-338-3910086. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v Ulici Montebello; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopal- S Poslovni oglasi DRVA hrastova mešana bukev, metrsko rezana, prodajam. Tel. 00386-51-246111 Benčič. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. TRGOVINA START SPORT zaposli prodajalko/ca part-time. Tel. 040-213193. V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 nica, shramba in veranda za 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 348 3518496. PRODAM avtodom WV LT 28, letnik 89. Tel. 333-6727601. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM pomivalni stroj Whirpool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. PROSTORE »OPEN SPACE« DAJEMO V NAJEM v centru Boljunca. Tel. 3484718441 od 9. do 12. ure. STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. št. 328-9699156. STANOVANJE veliko 85 kv. m. dajemo v najem v Križu. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 334-2895307 ali 040-220729 V CENTRU BOLJUNCA dajemo v najem manjše stanovanje, primerno za ambulanto. Tel. št. 348-4718441 od 9. do 12. ure. Bi Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. Prispevki V spomin na drage starše in sina darujeta Anica in Marjo Malalan 20,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na g. Giorgia Dovgana daruje družina D'Andrea 30,00 evrov za KD Rovte. V spomin na drago taščo Tatjano Rija-vec daruje pevovodja Danijel Grbec 150,00 evrov za MePz Slovenec-Slavec. V spomin na Pepija Miliča in Marija Pu-riča darujeta Ladi in Olga Rebula 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na prijatelja Lučka Legišo daruje družina Terčon 50,00 evrov za cvetje v slivenski cerkvi. ^ Zapustila nas je naša draga Iolanda Roncelli Žalostno vest sporočajo svakinja Almira, nečaka Silvana z Borisom, Markom in Angelo ter Elio z Donatello in Francesco, sestrični Alma in Norma. Pogreb bo v petek, 18. januarja ob 11.20 v ulici Costalunga. Konkonel, 16. januarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 12 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI TRŽAŠKO GLEDALIŠČE LA CONTRADA - Domača produkcija Premalo lahkotna in nekoliko »ostarela« Cowardova komedija Angleški pisec Noel Coward je »zvezdniškega Garryja« močno zakoreninil v čas in v kraj Gledališče La Contrada se po prazničnem premoru spet predstavlja svojim abonentom v Bobbiovi dvorani v Trstu z novo predstavo v lastni produkciji; tokrat je tržaška zasebna gledališka hiša ubrala nadvse svetovljansko pot, v polnem pomenu besede, saj se je odločila za lahkotno komedijo Noela Cowarda, enega najbolj priljubljenih angleških komediografov 20. stoletja, s pro-ta go nis tom, šar mant nim igral cem, ki se spro šče -no giblje med pripadniki višjih razredov. Izvirni naslov Present Laughter, ki se ironično navezu- Gianfranco Jannuzzo in Daniela Poggi kot Garry in Liz je na protagonistov strah pred staranjem, je citat iz Shakespearove Dvanajste noči in bi bil kot tak za neangleško občinstvo precej nerazumljiv, zato se je prevajalec Masolino D'Amico odločil, da se bo na italijanskih odrihn komedija že v naslovu Il divo Garry osredotočila na zvezdniškega glavnega junaka. V predbožičnem času leta 1899 rojeni Noel Coward je bil vsestransko uspešna in priljubljena oseb nost, ne sa mo kot av tor gle da liš kih del, igralec in režiser, temveč tudi kot skladatelj pri- jet nih po pevk in kot sce na rist, bil je Chur chil -lov osebni prijatelj in v zelo tesnih odnosih z mar si ka te rim čla nom kra ljev ske dru ži ne, ce lo kraljice same, ki ga je leta 1970 povzpela v viteza. Vrh vse ga se je No el Co ward s svo jim ek stra -vagantnim obnašanjem in oblačenjem med Angleži uveljavil kot nekakšna prva »popikona« in prvi predstavnik »cool Britanije«, ki se je uveljavi la v po znej ših po voj nih le tih. Cowardova osebnost je delno razpoznavnja tudi v komediji Present Laghter, ki jo je spisal leta 1939 in prvič uprizoril leta 1942, ko je, kot velikokrat pozneje, igral tudi glavno vlogo. Prota-go nist je po pu la ren in šar man ten, a tu di ego cen -tričen igralec, Garry Essendine, ki se pripravlja na dolgo turnejo daleč od Londona. Obkrožajo ga prijatelji in kolegi, zlasti pa ženske, ki so tako ali drugače zaljubljene vanj; mlada igralka Daphne in povzpetniška prijateljeva žena Joanna ga hočeta zapeljati, medtem ko nad njim bedi ta za ščit niš ka taj ni ca Mo ni ca in raz um na biv -ša žena Liz. V Garryjevo vedno polno hišo, za kate ro skrbi ta tem pe ra ment ni slu žab nik in ku ha -rica, vdira še čudaški mladi dramatik. Gre za komedijo, ki je polna značilnega angleškega humorja, zelo briljantna in duhovita, z učinkovitimi situacijami, a zelo vezana na čas, v katerem je nastala. Še v šestdesetih letih so tudi gledalci zunaj Velike Britanije razpoznavali družbo, ki jo je delo prikazovalo, kot tudi njene konvencije, čeprav so jim je bile v marsikaterem pogledu tuje, danes pa so se takratna družbena pravila povsem razblinila in komedija je izgubila svojo sporočilnost. V Londonu jo sicer še vedno radi postavijo na oder, z odličnimi igralci, tudi v tej sezoni, drugje po svetu pa učinkuje kot čudna stara dama iz tuje dežele, tudi v Contradini postavitvi, kljub skrbni režiji Francesca Macedonia, ki se je z ljubeznijo lotil vsakega lika. Predstava je namenjena Contradini italijanski turneji, zato je marsikatera vloga zaupana igralcem državnega slovesa. Tako nastopa v vlogi glavnega junaka Gianfranco Jannuzzo, ki fizično ne-dvo mno po pol no ma us tre za li ku šar mant ne ga igralca, ki bi bil s trohico lahkotne ironije več tudi značajsko bolj prepričljiv; Garryjevo umirjeno, a duhovito bivšo ženo Liz pa prepričljivo igra Daniela Poggi. Zelo duhoviti so igralci stranskih vlog, zlasti Paola Bonesi kot natančna Garryjeva tajnica Mo ni ca, Gi o van ni Bo ni kot iz ku še ni slu žab nik Fred in Ma ri a Se re na Ci a no kot ku ha ri ca in plem -kinja Lady Saltburn, pa tudi Mirko Soldano kot čudaški mladi pisec in Adriano Giraldi ter Davide Calabrese kot Garryjeva prijatelja, ki sta oba zaljubljena v brezobzirno Joanno. Danila Stalteri igra Jo an no, Al ber ta Iz zo pa mla do igral ko Dap hne. Kostume je ustvaril Fabio Bergamo, sceno Andrea Stanisci, glasbeno kuliso Massimiliano Forza. Pred premiero v Bobbiovem gledališču v Trstu je predstava doživela že nekaj predstavitev, ven dar je še ved no ču ti ti, da se mo ra tu in tam še malo uteči. (bov) LJUBLJANA La La La Human Steps trikrat Po petih letih se v Ljubljano med 16. in 18. januarj em vrača ena najboljših skupin sodobnega plesa La La La Human Steps pod vodstvom kanadskega koreografa Edouarda Locka. Ta je na ponedeljkovi novinarski konferenci o predstavi Amjad povedal, da se navdihuje pri baletih Labodje jezero in Trnuljčica, a ju postavlja v sodoben kontekst. Skupina La La La Human Steps, ki jo je Lock ustanovil leta 1980, je v Sloveniji gostovala leta 2000 s predstavo Salt, leta 2003 pa z Amelio, po kateri nosi ime tudi eden od abonmajev Cankarjevega doma. Lock je s skupino tokrat prvič pripotoval v Slovenijo. Vodja programa gledališča in plesa v CD Alja Predan je Locka označila za enega od desetih stebrov sodobnega plesa v drugi polovici 20. stoletja, ki vedno znova navduši z izrednim tempom in hitrostjo izvajanja posamezne koreografije. Zasedba, v kateri imajo vsi plesalci klasično baletno izobrazbo, je na evropski turneji, ki traja od oktobra do marca. Na zelo ugodne odzive je predstava Amjad tako že naletela v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji in na Švedskem. Lock je povedal, da ga dejstvo, da sta klasična baleta iz časa romantike Trnuljčica in Labodje jezero tako globoko zasidrana v kolektivni zavesti, fascinira, saj ga je od nekdaj zanimal fenomen spomina. Njegova predstava Amjad se tako spominsko sicer referira na klasiko koreografa Mariusa Petipaja, vsaj v tolikšni meri, da gledalec lahko prepozna izvore, hkrati pa jo koreo-grafsko nadaljuje v skladu s sodobnim časovnim kontekstom. Nekaj podobnega velja za glasbo. Lock se je obrnil na skladatelja Gavina Bryersa, kije izhajal iz glasbe Čajkovskega za oba baleta. Nova interpretacija obeh del ostaja zvesta tradiciji izvirnega glasbenega obdobja, medtem ko je glasba, kije izvorno namenjena celotnemu orkestru, prirejena za ansambel komorne glasbe. Štiričlanska zasedba bo glasbo na odru izvajala v živo. Predstavo Amjad, katere ime izhaja iz orientalskega sveta, ta je bil med romantiki zelo priljubljen, si bo v Linhartovi dvorani mogoče ogledati trikrat, od drevi do petka, vsakič ob 20. uri. (STA) LJUBLJANA - Cankarjev dom Na ogled grafični listi A. Palladia Razstava Andrea Palladio: Komentarji Julija Cezarja, ki bo v 1. preddverju Cankarjevega doma na ogled do 9. februarja, v sodelovanju z Italijanskim kulturnim inštitutom ponuja ciklus 42 grafičnih listov iz let 1572-1973, iz zasebne zbirke Rinaldi. Dela predstavljajo ob 500-letnici rojstva arhitekta Palladia (1508-1580).Komentarji Julija Cezarja slovitega pa-dovanskega arhitekta kažejo na arhitektovo prenovljeno zanimanje za proučevanje antične zgodovine. Cezarjeve podvige je ilustriral z veliko sposobnostjo povzemanja, grafične liste zaznamujejo stroga geometričnost, čistost znaka in jasnost prostorov, je ob razstavi zapisala Nina Pirnat Spahic, vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu. Palladio se je seznanjal s klasicističnim študijem ter klasično arhitekturo pod vplivom Vitru-vija in sodobnikov, kot sta arhitekta Bramante in Alberti. Palladio je tudi sinova Leonida in Orazia usmeril k študiju klasične kulture. Naredila sta prve grafike za Komentarje, toda njuna prezgodnja smrt je očeta prisilila, da je nadaljeval delo, ki ga je končal v letih 1573-1574. Cezarjevi podvigi so opisani na 42 grafikah z izjemno geometrično natančnostjo, te so tudi dokument za razumevanje arhitektovega značaja. (STA) LJUBLJANA - Mladinska knjiga Priprave na izid slovenskega prevoda sedme knjige o Potterjevih dogodivščinah V navadi je že, da izid nove knjige o Harryju Potterju avtorice J.K. Rowling spremlja zabava, najpogosteje v obliki preoblačenja v romaneskne junake. Nič drugače ne bo v Sloveniji. V 11 knjigarnah Mladinske knjige bo na predvečer slovenskega uradnega izida zadnjega Potterja, 15. februarja, vse v znamenju čarovništva. Zadnja od sedmih knjig o Potterju nosi slovenski naslov Svetinje smrti, za katerega je ponovno poskrbel prevajalec Jakob J. Kenda. Ta je za založbo Epta prevedel prvih pet potterjevskih knjig, šesto so pri založbi zaupali Branku Gradišniku. Njegov prevod je naletel na veliko neodobravanje slovenskih bralcev, vajenih nenavadnih neologizmov, ki si jih je poprej zamislil Kenda. Ob stoj za lož be Ep ta je v vmes -nem času postal vprašljiv, zato je izid sedme knjige prevzela Mladinska knjiga. Neuradno bo največja slovenska založba ponovno izdala vseh sedem knjig, prevod šeste pa bo še enkrat opravil Kenda. Iz Mladinske knjige so sporočili, da je uradni izid knjige določen za 16. februar, v prednaročilu pa si je izvod že mogoče zagotoviti z 10-odstotnim popustom. V pripravi je tudi prenovljena internet-na stran www.harryjezakon.com, ki bo pred vi do ma ak ti vi ra na v dveh ted nih. Kot obljubljajo pri Mladinski knjigi, se bo v njihovih 11 knjigarnah po vsej Sloveniji zelo veliko dogajalo na predvečer izida zadnjega Potterja: ob 19.39 se bo pričel ča-rovniški večer. Točno ob 20. uri pa bodo najbolj neučakani knjige že lah ko ku pi li. Obiskovalci naj pridejo preoblečeni v svoj najljubši lik iz knjige. Pričakali jih bodo čarovniški napitki in prigrizki, čarovniški knjigarji in knjigarke. Med ljubitelju Potterja bodo v vsaki od knjigarn izbrali najboljšega čarovnika, ki bo za nagrado prejel - kaj drugega kot Sveti nje smr ti. ( STA) Julija lani je izšel angleški izvirnik ANSA / KULTURA Torek, 15. januarja 2008 13 eseji, intervjuji, govori - Miroslav Košuta: Teža sončnega Samorefleksivni, tudi polemični zapisi Gre za knjigo Odgovorov, govorov in zagovorov, kot pravi podnaslov aktualno - J. Kostnapfel: Zakaj vojna Vojna je neozdravljiva duševna bolezen Miroslav Košuta, ki ga literarni zgodovinar Boris Paternu slikovito označuje za »zadnjega mornarja sicer zelo celinske slovenske poezije«, je ena ključnih osebnosti slovenske skupnosti in njene kulture v tako imenovanem zamejskem prostoru v Italiji. Iz rodnega Križa visoko na Kraškem robu s še vedno pretežno slovenskimi vasmi ima lep razgled, predvsem pa lahko zviška gleda na Tržaški zaliv z mestom, ki mu je dalo ime, in nekdaj povsem slovenskim obrežjem. Ta razgled v veliki meri zamejuje tudi njegov predvsem pesniški literarni svet. Od leta 1963 je objavil deset zbirk in vmes nadrobil še več kot dvakrat toliko na-slo vov za otro ke in mla di no - če sme mo to pi sa nje lo -čiti od pesnjenja za »resnejše« odrasle. Kot človek, zapisan gledališču, je Miroslav Košuta tudi dramatik in kot vsestransko angažiran kulturnik povrhu še publicist, ki zna zastaviti besedo ne le ob zgolj pesniških, temveč tudi ob najbolj občutljivih narodnih in političnih vprašanjih. Ta raven njegove dejavne in prepoznavne navzočnosti, zajeta v samorefleksivnih, polemičnih in esejističnih zapisih in intervjujih, je osrednji predmet pričujoče knjige. Podnaslovu Odgovori, govori in zagovori sledi tudi njen notranji ustroj. V Zapisih in orisih Košuta najprej piše o sebi in svojem zapletenem razmerju s Trstom ter o stiskah, a tudi tre nut kih mi los ti na če lu tr žaš ke ga stal ne ga gle da li šča. V zapisu izpred desetih let na primer v mislih premer-ja pot od ne ke ga dalj ne ga ča sa ob roj stvu, ko so bi li edi -ni Italijani v domačem kraju karabinjerji in učiteljice, do izteka minulega stoletja, ko so mu usodne spremembe topografije naredile življenje težko, neveselo in ga globoko prizadele v ponosu in ljubezni. Tudi v zapisih iz poznejših let, kljub preživetju neprenehoma ogroženega gledališča, najbrž ne bi bil niti za spoznanje manj zaskrbljen nad sivino neba nad tem tudi svojim mestom, zapredenem v lažne mite, kot pravi, če ne bi bilo v letih mrz lih in te mač nih dni tu di pe šči ce svet lih ve če rov z opojem aplavza in sateliti sijočih oči. Drugi razdelek Besede v eter in veter prinaša govore in nagovore Miroslava Košute na proslavah in počastitvah. Tukajšnje besede, ki nočejo biti »goveje prežvekovanje skozi sedem želodcev«, prav tako bolj kot slovesno navdušenje preveva zaskrbljenost nad sedanjostjo in prihodnostjo manjšine - tudi, če ne predvsem zaradi »razkola, zasejanega med ljudi zaradi takšnih in drugačnih računov in političnih obresti«. So pa tudi upor zoper iskanju krivde in odgovornosti zgolj pri drugih: »Na nas je, da se stvari premaknejo dalje in hitreje!« V najobsežnejšem razdelku si sledi devet intervjujev iz tridesetletja 1979-2006, po katerih je bržkone komaj ostalo še kaj neizrečenega. Naposled se sam avtor, malce ironično, predstavi še kot človek, ki se slabo znajde brez meja. Potrpežljivemu, tudi ponižujočemu čaka- ] eža so iicnt^a Odgovori, govori in NlJVA ¿NpVIKK.M ■um nju na vsa mogoča dovoljenja, daje mogel čez mejo in študirat v Ljubljani, so po zmehčanju mejnih zapor sledila potovanja na jug in zahod, ob brezskrbnem sprehajanju v novi skupnoevropski dobi pa ga je nenadoma obšlo, da pravzaprav pogreša meje, ki so mu dotlej krojile življenje. Meje so jezik in kulturo manjših vsaj do neke mere varovale pred večjimi in zdaj, ko meja ni več, meni Miroslav Košuta, bomo majhni in revni Slovenci preživeli samo, če sežemo v literaturo. Tako kot smo že v preteklosti. Na žalost. Ali k sreči - ostaja odprto čisto na koncu. Iztok Ilich Kdor meni, da vojna ni zločin in dvomi, da so njeni vzroki predvsem duševne narave - ne glede na čas in dogajanja (tudi sodobna), naj vzame v roke najnovejšo knjigo prof.dr. Janka Kostnapfla Zakaj vojna. Naslov je brez vprašaja, ker pripoveduje trdilno o vojni kot tisočletja trajajoči mori človeštva in ne dvo mno naj huj ši zaz daj še ne -ozdravljivi duševni bolezni. To je že enajsta knjiga priznanega zdravnika -psihiatra, ki se med drugim opira na pa ci fis tič ne na zo re Al ber ta Einsteina in Sigmunda Freuda ter razvija misli o vojni kot sprožilcu duševnih motenj. Za avtorja, kije svoja mladostna leta doživljal v partizanskem boju, je vojna osebno spoznanje in dognanje. Verjetno prav zaradi tega, in še posebej tudi zaradi stroke, ki ji je posvetil svojo znanstveno naravnanost, je zanj vojna katastrofa, je rakava bolezen človeštva. Kot ude le že nec ene naj bolj kr va vih vojn in kot znanstvenik zastavlja same mu se bi več no vpra ša nje, za kaj se je zimo na voj ne. In brez po miš -ljanja odgovarja, da kot pacifisti niče sar dru ge ga ne mo re mo sto ri ti. Pa ci fis ti so za to, ker jih nji ho va or -gan ska os no va si li v to! Janko Kostnapfel s svojo najnovejšo knjigo, ki jo je izdala Založba UNIGRAF, razmišlja in pripoveduje. Kritična spoznanja o vojni kot vojnem zločincu in žrtvah dopolnjuje s svojimi življenjskimi medvojnimi doživetji in obravnava pereča sodobna družbena dogajanja. Kolikor mu pri obravnavanju fenomena vojne služi esejistični pristop, pa so zlasti njegova partizanska doživetja literarne izpovedi časa, ljudi in humanih vrednot. Ko opisuje svoja partizanska pota bodisi po Primorskem, Gorenjskem ali Beli krajini, odkrito odstira dejanja in ljudi, ki so ustvarjali zgodovino, čas, ki ne sme v po za bo. Za to nje -go vi opi si ni so obi čaj ni, pa če prav trst - Muzej Sartorio Novo življenje Stuparicheve violine Po restavriranju je nanjo zaigral Emanuele Baldini - Tržaški gledališki muzej hrani približno 1000 starih glasbil Glasbilo je živo, ko ga nekdo uporablja, zato tudi muzejski eksponati potrebujejo občasno prevetritev, strokovni pregled, možnost, da ponovno zapojejo. Po desetletjih molka so prejšnji četrtek ponovno zavibrirale strune violine tržaškega intelektualca Carla Stuparicha, ki je od leta 1990 last tržaškega gledališkega muzeja Schmidl kot dar še živeče nečakinje Giovanne Stuparich. Društvo Inner Wheel je namreč gmotno podprlo restavri-ranje instrumenta, ki ga je leta 1892 izdelal Eugenio Weiss. Ob vsakoletnem prazniku podpornega društva so predstavniki Občine Trst in mestnih muzejev javno predstavili restavrirano violino v muzeju Sartorio, kjer je dogodek počastila prisotnost mnogih osebnosti krajevne kulturne stvarnosti. O vlogi društva Inner Wheel, ki je nastalo na začetku prejšnjega stoletja kot združenje žena članov kluba Rotary, sta spregovorili ustanoviteljica tržaške sekcije Fulvia Costantinides in predsednica Fiorella Dolgan. Muzej Schmidl hrani okrog tisoč starih glasbil od 16. do 20. stoletj a in vsakodnevna želja delovne ekipe ustanove je, po besedah konservatorja Ste-fana Bianchija, da bi večina le-teh doživela zvočni prerod. Sen se postopoma uresničuje in restavriranje Stuparicheve violine ima večstransko, tudi simbolično vrednost. Po pozdravu občinskega odbornika za kulturo Mas-sima Greca je direktor mestnih muzejev Adriano Dugulin povedal, da je književnik vzel s seboj violino, ko je odšel na fronto (kjer je umrl maja leta 1916), zato je v določenem smislu instrument »z zgodovino in dušo«. Znamenje igranja na fronti je tudi rez na lesu, s katerim je Carlo skušal oja-čiti zvok instrumenta, ki so ga pestile stalne klimatske spremembe, kot je pojasnil avtor restavriranja Antenore Schiavon. Mojster ni zbrisal teh znakov in je splošno ohranil vse izvirne dele glasbila, da bi zazvenel z izvirnim, tankim zvokom, ki zaznamuje estetske usmeritve tistega časa. Da bi publika lahko poslušala ta zvok, je na zgodovinsko violino zaigral nekdanji koncertni mojster orkestra gledališča Verdi Emmanuele Baldini, kije zadnji trenutek nadomestil Lucia Deganija. Glasbenik je izbral velikana umetnosti solističnega izvajanja na violino, Bacha in Paganinija, s svojo tankočutnostjo je znal prisluhniti instrumentu in je izvlekel iz njega intimno izpoved na mnogih ekspresivnih nivojih. Verjetno Stuparicheva violina ni nikoli prestala tako zahtevnih preizkušenj, njen zvočni prerod pa je bil prav gotovo doživetje za publiko kot tudi za izvajalca. (ROP) dramatični, osebni spomini. Avtor jih so o ča z da naš njim sta njem du -ha in jim ohranja živo moč pričevanja zgodovinskih resnic o pridobitvah in vrednotah narodnoosvobodilnega boja, vrednih sedanjosti in današnje slovenske družbe. Večina zapisov v knjigi so dragoceno pričevanje o humanem značaju osvobodilnega boja. Njegove pripovedi navkljub pacifističnim nazorom, ki jih predstavlja uvodoma v od no su do voj ne kot umi ra nje in smrt, izpovedujejo življenjsko moč in vizijo tega odpora in so moralna negacija ubijalski vojni. Nekateri opisi, kot sta n.pr. poglavji Proti morju in Maj v Trstu, pa so tu di zgo do vin sko dra -go ce ni, ker jih kot ude le že nec ta -kratnega dogajanja predstavlja izvirno in doživeto. Odhod iz Bele krajine in pohod na Primorsko v osvobojeno Ajdovščino, kjer je 5. maja 1945. leta ob peti uri popoldne v ve li ki dvo ra ni pri sos tvo val enemu najpomembnejših državniških odločitev, je bil tudi zanj poplačilo zasluženega pričakovanja osvoboditve. Zato ima med njegovi mi spo mi ni po se ben po uda rek slavnostna seja predsedstva Sloven ske ga na rod no o svo bo dil ne ga sve ta, ki je raz gla si lo Na rod no vlado Slovenije s predsednikom Borisom Kidričem. »Tej vladi - piše - pravijo prva slovenska narodna vlada. Vendar "prva" ne zaradi golega številčnega zapovrstja, marveč prva kot "polnovredna" zaradi glo bo ke vse bi ne: bi la je vla da pr vič suverenega naroda na celotnem slovenskem ozemlju, s svojo narodno voj sko in ne po sred no med na -rodno povezanostjo, tudi prek vojaških misij, v okviru združene proti fa šis tič ne in pro ti na cis tič ne ko a -licije, na kateri sloni sodobna Evropa. Ta vlada je z osvoboditvijo Primorske prva udejanjila ideal Združene Slovenije«. Dušan Fortič Drame Celjske Mohorjeve V knjigarni Celjske Mohorjeve so predstavili štiri drame: dve s katoliško tematiko z naslovom Port - Royal Henryja de Montherlanta in Pogovori karmeličank Georgesa Berna-nosa, ter drami Heinricha von Klei-sta Katica iz Heilbronna in Princ Homburški. Življenjepis Ericha Ka-stnerja obravnava življenje nižjih meščanskih slojev.Prevajalka Tadeja Petrovčič Jerina je spregovorila o dveh dramah iz zbirke Neminljivi. Drama Henryja de Montherlanta Port-Royal, ki jo je sicer prevedel Aleš Berger, obravnava upor janzenizma proti oblasti in cerkveni hierarhiji. Pogovori karmeličank Georgesa Ber-nanosa pa opisuje dramo 16 karmeličank, ki so jih ubili v času francoske revolucije. Obe drami sta izšli 50 let po njihovem nastanku. Prevajalec Lado Kralj je predstavil drami Hein-richa von Kleista Katica iz Heil-bronna in Princ Homburški. »Gre za slavnega pisatelja iz nemške klasike, ki takrat ni bil zaželen, saj ni ustrezal takratnemu kanonu«, je dejal Kralj. Značilnost njegovih dram pa je, da bralec ne izve junakovih nagibov, ki peljejo k dejanju. Kleistove drame so zato polne nenavadnih preobratov, kar je predhodna poteza moderne drame, je poudaril Kralj. Direktor Celjske Mohorjeve Jože Faganel pa je spregovoril o knjigi Eri-cha Kastnerja Ko sem še majhen bil. Gre za nemškega avtorja iz prve polovice 20. stoletja, ki je znan kot mladinski pisatelj. Knjiga opisuje življenje nižjih meščanskih slojev v Nemčiji in čustveno doživljanje stanja v posameznih družinah in okolju. (STA) Sreda, 16. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - V drugem nadstropju notranje hale občinske palače Urad za slovensko manjšino v službi goriškega prostora Vanj zahajajo tudi Novogoričani in italijansko govoreči Goričani - V pomoč je ostalim občinskim službam Urad za slovensko manjšino pri občini Gorica je s svojimi storitvami v pomoč slovensko in italijansko govorečim občanom, obenem pa tudi sosedom iz Nove Gorice in drugih krajev Slovenije. V uradu nudijo namreč informacije o dvojezičnem delovanju goriške občine, o razpoložljivih dvojezičnih dokumentih, o postopku za vračanje poitalijančenih priimkov in imen v slovensko obliko, dalje s tolmačenjem omogočajo sporazumevanje v slovenskem jeziku z javno upravo, Goričanom, ki ne obvladajo slovenščine, pa pomagajo pri razumevanju dokumentov, ki jih v raznih primerih prejemajo iz Slovenije. Ob tem manjšinski urad sodeluje z ostalimi občinskimi službami, ki imajo pogostoma potrebo po prevajanju dokumentov iz italijanščine v slovenščino in obratno. Odgovorna za urad za slovensko manjšino je občinska funkci-onarka Tanja Curto, v njem pa je zaposlena kot prevajalka in tolma-čica še Nika Simoniti. Po njunih besedah urad obiščejo številni goriški Slovenci, ki potrebujejo najrazličnejše informacije o delovanju občine in o raznih dokumentih. Uslužbenki jih pogosto pospremijo do urada, ki je pristojen za reševanje njihovih potreb, na podlagi zaščitnih zakonov 482/1999 in 38/2001 pa tudi poskrbita za tolmačenje, s tem pa omogočata sporazumevanje z javno upravo v slovenskem jeziku. Tolmačenja in sploh pomoči se poslužujejo tudi slovenski državljani, ki ne obvladajo italijanščine in ne poznajo italijanske upravne terminologije, goriško občino pa obiščejo, ko potrebujejo razna potrdila in dokumente. Ob tem imajo številni Novogoričani in prebivalci drugih obmejnih krajev sorodnike, pokopane na pokopališčih v Gorici, Štandrežu in drugih okoliških vaseh; zaradi tega jih goriška občina občasno poziva k plačevanju občinskih pristojbin, za pojasnila pa se radi obrnejo prav na slovenski manjšinski urad. Ko za reševanje težav slovenskih državljanov ni pristojna občina, jih Curtova in Si-monitijeva napotita do pravega urada, do zavodov INPS in INAIL ali pa do sindikalnih izpostav. V slovenski manjšinski urad zahajajo tudi številni italijansko govoreči Goričani, ki prejemajo na dom pisma iz Slovenije. Večkrat gre za dedovanje zemljišč in gozdnih parcel ali pa za druge upravne akte, pojasnjujeta Curtova in Simonitijeva, ki poskrbita za ustni prevod v italijanščino, čeprav prevajanje tovrstnih osebnih dokumentov naj ne bi bilo njuna dolžnost. Ne glede na to pa uslužbenki poskrbita za prevod, saj, kot sami pravita, je korektno nuditi goriškim občanom potrebno jezikovno pomoč. Slovenski urad ima ob tem še drugo pomembno vlogo, saj je v oporo vsem ostalim občinskih službah, ki imajo pogostoma potrebo po prevajanju dokumentov in dopisov iz slovenščine v italijanščino in obratno. Med drugim uslužbenki prevajata promocijske kampanje goriške občine ob raznih prireditvah, ki jih promovirajo v Sloveniji (npr. Podari si Gorico, Okusi ob meji), sodelujeta pa tudi z občinskim tiskovnim uradom; v slovenščino prevajata sporočila, ki so namenjena slovenskim medijem, ob tem pa vsak dan poskrbita za pregled slovenskega tiska, tako da so goriški upravitelji obveščeni o tem, kar o njih poročamo na našem dnevniku ter na drugih slovenskih časopisih in tednikih. Urad za slovensko manjšino se nahaja nad matičnim uradom, v drugem nadstropju notranje hale občinske palače, javnosti pa je odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30. Za dvodnevno odprtje so se odločili ravno zaradi jezikovnega svetovanja, ki ga uslužbenki slovenskega urada nudita drugim občinskim službam; njuno pomoč potrebujejo zelo pogosto, med omenjenim urnikom pa je njuna prisotnost v slovenskem uradu zagotovljena. (dr) Tanja Curto in Nika Simoniti v občinskem uradu BUMBACA Med izdajanjem elektronske osebne izkaznice BUMBACA gorica - Agora v priredbi pokrajine sovodnje - Izginotje priletne domačinke se je srečno končalo Agora oziroma trg idej in kulture. Zamislil si ga je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in ga vključil v program pobud za kulturno ozaveščanje mladih na meji, ki mu bo pokrajinska uprava namenila milijon evrov v treh letih. Finančno dotacijo je dežela FJK odobrila ob koncu lanskega leta, zato bodo program izvajali v triletju 2008-2010, je včeraj pojasnil Gherghetta in napovedal prvo pobudo. Potekala bo v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani na goriškem korzu. Šlo bo za seminar o raziskovanju kulturne identitete prostora skozi ljudsko kulturo. Predavala bosta Alberto Nocentini, priznan italijanski jezikoslovec in že štirideset let vodja folklorne skupine iz kraja Lucignano pri Arez-zu, ter Licio Venizio Bregant, glasbenik in etnolog. Posvet bo koordiniral Maurizi-o Negro, državni predsednik italijanske zveze folklornih skupin UFI, besedam pa bodo dale otipljivo vsebino folklorne skupine Caprese - Michele Grion, Danzerini di Lucinico in Santa Gorizia. Pri projektu sodeluje tudi goriški inštitut za srednjeevropska srečanja ICM, ki bo v aprilu priredil štiri konference na temo meja in novih evropskih potreb. Predavatelji bodo prišli iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Ravno tako v aprilu bodo v Gorici odprli razstavo umetnikov iz Madžarske in Italije; med le-temi naj omenimo Patrizio Devide. Razstavo bodo meseca maja preselili v madžarski kraj Szeged. Naj k povedanemu še dodamo, da se pokrajina dogovarja s Trgovinsko zbornico, ki naj bi ji odstopila v brezplačno uporabo razstavni prostor v goriškem središču. Pokrajina bi ga nato v zameno za drobiž dajala na razpolago goriškim likovnikom za dvotedenske razstave. Gherghetta pa je včeraj tudi napovedal, da bo pokrajina letos povezala vse pustne sprevode pod skupno ime in zaščitni znak »Carnevale ison-tino«. Pokrajinsko ozemlje bodo preplavili z velikimi letaki, ki bodo promovirali posoški pust. Tavala je vso noč, iskali so jo karabi-njerji in ekipe civilne zaščite s psi, dokler je niso danes sredi dopoldneva našli nedaleč od soškega brega, utrujeno in premra-ženo. Svojega izginotja ni znala pojasniti. Povedala naj bi le to, da je šla iskat drva. Podrobnosti o dogodku so skope, kot je sicer prav, saj gre za primer stiske, ki jo včasih prinaša starost. Domačinka iz So-vodenj - po razpoložljivih podatkih naj bi imela okrog devetdeset let - je tokrat povzročila velik preplah v družini. V ponedeljek po 16. uri je zapustila svoj dom in se odpravila na sprehod, kot je sicer imela navado. Po nekaj urah so se začeli svojci vznemirjati, ker je legla noč, o ženski pa ni bilo ne duha ne sluha. Sprožili so alarm. Družina se je obrnila na karabinjer-je, ti so obvestili civilno zaščito. Iskali so jo domala vso noč, tudi s pomočjo izvežba-nih psov, do štirih zjutraj. Domačinka pa se je danes okrog 11.30 prikazala karabi-njerski patrulji na območju Potoka. Presenečena je bila, da so jo iskali, povedala je, da je šla po drva in da se sedaj vrača na dom, kamor so jo agenti pospremili. Karabinjerji so aretirali 28-letne-ga Goričana Renata Grilja zaradi suma razpečevanja mamil. Po prepričanju preiskovalcev naj bi drogo prepro-dajal na celotnem deželnem območju in naj bi zato šlo za večjega razpeče-valca. Več mesecev so mu skušali priti na sled in ga zaupati pravici, vendar se jim je znal spretno izmikati. Preiskavo zoper Grilja je sprožila aretacija drugega razpečevalca 21. aprila lani v Červinjanu. Odtlej so karabinjerji iz Palmanove zbirali dokazno gradivo proti goriškemu mladeniču, dokler jim ga ni uspelo prijeti v petek minulega tedna. V akciji so s karabinjerji iz Pal- gorica - Obračun izdajanja slovensko-italijanskih dokumentov Tristo dvojezičnih izkaznic Dvojezične papirnate izkaznice so uvedli 12. januarja 2006, elektronske pa 12. decembra 2007 V prvem mesecu izdajanja je v Gorici zaprosilo za dvojezično elektronsko osebno izkaznico osem občanov. Podatek je posredovala funk-cionarka urada za demografske službe pri goriški občini Erica Schiro, ki je ob tem pojasnila, da so lani izdali skupno 6.315 osebnih izkaznic; od le-teh so bile 4.603 papirnate, 1.541 pa je bilo elektronskih. Po besedah Schirojove so lani izdali tudi 171 dvojezičnih papirnatih osebnih izkaznic, medtem ko so jih leta 2006 izdali 131. Ob tem je bilo pred dvema letoma izdanih skupno 6.093 osebnih izkaznic. Goriška občina je začela izdajati dvojezične papirnate izkaznice z 12. januarjem leta 2006, dvojezične elektronske izkaznice pa z 12. decembrom leta 2007. Skupno je bilo doslej izdanih 310 dvojezičnih izkaznic. Matični urad goriške občine izdaja elektronske izkaznice - italijanske in dvojezične - ob ponedeljkih in torkih med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih pa tudi med 16.30 in 17.30. Strošek znaša, tako za italijanski kot za dvojezični dokument, 20 evrov, izračunan pa je na podlagi odloka finančnega ministrstva, objavljenega v Uradnem listu 14. marca lani. K 20 evrom gre prišteti pristojbino, ki pripada občini in se spreminja glede na okoliščine; ta znaša 5,42 evra za izdajo nove izkaznice (papirnate ali elektronske) občanu, ki mu je izkaznica že zapadla ali mu bo zapadla v roku šestih mesecev ali nima osebne izkaznice. Pristojbina znaša 10,58 evra za izdajo nadomestnega dokumenta v primeru izgube ali tatvine. Goriški občani, ki imajo še vedno veljavno italijansko elektronsko izkaznico, lahko namesto nje dobijo dvojezično, vendar morajo za njeno izdajo plačati 25,42 evra. Matični urad goriške občine poleg elektronskih še vedno izdaja tudi dvojezične papirnate osebne izkaznice. (dr) Trg kulture Tavala je vso noč Gherghetta napovedal »Carnevale isontino«, skupni posoški pust Iskali so jo karabinjerji in civilna zaščita s psi - Našli so jo danes in pospremili na dom kronika - Razpečevanje in tatvina Z aretacijo kronali večmesečno preiskavo manove sodelovali tudi njihovi goriški kolegi. Grilj je sedaj zaprt v goriški kaznilnici, kjer bo počakal na sojenje. Minulo noč pa je tatvino utrpela lastnica kavarne Al Calice v ulici Garibaldi v Gradišču. Pod krinko noči je neznanec razbil okno, ki gleda na notranje dvorišče in skozenj vstopil v lokal. Pobral je denar iz blagajne in iz igralnih avtomatov, ki so v barih pogosti. Zbežal je s plenom v znesku 2.000 evrov. Odnesel je le denar, škodo pa povzročil na oknu in avtomatih. Tatvino je odkrila lastnica Roberta Conte, ko je včeraj zjutraj prišla odpret kavarno. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. januarja 2008 1 5 TRŽIČ - Stavkajoči delavci preprečili vstop v ladjedelnico Fincantieri Protest bodo nadaljevali do podpisa pogodbe »Zveza Federmeccanica hoče zvišati število obveznih nadur in skrajšati dopust « Tržiški kovinarji bodo nadaljevali s protestnimi pobudami, dokler v Rimu ne bodo podpisali pogodbe, ki bo spoštovala njihove pravice in zagotovila dostojanstven povišek plače. Po pone delj ko vi blo kadi avtoces te so se včeraj delavci odločili za protest pred vhodom v ladjedelnico Fincantieri, v prihodnjih dneh pa napovedujejo nove, še bolj ostre manifestacije, če delodajalci ne bodo upoštevali nji-ho vih zah tev. Pokrajinski sindikati kovinarjev FIM, FIOM in UILM so se odločili za včerajšnji protest pred Fincan-tierijem, ker je ladjedelnica med najpomembnejšimi industrijskimi obrati v deželi. S shodom pred ladjedelnico, kjer so se protestniki zbrali že ob 5. uri, so preprečili vstop v obrat vsem zaposlenim kot tudi vsem delavcem zunanjih podjetij. Seveda je bil dostop do skladišč ladjedelnice onemogočen tudi številnim tovornjakom, ki dostavljajo polizdelke. V kratkem času se je pred Fincantieri-jem ustvarila dolga kolona tovornih vozil, ki so povzročili vrsto prometnih težav in zastojev v vseh okoliških ulicah Pancana. Delavci so stavko pre kini li opold ne, zatem pa se je pro -met sprostil, saj so tovornjaki eden za drugim vstopili v ladjedelnico. »Predlogi zveze Federmeccanica niso sprejemljivi, še manj pa dostojanstveni,« je pojasnil Moreno Luxich, ko or di na tor sin di kata FI OM znotraj enotnega sindikalnega predstavništva. Po njegovih besedah 120 evrov bruto poviška, ki ga predlaga zveza Federmeccanica v tridesetih me secih, pome ni v šti riin dvajsetih mesecih 96 evrov bruto poviška namesto zahtevanih 117. Kovinarji torej niso zadovoljni s predlogi svojih delodajalcev glede plač, še ostreje pa nasprotujejo spremembam, ki bi jih zve za Feder mec cani ca ho tela vnesti v delovni urnik. »Nesprejemljiva sta dodatek 16 obveznih nadur in spre-mem ba dveh pla čanih pro stih dni v delovne dneve, s katerimi bi prosto razpolagala podjetja,« je opozoril Luxich in pouda ril, da zve za Feder -mec cani ca ho če spre me ni ti tudi do -ločila v zvezi z dopustom. »Po 18 letih dela imajo na podlagi zdajšnje pogodbe delavci pravico po dodatnih petih dni dopusta na leto; zveza Federmeccanica je predlagala, da bi letnemu dopustu dodali samo tri dni,« je raz lo žil Luxich. Stavkajoči delavci pred vhodom tržiške ladjedelnice ALTRAN TRŽIČ - Karabinjerji aretirali 35-letno Gradežanko Heroin je skrila v modrc Mamilo je kupovala v Sloveniji, prodajala pa ga je v Gradežu in po Tržiškem TRŽIČ - Iz gibraltarske ladje Izlitje nafte • m • v v v pristaniscu Pet gramov heroina je skrila v modrc, vendar so karabinjerji tržiškega poveljstva drogo vseeno našli in jo aretirali zaradi prekupčevanja z mamili. 35-letno Gradežanko so prepeljali v tržaško kaznilnico, kjer čaka na sojenje, do katerega bo pri šlo na go riš kem sodiš ču. Karabinjerji so ženski sledili že nekaj mesecev, saj so ugotovili, da je preprodajala nedovoljene opojne substance v Gradežu in po Tržiškem. Ženska je drogo kupovala v Sloveniji, z njo pa se je vračala v Italijo vsakič po drugi cesti, tako da jo je bilo težje zasačiti z mamilom pri sebi. Več krat je za las uš la kon tro li, tako da so mo ra li kara bi -njerji skrbno slediti njenim premikom, da so ugotovili, po katerih poteh se je vračala domov. Nazadnje pa so jo le ujeli, medtem ko je uvažala drogo iz Slovenije v Italijo. Ženska je skrila pet gra mov he roina v mod rc, manj ši odme -rek iste opojne substance pa v žep svojega jopiča. Karabinjerji so mamilo našli in ga zasegli, sicer pa je ženska imela pri sebi tudi manjši žepni nož, ki ji je verjetno služil za uživanje droge. Karabinjerji so se odločili tudi za pregled nje ne ga sta no vanja v Gra de žu. V njem so naš li ne kaj am -pul z metadonom, razne elektronske naprave ter pripomočke za tehtanje in pripravo odmerkov mamil. Ženska ni znala nuditi primernega pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti in zaseženo drogo, zaradi nedovoljene posesti opojnih substanc in preprodaje mamil pa so jo zatem prepeljali v tržaško kaznilnico. Iz gibraltarske ladje Hans Lehman, ki je zasidrana v tržiškem pristanišču, se je v ponedeljek popoldne izlilo nekaj deset litrov petroleja. Alarm je sprožila posadka vlačilca Levante, s katerega so na morju pred pristaniščem opazili velik oljni madež. Na kraju je posredoval patruljni čoln tržiške luške kapetanije, kmalu zatem še plovila podjetja, ki je pristojno za tovrstne posege proti onesnaževanju. S plavajočimi pregradami in z uporabo posebne snovi, ki vpija petrolej, so preprečili, da bi prišlo do večje škode na morskem ekosistemu. Bonifikacijski poseg se je zaključil okrog 22. ure. Luška kapetanija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila, kako je prišlo do izlitja in ali so bili kršeni zakonski predpisi o onesnaževanju. Že pred nekaj dnevi so v zalivu pred Tržičem opazili oljni madež, del katerega je tok naplavil do rezervata Isola della Cona, kjer v tem času gnezdijo številne vodne ptice. GHERGHETTA S pirolizo načrtuje sanacijo odlagališča Enrico Gherghetta BUMBACA »V goriški pokrajini ne bomo odpirali sežigalnih naprav in odlagališč. Če župan Gorice Ettore Romoli trdi nasprotno, zavestno laže,« pravi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki napoveduje, da se bo z Ric-cardom Illyjem menil o načrtu, da bi na Goriškem bile nameščene tri naprave za razkrajanje odpadkov z uporabo pirolize. Sežiganje poteka v neke vrste zabojih, v katerih skoraj ni kisika, naprave pa so razmeroma majhne; sežigalni postopek zagotavlja zelo nizke emisije škodljivih plinov, proizvedena toplota pa je uporabna kot vir energije. Takšno napravo že načrtuje podjetje Vescovini v Tržiču za lastne potrebe, pokrajina pa preverja možnost, da bi tam sežigali tudi goriške odpadke. Drugo tovrstno napravo naj bi družba IRIS namestila v Moraru, za tretjo pa Gherghetta predlaga lokacijo odlagališča Pe-col de Lupi pri Krminu. »Moj predlog je, da se s pirolizo lotimo sežiganja odpadkov, shranjenih v odlagališču. To bi pomenilo, da bomo območje sanirali. Če bo dežela privolila, bi naša pokrajina eksperimentalno izvajala sanacijo odlagališča,« pravi Gherghetta. Predsednik pokrajine se je včeraj odzval zlasti na Romolijeve namige o ponovnem odprtju goriškega upepeljevalnika pri Sovodnjah: »Župan laže, izvaja demagogijo ali pa, enostavneje, skuša uveljavljati interese tržaške družbe Acegas in Trsta nasploh, kar počenja tudi na področju zdravstva. Stališče pokrajine o upepeljevalniku je jasno: naprave, ki ne odgovarja zakonskim predpisom, ne predvidevata ne deželni kot tudi ne pokrajinski načrt o odpadkih. Če bi jo hotel Romoli na novo odpreti, bi moral doseči spremembo v deželnem načrtu, najti denar za posodobitev sežigalne naprave in računati na zmago meni alternativnega kandidata za predsednika goriške pokrajine, ki naj bi ugodil njegovim željam.« Gherghetta pa odgovarja tudi deželnemu svetniku Adrianu Ritossi, ki je napovedal, da bo odlagališče Pe-col de Lupi v kratkem zasičeno. »Odpadke bomo tja odlagali do konca leta 2010. Tudi Ritossa laže ali pa izkazuje nestrokovnost. Ko bi bil dosleden, bi moral sedaj odstopiti s svetniškega položaja,« zaključuje Gher-ghetta. GORICA, DOBERDOB - Bivši dijaki tehničnega pola Cankar-Zois-Vega obiskali nižješolce Na tehnične zavode bi se spet vpisali Valentina Semolič, Erik Bensa in Gregor Sfiligoj spregovorili o svoji študijski izkušnji - Dijaki humanističnega pola spoznavajo univerzitetno ponudbo Na slovenskem tehničnem polu Cankar-Zois-Vega so se pobude, vezane na predstavitev učne ponudbe, zaključile včeraj z obiskom nižje srednje šole v Doberdobu. Z učenci tretjega razreda, ki se bodo pred koncem januarja vpisali na višjo srednjo šolo, so se srečali profesor Franc Biancuzzi, ki je na tehničnem polu odgovoren za usmerjanje, ter bivši dijaki Valentina Semolič, ki je obiskovala poklicni zavod za turistične dejavnosti Ivan Cankar, ter Erik Bensa in Gregor Sfiligoj, ki sta višješolski študij opravila na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois oz. na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega. Bivši dijaki tehničnega pola so spregovorili o svojih študijskih izkušnjah, pojasnili pa so tudi, zakaj so po njihovem mnenju trije tehnični zavodi dobra izbira za nadaljevanje šolanja. Poudarili so, da bi se še enkrat vpisali na tehnične smeri, saj le-te nudijo veliko znanja, preko obveznih delovnih praks pa dijaki pridejo neposredno v stik tudi s podjetji, z bančnimi zavodi in z gospodarstveniki nasploh. Podobno srečanje so v ponedeljek izpeljali tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko, kjer so se Bian-cuzzi, Semoličeva, Bensa in Sfiligoj o izbiri višješolske smeri pogovarjali z učenci obe sekcij tretjega razreda. Po besedah Biancuzzija bodo imeli starši niž- Slovenski srednješolci med obiskom višješolskega središča v ulici Puccini BUMBACA ješolcev na voljo do konca meseca možnost obiska tehničnega pola. »Kdor ima še kak dvom glede učne ponudbe in bi rad še kako pojasnilo, lahko kliče na tajništvo slovenskega tehničnega pola, na tel. 0481530021, in se potem dogovori za obisk in razgovor,« je pojasnil Biancuzzi, ki je na razpolago staršem tudi v popoldanskih urah, za srečanja pa je kot rečeno potrebna predhodna prijava na šolskem tajništvu. S predstavitvami učnih programov so zaključili tudi na slovenskem licejskem polu Trubar-Gre-gorčič, kjer se bodo v prihodnjih tednih dijaki zadnjih razredov ukvarjali z izbiranjem nadaljnjega univerzitetnega šolanja. Udeležili se bodo namreč raznih predstavitev ljubljanske, koprske in novogoriške univerze, že decembra pa so na goriškem salonu GO-orienta spoznali učno ponudbo Videmske in Tržaške univerze. Šolska problematika bo v ospredju tudi današnjega zasedanja slovenske konzulte pri goriški občini. To bo priložnost za soočanje z Mirko Braini, ki je hkrati ravnateljica višješolskega tehničnega pola in didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo v Gorici. Predsednik Ivo Cotič in člani konzulte se bodo z ravnateljico pogovarjali o stanju in perspektivah slovenskih šol v mestu. (dr) 16 Torek, 15. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Župan včeraj prejel podporo slovenskega zunanjega ministra Iz Goric želijo narediti Evropsko kulturno mesto Načrtujejo »kulturno cono« za prodajo neobdavčenih knjig in multimedijskega gradiva Novogoriški župan Mirko Brulc se je včeraj v Ljubljani sestal s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Pogovarjala sta se na temo Nova Gorica - Gorica - Evropsko kulturno mesto. »Namen obiska je bil prav pogovor z ministrom o tem, da bi Gorici prihodnje leto postali Evropsko kulturno mesto. Rupel nam je obljubil pomoč pri stikih s kulturnim ministrstvom. Prepričan sem, da bomo s Šempetrom in sosednjo Gorico dosegli, da bodo ta mesta lahko knjige in multimedijsko gradivo prodajala brez davka,« je po vrnitvi v Novo Gorico povedal Brulc. Pobudo o neobdavčenih knjigah in multimedijskem gradivu, kamor sodijo zgoščenke, video kasete in drugo, ki bi se prodajali v knjigarnah v Novi Gorici, Gorici in Šempetru, je pred časom podal Sergij Pel-han, nekdanji kulturni minister in novogoriški župan. Mestna občina pa jo je umestila pod okrilje svojega ambicioznega lokalnega kulturnega programa za obdobje 20082013 kot enega specifičnih programov, ki zaobjema Novo Gorico in Gorico pod skupnim naslovom Evropsko medkulturno mesto. »Sprejeli smo dogovor, da tri mesta, v katerih bomo prodajali knjige in drugo gradivo brez davka, poimenujemo v "kulturno cono". Če to ne bo šlo, bomo skušali doseči vsaj to, da bi se tisti davek vračal v to sredi- nova gorica - Sprejem slovenskih in italijanskih borcev Pionirji novega časa Odporniškim organizacijam priznana pomembna vloga pri rušenju mejnih pregrad Dimitrij Rupel no in da se tisti denar porabi za financiranje kulturnih dogodkov, novih prevodov, simpozijev, skratka, za sodelovanja, ki so vezana na povezavo treh kultur: slovenske, furlanske in italijanske,« pojasnjuje Brulc in dodaja, da ima zamisel podporo tudi v Gorici, še posebej na ravni pokrajine. »Pomaga nam tudi ministrski podtajnik Miloš Budin, tako da smo segli tudi do rimske vlade,« dodaja Brulc. Z uresničitvijo ideje o oprostitvi davka za knjige in multimedijsko gradivo se mesta znotraj »kulturne cone« nadejajo povečanega obiska kupcev, pa tudi turistov na račun kulturne ponudbe, financirane iz denarja, ki bi sicer predstavljal osemodstotno davčno stopnjo v Sloveniji in štiriodstotno v Italiji. Nadaljnji koraki se bodo izvajali že v sredo, 23. januarja, ko prihaja na delovni obisk v Novo Gorico slovenska vlada. Župan Mirko Brulc namerava tedaj projekt natančno predstaviti ministru za kulturo Vasku Simo-nitiju, nato pa ministru za finance Andreju Bajuku Država bi morala namreč projektu nameniti okrog200.000 evrov, kar pa po Bru-lčevih besedah ni tako velik znesek, ki bi ogrozil državni proračun. Glede na to, da Slovenija predseduje EU, se snovalci pobude nadejajo, da bi tako ponesli ime Nove Gorice, Gorice in Šempetra tudi širše po Evropi. Z Ruplom se je Brulc pogovarjal tudi o tem, da bi lahko v okviru EU pripravili simpozij o migraciji, ki naj bi potekal ravno Novi Gorici. Županje ministru predstavil še potek nedavnih schen-genskih prireditev in odziv Italije nanje. »Rupel pa je poudaril, da smo k ponedeljkovemu obisku italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana v Ljubljani prispevali ravno tisti, ki živimo ob slovensko-italijanski meji,« je zaključil Brulc. Katja Munih Na rednem ponovoletnem srečanju, ki ga je tokrat gostil novogoriški župan Mirko Brulc, so se včeraj na občini v Novi Gorici zbrali predstavniki odporniških organizacij z obeh strani meje. Nanj sta bila vabljena tudi župana sosednjih občin, ki tudi izmenično gostita omenjeno srečanje, Dragan Valenčič, župan občine Šempeter-Vrtojba, in Ettore Ro-moli, župan občine Gorica, ki pa sta opravičila svojo udeležbo zaradi drugih obveznosti. Predstavnikom odporniških organizacij se je v Novi Gorici pridružil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta v spremstvu odbornice Sare Vito. Prisotni so spomnili na dogodke izpred šestdesetih let in se navezali na pred kratkim odpravljeno mejno kontrolo med Slovenijo in Italijo. Gherghetta je tudi predstavil pobudo ob letošnji 60-letnici italijanske ustave: od države so prejeli 20.000 evrov za njen ponatis v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku in Sloveniji predlagal isto gesto glede slovenske ustave, rekoč: »Tako bomo drug drugega lahko še bolje spoznali!« Predstavniki italijanskih odporniških organizacij so poudarili predvsem veselje, da je srečanje z njihovimi slovenskimi kolegi potekalo ravno dan po obisku italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Ljubljani. Letošnjemu obisku so pripisali poseben pomen tudi zato, ker je Slovenija v začetku januarja prevzela predsedovanje Evropski uniji in zaradi nedavne odprave mejne kontrole med državama. Predstavniki goriške sekcije VZPI-ANPI so se tudi zavzeli, da bi Novogoriški sprejem; med udeleženci je bil predsednik goriške pokrajine Gherghetta, ki je napovedal trijezični ponatis italijanske ustave FOTOK.M. v mesečniku Patria objavili izsledke slovensko-italijanske mešane zgodovinske komisije. »To bi bila osnova za dobre odnose v skupni evropski državi,« so izrazili prepričanje. Predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto je še posebej izpostavil veliko vlogo odporniških organizacij, ki so tudi pomembno vplivale pri nedavni odpravi mejnih kontrol in izpostavil nekatere obletnice, ki so in bodo zaznamovale minulo in letošnje leto. Med drugim je omenil lanskoletno 70. obletnico smrti Lojzeta Bratuža in letošnjo 70. obletnico deportacije prvih Judov na Goriškem. Poletto se je na koncu svojega nagovora še posebej zahvalil novogoriške-mu županu in predsedniku goriške pokrajine za podporo in sodelovanje. »Ko ste se med drugo svetovno vojno borili za svobodo, si gotovo niste predstavljali, da bomo nekoč živeli v združeni Evropi kot veliki prijatelji, ki razumemo različnost in se med seboj spoštujemo. Takrat ste vi ustvarili temelje za te odnose,« je med drugim izpostavil župan Brulc. »Da danes živimo v svobodi, gre zahvala ravno vam, ki ste vzeli puške v roke in se borili,« je dejal predsednik goriške pokrajine Gherghetta. »Meje ni več, a nacionalizem, ta grda žival, ni nikoli mrtev. Zato moramo zrušiti še marsikateri zid v glavah. Toda ne le to: zrušiti moramo resnične zidove, zgraditi resnične mostove in ceste, da bomo ta skupni prostor lahko obravnavali, kot da bi bil naš, kot da gre za eno območje,« je poudaril Gherghetta. (km) Tečaj nemščine na SDZPI Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bo v četrtek, 24. januarja, začel tečaj Nemščine -osnovna stopnja A1 (48 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Na tečaj se lahko vpišejo zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju. Vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti ter delavci, ki so dokončali samo osnovno šolo oz. so zaključili obvezno šolanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja; plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko v večernih urah na goriškem sedežu SDZPI, korzo Verdi 51 (KB center). Interesenti naj se čimprej prijavijo na tajništvu zavoda, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, naslov elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it). Urad ICI z novo funkcionarko Goriški občinski odbor je včeraj imenoval funkcionarko Annamario So-ranzio za odgovorno pri uradu za davek ICI; na tem mestu bo nadomestila Lucio Donati, ki ji je uprava v okviru reorganizacije občinskih služb poverila druge zadolžitve. Senat seje obrnil na univerzo Senat italijanske republike je goriškemu sedežu Videmske univerze poveril raziskavo o nadgradnji jezikovne sekcije svoje spletne strani. V ta namen bo goriška ekipa pod vodstvom docenta Francesca Pire opravila raziskavo na spletnih straneh najpomembnejših parlamentov. Dela se bodo lotili že v prihodnjih dneh, vsekakor po delovnem srečanju, ki bo potekalo na sedežu senata, v palači Madama v Rimu, so včeraj povedali na univerzi. Vrteli bodo Življenje drugih Drevi ob 20.30 bo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu predvajanje enega izmed najboljših filmov preteklega leta, in sicer Življenje drugih (»Das Leben der Anderen«) nemškega režiserja Floriana Henckela von Donnersmacka. Zgodba se odvija nekaj let pred padcem berlinskega zidu; pripoveduje o komisarju zloglasne policije Stasi, Gerdu Wieslerju, ki mu naročijo, naj prisluškuje znanemu gledališkemu režiserju in njegovi partnerki. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove prisluškovanih oseb obrne na glavo tudi njegovo razmišljanje. Film je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tuji film. nova gorica - Mesto se spreminja Prva bo Qlandia, nato Majske poljane Tri večje investicije, ki bodo Novi Gorici doprinesle širitev trgovske, poslovne in stanovanjske ponudbe, že dobivajo svoje obrise. Prva, ki bo zaključena v roku nekaj mesecev, bo Qlandia. Gre za nakupovalno središče, ki že rase ob mestni vpadnici in bo na 26 tisoč kv. metrov površin kupcem ponujalo izbiro med 40 trgovinami in lokali, obeta pa se še tisoč parkirnih mest. Vrednost projekta znaša 45 milijonov evrov. Qlandia naj bi prve kupce sprejela konec aprila, v povezavi z njeno izgradnjo pa se dogaja še ena sprememba: trokra-ko križišče na Grčni se zaradi izgradnje nakupovalnega središča spreminja v krožišče s petimi izvozi. Tik ob novogoriški železniški postaji, lučaj od Gorice, bodo letos na 12 hektarov velikem zemljišču začeli graditi novo mestno sosesko Majske poljane. Projekt je vreden 140 milijonov evrov, združuje pa trgovsko-poslovni del in stanovanjski del. Gradbeno dovoljenje za stanovanjski del naj bi ajdovsko Primorje dobilo prihodnji mesec, takoj za tem pa naj bi se začela prva gradbena dela. Na 22.000 kv. metrih površin se obeta 210 stanovanj, pod njimi pa na 15.000 kv. metrih podzemnih garaž za 400 vozil. Stanovanjski del bo stal okoli 90 milijonov evrov, površine trgovsko-poslovnega dela pa je Primorje prodalo drugemu lastniku, sami se namreč ne ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo. Tretja večja investicija, ki bi po nekaterih napovedih čez dve leti zrasla v središču Nove Gorice, pa je poslovno-stanovanjska petnajstnadstropna stolpnica, imenovana Eda center. Ta bo zrasla na travniku za sedanjo Trgovsko hišo. Vrednost celotnega projekta ocenjujejo na 40 milijonov evrov. Gradbeno dovoljenje je investitor, novogoriški Euroinvest že pridobil, te dni pa se izteka še pritožbeni rok, po katerem bi postalo tudi pravnomočno. Tukaj pa se je zadeva nekoliko zapletla: na izdano gradbeno dovoljenje se je pritožilo no-vogoriško podjetje SGP. (km) doberdob - Slovo od znanega domačina Zadnji pozdrav Vladimirju Gergoletu V Doberdobu so se včeraj poslovili od priljubljenega domačina, lovca in krvodajalca Vladimir j a Gergoleta, ki je umrl v 87-letu starosti. Lado Šuošt'r, kot so ga poznali do ma či ni, je bil med usta no vi te -lji krvodajalskega društva iz Doberdoba, zato pa so bili na njegovem pogrebu, ki ga je daroval župnik Ambrož Kodelja, s praporom prisotni tudi doberdobski krvodajalci. Za številna darovanja krvi je prejel mnoga priznanja, medalje in plakete, na ka te re je bil po seb no po no -sen. Ob tem je bil Vladimir Gergo-let tudi starosta doberdobskih lovcev; dobro je poznal ves doberdobski Kras in navade divjadi, ki je na njem živela. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil odpoklican v posebne bataljone in odposlan na Kefa-lonijo. Na predvečer množičnega poboja divizije Aqui je skupaj s pri-ja te ljem iz Dorn ber ga zbe žal, pred tem se preoblekel v uniformo nemških vojakov, nato pa našel zatočišče pri raznih grških družinah. Zatem so ga ujeli Angleži in ga prepeljali v južno Italijo, kjer je dočakal ko nec voj ne. Vla di mir Ger go let je imel tri bra te, Mir ka, Jo že fa in Erminia. Mirko je umrl zaradi bo-lez ni v pet naj stem le tu sta ros ti le -ta 1940. Jožefa, ki se je boril v parti zan skih vrs tah, so v roj stnem Do ber do bu us tre li li Nem ci; na nje -govo smrt spominja tabla v središču vasi. Erminia so Italijani poslali na rus ko fron to, od ko der se je ob kon cu voj ne vr nil iz mu čen, a ven -dar le živ. Po voj ni se je Vla di mir po ro čil z Nor mo Sco chet iz Ronk, dom pa sta si uredila v Doberdobu; v zakonu so se jima rodili trije otroci, Nordio, Jožef in Luciana. Vladimir je delal v tržiški ladjedelnici, v kateri so si skupaj z njim v povojnem obdobju služili kruh številni Do ber dob ci. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. januarja 2008 1 5 GORICA - Boeing Boeing za začetek jubilejne sezone Iskrivi smeh s pomlajeno ekipo gledališčnikov štandreškega društva V jubilejni niz veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh je uvedla mlajša generacija gledališčnikov prosvetnega društva Štandrež. Na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž so v nedeljo uprizorili komedijo Boeing Boeing, ki je priklicala kar lepo množico ljudi v iskanju sprostilnega smeha ob dramski predstavi, ki na okolje gleda s filtrom ironije. S postavitvijo dela francoskega dramatika Marca Camolettija je pomlajena štandreška ekipa pod režijskim vodstvom Gorazda Ja-kominija dokazala, da že obvladuje oder in da ji komedija leži. Vlogo Bernarda je odigral Nejc Cijan, stevardese, s katerimi seje zapletel v drzen ljubezenski krog, pa so bile Vanja Bastiani, Roberta Marussi in Chiara Muc-ci. Bernardovo stanovanje je odločno pretesno, da bi se mu ljubezenska igra obnesla. Spet bo oder centra Bratuž oživel v nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri, ko se bo niz nadaljeval z Linhartovo Županovo Micko v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. V njej nastopata tudi štandreška igralca, saj gre za čezmejni projekt, ki ga bodo ponesli po Evropi. Boeing Boeing v nedeljo na goriškem odru BUMBACA [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. 0 Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA v KB centru na korzu Verdi v Gorici bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri ponudila odprto soočanje na temo deželnega statuta in večjezičnosti s poslancem Alessandrom Maranom ter novinarjem in književnikom Acetom Mermoljo; vodil bo deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. NA SEDEŽU POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo danes, 16. januarja, ob 17.30 predstavitev štirijezične zgoščenke Pogum molka o življenju in mučeniški smrti p. Placida Corteseja. BIBLIOBUS novogoriške knjižnice Franceta Bevka bo v petek, 18. januarja, ob 8. uri obiskal večstopenjsko šolo v Doberdobu. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel.0038641-769863, naslov elektronske pošte andrej.sedej@rkc.si). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na predvajanje fotografij o Maroku, ki jih je posnel Damjan Paulin; danes, 16. januarja, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu. tru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ZIMSKI POPOLDNEVI - niz gledaliških predstav za otroke: v soboto, 19. januarja, ob 16.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici nastopa skupina Drammatico Vegetale / Ravenna Teatro z igro »Mi-gnolina e lo spirito del fiore«. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »L'allenatore nel pallone«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 »Irina Palm«; 22.15 »Halloween: The begin-ning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »L'al-lenatore nel pallone 2«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Leoni per agnelli«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 5: 17.30 »Natale in crociera«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. À Koncerti iS Razstave ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 19. januarja gledališka predstava »Il laureato«, nastopa Giuliana De Sio«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioProsa«: 17. januarja ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem cen- V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30, izjemoma ob nedeljah, 20. in 27 januarja, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom, vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri odprtje mednarodne razstave z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki, ki so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Rika Deben-jaka iz Kanala ob Soči. Umetnike in razstavljena dela bosta predstavila Monika Ivančič Fajfar in Jurij Paljk. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 bo v petek, 18. januarja, ob 19. uri odprtje kiparske razstave Anje Kranjc z naslovom Kiparstvo (p)osebnega sveta. Razstava bo na ogled do 7. februarja VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v palači Attems-Pet-zenstein v Gorici bodo nastopili Giorgio Samar (flavta), Fabio Cadetto (klavičembalo) in Andrea Musto (violončelo) s koncertom, ki je posvečen patru Paolu Benedettu Bellinzaniju; vstop prost. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. M Izleti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 27. januarja na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Ob nedeljah ob 16. uri in 17.30 bo brezplačen vodeni obisk razstave. 3 Obvestila CAI - GORIŠKA SEKCIJA prireja v torek, 22. januarja, ob 21. uri v predavalnici klasičnega liceja v drevoredu 20. septembra 11 v Gorici projekcijo fotografij in videoposnetkov z naslovom »In cima ai Tropici«. O gorski špediciji na Cordigliero Blanco v Peruju bosta pripovedovala Andrea Oli-vieri in Alessandro Simonazzi; vstop prost. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. FEIGLOVA KNJIŽNICA obvešča, da bo prva Pravljična urica v letu 2008 v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri, ko bo pravljičarka Katerina Citter pripovedovala skrivnostno pravljico. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki se želijo s štandreškim vozom udeležiti pustne povorke v nedeljo, 3. februarja, v Sovodnjah, da se prijavijo do 23. januarja na tel. 340-3447695 (Tamara), 335-7177632 (Tomaž) in 3402898257 (Gregor) po 18. uri. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg ptuj O zagreb 1/10 O 1010 Pretežno oblačno bo s padavinami, zmernimi ob morju, močnimi do obilnimi v ostalih predelih. Nad okrog 800 m bo močno snežilo, proti večeru se bo meja sneženja v pre-dalpah dvignila. Jakost padavin bo največja v popoldanskih ali večernih urah, ko bo ob morju zapihal jugovzhodni veter. Oblačno bo, le v severovzhodnih krajih bo občasno še nekaj sonca. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1000 m. Popoldne se bodo padavine na zahodu okrepile in zvečer ter v noči na četrtek razširile nad vso Slovenijo. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. m. sobota o 2/5 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes je dosegla naše kraje izrazita atlantska fronta. Pred njo bodo pritekali jugovzhodni, za njo pa severovzhodni tokovi. \_ r DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 9.06. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.10 in zatone ob 1.03. Nad severnim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je dosegla Alpe in bo ponoči zajela Slovenijo. Od jugozahoda doteka k nam vse bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.47 najvišje 39 cm, ob 11.29 najnižje -27 cm, ob 18.16 najvišje -2 cm, 21.55 najnižje -7. Jutri: ob 5.51 najvišje 40 cm, ob 12.42 najnižje -39 cm, ob 19.41 najvišje 9 cm, 23.39 najnižje -3. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 5 2000 m . 1000 m............5 2500 m 1500 m............0 2864 m . .-2 . .-5 .-7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo povečini pretežno oblačno z rahlimi do zmernimi padavinami, ki bodo verjetnejše v vzhodnih predelih. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m. Ob morju bo zapihala šibka burja. Čez dan bodo padavine oslabele in se bo vreme od severozahoda nekoliko izboljšalo. Jutri bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne od zahoda postopno ponehale. Meja sneženja se bo spustila na okoli 800 m. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. V petek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. italija - Po podatkih kulturnega inštituta Societa Dante Alighieri Božanska komedija na tujem najbolj brana knjiga v italijanščini Znamenita upodobitev Danteja in njegove »komedije« zda - Pop zvezdnica Spearsova še ne bo videla sinov Britney Spears pred sodiščem v Los Angelesu ANSA RIM - Božanska komedija italijanskega pesnika Danteja Alighierija je v tujini najbolj brana knjiga v italijanskem jeziku. To je pokazala anketa kulturnega inštituta Societa Dante Alighieri, pristojnega za širjenje italijanskega jezika in kulture izven meja Italije. Dantejevi mojstrovini sledi Ime rože, uspešnica Umberta Eca, in Zaročenca milanskega pesnika in pisatelja Alessandra Manzonija (1785-1873). Zanimanje za Danteja tudi v sami Italiji še ni bilo nikoli tako veliko. Pojavlja se v televizijskih oddajah, nadaljevankah in musicalih. "Oče" italijanskega jezika in vrhunski pesnik Dante Alighieri (1265-1321) je - čeprav je živel pred sedmimi stoletji - "navzoč" vsepovsod. Televizijska mreža RAI vsak teden predvaja odlomke iz Dantejeve Božanske komedije z oskarjem nagrajenega italijanskega režiserja in igralca Roberta Benignija, ki skrbi za visoko gledanost. Dantejeva Božanska komedija je v Rimu na sporedu tudi kot musical in ponovitve, ki so načrtovane do februarja, so bile že zdavnaj razprodane. Dante je "Divino commedio" napisal med letoma 1306 (ali 1308) in 1321. V njej popisuje namišljeno potovanje po božjem ukazu v letu 1300 skozi tri postaje onostranstva -Pekel, Vice in Raj. Dantejeva dela veljajo za temelj italijanske književnosti. (STA) rusija - Žal se takšni primeri ponavljajo Vinjeni potnik zganjal hrušč in trušč na letalu MOSKVA - Potniki nekega ruskega letala so imeli na potovanju iz Kaliningrada v Moskvo ponovno težave z vinjenim sopotnikom. Vinjeni potnik je celo razglasil, da je letalo ugrabil, po prerivanju pa so ga potniki uspeli zakleniti v stranišče na letalu, je poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzela nemška tiskovna agencija dpa. "Niti v stranišču ni dal miru," je pove da la ne ka pri ča in do da la, da "je razbil straniščno okno". Ruske letalske družbe se sicer vedno znova pritožujejo nad težavami s potni ki, ki na nji ho vih le tih zga nja jo hrušč in trušč. Neki vinjeni potnik je decembra 2006 grozil, da bo razstrelil letalo, ki je moralo kasneje zato zasilno pristati na letališču v češkem glavnem mestu Pragi. Na ruskih linijskih letih lahko namreč gostje kupijo alkohol, velikokrat pa pridejo na letalo že vinjeni, še piše dpa. (STA) LOS ANGELES - Ameriška pop zvezdnica Britney Spears ostaja brez pravice do obiskov svojih dveh sinov. V ponedeljek namreč ni prišla niti na zaslišanje, na katerem naj bi zaprosila za povrnitev te pravice, čeprav se je pripeljala pred sodišče. Sinov ne bo mogla obiskovati vsaj do 19. februarja, ko je predvideno naslednje zaslišanje. Zaradi zaslišanja so sodišče v Los Angelesu oblegale trume paparazzov, ki so čakali že od jutra in se zgrnili nadnjo, ko se je popoldne pripeljala. Po poročanju internetne strani TMZ.com naj bi Spearsova fotografe prosila, naj se umaknejo, ker jo je strah, nato pa pobegnila v avto in se odpeljala. Šestindvajsetletna Spearsova sicer ni bila pravno zavezana k udeležbi na zaslišanju, na katerem so izjave podali policisti in socialni delavci, vendar je bilo pričakovano, da se ga bo vendarle udeležila in prosila za obiske dveletnega Seana Prestona in leto mlajšega Jaydena Jamesa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sodnik tako ni spremenil odločitve, ki je sledila incidentu prejšnjega tedna, ko Spearsova enega od sinov po obisku ni hotela predati zastopnikom nekdanjega moža in očeta obeh otrok Kevina Federlinea. V družinskem sporu je morala posredovati tudi policija, njo pa so, očitno omamljeno, v bolnišnico. (STA) "m-.za član ¡zlGoriške Atentat na vozilo ameriškega veleposlaništva v Libanonu Na srečanju med vodstvom ZSKD in včlanjenimi društvi iz Benečije ploden pogovor o konkretnih vprašanjih Občinski urad za slovensko manjšino v službi goriškega prostora LTHD n.K m fl MJhiOftJ\:^P.5ljÇit|:NA v | E||J|J\-A URrtrVi.7.A SI-ftVFNSKl? [N I UAlAHMaMAHlSNa KKICISmE [JS Primorski SREDA, 16. JANUARJA 2008 Št. 13 (19.103) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Prej govor, potem kritika Dušan Udovič Vabiti v goste človeka in ga obenem izpostaviti napadom in nestrpnosti je poteza, ki si je v civiliziranem svetu nobena družina ne bi smela privoščiti, kaj šele javna ustanova. Še zlasti, ko je to univerza, ki naj bi bila že po definiciji tempelj znanja in najširših možnih intelektualnih obzorij. Zato bi se bili morali v okviru rimske univerze La Sa-pienza verjetno bolje dogovoriti, ali je ustanova sploh v stanju brez incidentov povabiti kot častnega predavatelja tolikšno osebnost, kakršna je papež Ratzinger. Ni vprašanje vernih ali nevernih, klerikalcev ali kon-testatorjev Cerkve oziroma njenega-Ratzingerjevega vodstva. Tu smo pred pomanjkanjem občutka za demokratično dialektiko in nespoš-tovanjem osnovnih pravil strpnosti. Papež bi bil lahko legitimno kontestiran, toda prej bi morali ustvariti pogoje za njegov nemoten nastop. Pri tem gre obenem upoštevati kontekst, ki papeževemu obisku ni najbolj naklonjen po njegovih pogostih posegih v italijansko politiko, od pozivov proti izvenzakonskim zvezam vse do svežih ponesrečenih, pa četudi že drugi dan popravljenih kritik rimski mestni upravi. S papežem in njegovo politiko je v Italiji veliko strinjanja-nestrinjanja in polemične razprave. Vodstvo rimske univerze je vse to dobro vedelo in bi torej moralo pričakovati, čemu gre lahko naproti. Njen seznam uglednih gostov je dolg, častne doktorate je med drugim delila predsedniku Evropske komisije Barrosu, televizijskemu zvezdniku Bongiornu, dvema znamenitima Rossijema, motociklistu in pevcu. A papež, še posebej če je to zgovorni Ratzinger, je povsem drugačno vprašanje. ITALIJA - Zaradi protestov dela profesorjev in študentov Papež odpovedal obisk na rimski univerzi Predsednik vlade Prodi in večina politikov obsodila ozračje nestrpnosti TRŽIČ - Protest kovinarjev pred ladjedelnico Ne bodo popustili Stavkajoči delavci preprečili vstop vsem zaposlenim kot tudi uslužbencem zunanjih podjetij TRŽIČ - Tržiški kovinarji nameravajo nadaljevati protestno mobilizacijo, dokler v Rimu ne bodo podpisali pogodbe. Po ponedeljkovi blokadi avtoceste so se delavci včeraj odločili za protest pred vhodom v ladjedelnico Fincantieri, kjer so preprečevali vstop vsem zaposlenim kot tudi uslužbencem zunanjih podjetij. Sindikalni predstavniki napovedujejo še bolj ostre protestne pobude, če delodajalci ne bodo upoštevali njihovih zahtev. Na 15. strani RIM - Papež Benetikt XVI. je zaradi protestov dela profesorjev in študentov odpovedal svoj obisk na rimski univerzi La Sapienza. Papež bi bil moral udeležene nagovoril na jutrišnji slovesnosti ob slovesnem odprtju akademskega leta na univerzi, ki jo je leta 1303 ustanovil papež Bonifacij VIII. Namesto obiska bodo tako na univerzi prejeli le papežev govor. Papeževo odločitev so protestniki pozdravili, glavnina javnosti pa jo je obžalovalo. Predsednik vlade Romano Prodi in predstavniki skorajda vseh političnih strank so obsodili ozračje nestrpnosti, ki je privedlo do takšnega razpleta. Na 6. strani Ali tržaški senator Willer Bordon zapušča italijanski senat? Na 7. strani Zgonik: odobrili proračun za leto 2008 Na 8. strani Smučarska reprezentanca drži pesti za Meri Perti Na 8. strani Na večeru DSI o manj znanem Kugyju Na 9. strani Brulc pri Ruplu o obeh Goricah kot Evropskem kulturnem mestu Na 16. strani TRST - Meddržavni odnosi Različno o srečanju Türk-Napolitano TRST - V Furlaniji-Julijski krajini in v Ljubljani je slišati različne ocene ponedeljkovega obiska Gior-gia Napolitana v Sloveniji. Komen-tatorka ljubljanskega Dela Saša Vid-majer je kritična, srečanje dveh predsednikov pa pozitivno ocenjuje komentator Dnevnika Franco Juri. Vidmajerjeva piše, da se ustvarja prihodnost brez preteklosti, Juri pa meni, da je bilo ljubljansko srečanje snidenje dveh enakopravnih dejavnikov. Vladni podtajnik Miloš Budin je prepričan, da je srečanje med Na-politanom in Danilom Türkom ses- tavni del spravnega procesa, ki ga vsak dan ustvarjajo ljudje. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič podčrtuje, da je na ljubljanskih srečanjih izstopala pozitivna vloga narodnih manjšin in da je Napolitano kot simbol sožitja omenil dvojezično šolo v Benečiji. Da je bilo srečanje pomembno soglaša predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki pa nikakor ni zadovoljen s stališčem o polpretekli zgodovini. Štoka je pričakoval, da bo Napolitano jasno obsodil fašizem. Na 3. strani I i CLdriaA-iaJL.ntt CENTRO V I A G G I Adriatica wellness paketi z masažami v slovenskih in hrvaških termah že od€ 114 na osebo Večni Egipt KRIŽARJENJE PO NILU, 10 dni, 15.2. iz LJU, od €729 SHARM EL SHEIKH, 8 dni, Hotel 4* HB, 26.1. iz LJU, od €469 HURGADA, 8 dni, Hotel 4* Ali, 27.1. iz LJU, od €499 r ...po svetu... ^J IZRAEL, Tura 8 dni, HB, 24.2., 9.3. IZ AMERIKE V MEHIKO, New York - Yucatan 13 dni, do 30.3. L KITAJSKA, Tura 10 dni, 22.2. od €1.260 od €1.983 od €1.225 ^ ILIRIKA LAST MINUTE CENTER info@lastminutecenter.it www.lastminutecenter.it TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936 VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, 33100 Videm tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656 2 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI OGLEDALO Laičnost države, ateizem in vera Ace Mermolja V prejšnjem Ogledalu sem pisal o individualnih in skupinskih pravicah ter se naslonil na italijansko ustavo. Razpravljati brez osnovnih načel, ki naj vodijo državo, je za njene voditelje in za izvoljene predstavnike ljudstva zame, kot državljana, kritike vredno početje. Drugo vprašanje, ki je dokaj aktualno in razbobnano v italijanski politični in medijski areni, je vprašanje laičnosti države, ateizma in vere. K tem temam bi dodal nekaj misli ter se vrnil k dejstvom brez političnega slalomiranja in interesov, ki jih nimam. Najprej naj zapišem nekaj misli o laičnosti države. Moderna država je nastala kot lačna in o tem ni dvoma. To pomeni, da ne v ZDA in ne v Evropi ni več temelj oblasti in njene suverenosti v bogu, v cerkvi ali v krvnem nasledstvu. Francoska ustava z dne 13. septembra 1791 se uvodoma pričenja z znamenito Listino o človekovih in državljanovih pravicah. Tu sta poudarjena dva osnovna koncepta. Prvi je, da so človekove pravice neodtujljive, segajo pa do tja, kjer ne jemljejo pravic drugemu. Suverenost pripada kolektivnemu subjektu, to je na-ciji. Država je nato ena in nedeljiva itd. Skratka, ustanovni državni akt, ki je sad francoske (meščanske) revolucije in prosvetljenstva, daje pravice posamezniku, istočasno pa najde svoj širši in kolektivni temelj v naciji. Ne bi na dolgo razpravljal o nacionalnem vprašanju, očitno pa je že francoska ustava povzela in določila pojma posameznikovih in kolektivnih pravic. Bistveno pa je, da nad državo in nacijo ni nič višjega, skratka, ni boga, cerkve in drugih metafizičnih oblasti. Ameriška ustava je nastala nekaj let pred francosko, in sicer 17. septembra 1787. V bistvu je ta prva demokratična ustava bolj praktičnega kot načelnega značaja. V imenu »splošnega dobrega« pa uvaja kot bistveni element izvoljena telesa. Zakonodajno oblast prepušča kongresu, kije sestavljen iz senata in iz poslanske zbornice. Predsedniku države daje izvršno oblast. Sledijo razčlenjena poglavja o pravicah in dolžnostih ter o državni ureditvi. Med pravicami je verjetno najpomembnejša »habeas corpus«. Tudi v tej ustavi ni nad državo nekih pomembnejših kočijažev, kot sta lahko bog ali cerkev. Omenjena ustava velja v ZDA nespre-me nje no do da nes. Ome njenim principom sledijo ostale moderne ustave, med katerimi je tudi italijanska. Ob osamosvojitvi Slovenije se je filozof Tine Hribar zavzemal, da bi v slovensko ustavo zapisali načelo o svetosti življenja. Objektivno bi bila ta dikcija dvoumna. Katoličani bi jo interpretirali kot nedotakljivost življenja, ki se pričenja z zarodkom. V tej interpretaciji bi bil npr. splav ustavno prepovedan, kar bi pomenilo odstopanje od laične države. Nekatoličani ali neverni bi svetost interpretirali ali na osnovi Hribarjeve filozofske misli (ki ni prav neko ljudsko branje) oziroma bi naglaševali, da je človek sam svečenik lastnega telesa, kar pa bi ponovno odprlo vrsto vprašanj in dilem oziroma potencialen konflikt med verniki in neverniki, ki bi bil vgrajen v samo ustavo. Laične države imajo ustave, ki dosledno izključujejo vlado ali nadvlado nekih metafizičnih oziroma božjih in svetniških prisotnosti. V omenjenem smislu ne moremo jemati kot laične tiste države, ki so svojo suverenost polagale v ideološko zasnovane pojme, kot so rasa, nacija, kri, zemlja, delavski razred itd. Tu smo pa že na nasprotnem bregu: pri laičnih »cerkvah«, kar nam odpira poglavje ateizma. Problem pertinentno sodi v razpravo o laični državi. Ze namreč laična država ne priznava nad sabo boga in cerkve in posledično cerkvene ingerence v državne zadeve, se istočasno ne postavlja kot načelen bojevnik proti veri in bogu. V svoji osnovi dopušča versko svobodo kot svobodo, ki pripada posameznikom in skupinam. Ateizem pa nastane kot militantna protikleri-kalna in protiverska drža. Dušan Pirjevec je napisal knjigo Bog ateistov. V bistvu ima ateist svojo vero v ideologiji. Dialektični materializem je bil na primer bojno orožje proti »opiju ljudstva«. Skratka, militantni ateizem je tudi konkretno omejeval in omejuje svobodo vere. Početje pa ne sodi v demokratični koncept laične države in niti ne v poglavje o sodobnem pojmovanju človekovih pravic. Povsem drugo od pravic do vere je vmešavanje cerkvenih hierarhij v življenje države, kjer pripada suverenost državljanom kot posameznikom in kolektivu. Ti državljani niso vsi verni in tudi vera ni več v eni državi samo ena. V Evropi je danes kakih 20 milijonov muslimanov, ki imajo svoje pravice, pod razumnim pogojem, da ne kršijo zakonov in pravic držav, v katere so prišli in kjer danes živijo. Kot vsi ostali državljani se bodo morali tudi muslimani odpovedati v imenu gostujoče ali pa že lastne (priseljencev) države delu svoje suverenosti in svobode. V nasprotju s krščansko Novo zavezo vsebuje npr. Koran vrsto konkretnih in praktičnih navodil, kako naj muslimani živijo oziroma, kakšna naj bo muslimanska družba. Praktični del Korana je lahko kažipot teokratske države, saj ureja odnose do drugega, prekrške, kazni, družinske odnose, poroko, ločitev, odnos do sovražnika itd. ter se postavlja kot družbeni ali državni in torej ne le cerkveni vodič. Se ve da so pri tem po memb ne tu di in ter -pretacije, ki niti v muslimanskem svetu niso enotne, določeni muslimanski principi pa očitno ne sodijo v koncept evropske laične države, ki jo morajo spoštovati tudi muslimani skupaj z veljavnimi zakoni. Muslimanska skupnost v Evropi ne more torej tatiču odrezati roke, kajti o omenjenem prekršku odloča sodstvo, kazen pa je zapor. Razmišljanje nas na tej poti vodi k tretjemu elementu, ki se postavlja v igro znotraj pojmovanja laične države. V trenutku, ko je zagotovljena svoboda vere, verskih obredov, določenih načinov verskega življenja itd., je laična država storila svojo dolžnost. Pripadniki neke vere in cerkve, v Italiji so še vedno v večini katoličani, imajo seveda pravico, da javno izpovedujejo svoje misli in da se v zasebnem življenju držijo pravil cerkvenega nauka (če ni v nasprotju z zakoni). S svojo vero in s svojimi prepričanji pa ne morejo posegati v življenje tistih, ki mislijo in čutijo drugače. Nedvomno se tekom zgodovine oblikujejo določene skupne vrednote, ki jih povzemajo tudi ustave in zakoni. Banalno povedano: danes je suženjstvo za nas nekaj nepojmljivega, v antičnih časih so sloneli na sužnjih ekonomski sis te mi. Za do lo čen čas so ce lo v Ame ri ki bi li črnci neplačana in brezpravna a gospodarsko pomembna delovna sila, skratka, bili so sužnji, ki so brezplačno gradili gospodarstvo novega kontinenta. Obstajajo pa vprašanja, kjer mora država dopuščati svobodno izbiro. Kristusov nauk nesporno uvaja neločljivost zakonske zveze. V modernem času, kjer ženska ni moževa lastnina, ampak so ženske in moški načelno enakopravni, je v smislu misli, da je vsak lastnik lastnega življenja, ločitev možna. Kristusov nauk je prekinil z mislijo iz Stare zaveze, kjer je bila žena enakovredna blagu in možu preprečil, da žensko preprosto proda ali zavrže v bedo. V tem smislu je bila trajna zaveza pridobitev za žensko. Ljudje, ki se danes ne prepoznavajo, deloma ali v celoti, v Kristusovem nauku imajo pravico sklepati cerkvene oziroma necerkvene zakonske zveze. Civilno poroko je možno razve-zati na zakonski način. Drugače je s cerkveno poroko, kjer lahko pride do razveze po posebnem postopku. Kar vem, je tu cerkev nekako dajala prednost družbeno pomembnejšim osebam. Bistvo pa je, da država s svojimi zakoni omogoči zakonsko razvezo, ostalo je stvar posameznika. Podobno velja za splav. Če se za cerkev življenje prične pri zarodku in je v njem že nakazana oseba in je torej splav zločin, dajejo drugi prednost materi, saj je ona nosilka zarodka, mu daje lastno življenje in lahko odloči z lastnim srcem in razumom, če naj se začetek življenja nadaljuje. Zenska je lastnik svojega telesa in ima v tem smi slu po sled njo be se do o tem, ali naj se pričeto življenje nadaljuje s pomočjo materinih življenjskih sokov. Obstajajo še druge teze, kajti korenine življenja segajo daleč, morda celo do tja, kjer so komaj možnost oziroma intencija. Glede splava ni med katoličani in tistimi, ki to niso, skupnega pogleda. Laična država lahko splav z zakonom regulira, ne more pa vsiliti eno vizijo drugi, ki ima tudi svoje tehtne razloge, da obstaja. Skratka, nove polemike o splavu postavljajo znova pod vprašaj laičnost države. Primerov je še veliko več in to na najrazličnejših področjih. Mislim torej, da je laičnost države dokaj zrel pojem, ki ne bi smel v ponovno razpravo, ki je lahko samo zavajajoča ali pa sodi v zahrbtno politično preigravanje. Postavljati laično osnovo države v že tako bled dvom, pomeni ubrati drugačno pot od tiste, ki so jo nakazali izumitelji moderne države. Načelo so povzeli usta-vodajalci, in to tudi italijanski, ki so postavili italijansko državo v okvir človeške oziroma ljudske volje in ne božje ali cerkvene. ČEDAD - Srečanje vodstva ZSKD z beneškimi društvi Odkrit pogovor o »večnih« vprašanjih in konkretnih problemih Na srečanju v Čedadu so se dogovorili tudi o nekaterih pobudah v Benečiji NM ČEDAD - V ponedeljek je Zveza slovenskih kulturnih društev imela v Čedadu pomembno in plodno delovno srečanje, ki ga je vodil deželni predsednik ZSKD Marino Marsič. Kulturno realnost Benečije so na sestanku zastopali predsedniki oz. predstavniki Beneškega gledališča, pevskih zborov Rečan, Pod lipo, Matajur in Tri doli ne, Kul tur ne ga druš tva Ivan Trin ko, Druš tva li -kovnih umetnikov iz Špetra, Centra za kulturne raziskave iz Barda in Kulturnega društva Roza-janski dum iz Rezije. V središču zanimivega in odprtega razgovora so bila "večna" vprašanja, s katerimi se ZSKD ukvarja. Najprej je beseda tekla o deželni dimenziji, ki jo je treba v vsakodnevnem delu uveljavljati, kar z drugimi besedami pomeni veliko bogastvo izrazov, živahnost in tudi različnost v pristopih, ki prispevajo k večji notranji dinamičnosti in ustvarjalnosti, a je obenem tudi breme in napor, ki ga ob prepričanju in dobri volji "blažita" le večja organiziranost in koordinacija. V tem smislu je predsednik Marino Marsič predlagal, da bosta Rosana Sabadin, deželna koordi-natorka Zveze in Marisa Peleson, strokovnjakinja v administrativno-fiskalnem delu, redno zahajali v Čedad, kjer bosta na razpolago včlanje- nim društvom ter sodelovali pri bogatitvi splošne kulturne ponudbe Benečije, Rezije in Kanalske doline. Predlog so vsi pozitivno ocenili in ga sprejeli. ZSKD je združenje društev, ki jih zveza podpira, spodbuja in koordinira, je poudaril Marsič in se zavzel za ustvarjanje tesnejše mreže in večje medsebojne povezanosti. Posebej je poudaril tudi izobraževalno dejavnost, kateri Zveza daje ve li ko po zor nost, in le to 2008 bo za Zve zo le to izobraževanja, kot je dejal. V dialogu in soočenju z drugimi rastemo, se je strinjala pokrajinska predsednica SKGZ Jole Namor in dodala, da medsebojna povezanost daje večjo moč vsakemu druš tvu in ce lot ni skup nos ti ter se ve da tu di več -jo pogajalsko moč. V razpravi, kije sledila, so se pri sot ni do tak ni li no ve ga de žel ne ga za ko na za slo ven sko manj ši no, kon kret nih vpra šanj in še posebej poglobili pravilnik Zveze za sofinanciranje kulturnih pobud in dejavnosti društev. Začel se je tu di po go vor o kon gre su Zve ze, ki bo le tos pred poletjem in bo volilnega značaja. Na ponedeljkovem sestanku so sklenili tudi, da bodo večjezično razstavo, ki jo ZSKD pripravlja letos v počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja predstavili jeseni tudi v Čedadu. odprta tribuna V Prekmurju omikanost, v našem kotu nadutost Drago Gašperlin Pred dnevi sem na tem mestu zapisal, da je po odstranitvi mejnih zapornic med jadranskima sosedama nastopilo obdobje obremenjujočih, zato pa hvaležnih izzivov, ki zahtevajo od nas zelo veliko poguma in odprtosti. Vendar to ne velja samo za našo narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, temveč tudi za širše prebivalstvo Italije in Slovenije. V tem prepričanju me je še utrdil potek okrogle mize pod geslom Meje ni več, kako naprej, ki jo je priredilo Slovensko društvo za mednarodne odnose prejšnji četrtek v Ljubljani. V Primorskem dnevniku sem bral, da je med razpravo, ki je sledila uvodnim poročilom, močno izstopala posplošena nezaupljivost do Italije, ki je moteče izpadla kot sama sebi namen. Isto sem izvedel tudi iz drugih virov. Res škoda, toliko bolj, ker se je to zgodilo le nekaj dni pred prihodom predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana v Slovenijo. Italiji nenaklonjenega razpoloženja ne gre pri pi sa ti zgolj zgo do vin ske mu spo mi nu, mar -več tudi dejstvu, da je del Slovencev po 21. decembru 2007 zagledan samo v koristi, ki jih pri na ša vstop v ev rop sko dru ži no, in se je še -le zdaj začel zavedati, da bo treba v zameno zanje tudi nekaj žrtvovati. Značilen primer žrtvovanja (vendar za lep denar) je kupoprodaja nepremičnin, ki povzroča hude glavobole ravno v naši neposredni bližini. Ali so italijan- ski kupci krivi, če imajo na razpolago parcele in hiše na slovenskih tleh? Mislim, da nikakor ne, saj imajo enako pravico tudi slovenski državljani na tej strani. Vsaj teoretično. Čisto drugače pa je, če italijanski državljan pravico do nepremičnine v Sloveniji zlo-ra bi v po li tič ne na me ne, ka kor se je zgo di lo v Sežani. Slišati je, da se je na Upravni enoti zgla-sil italijansko govoreč Tržačan in za pridobitev dokumentacije o nakupu parcele na Krasu zahteval tolmača. Osebje mu je prijazno razložilo, da na tem območju ni v veljavi dvoje zič nost, da pa si tol ma ča se ve da lah ko sam poišče. Možu to ni bilo prav, pa se je obrnil na pristojnega ministra v Ljubljani, kar je bilo skrajno žaljivo za sežanski urad. Minister mu je pisno dodobra pojasnil, kakšna je slovenska zakonodaja, in ponovil, da na Sežanskem režima dvojezičnosti preprosto ni. Kakšna razlika med tržaškim gospodom in skupino Angležev, ki so v Prekmurju pokupi li ne kaj sto hi šic, a jim še na kraj pa me ti ne pride, da bi domače prebivalstvo poangležili. Ravno nasprotno je: vsi zapovrstjo so začeli obiskovati tečaj slovenščine, ker se jim ne zdi pošteno, da ne bi poznali in govorili jezika skupnosti, ki jih je gostoljubno sprejela v svojo sredo. Če pomislimo, da je za Angleža slovenščina še trši oreh kot za Italijana, potem lahko rečemo, da so poskrbeli za pravo lekcijo o tem, kaj je olika in kaj omika. / ALPE-JADRAN Sreda, 16. januarja 2008 3 meddržavni odnosi - Odmevi v slovenski manjšini in v občilih Različne ocene Napolitanovega uradnega obiska v Ljubljani Rudi Pavšič in Franco Juri pozitivno, Štoka je pričakoval jasne besede o zgodovini, kritična ocena v Delu LJUBLJANA - Ponedeljkov obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Ljubljani je v slovenskih občilih (v FJK in Sloveniji) doživel veliko zanimanje. Malo ali nič zanimanja pa v italijanskih medijih, če izvzamemo prvo državno mrežo RAI in deželna dnevnika Piccolo in Mes-saggero Veneto. M V • V || «V* • Pavsic: Manjšini povezovalni element Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze pozitivno ocenjuje Na-politanov obisk v Sloveniji. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker je potrdil zelo dobre odnose med državama in drugič, ker sta oba predsednika izpostavila združevalno in povezovalno vlogo obeh manjšin. »Če sta danes obe državi tam, kjer sta, so zelo zaslužni tudi naša manjšina in Italijani v Istri,« pravi Pavšič, ki dodaja, da vse ostalo sodi v okvir novih časov, ki jih doživljata obe državi in oba naroda. Drago Štoka KROMA Rudi Pavšič KROMA »Problematike preteklosti, sedanjosti in zlasti prihodnosti se sedaj rešujejo v evropskem duhu. Napolitano in Danilo Türk sta tudi zgodovino postavila na pravo mesto,« poudarja predsednik SKGZ, ki izpostavlja, da je Napolitano poudaril, da je pred fojbami bil fašizem in potem fašistična vojna. Pavšič računa na čimprejšnje srečanje z italijanskim predsednikom. Štoka: Preteklosti ne gre pozabiti »Vzdušje na Napolitanovem obisku je bilo nedvomno zelo spodbudno. Ne samo za obe državi, temveč tudi za našo in italijansko manjšino, kar je pozitivno,« meni Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ki pa ne skriva razočaranja nad stališči o spravi in o zgodovini. »Bojim se namreč, da se bo s časom uveljavilo načelo "Evropa tu- kaj, pozabimo na vse". Mislim, da je predsednik Türk pri tem naredil, kar je mogel. Vem, da gre za zelo delikatno vprašanje. Od Napolitana pa sem pričakoval kakšno bolj pogumno besedo, morda tudi kakšen "mea culpa" zaradi fašizma,« nam je povedal predsednik SSO-ja. Tudi on polaga velika upanja na srečanje z italijanskim predsednikom, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Dnevnik: Srečanje enakopravnih Do kod nas je pripeljal (tudi) španski kompromis, je bilo na politični ravni jasno v ponedeljek. Predsednik Slovenije je v Ljubljani sprejel predsednika Italije. Dogodek je presegel pomen običajnega protokolarnega obiska prvega državljana zahodne sosede, piše Franco Juri v ljubljanskem v Dnevniku. Türk je sprejel Napolitana ne le kot sosed, še manj kot državnik, ki od soseda pričakuje razumevanje in pomoč, temveč kot predsednik države, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Še več, Slovenija ima evro in je letos vstopila v schengen. Poleg tega je tudi članica Nata. Skratka, 16 let po razglasitvi samostojnosti in 12 po poravnavi edine »cestnine«, ki smo jo morali plačati na poti v EU, je Slovenija znotraj slednje povsem enakovredna Italiji. Nihče več ne more Slovenije izsiljevati s tem ali onim pogajalskim procesom. Končno smo na istem vlaku in potujemo pod enakimi pogoji, v prvem razredu. Od tod dalje so mogoči le enakopravni partnerski odnosi. V tem je pomen obiska italijanskega predsednika. Sprava se pravzaprav udejanja z enakopravnostjo. Najnovejša mazaška akcija, tokrat na tablah italijanske šole v Piranu, le nekaj dni pred Napolitanovim prihodom, opozarja, da meje ostajajo v nekaterih glavah in da bo treba še veliko storiti, da bi jih končno odpravili tudi tam, komentira Juri Napolitanov obisk. deželni svet - Začetek obravnave Dolenc zagovarja nov zakon o lovu TRST - Deželni svet je včeraj začel obravnavo novega deželnega zakona o lovu, katerega večinski poročevalec je Igor Dolenc. Po nje go vem gre za po so do bi tev ob -stoječe zakonodaje na tem področju, nova pravila naj bi pomenila bolj uravnovešen odnos med lovom, zaščito živali in obenem tudi okolja. Zakon bo po Dolenčevem mnenju poenostavil vse dosedanje bi ro krat ske pos top ke, pris toj nos -ti na tem področju, ki so bile v dome ni De že le, pa pre pu šča po kra -jinam in lovskim združenjem. De-že la bo še na prej pris toj na za splošni načrt za favno, lokalni organi pa bodo poskrbeli za lovske plane. Lovišča bodo po novem organizirana na občinski ravni. Zaščiti živali bo zakonodajalec name nil od de set do dvaj set od stot -kov gozdarsko-pašnega območja, de set od stot kov bo na me nje nih za seb ne mu lo vu, pre os ta la ob - & I Igor Dolenc KROMA m močja pa t.i. načrtovani lovski dejavnosti. Prav tej panogi namenja nova zakonodaja veliko pozornost. Večji del dosedanjih pristojnosti deželne uprave bodo preložili na novoustanovljeno združenje lovcev, Dežela pa bo ohranila nadzorne pristojnosti in to v sodelovanju s posameznimi pokrajinami. Zakonodajalec tudi računa na večji nadzor nad nepravilnosti in nad prekrški, kot je v svojem uvodnem poročilu poudaril Dolenc. Predsednika Türk (levo) in Napolitano (desno) med zdravico na delovnem kosilu ANSA Delo: Prihodnost brez preteklosti Napolitanov obisk je bil "hommage" Sloveniji, naporu, uspehu in angažmaju nove članice EU, ki je prevzela evro in postala del schengna, je polaskal gost, je napisala Saša Vidmajer v Delu. Eden in drugi sta poudarila, da je treba iskati nove vsebine meddržavnega sodelovanja: pogled je treba upreti v prihodnost ne v preteklost. Predsednik Italije je tisti, ki je lani z govorom, ki ga je imel prav na dan šestdesetletnice podpisa pariške mirovne pogodbe, Italijo razbremenil odgovornosti za fašizem. A ne samo, da Italijani niso preboleli in niso pozabili izgube »vzhodnih ozemelj«. »Ljudstvo, ki je trpelo, je poleg tega še zasramovano,« kot pravi pisatelj Boris Pahor. Medtem ko se je hrvaški predsednik Stipe Mesic odzval na Napolitanov govor, Slovenija na žalitve ni odgovorila. Turk je dobil težavno zapuščino. Težko je ob prvem, kurtoaznem srečanju s predsednikom velike italijanske države načeti najtežja poglavja polpretekle zgodovine. In vendar so lahkotnost, s katero je svoj pogled usmeril v prihodnost, naglica, s katero je zaobšel zgodovino, in mi-mobežnost, s katero je opravil z vprašanjem vračanja s slovenskega ozemlja od-peljanih umetnin, presenetili, zaključuje komentatorka Dela. napolitano - Ocena Miloša Budina »Obisk sestavni del spravnega procesa« RIM - Taka dejanja, kot je bilo ponedeljkovo srečanje predsednikov Italije in Slovenije, sama na sebi predstavljajo sestavni del spravnega dejanja. Tako iz Gvatemale, kjer se nahaja na delovnem obisku, srečanje Giorgia Napolitana in Danila Türka komentira vladni podtajnik Miloš Budin. »Splošne pozitivne ocene, ki jih je srečanje doživelo, dokazujejo, da je bilo koristno in da gre za dodaten korak na poti prijateljskih odnosov in sodelovanja.«. Budin je prepričan, da splošna pozitivna ocena srečanja predsednikov odraža dejstvo, da je Napolitanov obisk slonel na »naravnem« političnem pristopu, ob upoštevanju interesov in perspektiv dveh narodov, dveh držav, dveh manjšin, dveh zgodovinskih spominov. Ta pristop iz te »dvojnosti« ustvarja po Budinovem mnenju skupne interese in narekuje skupne napore, ki se uresničujejo v skupni Evropski uniji. Vladni podtajnik je Miloš Budin KROMA direktno sodeloval pri pripravah Napolitanovega obiska v Ljubljani. Budin je v Gvatemali zastopal italijansko vlado na uradni umestitvi novega predsednika republike Alva-ra Colona. Ta srednjeameriška država (v njej živi 23 različnih skupnosti) je komaj prestala 40-letno državljansko vojno, v kateri je umrlo 250 tisoč ljudi. Zato je povsem normalno, da je na ljudski slavnosti ob včerajšnji umestitvi Colona najbolj odmevala beseda »reconciliacion« (sprava). koroška - Mnenje nekdanjega predsednika ZSO Feliksa Wieserja Mobilizacija civilne družbe ključ za uveljavitev manjšinskih pravic CELOVEC - »V letu 2008 bo ključ no vpra ša nje, ali bo us pe lo mo -bilizirati civilno družbo, seveda tudi tiste skupine in posameznike, ki delujejo znotraj političnih strank. Kajti po-go vo ri med po sa mez ni ki ni ka kor ne morejo biti nadomestilo za delovanje civilne družbe,« je poudaril Feliks Wieser, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in eden glavnih govornikov »Foruma za dialog«. Kot je znano, je bil Forum za dialog ustanovljen marca 2007, poleg Wieserja pa je v njem na vidnem mestu sodeluje tudi nekdanji predsednik Na rod ne ga sve ta ko roš kih Slo ven cev (NSKS) Nanti Olip. V pogovoru za slovenski spored avstrijske radio televizije (ORF) je Feliks Wieser še poudaril, da se bo nadstran-karski Forum za dialog, ki si prizadeva za bolj usklajeno nastopanje manjšine pri uveljavljanju manjšinskih pravic, tudi v letošnjem letu trudil za izboljšanje pogovorno kulturo med koroškimi Slovenci in civilno družbo v deželi. Feliks Wieser Predstavnike osrednjih političnih organizacij pa je opozoril, da pogosto ne ločijo, kaj je korekten, trans pa ren ten in nu jen di a log z ob -lastjo in kaj je dvomljivo sklepanje zavezništev z vladajočimi političnimi elitami - »in to pogosto ob ignoriranju lastne civilne družbe, ki je naš edi ni res nič ni po li tič ni za vez -nik«, je pristavil Wieser. Nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij je v zvezi s trenutnim položajem slovenske manjšine na Ko roš kem še na ve del ne kaj po - zitivnih premikov, hkrati pa opozoril tudi na nekatere negativne pokazatelje. Med pozitivnimi premiki je Wieser navedel, da je civilna družba pos ta la moč nej ša, da se slo ven ska društva krepijo, meje se podirajo, slovenski jezik postaja vse bolj zanimiv in ga zato v vse večj i meri ceni tudi večinsko prebivalstvo. Negativni pokazatelji pa so po njegovem mnenju neupoštevanje pravne države, še vedno nerešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel in tu di slo ven ske ga urad ne ga je zi ka, negotovost financiranja slovenske Glasbene šole, zmanjšanje finančne podpore manjšinam v Avstriji zaradi inflacije, kriza pri slovenskemu tedniku Novice, ki postaja burleska. Nadalje Wieser meni, da vodi Slovenija »polovičarsko politiko brez pravega prepričanja, politični predstavni ki ko roš kih Slo ven cev pa drug dru -gega bolj sovražijo kot sprejemajo, kar nas hromi«. Ivan Lukan 4 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI logistika - Pristaniška oblast želi odkupiti deleže javnih uprav Dežela išče rešitev za terminal na Fernetičih Na včerajšnjem sestanku največjih lastnikov (še) ni prišlo do dogovora TRST - »Deželna uprava je naklonjena možnosti, da tržaška Pristaniška oblast odkupi lastniški delež avtocestne družbe Autovie Venete v intermodalnem terminalu na Fernetičih, in to s ciljem, da organizira močno zaledno pristaniško infrastrukturo za potrebe tržaškega pristanišča.« Stališče deželne uprave je na včerajšnjem sestanku z javnimi družbeniki terminala na Fernetičih sporočil deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego, ki je tudi dejal, da bi do oddaje deležev moralo priti šele po uskladitvi poslovnega programa in načinov upravljanja terminala. Po mnenju deželnega odbornika za infrastrukture so možne tudi alternativne rešitve glede na prenos lastniških deležev, ki so v rokah Pokrajine Trst (ta je s 36-od-stotnim deležem največja lastnica terminala), Občine Trst (24%), tržaške Trgovinske zbornice (14,30%), Občine Repentabor (12%) in Dežele FJK prek njene družbe Autovie Venete (3,30%), medtem ko ima Pristaniška oblast 6-odstotni delež. Claudio Boniciolli bi želel ta delež povečati na 35 do 40 odstotkov, zato je ostalim družbenikom poslal odkupno ponudbo, in sicer na osnovi ocene vrednosti terminala, ki so jo tehnični cenilci določili pri 55.722 evrov. Če so Pokrajina, Občina Repentabor in, kot se je videlo včeraj, tudi Dežela pripravljene prodati svoje deleže (skupaj bi tako Pristaniška oblast prišla do nekaj več kot 57 odstotkov), pa se temu upirata Občina Trst in Trgovinska zbornica, ki se ogrevata za oddajo terminala v koncesijo Pristaniški oblasti. Po logiki bi zadostovalo, če bi svoje deleže prodali družbeniki, ki so to pripravljeni narediti, vendar zadeva ni tako preprosta. Pokrajina in Občina Repentabor sta namreč za prodajo svojih deležev postavili pogoj, da tudi ostali glavni družbeniki prodajo svoje deleže v sorazmerju s tistimi, katerih lastniki so danes. Kor omenjeno, je Sonego na včerajšnjem sestanku govoril tudi o možnosti alternativnih rešitev, kot bi na primer bila od-stopitev volilne pravice za določen čas, ki pa bi moral biti dovolj dolg, da bi lahko Pristaniška oblast izvedla dolgoročne programe. Praktično bi to pomenilo, da bi večji lastniki odstopili upravljanje terminala Pristaniški oblasti, kar bi bila v bistvu brezplačna koncesija. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti se je na sestanku strinjal, da bi moral terminal služiti za potrebe pristanišča, vendar je hkrati menil, da bi bilo to mogoče doseči tudi z upravljanjem terminala v koncesiji. Družbeniki so torej včeraj ostali vsak pri svojem, vendar so si vzeli čas za premislek pred dokončnim odgovorom. Pogled na intermodalni tovorni terminal na Fernetičih ARHIV peti koridor - Dežela in lokalne uprave Februarja podpis pisma o nameri za traso hitre železnice po Furlanski nižini TRST - Dežela FJK in župani območja Spodnje Furlanije, po katerem naj bi tekla hitra železnica na petem koridorju, se bodo predvidoma sestali 4. februarja za podpis pisma o nameri. Tako je po včerajšnjem sestanku s krajevnimi upravitelji v Červinjanu povedal deželni odbornik za infrastrukture Lodo vi co So ne go, ki je z žu pa ni raz -pravljal o potrebnih aktivnostih za zmanjšanje vpliva nove železnice na okolje in na človeka. Usklajevanje v zvezi z novo prometno infrastrukturo sicer poteka že poldrugo leto, končni cilj pa je doseči čim bolj soglasno rešitev za novo železnico velike hitrosti in zmogljivosti. Na včerajšnjem sestanku je bilo med drugim ugotovljeno, da je za odsek bodoče infrastrukture med reko Sočo in krajem Muz za na v bli ži ni San Gi or gia di No ga ro v bi stvu že do se žen kon -senz glede glavnih izbir v zvezi s traso, medtem ko bodo za odsek od Muzzane do reke Tilmenta potrebna do dat na uskla je va nja na se stan -ku, sklicanem za 28. januar. V pismu o nameri, ki bo, kot omenjeno, predvidoma podpisano 4. februarja, bo velika pozornost namenjena čim večji ublažitvi vpliva nove prometnice na okolje, začenši s popolno zvočno izolacijo proge, kjer bo prečkala Červinjan. Predvidene so tudi močne drevesne pregrade, ki bodo zakrivale progo in vlake, ki bodo vozili po njej. Od bor nik So ne go je po ve dal, da je prišlo na včerajšnjem sestanku do koristnih tehničnih poglobitev, zlasti z občinama Červinjan in Bagnaria Arsa, na osnovi katerih bo mogoče reševati lokalne probleme. Odbornik je tudi ostale občine pozval, naj uporabijo enako metodo, kar bodo tehniki Občine San Gior-gi o di No ga ro sto ri li že v pri hod -njih dneh. letalski promet - Včeraj predstavili novo ponudbo Od 18. junija bo Ryanair letel iz Ronk v Birmingham RONKE - Na letališču v Ronkah so včeraj predstavili novo letalsko povezavo, ki jo bo družba Ryanair od 18. junija vzpostavila z Birminghamom. Bridget Dowling, direktorica trženja pri Ryana-iru za južno Evropo, je orisala dejavnosti irskega letalskega prevoznika in ob tem poudarila, da je italijanski trg drugi po velikosti in pomembnosti, o čemer priča 12 milijonov potnikov, kolikor so jih prepeljali lani. Nova zveza z Birminghamom bo dvakrat tedenska, vsako sredo in nedeljo, polet do pomembnega britanskega industrijskega središča pa bo trajal dobri dve uri. Birmingham ima približno milijon prebivalcev in skupaj z okoliškimi središči predstavlja drugi urbani anglomerat Velike Britanije, s skupaj 2.275.000 prebivalci. Pričakovanja Ryanaira za to novo letalsko povezavo zadevajo tako britanske turiste, ki jih zanima Furlani- ja-Julijska krajina, kot številne poslovneže, ki se morajo premikati na tej relaciji. Predsednik letališke družbe Giorgio Brandolin je ob predstavitvi nove letalske zveze izrazil posebno zadovoljstvo, ker gre za največjega evropskega ponudnika nizkocenovnih letalskih zvez, ki po zaslugi ugodnih tarif uspeva jamčiti odlične rezultate pri prizadevanjih za rast števila potnikov. Brandolin si je ob tem zaželel, da bi ta zveza potrdila rezultate povezave z Londonom, ki jo Ryanair vzdržuje že sedem let. Tudi ob tej priložnosti pa je predsednik letališča opozoril, daje treba posebno pozornost posvetiti tudi strankam iz Slovenije in Hrvaške, ki so del bazena, na katerega gravitira deželno letališče. Za dobrodošlico novi letalski progi ponuja Ryanair še posebno ugodne pogoje za polete z njegovimi letali. Leteti je mogoče po ceni že od deset evrov naprej, vključno z letališkimi taksami in dodatki. Letalske vozovnice je mogoče rezervirati na spletni strani www.ryanair.com. Prihodnji teden podpis dekreta o tokaju VIDEM - V Rimu so za 23. januarja sklicali tako imenovano zeleno omizje o tokaju, za katerim bodo razpravljali predstavniki ministrstva za kmetijske politike in stanovskih združenj proizvajalcev vina iz FJK. Na sestanku naj bi prižgali zeleno luč za podpis ministrskega odloka, katerega osnutek je že pripravljen, določal pa bo možnost trženja to-kaja na domačem trgu z imenom Tocai Friulano ali Friulano, na tujih trgih pa zgolj z imenom Friula-no. Dekret torej v bistvu povzema zakon, ki ga je za rešitev tokaja sprejela Dežela FJK. Montezemolo na skupščini pordenonskih industrijcev PORDENON - Predsednik Con-findustrie Luca Cordero di Monte-zemolo se bo 28. januarja udeležil skupščine pokrajinskega združenja industrijcev v Pordenonu. Na zborovanju, na katerem bosta imela poročili prejšnja in sedanji predsednik pordenonskih industrijcev Cinzia Palazzetti in Maurizio Cini, bodo predstavili tudi študijo o vodstvenem razredu v severovzhodni Italiji in predlogih za prihodnost, ki jo je izdelala fundacija Fondazione Nord Est. Sledila bo okrogla miza, na kateri bodo poleg Montezemo-la sodelovali tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, predsednik Er-meneie Nadio Delai, predsednik združenja Federmeccanica Massimo Calearo in konfederalni sekretar sindikata Cisl Giorgio Santini. Deželni prispevki za večjo varnost pri delu TRST - Deželni odbornik za delo Roberto Cosolini je sporočil, da deželna uprava pripravlja spodbu-jevalnike za srednja, majhna in mikro podjetja, ki bodo vzpostavila politike za povečanje varnosti pri delu. Ustrezni prispevki so predvideni v posebnem deželnem pravilniku, ki je v postopku preliminarne odobritve s strani deželnega odbora. Prispevki bodo po Cosoli-nijevih besedah služili za sprejem socialne bilance in sistema upravljanja socialne odgovornosti po normi Sa 8000. Med drugim je v pravilniku predvideno, da bo pri pripravi socialne bilance obvezna navedba podjetniških politik za zvišanje ravni zaščite zdravja in varnosti na delovnem mestu. Evropska centralna banka 15. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 15.01 14.01 ameriški dolar 1,4886 1,4895 japonski jen 160,02 160,55 kitajski juan 10,7806 10,8013 ruski rubel 36,1410 36,1520 danska krona 7,4451 7,4453 britanski funt 0,75650 0,76000 švedska krona 9,3965 9,3987 norveška krona 7,8330 7,8275 češka krona 25,905 25,865 švicarski frank 1,6218 1,6265 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,68 253,44 poljski zlot 3,5738 3,5822 kanadski dolar 1,5096 1,5172 avstralski dolar 1,6533 1,6555 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,7049 3,7144 slovaška krona 33,364 33,277 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6984 0,6990 islandska krona 95,35 95,05 turška lira 1,7132 1,7147 hrvaška kuna 7,3449 7,3495 Zadružna Kraška banka 15. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,5088 1,4788 britanski funt 0,7695 0,7517 švicarski frank 1,6477 1,6076 japonski jen 164,0000 156,0000 švedska krona 9,6098 9,1501 avstralski dolar 1,6952 1,6237 kanadski dolar 1,5440 1,4853 danska krona 7,5882 7,3023 norveška krona 8,0308 7,6391 madžarski florint 259,7760 247,1040 češka krona 26,5116 25,2183 slovaška krona 34,1089 32,4450 hrvaška kuna 7,5332 7,1657 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 15. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,5180 1,4585 britanski funt 0,7749 0,7446 danska krona 7,5951 7,2972 kanadski dolar 1,5469 1,4862 japonski jen 163,70 157,28 švicarski frank 1,6596 1,5946 norveška krona 7,9840 7,6709 švedska krona 9,5843 9,2085 avstralski dolar 1,6879 1,6218 hrvaška kuna 7,50 7,20 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 15. januarja 2008 Indeks MIB 30: -2,29 delnica cena € var. % A2A 2,905 -0,65 ALLEANZA 8,655 -0,65 ATLANTIA 24,27 -1,18 BANCA ITALEASE 6,99 -6,30 BANCO POPOLARE 13,99 -3,30 BPMS 3,38 -2,31 BPM 8,725 -2,66 EDISON 2,04 -1,83 ENEL 7,955 +0,32 ENI 24,4 -2,44 FIAT 16,75 -3,12 FINMECCANICA 19,51 -3,13 FONDIARIA-SAI 26,49 -1,52 GENERALI 31,01 -1,24 IFIL 5,605 -4,06 INTESA 5,11 -3,49 LOTTOMATICA 22,61 -2,92 LUXOTTICA 17,01 -4,25 MEDIASET 6,465 -1,85 MEDIBANCA 13,32 -2,60 PARMALAT 2,4 -4,46 PIRELLI 0,682 -2,64 SAIPEM 25,37 -3,17 SNAM 4,54 +1,29 STMICROELEC 8,305 -3,83 TELECOM ITA 2,0025 -1,06 TENARIS 13,02 -5,37 TERNA 2,7875 -0,02 UBI BANCA 17,2 -2,51 UNICREDITO 5,52 -3,17 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Sreda, 16. januarja 2008 5 ljubljana - Predsednik slovenske vlade o aktualnih vprašanjih Janša: Nikoli ne grozi tisti, ki se drži dogovorov Odziv na izjavo hrvaškega predsednika Mesica o slovenskih grožnjah Hrvaški glede ERC Slovenski premier Janez Janša ARHIV LJUBLJANA - "Nikoli se še ni zgodilo, da bi grozil tisti, ki se drži dogovora," je v odzivu na ponedeljkovo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, da gre Slovenija proti Hrvaški vedno z grožnjami, na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal slovenski premier Janez Janša. Izjavi se nanašata na uveljavitev hrvaške ekonomsko-ribolovne cone v Jadranu. Slovenija glede zaščitne ekonomsko-ribolovne cone (ERC), ki jo je Hrvaška s 1. januarjem uveljavila tudi za članice EU, po besedah premiera Janše ni spremenila stališča. Dogovor, kije bil soglasno dosežen leta 2004, je za Slovenijo "v redu". "Mi nismo predlagali spremembe, kakršnakoli enostranska kršitev ali razveljavitev teh zavez za nas ne pride v poštev," je poudaril. Mi vztrajamo pri dogovorjenem. Od tega je možno odstopiti le, če tisti, ki misli, da nekaj ni v redu, ponudi rešitev, ki bo za vse vpletene strani enako sprejemljiva, je še poudaril slovenski premier. Kot je dodal, to stališče Slovenije ni novo in je znano že dolgo časa, Slovenija pa z njim ne izvaja nikakršnega pritiska na Hrvaško. Slovenija ne pristaja na reduciranje vprašanja ERC na dvostranski odnos med Slovenijo in Hrvaško, je še poudaril Janša in ponovil, da gre za vprašanje evropske perspektive Hrvaške ter vpra- šanje spoštovanja danih zavez in doseženih dogovorov. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška sedaj po potrditvi nove vlade to vprašanje začela nemudoma reševati. Na novinarsko vprašanje, kako Slovenija ocenjuje možnosti za podpis stabilizacijsko-pridru-žitvenega sporazuma med EU in Srbijo na zasedanju zunanjih ministrov EU 28. januarja, je slovenski premier izpostavil, da se Slovenija teh vprašanj loteva na osnovi zaključkov, ki jih je decembra lani sprejel Evropski svet, ter išče rešitev, ki bo dolgoročno stabilizirala regijo Zahodnega Balkana in pri tem, ko se bo uveljavljala, omogočila enotno stališče EU. "Nimamo več iluzij, da je v zvezi s tem mogoče doseči mednarodno soglasje, ne vidimo pa razlogov, da bi bila tudi EU glede tega razdeljena, zato ker so razdeljeni drugi," je poudaril premier Janša. "V kolikor se bo ocenilo, da bi tudi podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo pri spe val v tej sme ri, bo to še en do da ten ar gu -ment več, da bo Slovenija takšno rešitev zagovarjala," je še dejal Janša. Obenem pa je izpostavil, da je to "samo posreden argument", kajti vsaka država, ki želi v EU oz. se odloča, ali želi v čakalnico ali ne, mora najprej izpolniti konkretne pogoje. (STA) slovenija - Za protest večina sindikatov Stavka javnega sektorja 30. januarja LJUBLJANA - Večina sindikatov javnega sektorja je podprla odločitev o splošni opozorilni stavki, ki jo bodo izvedli 30. januarja. Pogajalska skupi na bo na dnaš njem se stan ku spre -jela sklep o sklicu stavke in se preimenovala v stavkovni odbor. Predsednik vla de Ja nez Jan ša je sin di kate po zval k treznosti, saj "smo vsi v istem čolnu". Reprezentativni sindikati javnega sektorja zahtevajo izpolnitev vladne obveze o uskladitvi izhodiščnih plač in plač nih raz re dov v zako nu o sistemu plač vjavnem sektorju s 1. januarjem 2008, in sicer v skladu z dogovorom iz decembra 2006 o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009. Vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica je pojasnil, da ni bilo težko sprejeti odločitve za sodelovanje v stavki, saj je javni sektor v specifični situaciji. "Mi imamo namreč s strani vlade podpisan dogovor, ki nam jamči izravnavo osnovne plače z inflacijo," je poudaril. To je pravno veljaven dokument, ki je po presoji sindikatov iztožljiv. "Razlog za stavko je pravzaprav bolj v razočaranju nad vlado, da ni izravnave izpolnila avtomatično, če je že to podpisala. Zato na naši strani tukaj ni bilo zadreg glede stavke," je še pojasnil Hvalica. Janša vidi osnovno dilemo pri zahtevah sindikatov javnega sektorja v tem, ka ko re a li zi ra ti tis to, kar je bi -lo dogovorjeno, ne da bi to vplivalo na inflacijo. "Po izračunih pomeni povečanje plač v javnem sektorju za en odstotek povečanje inflacije za 0,3 od-stot ka," je na no vi nar ski kon fe ren ci o aktualnih zadevah pojasnil premier. Po nje go vem na mreč nič ne po ma ga, če se povečajo plače za nekaj odstotkov, na to pa " to v ne kaj me se cih po -je inflacija". Vlada je sindikatom po Janševih besedah ponudila kompromis, saj naj bi se del teh dogovorjenih izplačil priznal v pokojninskih pravicah. Na današnji seji se bodo predstavniki sindikatov po besedah Hvali ce do go vo ri li o kon kret nih ob li kah stavke v posameznem okolju, "saj vemo, kaj pomeni javni sektor". Zato mo ra vsak sin di kat naj ti ne ko last no, najprimernejšo in najučinkovitejšo obliko. Kot je še povedal Hvalica, so se sin di ka ti do go vo ri li, da je to sploš -na opozorilna stavka in da bo 30. ja- nuarja. To pomeni, da bo stavka potekala na delovnem mestu, ne pa kot protest na ulici, je še zaključil Hvalica. Svet Policijskega sindikata Slovenije (PSS) se je za stavko javnega sektorja odločil na ponedeljkovi izredni seji. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva so se za stavko odločili včeraj, zaradi narave svojega dela pa bodo nekoliko prilagodili čas dejanske stavke, in sicer na največ tri ure. Stavka li bo do tu di čla ni obeh sin di ka tov s področja šolstva, in sicer Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Opozorilno stavko podpira tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki pa poudarja, da je stavka velik organizacijski podvig, na katerega se Fides običajno pripravlja dlje časa. Rok za tokratno stavko Fides ocenjuje za prekratek, da bi te priprave lahko opravili. (STA) zagreb - Po zamrznitvi sredstev Phare Milanovic kritizira Sanaderjevo vlado ZAGREB - Hrvaška vlada se mora soočiti z dejstvom, da njena administracija ni dorasla visokim standardom EU, je ocenil predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP, Zoran Milanovic. Kot je poudaril, se je pokazalo, da državna uprava ni dovolj usposobljena za odpiranje poglavja o pravosodju v pogajanjih z EU. Milanovic je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Socialdemokratske stranke v Zagrebu dodal, da je vlada mesec dni skrivala informacijo o prekinitvi pogajanj o pravosodju. Kritiziral je vlado tudi zaradi tega, ker je Bruselj začasno zamrznil sredstva, ki so Hrvaški na voljo iz skladov Phare iz leta 2006 in Ipa, kar je v ponedeljek v Bruslju potrdila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Kristina Nagy. Hrvaško finančno ministrstvo je sicer izjave Nagyeve o umikanju denarja za Hrvaško zanikalo, toda to je Milanovic, ki je tudi predsednik nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU, primerjal z vladnimi poskusi interpretacije stališč Evropske komisije glede hrvaške zaščitene eko- Zoran Milanovic loško-ribolovne cone (ERC) v Jadranu. Medtem je hrvaški premier Ivo Sa-nader ponovil, da bo Hrvaška Evropski komisiji, Sloveniji in Italiji uradno predlagala takojšnji začetek pogajanj o uveljavitvi ERC tudi za članice EU. Glede začasnega suspenza financiranja projektov na Hrvaškem iz programa Phare in Ipa pa je povedal, da so se "projekti morda zataknili tudi zaradi tega, ker je Hrvaška od oktobra lani do prejšnje sobote imela zgolj tehnično vlado", ter da bo "vlada takoj prestavila v peto hitrost zaradi koriščenja denarja iz omenjenih skladov". (STA) V Kosovelovem domu razstava računalniških grafik Bogdana Sobana SEŽANA - Generative art - Povratek na Kras je naslov razstave računalniških grafik, ki so jo odprli včeraj v Mali galeriji Mira Kranjca Kosovelovega doma v Sežani. Razstavo si bo mogoče ogledati do 16. februarja. Bogdan Soban se je rodil 10. decembra 1949 v Vrtojbi, kjer še danes živi in ustvarja. Po končani gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1974. Za sabo ima že več samostojnih razstav v Sloveniji, predstavil pa se je tudi v Trstu, Pordeno-nu in Milanu kot tudi na Hrvaškem. V Sežani predstavlja ciklus na temo Krasa, s katerim se je prvič predstavil že leta 1999. (O.K.) Izolski svetniki želijo povračilo škode ribičem zaradi ERC IZOLA - Izolski občinski svetniki so pozvali vlado, naj nemudoma ustanovi denarni sklad za morebitno povračilo škode slovenskim ribičem, ki je nastala zaradi hrvaške uvedbe zaščitno ekološko-ribolovne cone (ERC) tudi za države EU. Menijo še, da je slovenskim ribičem treba zagotoviti tudi pravno pomoč, za kar pa naj bi prejeli tudi uradno pisno obvestilo s strani vlade, so sporočili iz občine Izola. Neandertalčeva piščal danes v Kosovelovi knjižnici SEŽANA - Kosovelova knjižnica Sežana kot prvo letošnjo prireditev prireja že osmo srečanje z avtorjem slovenskih dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Vsi Jadrano-vi filmi. Tokrat si bodo obiskovalci v četrtek, 17. januarja, ob 18. uri lahko ogledali 50-minutni film Neander-talčeva piščal. Z gostom avtorjem in novinarjem Jadranom Sterletom, po rodu sicer Kraševcu, se bo pogovarjal Rafael Vončina. Film prikazuje razvoj raziskav po spektakularni najdbi (Janez Dirjec, 1995 (koščene piščali na arheološki lokaciji Divje babe, od vasico Šebrelje pri Cerknem. (O.K.) Popravek V nedeljski številki Primorskega dnevnika je bil v poročilu s slovesnosti ob obletnici tragične smrti mladega partizana s Proseka Marjana Štoke napačno navedeno, da je med NOB padlo 40 tisoč italijanskih partizanov brigade Garibaldi. Namesto tega bi moralo pisati, da je med NOB padlo približno 1500 garibal-dincev. koper - Danes odprtje razstave karikatur »Nesramne risbe« Franca Jurija KOPER - Primorsko svetovalno središče pod skupnim imenom »Človekoljub« organizira sklop predavanj in dogodkov, katerih namen je skupno opozarjanje na pomembnost človekovih pravic v naši družbi. Tako bodo danes v avli ŠO-UP-a na Pristaniški ulici 3 v Kopru ob 18. uri odprli razstavo karikatur Franca Jurija pod naslovom »Prosim, ne se smejat! Franco Juri je s svojimi karikaturami znan tudi v FJK KROMA Nesramne risbe Franca Jurija«. Karikature so eden najbolj neposrednih izrazov svobode govora in hkrati opozarjajo na eno izmed temeljnih človekovih pravic -pravico do svobode govora in izražanja. Otvoritvi bo sledila diskusija na temo kratenja svobode govora v medijih; Juriju se bo pridružil tudi univerzitetni predavatelj in kolumnist dr. Vlado Miheljak. turizem - Ambiciozni načrti tudi za letos Slovenska zdravilišča lani uspešno poslovala LJUBLJANA - Slovenska zdravilišča je lani v primerjavi z letom 2006 obiskalo 3,8 odstotka več gostov, ki so ustavili 1,7 odstotka več nočitev. Letos v zdraviliščih načrtujejo nove investicije ter s pomočjo Slovenske turistične organizacije (STO) nadaljevanje širitve na tuje trge, predvsem Italijo, Avstrijo, Rusijo in skandinavske države. Število gostov v 15 slovenskih zdraviliščih, ki sestavljajo Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, se je lani povečalo za 3,8 odstotka na 619.812, število nočitev pa za 1,7 odstotka na 2.669.232. To je okoli tretjina vseh nočitev v Sloveniji, je včeraj v Ljubljani povedal predsednik skupščine skupnosti zdravilišč Zdravko Počivalšek, sicer direktor Term Olimia. Zdravilišča so s svojimi rezultati zadovoljna. Počivalšek uspeh "najbolj propulzivnega dela slovenskega turizma" pripisuje novim vlaganjem v hotele, bazene, apartmajska naselja (letos bo npr. v gradnji še pet novih hotelov). Direktor STO Dimitrij Piciga je izpostavil pomen partnerstva med STO in skupnostjo zdravilišč ter velik delež zdraviliškega turizma v slovenski turistični rasti v Avstriji, Italiji in tudi Rusiji. Za letos načrtujejo nadaljevanje dejavnosti na teh trgih, med drugim s televizijskimi in drugimi oglasi, v katerih bodo tržili skupen produkt, naravna zdravilišča. V preteklosti je preveč vse temeljilo na nastopih na sejmih, meni Piciga, že lani pa so se bolj usmerili v medije. Za televizijsko oglaševanje npr. v Zgornji Avstriji bodo namenili po 75.000 evrov, od česar bo polovico zagotovila STO, polovico pa skupnost zdravilišč. Podobno formulo bodo uporabili tudi v Italiji in Rusiji. Za letos načrtujejo prodor na nov trg - v Skandinavijo; zanimiv naj bi bil predvsem švedski trg. V teh državah lahko po Picigovih besedah slovenska zdravilišča ponudijo t.i. preventivne in postoperativne storitve po zelo konkurenčnih cenah. (STA) 6 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI VATIKAN - Nastopiti bi bil moral na jutrijšnji slovesni otvoritvi akademskega leta Papež odpovedal obisk na rimski univerzi La Sapienza Protestniki so odločitev pozdravili, glavnina politične javnosti s predsednikom vlade Prodijem na čelu pa je razplet obžalovala RIM - Papeža jutri ne bo na slovesnosti ob odprtju akademskega leta na rimski univerzi La Sapienza. »Zaradi znanih dogodkov, smatramo za primerno, da Sv. oče odloži obisk na univerzi La Sapienza, na katero ga je povabil rektor,« so sporočili iz vatikanskega tiskovnega urada. »Kljub temu bo Sv. oče poslal besedilo svojega predvidenega govora,« je še rečeno v kratki noti za tisk. Vatikan je sprejel svojo odločitev v popoldanskih urah, potem ko so se včeraj ves dan nadaljevale in celo stopnjevale polemike, ki jih je zanetilo pismo, s katerim je 67 docentov univerze rektorja Renata Guarina pozvala, naj prekliče vabilo. Po njihovem naj ne bi bilo sprejemljivo, da bi akademsko leto odpiral človek, ki naj bi zavzemal dvoumna stališča do rehabilitacije Galilea Galilei znotraj Katoliške cerkve in sploh do avtonomije znanosti. Docenti so včeraj nekoliko popravili svoje stališče, poudarjajoč, da nikomur ne odrekajo pravice do izražanja, toda medtem se je na univerzi La Sapienza protest proti papežu razvnel do takšne mere, da so včeraj dopoldne študentje celo zasedli rektorat. Ko se je okrog 17. ure razširila novica, da se je Benedikt XVI. odpovedal obisku, so jo protestniki pozdravili. To velja še zlasti za študente, ki so tedaj zborovali na fakulteti za politične vede. »Papež ni- ma kaj iskati na univerzi,« so dejali. Pozitivno so se odzvali tudi nekateri podpisniki pisma rektorju. Toda glavnina je nepričakovani razplet sprejela z grenkobo, začenši z rektorjem Guarinijem. Obžalovanje prevladuje tudi v odzivih političnih predstavnikov. »Obsojan dejanja, ki so ustvarila ozračje nestrpnosti. To ne more biti v ponos Italiji,« je vidno prizadet dejal ministrski predsednik Romano Prodi. »Papežu Benediktu XVI. izražam solidarnost in mu obnavljam vabilo, naj ohrani program obiska. V naši državi ne smemo utišati noben glas, toliko manj papeževega,« je pristavil. Minister za univerzo Fabio Mussi je v poslanski zbornici prav tako obžaloval razplet. »Eno je kritika, drugo pa je kratiti svobodo izražanja,« je poudaril. Podobne misli so izrazili podpredsednik vlade Francesco Rutelli, šolski minister Giuseppe Fioroni in drugi predstavniki vladne večine. Notranji minister Giulia-no Amato je poudaril, da papeževi odločitvi gotovo niso botrovali varnostni razlogi. Večje razumevanje do papeževih oporečnikov so izrazili nekateri predstavniki levice in še zlasti socialist Enrico Boselli. Desno-sredinska opozicija pa je ožigosala dogodek kot pojav nezaslišane nestrpnosti, ki naj bi delal sramoto vsej Italiji. Voditelj FI Silvio Berlusconi in drugi so ob tem izrecno postavili na zatožno klop t. i. radikalno levico. Napis proti papežu na univerzi La Sapienza ANSA KOVINARJI - Po neuspešnem pogajanju POLITIKA - Volilna reforma Posredoval je minister Damiano Veltroni podprl Biancov osnutek RIM - Po neuspelem pogajanju med področnimi sindikati Cgil, Cisl in Uil ter organizacijo delodajalcev Feder-meccanica so italijanski kovinarji včeraj spet priredili manifestacije v mnogih italijanskih mestih in na avtocestah. Spontan protest je dopoldne nastal v tovarni Mirafiori, medtem ko je okrog 500 delavcev drugih kovinskih obratov zahodno od Turina ustavilo promet pri obvoznici. Težave so bile tudi na avtocesti A14 pri Anconi, kjer so protestirali delavci v tamkajšnjem pristanišču. Promet, ki ga sta ga urejala prometna policija in osebje družbe za avtoceste, je bil oviran tudi med Milanom in Varesejem. Sorodne manifestacije so bile tudi v Alessandrii, Pi-acenzi, Genovi, Firencah, Mestrah in drugih italijanskih mestih. Sicer so sindikati še bili pripravljeni na dialog, toda ob posredovanju vlade. Predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo je bil namreč dopoldne obtožil del sindikata, da na- sprotuje obnovi pogodbe. Na to je odgovoril državni tajnik sindikata Uil Lu-igi Angeletti. »Glede na obnašanje združenja Federmeccanica v zadnjem delu pogajanja sem mnenja, da delodajalci načrtno nasprotujejo obnovi pogodbe,« je poudaril Angeletti. Italijanska vlada je bila medtem izrazila upanje, da bodo rešitev našli v okviru dogovarjanja med sindikatom in delodajalci, in vsekakor izrazila pripravljenost na morebitno posredovanje. Tako je minister za delo Cesare Damiano včeraj popoldne sklical sindikate in Federmeccanico s ciljem poskusa zgladitve spora. To je bilo »uvodno« srečanje, na katerem je vlada prisluhnila stališčem sindikatov in delodajalcev, je ocenil Damiano in se zavzel za pozitiven zaključek pogajanj. Ko je govor o plačah, je dodal, je govor o kup ni mo či. Za kre pi tev obeh pa sta vselej poglavitna dva pogoja: po eni strani obnova pogodb in po drugi zmanjšanje davčnega pritiska. RIM - Predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Enzo Bianco je včeraj predstavil »dokončno« verzijo svojega zakonskega osnutka za volilno reformo. Na njegovi osnovi naj bi bili senatorji izvoljeni s proporcionalnim sistemom v uninominalnih okrožjih, pri čemer bi veljal 5-odstotni vstopni prag. Tudi za poslansko zbornico naj bi uvedli proporcionalni volilni sistem, vendar bi polovico poslancev izvolili v uninominalnih okrožjih, polovico pa na listah brez preferenc, pri čemer bi veljal dvojni vstopni prag: za izvolitev svojih kandidatov bi posamezne liste morale doseči ali 5% glasov na vsedržavni ravni ali 7% glasov v najmanj petih volilnih okrožjih (vseh naj bi bilo 32). Kandidatne liste bi morale predhodno javiti svoje morebitne povezave z drugimi listami ter določiti svojega pre-mierskega kandidata in program. Bianco je izrazil prepričanje, da gre za uravnovešen predlog. Povedal je, da bo komisija o njem glasovala predvidoma v torek, 22. t. m. Zanj naj bi glasovali predstavniki DS, SKP, FI, UD C, NZ ter mo- Walter Veltroni goče SL. Zakonski osnutek je včeraj formalno podprl voditelj DS Walter Veltroni, kije izrazil pripravljenost na nadaljnje dogovarjanje zlasti z manjšimi strankami Unije, vendar pod dvema pogojema: da ostane 5-odstotni vstopni prag in da novi volilni sistem vodi v »neprisiljen bipolarni sistem na programski osnovi«. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je medtem izjavil, da mu Biancov osnutek ni po godu in da bi bilo najbolje izvesti referendum o starem volilnem zakonu. Kaže, da se bo ustavno sodišče danes izreklo o izvedljivosti referenduma. DELO Uslužbenci javnih uprav krhkega zdravja RIM - Zaposleni v javni upravi so baje šibkega zdravja. Tako vsaj izhaja iz analize podatkov o bol niš kih do pus tih, ki jih red no zbira italijansko državno računovodstvo: javni uslužbenci so štirikrat bolj bol ni od ko le gov iz pri -vatnega sektorja. Podatki se sicer nanašajo na dve različni leti, pa vendar: leta 2006 so bili privatni uslužbenci povprečno odsotni zaradi bolezni nekaj več kot štiri dni, javni pa kar osemnajst (sicer leta 2005). Po mnenju sindikalistov se trend sicer spreminja: koordinator javnih uslužbencev pri CGIL je na primer izjavil, da beleži državno računovodstvo v zadnjih letih kostanten padec števila bolniških odsotnosti z dela, ki se sedaj v povprečju suče okrog desetih dni letno. Primerov, ko so se javni uslužbenci »na bolniški« v resnici udeleževali jadralnih regat ali posvečali drugi karieri, naj bi tako bilo vse manj... ČRNA KRONIKA - V okviru mednarodne preiskave o trgovini z ljudmi Bliskovita akcija v Italiji in tujini zadala hud udarec nigerijski mafiji Včeraj ob zori priprli 66 oseb, ki so osumljene raznih kaznivih dejanj - Lažne posvojitve sirot, zasužnjevanje in trgovina z mamili RIM - Včeraj ob zori so z bliskovito akcijo priprli 66 oseb tako v Italiji kot v tujini, s čimer se je zaključila širša mednarodna policijska operacija zoper nigerijsko mafijo, ki jo je koordinirala italijanska državna direkcija za boj proti mafiji. 51 ljudem so nataknili lisice na italijanskih tleh, 15 pa so jih priprli v tujini, večinoma na Nizozemskem. Pripor je odredil sodnik za predhodne preiskave iz Neaplja. Obtožbe na račun domnevnih članov mednarodne združbe so številne: hudodelsko združevanje mafijske narave, trgovanje z ljudmi, zasužnjevanje, ugrabitve in mednarodno trgovanje z mamili. Osrednja dejavnost združbe je bilo uvajanje deklet v svet prostitucije in njihovo izkoriščanje. Ob vsem tem obstajajo tudi dokazi o lažnih posvojitvah nigerijskih otrok: neka Nigerijka je iz sirotišnice v domovini odnesla otroka, rekoč, da ga je posvojila družina iz Pa-dove; otroka je v resnici predala tolpi, ki se ukvarja s prostitucijo. Izhodišče za preiskavo pa je bilo srhljivo odkritje policije Scotland Yard: v Temzi je plavalo truplo zastrupljenega in obglavljenega otroka. Pri mednarodni preiskavi so bili soudeleženi italijanska policija, karabinjerji in finančna straža, tuje policije in interpol; posebno dragoceno je bilo baje delo nizozemske in nigerijske policije. Notranji minister Giuliano Amato je pohvalil delo sil javnega reda in izjavil, da je država do sodobnega izkoriščanja suženjstva neomajna. V okviru iste preiskave so oktobra aretirali 23 oseb v 6 evropskih državah, ZDA in Nigeriji. Šlo je povečini za t.i. »kurirje droge«, ki so v lastnem telesu skrivali zavojčke kokaina, namenjenega italijanskemu trgu. Tiskovna konferenca na sedežu državne direkcije za boj proti mafiji v Rimu ANSA KULTURA - Finančna stiska Spomeniki vse bolj zanemarjeni RIM - V Italiji raste zaskrbljenost zaradi zanemarjanja kulturnih spomenikov, saj država za njihovo vzdrževanje ne zmore več plačevati računov. V Italiji stoji več kot 500.000 monumentalnih zgradb, od katerih pa jih je popisanih le kakšnih 50.000. Leta 2004 je država za ohranjanje spomenikov namenila približno 100 milijonov evrov, lani le še dobrih 78 milijonov evrov. V prizadevanjih za sanacijo proračunskega primanjkljaja je morala Prodijeva vlada omejiti predvsem odhodke ministrstva za kulturo. Del državnih prihodkov od loterije so usmerili v obnovo spome-ni kov, ven dar je zne sek pre maj hen. Ob no vi tve na de la so zaradi pomanjkanja denarja zato marsikje prekinili. Med najdražjimi projekti je obnova Galerije Uffizi, ki bo veljala 59 milijonov evrov. Razstavne površine nameravajo v prihodnjih štirih letih in pol povečati z gradnjo prizidka. V Galeriji Uffizi hranijo mojstrovine iz obdobja od antike do poznega baroka, med njimi slike Giotta, Tintoretta, Rubensa in Caravaggia. Obnovitvena dela so podprli tudi zasebniki. V načrtu je tudi obnova in širitev prostorov razstavišča Galleria dellAccademia v Benetkah. Njen razstavni prostor, bodoče Grandi Gallerie dellAccademia, bodo podvojili, s 6000 na 12.000 kvadratnih metrov, in za to porabili 24 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo bo podprlo tudi prenovo slavne vile Villa d'Este v Tivoliju, vzhodno od Rima. Sreda, 16. januarja 2008 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KOVINARJI - Nadaljujejo se manifestacije za obnovo delovne pogodbe Stavka v Wartsili in manifestacija na Ul. Flavia Za pol ure ustavljen promet proti Sloveniji - Protesti tudi v drugih mestih dežele »Predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo mora nehati vleči za nos kovinarje in sploh vso Italijo, ker skupaj z njimi čaka na obnovo delovne pogodbe več kot 6 milijonov ljudi, od novinarjev do javnih uslužbencev.« To je ostra obtožba pokrajinskega tajnika sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Antonia Saulleja, ki smo ga včeraj vprašali za oceno o pogajanjih za obnovo kolektivne pogodbe med področnimi sindikati in združenjem delodajalcev Federmeccanica, potem ko je Montezemolo včeraj izjavil, da »del sindikata noče obnoviti pogodbe«. Sindikati so že prejšnji teden sklicali celodnevno stavko in priredili manifestacije v mnogih italijanskih mestih. Zahtevali so med drugim po-višek plače za 117 evrov, medtem ko je bila Federmeccanica pripravljena zvišati plačo za 100 evrov. Federmeccanica je včeraj ponudila povišanje plače za 120 evrov, kar so sindikati odločno odklonili in spet krenili v sprevodih po številnih prometnicah. To se dogajalo na Pordenonskem, kjer so delavci družb Electrolux, Cimolai, Casagrande in Safog dopoldne delili letake pred tovarnami in ustavili promet pri Fontanafreddi. Drugi protesti so bili na Videmskem in na Tržaškem. Glavni protest je bil v tovarni velikih motorjev Wartsila, kjer je bila stavka ves dan. Od tod je dopoldne tudi krenil sprevod, ki se ga je udeležilo na stotine delavcev in ki je za pol ure zaustavil promet proti Žavljam oz. Sloveniji na križišču med Ul. Flavia, Ul. Ca-boto in Ul. Rosandra. Sindikat je nato v Wartsili sklical skupščino s ciljem popolnega zastoja produktivne dejavnosti. Sindikalno skupščino so sklicali tudi uslužbenci sin-hrotrona, ki so eno uro tudi stavkali, kot so to storili delavci obrata Sertubi. V ladjedelnici Fincantieri je bila stavka zadnji dve uri delovnega časa. Kovinarji kot tudi druge dejavnosti proizvajajo bogastvo, je dodal Saulle in na-glasil, daje zahteva po 117€ poviška odgovor italijanski vladi in Confindustri-i glede na plače kovinarjev, ki so najnižje v Evropi. V zameno za povišanje plače za 120 evrov pa zahteva Federmeccanica podaljšanje ekonomskega dela pogodbe za 6 mesecev. Na ta način bi ta povišek razdelili v roku 30 in ne 24 mesecev, pravi Saulle. Ponudba je z drugimi besedami še nižja od prvotne o povišku 100 evrov. A.G. Kovinarji so že prejšnji teden protestirali pred tovarno velikih motorjev Wartsila KROMA PALAČA CHIGI - Sestanek v zvezi z Dnevom spomina Na slovesnost v Rižarno naj bi prišel minister Fioroni V rimski Palači Chigi je bil včeraj drugi medresorski sestanek v zvezi z osrednjima svečanostma ob Dnevu spomina, ki bosta v Rimu in Trstu. Po neuradnih vesteh naj bi se slovesnosti v Rižarni, ki bo 25. januarja, udeležil minister za šolstvo Giuseppe Fioroni. Letošnja novost pa naj bi bile večdnevne prireditve: poleg osrednje svečanosti v Rižarni bodo razstave in druge pobude, kijih bodo orisali v naslednjih dneh, potekale v gledališčih Miela in Verdi ter v judovskem muzeju. Med včerajšnjim sestankom je padla tudi odločitev, da se bo delovna skupina ukvarjala z obnovo italijanskega paviljona v Auschwitzu. APrimorski ~ dnevnik Proračun: Omero kritičen do Dipiazze Vodja Demokratske stranke v mestni skupščini Fabio Omero ostro kritizira župana Roberta Dipiazzo zaradi proračuna za leto, ki se je začelo. Omero je kritičen predvsem do finančne postavke 500 tisoč evrov, ki jih je Občina dobila od prometnih glob, do včeraj pa še ni vključila v proračunske postavke. Med aretiranimi zaradi ponaredb tudi Tržačan Karabinjerji iz Caserte so v teh dneh aretirali 14 oseb v Kampanji in drugje po Italiji, med drugim tudi v Trstu. Dva moška sta se aretaciji izognila z begom, včeraj so ju še vedno iskali. Osebe so v priporu, ker so osumljene sodelovanja pri organizaciji, ki se je ukvarjala z rednim ponarejanjem vsakovrstnih dokumentov, kot so osebne izkaznice in potni listi, kolki, vozniška dovoljenja, dovoljenja za bivanje ipd. V okviru preiskave so se karabinjerji iz Caserte pred dnevi pojavili tudi v Trstu, kjer so aretirali 62-letnega Rolanda Be-lasicha. Ponarejene dokumente so namreč prodajali povečini v Kampanji, a tudi v Rimu in na severu Italije, zlasti v Milanu in Trstu. Za to dejavnost so bili zadolženi nekateri krajevni trgovci. Karabinjerji so med drugim zasegli 2.000 ponarejenih evrov, 1.000 dolarjev, 10.800 kolkov, 300 osebnih izkaznic, 118 dokumentov z davčno številko, 300 potovalnih čekov (»travelers cheque«), žige raznih občin, bank, poštnih uradov in zavoda INPS ter orodje za ponarejanje znamk. V Miljah posvet o ločenem zbiranju odpadkov Občina Milje ter tržaški in miljski krožek Legambiente prirejajo v petek (ob 15. uri v dvorani Millo) posvet o ločenem zbiranju odpadkov. Prisotni bodo miljski župan Nerio Nesladek, predstavniki organizacije Legambiente in nekateri izvedenci. V tiskovnem sporočilu miljske občinske uprave piše, da ima Italija v zvezi z upravljanjem odpadkov dva obraza: »na severu so storitve na ravni najboljših evropskih držav, jug pa je glede tega v veliki zamudi«. Na posvetu bo govor tudi o tej temi. POLITIKA - Njegov formalni naslednik je Cristiano Degano Bordon se poslavlja, a ni rečeno da bo senat sprejel njegov odstop Willer Bordon KROMA Willer Bordon bo danes formalno napovedal odstop iz senatne skupščine, ni pa rečeno, da bodo senatorji njegov odstop spre jeli. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker senat že po tradiciji vsaj pri prvih glasovanjih zavrne odhode senatorjev, in drugič, ker desna sredina ima politični interes, da Bordon ostane v skupščini. Nekdanji miljski župan je namreč že nekaj mesecev zelo kritičen do Prodijeve vlade in leve sredine, čeprav je bil v Rim lansko leto v naši deželi izvoljen na listi Marjetice. V intervjuju za dnevnik Corriere della Sera Bordon pravi, da se ne več prepoznava v tej italijanski politiki. Politična scena je po njegovem podobna blatnemu nogometnemu igrišču. Igralci igrajo z od blata umazanimi majicami in barva njihovih majic je neprepoznavna, tako da dejansko zgledajo vsi enaki, meni senator, doma iz Milj. Na prihodnjih volitvah naj bi kandidiral za rimskega župana. To ni prvič, da se Bordon pojavlja na državnem po- KROMA litičnem prizorišču. Spomnimo se samo njegovega članstva v radi kal ni stran ki (hkrati je bil član takratne KPI), pozneje pa je kar ne kaj krat zame -njal strankarski dres, čeprav vedno znotraj levo-sredinske koalicije. V zadnjim mesecih se je v senatu zelo približal nekdanjemu predsedniku vlade Lambertu Di-niju, s katerim menda snuje novo sredinsko stranko. Če bo senat sprejel Bordonov odstop, bo njegovo mesto v Rimu prevzel Cristano Degano, deželni svetnik Marjetice, doma iz Trsta. Če sodimo po izjavi v Corriere della Sera se Degano ne posebno navdušuje za »potovanje v Rim«, saj baje razmišlja, da bi zapustil aktivno politiko. Pred kratkim je namreč izjavil, da na spomladanskih deželnih volitvah ne bo več kandidiral. Če bo senat sprejel Bordonov odstop in če bo za senatorja imenovan Degano, bo mesto deželnega svetnika Marjetice-Demo-kratske stranke prevzel bivši nabrežinski župan Marino Vocci. PIRAN - TK policije o ropu na Škofijah Slovensko-italijanska preiskava uspešna Poleg dveh tržaških roparjev prijeli tudi dva Izolana, ki sta preprodajala mamila Slovenska policija je na včerajšnji tiskovni konferenci v Piranu podrobneje opisala prijetje dveh roparjev, ki sta pred tednom dni oropala bencinski servis pri Škofijah in odnesla 8.500 evrov. Massimo Perfetto (31 let) in Pasquale Tu-rino (39 let) sta tržaška zidarja po poreklu iz Kampanje, izkazalo pa se je, da gre za odvisnika od mamil. Uspešno preiskan rop je rezultat vztrajnega dela kriminalistov in učinkovitega sodelovanja med slovensko in italijansko policijo, menijo na policijski upravi Koper. Storilca sta prejšnji teden oborožena s pištolo in zakrita s čeladama pričakala mladega uslužbenca bencinskega servisa OMV, ki je zapuščal prostore. Z uporabo sile sta zahtevala, da jima izroči ključe blagajne, eden od njiju pa je mladeniča z ročajem pištole večkrat udaril po glavi, tako daje pričel močno krvaveti. Uslužbenca sta zaklenila v sanitarije, z 8.500 evri pa sta zbežala v Trst. Posnetki video-nadzornih kamer so pokazali, da sta storilca uporabljala av- to Y10 črne barve. Italijanska policija, s katero so slovenski kolegi nemudoma vzpostavili stik in pričeli z izmenjavo podatkov in informacij, je pravkar preiskovala osebe, ki trgujejo z mamili: zaradi nekaterih indicev se je porajal sum, da bi lahko bile te osebe vpletene tudi v rop. Pri skupnem preiskovanju so ugotovili, da namerava eden od osumljencev priti v Izolo, kjer je od domačina nabavil heroin in ga tudi zaužil. Pred vrnitvijo v Italijo so 31-letnega Massima Perfetta prijeli, isti dan pa je bila odvzeta prostost še njegovemu pajdašu. Na območju starega Jagodja nad Izolo so pozneje našli še pištolo, kapo, oblačila in čelado. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, daje 21-letni Izolan v daljšem časovnem obdobju na različnih krajih v Izoli obema Italijanoma prodal kokain in heroin v skupni vrednosti 3.500 evrov; 20-letni Izolan pa jima je pomagal zaužiti drogo. Obema Slovencema so kriminalisti prav tako odvzeli prostost. 8 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI zgonik - Občinski svet odobril proračun za leto 2008 Kakovost storitev brez višanja davkov Občinski odbor bo v Rimu zahteval, da se ohrani štirijezični naziv Dežele FJK Ohranjanje dobre ravni storitev brez povišanja davkov bo zaznamovalo delovanje zgoniške uprave v prihodnosti. Na izredni seji občinskega sveta, ki je bila sinoči na zgoniškem županstvu, so namreč sicer z glasovi večine (stranka SSk se je vzdržala) odobrili proračun za poslovno leto 2008, večletni proračun in plansko ter programsko poročilo za obdobje 2008-2009. Za javne storitve ne bo torej nobenega povišanja davkov ali stroškov. Cena za storitve bo ostala nespremenjena, kot tudi davek na smeti in davek na nepremičnine Ici. Predvidene so tudi nove zaposlitve, občinska uprava pa se bo čimprej lotila strogega ločevanja med osmicami in kmečkimi turizmi prek ustrezne signalizacije oz. smerokazov. To je namreč po oceni zgoniškega župana Mirka Sardoča prepotrebno, ker vnaša dosedanja generična uporaba »frask« zmedo med občani. Če je po eni strani občinska uprava že uvedla pravilnik, na osnovi katerega bodo fra-ske veljale izključno za osmice, je po drugi samoumevno - tako Sardoč - da predloge za ustrezne smerokaze za kmečke tu-rizme predstavijo njihovi lastniki. Pobudo, so povedali, gre vsekakor usklajevati tudi z drugimi občinami. Sicer je Sardoč po uvodnem poročilu naglasil, da je občinska uprava osvojila predlog svetnikov SSk Dimitrija Žbo-garja in Barbare Živec. Na tej podlagi bo zgoniški občinski odbor že danes odposlal pismo predsedniku parlamentarne komisije za ustavne zadeve Lucianu Violan-teju: v njem odbor zahteva, da se ohrani štirijezični naziv Dežele FJK. Po nekaterih točkah, med katerimi je bilo sprejetje novega besedila statuta odbora Morje in Kras (bivšega pripravljalnega odbora Dnevov kmetijstva) je občinski svet po ustrezni razpravi odobril proračun. Občinski proračun se izniči pri 3,304 milijona evrov. Občina predvideva v letu 2008 zaposlitev novega redarja, ustanovitev dveh delovnih mest part-time za osebe s posebnimi potrebami in ustanovitev lika občinskega podtajnika. Na področju javnih del je za letos predviden strošek 80 tisoč evrov za ureditev zbiranja odpadkov, medtem ko bo 70 tisoč evrov za ureditev središča za kulturne dejavnosti v bivšem kamnolomu v Repniču. Dalje bodo 25 tisoč evrov namenili ureditvi naravne mlake, poimenovane R'kikenca, 101 tisoč evrov bo za obnovo in ureditev sanitarij v šoli L. Kokoravec-Gorazd v Saležu, v vzdrževanje in ohranjanje premoženjskih nepremičnin pa bodo vložili 50 tisoč ev-rov. A.G. Sinoči je bila izredna seja zgoniškega občinskega sveta KROMA milje - Razstava posvečena Giuseppeju Negrisinu Kipi, slike in lepljenke na ogled še do februarja V miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Carra in v občinskem razstavnem prostoru, poimenovanem po domačem umetniku Negrisinu, si je še do 3. februarja mogoče ogledati kakih sedemdeset del miljskega umetnika Gi-useppeja Negrisina (kipi iz lesa, brona in mavca, slike, lepljenke, risbe in mešane tehnike). Giuseppe Negrisin se je rodil v Miljah oktobra 1930. Ko mu je bilo šestnajst let, se je zaposlil pri tržaškem sta-rinarju, kjer se je posvečal predvsem restavriranju starih slik. Prav gotovo je bilo izpopolnjevanje pod mentorstvom kiparja Marcella Mascherinija, izredno pomembno. Prvič je razstavljal leta 1951, od takrat pa so se njegova dela redno pojavljala na raznih državnih in celo mednarodnih bi-enalih; sedem let pozneje je celo samostojno razstavljal v Parizu. Na začetku šestdesetih let ga je kulturni vrvež zvabil v Milan, kjer se je uveljavil predvsem kot slikar. Zaradi krize, ki je sredi sedemdesetih let zajela sodobno umetnost, se je vrnil v domače Milje, kjer je pred dvajsetimi leti umrl. Za dodatne informacije in rezervacije vodenih ogledov se lahko zglasite na tel.št. 040/9278632 (od torka do sobote, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljah od 10. do 12. ure). videm - Mladinina smučarka še vedno pod budnim nadzorom zdravnikov Reprezentantke držijo pesti za Meri Najboljše italijanske smučarke so dekletovim staršem posredovale simbolično darilo - Zdravstveno stanje, kljub zmernemu optimizmu, ostaja resno Meri Perti, šestnajstletno dekle, ki se je prejšnji teden poškodovalo na smučarskem treningu tr-biške športne gimnazije na Višarjah, bo danes ležala že deveti dan v oddelku za intenzivno zdravljenje v videmski bolnišnici. Mladinina smučarka je še vedno v umetni komi, ker je faza postopnega prebujanja izjemno delikatna zadeva. Prvi poskus v tej smeri je pred dnevi spodletel, zdravniki so zato ubra li pot pre vid nos ti, kar pome ni, da bos ta še naprej potrebna popoln počitek in obilica potrpljenja, tako s strani zdravnikov kot svojcev in prijateljev. Njene življenjske funkcije so vsekakor normalne, zmeren optimizem pa vzbujajo novice, da Me ri od časa do časa odpi ra oči ter da pre mi ka tako roke kot noge. Med tem so za le po pobu do pos krbele čla ni -ce italijanske smučarske reprezentance, ki so se pred potovanjem v Maribor (na tekmovanje za Zlato lisico) mudile na treningih na Trbižu. Denise Karbon, Manuela Moelgg, Karen Putzer in druge »az-zurre« so se podpisale na štartno številko, ki so jo pred tem uporabile na smučarski tekmi. Številka, skupinska slika in osebno voščilo trenerja Mucha Maira so sestavljali simbolično darilo, ki so ga včeraj skupaj z željami za Merino čim hitrejše okrevanje prejeli starši Mladinine smučarke. I« I • • •• • v v • Karabinjerji iscejo nevpisane delavce Tržaški karabinjerji iz Ul. Hermet so v prejšnjih dneh zasačili tri delavce, ki so bili zaposleni brez ustreznih dokumentov. Dve osebi sta namesto neke gospe upravljala penzion v Ul. Ga-latti: ženski je nepravilnost stala celih 134 tisoč evrov. V Ul. Diaz pa so karabinjerji začasno zaprli lokal, v katerem je bila nezakonito zaposlena ena oseba: po plačilu 3.500 evrov kazni so lokal spet odprli. Tržaška pisateljica Nicoletta Costa v Miljah Tržaška pisateljica in ilustratorka otroških knjig Nicoletta Costa se bo danes ob 17.30 udeležila »praznika zajčka Giulia« v miljskem gledališču Verdi. Praznik je namenjen najmlajšim, ki bodo spoznali protagonista številnih knjig pisateljice, zajčka Giulia. Srečanje spada v okvir pobud, ki jih za otroke prireja Občina Milje. Filmski večer na Pončani V okviru filmske projekcije Trans Europe Express, ki jo prireja združenje Tina Modotti bodo jutri v ljudskem domu na Pončani (Ulica Ponziana 14) ob 20.30 predvajali film Giardini d'autunno režiserja Otarja Iossellani-ja. Vstop z izkaznico (10 evrov za ogled vseh filmov do decembra). Spoznajmo Virgilia Giottija Krožek za kulturo in umetnost začenja leto 2008 s pobudo, ki želi ovrednotiti lik tržaškega pesnika Virgilia Giottija. V dvorani Baroncini zavarovalnic Generali (Ulica Trento 8) bo danes ob 17.45 srečanje z literarnim kritikom Maurom Casellijem z naslovom »Il soggetto imminente. Let-tura di Virgilio Giotti«. Dokumentarni film o anarhični Carrari Mesto Carrara je znano po marmorju in po tem, da je zibelka mednarodnega anarhizma. Dokumentarni film »Non son l'uno per cento - Anar-chici a Carrara«, ki ga bodo predstavili jutri ob 20.30 v Ulici Mazzini 11, prikazuje različne poglede na anarhijo. Založnik, univerzitetni profesor, kipar, zgodovinar in tipograf razmišljajo o rojstvu gibanja in njegovih sodobnih posledicah (gibanje no-global, prekeriat, vojna, okolje), mimo vprašanj o nasilju, družbi in utopiji. Na srečanju, ki ga prireja anarhični krožek Germinal, bodo prisotni režiser Antonio Morabito, zgodovinar Gigi di Lembo in tipograf Donato Landini. Fotografska razstava miljskih Mustangsov Milanska fotografinja Daniela Lo Pinzino je v svoj objektiv ujela igralce miljske ekipe ameriškega nogometa Mustangs. Njene fotografije, ki prikazujejo strast in borbenost mla-deničev »v oklepu«, bodo na ogled na razstavi v baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a), ki jo bodo odprli jutri ob 19. uri. Pogovarjajmo se po nemško! Kulturno združenje Friedrich Schiller prireja jutri, ob 18. uri, v Ulici Co-roneo 15 (drugo nadstropje)srečanje, na katerem se bodo udeleženci lahko pogovarjali v nemščini o aktualnih temah in raznoraznih vprašanjih. Vstop je prost. Za informacije je na voljo telefonska številka 331-4805706. Publikacija umetnostnih fotografij cerkva Na pobudo župnijske skupnosti cerkve Naša gospa božje previdnosti v Ulici Don Minzoni 5 bodo v pastoralnem središču Pavla VI (Ulica Tigor 24/1) jutri ob 18. uri predstavili publikacijo, ki vsebuje fotografije znanih cerkva Notre Dame de Sion in Naše gospe božje previdnosti. / TRST Sreda, 16. januarja 2008 1 1 dsi - Ponedeljkov večer Manj znane strani življenja Juliusa Kugyja O knjigi Kugy v prvi svetovni vojni sta govorila avtor Enrico Mazzoli in Rafko Dolhar Gre za manj poznano in v celoti še neraziskano obdobje Kugyjeve-ga življenja, ko se je leta 1915, star 53 let prostovoljno javil za mesto alpin-skega referenta v avstrijski vojski in bil kot izredni poznavalec področja poslan v Julijce, koder je tekla fronta. Tri leta je bil v prvi frontni liniji, ob Ko-bariškem predoru je prišel do Vitto-ria Veneta, zaradi zalug pa je bil tudi odlikovan z medaljo. Med odmevnej-šimi podvigi beležimo opremljenje poti na Viš po severovzhodnem žlebu (to je omogočalo oskrbovanje vojaške postojanke na vrhu skozi celo zimo), organiziral je vojaško plezalno šolo v Trenti, na Višu je postavil Far-adayevo mrežo in tako preprečil veliko nevarnost strel, zaradi njegovega poznavanja morfologije ni v plazovih umrl niti eden njemu zaupani vojak, še po seb no dra go ce na pa je bi la nje -gova pomoč pri iskanju lokacij za obstreljevanje italijanskih topniških in drugih položajev. Knjigo Enrica Mazzolija Kugy v prvi svetovni vojni, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu prof. Marije Cende pri tržaški založbi Mladika, je ob avtorju predstavil velik poznavalec Julijcev in Kugyja Rafko Dolhar. Najprej je podrobno orisal Kugyjevo življenjsko pot, kije sicer videla luč sveta v Gorici, rodil pa se je koroškemu potujčenemu Slovencu in hčerki tržaškega pesnika Jovana Veselega Koseskega. Do šestega leta je rastel le v italijanskem duhu in jeziku, pozneje pa ga je oče vpisal v nemške šole in tudi doma je zavladala nemščina. Na Dunaju je Kugy dokončal pravo, po oče to vi smr ti pa je z bra tom prevzel v Trstu družinsko podjetje za preprodajo kave in južnega sadja. Vseskozi sta ga spremljali velika ljube zen do glas be, še po seb no rad je or -glal, in do hribov (v Vzhodnih in Zahodnih Julijcih je izvedel preko petdeset pr ven stve nih sme ri), bil je še stras ten bo ta nik. Ve li ko življenj sko pre lo mni co je predstavljala prva svetovna vojna, za katero se je zavestno odločil iz čuta dolžnosti in domoljubja, ni pa pozneje nikoli o tem govoril ali pisal. Še več. Pustil je testamentarno določilo, da se deveto poglavje knjige Iz življenja gornika objavi trideset let po njegovi smrti. Zakaj? V tem poglavju je opisal vojni čas, ve del pa je, da bi mu ta be se -da v fašistični Italiji utegnila škoditi. Med dru gim je na mreč v njem iz ra - Enrico Mazzoli in Rafko Dolhar na večeru DSI KROMA zil željo, da bi v steno Viša vklesali napis Cave italicam fidem, Varuj se italijanske zvestobe, v opomin na predvojno ravnanje, ko je Rim obrnil hrbet dolgoletni avstro-ogrski zaveznici. Dolhar pa je ob tem podčrtal, da smo že ne kaj let Slo ven ci edi ni ime li vpogled v celotno Kugyjevo biografsko sliko, leta 1995 je namreč omenjeno deveto poglavje izšlo v prevodu Li-lijane Avčin z naslovom Vojne podobe iz Julijskih Alp. Poznavanju Kugyjevega življenja še nis mo pri šli do dna, še ve li ko lah -ko postorimo na področju drugih virov, saj smo se do da nes opi ra li pre -tež no na to, kar je Ku gy sam na pi sal o sebi, je v posegu podčrtal Mazzo-li. V to smer že gre knjiga Kugy v prvi svetovni vojni, ki je najprej izšla v italijanščini, nato v slovenščini, kaže pa, da bo našl a svoj o pot tudi nemška ena či ca. ( tj) Srečanje z Lucianom Morandinijem Danes bo ob 17.30 v Krožku zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1 - 6. nadstropje) kulturni animator Edoardo Kan-zian v sodelovanju z neprofitnim združenjem »Il pane e le rose«, Pen Klubom iz Trsta in Založništvom tržaškega tiska vodil srečanje s pesnikom, časnikarjem in literarnim kritikom Lucianom Morandinijem. Predstavil bo njegovo knjigo »Camminando cammi-nando - Iti, hoditi«, ki je izšla pri ZTT. Poleg avtorja bodo spregovorili še Claudio Grisancich, Roberto Dedenaro, Marko Kravos, Claudio H. Martelli, Marina Moretti, Liliana Saetti (igralka) in Fabio Sfregola (glasbenik). Luciano Morandini se je rodil leta 1928 v kraju San Giorgio di Nogaro. Pesniško je začel nastopati z generacijo Pier Paola Pa-solinija, Amedea Giacominija in Lela Cjantona. Do danes je izdal celo vrsto pesniških zbirk, še pred samim izidom zadnje dvojezične pesniške zbirke pa je izšlo nekaj njegovih slovenskih prevodov. V zbirki »Camminando camminando - Iti, hoditi« so zbrane pesmi iz zadnjih dveh njegovih zbirk »Camminando camminando« in »Lemmi in fila«. Tečaj slovenskega jezika za začetnike Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prireja tečaje slovenščine za začetnike, ki bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah na sedežu v Ulici Val-dirivo 30 (drugo nadstropje). Informacije lahko dobite v tajništvu (od 17. do 19.30) ali na telefonski številki 040/761470 oz. 040/366557. Podpora sklada Flajban Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flajban«. Glavna podpora znaša 1500 evrov za vsako naslednje leto, v koliko bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne podpore bo društvo po svojih možnostih upoštevalo tudi ostale prošnje viso-košolcev. Podpora je namenjena vi-sokošolcem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Podrobnosti in razpis so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 31. januarja 2008. Tečaj arabskega jezika in kulture Italijansko-arabsko kulturno združenje Addiwan prireja prvo in drugostopenjski tečaj arabskega jezika in kulture . Tečaja se bosta začela v ponedeljek, 21. januarja, in bosta potekala ob ponedeljkih in sredah v centru za prostovoljce v Ul. Torrebianca 21 (prvo nadstropje). Za informacije sta na razpolago telefonski številki: 348/7736593 ali 388/9243502. V Miljah prireditev rotarijskih klubov Rotarijski klub Koper-Capodistria in Rotary klub Muggia-Milje vabita v petek, 18. januarja, ob 18. uri v Gledališče Verdi v Miljah na prireditev »Prijateljstvo brez meja/ Rotary brez meja«. Na prireditvi bosta objavila razpis dveh nagrad za diplomsko ali podiplomsko delo študentov Univerze na Primorskem in Univerze v Trstu. Dogodka se bodo poleg rotarijcev iz obeh držav udeležili župani Milj, tržaškega Krasa, občin slovenske Istre in Krasa ter prorektor Univerze v Trstu in predstavnik Univerze na Primorskem. Na njej bodo nastopili zbori Iller-sberg iz Trsta, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in zbor Zavoda Združenega sveta mednarodne šole Devin. državna knjižnica - Do srede februarja je na ogled razstava o avstrijskem dramatiku in zdravniku Arthur Schnitzler in njegov svet Na ogled številni panoji, preko katerih bodo obiskovalci spoznali njegovo ustvarjalno življenje - Zanimivo tematsko postavitev uredil prof. Reitani Zanimiva razstava bo odprta do srede februarja KROMA Preko šestdeset panojev, ki razdeljeni vosemnajst sekcij zaobjemajo bogato življenjsko pot Arthurja Schnitzlerja, dunajskega dramatika in zdravnika. Od Dunaja do Evrope: Arthur Schnitzler in njegov čas je naslov razstave, ki so jo včeraj odprli v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6). Uredil jo je germanist Luigi Reitani, docent na vi-demski univerzi: »Razstave si nismo zamislili kronološko, ampak tematsko: vsaka tema, skupno jih je osemnajst, predstavlja veliko okno, skozi katero lahko obiskovalec pogleda v Schnitzlerjev svet.« Slednjega lahko obiskovalec spozna skozi odlomke iz dnevnika, ki ga je Schnitzler pisal celih petdeset let, iz raznih pisem, fotografij in seveda spremnih besedil kustosa razstave Luigija Reitanija. Arthur Schnitzler je živel v »ma-gičnem» dunajskem obdobju na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje; vzdušjefin de siecla , ki je vladalo v prestolnici avstro-ogrske monarhije je Schnitzler učinkovito upodobil v svojih dramskih tekstih (na primer v delih Das weite Land - Prostrana dežela, Liebelei - Ljubimkanje). Sicer pa je Schnitzler sledil sledem svojega očeta in opravljal zdravniški poklic. Približal se je psihoanalizi in Sigmundu Freudu, bil strasten in nezvest ljubimec, oče dveh otrok. Rad je potoval, se večkrat ustavil v Trstu, kjer je živel njegov prijatelj Albert Frankfurter, direktor avstrijskega Lloyda; ena od predstavljenih fotografij upodablja tudi družinske počitnice na Brionih ... Schnitzler je bil protimilitarist, zaradi svojih židovskih korenin tudi tarča številnih antisemitskih napadov. Umrl je leta 1931, njegov sin je pred vse hujšim nacizmom emigriral v Združene države Amerike. Nekaj razstavnih panojev je posvečenih tudi tragični zgodbi hčerke Lili, ki je po poroki s fašističnim oficirjem Cappellinijem storila samomor, ko ji ni bilo še dvajset let. Schnitzler je v svoj dnevnik takrat zapisal: tistega julijskega dne se je moje življenje zaključilo ... Razstava, ki jo je včeraj odprl deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz, bo na ogled do 15. februarja (ponedeljek-petek 9-18, ob sobotah 9-13). V sklopu Trst Film Festivala, ki se začenja jutri, pa bodo zavrteli tudi osem filmov, ki so jih posneli po Schnitzlerjevih delih. Med njimi je tudi Ku-brikov Eyes Wide Shut. (pd) 10 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI REPENTABOR - Božični koncert v cerkvi Device Marije Vnebovzete Božične melodije priklicale številno publiko Mladi in manj mladi pevci poskrbeli za prijetno vzdušje Tudi otroci so s pesmijo pričarali božično vzdušje KROMA V zadnjih tednih se po raznih cerkvah in društvenih prostorih vrstijo božični koncerti, ki s prijetnimi božičnimi melodijami družijo mlade in manj mlade pevce in poslušalce. V tem duhu je prejšnjo soboto, 12. januarja, vrepentabrski cerkvi Device Marije Vnebovzete potekal božični koncert v organizaciji Razvojnega združenja Repen-tabor in Župnijske skupnosti Repentabor. Na koncertu je sodelovalo veliko število nastopajočih: domača otroška pevsko-glasbena skupina, župnijski otroški pevski zbor »Zvonček«, župnijski zbor Repentabor in mešani pevski zbor »Združeni zbor Repentabor«, ki vključuje pevce z obeh strani meje. Kot posebni gostje večera pa so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora iz Žage pri Bovcu pod vodstvom Rada Uršiča. V poldrugi uri trajajočem koncertu so se zvrstile predvsem različne božične skladbe ter nekateri ljudski napevi. Repentabrsko svetišče, kije že stoletja simbol povezovanja, miru in harmonije, je tudi tokrat združilo ljudi iz bližnje in širše okolice ter omogočilo druženje vseh generacij. D.R. KRIŽ - Predavanje profesorja Jožeta Pirjevca Veliko zanimanje za zgodbo o zakonu džungle v mednarodnih odnosih V petek, 11. januarja, je SKD Vesna v sodelovanju z vaško sekcijo VZPI-ANPI gostilo mednarodno znanega novinarja in profesorja, gospoda Jožeta Pirjevca, ki se je kot vsako leto, kljub veliki zaposlenosti, prijazno odzval vabilu društva. Predavanje je bilo tokrat posvečeno aktualni tematiki, in sicer zakonu džungle v mednarodnih odnosih. Udeležba je bila množična in občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanju ter aktivno sodelovalo. Profesor Pirjevec je zelo jasno in izčrpno orisal današnjo politično in ekonomsko situacijo ter spregovoril o problemih v ZDA, v Rusiji in drugje po Evropi, pa tudi o nam bližnjih zadevah, oziroma o Italiji, ki danes doživlja krizno obdobje, ter o situaciji Slovencev po padcu meja in tudi o odnosih med Slovenci in Hrvati. Obenem je gost obrazložil današnjo situacijo v Kosovu in kako bi lahko Slovenija, ki sedaj predseduje Evropski uniji, ukrepala glede te. Zanimivemu predavanju je sledila živahna debata, med katero so se pojavila različna mnenja. Predavatelj je mirno, sproščeno in zelo izčrpno odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Dve uri sta minili kar hitro in je napočil čas, ko smo se morali posloviti od cenjenega gosta. Tudi letošnje predavanje je vzbudilo veliko zanimanja med številnim občinstvom, ki je zadovoljno odhajalo iz dvorane. (NikF) Utrinek s petkovega predavanja PALAČA COSTANZI - Razstava Mir z umetnostjo v svetu brez meja v »WJf'M- JVjf'/fpm Mt'ttiri 1 JL jm^- ■ V i, t V Palači Costanzi so v soboto odprli 12. mednarodno razstavo sodobne umetnosti, ki nosi naslov »Mir z umetnostjo v svetu brez meja« (na posnetku Kroma). Osemin- devetdeset umetnikov iz številnih italijanskih dežel, iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Grčije, Albanije in nekaterih držav Južne Amerike razstavlja svoja likovna ali kiparska dela. Med njimi so tudi Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin, Anica Pahor, Klavdij Palčič, Deziderij Švara in Boris Zuljan. Včeraj danes [I] Lekarne dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, SREDA, 16. januarja 2008 MARCEL Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.06 Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 1.03. Jutri, ČETRTEK, 17. januarja 2008 ANTON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 79-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (040 308982), Ul. Pic-cardi (040 633050), Milje - lungomare Venezia 3(040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi, Ul. Roma 15, Milje - lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s pre- ALCIONE - 19.00, 21.15 »Across the universe«; 17.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Io sono leggenda«. ARISTON - Dvorana je zasedena. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Io sono leggenda«; 16.30 »La bussola d'oro«; 18.15 »Natale in cro-ciera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il miste-ro delle pagine perdute«; 20.05 »La promessa dell'assassino«; 18.45, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«; 16.05 »Uibu - Fantasmino fifone; 18.00, 22.00 »Halloween the beginning«; 16.05 »Bee movie«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'allena-tore nel pallone 2«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lus-suria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«. FELLINI - 16.30 »Bee movie«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bianco e nero«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 17.50, 21.50 »Alieni proti pre-datorju«; 17.50 »Petelinji zajtrk«; 20.30 »Jaz, legenda«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »La bussola d'oro«; 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 4: 16.30, 18.20 »Come d'incanto«; 20.15, 22.15 »Una moglie bellissi-ma«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KI N EMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »L'al-lenatore nel pallone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.00 »Leoni per agnel-li«; Dvorana 4: 17.20, 19.50 »L'amo-re ai tempi del colera«; 22.15 »Il mi-stero delle pagine perdute«; Dvorana 5: 17.30 »Natale in crociera«; 20.00, 22.00 »Una moglie bellissi- H Prireditve KD FRAN VENTURINI iz Domja v sodelovanju z župnijo Dolina in pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na koncert božičnih in sakralnih pesmi v izvedbi MePZ Fran Ventu-rini pod vodstvom Cinzie Sancin, v petek, 18. januarja 2008 ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice v Krogljah. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v četrtek, 17. januarja 2008 na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 18.uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturni program po sledečem sporedu: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmje-rej kej nauga...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturnega programa bo v soboto, 19. januarja 2008 ob 20.30 v Sren-jski hiši v Borštu. / TRST Sreda, 16. januarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče - mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU predstava...ki v%ame sapo ñ Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene ¡n kostumi: Miha Golob prevod: Gašper Malej Slovenska praizvedba Glasbena matica -šola M.Kogoj TRST vabi na NOVOLETNI KLAVIRSKI KONCERT danes sreda, 16. januarja, ob 20.30 ponovitve januaija: 18,19.(it.n.), 20.(var.otr.), 22, 23.(it.n. in var. otr); ponovitve februaija: 19,20.(it.n.), 22,23,29.(var.otr.) Zaželjena predhodna rezervacija, ki zapade 30 minut pred pričetkom predstave. Aboneruti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 JIMnil iaaWB.M H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) in v Bar-kovljah, v ul. Vallicula, 11 (040-417393) imajo možnost obiska še v četrtek, 17.januarja 2008. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Cara-vaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. SREDNJA ŠOLA KOSOVEL sporoča, da bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Opčinah informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN sporoča, da bo dne 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu šole v Nabrežini informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali 1. razred. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 18. januarja 2008 od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno va- Loterija 15. januarja 2008 bljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR (ul. Fausin 12) sporoča, da bo v petek, 18. januarja 2008, ob 17.30, informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred srednje šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sledečem razporedu: OV U. Vrabec -Bazovica v četrtek, 17. januarja 2008 od 10.30 do 11.30; OV A. Fakin - Repen v petek, 18. januarja od 10. do 11. ure; OV J. Košuta - Križ v petek, 18. januarja od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. M izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj For-ni di Sopra po zelo ugodni ceni 25,00 evrov, ki vključuje prevoz in smučarsko karto po sledečih datumih: 20. in 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7.uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). ¿i Čestitke Bari 12 S2 4 61 BB Cagliari B 4B 7 82 62 Hip hip hura! Naš tatko IVO 40 Firence 67 70 62 11 B let ima. Vse najboljše za tvoj rojstni Genova S9 74 69 6 S0 dan, ti iz srca želita Jana in Peter. Milan SS 8S 79 80 77 Malega Štefana, mamico Ireno Neapelj S0 80 81 8 6S in očka Mirana je osrečil prihod ma- Palermo 62 71 B1 66 77 le NINE. Z njimi se veselimo drugi Rim 88 10 S4 44 B1 bratranci Aljaž, Andrej, Matej, Mar- Turin 87 B0 BB 7B 20 tin in Jernej, juhuhu! Benetke 29 68 S8 46 8B Nazionale 1 42 18 24 26 Super Enalotto št. 7 12 50 55 62 67 88 jolly29 Nagradni sklad 3.075.801,01 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.973.992,99 € I dobitnik s 5+1 točkami 615.160,20 € II dobitnikov s 5 točkami 55.923,66 € 1.336 dobitnikov s 4 točkami 460,44 € 51.700 dobitnikov s 3 točkami 11,89 € Superstar 1 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami 46.044,00 C 155 dobitnikov s 3 točkami 1.189,00 C 2.806 dobitnikov z 2 točkama 100,006 18.090 dobitnikov z 1 točko 10,006 37.657 dobitnikov z 0 točkami s,00C JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 19. januarja 2008 letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri pokopališču na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe pilatesa vsak četrtek s sledečim urnikom 18-19, 1920, 20-21. Za vpis in pojasnila na tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem KRUT in SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata ...srečajmo se popoldne klepet ob skodelici čaja z ogledom slovenskega filma TO SO GADI jutri, 17. aprila ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S.Francesco 20 sedežu v Naselju Sv. Mavra 124, Se-sljan, in sicer ob torkih po sledečih datumih: 22. januarja, 19. februarja in 18. marca 2008 od 14.ure do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel. 040299145. PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na prvo redno sejo, ki bo danes, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 7. februarja ob 20.30. Tečaj bo trajal do 10. marca 2008. Točen razpored srečanj, ki bodo potekala enkrat tedensko večinoma ob sredah, bo vsakdo prejel na prvem srečanju. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 16. januarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »To so gadi«, režija Jože Bevc, ki bo v četrtek, 17. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20. OFS STU LEDI vabi osnovnošolce danes, 16. januarja 2008, od 17.30 do 18.30 v gledališče France Prešeren v Boljuncu, na delavnico o slovenskih otroških plesnih igrah. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI IN KLUB ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI »DOLINA« vabita na srečanje z naslovom »Kaj lahko naredim za svoje zdravje?«, ki bo danes, 16. januarja 2008 od 19.30 do 21.30 v prostorih OŠ Prežihov Voranc v Dolini. Vsebine predavanja, ki ga bo vodila operaterka Nataša Škabar, so sledeče: kaj je zdravje, kultura pitja, vožnja in alkohol, nosečnost in alkohol, preventiva za mladostnike, izhod: klub. OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. januarja 2008 ob 19.30 v Kastelcu pri Vladotu. Prosim, da potrdite prisotnost na št. 335-1819315 (Ivo) ali 335-1819316 (Goran). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 19. januarja 2008 ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, predavanje na temo »Ritmična masaža«. Srečanja s praktičnimi demonstracijami sodi v sklop ciklusa o spoznavanju antropozofske medicine. Predaval bo Roberto Fer-netti, predsednik italijanskega združenja terapevtov za ritmično masažo. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na otvoritev razstave »Življenje v treh dimenzijah«. Razstavljata Stojan Ražem in Dorotea Brun-dula; predstavlja slikar Marjan Mi-klavec; glasbena kulisa Tamara Ražem (klavir), Damjan Locatelli (bariton). Otvoritev bo v soboto, 19. januarja, ob 20. uri. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo 20. januarja 2008 zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. pokal ZSŠDI. Tekmovanje bo v Forni di Sopra s pričetkom ob 9.30. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo do četrtka na društveno št. 347-5292058 ali pri odbornikih na št. 340-1653533 (Valentina) in 348-4702070 (Mirjam). Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«. Tečaj je brezplačen. Odvijal se bo v nedeljo, 20. januarja 2008 od 10. do 13. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 3358414149 ali spletni strani www.asso-ciazionetao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12.ure; potrebne informacije in pojasnila pa dobite v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.040-2017370. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 22. januarja 2008, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Pravljico »Janko in Metka« bo animirala lutkovna skupina Tipitapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 22. januarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o vinih z območja Bodenske-ga jezera (Nemčija) s pokušnjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 334219540. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja 2008 sklican deželni svet s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v De-vinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja 2008 ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandor-ligo-dolina.it. S Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni! AGRITURIZEM PRI KUKUKOVIH v Doberdobu je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. GOSPA nudi nego obraza in pedikuro na domu. Tel. 347-0641636. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, za oskrbo starejše osebe ali varstvo otrok. Klicati na tel. št. 331-9078762. IŠČEMO dve gospe z izkušnjami za delo z nepokretno osebo. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-412709. KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 340-8222194. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. PRODAM kamnit kraški portal. Klicati na tel. št. 334-6475337. PRODAM kombi Renault Master s klimo. Pokličite na št. 335-6322701. PRODAM Volvo V40 T4 full optional, letnik 1999, prevoženih 172.000 km, v zelo dobrem stanju in z novimi zimskimi gumami. Tel. +39-338-3910086. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v Ulici Montebello; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopal- S Poslovni oglasi DRVA hrastova mešana bukev, metrsko rezana, prodajam. Tel. 00386-51-246111 Benčič. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. TRGOVINA START SPORT zaposli prodajalko/ca part-time. Tel. 040-213193. V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 nica, shramba in veranda za 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 348 3518496. PRODAM avtodom WV LT 28, letnik 89. Tel. 333-6727601. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM pomivalni stroj Whirpool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. PROSTORE »OPEN SPACE« DAJEMO V NAJEM v centru Boljunca. Tel. 3484718441 od 9. do 12. ure. STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. št. 328-9699156. STANOVANJE veliko 85 kv. m. dajemo v najem v Križu. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 334-2895307 ali 040-220729 V CENTRU BOLJUNCA dajemo v najem manjše stanovanje, primerno za ambulanto. Tel. št. 348-4718441 od 9. do 12. ure. Bi Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. Prispevki V spomin na drage starše in sina darujeta Anica in Marjo Malalan 20,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na g. Giorgia Dovgana daruje družina D'Andrea 30,00 evrov za KD Rovte. V spomin na drago taščo Tatjano Rija-vec daruje pevovodja Danijel Grbec 150,00 evrov za MePz Slovenec-Slavec. V spomin na Pepija Miliča in Marija Pu-riča darujeta Ladi in Olga Rebula 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na prijatelja Lučka Legišo daruje družina Terčon 50,00 evrov za cvetje v slivenski cerkvi. ^ Zapustila nas je naša draga Iolanda Roncelli Žalostno vest sporočajo svakinja Almira, nečaka Silvana z Borisom, Markom in Angelo ter Elio z Donatello in Francesco, sestrični Alma in Norma. Pogreb bo v petek, 18. januarja ob 11.20 v ulici Costalunga. Konkonel, 16. januarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 12 Sreda, 16. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI TRŽAŠKO GLEDALIŠČE LA CONTRADA - Domača produkcija Premalo lahkotna in nekoliko »ostarela« Cowardova komedija Angleški pisec Noel Coward je »zvezdniškega Garryja« močno zakoreninil v čas in v kraj Gledališče La Contrada se po prazničnem premoru spet predstavlja svojim abonentom v Bobbiovi dvorani v Trstu z novo predstavo v lastni produkciji; tokrat je tržaška zasebna gledališka hiša ubrala nadvse svetovljansko pot, v polnem pomenu besede, saj se je odločila za lahkotno komedijo Noela Cowarda, enega najbolj priljubljenih angleških komediografov 20. stoletja, s pro-ta go nis tom, šar mant nim igral cem, ki se spro šče -no giblje med pripadniki višjih razredov. Izvirni naslov Present Laughter, ki se ironično navezu- Gianfranco Jannuzzo in Daniela Poggi kot Garry in Liz je na protagonistov strah pred staranjem, je citat iz Shakespearove Dvanajste noči in bi bil kot tak za neangleško občinstvo precej nerazumljiv, zato se je prevajalec Masolino D'Amico odločil, da se bo na italijanskih odrihn komedija že v naslovu Il divo Garry osredotočila na zvezdniškega glavnega junaka. V predbožičnem času leta 1899 rojeni Noel Coward je bil vsestransko uspešna in priljubljena oseb nost, ne sa mo kot av tor gle da liš kih del, igralec in režiser, temveč tudi kot skladatelj pri- jet nih po pevk in kot sce na rist, bil je Chur chil -lov osebni prijatelj in v zelo tesnih odnosih z mar si ka te rim čla nom kra ljev ske dru ži ne, ce lo kraljice same, ki ga je leta 1970 povzpela v viteza. Vrh vse ga se je No el Co ward s svo jim ek stra -vagantnim obnašanjem in oblačenjem med Angleži uveljavil kot nekakšna prva »popikona« in prvi predstavnik »cool Britanije«, ki se je uveljavi la v po znej ših po voj nih le tih. Cowardova osebnost je delno razpoznavnja tudi v komediji Present Laghter, ki jo je spisal leta 1939 in prvič uprizoril leta 1942, ko je, kot velikokrat pozneje, igral tudi glavno vlogo. Prota-go nist je po pu la ren in šar man ten, a tu di ego cen -tričen igralec, Garry Essendine, ki se pripravlja na dolgo turnejo daleč od Londona. Obkrožajo ga prijatelji in kolegi, zlasti pa ženske, ki so tako ali drugače zaljubljene vanj; mlada igralka Daphne in povzpetniška prijateljeva žena Joanna ga hočeta zapeljati, medtem ko nad njim bedi ta za ščit niš ka taj ni ca Mo ni ca in raz um na biv -ša žena Liz. V Garryjevo vedno polno hišo, za kate ro skrbi ta tem pe ra ment ni slu žab nik in ku ha -rica, vdira še čudaški mladi dramatik. Gre za komedijo, ki je polna značilnega angleškega humorja, zelo briljantna in duhovita, z učinkovitimi situacijami, a zelo vezana na čas, v katerem je nastala. Še v šestdesetih letih so tudi gledalci zunaj Velike Britanije razpoznavali družbo, ki jo je delo prikazovalo, kot tudi njene konvencije, čeprav so jim je bile v marsikaterem pogledu tuje, danes pa so se takratna družbena pravila povsem razblinila in komedija je izgubila svojo sporočilnost. V Londonu jo sicer še vedno radi postavijo na oder, z odličnimi igralci, tudi v tej sezoni, drugje po svetu pa učinkuje kot čudna stara dama iz tuje dežele, tudi v Contradini postavitvi, kljub skrbni režiji Francesca Macedonia, ki se je z ljubeznijo lotil vsakega lika. Predstava je namenjena Contradini italijanski turneji, zato je marsikatera vloga zaupana igralcem državnega slovesa. Tako nastopa v vlogi glavnega junaka Gianfranco Jannuzzo, ki fizično ne-dvo mno po pol no ma us tre za li ku šar mant ne ga igralca, ki bi bil s trohico lahkotne ironije več tudi značajsko bolj prepričljiv; Garryjevo umirjeno, a duhovito bivšo ženo Liz pa prepričljivo igra Daniela Poggi. Zelo duhoviti so igralci stranskih vlog, zlasti Paola Bonesi kot natančna Garryjeva tajnica Mo ni ca, Gi o van ni Bo ni kot iz ku še ni slu žab nik Fred in Ma ri a Se re na Ci a no kot ku ha ri ca in plem -kinja Lady Saltburn, pa tudi Mirko Soldano kot čudaški mladi pisec in Adriano Giraldi ter Davide Calabrese kot Garryjeva prijatelja, ki sta oba zaljubljena v brezobzirno Joanno. Danila Stalteri igra Jo an no, Al ber ta Iz zo pa mla do igral ko Dap hne. Kostume je ustvaril Fabio Bergamo, sceno Andrea Stanisci, glasbeno kuliso Massimiliano Forza. Pred premiero v Bobbiovem gledališču v Trstu je predstava doživela že nekaj predstavitev, ven dar je še ved no ču ti ti, da se mo ra tu in tam še malo uteči. (bov) LJUBLJANA La La La Human Steps trikrat Po petih letih se v Ljubljano med 16. in 18. januarj em vrača ena najboljših skupin sodobnega plesa La La La Human Steps pod vodstvom kanadskega koreografa Edouarda Locka. Ta je na ponedeljkovi novinarski konferenci o predstavi Amjad povedal, da se navdihuje pri baletih Labodje jezero in Trnuljčica, a ju postavlja v sodoben kontekst. Skupina La La La Human Steps, ki jo je Lock ustanovil leta 1980, je v Sloveniji gostovala leta 2000 s predstavo Salt, leta 2003 pa z Amelio, po kateri nosi ime tudi eden od abonmajev Cankarjevega doma. Lock je s skupino tokrat prvič pripotoval v Slovenijo. Vodja programa gledališča in plesa v CD Alja Predan je Locka označila za enega od desetih stebrov sodobnega plesa v drugi polovici 20. stoletja, ki vedno znova navduši z izrednim tempom in hitrostjo izvajanja posamezne koreografije. Zasedba, v kateri imajo vsi plesalci klasično baletno izobrazbo, je na evropski turneji, ki traja od oktobra do marca. Na zelo ugodne odzive je predstava Amjad tako že naletela v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji in na Švedskem. Lock je povedal, da ga dejstvo, da sta klasična baleta iz časa romantike Trnuljčica in Labodje jezero tako globoko zasidrana v kolektivni zavesti, fascinira, saj ga je od nekdaj zanimal fenomen spomina. Njegova predstava Amjad se tako spominsko sicer referira na klasiko koreografa Mariusa Petipaja, vsaj v tolikšni meri, da gledalec lahko prepozna izvore, hkrati pa jo koreo-grafsko nadaljuje v skladu s sodobnim časovnim kontekstom. Nekaj podobnega velja za glasbo. Lock se je obrnil na skladatelja Gavina Bryersa, kije izhajal iz glasbe Čajkovskega za oba baleta. Nova interpretacija obeh del ostaja zvesta tradiciji izvirnega glasbenega obdobja, medtem ko je glasba, kije izvorno namenjena celotnemu orkestru, prirejena za ansambel komorne glasbe. Štiričlanska zasedba bo glasbo na odru izvajala v živo. Predstavo Amjad, katere ime izhaja iz orientalskega sveta, ta je bil med romantiki zelo priljubljen, si bo v Linhartovi dvorani mogoče ogledati trikrat, od drevi do petka, vsakič ob 20. uri. (STA) LJUBLJANA - Cankarjev dom Na ogled grafični listi A. Palladia Razstava Andrea Palladio: Komentarji Julija Cezarja, ki bo v 1. preddverju Cankarjevega doma na ogled do 9. februarja, v sodelovanju z Italijanskim kulturnim inštitutom ponuja ciklus 42 grafičnih listov iz let 1572-1973, iz zasebne zbirke Rinaldi. Dela predstavljajo ob 500-letnici rojstva arhitekta Palladia (1508-1580).Komentarji Julija Cezarja slovitega pa-dovanskega arhitekta kažejo na arhitektovo prenovljeno zanimanje za proučevanje antične zgodovine. Cezarjeve podvige je ilustriral z veliko sposobnostjo povzemanja, grafične liste zaznamujejo stroga geometričnost, čistost znaka in jasnost prostorov, je ob razstavi zapisala Nina Pirnat Spahic, vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu. Palladio se je seznanjal s klasicističnim študijem ter klasično arhitekturo pod vplivom Vitru-vija in sodobnikov, kot sta arhitekta Bramante in Alberti. Palladio je tudi sinova Leonida in Orazia usmeril k študiju klasične kulture. Naredila sta prve grafike za Komentarje, toda njuna prezgodnja smrt je očeta prisilila, da je nadaljeval delo, ki ga je končal v letih 1573-1574. Cezarjevi podvigi so opisani na 42 grafikah z izjemno geometrično natančnostjo, te so tudi dokument za razumevanje arhitektovega značaja. (STA) LJUBLJANA - Mladinska knjiga Priprave na izid slovenskega prevoda sedme knjige o Potterjevih dogodivščinah V navadi je že, da izid nove knjige o Harryju Potterju avtorice J.K. Rowling spremlja zabava, najpogosteje v obliki preoblačenja v romaneskne junake. Nič drugače ne bo v Sloveniji. V 11 knjigarnah Mladinske knjige bo na predvečer slovenskega uradnega izida zadnjega Potterja, 15. februarja, vse v znamenju čarovništva. Zadnja od sedmih knjig o Potterju nosi slovenski naslov Svetinje smrti, za katerega je ponovno poskrbel prevajalec Jakob J. Kenda. Ta je za založbo Epta prevedel prvih pet potterjevskih knjig, šesto so pri založbi zaupali Branku Gradišniku. Njegov prevod je naletel na veliko neodobravanje slovenskih bralcev, vajenih nenavadnih neologizmov, ki si jih je poprej zamislil Kenda. Ob stoj za lož be Ep ta je v vmes -nem času postal vprašljiv, zato je izid sedme knjige prevzela Mladinska knjiga. Neuradno bo največja slovenska založba ponovno izdala vseh sedem knjig, prevod šeste pa bo še enkrat opravil Kenda. Iz Mladinske knjige so sporočili, da je uradni izid knjige določen za 16. februar, v prednaročilu pa si je izvod že mogoče zagotoviti z 10-odstotnim popustom. V pripravi je tudi prenovljena internet-na stran www.harryjezakon.com, ki bo pred vi do ma ak ti vi ra na v dveh ted nih. Kot obljubljajo pri Mladinski knjigi, se bo v njihovih 11 knjigarnah po vsej Sloveniji zelo veliko dogajalo na predvečer izida zadnjega Potterja: ob 19.39 se bo pričel ča-rovniški večer. Točno ob 20. uri pa bodo najbolj neučakani knjige že lah ko ku pi li. Obiskovalci naj pridejo preoblečeni v svoj najljubši lik iz knjige. Pričakali jih bodo čarovniški napitki in prigrizki, čarovniški knjigarji in knjigarke. Med ljubitelju Potterja bodo v vsaki od knjigarn izbrali najboljšega čarovnika, ki bo za nagrado prejel - kaj drugega kot Sveti nje smr ti. ( STA) Julija lani je izšel angleški izvirnik ANSA / KULTURA Torek, 15. januarja 2008 13 eseji, intervjuji, govori - Miroslav Košuta: Teža sončnega Samorefleksivni, tudi polemični zapisi Gre za knjigo Odgovorov, govorov in zagovorov, kot pravi podnaslov aktualno - J. Kostnapfel: Zakaj vojna Vojna je neozdravljiva duševna bolezen Miroslav Košuta, ki ga literarni zgodovinar Boris Paternu slikovito označuje za »zadnjega mornarja sicer zelo celinske slovenske poezije«, je ena ključnih osebnosti slovenske skupnosti in njene kulture v tako imenovanem zamejskem prostoru v Italiji. Iz rodnega Križa visoko na Kraškem robu s še vedno pretežno slovenskimi vasmi ima lep razgled, predvsem pa lahko zviška gleda na Tržaški zaliv z mestom, ki mu je dalo ime, in nekdaj povsem slovenskim obrežjem. Ta razgled v veliki meri zamejuje tudi njegov predvsem pesniški literarni svet. Od leta 1963 je objavil deset zbirk in vmes nadrobil še več kot dvakrat toliko na-slo vov za otro ke in mla di no - če sme mo to pi sa nje lo -čiti od pesnjenja za »resnejše« odrasle. Kot človek, zapisan gledališču, je Miroslav Košuta tudi dramatik in kot vsestransko angažiran kulturnik povrhu še publicist, ki zna zastaviti besedo ne le ob zgolj pesniških, temveč tudi ob najbolj občutljivih narodnih in političnih vprašanjih. Ta raven njegove dejavne in prepoznavne navzočnosti, zajeta v samorefleksivnih, polemičnih in esejističnih zapisih in intervjujih, je osrednji predmet pričujoče knjige. Podnaslovu Odgovori, govori in zagovori sledi tudi njen notranji ustroj. V Zapisih in orisih Košuta najprej piše o sebi in svojem zapletenem razmerju s Trstom ter o stiskah, a tudi tre nut kih mi los ti na če lu tr žaš ke ga stal ne ga gle da li šča. V zapisu izpred desetih let na primer v mislih premer-ja pot od ne ke ga dalj ne ga ča sa ob roj stvu, ko so bi li edi -ni Italijani v domačem kraju karabinjerji in učiteljice, do izteka minulega stoletja, ko so mu usodne spremembe topografije naredile življenje težko, neveselo in ga globoko prizadele v ponosu in ljubezni. Tudi v zapisih iz poznejših let, kljub preživetju neprenehoma ogroženega gledališča, najbrž ne bi bil niti za spoznanje manj zaskrbljen nad sivino neba nad tem tudi svojim mestom, zapredenem v lažne mite, kot pravi, če ne bi bilo v letih mrz lih in te mač nih dni tu di pe šči ce svet lih ve če rov z opojem aplavza in sateliti sijočih oči. Drugi razdelek Besede v eter in veter prinaša govore in nagovore Miroslava Košute na proslavah in počastitvah. Tukajšnje besede, ki nočejo biti »goveje prežvekovanje skozi sedem želodcev«, prav tako bolj kot slovesno navdušenje preveva zaskrbljenost nad sedanjostjo in prihodnostjo manjšine - tudi, če ne predvsem zaradi »razkola, zasejanega med ljudi zaradi takšnih in drugačnih računov in političnih obresti«. So pa tudi upor zoper iskanju krivde in odgovornosti zgolj pri drugih: »Na nas je, da se stvari premaknejo dalje in hitreje!« V najobsežnejšem razdelku si sledi devet intervjujev iz tridesetletja 1979-2006, po katerih je bržkone komaj ostalo še kaj neizrečenega. Naposled se sam avtor, malce ironično, predstavi še kot človek, ki se slabo znajde brez meja. Potrpežljivemu, tudi ponižujočemu čaka- ] eža so iicnt^a Odgovori, govori in NlJVA ¿NpVIKK.M ■um nju na vsa mogoča dovoljenja, daje mogel čez mejo in študirat v Ljubljani, so po zmehčanju mejnih zapor sledila potovanja na jug in zahod, ob brezskrbnem sprehajanju v novi skupnoevropski dobi pa ga je nenadoma obšlo, da pravzaprav pogreša meje, ki so mu dotlej krojile življenje. Meje so jezik in kulturo manjših vsaj do neke mere varovale pred večjimi in zdaj, ko meja ni več, meni Miroslav Košuta, bomo majhni in revni Slovenci preživeli samo, če sežemo v literaturo. Tako kot smo že v preteklosti. Na žalost. Ali k sreči - ostaja odprto čisto na koncu. Iztok Ilich Kdor meni, da vojna ni zločin in dvomi, da so njeni vzroki predvsem duševne narave - ne glede na čas in dogajanja (tudi sodobna), naj vzame v roke najnovejšo knjigo prof.dr. Janka Kostnapfla Zakaj vojna. Naslov je brez vprašaja, ker pripoveduje trdilno o vojni kot tisočletja trajajoči mori človeštva in ne dvo mno naj huj ši zaz daj še ne -ozdravljivi duševni bolezni. To je že enajsta knjiga priznanega zdravnika -psihiatra, ki se med drugim opira na pa ci fis tič ne na zo re Al ber ta Einsteina in Sigmunda Freuda ter razvija misli o vojni kot sprožilcu duševnih motenj. Za avtorja, kije svoja mladostna leta doživljal v partizanskem boju, je vojna osebno spoznanje in dognanje. Verjetno prav zaradi tega, in še posebej tudi zaradi stroke, ki ji je posvetil svojo znanstveno naravnanost, je zanj vojna katastrofa, je rakava bolezen človeštva. Kot ude le že nec ene naj bolj kr va vih vojn in kot znanstvenik zastavlja same mu se bi več no vpra ša nje, za kaj se je zimo na voj ne. In brez po miš -ljanja odgovarja, da kot pacifisti niče sar dru ge ga ne mo re mo sto ri ti. Pa ci fis ti so za to, ker jih nji ho va or -gan ska os no va si li v to! Janko Kostnapfel s svojo najnovejšo knjigo, ki jo je izdala Založba UNIGRAF, razmišlja in pripoveduje. Kritična spoznanja o vojni kot vojnem zločincu in žrtvah dopolnjuje s svojimi življenjskimi medvojnimi doživetji in obravnava pereča sodobna družbena dogajanja. Kolikor mu pri obravnavanju fenomena vojne služi esejistični pristop, pa so zlasti njegova partizanska doživetja literarne izpovedi časa, ljudi in humanih vrednot. Ko opisuje svoja partizanska pota bodisi po Primorskem, Gorenjskem ali Beli krajini, odkrito odstira dejanja in ljudi, ki so ustvarjali zgodovino, čas, ki ne sme v po za bo. Za to nje -go vi opi si ni so obi čaj ni, pa če prav trst - Muzej Sartorio Novo življenje Stuparicheve violine Po restavriranju je nanjo zaigral Emanuele Baldini - Tržaški gledališki muzej hrani približno 1000 starih glasbil Glasbilo je živo, ko ga nekdo uporablja, zato tudi muzejski eksponati potrebujejo občasno prevetritev, strokovni pregled, možnost, da ponovno zapojejo. Po desetletjih molka so prejšnji četrtek ponovno zavibrirale strune violine tržaškega intelektualca Carla Stuparicha, ki je od leta 1990 last tržaškega gledališkega muzeja Schmidl kot dar še živeče nečakinje Giovanne Stuparich. Društvo Inner Wheel je namreč gmotno podprlo restavri-ranje instrumenta, ki ga je leta 1892 izdelal Eugenio Weiss. Ob vsakoletnem prazniku podpornega društva so predstavniki Občine Trst in mestnih muzejev javno predstavili restavrirano violino v muzeju Sartorio, kjer je dogodek počastila prisotnost mnogih osebnosti krajevne kulturne stvarnosti. O vlogi društva Inner Wheel, ki je nastalo na začetku prejšnjega stoletja kot združenje žena članov kluba Rotary, sta spregovorili ustanoviteljica tržaške sekcije Fulvia Costantinides in predsednica Fiorella Dolgan. Muzej Schmidl hrani okrog tisoč starih glasbil od 16. do 20. stoletj a in vsakodnevna želja delovne ekipe ustanove je, po besedah konservatorja Ste-fana Bianchija, da bi večina le-teh doživela zvočni prerod. Sen se postopoma uresničuje in restavriranje Stuparicheve violine ima večstransko, tudi simbolično vrednost. Po pozdravu občinskega odbornika za kulturo Mas-sima Greca je direktor mestnih muzejev Adriano Dugulin povedal, da je književnik vzel s seboj violino, ko je odšel na fronto (kjer je umrl maja leta 1916), zato je v določenem smislu instrument »z zgodovino in dušo«. Znamenje igranja na fronti je tudi rez na lesu, s katerim je Carlo skušal oja-čiti zvok instrumenta, ki so ga pestile stalne klimatske spremembe, kot je pojasnil avtor restavriranja Antenore Schiavon. Mojster ni zbrisal teh znakov in je splošno ohranil vse izvirne dele glasbila, da bi zazvenel z izvirnim, tankim zvokom, ki zaznamuje estetske usmeritve tistega časa. Da bi publika lahko poslušala ta zvok, je na zgodovinsko violino zaigral nekdanji koncertni mojster orkestra gledališča Verdi Emmanuele Baldini, kije zadnji trenutek nadomestil Lucia Deganija. Glasbenik je izbral velikana umetnosti solističnega izvajanja na violino, Bacha in Paganinija, s svojo tankočutnostjo je znal prisluhniti instrumentu in je izvlekel iz njega intimno izpoved na mnogih ekspresivnih nivojih. Verjetno Stuparicheva violina ni nikoli prestala tako zahtevnih preizkušenj, njen zvočni prerod pa je bil prav gotovo doživetje za publiko kot tudi za izvajalca. (ROP) dramatični, osebni spomini. Avtor jih so o ča z da naš njim sta njem du -ha in jim ohranja živo moč pričevanja zgodovinskih resnic o pridobitvah in vrednotah narodnoosvobodilnega boja, vrednih sedanjosti in današnje slovenske družbe. Večina zapisov v knjigi so dragoceno pričevanje o humanem značaju osvobodilnega boja. Njegove pripovedi navkljub pacifističnim nazorom, ki jih predstavlja uvodoma v od no su do voj ne kot umi ra nje in smrt, izpovedujejo življenjsko moč in vizijo tega odpora in so moralna negacija ubijalski vojni. Nekateri opisi, kot sta n.pr. poglavji Proti morju in Maj v Trstu, pa so tu di zgo do vin sko dra -go ce ni, ker jih kot ude le že nec ta -kratnega dogajanja predstavlja izvirno in doživeto. Odhod iz Bele krajine in pohod na Primorsko v osvobojeno Ajdovščino, kjer je 5. maja 1945. leta ob peti uri popoldne v ve li ki dvo ra ni pri sos tvo val enemu najpomembnejših državniških odločitev, je bil tudi zanj poplačilo zasluženega pričakovanja osvoboditve. Zato ima med njegovi mi spo mi ni po se ben po uda rek slavnostna seja predsedstva Sloven ske ga na rod no o svo bo dil ne ga sve ta, ki je raz gla si lo Na rod no vlado Slovenije s predsednikom Borisom Kidričem. »Tej vladi - piše - pravijo prva slovenska narodna vlada. Vendar "prva" ne zaradi golega številčnega zapovrstja, marveč prva kot "polnovredna" zaradi glo bo ke vse bi ne: bi la je vla da pr vič suverenega naroda na celotnem slovenskem ozemlju, s svojo narodno voj sko in ne po sred no med na -rodno povezanostjo, tudi prek vojaških misij, v okviru združene proti fa šis tič ne in pro ti na cis tič ne ko a -licije, na kateri sloni sodobna Evropa. Ta vlada je z osvoboditvijo Primorske prva udejanjila ideal Združene Slovenije«. Dušan Fortič Drame Celjske Mohorjeve V knjigarni Celjske Mohorjeve so predstavili štiri drame: dve s katoliško tematiko z naslovom Port - Royal Henryja de Montherlanta in Pogovori karmeličank Georgesa Berna-nosa, ter drami Heinricha von Klei-sta Katica iz Heilbronna in Princ Homburški. Življenjepis Ericha Ka-stnerja obravnava življenje nižjih meščanskih slojev.Prevajalka Tadeja Petrovčič Jerina je spregovorila o dveh dramah iz zbirke Neminljivi. Drama Henryja de Montherlanta Port-Royal, ki jo je sicer prevedel Aleš Berger, obravnava upor janzenizma proti oblasti in cerkveni hierarhiji. Pogovori karmeličank Georgesa Ber-nanosa pa opisuje dramo 16 karmeličank, ki so jih ubili v času francoske revolucije. Obe drami sta izšli 50 let po njihovem nastanku. Prevajalec Lado Kralj je predstavil drami Hein-richa von Kleista Katica iz Heil-bronna in Princ Homburški. »Gre za slavnega pisatelja iz nemške klasike, ki takrat ni bil zaželen, saj ni ustrezal takratnemu kanonu«, je dejal Kralj. Značilnost njegovih dram pa je, da bralec ne izve junakovih nagibov, ki peljejo k dejanju. Kleistove drame so zato polne nenavadnih preobratov, kar je predhodna poteza moderne drame, je poudaril Kralj. Direktor Celjske Mohorjeve Jože Faganel pa je spregovoril o knjigi Eri-cha Kastnerja Ko sem še majhen bil. Gre za nemškega avtorja iz prve polovice 20. stoletja, ki je znan kot mladinski pisatelj. Knjiga opisuje življenje nižjih meščanskih slojev v Nemčiji in čustveno doživljanje stanja v posameznih družinah in okolju. (STA) Sreda, 16. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - V drugem nadstropju notranje hale občinske palače Urad za slovensko manjšino v službi goriškega prostora Vanj zahajajo tudi Novogoričani in italijansko govoreči Goričani - V pomoč je ostalim občinskim službam Urad za slovensko manjšino pri občini Gorica je s svojimi storitvami v pomoč slovensko in italijansko govorečim občanom, obenem pa tudi sosedom iz Nove Gorice in drugih krajev Slovenije. V uradu nudijo namreč informacije o dvojezičnem delovanju goriške občine, o razpoložljivih dvojezičnih dokumentih, o postopku za vračanje poitalijančenih priimkov in imen v slovensko obliko, dalje s tolmačenjem omogočajo sporazumevanje v slovenskem jeziku z javno upravo, Goričanom, ki ne obvladajo slovenščine, pa pomagajo pri razumevanju dokumentov, ki jih v raznih primerih prejemajo iz Slovenije. Ob tem manjšinski urad sodeluje z ostalimi občinskimi službami, ki imajo pogostoma potrebo po prevajanju dokumentov iz italijanščine v slovenščino in obratno. Odgovorna za urad za slovensko manjšino je občinska funkci-onarka Tanja Curto, v njem pa je zaposlena kot prevajalka in tolma-čica še Nika Simoniti. Po njunih besedah urad obiščejo številni goriški Slovenci, ki potrebujejo najrazličnejše informacije o delovanju občine in o raznih dokumentih. Uslužbenki jih pogosto pospremijo do urada, ki je pristojen za reševanje njihovih potreb, na podlagi zaščitnih zakonov 482/1999 in 38/2001 pa tudi poskrbita za tolmačenje, s tem pa omogočata sporazumevanje z javno upravo v slovenskem jeziku. Tolmačenja in sploh pomoči se poslužujejo tudi slovenski državljani, ki ne obvladajo italijanščine in ne poznajo italijanske upravne terminologije, goriško občino pa obiščejo, ko potrebujejo razna potrdila in dokumente. Ob tem imajo številni Novogoričani in prebivalci drugih obmejnih krajev sorodnike, pokopane na pokopališčih v Gorici, Štandrežu in drugih okoliških vaseh; zaradi tega jih goriška občina občasno poziva k plačevanju občinskih pristojbin, za pojasnila pa se radi obrnejo prav na slovenski manjšinski urad. Ko za reševanje težav slovenskih državljanov ni pristojna občina, jih Curtova in Si-monitijeva napotita do pravega urada, do zavodov INPS in INAIL ali pa do sindikalnih izpostav. V slovenski manjšinski urad zahajajo tudi številni italijansko govoreči Goričani, ki prejemajo na dom pisma iz Slovenije. Večkrat gre za dedovanje zemljišč in gozdnih parcel ali pa za druge upravne akte, pojasnjujeta Curtova in Simonitijeva, ki poskrbita za ustni prevod v italijanščino, čeprav prevajanje tovrstnih osebnih dokumentov naj ne bi bilo njuna dolžnost. Ne glede na to pa uslužbenki poskrbita za prevod, saj, kot sami pravita, je korektno nuditi goriškim občanom potrebno jezikovno pomoč. Slovenski urad ima ob tem še drugo pomembno vlogo, saj je v oporo vsem ostalim občinskih službah, ki imajo pogostoma potrebo po prevajanju dokumentov in dopisov iz slovenščine v italijanščino in obratno. Med drugim uslužbenki prevajata promocijske kampanje goriške občine ob raznih prireditvah, ki jih promovirajo v Sloveniji (npr. Podari si Gorico, Okusi ob meji), sodelujeta pa tudi z občinskim tiskovnim uradom; v slovenščino prevajata sporočila, ki so namenjena slovenskim medijem, ob tem pa vsak dan poskrbita za pregled slovenskega tiska, tako da so goriški upravitelji obveščeni o tem, kar o njih poročamo na našem dnevniku ter na drugih slovenskih časopisih in tednikih. Urad za slovensko manjšino se nahaja nad matičnim uradom, v drugem nadstropju notranje hale občinske palače, javnosti pa je odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30. Za dvodnevno odprtje so se odločili ravno zaradi jezikovnega svetovanja, ki ga uslužbenki slovenskega urada nudita drugim občinskim službam; njuno pomoč potrebujejo zelo pogosto, med omenjenim urnikom pa je njuna prisotnost v slovenskem uradu zagotovljena. (dr) Tanja Curto in Nika Simoniti v občinskem uradu BUMBACA Med izdajanjem elektronske osebne izkaznice BUMBACA gorica - Agora v priredbi pokrajine sovodnje - Izginotje priletne domačinke se je srečno končalo Agora oziroma trg idej in kulture. Zamislil si ga je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in ga vključil v program pobud za kulturno ozaveščanje mladih na meji, ki mu bo pokrajinska uprava namenila milijon evrov v treh letih. Finančno dotacijo je dežela FJK odobrila ob koncu lanskega leta, zato bodo program izvajali v triletju 2008-2010, je včeraj pojasnil Gherghetta in napovedal prvo pobudo. Potekala bo v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani na goriškem korzu. Šlo bo za seminar o raziskovanju kulturne identitete prostora skozi ljudsko kulturo. Predavala bosta Alberto Nocentini, priznan italijanski jezikoslovec in že štirideset let vodja folklorne skupine iz kraja Lucignano pri Arez-zu, ter Licio Venizio Bregant, glasbenik in etnolog. Posvet bo koordiniral Maurizi-o Negro, državni predsednik italijanske zveze folklornih skupin UFI, besedam pa bodo dale otipljivo vsebino folklorne skupine Caprese - Michele Grion, Danzerini di Lucinico in Santa Gorizia. Pri projektu sodeluje tudi goriški inštitut za srednjeevropska srečanja ICM, ki bo v aprilu priredil štiri konference na temo meja in novih evropskih potreb. Predavatelji bodo prišli iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Ravno tako v aprilu bodo v Gorici odprli razstavo umetnikov iz Madžarske in Italije; med le-temi naj omenimo Patrizio Devide. Razstavo bodo meseca maja preselili v madžarski kraj Szeged. Naj k povedanemu še dodamo, da se pokrajina dogovarja s Trgovinsko zbornico, ki naj bi ji odstopila v brezplačno uporabo razstavni prostor v goriškem središču. Pokrajina bi ga nato v zameno za drobiž dajala na razpolago goriškim likovnikom za dvotedenske razstave. Gherghetta pa je včeraj tudi napovedal, da bo pokrajina letos povezala vse pustne sprevode pod skupno ime in zaščitni znak »Carnevale ison-tino«. Pokrajinsko ozemlje bodo preplavili z velikimi letaki, ki bodo promovirali posoški pust. Tavala je vso noč, iskali so jo karabi-njerji in ekipe civilne zaščite s psi, dokler je niso danes sredi dopoldneva našli nedaleč od soškega brega, utrujeno in premra-ženo. Svojega izginotja ni znala pojasniti. Povedala naj bi le to, da je šla iskat drva. Podrobnosti o dogodku so skope, kot je sicer prav, saj gre za primer stiske, ki jo včasih prinaša starost. Domačinka iz So-vodenj - po razpoložljivih podatkih naj bi imela okrog devetdeset let - je tokrat povzročila velik preplah v družini. V ponedeljek po 16. uri je zapustila svoj dom in se odpravila na sprehod, kot je sicer imela navado. Po nekaj urah so se začeli svojci vznemirjati, ker je legla noč, o ženski pa ni bilo ne duha ne sluha. Sprožili so alarm. Družina se je obrnila na karabinjer-je, ti so obvestili civilno zaščito. Iskali so jo domala vso noč, tudi s pomočjo izvežba-nih psov, do štirih zjutraj. Domačinka pa se je danes okrog 11.30 prikazala karabi-njerski patrulji na območju Potoka. Presenečena je bila, da so jo iskali, povedala je, da je šla po drva in da se sedaj vrača na dom, kamor so jo agenti pospremili. Karabinjerji so aretirali 28-letne-ga Goričana Renata Grilja zaradi suma razpečevanja mamil. Po prepričanju preiskovalcev naj bi drogo prepro-dajal na celotnem deželnem območju in naj bi zato šlo za večjega razpeče-valca. Več mesecev so mu skušali priti na sled in ga zaupati pravici, vendar se jim je znal spretno izmikati. Preiskavo zoper Grilja je sprožila aretacija drugega razpečevalca 21. aprila lani v Červinjanu. Odtlej so karabinjerji iz Palmanove zbirali dokazno gradivo proti goriškemu mladeniču, dokler jim ga ni uspelo prijeti v petek minulega tedna. V akciji so s karabinjerji iz Pal- gorica - Obračun izdajanja slovensko-italijanskih dokumentov Tristo dvojezičnih izkaznic Dvojezične papirnate izkaznice so uvedli 12. januarja 2006, elektronske pa 12. decembra 2007 V prvem mesecu izdajanja je v Gorici zaprosilo za dvojezično elektronsko osebno izkaznico osem občanov. Podatek je posredovala funk-cionarka urada za demografske službe pri goriški občini Erica Schiro, ki je ob tem pojasnila, da so lani izdali skupno 6.315 osebnih izkaznic; od le-teh so bile 4.603 papirnate, 1.541 pa je bilo elektronskih. Po besedah Schirojove so lani izdali tudi 171 dvojezičnih papirnatih osebnih izkaznic, medtem ko so jih leta 2006 izdali 131. Ob tem je bilo pred dvema letoma izdanih skupno 6.093 osebnih izkaznic. Goriška občina je začela izdajati dvojezične papirnate izkaznice z 12. januarjem leta 2006, dvojezične elektronske izkaznice pa z 12. decembrom leta 2007. Skupno je bilo doslej izdanih 310 dvojezičnih izkaznic. Matični urad goriške občine izdaja elektronske izkaznice - italijanske in dvojezične - ob ponedeljkih in torkih med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih pa tudi med 16.30 in 17.30. Strošek znaša, tako za italijanski kot za dvojezični dokument, 20 evrov, izračunan pa je na podlagi odloka finančnega ministrstva, objavljenega v Uradnem listu 14. marca lani. K 20 evrom gre prišteti pristojbino, ki pripada občini in se spreminja glede na okoliščine; ta znaša 5,42 evra za izdajo nove izkaznice (papirnate ali elektronske) občanu, ki mu je izkaznica že zapadla ali mu bo zapadla v roku šestih mesecev ali nima osebne izkaznice. Pristojbina znaša 10,58 evra za izdajo nadomestnega dokumenta v primeru izgube ali tatvine. Goriški občani, ki imajo še vedno veljavno italijansko elektronsko izkaznico, lahko namesto nje dobijo dvojezično, vendar morajo za njeno izdajo plačati 25,42 evra. Matični urad goriške občine poleg elektronskih še vedno izdaja tudi dvojezične papirnate osebne izkaznice. (dr) Trg kulture Tavala je vso noč Gherghetta napovedal »Carnevale isontino«, skupni posoški pust Iskali so jo karabinjerji in civilna zaščita s psi - Našli so jo danes in pospremili na dom kronika - Razpečevanje in tatvina Z aretacijo kronali večmesečno preiskavo manove sodelovali tudi njihovi goriški kolegi. Grilj je sedaj zaprt v goriški kaznilnici, kjer bo počakal na sojenje. Minulo noč pa je tatvino utrpela lastnica kavarne Al Calice v ulici Garibaldi v Gradišču. Pod krinko noči je neznanec razbil okno, ki gleda na notranje dvorišče in skozenj vstopil v lokal. Pobral je denar iz blagajne in iz igralnih avtomatov, ki so v barih pogosti. Zbežal je s plenom v znesku 2.000 evrov. Odnesel je le denar, škodo pa povzročil na oknu in avtomatih. Tatvino je odkrila lastnica Roberta Conte, ko je včeraj zjutraj prišla odpret kavarno. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. januarja 2008 1 5 TRŽIČ - Stavkajoči delavci preprečili vstop v ladjedelnico Fincantieri Protest bodo nadaljevali do podpisa pogodbe »Zveza Federmeccanica hoče zvišati število obveznih nadur in skrajšati dopust « Tržiški kovinarji bodo nadaljevali s protestnimi pobudami, dokler v Rimu ne bodo podpisali pogodbe, ki bo spoštovala njihove pravice in zagotovila dostojanstven povišek plače. Po pone delj ko vi blo kadi avtoces te so se včeraj delavci odločili za protest pred vhodom v ladjedelnico Fincantieri, v prihodnjih dneh pa napovedujejo nove, še bolj ostre manifestacije, če delodajalci ne bodo upoštevali nji-ho vih zah tev. Pokrajinski sindikati kovinarjev FIM, FIOM in UILM so se odločili za včerajšnji protest pred Fincan-tierijem, ker je ladjedelnica med najpomembnejšimi industrijskimi obrati v deželi. S shodom pred ladjedelnico, kjer so se protestniki zbrali že ob 5. uri, so preprečili vstop v obrat vsem zaposlenim kot tudi vsem delavcem zunanjih podjetij. Seveda je bil dostop do skladišč ladjedelnice onemogočen tudi številnim tovornjakom, ki dostavljajo polizdelke. V kratkem času se je pred Fincantieri-jem ustvarila dolga kolona tovornih vozil, ki so povzročili vrsto prometnih težav in zastojev v vseh okoliških ulicah Pancana. Delavci so stavko pre kini li opold ne, zatem pa se je pro -met sprostil, saj so tovornjaki eden za drugim vstopili v ladjedelnico. »Predlogi zveze Federmeccanica niso sprejemljivi, še manj pa dostojanstveni,« je pojasnil Moreno Luxich, ko or di na tor sin di kata FI OM znotraj enotnega sindikalnega predstavništva. Po njegovih besedah 120 evrov bruto poviška, ki ga predlaga zveza Federmeccanica v tridesetih me secih, pome ni v šti riin dvajsetih mesecih 96 evrov bruto poviška namesto zahtevanih 117. Kovinarji torej niso zadovoljni s predlogi svojih delodajalcev glede plač, še ostreje pa nasprotujejo spremembam, ki bi jih zve za Feder mec cani ca ho tela vnesti v delovni urnik. »Nesprejemljiva sta dodatek 16 obveznih nadur in spre-mem ba dveh pla čanih pro stih dni v delovne dneve, s katerimi bi prosto razpolagala podjetja,« je opozoril Luxich in pouda ril, da zve za Feder -mec cani ca ho če spre me ni ti tudi do -ločila v zvezi z dopustom. »Po 18 letih dela imajo na podlagi zdajšnje pogodbe delavci pravico po dodatnih petih dni dopusta na leto; zveza Federmeccanica je predlagala, da bi letnemu dopustu dodali samo tri dni,« je raz lo žil Luxich. Stavkajoči delavci pred vhodom tržiške ladjedelnice ALTRAN TRŽIČ - Karabinjerji aretirali 35-letno Gradežanko Heroin je skrila v modrc Mamilo je kupovala v Sloveniji, prodajala pa ga je v Gradežu in po Tržiškem TRŽIČ - Iz gibraltarske ladje Izlitje nafte • m • v v v pristaniscu Pet gramov heroina je skrila v modrc, vendar so karabinjerji tržiškega poveljstva drogo vseeno našli in jo aretirali zaradi prekupčevanja z mamili. 35-letno Gradežanko so prepeljali v tržaško kaznilnico, kjer čaka na sojenje, do katerega bo pri šlo na go riš kem sodiš ču. Karabinjerji so ženski sledili že nekaj mesecev, saj so ugotovili, da je preprodajala nedovoljene opojne substance v Gradežu in po Tržiškem. Ženska je drogo kupovala v Sloveniji, z njo pa se je vračala v Italijo vsakič po drugi cesti, tako da jo je bilo težje zasačiti z mamilom pri sebi. Več krat je za las uš la kon tro li, tako da so mo ra li kara bi -njerji skrbno slediti njenim premikom, da so ugotovili, po katerih poteh se je vračala domov. Nazadnje pa so jo le ujeli, medtem ko je uvažala drogo iz Slovenije v Italijo. Ženska je skrila pet gra mov he roina v mod rc, manj ši odme -rek iste opojne substance pa v žep svojega jopiča. Karabinjerji so mamilo našli in ga zasegli, sicer pa je ženska imela pri sebi tudi manjši žepni nož, ki ji je verjetno služil za uživanje droge. Karabinjerji so se odločili tudi za pregled nje ne ga sta no vanja v Gra de žu. V njem so naš li ne kaj am -pul z metadonom, razne elektronske naprave ter pripomočke za tehtanje in pripravo odmerkov mamil. Ženska ni znala nuditi primernega pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti in zaseženo drogo, zaradi nedovoljene posesti opojnih substanc in preprodaje mamil pa so jo zatem prepeljali v tržaško kaznilnico. Iz gibraltarske ladje Hans Lehman, ki je zasidrana v tržiškem pristanišču, se je v ponedeljek popoldne izlilo nekaj deset litrov petroleja. Alarm je sprožila posadka vlačilca Levante, s katerega so na morju pred pristaniščem opazili velik oljni madež. Na kraju je posredoval patruljni čoln tržiške luške kapetanije, kmalu zatem še plovila podjetja, ki je pristojno za tovrstne posege proti onesnaževanju. S plavajočimi pregradami in z uporabo posebne snovi, ki vpija petrolej, so preprečili, da bi prišlo do večje škode na morskem ekosistemu. Bonifikacijski poseg se je zaključil okrog 22. ure. Luška kapetanija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila, kako je prišlo do izlitja in ali so bili kršeni zakonski predpisi o onesnaževanju. Že pred nekaj dnevi so v zalivu pred Tržičem opazili oljni madež, del katerega je tok naplavil do rezervata Isola della Cona, kjer v tem času gnezdijo številne vodne ptice. GHERGHETTA S pirolizo načrtuje sanacijo odlagališča Enrico Gherghetta BUMBACA »V goriški pokrajini ne bomo odpirali sežigalnih naprav in odlagališč. Če župan Gorice Ettore Romoli trdi nasprotno, zavestno laže,« pravi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki napoveduje, da se bo z Ric-cardom Illyjem menil o načrtu, da bi na Goriškem bile nameščene tri naprave za razkrajanje odpadkov z uporabo pirolize. Sežiganje poteka v neke vrste zabojih, v katerih skoraj ni kisika, naprave pa so razmeroma majhne; sežigalni postopek zagotavlja zelo nizke emisije škodljivih plinov, proizvedena toplota pa je uporabna kot vir energije. Takšno napravo že načrtuje podjetje Vescovini v Tržiču za lastne potrebe, pokrajina pa preverja možnost, da bi tam sežigali tudi goriške odpadke. Drugo tovrstno napravo naj bi družba IRIS namestila v Moraru, za tretjo pa Gherghetta predlaga lokacijo odlagališča Pe-col de Lupi pri Krminu. »Moj predlog je, da se s pirolizo lotimo sežiganja odpadkov, shranjenih v odlagališču. To bi pomenilo, da bomo območje sanirali. Če bo dežela privolila, bi naša pokrajina eksperimentalno izvajala sanacijo odlagališča,« pravi Gherghetta. Predsednik pokrajine se je včeraj odzval zlasti na Romolijeve namige o ponovnem odprtju goriškega upepeljevalnika pri Sovodnjah: »Župan laže, izvaja demagogijo ali pa, enostavneje, skuša uveljavljati interese tržaške družbe Acegas in Trsta nasploh, kar počenja tudi na področju zdravstva. Stališče pokrajine o upepeljevalniku je jasno: naprave, ki ne odgovarja zakonskim predpisom, ne predvidevata ne deželni kot tudi ne pokrajinski načrt o odpadkih. Če bi jo hotel Romoli na novo odpreti, bi moral doseči spremembo v deželnem načrtu, najti denar za posodobitev sežigalne naprave in računati na zmago meni alternativnega kandidata za predsednika goriške pokrajine, ki naj bi ugodil njegovim željam.« Gherghetta pa odgovarja tudi deželnemu svetniku Adrianu Ritossi, ki je napovedal, da bo odlagališče Pe-col de Lupi v kratkem zasičeno. »Odpadke bomo tja odlagali do konca leta 2010. Tudi Ritossa laže ali pa izkazuje nestrokovnost. Ko bi bil dosleden, bi moral sedaj odstopiti s svetniškega položaja,« zaključuje Gher-ghetta. GORICA, DOBERDOB - Bivši dijaki tehničnega pola Cankar-Zois-Vega obiskali nižješolce Na tehnične zavode bi se spet vpisali Valentina Semolič, Erik Bensa in Gregor Sfiligoj spregovorili o svoji študijski izkušnji - Dijaki humanističnega pola spoznavajo univerzitetno ponudbo Na slovenskem tehničnem polu Cankar-Zois-Vega so se pobude, vezane na predstavitev učne ponudbe, zaključile včeraj z obiskom nižje srednje šole v Doberdobu. Z učenci tretjega razreda, ki se bodo pred koncem januarja vpisali na višjo srednjo šolo, so se srečali profesor Franc Biancuzzi, ki je na tehničnem polu odgovoren za usmerjanje, ter bivši dijaki Valentina Semolič, ki je obiskovala poklicni zavod za turistične dejavnosti Ivan Cankar, ter Erik Bensa in Gregor Sfiligoj, ki sta višješolski študij opravila na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois oz. na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega. Bivši dijaki tehničnega pola so spregovorili o svojih študijskih izkušnjah, pojasnili pa so tudi, zakaj so po njihovem mnenju trije tehnični zavodi dobra izbira za nadaljevanje šolanja. Poudarili so, da bi se še enkrat vpisali na tehnične smeri, saj le-te nudijo veliko znanja, preko obveznih delovnih praks pa dijaki pridejo neposredno v stik tudi s podjetji, z bančnimi zavodi in z gospodarstveniki nasploh. Podobno srečanje so v ponedeljek izpeljali tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko, kjer so se Bian-cuzzi, Semoličeva, Bensa in Sfiligoj o izbiri višješolske smeri pogovarjali z učenci obe sekcij tretjega razreda. Po besedah Biancuzzija bodo imeli starši niž- Slovenski srednješolci med obiskom višješolskega središča v ulici Puccini BUMBACA ješolcev na voljo do konca meseca možnost obiska tehničnega pola. »Kdor ima še kak dvom glede učne ponudbe in bi rad še kako pojasnilo, lahko kliče na tajništvo slovenskega tehničnega pola, na tel. 0481530021, in se potem dogovori za obisk in razgovor,« je pojasnil Biancuzzi, ki je na razpolago staršem tudi v popoldanskih urah, za srečanja pa je kot rečeno potrebna predhodna prijava na šolskem tajništvu. S predstavitvami učnih programov so zaključili tudi na slovenskem licejskem polu Trubar-Gre-gorčič, kjer se bodo v prihodnjih tednih dijaki zadnjih razredov ukvarjali z izbiranjem nadaljnjega univerzitetnega šolanja. Udeležili se bodo namreč raznih predstavitev ljubljanske, koprske in novogoriške univerze, že decembra pa so na goriškem salonu GO-orienta spoznali učno ponudbo Videmske in Tržaške univerze. Šolska problematika bo v ospredju tudi današnjega zasedanja slovenske konzulte pri goriški občini. To bo priložnost za soočanje z Mirko Braini, ki je hkrati ravnateljica višješolskega tehničnega pola in didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo v Gorici. Predsednik Ivo Cotič in člani konzulte se bodo z ravnateljico pogovarjali o stanju in perspektivah slovenskih šol v mestu. (dr) 16 Torek, 15. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Župan včeraj prejel podporo slovenskega zunanjega ministra Iz Goric želijo narediti Evropsko kulturno mesto Načrtujejo »kulturno cono« za prodajo neobdavčenih knjig in multimedijskega gradiva Novogoriški župan Mirko Brulc se je včeraj v Ljubljani sestal s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Pogovarjala sta se na temo Nova Gorica - Gorica - Evropsko kulturno mesto. »Namen obiska je bil prav pogovor z ministrom o tem, da bi Gorici prihodnje leto postali Evropsko kulturno mesto. Rupel nam je obljubil pomoč pri stikih s kulturnim ministrstvom. Prepričan sem, da bomo s Šempetrom in sosednjo Gorico dosegli, da bodo ta mesta lahko knjige in multimedijsko gradivo prodajala brez davka,« je po vrnitvi v Novo Gorico povedal Brulc. Pobudo o neobdavčenih knjigah in multimedijskem gradivu, kamor sodijo zgoščenke, video kasete in drugo, ki bi se prodajali v knjigarnah v Novi Gorici, Gorici in Šempetru, je pred časom podal Sergij Pel-han, nekdanji kulturni minister in novogoriški župan. Mestna občina pa jo je umestila pod okrilje svojega ambicioznega lokalnega kulturnega programa za obdobje 20082013 kot enega specifičnih programov, ki zaobjema Novo Gorico in Gorico pod skupnim naslovom Evropsko medkulturno mesto. »Sprejeli smo dogovor, da tri mesta, v katerih bomo prodajali knjige in drugo gradivo brez davka, poimenujemo v "kulturno cono". Če to ne bo šlo, bomo skušali doseči vsaj to, da bi se tisti davek vračal v to sredi- nova gorica - Sprejem slovenskih in italijanskih borcev Pionirji novega časa Odporniškim organizacijam priznana pomembna vloga pri rušenju mejnih pregrad Dimitrij Rupel no in da se tisti denar porabi za financiranje kulturnih dogodkov, novih prevodov, simpozijev, skratka, za sodelovanja, ki so vezana na povezavo treh kultur: slovenske, furlanske in italijanske,« pojasnjuje Brulc in dodaja, da ima zamisel podporo tudi v Gorici, še posebej na ravni pokrajine. »Pomaga nam tudi ministrski podtajnik Miloš Budin, tako da smo segli tudi do rimske vlade,« dodaja Brulc. Z uresničitvijo ideje o oprostitvi davka za knjige in multimedijsko gradivo se mesta znotraj »kulturne cone« nadejajo povečanega obiska kupcev, pa tudi turistov na račun kulturne ponudbe, financirane iz denarja, ki bi sicer predstavljal osemodstotno davčno stopnjo v Sloveniji in štiriodstotno v Italiji. Nadaljnji koraki se bodo izvajali že v sredo, 23. januarja, ko prihaja na delovni obisk v Novo Gorico slovenska vlada. Župan Mirko Brulc namerava tedaj projekt natančno predstaviti ministru za kulturo Vasku Simo-nitiju, nato pa ministru za finance Andreju Bajuku. Država bi morala namreč projektu nameniti okrog200.000 evrov, kar pa po Bru-lčevih besedah ni tako velik znesek, ki bi ogrozil državni proračun. Glede na to, da Slovenija predseduje EU, se snovalci pobude nadejajo, da bi tako ponesli ime Nove Gorice, Gorice in Šempetra tudi širše po Evropi. Z Ruplom se je Brulc pogovarjal tudi o tem, da bi lahko v okviru EU pripravili simpozij o migraciji, ki naj bi potekal ravno Novi Gorici. Županje ministru predstavil še potek nedavnih schen-genskih prireditev in odziv Italije nanje. »Rupel pa je poudaril, da smo k ponedeljkovemu obisku italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana v Ljubljani prispevali ravno tisti, ki živimo ob slovensko-italijanski meji,« je zaključil Brulc. Katja Munih Na rednem ponovoletnem srečanju, ki ga je tokrat gostil novogoriški župan Mirko Brulc, so se včeraj na občini v Novi Gorici zbrali predstavniki odporniških organizacij z obeh strani meje. Nanj sta bila vabljena tudi župana sosednjih občin, ki tudi izmenično gostita omenjeno srečanje, Dragan Valenčič, župan občine Šempeter-Vrtojba, in Ettore Ro-moli, župan občine Gorica, ki pa sta opravičila svojo udeležbo zaradi drugih obveznosti. Predstavnikom odporniških organizacij se je v Novi Gorici pridružil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta v spremstvu odbornice Sare Vito. Prisotni so spomnili na dogodke izpred šestdesetih let in se navezali na pred kratkim odpravljeno mejno kontrolo med Slovenijo in Italijo. Gherghetta je tudi predstavil pobudo ob letošnji 60-letnici italijanske ustave: od države so prejeli 20.000 evrov za njen ponatis v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku in Sloveniji predlagal isto gesto glede slovenske ustave, rekoč: »Tako bomo drug drugega lahko še bolje spoznali!« Predstavniki italijanskih odporniških organizacij so poudarili predvsem veselje, da je srečanje z njihovimi slovenskimi kolegi potekalo ravno dan po obisku italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Ljubljani. Letošnjemu obisku so pripisali poseben pomen tudi zato, ker je Slovenija v začetku januarja prevzela predsedovanje Evropski uniji in zaradi nedavne odprave mejne kontrole med državama. Predstavniki goriške sekcije VZPI-ANPI so se tudi zavzeli, da bi Novogoriški sprejem; med udeleženci je bil predsednik goriške pokrajine Gherghetta, ki je napovedal trijezični ponatis italijanske ustave FOTOK.M. v mesečniku Patria objavili izsledke slovensko-italijanske mešane zgodovinske komisije. »To bi bila osnova za dobre odnose v skupni evropski državi,« so izrazili prepričanje. Predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto je še posebej izpostavil veliko vlogo odporniških organizacij, ki so tudi pomembno vplivale pri nedavni odpravi mejnih kontrol in izpostavil nekatere obletnice, ki so in bodo zaznamovale minulo in letošnje leto. Med drugim je omenil lanskoletno 70. obletnico smrti Lojzeta Bratuža in letošnjo 70. obletnico deportacije prvih Judov na Goriškem. Poletto se je na koncu svojega nagovora še posebej zahvalil novogoriške-mu županu in predsedniku goriške pokrajine za podporo in sodelovanje. »Ko ste se med drugo svetovno vojno borili za svobodo, si gotovo niste predstavljali, da bomo nekoč živeli v združeni Evropi kot veliki prijatelji, ki razumemo različnost in se med seboj spoštujemo. Takrat ste vi ustvarili temelje za te odnose,« je med drugim izpostavil župan Brulc. »Da danes živimo v svobodi, gre zahvala ravno vam, ki ste vzeli puške v roke in se borili,« je dejal predsednik goriške pokrajine Gherghetta. »Meje ni več, a nacionalizem, ta grda žival, ni nikoli mrtev. Zato moramo zrušiti še marsikateri zid v glavah. Toda ne le to: zrušiti moramo resnične zidove, zgraditi resnične mostove in ceste, da bomo ta skupni prostor lahko obravnavali, kot da bi bil naš, kot da gre za eno območje,« je poudaril Gherghetta. (km) Tečaj nemščine na SDZPI Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bo v četrtek, 24. januarja, začel tečaj Nemščine -osnovna stopnja A1 (48 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Na tečaj se lahko vpišejo zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju. Vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti ter delavci, ki so dokončali samo osnovno šolo oz. so zaključili obvezno šolanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja; plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko v večernih urah na goriškem sedežu SDZPI, korzo Verdi 51 (KB center). Interesenti naj se čimprej prijavijo na tajništvu zavoda, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, naslov elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it). Urad ICI z novo funkcionarko Goriški občinski odbor je včeraj imenoval funkcionarko Annamario So-ranzio za odgovorno pri uradu za davek ICI; na tem mestu bo nadomestila Lucio Donati, ki ji je uprava v okviru reorganizacije občinskih služb poverila druge zadolžitve. Senat seje obrnil na univerzo Senat italijanske republike je goriškemu sedežu Videmske univerze poveril raziskavo o nadgradnji jezikovne sekcije svoje spletne strani. V ta namen bo goriška ekipa pod vodstvom docenta Francesca Pire opravila raziskavo na spletnih straneh najpomembnejših parlamentov. Dela se bodo lotili že v prihodnjih dneh, vsekakor po delovnem srečanju, ki bo potekalo na sedežu senata, v palači Madama v Rimu, so včeraj povedali na univerzi. Vrteli bodo Življenje drugih Drevi ob 20.30 bo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu predvajanje enega izmed najboljših filmov preteklega leta, in sicer Življenje drugih (»Das Leben der Anderen«) nemškega režiserja Floriana Henckela von Donnersmacka. Zgodba se odvija nekaj let pred padcem berlinskega zidu; pripoveduje o komisarju zloglasne policije Stasi, Gerdu Wieslerju, ki mu naročijo, naj prisluškuje znanemu gledališkemu režiserju in njegovi partnerki. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove prisluškovanih oseb obrne na glavo tudi njegovo razmišljanje. Film je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tuji film. nova gorica - Mesto se spreminja Prva bo Qlandia, nato Majske poljane Tri večje investicije, ki bodo Novi Gorici doprinesle širitev trgovske, poslovne in stanovanjske ponudbe, že dobivajo svoje obrise. Prva, ki bo zaključena v roku nekaj mesecev, bo Qlandia. Gre za nakupovalno središče, ki že rase ob mestni vpadnici in bo na 26 tisoč kv. metrov površin kupcem ponujalo izbiro med 40 trgovinami in lokali, obeta pa se še tisoč parkirnih mest. Vrednost projekta znaša 45 milijonov evrov. Qlandia naj bi prve kupce sprejela konec aprila, v povezavi z njeno izgradnjo pa se dogaja še ena sprememba: trokra-ko križišče na Grčni se zaradi izgradnje nakupovalnega središča spreminja v krožišče s petimi izvozi. Tik ob novogoriški železniški postaji, lučaj od Gorice, bodo letos na 12 hektarov velikem zemljišču začeli graditi novo mestno sosesko Majske poljane. Projekt je vreden 140 milijonov evrov, združuje pa trgovsko-poslovni del in stanovanjski del. Gradbeno dovoljenje za stanovanjski del naj bi ajdovsko Primorje dobilo prihodnji mesec, takoj za tem pa naj bi se začela prva gradbena dela. Na 22.000 kv. metrih površin se obeta 210 stanovanj, pod njimi pa na 15.000 kv. metrih podzemnih garaž za 400 vozil. Stanovanjski del bo stal okoli 90 milijonov evrov, površine trgovsko-poslovnega dela pa je Primorje prodalo drugemu lastniku, sami se namreč ne ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo. Tretja večja investicija, ki bi po nekaterih napovedih čez dve leti zrasla v središču Nove Gorice, pa je poslovno-stanovanjska petnajstnadstropna stolpnica, imenovana Eda center. Ta bo zrasla na travniku za sedanjo Trgovsko hišo. Vrednost celotnega projekta ocenjujejo na 40 milijonov evrov. Gradbeno dovoljenje je investitor, novogoriški Euroinvest že pridobil, te dni pa se izteka še pritožbeni rok, po katerem bi postalo tudi pravnomočno. Tukaj pa se je zadeva nekoliko zapletla: na izdano gradbeno dovoljenje se je pritožilo no-vogoriško podjetje SGP. (km) doberdob - Slovo od znanega domačina Zadnji pozdrav Vladimirju Gergoletu V Doberdobu so se včeraj poslovili od priljubljenega domačina, lovca in krvodajalca Vladimir j a Gergoleta, ki je umrl v 87-letu starosti. Lado Šuošt'r, kot so ga poznali do ma či ni, je bil med usta no vi te -lji krvodajalskega društva iz Doberdoba, zato pa so bili na njegovem pogrebu, ki ga je daroval župnik Ambrož Kodelja, s praporom prisotni tudi doberdobski krvodajalci. Za številna darovanja krvi je prejel mnoga priznanja, medalje in plakete, na ka te re je bil po seb no po no -sen. Ob tem je bil Vladimir Gergo-let tudi starosta doberdobskih lovcev; dobro je poznal ves doberdobski Kras in navade divjadi, ki je na njem živela. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil odpoklican v posebne bataljone in odposlan na Kefa-lonijo. Na predvečer množičnega poboja divizije Aqui je skupaj s pri-ja te ljem iz Dorn ber ga zbe žal, pred tem se preoblekel v uniformo nemških vojakov, nato pa našel zatočišče pri raznih grških družinah. Zatem so ga ujeli Angleži in ga prepeljali v južno Italijo, kjer je dočakal ko nec voj ne. Vla di mir Ger go let je imel tri bra te, Mir ka, Jo že fa in Erminia. Mirko je umrl zaradi bo-lez ni v pet naj stem le tu sta ros ti le -ta 1940. Jožefa, ki se je boril v parti zan skih vrs tah, so v roj stnem Do ber do bu us tre li li Nem ci; na nje -govo smrt spominja tabla v središču vasi. Erminia so Italijani poslali na rus ko fron to, od ko der se je ob kon cu voj ne vr nil iz mu čen, a ven -dar le živ. Po voj ni se je Vla di mir po ro čil z Nor mo Sco chet iz Ronk, dom pa sta si uredila v Doberdobu; v zakonu so se jima rodili trije otroci, Nordio, Jožef in Luciana. Vladimir je delal v tržiški ladjedelnici, v kateri so si skupaj z njim v povojnem obdobju služili kruh številni Do ber dob ci. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. januarja 2008 1 5 GORICA - Boeing Boeing za začetek jubilejne sezone Iskrivi smeh s pomlajeno ekipo gledališčnikov štandreškega društva V jubilejni niz veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh je uvedla mlajša generacija gledališčnikov prosvetnega društva Štandrež. Na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž so v nedeljo uprizorili komedijo Boeing Boeing, ki je priklicala kar lepo množico ljudi v iskanju sprostilnega smeha ob dramski predstavi, ki na okolje gleda s filtrom ironije. S postavitvijo dela francoskega dramatika Marca Camolettija je pomlajena štandreška ekipa pod režijskim vodstvom Gorazda Ja-kominija dokazala, da že obvladuje oder in da ji komedija leži. Vlogo Bernarda je odigral Nejc Cijan, stevardese, s katerimi seje zapletel v drzen ljubezenski krog, pa so bile Vanja Bastiani, Roberta Marussi in Chiara Muc-ci. Bernardovo stanovanje je odločno pretesno, da bi se mu ljubezenska igra obnesla. Spet bo oder centra Bratuž oživel v nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri, ko se bo niz nadaljeval z Linhartovo Županovo Micko v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. V njej nastopata tudi štandreška igralca, saj gre za čezmejni projekt, ki ga bodo ponesli po Evropi. Boeing Boeing v nedeljo na goriškem odru BUMBACA [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. 0 Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA v KB centru na korzu Verdi v Gorici bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri ponudila odprto soočanje na temo deželnega statuta in večjezičnosti s poslancem Alessandrom Maranom ter novinarjem in književnikom Acetom Mermoljo; vodil bo deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. NA SEDEŽU POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo danes, 16. januarja, ob 17.30 predstavitev štirijezične zgoščenke Pogum molka o življenju in mučeniški smrti p. Placida Corteseja. BIBLIOBUS novogoriške knjižnice Franceta Bevka bo v petek, 18. januarja, ob 8. uri obiskal večstopenjsko šolo v Doberdobu. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel.0038641-769863, naslov elektronske pošte andrej.sedej@rkc.si). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na predvajanje fotografij o Maroku, ki jih je posnel Damjan Paulin; danes, 16. januarja, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu. tru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ZIMSKI POPOLDNEVI - niz gledaliških predstav za otroke: v soboto, 19. januarja, ob 16.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici nastopa skupina Drammatico Vegetale / Ravenna Teatro z igro »Mi-gnolina e lo spirito del fiore«. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »L'allenatore nel pallone«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 »Irina Palm«; 22.15 »Halloween: The begin-ning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »L'al-lenatore nel pallone 2«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Leoni per agnelli«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 5: 17.30 »Natale in crociera«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. À Koncerti iS Razstave ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 19. januarja gledališka predstava »Il laureato«, nastopa Giuliana De Sio«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioProsa«: 17. januarja ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem cen- V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30, izjemoma ob nedeljah, 20. in 27 januarja, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom, vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri odprtje mednarodne razstave z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki, ki so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Rika Deben-jaka iz Kanala ob Soči. Umetnike in razstavljena dela bosta predstavila Monika Ivančič Fajfar in Jurij Paljk. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 bo v petek, 18. januarja, ob 19. uri odprtje kiparske razstave Anje Kranjc z naslovom Kiparstvo (p)osebnega sveta. Razstava bo na ogled do 7. februarja VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v palači Attems-Pet-zenstein v Gorici bodo nastopili Giorgio Samar (flavta), Fabio Cadetto (klavičembalo) in Andrea Musto (violončelo) s koncertom, ki je posvečen patru Paolu Benedettu Bellinzaniju; vstop prost. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. M Izleti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 27. januarja na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Ob nedeljah ob 16. uri in 17.30 bo brezplačen vodeni obisk razstave. 3 Obvestila CAI - GORIŠKA SEKCIJA prireja v torek, 22. januarja, ob 21. uri v predavalnici klasičnega liceja v drevoredu 20. septembra 11 v Gorici projekcijo fotografij in videoposnetkov z naslovom »In cima ai Tropici«. O gorski špediciji na Cordigliero Blanco v Peruju bosta pripovedovala Andrea Oli-vieri in Alessandro Simonazzi; vstop prost. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. FEIGLOVA KNJIŽNICA obvešča, da bo prva Pravljična urica v letu 2008 v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri, ko bo pravljičarka Katerina Citter pripovedovala skrivnostno pravljico. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki se želijo s štandreškim vozom udeležiti pustne povorke v nedeljo, 3. februarja, v Sovodnjah, da se prijavijo do 23. januarja na tel. 340-3447695 (Tamara), 335-7177632 (Tomaž) in 3402898257 (Gregor) po 18. uri. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg PTUJ O ZAGREB 1/10 O 1010 Pretežno oblačno bo s padavinami, zmernimi ob morju, močnimi do obilnimi v ostalih predelih. Nad okrog 800 m bo močno snežilo, proti večeru se bo meja sneženja v pre-dalpah dvignila. Jakost padavin bo največja v popoldanskih ali večernih urah, ko bo ob morju zapihal jugovzhodni veter. Oblačno bo, le v severovzhodnih krajih bo občasno še nekaj sonca. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1000 m. Popoldne se bodo padavine na zahodu okrepile in zvečer ter v noči na četrtek razširile nad vso Slovenijo. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. M. SOBOTA O 2/5 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes je dosegla naše kraje izrazita atlantska fronta. Pred njo bodo pritekali jugovzhodni, za njo pa severovzhodni tokovi. \_ r DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 9.06. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.10 in zatone ob 1.03. Nad severnim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je dosegla Alpe in bo ponoči zajela Slovenijo. Od jugozahoda doteka k nam vse bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.47 najvišje 39 cm, ob 11.29 najnižje -27 cm, ob 18.16 najvišje -2 cm, 21.55 najnižje -7. Jutri: ob 5.51 najvišje 40 cm, ob 12.42 najnižje -39 cm, ob 19.41 najvišje 9 cm, 23.39 najnižje -3. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 5 2000 m . 1000 m............5 2500 m 1500 m............0 2864 m . .-2 . .-5 .-7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo povečini pretežno oblačno z rahlimi do zmernimi padavinami, ki bodo verjetnejše v vzhodnih predelih. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m. Ob morju bo zapihala šibka burja. Čez dan bodo padavine oslabele in se bo vreme od severozahoda nekoliko izboljšalo. Jutri bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne od zahoda postopno ponehale. Meja sneženja se bo spustila na okoli 800 m. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. V petek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. italija - Po podatkih kulturnega inštituta Societa Dante Alighieri Božanska komedija na tujem najbolj brana knjiga v italijanščini Znamenita upodobitev Danteja in njegove »komedije« zda - Pop zvezdnica Spearsova še ne bo videla sinov Britney Spears pred sodiščem v Los Angelesu ansa RIM - Božanska komedija italijanskega pesnika Danteja Alighierija je v tujini najbolj brana knjiga v italijanskem jeziku. To je pokazala anketa kulturnega inštituta Societa Dante Alighieri, pristojnega za širjenje italijanskega jezika in kulture izven meja Italije. Dantejevi mojstrovini sledi Ime rože, uspešnica Umberta Eca, in Zaročenca milanskega pesnika in pisatelja Alessandra Manzonija (1785-1873). Zanimanje za Danteja tudi v sami Italiji še ni bilo nikoli tako veliko. Pojavlja se v televizijskih oddajah, nadaljevankah in musicalih. "Oče" italijanskega jezika in vrhunski pesnik Dante Alighieri (1265-1321) je - čeprav je živel pred sedmimi stoletji - "navzoč" vsepovsod. Televizijska mreža RAI vsak teden predvaja odlomke iz Dantejeve Božanske komedije z oskarjem nagrajenega italijanskega režiserja in igralca Roberta Benignija, ki skrbi za visoko gledanost. Dantejeva Božanska komedija je v Rimu na sporedu tudi kot musical in ponovitve, ki so načrtovane do februarja, so bile že zdavnaj razprodane. Dante je "Divino commedio" napisal med letoma 1306 (ali 1308) in 1321. V njej popisuje namišljeno potovanje po božjem ukazu v letu 1300 skozi tri postaje onostranstva -Pekel, Vice in Raj. Dantejeva dela veljajo za temelj italijanske književnosti. (STA) rusija - Žal se takšni primeri ponavljajo Vinjeni potnik zganjal hrušč in trušč na letalu MOSKVA - Potniki nekega ruskega letala so imeli na potovanju iz Kaliningrada v Moskvo ponovno težave z vinjenim sopotnikom. Vinjeni potnik je celo razglasil, da je letalo ugrabil, po prerivanju pa so ga potniki uspeli zakleniti v stranišče na letalu, je poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzela nemška tiskovna agencija dpa. "Niti v stranišču ni dal miru," je pove da la ne ka pri ča in do da la, da "je razbil straniščno okno". Ruske letalske družbe se sicer vedno znova pritožujejo nad težavami s potni ki, ki na nji ho vih le tih zga nja jo hrušč in trušč. Neki vinjeni potnik je decembra 2006 grozil, da bo razstrelil letalo, ki je moralo kasneje zato zasilno pristati na letališču v češkem glavnem mestu Pragi. Na ruskih linijskih letih lahko namreč gostje kupijo alkohol, velikokrat pa pridejo na letalo že vinjeni, še piše dpa. (STA) LOS ANGELES - Ameriška pop zvezdnica Britney Spears ostaja brez pravice do obiskov svojih dveh sinov. V ponedeljek namreč ni prišla niti na zaslišanje, na katerem naj bi zaprosila za povrnitev te pravice, čeprav se je pripeljala pred sodišče. Sinov ne bo mogla obiskovati vsaj do 19. februarja, ko je predvideno naslednje zaslišanje. Zaradi zaslišanja so sodišče v Los Angelesu oblegale trume paparazzov, ki so čakali že od jutra in se zgrnili nadnjo, ko se je popoldne pripeljala. Po poročanju internetne strani TMZ.com naj bi Spearsova fotografe prosila, naj se umaknejo, ker jo je strah, nato pa pobegnila v avto in se odpeljala. Šestindvajsetletna Spearsova sicer ni bila pravno zavezana k udeležbi na zaslišanju, na katerem so izjave podali policisti in socialni delavci, vendar je bilo pričakovano, da se ga bo vendarle udeležila in prosila za obiske dveletnega Seana Prestona in leto mlajšega Jaydena Jamesa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sodnik tako ni spremenil odločitve, ki je sledila incidentu prejšnjega tedna, ko Spearsova enega od sinov po obisku ni hotela predati zastopnikom nekdanjega moža in očeta obeh otrok Kevina Federlinea. V družinskem sporu je morala posredovati tudi policija, njo pa so, očitno omamljeno, v bolnišnico. (STA)