PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 210 (12.535)
Trst, sobota, 6. septembra Is
I'TRST
I Ul. Montecchi 6 - PP 559 | Tel. (04n> 7«-*—	|jnije)
O' ,
b
7=. ?■-
v
70
a
!s
i
u
V-i
K*.
Z
5
i
723
CD
Ui
T>
j>
Teroristična skupina ugrabila jumbo Pan Am s 400 poti
Tragična ugrabitev ameriškega le
Pakistanske varnostne sile napadle letalo - Večje število mrtvih in ranjenih
Letalonosilka Forrestal zapustila neapeljsko pristanišče
Minister Andreotti predlagal mednarodno preiskavo o terorizmu
KARAČI — Najbrž gre za naključje in upajmo, da je tako, vendar še Oi minilo 24 ur od Gadafijevega govora v Harareju (ozmerjal je celot-no neuvrščeno gibanje, češ da je zgolj lutka v rokah velikih sil, predvsem ZDA, Velike Britanije in Fran-
cije in zagrozil, da bo ustanovil mednarodno teroristično armado, ki bo prizadela interese Amerike in njenih zaveznikov po vsem svetu) ko so prvi rezultati njegovega paranoičnega posega že na dlani. Na pakistanskem letališču v Karačiju je skupina štirih
oboroženih mož zajela boeing 747 a-meriške letalske družbe Pan Am in po začetnem streljanju, v katerem je bil ob življenje ameriški državljan indijskega porekla, zahtevala naj jo posadka odpelje na Ciper.
Skupina je zajela letalo ob zori, v večernih urah pa so pakistanske varnostne sile, potem ko so slišale streljanje znotraj letala, napadle, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih.
Po prvem streljanju ob zajetju letala, sta oba pilota pobegnila iz pilotske kabine skozi okno. Njuno dejanje morda ni bilo zgled poguma, vendar pa letalo tako ni moglo odleteti nikamor. Ugrabitelji so zahtevali drugo posadko, vendar v Pakistanu ni bilo pilotov, ki bi lahko odpeljali boeing 747. Medtem je nekdo na Cipru sporočil, da so letalo ugrabili pripadniki doslej neznane skupine »celice libijskih revolucionarjev« in da zahtevajo med drugih izpustitev iz zapora teroristov, ki so na Cipru ubili tri izraelske državljane.
Ugrabitelji so postavili tri zaporedne ultimatume za prihod nove po-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
RIM, TRIPOLIS, WASHINGTON, LONDON — Že prve jutranje vesti o ugrabitvi ameriškega, letala v Pakistanu so spravile na noge pristojne vladne organe povsod po svetu, z razumljivim večjim vznemirjenjem v državah, ki so imele v letalu' svoje ljudi. Po prvih izjavah osuplosti in obsodbe novega izbruha kriminalnega mednarodnega terorizma so se sprožili že prvi ukrepi in so se začela posredovanja po diplomatskih kanalih, da bi se ugrabitev končala brez prelitja krvi, kar na žalost ni uspelo.
Italijansko zunanje ministrstvo je takoj uradno nastopilo, kakor hitro je prišla vest o samozvanih »libijskih revolucionarnih celicah«, ki naj bi prevzele odgovornost za ugrabitev, pri libijskem zunanjem ministrstvu, da ugotovi morebitne odgovornosti. Libijska vlada je odgovorila z uradnim sporočilom, v katerem je popolnoma izključila svojo vpletenost pri kriminalnem dejanju in izrazila
nasprotovanje dejanjem, ki bi prizadevala civilno prebivalstvo. Ob tem je minister Andreotti izjavil, da »če se res vsi zavzemamo za boj proti terorizmu, je treba tokrat sprožiti mednarodno preiskavo, ki naj vendar odkrije izmjalce in navdihoval-ce terorizma«, ki ne more nikakor prispevati k reševanju nobenega političnega problema. Famesina se je tudi takoj povezala z italijanskimi diplomatskimi zastopstvi v Islamabadu, Karačiju in Bombapu, od koder je bilo letalo odletelo, da poizve za italijanske potnike.
Ministrski predsednik Craii je bil včeraj v stalnem stiku s pristojnimi ministri, že zjutraj pa je sprejel na posvet direktorja vojaških tajnih služb admirala Martinija. Vlada je tudi stalno informirala o poteku dogodkov državnega poglavarja Cossi-go. že zjutraj je obrambni minister Spadolini aktiviral vse operativne dvorane glavnih štabov, izredne var-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Medtem ko je marsikateri predsednik države že zapustil konferenco
Z vrha neuvrščenih izšla jasna zahteva naj se že vendar konča iransko-iraška vojna
HARARE — Osmi vrh neuvrščenih je začel tukaj svoj predvidoma zadnji dan s konsen-zom o zahtevi, da se konča iraško-iranska voj-na, ki so ga dosegh včeraj v političnem ko-uuteju. To je prvič, po izbruhu vojne, da so Se neuvrščeni sporazumeli, da javno objavijo Svoje stališče o tem spopadu — čeprav tokrat z rezervo Irana, ki je tako izrazil svoj pridr-zek do tega sklepa.
Trije odstavki politične deklaracije, ki pod naslovom Iraško-iranski konflikt, govorijo o torn, imajo vsega štiri stavke s kakimi 70 bedami.
Toda za temi sedemdesetimi besedami je na stotine ur pogajanj in usklajevanj. Preva-j=ala je odločitev, da se gibanje kot celota ne bo več oziralo na posamične ugovore, marveč r° o tem sporu jasno in glasno povedalo svoje mnenje. In to se je tudi zgodilo.
Iran je zdaj ostal osamljen.
To. je z dnevnega reda izbrisalo verjetno najtežjo točko političnega dela.
Na osmem vrhu se je včeraj in danes dopoldne nadaljevala splošna razprava, zaseda-n sta oba komiteja s svojimi delovnimi sku-Puiarm, bilo je tudi zelo veliko - državniških
srečanj.
Daniel Annan podpredsednik začasnega ljudskega obrambnega sveta Gane je malce presenetljivo javno podprl kandidaturo Nikaragve za gostitelja devetega vrha. Problemi Srednje Amerike ne izvirajo iz poskusov, da bi izvažali revolucijo, je dejal, marveč iz bede, revščine, bolezni in splošne nerazvitosti. Pozval je arabske države k večji enotnosti, da bodo tako lahko lažje in učinkoviteje pomagali Palestincem v boju za njihovo pravično stvar. Tudi on je terjal ustavitev iraškoiranske vojne, umik tujih sil iz Afganistana, Kampučije in pravico, da ljudstvo obeh dežel svobodno odloča o svoji prihodnjosti.
Dodajmo iz množice kakih petindvajsetih govornikov, ki so se v splošni razpravi zvrstili v zadnih štiriindvajsetih urah še misel iz govora predsednika Maldivov, ki je dejal, da vsakdo lahko nekaj konkretnega stori, da bi pomagal državam prve bojne črte in sankcijam proti Južni Afriki.
Medtem so iz Harareja že odšli voditelji nekaterih delegacij, ki so sodelovali na osmem vrhu. Namesto nekaterih predsednikov republike ah vlade sedijo zdaj v osrednji dvorani med splošno razpravo zunanji ministri s svojimi sodelavci.	JANEZ ČUČEK
Kubanski voditelj Fidel Castro v Harareju (Foto AP)
DANES NA ŠPORTNIH STRANEH
V Ljubljani 45. BAI
Bolgarija v ospredju
□
Svetovno kolesarsko prvenstvo
Med favoriti tudi Italijani
□
Formula 1 v Monzi
Alboreto poškodovan
□
V spomin na bazoviške žrtve
Mednarodni ženski odbojkarski turnir
□
Danes in jutri v Zgoniku
Kakovostna udeležba na 11. pokalu Krasa
Primorski dnevnik in telefoni
Včeraj je marsikdo telefoniral v redakcijo Primorskega dnevnika, tz slušalke se je oglasil signal, da je linija prosta, vendar iz redak-«ie ni nihče odgovarjal. Na žalost to ni bilo prvič. V zadnjih mesecih se nam je zgodilo večkrat, da je telefonska centrala odpovedala bi da je redakcija bila povsem odrezana od sveta. _
ZTT plačuje vsedržavni telefonski službi milijone lir računov, vendar so storitve pod vsako kritiko. Ko se kaj pokvari prihajajo tehniki SIP, kopajo po črevih naše telefonske centrale in enkrat krivijo nepn-i&emo postavljene kable, drugič elektroniko, tretjič se kaj drugega. Zgodilo se je že, da se nam je telefon pokvaril ob petkih in da smo niorali čakati do naslednjega ponedeljka, da je prišel tehnik M .
Že mesece čakamo na poseben program, ki bi moral odpraviti yse naše križe in težave s telefoni, za sedaj tega programa nismo dočakali. Vodstvo SIP prisega v svojo najboljšo voljo, vendar Primorski dnevnik ima še vedno neprimerne telefonske zveze. Na žalost se nam Vsiljujeta dve ugotovitvi- ali so tehniki SIP nekompetentni, ali pa, ce-Prav so to domnevo pri vodstvu tržaškega SIP demantirali, smo pred Poskusom, da se onemogoči ali vsaj otežkoči delo edmemu slovenskemu dnevniku v Italiji. Upajmo res, da m tako, vendar za to čakamo konkreten dokaz: da nam naši bralci in dopisniki ob vsaki un m vsak dan lahko nemoteno telefonirajo.
, Do takrat se bralcem opravičujemo: če ne odgovarjamo na tele-*0n> ni zato ker ne bi hoteli, temveč, ker ne moremo.
Jedrska energija, politika KPI in moda
SANDOR TEIVCE
MILAN — Med vsemi aktualnimi vprašanji, ki so doslej odmevala na festivalu Unitd, je problematika jedrske energije verjetno vzbudila največ pozornosti med obiskovalci in tudi med politiki raznih strank, ki so prišli v Milan na povabilo komunistov. O u-mestnosti gradnje novih atomskih e-lektrarn se govori ne samo v sodobno urejeni konferenčni dvorani, ampak tudi v improviziranih razpravah v tej ali oni restavraciji ali v drevoredih parka Sempione. Jedrska energija precej globoko razdvaja komunistično partijo, tako na bazi, kot na vrhu. In to ne od danes, le da se sedaj ta razhajanja močno zaostrujejo in da se tudi znotraj KPI pojavljajo »skesani« privrženci teh central, ki so po tragediji v Černobilu korenito spremenili svoja stališča o tem vprašanju.
Socialistični podtajnik Martelli, ki se
je po udeležbi na kongresu nemških socialdemokratov precej jasno izrekel proti gradnji novih atomskih elektrarn, ni presenetil samo vladnih sil, ampak tudi mnoge komuniste, posebno tiste, ki se niso še jasno opredelili v dilemi za ali. proti nadaljnji uporabi te energije. Mladi komunisti, ki so skupno z radikalci, demoproletarci in ekologisti dali pobudo za ljudske referendume, so odločno proti jedrski energiji, starejši pa so previdnejši in čakajo na zaključke decembrske državne konference o energetskih vprašanjih.
Drugo vprašanje, ki žuli komuniste na tem festivalu, je to ali je partija, kot ji očitajo mnogi, trenutno res izven politične igre. In zakaj ni med nedavno vladno krizo naredila vseh nujno potrebnih korakov za politični poraz krhke vladne večine. Bivši bolonjski župan in sedaj predsednik komunističnih poslancev Renato Zangheri je izrazil zaskrbljenost, ker je po njegovem mnenju partija v zadnjih mesecih
nekoliko izgubila na samozavesti. To se ne sme s časom preleviti v občutek nemoči, kar bi bilo zelo negativno in bi mogoče že dokazovalo, da je KPI res že na poti zatona. Treba je ustvariti pogoje za dialog na levici, je podčrtal Zangheri, ki je potrdil, da je programska vlada izhodiščna točka za levičarsko alternativo, ki pa ni še za vogalom. Italija potrebuje korenitih političnih sprememb pri vodenju države, KPI pa ne izključuje možnosti dogovarjanja s KD, a to le na podlagi stvarnih programov, kot se že dogaja v nekaterih pomembnih občinah.
Zelo obiskane so debate, ki jih prirejajo mladi. Zadnji tragični dogodki so postavili v ospredje življenjske razmere v vojašnicah, za katere je ZKM1 od vedno zelo občutljiva. Mladi komunisti so proti zamisli o ustanovitvi poklicne vojske, ki si utira pot tudi med
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Tragična
Nova smrtna žrtev vojaške represije ob protestnih dnevih v Čilu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sadke, vendar sta najbližja pilota bila v Švici in je torej njun prevoz terjal nekaj časa.
Tudi v Sredozemlju je bila napetost v teh urah in je še vedno, na vrhu. Iz neapeljskega pristanišča je takoj odplula ameriška jedrska letalonosilka Forrestal, ZDA pa so izrecno obtoževale Libijo, da je organizirala ugrabitev. Ni težko sklepati, da je Forrestal odplul proti libijskim obalam. Medtem je v Harareju libijski voditelj Gadafi odločno zanikal, da bi njegova država imela kaj opraviti s preusmeritvijo. Isto izjavo je dal tudi predsednik PLO Arafat, ki je zanikal, da bi preusmeritev organizirala njegova organizacija.
Kakorkoli že, preusmeritev se je tragično končala: pakistanske varnostne sile so vdrle v letalo, potem ko je v notranjosti bilo slišati streljanje. Dinamika ni povsem jasna, vendar se zdi, da je posadki uspelo odpreti ena od vrat, skozi katera je zbežalo kakih 50 potnikov. Ko so se preusme-ritelji zavedeli, da potniki bežijo, so začeli streljati, istočasno pa so v letalo vdrli Pakistanci. Sledilo je blazno streljanje, v katerem sta dva terorista bila ob življenje, umrlo pa je tudi kakih 15 potnikov. Podatki so sila pomanjkljivi, saj govorijo nekatera poročila o 7 mrtvih, druga pa 26. Eden od uslužbencev ameriškega konzulata je poročal o kakih 40 do 50 mrtvih. V začetku so govorili celo o stotini ubitih potnikov. Gotovo pa je, da je več desetin potnikov bolj ali manj hudo ranjenih. V rokah varnostnih sil sta tudi dva ugrabitelja.
Na letalu je bilo približno 400 potnikov, od katerih tudi 17 Italijanov. Za 15 se ve zagotovo, da so zdravi, eden je lažje ranjen o sedemnajstem pa v trenutku, ko zapiramo redakcijo, ni vesti.
Pinochetu, kljub krvavemu terorju, ne uspe utišati zahteve Čilencev po demokraciji
SANTIAGO — Tudi četrtkov prvi dan novega protesta proti fašistični diktaturi v Čilu je terjal krvav davek med demokrati, ki se borijo za povratek svobode po 13 letih strahovlade. Policijske in vojaške sile so tudi tokrat nastopile skrajno surovo proti demonstrantom, ne le s solzilnimi plini, vodnimi topovi in gumijastimi naboji, ampak tudi s strelnim orožjem. Prva žrtev represije je postal mladenič, ki se je v okviru napovedane stavke hotel polastiti avtobusa v letoviškem mestecu Vina del mar, kakih 140 kilometrov zahodno od glavnega mesta. U-strelila ga je patrulja vojne mornarice, ki je tudi hudo ranila njegovega tovariša.
Grob nastop policije in vojske je povzročil tudi hude spopade v središču Santiaga, kjer so se demokratični Čilenci zbirali, da bi na osrednjem trgu Plaza de armes nenasilno izpričali svojo privrženost demokraciji s petjem državne himne. Še na-silneje je policija nastopila tudi proti študentom, ki so manifestirali nasprotovanje režimu na Katoliški univerzi v Santiagu. Obračun je bil nekaj desetin ranjenih (v spopadih so jo skupili tudi 3 Pinochetovi karabinjerji), okrog 350 mladincev, največ univerzitetnih študentov in dijakov, pa so fašistični biriči aretirali.
Kljub stalnemu ustrahovanju in ponavljajočemu se terorju Pinochetovega režima ,je četrtkova stavka, ki so jo oklicali sindikati in vse opo-
zicijske politične sile, dobro uspela. Tudi včerajšnji drugi dan stavke, ki so jo proglasile same levičarske sile, je doživel dober uspeh, saj je bilo povsem paralizirano delovanje na šolah in univerzah, občutno se je zmanjšala tudi trgovska dejavnost in javni promet je bil močno okrnjen.
V okviru protesta so prebivalci delavskega predmestja Victoria priredili spominsko svečanost za francoskim misijonarjem Andresom Jarlan-dom, ki ga je Pinochetova policija ubila tam 4. septembra 19&4. Na tisoče sveč je osvetljevalo tihi sprevod prebivalcev, ki ga je čemerno čuval gost špalir policajev, do cerkvice, kjer so darovali mašo za to žrtvijo Pinochetovega terorja. Pri tem je policija zaplenila snemalcu italijanske televizije film, s katerim je dokumentiral ganljivi dogodek.
V OGNJENIH ZUBLJIH NORVEŠKEGA HOTEU ZGUBILO ŽIVLJENJE TRINAJST GOSTOV
OSLO — Trinajst oseb je zgubilo življenje, nad 50 pa je bilo ranjenih v požaru, ki je v prvih jutranjih urah zajel hotel Caledonia v Kristiansandu, znanem turističnem kraju v južni Norveška.. V poročilu norveške tiskovne agencije NTB je rečeno, da je pri reševalnih operacijah sodeloval tudi hehkopter gasilcev, ki je s strehe hotela, visokega 10 nadstropij peljal
goste na varno.
Kaže, da je ogenj izbruhnil ob 4. uri po italijanskem času iz za sedaj še nepojasnjenih vzrokov. Požar se je zelo hitro razplamtel in zajel praktično ves hotel, ki je eden največjih v Norveški. V njem je bilo trenutno samo 113 gostov, vendar je od teh 51 v bolnišnici z t^olj ah manj resnimi opeklinami, 13 ljudi pa umrlo.
•	Andreotti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nostne ukrepe in polno zasedbo so odredili tudi v vseh vojaških in pomorskih postojankah na jugu Italije.
Poleg sporočila zunanjega ministrstva je v Libiji politični komentator uradne tiskovne agencije Jana zatrdil, da jih je »presenetila« vest o prevzemu odgovornosti omenjenih -»libijskih revolucionarnih celic«, zavrnil vsako vmešavanje Libije v ugrabitev, češ da je prva žrtev terorizma, in da gre za provokacijo ameriških in izraelskih tajnih služb v okviru priprav na novi napad proti Libiji. Popoln molk pa z libijske ambasade v Rimu, kjer ni bilo nikogar, češ da imajo praznični dan.
Pakistanski predsednik Zia Ul Haq se je oglasil iz Harareja z obsodbo ugrabitve letala v njegovi državi, ki jo je označil za »dejanje mednarodnega gangsterizma«.
Največje vznemirjenje je ugrabitev sprožila v ZDA, ker je bilo letalo a-meriško, kot dober del potnikov. Zunanji minister Shultz se je takoj vrnil v Washington s kratkih počitnic in ustanovil »krizni odbor«, ki naj sledi razvoju dogodkov. Njegov glasnik je izjavil, da »je treba biti skrajno previdni« in da ZDA ne sprejemajo zahtev teroristov, so pa pripravljene sodelovati za zagotovitev varnosti talcev, V opazovalcih pa prevladuje prepričanje, da bodo ZDA vojaško nastopile proti Libiji, če bi se dokazala njena soodgovornost pri ugrabitvi.
Angleški zunanji minister Howe, ki je ravno včeraj sprejel Reaganovega odposlanca gen. Waltersa, je zatrdil, ko je bil seznanjen z ugrabitvijo, da bo Velika Britanija zaostrila sankci-. je proti Libiji, če bi se izkazalo, da je vpletena v nove teroristične kom-plote. Iz SZ ni bilo uradnih izjav, pač pa je uradna agencija Tass ponovila poročila libijske Jane, da gre za skonstruirano provokacijo kot pretvezo za nove napade na Libijo.
•	KPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nekaterimi socialisti in so mnenja, da je treba korenito revidirati nabor, začenši z boljšim usposabljanjem vojakov pri nalogah civilne zaščite.
V okviru milanskega festivala pa je letos prvič našla mesto tudi moda, ki so ji organizatorji namenili poseben paviljon. Komunisti so povabili na praznik nekatere najbolj uveljavljene stiliste, ki so prikazali priznano u-stvarjalnost tega sektorja, med zelo obiskanimi modnimi revijami pa so si hudomušno privoščili tudi način oblačenja nekaterih partijskih voditeljev. Priznanje kot najbolj elegantna komunista sta prejela pobudnik rimskih poletnih prireditev Renato Nicolini in priletni poslanec Antonello Trombado-ri. Tajnik Natta, »ki se oblači kot tipični komunist z zaščitenim poreklom, torej ne slabo in ne dobro,« se je u-vrstil nekje na sredini lestvice. Letos je na programu moda, prihodnje leto (kdove?) pa bo morda na vrsti borza...
Tragičen zaključek večdnevnega izleta
Avtobus je trčil v tovornjak: življenje izgubilo šest žensk
TEKAMO — Utrujenost ali spanec sta zakrivila hudo prometno nesrečo na avtocesti A 14 Ancona - Bari. V trčenju avtobusa v tovornjak prikoličar je izgubilo življenje šest oseb, 19 pa je bilo ranjenih, od tega tri na zelo hud način. Nesreča se je pripetila nekaj po polnoči, ko so bili potniki že blizu doma. Promet na avtocesti je bil prekinjen tri ure. Sodna oblast preiskuje vzroke nesreče, čeprav je že sedaj jasno, da je šofer avtobusa, ki je vozil okoli 60 turistk, predvsem priletnih žensk, v Padovo in Benetke, po večdnevni, pogostoma tudi nočni vožnji, zaradi utrujenosti po vsej verjetnosti zaspal za krmilom.
Kot je povedal potnik, ki je bil ob nesreči buden, se je avtobus z brzino okoli 90 km na uro zaletel v spredaj vozeči tovornjak, ki je vozil občutno počasneje in je prevažal betonsko železo. Trčenje je bilo tako silovito, da se jp sprednji del avtobusa za kakšne tri metre zaril v
snope železobetanskih žic. Umrli so potniki v sprednjem delu avtobusa. Tudi njegov šofer Cruciano Di Francescan-tonio se je hudo ranil in se zdravi v bolnišnici. Ni izključeno, da mu bodo morali odrezati nego.
Izlet je organiziral župnik iz Cerchiata v občini Mon-torio, udeležile pa so se ga predvsem priletne ženske. Izletnice so obiskale Benetke in cerkev sv. Antona v Padovi. Imele so precej natrpan program in so se zato večkrat vozile tudi ponoči. Ko so bili že skoraj doma — tragično trčenje, v katerem je umrla tudi županova mati.
»Čudežno sem se rešil, je izjavil župnik 52-letni Dino Mancini. Svoje mesto takoj za šoferjem sem malo pred trčenjem odstopil neki ženski, ki je slabo prenašala avtobusno vožnjo.« Krvavel je na uhlju in si zlomil čeljust. V bolniški postelji je povsem jasno opisal nesrečo. »Železne palice so kot sulice prebodle vse, kar so dosegle v globino dveh metrov.
Pertini o nevarnosti libijskega atentata nanj v letu 1982
RIM — Odgovor notranjega ministra Scalfara na parlamentarno interpelacijo, ki je priznal, da je bila leta 1982 nevarnost atentata na predsednika republike Pertinija, pri čemer so izsledili in izgnali libijska državljana, je naravno predmet zaskrbljenega zanimanja italijanske javnosti. Predsednica poslanske zbornice Jottijeva je že posredovala, da bi se prihodnji teden začela razprava o tem dogodku na skupni seji notranje in zunanjepolitične komisije. Čeprav strogo rezervirano, kaže, da bo uvedel preiskavo tudi rimski državni pravdnik. Sam Pertini pa, ki je na počitnicah na Južnem Tirolskem z ženo, je izjavil, da je bilo prav, da tedaj niso dogodka puhlicizirali, saj »nismo mogli napovedati vojne Libiji« in mu je bilo dovolj, da so nevarnost preprečili z izgonom.
S 43. beneškega mednarodnega filmskega festivala
kandidat za zlatega leva
V ZDA ocenjuj*ejo
neuvrščenost
Jugoslavije
WASHINGTON — »Če bi najprej poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj se je zgodilo z jugoslovansko neuvrščeno zunanjo politiko v obdobju po Titovi smrti, je treba poudariti, da živi.«
S temi besedami je profesorica političnih ved na univerzi v Missouriju Robin Remington odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je mogoče slišati v zvezi z usodo in prihodnostjo jugoslovanske neuvrščenosti.
Jugoslavija danes ni nič manj privržena neuvrščenosti, kot je bila včeraj. V zvezi z jugoslovanskim neuvrščanjem in federalizacijo jugoslovanske zunanje pohtike v okviru seminarja na temo »Jugoslovanske zunanje pohtike« je Remingtonova med drugim dejala, da je Jugoslavija ena od graditeljic neuvrščenega pohtičnega gibanja.
Tridnevni seminar so pripra-vili ob udeležbi večjega števila znanstvenih in javnih delavcev iz obeh držav, posebej znanstvenikov z znanih univerz v ZDA ter znanstvenih delavcev iz Ljubljane, Zagreba in Beograda.
Član predsedstva CK ZKJ Va-sil Tupurkovski je poudaril, da sta koncept in strategija zunanje politike pogojena s socialistično revolucijo in osvobodilnim bojem Jugoslavije, kar pomeni, da je treba tak dejavnik nenehno upoštevati, (dd)
Tavernier -
BENETKE LIDO — Pariz 1986. V Centru Pompidou razsaja Trouver Trieste, francoska televizija pa predvaja dokumentarec »Mississippi blues« Bertranda Taverniera. V hotelski sobi z neokusnimi oranžnimi rožami na tapiseriji, mi je po čistem naključju uspelo, da sem gledala eno oddajo Tavernierovega popotovanja s televizijsko kamero po Jugu ZDA. Francoski režiser je namreč s pokroviteljstvom domače televizije, z enkratnim glasbenim izvedencem Robertom Parrishem iskal korenine črnskega jazza.
Ko sem zrla v prve kadre Taver-nierovega filma »Round midnight. -Atour de minuit« (naslov izraža u-speh francosko - ameriške koprodukcije Irvina Winklera) me je kar streslo. V mislih sem imela dokumentarec o Parrishu, pa zagledam na e-kranu hotelsko sobo, ki ima ravno tako neokusne rožnate motive na tapiseriji, le barve so nekoliko drugačne. Bolj temne, nam dajejo občutek neizmerne tesnobe, so, kot jih je i-menoval scenograf Aleksandre Travner. »polnočne«.
Tudi prvi dialogi so temačni. Temnopolti saksofonist Dale Turner sprašuje prijatelja, ali je res v tisti sobi umrl »Lady« Herschel. Sprašuje ga po kolegu, obenem pa po vseh temnopoltih jazzmanih, po vseh saksofonistih...
Pariz, 1950. Dale Turner je v Parizu, kjer, kljub temu, da je hud alkoholik, igra v lokalu »Blue note.« Tam ga je petnajst let prej prvič slišal igrati mladi Francis Broier, ki mu bo po tolikih letih postal nezamenljiv prijatelj in edina
opora. Do zadnjega ga bo Broier skušal odtrgati pijači in ga ohraniti, v imenu prijateljstva, ljubezni do jazza, spoštovanja do mojstra, pri življenju. Toliko o biografskih podatkih, ki jih najdemo v filmu »Round midnight«, kjer takoj po naslovu dovolj zgovorno piše, posvečeno Budu Pomellu in Lesteru Youngu. Bertrand Tavernier je svoj film posvetil v resnici obema velikima ljubeznima svojega življenja, filmu in jazzu. V »Round midnight« je namreč spojil najčistejši primer filmske stroke z glasbeno kuliso, ki je ni enake. Dex-tera Gordana, 63-letnega sax tenorista, je prvič spravil pred filmsko kamero, s tako pozornostjo in spoštovanjem do glasbenika in do človeka, da je v filmu ohranil njegov način izražanja! počasna izgovarjava besed), kretnje (roke premika kot baletka, počasno in elegantno) in seveda izvajanja be-bop glasbe. Gordanu je prepustil celo izbiro skladb. Njemu na čast je spreme-
nil vrsto dialogov,
»Tega sem nadvse ponosen« je na tiskovni konferenci izjavil DexteT Gordan, šestdesetletni mladenič visok dva metra, ki se mu pozna, da je v show businessu doma.
Kljub uspehu, ki ga je žel pri kritiki in gledalcih, ki so mu v solzah ploskali po predstavi, pa bi izbiro žirije lahko resno pogojeval njen francoski predsednik, znan po teni’ da svojih sodržavljanov ne ceni veliko. Nagrade pa so po vsej verjetnosti le naša skrb. Tavemierova prav gotovo ne. Verjetno bi se v veliki dvorani z zlatim levom v voki počutil v zadregi, tako kot se ie pred tolikimi leti v Trstu, ko je dobil zlati asteroid na takrat še čilemu in zdravemu festivalu znanstvene fantastike za delo »La mort en direct«, ali leta 1984, ko so ga v Cannesu nagradili z zlato palmo Za najboljšo režijo za film »Une diman-che a la campagne«.
EVA FORNAZARIČ
OPEL SERVIS - Serri Tulilo & C.S.n.c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah zaprto
OPEL
Uspešno se nadaljuje do 31. oktobra
VELIKA
IZREDNA PRODAJA
zaradi adaptacije trgovin novim
PROTIPOŽARNIM
zakonskim predpisom (zakon št. 818 z dne 7.12.1984)
Podjetje Universaltecnica bo obnavljalo do 31. oktobra t. I. svoji dve trgovini na Korzu Saba 18 in v Ul. Zudecche 1 zaradi novih protipožarnih predpisov.
Ta naš napor postane za občinstvo izredna priložnost (to
je najprimernejši izraz) za tisoče nakupov brez primerjave Med potekom obnovitvenih del so možne nevšečnosti pri postrežbi klientov. Vendar smo prepričani, da bodo edinstvene ponudbe podjetja Universaltecnica popolnoma
zasenčile to stanje.
V IZREDNI PRODAJI podjetje Universaltecnica ne nudi samo na tisoče artiklov po najnižjih cenah, temveč tudi:
— plačilne obroke do 60 mesecev, (celih PET LET odplačil)
—	mesečne obroke tudi po 10.000 lir,
—	brez predplačila
(prvo plačilo en mesec po dobavi blaga),
—	pet let garancije
(kar je absolutna novost!).
SESALNIKI
AEG, ALFATEC, HOOVER, MIELE, MOULINEK, PHILIPS, REM, ROVVENTA
ZMRZ0VALNIKI
ARISTON, ATLANTIC, BOSCH, IBER-NA, IGNIS, MIELE, OCEAN, REX ■
ŠTEDILNIKI
ARISTON, BOMPANI, CANDV, FOCUS (na drva), GASFIRE, LA GERMANIA, IGNIS, INDESIT, LOFRA, OCEAN, REK
LIKALNIKI
AEG, BRAUN, FERRARI, KRUPS, OLIMPIC, PHILIPS, ROVVENTA, Sl-MAC, TEFAL
PRALNI STROJI
AEG, ARISTON, ATLANTIC, CANDV, IGNIS, ITT, MIELE, OCEAN, OLIMPIC, PHILCO, REK, SANGIORGIO, SIEMENS, ZEROVVATT
SISTEMI ZA OGREVANJE
AEG, ARGO, AURORA, BRAUN, CA-TALOR, CATALGAS, DELONGHI, Fl-AMMA, TEFAL, TEPENS, VORTICE
HLADILNIKI
AEG, ARISTON, ATLANTIC, BOSCH, CANDV, DM (frigo bar), ELEKTROSU-ISSE, GENERAL ELECTRIC, IGNIS, INDESIT, MIELE, OCEAN, REK, WEST-INGHOUSE
MALI GOSPODINJSKI STROJI
AEG, ARISTON, ALTAMIRA, ARIETE, BONANZA, BRAUN, ESSEGIELLE, FA-EMA, FERRARI, FISELDEM, GAGGIA, GIRMI, GIORIK, IMETEC, KENVVOOD, KRUPS, LAGOSTINA, MOULINEK, OLIMPIC, PAVONI, PHILIPS, OUICK, ROVVENTA, SIMAC, TEFAL, TERMO-ZETA, VAPORELLA, VELOK
od 38.000 lir
od 284.000 lir
od 147.000 lir
od 24.500 lir
od 189.000 lir
od 25.900 lir
od 189.000 lir
NEKAJ PRIMEROV: SIMAC BRAVO		66.000 lir
SIMAC PASTAMATIC 700		152.000 lir
MOULINEK MOULINETTE S		45.000 lir
BRIVNIK BRAUN		34.900 lir
Čistilec Čevljev philips		28.500 lir
KAVNIK VELOK		29.500 lir
PEČICE	od	54.500 lir
AEG, ALPES, BOSCH, DELONGHI, GIRMI LOFRA. MIELE, MOULINEK, PHILIPS, ROVVENTA, SIMAC		
MIKROVALOVNE PEČICE	od	363.000 lir
CANDV, DELONGHI, MIELE, MOULINEK, PHILIPS, REK, SHARP		
BARVNI TV
BRIONVEGA, CGE, GRUNDIG, HY-PER, ITT, LOEWE, NORDMENDE, PHILIPS, PIONEER, SALORA, SELEČO, SONV, TELEFUNKEN, ULTRAVOK
AVTORADIO stereo kasete
ALPINE, AUTOVOK, BLAUPUNKT, DANIEL, SOUND, GRUNDIG, INNO-HIT, PHILIPS, PIONEER, SANSUI, SA-NVO, SONV, SPARKOMATIC
RAČUNALNIKI
CASIO, SHARP, TEKAŠ
RADIO
AlWA, ATLANTIC, BRIONVEGA, GRUNDIG, MAKELL, NORDMENDE, PHILIPS, SANVO, SILVER, SONV
STEREO
RADIOREGISTRATORJI (elektr. tok in bater.)
AIWA, GRUNDIG, PHILIPS, SANVO, SONV, TELEFUNKEN
REGISTRATORJIVVALKMAN
AIWA, ATLANTIC, UNISEF, GRUNDIG, HITACHI, OLIMPUS, SANVO, SONV
BRIVNIKI
BRAUN, NATIONAL, PHILIPS
RADIOBUDILKA S TELEFONOM
STEREO SLUŠALKE
AIWA, AKG, DANIEL SOUND, KOSS, PICKERING, SENNHEISER, SILVER, SONV
COMPACT DISC
AIWA, AKAI, FUNAI, MARANTZ, PHILIPS, PIONEER, SANSUI, SONV TE-CHNICS
MIKROFONI
AIWA, GRUNDIG, OLIMPUS, SENNHEISER, SONV
PREDAMPLIFIKATORJI
NEKAJ PRIMEROV:
HITACHI HCA MC INTOSH C 27 MC INTOSH C 32
od	395.000 lir	■	HI-FI REGISTRATORJI snemalne plošče	od	198.000 lir
			AIVVA, AKAI, HITACHI, MARANTZ, NIK-KO, PHILIPS, PIONEER, REVOX, SANSUI, SONY, TECHNICS		
od	59.000 lir	■	GLASBENE TASTATURE	od	93.000 lir
		■	TELEKAMERE	od	595.000 lir
			GRUNDIG, HITACHI, PANASONIC, PHILIPS, SHARP		
od	9.500 lir	■	TELEKAMERE z vgrajenim		
			videoregistratorjem	od 1.320.000 lir	
od	6.800 lir		CANON, GRUNDIG, HITACHI, NORDMENDE, PANASONIC, PHILIPS, SONV, TELEFUNKEN		
		■	VIDEOREGISTRATORJI	od	495.000 lir
			AKAI, FUNAI, GRUNDIG, HITACHI, JVC, MARANTZ, NORDMENDE, PANASONIC, PHILIPS, SALORA, SANVO,		
od	99.000 lir		SHARP, SONV, TELEFUNKEN		
		■	ZVOČNIKI		
			AKAI, AR, CERWING-WEGA, CIZEK,		
	27.900 lir		DAVID VISONIK, ESB, EPICURE, GE-		
oa			NESIS, JBL, MC INTOSH, MISSION, PIONEER, RCF, TANNOV		
					
			NEKAJ PRIMEROV:		
			JBL TLX 2		173.000 lir
od	34.900 lir		CIZEK SW 1		134.000 lir
			CIZEK WOOFER SW		485.000 lir
			DAVID VISONIK SUB		246.000 lir
			RCF 2028		138.000 lir
od	43.000 lir		TANNOV TITAN		138.000 lir
od	5.000 lir	■	AMPLIFIKATORJI		
			AKAI, KENVVOOD, MARANTZ, MC INTOSH, NIKKO, PIONEER, ROTEL, SANSUI, TECHNICS		
					
			NEKAJ PRIMEROV:		
			PIONEER SA 570 30 W		249.000 lir
od	299.000 lir		TECHNICS SU VHX 65 W		475.000 lir
		■	COMPUTER	od	387.000 lir
			COMMODORE, PHILIPS, SANVO,		
od	29.500 lir		SONV, SPECTRAVIDEO		
		■	STEREO HI-FI SISTEMI		
			AIVVA, AKAI, FUNAI, GRUNDIG, MARANTZ, PHILIPS, PIONEER, SANSUI, SANVO, SONV		
	375.000 lir	■	SINTO-AMPLI AM-FM	od	269.000 lir
	1.890.000 lir		gramofon, 2 snemalni plošči		
	2.957.000 lir		z zvočnikoma		
Med IZREDNO PRODAJO ne bomo sprejemali kreditnih kartic
TRGOVINA BO STALNO ODPRTA
UNIVERSALTECNICA
GOSPODINJSKI STROJI:	Korzo Saba 18	RADIO-TV-ELEKTRONIKA:	Trg Goldoni 1 1
VIDEOREGISTRATORJI, HI-FI: Ul. Zudecche 1	CAR STEREO:	Ul. Machiavelli 3
Obv.
Pri reševanju krize v krajevnih upravah
Boj za stolčke se nadaljuje
Boj za stolčke, oziroma za glavni stolček v tržaški občinski palači se še nadaljuje. Naglih korakov se bližamo 10. septembru, ko bo po nekajmesečnem razdobju ponovno zasedal občinski svet in na katerem bo prav vprašanje županskega mesta, ki sicer pogojuje vsa nadaljnja pogajanja, v središču pozornosti. Občinski svet bo najprej sprejel na znanje odstop socialista Agnellija, nakar bo moral izvoliti tudi njegovega naslednika in novi odbor. Vsekakor pa je le malo možnosti, da bi lahko izpolnil te obveznosti. Vse to pomeni, da bo občinska uprava še naprej životarila v sedanjem upravnem mrtvilu in da se bo reševanje problemov še zavlačevalo.
Boj za oblast se torej nadaljuje, o programih, na katerih bi slonelo delovanje občinske uprave pa na teh pogajanjih -vsaj doslej- ni slišati niti besedice. Pri tem ne gre pozabiti, da se ta pogajanja odvijajo le med strankami šeststrankar-ske koalicije, ki upravlja Deželo (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk) in ki ne vidijo drugačnega izhoda za rešitev politične krize krajevnih uprav kot v sodelovanju s povsem desničarsko Listo za Trst. In prav slednja je sedaj - po številnih neuspehih, ki jih je na dosedanjih pogajanjih zabeležila deželna koalicija - ponovno prevzela pobudo v svoje roke. Predstavnike strank deželne večine je namreč povabila na skupni sestanek, ki ga je sklicala za ponedeljek na svojem sedežu na Korzu Saba; ni pa se doslej hotela izreči o položaju, ki je nastal po hudih sporih, ki so nastali v deželni koaliciji.
Vse kaže, da so ti spori dokaj hudi. Župansko mesto je namreč zelo prestižna funkcija, za osvojitev katere se v sedanji fazi bije zelo oster boj brez izključevanja tudi nizkotnih udarcev. Liberalna stranka, kaže, je sedaj dokaj užaljena. Na zadnjem sredinem sestanku deželne večine je namreč pridobila na moči kandidatura - za župansko mesto, ■ seveda - republikanca Pacorja, čeprav se je razprava prav na tem imenu na sredinem sestanku zaključila dokaj klavrno - brez vsakega konkretnega dogovora. Potem ko sta kandidaturi demokristjana Richettija in socialista Agnellija
(prvi se ji je uradno odpovedal, drugi pa je že podal ostavko, kljub temu pa je zelo malo verjetno, da bi ga KD lahko podprla) se je namreč sedanji podžupan liberalec Trauner močno potegoval za mesto prvega občana. Njegova stranka pa je pri tej zahtevi zaenkrat ostala osamljena, saj so tudi socialdemokrati izrazili preferenco za Pacorja. Liberalci so zato užaljeno reagirali in napovedali, da se ne bodo več udeleževali utrudljivih in nesklepčnih pogajanj, ki se po njihovem mnenju lotevajo le razdeljevanja ostankov oblasti in na katerih se sploh ne govori o interesih mesta. Liberalci so se torej zaenkrat umaknili iz boja za županski stolček in čakajo na razvoj dogodkov.
Močnejši pa se sedaj čutijo republikanci: v trenutku ko vidijo možnost, da bi sedanji odbornik za urbanistiko Pacor lahko postal župan se naenkrat sklicujejo na svojo volilno moč, na osnovi katere - po odpovedi KD in PSI - bi prav republikancem pripadlo župansko mesto. V tej situaciji je PRI predlagala nov »vrh« petstrankarskega zavezništva, ki naj bi bil po nameri stranke že danes dopoldne. Kdo pa bi se ga lahko udeležil ni mogoče reči: socialisti so že dali vedeti, da je tako ponovno zasedanje petststrankarske koalicije morda preuranjeno, saj ima stranka na sporedu vrsto bilateralnih srečanj, katerim se ne more odpovedati. Verjetno je torej, da se PSI ne bo udeležil tega sestanka.
Položaj je torej na mrtvi točki. Pri tem ne gre pozabiti, da tako stanje ne pogojuje samo rešitve krize na Občini, ampak tudi na Pokrajini in drugih krajevnih ustanovah. Naj le navedemo, da je Raziskovalni center na Padričah brez predsednika in upravnega odbora, tako stanje pogojuje tudi rešitev krize v gledališču Verdi in v drugih ustanovah, da sploh ne govorimo o Krajevni zdravstveni enoti. V kratkem pa bo v deželnem svetu stekla razprava o porazdelitvi 45 milijard lir za gospodarski razvoj Tržaške in Goriške. Nujno je zato, da bi v tej situaciji bilo treba izvoliti novega župana in večinsko upravo, ki bi ga podpirala, da bi lahko zagovarjala splošne interese mesta.
Predstavitev pobude KPI
»Kaj meniš, kaj zahtevaš« anketa o željah Italijanov
"Kaj meniš, kaj zahtevaš za sedanjost in prihodnost" je naslov mnenjske ankete, ki jo bo izvedla Komunistična partija Italije v dvanajstih italijanskih mestih, da bi konkretno izvedela za mnenja in pričakovanja Italijanov. Pobuda ima političen pomen, saj želijo komunisti v tem kritičnem obdobju, ko se odnos med državljani in političnimi silami vse bolj ohlaja, vzpostaviti in obogatiti stik z ljudmi, spoznati njihove zahteve in odgovoriti na njihove težnje.
KPI je vključila tudi Trst med glavna mesta pokrajin, v katerih bodo izvedli raziskavo. Tržaški komunisti bodo začeli razdeljevati vprašalnike konec tedna na prazniku komunističnega tiska pri Sv. Jakobu, nato pa jih bodo razdeljevali tudi drug[od po pokrajini, na delovnih mestih in po ustanovah.
Anketo je včeraj na tiskovni konferenci predstavil pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli. Sestavo vprašalnika je koordiniral ravnatelj sociološkega inštituta milanske univerze prof. Dragih, anketa pa je povsem znanstveno zasnovana. Komunisti si nadejajo, da bodo v nekaj mesecih prejeli kar 100 tisoč odgovorov, kar naj bi predstavljalo najbolj številno anketo v Italiji. Po predvidevanjih bi morali v tržaški pokrajini dobiti približno 2 tisoč odgovorov.
Vprašalnik vsebuje osem skupin vprašanj. Le-te zadevajo sedanji položaj italijanske družbe (na primer vprašanje o najbolj žgočem problemu, ki
bi ga morali najprej rešiti v Italiji), odnos državljanov do gospodarskih vprašanj, odnos državljanov do političnih vprašanj, nadalje do strank in posebej do komunistične partije. V tem pogledu je tudi nekaj vprašanj o položaju in vlogi žensk v italijanskem političnem sistemu. Nadalje vprašalnik želi izvedeti za mnenje državljanov o pobudah KPI, sklepni sklop vprašanj pa je namenjen mednarodnemu položaju.
Vprašalnik ni namenjen le članom in somišljenikom KPI, pač pa tudi drugače mislečim državljanom. Po obdelavi podatkov bo KPI objavila rezultate ankete, anketa pa bo partiji služila tudi kot "delovno sredstvo" pri nadaljnjih posegih in pobudah.
Poli je na predstavitvi ankete poudaril, da podobne pobude na KPI niso novost. Leta 1980 je partija pred pokrajinskimi volitvami izvedla raziskavo (prejela je nad tisoč odgovorov), na podlagi katere se je nato izrekla proti gradnji industrijske cone na Krasu, leto kasneje pa so komunisti izvedli še vsedržavno sondažo o terorizmu.
• Pri Sv. Jakobu se danes prične festival komunističnega tiska, ki bo trajal do 17. septembra. Danes zvečer bo igral ansambel Pomlad. Praznik KPI se danes pričenja tudi v prostorih Krožka ARCI pri Sv. Alojziju. Ob 19.30 bo razprava o problemu ostarelih v Trstu in o pobudah KPI na tem področju. Govoril bo Maurizio Pessato.
Na seminarju za slovenske šolnike na Tržaškem
Vzgojiteljice so »pripravile« pravljico
Obvestilo KGS kmetovalcem
Kraška gorska skupnost obvešča vse kmetovalce, da bo potekal spored podeljevanja čekov dopolnilne odškodnine (inden-nita compensativa) za leto 1983 po naslednjem sporedu:
za kmetovalce občin Trst in Dolina - v ponedeljek, 8. 9. 1986, od 18. do 20. ure v Bazovici v Bazoviškem domu.
Za kmetovalce občin Zgonik in Repentabor - v ponedeljek, 8. 9. 1986, od 18. do 20 ure v občinski stavbi v Zgoniku.
Za kmetovalce iz občin So-vodnje, Doberdob, Poljan, Zag-raj, Ronke - v sredo, 10. 9. 1986, od 18. do 20. ure v občinski stavbi v Doberdobu.
Kmetovalci iz občine Devin Nabrežina pa lahko dvignejo čeke v zakladnici od ponedeljka, 8. 9. 1986 vsak dan, od 8.30 do 12.30.
• V okviru "Glasbenih sprehodov",
ki jih tudi letos prirejajo v parku Mi-ramarskega gradu Tržaška letoviščar-ska ustanova, Nadzorništvo za spomeniško varstvo in deželni sedež RAI, bo danes in jutri, ob 15. uri na sporedu drama "Mozart in Salieri". Tekst A. Puškina je uglasbil N. Rimskij Korsa-kov. Drama bo za tržaško publiko novost, saj je v našem mestu niso še izvajali. Dramo je zrežiral Mario Licalsi. Nastopila bosta pevca Alessandrc Švab in Rubens Velasguez. Orkestei Opera Giocosa vodi Severine Zanneri ni.
Drugi dan seminarja za slovenske vzgojiteljice ali: po teoretični pripravi še praktični pristop. Vzgojiteljice, ki se udeležujejo letošnjega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem, so v četrtek sledile predavanju pedagoške svetovalke Zavoda za šolstvo SR Slovenije prof. Marjane Pačnikove o miselnem in govornem razvoju predšolskega otroka. Včeraj jih je predavateljica povabila naj praktično preizkusijo pridobljeno znanje, in sicer tako, da v skupinah pripravijo pravljico oziroma zgodbico, ki jo bodo nato posredovale otrokom.
Udeleženke so se zagnano lotile dela in po dobri uri že poročale o svojih poizkusih. Skupine so izbrale za svoje primere različne znane pravljice (o treh medvedkih, o Muci Copatarici, o Mojci Pokrajculji, o treh metuljčkih in druge). Zgodbice in pravljice morajo biti namreč primerne za predšolske otroke. Po izbiri je treba pravljico dobro pripraviti. Vzgojiteljice so omenile cilje, ki jih želijo doseči s pripovedovanjem, igranjem in uprizoritvijo pravljice, svojo pozornost pa so osredotočile tudi na sredstva, predmete, s katerimi si bodo pri tem pomagale (na
primer ročne lutke, slikanice, slike živalic, barve).
Po vsakem primeru so druge vzgojiteljice in tudi sama predavateljica s svojimi posegi dopolnile, izboljšale izdelek. Prof. Pačnikova je pri tem predvsem opozorila, da morajo vzgojiteljice pravljico dobro predhodno pripraviti. Ker je bilo na letošnjem seminarju posvečeno največ pozornosti govornemu razvoju otrok, se je predavateljica zaustavila predvsem ob tem aspektu vprašanja. Poudarila je, da je pripovedovanje pravljice lepa priložnost za bogatenje otrokovega besednega zaklada. Prav zato morajo vzgojiteljice paziti na nove besede. »Zapišite si nove besede, pripravite si seznam novih besed, da jih boste otrokom lahko bolje posredovali, da jih bodo otroci razumeli in osvojili,« je svetovala prof. Pačnikova. »Pripraviti in povedati pravljico v lepih stavkih je za vzgojiteljico najbolj zahtevna naloga. Najlepše dele pravljice, najlepše pripovedi, tiste, ki lepo zvenijo, v katerih beseda teče in poje, moramo ohraniti; s tem pripomoremo, da se otrok govorno dobro razvije,« je opozorila še prof. Pačnikova, ki je ob koncu pohvalila vzgojiteljice, ker so se resno, zagnano in motivirano lotile zadanega dela.
Vzgojiteljice si bodo v bližnjem šolskem letu lahko konkretno pomagale z včeraj pripravljenimi izdelki. Le-te so namreč po skupinski obravnavi in dopolnilih razmnožili med vse udele-
ženke seminarja, da jim bodo služili pri delu v vrtcih. Vzgojiteljice so torej na letošnjem seminarju pridobile poleg teoretičnega znanja tudi konkretno praktično osnovo, ki jim bo prišla še kako prav v prihodnjih mesecih.
Na seminarju tudi vzgojiteljice iz Špetra
Letošnjega seminarja za vzgojiteljice so se prvič udeležile tudi vzgojiteljice Slovenskega izobraževalnega inštituta iz Špetra v Beneški Sloveniji. Antonella, Mia in Isabella so nam povedale, da so prišle na seminar iz potrebe po izpopolnjevanju. »Seminar je bil za nas nadvse zanimiv; obravnaval je vprašanje govornega razvoja otrok, ki je pri nas zelo aktualno. Prav z jezikom imamo največ težav, saj otroci ne razumejo dobro slovenskega jezika in se ne znajo dobro izražati. V tej zvezi je bil za nas zanimiv predvsem drugi dan seminarja, ko smo se pobliže seznanile s praktičnim izvajanjem učnega programa,« so nam omenile vzgojiteljice slovenskega šolskega centra iz Beneške Slovenije.
Seminar za slovenske šolnike na Tržaškem se bo nadaljeval v torek, 9. septembra, s predavanjem dr. Aleksandre Kornhauser na temo »Znanje za jutri« in z uradnim odprtjem 22. seminarja v Kulturnem domu v Trstu.
Skupina vzgojiteljic med včerajšnjim delom na seminarju za šolnike
Uspešen nastop Črta Siškoviča v okviru Glasbenega septembra
V evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili je bil v četrtek zvečer koncert našega že priznanega in uveljavljenega violinista Črta Siškoviča, ki je na večeru tudi tokrat nastopil s pianistom Igorjem Lazko, s katerim je letos aprila že koncertiral v Kulturnem domu v Trstu.
Na koncertu, ki sodi v okvir Glasbenega septembra, to je desetih koncertov, ki jih organizira Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, sta se umetnika predstavila š skladbami Schuberta, Brahmsa, Čaj-
kovskega, Kreislerja in Griega. Koncerta, ki je izredno lepo uspel, se je udeležilo veliko občinstva slovenske in italijanske narodnosti, ki ni štedilo s priznanjem in aplavzi.
• Tržaška višja šola za socialne delavke obvešča, da bo vpisovanje na triletni tečaj za diplomo socialne delavke od 8. septembra do 8. oktobra. Vse informacije so na razpolago v tajništvu šole v Ul. Carnaro 43 (tel. 829444 ali 829445) vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
Društvi I. Gruden in Sokol zadovoljni s poletno sezono
V četrtek, 4. t. m., se je prvič po poletnem premoru sestal širši odbor nabrežinskih društev Igo Gruden in Sokol. Odborniki so z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo poletno delovanje društva izredno pestro in uspešno. Originalni zaključek pevske sezone z dvema nastopoma na domačem Bor-jaču, ki ju je publika lepo sprejela, je bil le uvod v prireditve na prostem, katerih veliko breme so nosili prav člani domačega mladinskega krožka. Že tradicionalni praznik piva, ki je ob številni udeležbi letos potekal brez časopisnih polemik, če seveda izvzamemo pravilno opazko, da je treba bolj paziti pri sestavljanju tekstov za plakate, je dokazal delavnost in organiziranost naših mladincev. Sledil je zelo uspešen poletni center, ki se ga
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
vabi na polaganje vencev na grob Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča danes, 6. septembra, ob 17. uri na pokopališču pri Sv. Ani in na komemoracijo, ki bo jutri, 7. septembra, ob 15. uri pred spomenikom na bazov-ski gmajni.
je udeležilo nad 70 otrok in ki bi zaslužil morda nekoliko več pozornosti javnih občil. Končno so se poskušali še z nastopom folklorne skupine Ab-raševič in s koncertom pevke Nede Ukraden, kar pa ni žal naletelo na velik odziv publike, morda tudi, ker sta se nastopa odvijala v času, ko je bila večina ljudi na dopustu. Tudi to je bil dokaz iskanja novih prijemov. Odbor
se je nadalje seznanil s pripravami na proslave 20-letnice Sokola, ki se bodo začele z balinarskim turnirjem, nadaljevale s 24 urami košarke in zaključile z odbojkarskim turnirjem in to v naslednjih treh nedeljah. Ob koncu je odbor z zaskrbljenostjo ugotovil, da se neposredno pred novo kulturno sezono zadeva z društvenim sedežem še ni premaknila z mrtve točke.
»Naš praznik« dolinske SSk v Zabrežcu
Sekcija Slovenske skupnosti iz dolinske občine prireja letošnji Naš praznik v Hribenci v Zabrežcu pri Borštu. Danes bo od 20. ure dalje igral ansambel SORA iz Škofje Loke.
Osrednja prireditev s kulturno-zabavnim in političnim programom bo jutri ob 17.30. Nastopili bodo Mladinska godba na pihala iz Kopra, plesna skupina KD F. Prešeren iz Boljunca, harmonikarski kvintet Glasbene matice in Tržaški mladinski pevski zbor. Govorila bosta tajnik sekcije Sergij Mahnič in pokrajinski tajnik Zorko Harej. Po kulturnem programu bo za prosto zabavo igral ansambel Lojze Furlan. Naš praznik v Zabrežcu se bo zaključil v ponedeljek, 8. septembra zvečer, ko bo za ples igral ansambel Pomlad.
Na Kolonkovcu osmi praznik solate
Prosvetno društvo Kolonkovec prireja danes in jutri osmi Praznik solate. P° odprtju ob 16. uri bo ob 16.30 tekma v spretnosti sajenja solate. Tekma bo na njivi vrtnarja Marcella Čoka, v Ul. Gravisi 13. Posebna komisija bo ocenjevala in točkovala čas, ki so ga tekmovalci uporabili za sajenje solate in način, kako so delo opravili. Zvečer bo ples z ansamblom Zvezde.
Jutri bodo kioske odprli ob 16. uri. Ob isti uri bodo tudi otvorili razstavo solate. Vrtnarji s Kolonkovca bodo razstavljali razne primerke solate vrste 'guš-tanka", ki je značilna za tržaško pokrajino. Obiskovalci razstave pa bodo glasovali za najlepšo solato. Ob 20.30 bodo nagradili zmagovalce tekmovanja, zvečer pa bo prisotne spet zabaval ansambel Zvezde.
Pričetek študijskih dni »Draga ’86€
V ospredju prvega predavanja politika slovenskega klerikalizma
Včeraj so se v parku Finžgar je ve-ga doma na Opčinah začeli 21. študijski dnevi Draga ’86. Slovesna o-tvoritev bo danes, včeraj pa so predstavili imena letošnjih predavateljev, nakar je sledilo predavanje.
Že včeraj je tako spregovoril Franc Miklavčič na temo Slovenska cerkev med bogom in cesarjem, podnaslov predavanja pa je bil Zgodovina slovenskega klerikalizma Danes ob 16. uri bo Predrag Matvejevič predaval o Matičnih dilemah med narodnostjo in državljanstvom. Jutri bo po maši (ob 9. uri) govoril teolog Drago Ocvirk in sicer o Blagodejni odvečnosti krščanstva. Zadnje predavanje letošnje Drage bo imel Milan Apih, ki bo govoril na temo Po plovbi čez rdeče vode.
Včerajšnjega predavanja o zgodovini slovenskega klerikalizma ni sicer mogoče strniti v nekaj vrstic. Miklavčič se je v bistvu osredotočil nia razdor med liberalci in klerikalci, nato pa je prešel na razdor v samem katoliškem, gibanju. Govoril je tako o srditem boju med škofom Mahničem in liberalno stranko; bil je to boj, v katerem so protagonisti med sabo obračunavah, ne da bi sledili z udarci. Prav degeneracijo tega boja je predavatelj označil kot nemoralno početje, ki je hudo ošibilo Slovence kot celoto. To se je po besedah predavatelja pokazalo že pod staro Jugoslavijo. Globok spor med liberalci in katoliško stranko je v bistvu zmanjševalo moč slovenskih pozicij in omogočilo igre, ki Slovencem niso bile v prid. Predavatelj je bil močno kritičen do veljaka Slovenske ljudske stranke Korošca
Politika čelnega spopada pa je prinesla globoke razdore tudi v same katoliške vrste. Spor je dosegel svoj vrhunec ob izidu enciklike papeža Pila XI., ki je zapečatil komunizem in vsa socialistična gibanja kot protiverska, ter ob objavi Kocbekovih Premišljevanj o Španiji.
Škof Rožman je dosledno izvajal Papeževo encikliko in v svoji vnemi najostreje obsodil prav duhovnega vodjo slovenskih krščanskih socialistov Edvarda Kocbeka.
Posebno poglavje je predavatelj namenil škofu Rožmanu. Dejal je, da je škof pričel svojo duhovniško Pot kot dober dušni pastir in dober Slovenec, med okupacijo pa je pristal na pozicijah bele garde. 'Na te
pozicije ga je privedel seveda tudi odnos do komunizma. Vsekakor, je poudaril predavatelj, 'Rozmanovega ravnanja ni mogoče opravičiti. Tu se je predavatelj vprašal, zakaj še danes slovenski emigranti niso opravili kritične analize teh razdbrov in zgrešene politike slovenskega klerikalizma.
Miklavčič je nato govoril o Dolomitski izjavi, o vedno manjši moči krščanskih, socialistov in se ob zaključku svojega predavanja ustavil
še pri dveh zelo aktualnih vprašanjih. Zavzel se je tako za idejo slovenskega enotnega kulturnega prostora in za spravo, kjer naj imajo vsi iste pravice in iste možnosti; marksisti in katoličani, pa tudi tisti, ki se ne prepoznavajo več v nobeni od teh dveh pozicij. Tu je še posebno omenil mladino, ki za NOB nima ne zaslug in ne krivd. Je le mladina, ki želi ustvarjati jutrišnji svet, kjer bo živela v času, ko staršev več ne bo. (am)
Tržaški Lloyd proslavlja 150-letnico ustanovitve
Tržaški Lloyd praznuje letos 150-letnico ustanovitve. Uradno je bil namreč ustanovljen 2. avgusta 1836. Vodstvo pomorske družbe je sklenilo, da bo jubilej proslavilo z ustreznimi prireditvami in praznovanji in v ta namen je predsednik družbe Vittorio Fanfani na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v sejni dvorani Lloydove palače na Trgu Unita, predstavil novinarjem program prireditev.
V ponedeljek, 15. septembra, bodo v palači Tržaškega Lloyda odprl; razstavo o poštni zgodovini družbe. Razstava bo na ogled do 21. septembra, potem bo na sporedu sprejem na krovu ladje Apulija, ki bo privezana na pomolu Bersaglieri. Na ladji bo uradna slovesnost, med katero bodo govorili predsednik Tržaškega Lloyda Vittorio Fanfani, predsedrik družbe IRI Romano Prodi in novi minister za trgovinsko mornarico Costante Degan. Prisoten bo tudi predsednik družbe Finma-re Attilio Oliva. Ob tej priložnosti bo Lloyd predstavil javnosti film o svoji zgodovini »150 anni di mare«, ki ga je posnel RAI.
Popoldne istega dne bodo v muzeju Revoltella odprli razstavo »Tržaški Lloyd (1836-1986) — z Jadrana v svet«. Razstava bo odprta do 15. oktobra. Pripravila jo je Bianca Maria Favetta.
Pomorska družba bo tudi izdala knjigo, v kateri bodo razni avtorji predstavili zgodovino Tržaškega Lloyda. Prav tako bodo ob tej priložnosti ponatisnili knjigo, ki je izšla leta 1936 ob stoletnici ustanovitve družbe. Lloyd
XXI. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 86
Park Finžgarjevega doma na Opčinah
Danes ob 16: uri:
Dr. Predrag Matvejevič: MATIČNE DILEME MED NARODNOSTJO IN DRŽAVLJANSTVOM — ali in v kakšni meri je danes mogoče biti Jugoslovan.
Pogovor s članoma openske »zlatarske« družine Malalan
Po tradiciji »zlato ostaja zlato« kljub tržnim nihanjem njegove cene
Cena zlata je prvič po 28. septembru 1983 znova prekoračila 400 dolarjev in potegnila navzgor tudi cene o-stalih žlahtnih kovin. V Londonu je preteklo sredo doseglo ceno 450 dolarjev za unčo, medtem ko je le dva meseca prej veljalo 345 dolarjev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je poleg občutnega {»večanja povpraševanja po dragih kovinah, dvigu botroval tudi splošni mednarodni položaj. Ne izključujejo namreč, da bi Južnoafriška republika utegnila na ekonomske sankcije zahodnih držav odgovoriti s prekinitvijo svojega izvoza platine, medtem ko je za zlato kaj takega mnogo manj verjetno. Kot se večkrat — čeprav ne praviloma — dogaja, pa je k dvigu cene dragih kovin verjetno delno pripomoglo tudi nižanje vrednosti ameriškega dolarja.
»Obetajo nam še nadaljnjo rast cene zlata, potem ko je bila tri leta ustaljena,« nam je povedal znani openski zlatar Anton Malalan. S sinom Petrom sta svojo dejavnost v letošnji sezoni dobro ocenila, saj je bla mnogo boljša kot lanska. Take konjunkture, kakršna je bila pred desetimi in več leti, seveda ni več, pač pa se je povečalo
povpraševanje po posebnih draguljar-skih izdelkih, ki niso standardni, nam je dejal Peter Malalan, ki se je posvetil prav temu področju zlatarstva oziroma draguljarstva. Povečano povpraševanje po svojih izdelkih je pripisal tudi reklamnim pobudam in svojemu nastopu na tržaškem velesejmu, kjer je razstavljal s skupino tržaških zlatarjev.
Po mnenju našega sogovornika nakup zlata danes ne predstavlja več oblike investiranja, saj so za to na voljo nove in mnogo donosnejše oblike (na primer skupini investicijski skladi, borza). Zlati izdelki danes ne dovoljujejo več špekulacij in zato niso več direktna investicija. Tudi gibanje vrednosti dolarja danes ni več merodajno za ceno zlata, saj se mnogokrat dogaja, da gre njuna vrednost vštric. Tudi povpraševanje po zlatarskih izdelkih danes le v nvnimalni meri lahko vpliva na nihanje cene žlahtnih kovin, medtem ko je cena draguljarskih izdelkov seveda osnovana na ceni materiala in na režijskih strodrih dejavnosti same. Kakšna pa je trenutna cena zlata, nas je zanimalo. Peter Malalan nam je povedal, da je včeraj veljal
gram 18.400 lir, medtem ko v tem času povprečno niha okrog 18 tisoč, potem ko je bila povprečna cena v zadnjih dveh letih ustaljena na okrog 17 tisoč lir za gram. Če pride do velikih sprememb v ceni zlata in drugih dragih kovin, potem se to izrazi tudi v ceni draguljarskih izdelkov, če pa so dnevna nihanja manjša (na primer manj kot tisoč lir), potem tega na ceni končnih izdelkov ni občutiti. Nekoliko drugače je s cenami žlahtnih kamnov, zlasti diamantov, ki so še vedno privlačni za investiranje denarja in ki so se ob koncu avgusta podražili za celih 10 odstotkov.
Peter Malalan nam je povedal še eno zanimivost: običajni vsakoletni pojav je, da se pred največj m dopustniškim obdobjem, se pravi pred velikim šmarnom, cena zlata občutno zniža, saj skoraj povsem zamre povpraševanje. Prodaja znova oživi z začetkom septembra, zato se cene spet dvignejo. Kakorkoli že, »zlato je vedno zlato«, nam je ob zaključku pogovora dejal oče Anton, s čimer je hotel povedati, da tradicija nakupovanja zlatih izdelkov vedno preživi trenutne tržne razmere, (vb)
V Trstu so včeraj pričeli s snemanjem filma Mejna črta
Vsi boste na sliki prav gotovo spoznali ameriško igralko svetovnega »mata Kathleen Turner, ki stoji na Trgu Unita. Od včerajšnjega dne a.vVse do 20. septembra bo namreč naše mesto dogajalni prostor najno-5J'šega filma italijanske RAI z naslovom »Mejna črta« (Linea di confine).
glavni vlogi bosta poleg Turnerjeve nastopila še dva znana moška pro-lgonista: Gabriel Byrne (marsikdo se ga spominja kot imenitnega igralca vlogi Krištofa Kolumba v istoimenskem filmu) ter izredno priljubljeni >ck pevec sting.
C e dodamo še, da je stvaritelj in režiser »Mejne črte« Peter Del Mom ’ smo tako navedli najosnovnejše podatke o tej filmski novosti, ki si jo 3 Prihodnjo jesen že mogoče ogledati na velikih platnih. Razlog, zaradi » rega govori o tem filmu vsa Italija, pa je v tem, da gre za prvi celo-y^rni film ki se	i” r^dnvnio nrav rv^vnlnrinniamiih tehno-
irn v oi-t.	j*	x~'j'--	*	’	f	*-
pri snemanju poslužuje prav revolucionarnih tehno-za sistem, ki je sicer še v eksperimentalni fazi, in
^mh dosežkov. Gre za sistem, ki je sicer se v ovsijce uhcih-cuji^ .^i, ... "er tako imenovan sistem »izredne ostrine«. Ta naj bi omogočil nepri-t;rno boljše in točnejše obrise, izboljšavo barv na platnu ter izredno či-
zvoke.
Sprememba projekta za Adria-terminal
Upravni odbor Avtonomne pristaniške ustanove je odobril novo varianto za izgradnjo Adria-terminala: namesto zasutja bazena med 1. in 2- pomolom starega prostega pristanišča, kot je bilo sprva predvideno v^ projektu, bodo za realizacijo ploščadi in privezov uporabili tehniko posebne strukture, sloneče na debelem stebru, kakršno so že preizkusili pri izgradnji 7. pomola. Sprememba je bila potrebna potem, ko je pristaniško poveljstvo izrazilo odklonilno mnenje z ozirom na navodila Krajevne zdravstvene enote. Zasutje omenjenega bazena bi namreč povzročilo onesnažitev morja, saj bi temeljita drenaža morskega dna zahtevala, da bi v zaliv odplaknili kakih 400 tisoč kubičnih metrov blata.
Odločitev za novo varianto izgradnje terminala gre torej v celoti v prid zaščite voda v Tržaškem zalivu, medtem ko se stroški za izvedbo celotne investicije ne bodo zviša-li. Pri Pristaniški ustanovi so prepričani, da bodo — kot je bilo predvideno — še pred iztekom leta oddana dela za izvedbo prve transe A-dria-terminala.
Danes odhod v Auschwitz
Danes odpotuje na spominski izlet v zloglasno nacistično taborišče Au-schwitz, v katerem so izgubili živ-
ljenje več kot 4 milijoni ljudi, deportiranci v nacističnih taboriščih, njihovi družinski člani, pa tudi skupina mladih. Izlet prireja pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED.
Ogledu Auschvvitza so organizatorji namenili ves dan obiska, ki bo potekal v sodelovanju z organizacijo bivših deportirancev na Poljskem. V osmih dneh si bodo udeleženci ogledali še mesto Krakow na Poljskem, Prago in Brno na Češkem ter Gradec in Salzburg v Avstriji.
Brezigar sprejel predstavnike CNA
Razvoj obrtništva in turizma v de-vinsko-nabrežinski občini, obdelovanje marmorja in lokacija obrtniške cone so bile osrednje točke, o katerih je bil govor na sestanku med de-vinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem in predstavništvom Vsedržavnega združenja obrtnikov CNA, ki ga je vodil tajnik Roberto Cosolini. Brezigar je napovedal, da bi morali kmalu začeti z uresničevanjem obrtniške cone. Predstavniki CNA so ob tem izrazili svoje zadovoljstvo, saj so tudi sami prispevali k načrtovanju tega projekta in obenem predstavili program za večjo prisotnost CNA na območju občine.
Reklamni plakat, takrat še Avstrijskega Lloyda, ki ponazaraja parnik Imperator. Zgoraj pristanišča v Carigradu, Benetkah in Dubrovniku, v spodnjem delu plakata pa je vozni red odhodov iz Trsta za Vzhodne Indije, Kitajsko, Japonsko, Brazilijo, Egipt, Bližnji vzhod, Dalmacijo in Albanijo. Plakat je tiskalo podjetje Modiano
je tudi naročil posebno spominsko kolajno, kj bo v prodaji.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je govoril tudi pooblaščeni upravitelj družbe inž. Ricci, ki je predvsem odgovarjal na razna vprašanja novinarjev. Na izrecno vprašanje, ali se bo v letošnjem poslovnem letu pasiva Tržaškega Lloyda še povečala, je Ricci odgovoril, da se bo. Upravitelji Lloyda namreč računajo, da se bo zaradi pad-
V teku vpisovanje v glasbeno šolo GM
Glasbena šola Glasbene matice v Trstu je v ponedeljek, 1. septembra, začela z vpisovanjem gojencev za novo šolsko leto 1986-87. Vpisovanje bo zaključeno v sredo, 10. t.m., poteka pa na sedežu glasbene šole v Ul. R. Manna 29, vsak dan od 9. do 12. ure.
Mnogi bivši gojenci bodo v tem času le potrdili svoje nadaljevanje glasbenega pouka na tej šoli; začetniki, oziroma njihovi starši pa imajo sedaj priložnost za vpis na šolo, ki je s svojim delovanjem potrdila u-spešnost svoje dejavnosti in sloves, ki si ga je z njo pridobila ne samo med našo, temveč tudi med italijansko javnostjo.
ca tečaja dolarja izguba predvidoma povečala za 15 odstotkov. Ricci je na koncu najavil, da bo Tržaški Lloyd prihodnji mesec odprl svoj poslovni u-rad v Pekingu.
• Združenje Italija - ZSSR sporoča, da bo od 15. do 19. t.m. priredilo krajši brezplačni tečaj ruščine za začetnike. Tečaj bo zvečer od
18.30	do 19.50. Združenje tudi obvešča, da se zainteresirani lahko še vpišejo na redne tečaje ruščine. Za pojasnila lahko telefonirajo na številko 60-158 od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure.
Za vedno nas je zapustil naš predragi
Fabrizio Marega
Žalostno vest sporočajo mati Jolanda, oče Dario, sestra Loredana, brat Giancarlo in drugi sorodniki.
Pogreb bo danes, 6. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v nabrežinsko cerkev.
Nabrežina, 6. septembra 1986
Ostal boš nama v trajnem spominu Kristina in Robert.
Ob težki izgubi dragega Fabrizia Marege izrekajo iskreno sožalje družini: Marko, Igor, Massimo, Igor, Michele, Davide, Renzo, Patrick, Giorgio in Andrej.
gledališča		včeraj-danes		kino		razna obvestila
CANKARJEV DOM Od 7. do 13. t. m. - IUFRO
18.	kongres svetovne zveze gozdarskih znanstvenoraziskovalnih organizacij
Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli
Organizator Svetovalni center Ljubljana
Velika dvorana
V	četrtek, 11. t. m., ob 21. uri: NOR-DRING INTERNATIONAL - Koncert ob svetovnem kongresu IUFRO
Mala dvorana
V	petek, 19. t. m., ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin
Srednja dvorana
Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film
V	sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica
V	četrtek, 11. t. m., ob 20. uri: Lukas B. Suter SPELTERINI SE DVIGNE - premiera in izven, ki bo v Solkanu. Režija Boris Kobal.
razstave
V Sesljanu na sedežu Turistične ustanove je odprta razstava del mladih likovnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Ninija Perizija v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolo-
čestitke
Federica se je razveselila bratca ALEXA. Srečnima staršema čestitamo, Alexu pa želimo vso srečo v življenju! Družini Maar in Coretti.
Sreče in radosti na novi življenjski poti želi RENATU in TATJANI KD Ivan Grbec - Skedenj.
PD KOLONKOVEC
prireja tradicionalni
Praznik solate
Danes, 6. in jutri, 7. septembra -Ženjan št. 46
VABLJENI!
izleti
SPDT obvešča, da je v teku vpisovanje za tridnevni izlet v avstrijske Visoke Ture, ki ga bo vodil Lojze Abram. Izlet -z osebnimi avtomobili - bo 12., 13. in 14. septembra, predvideni pa so vzponi na tri tritisočake. Interesenti se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI v delovnem urniku ter pri Vojku Slavcu in Aleksandru Sirku na tel. št. 764-832. Vpisovanje se bo zaključilo v torek, 9. t. m.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 18. septembra izlet v San Marino in na ogled "Mini Italije". Vpisovanje v sredo, 10. septembra od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicero-ne 8. Vabljeni!
šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst vpisuje nove gojence do 10. septembra od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29.
Šola Glasbene matice Trst obvešča gojence, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek, 9. t. m., ob 15. uri v Ul. R. Manna 29.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Nabrežini bo v torek, 9. t. m., od 18. do
19.	ure.
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da morajo učitelji in vzgojiteljice, ki so na lestvici suplentov, predstaviti na ravnateljstva izjavo o bivališču do 9. t. m.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1986/87 sledeče tečaje v TRSTU: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardwara mini in mikro računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur); 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948. V GORICI pa prireja Zavod sledeče tečaje: 1. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 2. tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški); 3. tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure.
Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete Otroke. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in, obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1 s prihodnjim tednom vsak torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure.
Danes, SOBOTA, 6. septembra
SARA
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 13.03 - Luna vzide ob
8.45	in zatone ob 20.35.
Jutri, NEDELJA, 7. septembra
REGINA
PLIMOVANJE DANES: ob 05.12 najnižje - 53 cm, ob 11.35 najvišje 54 cm, ob 17.47 najnižje - 42 cm, ob 23.38 najvišje 36 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 21,2 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb raste, veter 10 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Sara Cavaliere, Ugo Moreno Miatto.
UMRLI SO: 82-letni Luigi Tandoi, 85-letni Giuseppe Kosič, 66-letna Giuseppi-na Spec, 54-letni Mario Papa, 25-letni Antonio Zanetti, 62-letni Michele Binet-ti, 76-letna Anna Vasilieva, 83-letna Gio-conda Bidoli, 86-letna Maria Giandomi-nici, 4 dneve stara Paola Uhani, 86-letna Carla Fullenhals, 77-letni Francesco Ger-vasio, 65-letna Rosa Baruzza, 75-letna Es-terina Placente, 87-letni Renato Ruggier, 79-letna Luigia Viti, 88-letna Maria Co-lombo, 83-letni Karlo Kalin.
OKLICI: inženir Marco Angeloni in študentka Illiria Scherlich, delavec Roberto Fontanot in pomočnica Cinzia Qu-into, delavec Flavio Damiani in uradnica Roberta Sbroiavacca, uradnik Fulvio Pe-rich in uradnica Nelly Cosulich, tehnični risar Robert Cimador in uradnica Patri-zia Vatovac, trgovski agent Andrea Ri-cardi di Netro in Solnica Marina Gobba-to, gasilec Sergio Giovanoni in uradnica Roswitha Maria Wallner, uradnik Renzo Sant in uradnica Daniela Siega, mehanik Fabio Longo in uradnica Claudia Fabbri, delavec Sergio Gregori in prodajalka Graziella Giampietro, elektrikar Bruno Jurman in frizerka Silvia Tremul, uradnik Giovanni Greco in zdravnica Angela Pannarale, funkcionar J. V. Claudio Cra-covia in funkcionarka J. V. Graziella Drago, karabinjer Giuseppe Gagliano in gospodinja Maria Cosima Muscas, železničar Stefane Maiorana in prodajalka Fi-orella Cavallini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, L do sobote, 6. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo (Greta), Lungo-mare Venezia 3 (Milje), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba — od 19.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungoma-re Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
ARISTON - 21.00 Lettera a Breznev,
dram., VB 1985; r. Chris Bernard; i. Alexandra Pigg, Peter Firth.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -
21.15	I vlcinl di časa, kom., ZDA 1981, 94'; r. John G. Avildsen; i. John Belus-hi, Dan Aykroyd.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Chi e se-polto in guella časa?, r. Stephen C. Miner, □ □ .
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Passaggio per il paradiso, dram./fant., ZDA 1985; r. Cary Medoway; i. Lewis Smith, Jane Kaczmsarek.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla fine, r. Andrey Koncha-lovsky; i. John Voight, Erik Robert.
EDEN - 15.30, 22.00 Women hand ani-mals in Le prestazioni di Vanessa, porn., □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Polterge-ist II - The Other Šide, fant., ZDA 1986, 91'; r. Brian Gibson; i. Craig T. Nelson, Jobeth VVilliams, □
CAPITOL - 16,00, 22.00 II mio nome e Remo VVilliams, pust., ZDA 1985; r. Guy Hamilton; i. F. Ward, J. Grey.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita.
EXCELSIOR II - 16.45, 22.00 Ma guarda un po’ sti americani!, kom., ZDA 1985, 95’; r. Amy Heckerling; i. Chevy Chase, Dana Hill.
FENICE - 17.30, 22.15 Desiderando Giu-lia, i. Serena Grandi, □ □
MIGNON - 16.30, 22.00 Dressage, i. V. Catanzaro, S. Novak, er., □ □
ALCIONE - 16.00, 22.00 VVitness - il tes-timone, pust., ZDA 1985; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, K. McGillis.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Tutto qu-ello che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chie-dere, r. Woody Allen;
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basin-ger
RADIO - 15.30, 21.30 Sofocation, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi planince, športnike in prijatelje na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKE ŽRTVE 86, ki bo v Bazovici jutri, 7. septembra. Zbirališče ob 10.30 pred vaškim spomenikom padlim v NOB.
Zveza vojnih invalidov obvešča, da se je preselila v NOVE PROSTORE V UL. CICERONE 8/b (Kmečka zveza, Patronat INAC). Nova telefonska številka je 631084.
Slovenski dijaški dom "S. Kosovel" v Trstu (Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 — tel. 040/573141) sporoča, da je v teku VPIS ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO. Domska pisarna je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12.30 in od 16. do 18. ure.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints prirejata TEČAJE GRAFIKE za novo sezono 86/87 s pričetkom 29. septembra. Za informacije telefonirati na št. 631989 ali 200085 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 19. ure.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints vabita v petek, 12. t. m., ob 18.30 v Nabrežino na OTVORITEV IN PREDSTAVITEV NOVE DELOVNE SEZONE 86/87.
Obveščamo 50-letnike občine Dolina in vse, ki so se vpisali za skupno praznovanje, da je zbirališče jutri, 7. t. m., ob
7.30	pred občinsko telovadnico.
Ženski pevski zbor Ivan Grbec - Skedenj obvešča svoje pevke, da bo naslednja vaja v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124, in vabi k sodelovanju vsa dekleta in žene, ki imajo veselje do zborovskega petja.
Moški pevski zbor Rdeča zvezda obvešča pevce, da bo prva vaja v torek, 9. septembra, ob 20.30. Vabljeni novi pevci!
Mešani pevski zbor I. Gruden iz Nabrežine obvešča svoje pevce, da bo prva vaja v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni novi pevci in pevke.
Ženski in moški pevski zbor Tabor -
Opčine obvešča svoje pevke in pevce, da bo prva letna vaja v ponedeljek, 8. t. m., ob 19.30 za ženske, ob 20.30 za moške in vabita nove pevke in pevce.
Zadnja vest — Po uradnih virih pri Čukovih so zdaj v štirih. MATEVŽU voščimo vso srečo, veselja, smeha polno vrečo.
Kolegi redakcije Primorskega dnevnika in agencija Alpe Adria
Borut se veseli rojstva bratranca MATEVŽA
in mu želi obilo sreče v življenju.
NORMA in ADRIJANO
se danes bosta poročila in si debelo vrv okoT vratu zavila.
Da ne bi ju le ta preveč dušila,
da bi se zakona veselila,
da bi jima vedno srečna ura bila:
vse to so dekliška iskrena voščila
NORMA MAGANJA in ADRIJAN SOSIČ stopila sta na skupno življenjsko pot. Obilo sreče, veselja in zdravih »ue« »ue« vama želijo predsedstvo in kolegi
Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Danes si obljubita zvestobo MAURIZIO KOŠUTA in ROSSANA
Vso srečo jima želi
Godba na pihala Vesna Križ
Darujte v sklad
Mitje Čuka
IŠČEM MAJHNO stanovanje ali mansardo v okolici Barkovelj, Grete ali v mestu. Klicati ob urah kosila na št. 040/574511.
PRODAM na Opčinah v Ul. Fiordaliso št. 4 hišo z 72 kv. m in vrtom. Ogled 5. in 6. septembra od 11. do 20. ure. Takojšnje plačilo.
SE ŽELITE UČITI FRANCOŠČINE?
Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 040/566256.
GRADBENI ODPUST (condono edilizio) — kdor bi rad izkoristil zadnji rok (30. 9. 1986) se lahko za vse možne informacije obrne na tel. št. 040/213723 v uradnih urah.
PRODAM hišo v Boljuncu: 3 sobe, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, klet in dvorišče. Tel. 228390.
PRODAM 500 kg koruze. Telefonirati ob
20.	uri na št. 231901.
IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z opravljenim vojaškim rokom, dobrim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
PRODAM prenovljeno stanovanje v Ul. Frausin, 64 kv. m, v 4. nadstropju, tel. 228390.
PRODAM moto guzzi 350 v dobrem stanju. Tel. 224407.
PRODAM 4-osebni šotor, češke znamke, rabljen samo 20 dni. Tel. 227342.
PRODAM po ugodni ceni izvenkrmni motor, 25 k. m., znamke Carpiti, komaj pregledan. Tel. 227342.
17-LETNI FANT išče zaposlitev kot mehanik, avtoklepar ali kakršnokoli drugo delo. Telefonirati ob uri kosila na št. 040/200743.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom.
PRODAM kompletno opremo za kopalnico: sanitarije, armature in ploščice ter gorilnik Riello na nafto, po manj kot polovični ceni. Tel. 211178.
PRODAM mladiče pasme angleški set-ter, odličnih staršev, oče šampion Jugoslavije. ULČAR JANEZ, Cankarjeva 34, 61240 KAMNIK.
PRODAM suzuki 750 EF, letnik '85, športno opremljen, nove gume, poskušnja, 7.000.000 možnost dogovora. Tel. 227112.
Mali polletni »obračun«: nova storitev CRT
V teh dneh bančni zavod CRT pošilja svojim privatnim strankam polletni »obračun«. »Obračun« je skupni kjigovodski prikaz vseh opravljenih operacij od januarja do junija. Je pregleden in enostaven za preverjanje. To je popolnoma nova storitev, ki se priključuje k že tradicionalnim storitvam, ki jih CRT nudi svojim imetnikom tekočih računov.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
banka, ki ti nudi več
mi in prizadeti otroci
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Porast čustvenih in vedenjskih motenj
Po vsem, kar sva doslej z dr. Viljemom Ščuko, pedopsihiatrom iz novogoriške ambulante za motnje v razvoju govorila, je bilo jasno, da dajejo veliko pozornost vedenjskim motnjam otrok.
»Zadnja leta dajemo res veliko važnost razreševanju otrokovih čustvenih in vedenjskih motenj. Iz specifičnih težav smo prešli bolj na to, zato ker so čustvene in vedenjske motnje v porastu, pa tudi zato, ker nas ti otroci vse bolj iščejo. Značilno je, da se goriške klape, ne rečem vedenjsko problematičnih otrok, ampak drugačnih, zbirajo prav pod našimi okni. Zdi se, da se tu okoli čutijo varne. To so fantje in dekleta od 15 do 17 let, tu se zbirajo, klepetajo in me vedno počakajo, da
okramljamo, ko pridem iz ambulante.
e nikoli niso ničesar tu razbili ali poškodovali.«
»Torej se pri vašem delu manj ukvarjate z duševno manj razvitimi?«
»V bistvu se naše delo z duševno manj razvitimi konča, ko smo takega otroka vključili v posebni zavod. Seveda to ne pomeni, da bi mu ne sledili, če bi se pokazala potreba. Mi smo tudi člani komisije za razvrščanje, pri kateri se določa vstop nekega otroka v posebno šolo.«
»Poleg strokovnjakov v vaši ambulanti ima torej še vsaka šola svoje strokovnjake. Kako se usklajuje vzajemno delo?«
»En dan v tednu, pri nas je to petek, ne sprejemamo pacientov, pač pa imamo zunanje timske konference. Imamo sestanke našega tima, o katerih sem govoril, enkrat na mesec konferenco s supervizorjem, ostale ure pa posvetimo sestankom s svetovalnimi delavci raznih šol. Vsak petek je na vrsti druga šola. Ko se nabere dovolj primerov z vseh šol, pridejo razredni učitelj in ostali svetovalni delavci in se skupaj pogovorimo o odklonih, ki smo jih opazili pri otroku.«
»Torej je svetovalni delavec na šoli za to, da se učitelj neposredno obrne nanj, ko opazi odklone pri učencu, kasneje pa ta otrok pride v vašo širšo obravnavo...«
»Na nekem seminarju v Ljubljani sem to shemo našega delovanja prikazal v obliki krogov: eni predstavljajo
vrtce in šole, drugi, drugače obarvani, otroške dispanzerje ali regionalno pe-dopsihiatrijo za kraje, ki so manjši, in kliniko. Čimveč teh krogov se prekriva, tem boljša je lahko služba, ki jo nudimo, ker probleme razčiščujemo skupaj z vsemi soudeleženimi elementi. Pri nas se službe zaradi koncentracije strokovnjakov v naši ambulanti pozitivno odvijajo, kar ne znamo pa moramo reševati v Ljubljani. Idealno bi bilo, da bi vsi soudeleženci v tem procesu tako tesno sodelovali, da bi se, če bi jih označili s krogi, vzajemno delno prekrivali, zbrani okrog centralnega kroga klinike, pri katerem bi tudi bili soudeleženi brez nepotrebnih razdalj in razpršenosti.«
»Kako se to praktično odvija?«
»Vzemimo otroka, ki trpi zaradi enureze - nočnega mokrenja. Pri organizaciji teh služb, kakršne smo bili navajeni doslej, dobi potem, ko je bil njegov problem obdelan v prvi fazi, napotnico za zdravstveni dom, kjer mu bodo opravili pregled urina, nato se bo pa moral vrniti na izhodišče. Pri nas pa, glede na to, da sem zdravnik, take preglede opravljam sam in otroku ni treba delati nepotrebnih poti in izgubljati časa.«
»Idealno bi bilo, ko bi bile svetovalne službe na šoli, šole same in vrtci povezani z regionalno pedopsihiatrijo z možnostmi vseh kombinacij do klinike.«
»Kako da ne pride do tega?«
»Pedopsihiatrija je mlada stroka, ki se v Sloveniji uveljavlja šele malo let. Prvi center za pedopsihiatrijo so namreč ustanovili pred približno 20 leti v Ljubljani pri psihiatrični kliniki. Nato so sledile Vzgojna svetovalnica v Ljubljani, mariborski center, kranjski center, naš novogoriški, koprski. Čeprav sedaj še vsak malo po svoje eksperimentiramo, je v načrtu, da v približno petih letih dosežemo enotni koncept z dovoljenjem in pod okriljem klinike, ki nam daje spodbude. Tako naj bi bila Slovenija enakomerno strokovno organizirana. Seveda manjka za to še strokovnjakov.«
»Osrednja figura je pri tem delu pedopsihiater?«
»To naj bi ne bil le pedopsihiater ampak še pediater in če je to večja
ustanova, naj bi bil poleg pedopsihiat-ra, ki bi deloval kot psihiater še pediater. V vsaki pedopsihiatriji mora biti tudi pediatrična služba. Ljubljanska, mariborska in goriška to že imajo...«
»Ali so vaše usluge omejene le za določene paciente?«
»Naša služba je za predšolske otroke, šoloobvezne in tudi srednješolske otroke. Še celo študentje prihajajo k nam, čeprav so že odrasli in bi se lahko obrnili na psihiatra. Verjetno zato, ker so še na meji socialne odvisnosti.«
»Torej ni normativa za starost vaših pacientov?«
»Psihomentalni razvoj človeka se zelo različno zaključi, zato ne postavljamo ostrih mej. Včasih ko pride otrok z motnjo, kot je grizenje nohtov, nočna mora opazimo, da moramo delati terapijo s starši, ker so ti še nezrele osebnosti. Tako se lotimo psihoterapije družine in staršev. Zato je težko reči, kje je zgornja starostna meja za ta razvoj. Prav gotovo se s starostniki ne ukvarjamo, tudi starejšega človeka zaradi njegovih lastnih problemov ne bi sprejeli. Če se pa nanaša na problem njegovega otroka, ali vzgoje nekega mladostnika v družini, potem sprejmemo tudi njega.«
»Kaj pa po kvantiteti?«
»Kvantitativno je normativ za pediatre, psihologe, defektologe, vsaj eno uro na otroka. Včasih je tudi poldrugo uro, če gre za družinsko terapijo.«
»Torej lahko obravnavate le malo primerov na dan.«
»Seveda. Poleg tega se le redkokdaj zgodi, da je posvetovanje le enkratno. Največkrat gre pri teh terapijah za pet do deset seans.«
»AH je to delo za potrebe občin, ki jih pokrivate, zadostno?«
»Normativ, ki ga daje zdravstvena organizacija Slovenije je za tako območje, kjer imamo 30.000 otrok od 0 do 18 let, en specialist pedopsihiater, dva psihologa, dva defektologa trije logopedi en fizioterapevt ter dve višji sestri. Nam torej manjka še pol kadra.«
»Bo to zapolnjeno?«
»Zaposlovanje v zdravstvu je zaradi finančnih razmer zelo omejeno.«
(se nadaljuje)
STRADA SBARRATA - Dead End - Ulica, 1937.
Režija: VVilliam Wyier. Igrajo: Humphrey Bogart, Joel Mc Crea, Sylvia Sid-ney, Wendi Barrie. RETE 4, danes ob 15.45.
V času pred drugo svetovno vojno se je uveljavil gangsterski film na socialno tematiko. Dead End govori o Martinu, znanem gangsterju, ki se vrne v rojstno ulico, da bi po dolgem času zopet srečal mater in nekdanjo ljubljenko. Arhitektura ulice jasno kaže na družbene razlike v velemestu: na eni strani so razkošne palače, prav nasproti pa revne hiše ali celo barake. Tu se zbirajo tolpe brezposelnih, potencialnih novih zločincev. Razplet filma pokaže poraz gangsterja, ki ga mati odkloni; bivše dekle pa je postalo prostitutka.
IL PORNOGRAFO - Inserts - Detajli, 1975.
Režija: John Byrom. Igrajo: Richard Dreyfuss, Stephen Davies, Veronica Cart-Wright, Bob Hoskins. EURO TV, nocoj ob 23.30.
Italijanski "prevod" naslova filma dvoumno namiguje na opolzko prikazovanje, vendar je izbira takšnega naslova le dvomljiva komercialna izbira, ki potvarja režiserjevo aluzijo. Film prikazuje "detajle" obrobne hollywoodske scene v letih '30. Propadli režiser se preživlja z risanjem pornografskih stripov. Srečuje se z natakaricami, igralkami v seksi filmih. Kreativno impotenten protagonist oriše svojo padajočo krivuljo v vseh fazah: od filmskega neuspeha - polomije - do pijančevanja in končnega poraza kot človek. Film je ostra analiza negativne plati velike mašinerije filmske industrije in njenih izobčencev. V psihološki drami odlično in prepričljivo igra vlogo protagonista Richard Dreyfuss.
TUTTE LE SERE ALLE NOVE - Our Mother's House - Hiša naše matere, 1968.
Režija: Jack Clayton. Igrajo: Dirk Bogarde, John Gugolka, Margareth Bro-oks, Louis Sheldon VVilliams, Mark Lester. RAI 1, nocoj ob 23.50.
Vsak večer ob devetih se zberejo bratje Hook, da bi se pogovarjali z bolno materjo. Mati je sicer že umrla, vendar so jo bratje pokopali na dvorišču in to dejstvo skrivajo pred drugimi, da bi jih ne poslali v sirotišnico. Nekega dne se pojavi moški, ki trdi, da je njihov oče. Razuzdani bradač je razumel stisko otrok in bi se okoristil, če bi ga otroci ne ubili. Povprečen angleški film je zgrajen predvsem za mednarodno filmsko tržišče; režiser postavlja v ospredje predvsem dobro igro Dirka Bogarda, medtem ko slabo oriše težavno situacijo otrok.
OČE NA SLUŽBENI POTI
Režija: Emir Kusturica. Igrajo: Moreno Debartoli, Mirjana Karanovič, Miki Manojlovič, Pavle Vujišič, Mustafa Nadarevič, Mira Furlan in drugi. TV LJUBLJANA, v nedeljo, 7. septembra, ob 20.00.
Lanski Canneski nagrajenec Emir Kusturica je ob istoimenskem filmu posnel tudi televizijsko nadaljevanko, ki jo predvaja ljubljanska televizija od jutri dalje. Film, ki so ga predvajali tudi v naši deželi in o katerem je bilo veliko že napisanega, je morda največji kulturno-ekonomski uspeh povojne jugoslovanske kinematografije. V televizijski nadaljevanki je filmska zgodba obogatena z novimi prizori. Zanimivo bo primerjati razliko med dvema medijskima pristopoma Emira Kusturice in ugotavljati učinkovitost razvlečene ekranizacije izvirnega scenarija sarajevskega pisatelja Abdulaha Sidrana.
NODO ALLA GOLA (COCKTAIL PER UN GADA VERE) - Rope - Vrv, 1948.
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: James Stewart, John Dali, Douglas Dick, Joan Chandler. RAI 1, V ponedeljek, 8. septembra, ob 20.30.
Vrv, delo angleškega mojstra je tvegan poskus filma v enem samem posnetku. Mlada newjorška intelektualca z vrvjo zadavita prijatelja in truplo skrijeta v skrinjo v dnevni sobi. Kmalu prispejo gostje, povabljeni na priložnostno večerjo. Med klepetom se sprašujejo o vzrokih odsotnosti umorjenega študenta, ki jih pa brezhibno in natančno ugotovi profesor (James Stewart). Film je enkraten filmski poskus, saj je realiziran v desetminutnih posnetkih (kolikor je bila takrat .največja dolžina filma v kameri), preskoki sami pa skušajo vzbuditi učinek kon-tinuiranosti. Postopoma vedno bolj omejeni premiki igralcev in sam razplet zgodbe ustvarijo občutek utesnjenosti (in klavstrofobije), medtem ko so preskoki tako realizirani, kot da bi gledali en sam dolg in nepretrgan filmski posnetek! •
I

lil
€ RAI 1	^
10.00	Nadaljevanka: II commisšario de Vincenzi
11.05	Risanka: Kwicky koala show
11.30	TV film: La diva
13.30	Dnevnik
13.45	Film: La spia che vide il suo ca-davere (ZDA, akcijski, 1972, r. L. Johnson)
15.20	Dok.: Il mondo che scompare
16.15	Risanka: Pac man
16.50	Speciale de "Il sabato dello zec-chino"
17.40	Izžrebanje loterije
17.45	Verska oddaja
17.55	Prossimamente
18.20	Trent anni della nostra storia
18.40	Dok.: Lbpera selvaggia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.50	Dnevnik
22.00	Messner-Makalu sfida invernale
23.00	Vegezia: Premio letterario Cam-piello
23.50	Film: Tutte le sere alle nove (V.
B., dram., 1967, r. J. Clayton)
0.30 Dnevnik
0-40 Film: Tutte le sere alle nove (2. del filma)
| # RAI 2_______________________ |
10.00	Programi prihodnjega tedna
10.15	Nanizanka: La panchina sul lun-gomare
12.00	A passo di fuga
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Bella Italia
13.45	Izžrebanje loterije
13.50	Nanizanka: Saranno famosi
14.15	Športna sobota: avtomobilizem
15.30	Film: Una pištola che canta (ZDA, vestern, 1954, r. R. Nazar-ro, i. George Montgomery)
16.40	Športna oddaja: Sabato šport
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Neapelj: Boks Patrizio Oliva -Brian Brunette
22.00	Dnevnik
22.10 Colorado Springs: Kolesarstvo
23.15	Film: Love story (ZDA, dram., 1970, r. A. Hill)
0.05 Dnevnik
0.15 Love story - 2. del filma
1.15	Športna oddaja
RAI 3
10.00	Natečaj mladih glasbenikov: Viva i giovani
12.00	Programi naslednjega tedna: Prossimamente
12.15	Glasbena oddaja: A luce rock -U.S. Festival Ali Starš
13.50	Glasbena oddaja: Big - Sergio Endrigo
14.50	Nadaljevanka: Il marchese di Roccaverdina (3. del)
15.50	Glasbena oddaja: Dadaumpa
17.05	Film: Ouartetto pazzo (dram., It.
1944; r. Guido Šalvini; i. Anna Magnani, Rina Morelli, Gino Cervi)
18.15	Velike razstave: Sironi v Milanu
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.25 Informativna oddaja: Archivio dellarte
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30	Benetke: XLII. Filmski festival
21.30	Dnevnik
21.55	Opera: Il tabarro (glasba: G. Puccini)
jfcp RTV Ljubljana_______________
8.05	Otroška matineja. Greste z nami v živalski vrt?
8.20	Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu
8.33 J. Ribičič: Miškolin pestuje
8.45	Čirule Čarule: Čarobni šopek
8.50	Pesmi in zgodbe za vas: Ezop -Tri basni
9.05	Jesenska serenada
9.40	Dokumentarna serija: Afrika: drugačni a enakovredni (1. del)
10.40	in 15.15 Poročila
15.20	Ljubljana: Balkanske atletske igre
18.40	Risanka
19.00	Danes: Še nekaj zase!
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Morska deklica z ladje Mississipi
22.00	Dnevnik
22.15	Melodije morja in sonca
j (fP) TV Koper
17.00	Nanizanka: Bellamy
18.00	Nadaljevanka: Tra l amore e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Nanizanka: Avventure in alto mare
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Start - Muoversi come e perche
20.30	Violina Salvatora Accarda
21.35 TVD - Vsedanes
22.45	Koncert Iva Pogorelica
22.50	Nanizanki: Il brivido delFimpre-visto, 23.30 Lucy
jfP CANALE 5
8.30	Nanizanki: Una fa-miglia americana, 9.30 Mary Ty ler Moore
10.00	Film: Il capitano soffre il mare (dram., 1958, r.
C.	Frend, i. A. Guinness)
U-30 Nanizanke:	Aliče,
12.00	Dalle nove alle cingue, 12.30 Lou Grant
13.30	Film: Pugni, pupe e marinai (kom., 1962, r.
D.	D'Anza, i. Ugo Tognazzi)
15.30	Film: Guardatele, ma non toccatele (kom., 1959, r. M. Mattoli, i. U.
C. Chantal) : Il mio ami-co Ricky, 18.00 L albe-ro delle mele, 18.30
2„ Kojak, 19.30 Love Boat u-30 Zabavnoglasbena oddaja: La corrida, vodi Corrado
'I-IO Nanizanke: Fifty Fifty, 0,10 Sceriffo a New York, 1.40Ironside
. Tognazzi, '■30 Nanizanke

8'30 Nanizar •Brian, £ in.. njamin lai0 Film: Nt fatte ci 1971, r. I
ca Vitti, Enrico Maria Salerno)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45-Otroški spored: Ciao
ciao, vmes risanke Where’s Huddles, VVheelie and the Chopper Bunch, Banana Splits, La valle dei dinosauri
14.15	Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: Strada sbarrata (krim., ZDA 1937, r. W. Wyler,- i. H. Bogart, S. Sidney)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-gue, 19.30 New York NewYork
20.30	Nadaljevanka: State buoni se potete (i. Johnny Dorelli, Phi-lippe Leroy, Iris Pey-nado, Angelo Brandu-ardi), (2. del)
22.10 Šport: Tenis
ITALIA 1_________
8.20	Nanizanki: Sanford & Son, 8.50 Daniel Boone 9.35 Film: L'ultima carova-na (vestern, ZDA 1956, r. D. Daves; i. R. Wid-mark, F. Farr)
11.15	Nanizanke: Sanford & Son, 11.40 Lobo, 12.30
Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker,
14.15	Toma, 15.15 Fan-tasilandia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan il signore della giungla, Il elan di Charlie Chan, Lo specchio magico
17.55	Nanizanka: La fami-glia Addams
18.15	Glasbena oddaja: Musiča č .
19.15	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Nanizanke: A-Team, 21.25 Dimensione Alfa,
22.20	Hardcastle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.15 Glasbena oddaja: Dee-jay television
:	telepadova
13.30	Risanka: Šport Billy
14.00	Športna oddaja: Catch
16.00	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo,
18.30	Uomo Tigre,
19.00	Šport Billy
19.30	Nanizanka: Laredo
20.30	Nadaljevanka: La tal-pa (1. del) — Zapletena zgodba o vohunskem spletkarjenju med angleškimi in ruskimi agenti
22.30	Informativna oddaja: TreLadyTre
23.30	Film: Il pornografo (dram., ZDA 1979, r. J. Byrum; i. R. Dreyfuss, J. Harpen)
1.15	Nanizanka: Brett Ma-verick
^ TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.40	Film: Matrimonio alla francese (kom., Fr., r. D. De La Patelliere; i. J. Gabin, M. Mercier)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Scacco matto
j teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40-10.00 Glasbeni almanah (1. del): Iz sence večnosti; 10.10 Koncert; 11.30-
13.00	Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik (1. del): Poti do branja; 16.00 Beležka: Fi-lipike in jeremijade Ivana Cankarja; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica: Smeh na domačih tleh; 18.40 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturni globus; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kitaristom B. Drobe-žom; 20.00-23.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Simon Jenko: Pesmi; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, -14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost;
11.30	Na prvi strani; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.30- 20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabrijela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Nocoj proglasitev zmagovalcev natečaja Seghizzi v polifoniji
Ljubljanski oktet bo nastopil popoldne med vokalnimi skupinami
Že nocoj bodo proglasili zmagovalce letošnjega pevskega tekmovanja Seghizzi v polifoniji. Proglasitev najboljših in nastop treh prvouvrščenih zborov v dveh sekcijah 1. kategorije (moški oz. ženski in mešani zbori) ter v tretji kategoriji (vokalne skupine) bo v teku večernega programa, ki se bo pričel ob 20.30 v veliki dvorani UGG.
Medtem ko so se tekmovalni nastopi zborov zaključili sinoči, je danes v popoldanskem sporedu predviden na-
stop petih vokalnih skupin. V tej kategoriji je bilo nekaj odpovedi (med drugimi ne bosta nastopila Tržaški in Mariborski oktet). S pričetkom ob 15.30 se bodo zato danes pomerili po vrsti Gruppo Corale Polifonico I Can-tori di Santomio iz kraja Malo pri Vi-cenzi, Ljubljanski oktet, goriški zbor Sanflgnazio, ki ga dirigira Stanislav Jericijo, Coral Femenino de San Justo iz Buenos Airesa v Argentini in Alten-steiger Vokalsextett iz Altensteiga v Zvezni republiki Nemčiji.
Po tekmovanju v polifoniji se bodo zbori pomerili še v izvedbi narodnih in ljudskih pesmi iz folklorne tradicije svojih narodov. Ta del programa, ki bo v dvorano UGG gotovo privabil številne ljubitelje zborovskega petja, bo v celoti jutri. Tekmovalni nastopi bodo dopoldne s pričetkom ob 9. uri in popoldne od 15.30 dalje. Skupno je napovedan nastop 19 zborov. Zvečer ob 20.30 bo proglasitev zmagovalcev ter nastopi treh prvouvrščenih v dveh sekcijah tekmovanja v ljudskih pesmih.
Ob zborovskem tekmovanju se v teh dneh odvijajo tudi obrobne pobude in srečanja. Včeraj dopoldne je bil na gradu sprejem, na katerem je župan Scarano v imenu mesta pozdravil vse sodelujoče na natečaju. Poleg organizatorjev in predstavnikov krajevnih oblasti so se sprejema udeležili člani umetniškega vodstva in mednarodne žirije tekmovanja ter predstavniki oz. spremljevalci vseh zborov.
Pevci bodo imeli priložnost za srečanje danes dopoldne ob 9.30, ko bo v telovadnici v dolini Korna praznik prijateljstva med vsemi nastopajočimi. Za filateliste naj še povemo, da bo danes od 14. ure dalje pri glavnem vhodu telovadnice UGG deloval začasen poštni urad s posebnim žigom ob 25-letnici srečanja Seghizzi.
Sovodenjski krvodajalci vabijo na tradicionalno praznovanje
Jutri dopoldne v Rubijah
Na prireditvenem prostoru v Rubijah, pod gradom, bo jutri vsakoletni praznik članov sovodenj skega društva krvodajalcev, ki bo prihodnje leto slavilo desetletnico delovanja. Poleg članov in organizatorjev se bodo praznovanja udeležili tudi predstavniki občinskih odborov Rdečega križa iz Nove Gorice, Ajdovščine in Škofje Loke ter seveda predstavniki društev krvodajalcev iz sosednjih občin ter dveh Zvez, ki delujeta na Goriškem.
Praznovanje se bo pričelo ob 10. uri, pol ure zatem bo maša na odprtem, ob 11.30 pa bo priložnostni rekreacijski in kulturni spored. Nastopili bodo plesalci kluba Diamante iz Turjaka, predstavniki društva bodo podali obračun dejavnosti ter izročili priznanja najbolj aktivnim krvodajalcem. Tako bodo podelili štiri diplome za desetkratno darovanje krvi ter dve bronasti kolajni za dvajsetkratno darovanje. Diplome bodo podelili Marinu Devetaku, Dariu Grillu, Adrianu Maliču in Giuseppu Francescottu, bronasti kolajni pa Slavku Floreninu in Gabrijelu Devetaku.
Sledila bo izmenjava pozdravov in družabnost, med katero bo tudi dovolj priložnosti za izmenjavo izkušenj o delovanju na tem humanitarnem področju ter'o prizadevanjih za pridobivanje novih, zlasti mlajših članov.
Prihodnje leto bo poteklo deset let, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Okroglo obletnico nameravajo primerno obeležiti kar se da delovno, s poživitvijo in popestritvijo dejavnosti in pridobivanjem novih članov.
Mladinski seminar MO SKGZ v Tolminu
Skupina goriških mladincev, članov mladinskih krožkov in odsekov kulturnih društev je včeraj odpotovala v Tolmin, kjer se bodo skupaj s tržaškimi tovariši udeležili tridnevnega seminarja, ki ga prireja mladinski odbor SKGZ. Seminar se odvija v domu učencev S. Markovič v Tolminu.
Že včeraj so imeli na dnevnem redu prvo seminarsko srečanje. Danes dopoldne bodo pri okrogli mizi razpravljali o mladinski organizaciji, popoldanski čas pa bo namenjen družabnosti in športnim srečanjem. Jutrišnji program obsega dopoldne drugo okroglo mizo in zaključke razprave, po kosilu pa je predviden povratek proti domu.
Iščemo raznašalca za Sovod-nje. Zainteresirani naj telefonirajo v dopoldanskih urah na št. 83382.
Za obnovo skupščine KZE Do včeraj le tri liste
Danes zadnji rok za kandidature
Čez tri tedne, točneje 26. septembra, bodo volitve v medobčinsko skupščino Krajevne zdravstvene enote, danes pa poteče rok za predložitev kandidatnih list. Za razliko od političnih in upravnih volitev tokrat ni bilo običajne naglice, oziroma pravega tekmovanja, kdo bo prvi predložil kandidatno listo.
GLASBENA MATICA GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE je v teku do 12. septembra. Vpisovanje je vsak delavnik v Ul. Croce 3 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Sovodnjah bo 8. septembra od 17. do 19. ure v Kulturnem domu, v Štandrežu 9. sept. od 15. do 17. ure v Domu A. Budala in v Doberdobu, na sedežu KD Jezero, 11. sept. od 16. do 18. ure.
Res je, da bodo volitve indirektne, saj bodo člane skupščine volili samo občinski svetovalci petindvajsetih občin na Goriškem, res pa je tudi, da je bil razpis volitev v Uradnem listu dežele objavljen tik pred nastopom kolektivnih dopustov in zato so se priprave na volitve in evidentiranje kandidatov začele z veliko zamudo. Pri volilnem uradu na goriški občini so do včeraj predložili le tri liste, večina strank se bo tako, s potrebno dokumentacijo, predstavila šele danes dopoldne, tik pred zapadlostjo roka. Kot prvi so svojo listo predložili predstavniki zelenih. Na listi so imena treh svetovalcev. Tri imena so tudi na listi, ki so jo vložili predstavniki MSI, medtem ko je na listi PSI petdeset imen. Danes predpoldne bodo svoje liste predstavili še komunisti, krščanska demokracija, Slovenska skupnost, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Na listi KPI bo menda trideset kandidatov, tri kandidate pa bodo menda predstavili liberalci.
Zaključujejo se popravni izpiti
Na učiteljišču vsi izdelali danes objava izidov na liceju
Danes se na vseh višjih srednjih šolah zaključijo popravni izpiti. Ponekod bodo danes dopoldne na vrsti še zadnji kandidati pri ustnem izpraševanju, nato pa se bodo sestali profesorski zbori in še danes, ali najkasneje v ponedeljek objavili izide. Na nekaterih šolah, kjer je popravljalo manj dijakov, so se izpiti že zaključili v prejšnjih dneh in so včeraj že bili znani izidi.
Med slovenskimi zavodi je to primer učiteljišča Simon Gregorčič, kjer je popravljalo 9 dijakov. Vsi so izdelali. V prvem razredu so to Neva Ferletič, Sara Ferletti, Suzana Frandolič, Ingrid Nanut, Barbara Piccolo in Arianna Stasi, v drugem Manuela Maraž in Nataša Mužič, v tretjem pa Emanuel Ferfoglia. V tretji razred je bila pripuščena Jožica Simčič, ki je uspešno opravila vstopni izpit.
Na gimnaziji liceju Primož Trubar so se izpiti tudi že zaključili. Včeraj je bila ocenjevalna seja profesorskega zbora, ki pa bo izide objavil šele danes dopoldne.
Na dveh trgovskih šolah bodo danes na vrsti še zadnji kandidati pri izpraševanju, tako da bodo izide objavili šele v ponedeljek. Na šoli Ivan Cankar bo ocenjevalna seja v ponedeljek zjutraj, objavo izidov pa napovedujejo ob 11. uri. Na šoli Žiga Zois se bodo profesorji sestali že danes, izidi pa bi morali biti razobešeni v ponedeljek zjutraj. Prav tako v ponedeljek bodo znani tudi končni uspehi dijakov slovenske sekcije na industrijskem zavodu Galilei. Zanje so se izpiti zaključili že v četrtek, za izide pa bodo, kot vsi drugi dijaki na šoli, izvedeli v ponedeljek dopoldne.
Danes ob polnoči
Obnovitev prometa na železnici
O polnoči bodo obnovili promet po železnici na odseku med Gorico in Redipuglio, ki je bil prekinjen od 18. avgusta. Izvajalci del so namreč v predvidenem roku uspeli opraviti obsežna zemeljska dela pri Zagraju, zaradi katerih je bila prekinitev prometa po železnici tudi nujna. Tri tedne so na odseku delali dan in noč ter tudi ob praznikih. V tem času so odkopali okrog 20 tisoč kubičnih metrov skale, zgradili, oziroma zvišali nekaj nasipov, dostopne poti itd. Glavna dela so izvajali na dveh predorih, ki sta predstavljala ozko grlo za predvideno namestitev drugega tira. V predoru v smeri Redipuglie so odstranili obok, tako da bo odslej železnica potekala v globokem useku. Predor v smeri Gorice pa so ustrezno poglobili in temu primerno znižali tudi železniško progo na daljšem odseku. Nad predorom so v prejšnjih desetletjih zgradili nekaj hiš in bi njihovo rušenje, oziroma odstra-
njevanje prav gotovo zahtevalo precejšnji dodatni strošek in po vsej verjetnosti tudi zamude pri izvedbi del. Zato so se odločili za poglobitev predora.
Omeniti velja sicer, da so izvajalci -večino del je opravilo podjetje Pozzo-bon iz Belluna - imeli srečo z vremenom in da so zaradi zares neprimernih vremenskih razmer izgubili le kakih 16 delovnih ur, kar pa jim je uspelo nadoknaditi.
Dela za posodobitev železnice in namestitev dvojnega tira s tem še niso zaključena, ampak bodo na progi delali še nekaj mesecev, vendar ta dela ne bodo bistveno ovirala prometa.
Diapozitivi o gobah
Goriško mikološko društvo prireja v ponedeljek predavanje s predvajanjem diapozitivov o svetu gob. Ker
društvo ne razpolaga z lastnim sedežem bo predavanje v dvorani župnišča na Placuti (Trg Tommaseo 12). Vstop je prost, začetek ob 21. uri.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča udeležence izleta v San Marino, 9. septembra, da bosta avtobusa odpeljala po sledečem razporedu: prvi avtobus ob 4.30 s Travnika mimo gostilne Primožič, v Podgoro in Štandrež, drugi avtobus ob 4.30 izpred cerkve v Sovodnjah.
Društvo nadalje obvešča prijavljence za piknik v nedeljo, 7. septembra, da družabnosti, zaradi tehničnih ovir, ne bo.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Hannah e le sue sorelle«. Woody Allen.
CORSO 18.00 - 22.00 »Tre uomini e una culla«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Claire lingua viva«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 19.00 - 22.00 »La mia Afri-ca«.
COMUNALE 21.00 »Azzurro 86« varietejska predstava s Corradom Paoli-jem.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Ženska v rdečem«, 22.00 »Šampioni postelje«.
DESKLE 19.30 »Rocky III.«
Umrl je
Ernesto Fornasari
Pogreb bo danes, 6. septembra, ob 9.30 iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Štandrež.
ŽENA
Gorica, 6. sept. 1986
V mesecu avgustu
Rekorden promet na meji
V mesecu avgustu so skozi goriške mejne prehode zabeležili rekorden promet, saj so se približali številki 800 tisoč potnikov. V obe smeri je šlo čez mejo 784 tisoč 466 oseb, kar je približno 50 tisoč več kot julija, ko so že bili vidni vplivi turističnih tokov.
Promet s potnimi listi se je avgusta nekoliko povečal, predvsem kar zadeva italijanske državljane: teh je bilo skoraj 147 tisoč (40 tisoč več kot julija). Nekoliko manj (116 tisoč) je bilo prehodov tujih državljanov s potnim listom.
Povečal se je tudi skupni obseg maloobmejnega prometa, ki je po več mesecih presegel pol milijona prehodov. Tudi v tem primeru izstopa povečanje števila prehodov s strani italijanskih upravičencev, ki jih je bilo 323 tisoč, 52 tisoč več kot julija. Po drugi strani je bil med jugoslovanskimi upravičenci opazen določen padec (197
tisoč prehodov, 14 tisoč manj kot julija), ki ga gre pripisati tudi zaprtju trgovin v Italiji zaradi dopustov.
Predavanje v Vidmu
Arheološko najdišče na Mostu na Soči
Na pobudo videmske občinske uprave ter vodstva mestnih muzejev ter v sodelovanju z društvom ljubiteljev muzejev in umetnosti, bo v torek, 9. t. m., v prostorih Galerije sodobne umetnosti (Ul. Ampezzo 2) v Vidmu, predavanje o prazgodovinski naselbini na Mostu na Soči. Predaval bo dr. Drago Svoljšak iz Goriškega muzeja, ki bo predvajal tudi diapozitive. Predavanje je napovedano za 18. uro.
V nedeljo, 14. t. m. pa je predviden voden obisk najdišča na Mostu.
To je bilo oddaljeno uro in pol letenja. Zaradi slabega vremena smo v St. Felicienu morali počakati še en dan.
Končno smo v torek, 24. junija, vzleteli proti naši reki. Bilo je oblačno jutro in kazalo je na dež. Z letala je bila reka videti še precej hitra. To je odgovarjalo tudi informacijam iz kanuističnih kart, na katerih je reka označena kot težka. Oznake na kartah pa so bile popolne le do kraja, kjer tok reke prekine 30-metrski padec. Navadno se kanadski kanuisti spuščajo le po tem odseku, medtem ko smo šli mi še kakih 100 kilometrov više, torej na začetni del, kjer se moraš ravnati le po lastnih izkušnjah, da lahko oceniš težavnost. Letalo nas je pustilo ob spodnji obali jezera. Kmalu je izginilo brnenje in ostali smo sami. Nastala je velika tišina, bilo je brezvetrje in zavedali smo se, da
odtega trenutka dalje ne smemo zgrešiti. Če bi se kdo prevrnil, če bi izgubili kanu ali če bi se komu od nas kaj pripetilo, bi nam ne prišla pomoč od nikoder. To je seveda občutek, ki te popade ob začetku vsakega težjega potovanja, ki pa izgine, ko se resnično spoprimeš s težavami.
Jezero, na obali katerega smo začeli postavljati tabor, je bilo obdano z neizmernimi smrekovimi gozdovi, mrtvimi vodnimi rokavi ter gosto zaraščenimi otočki. Odtod so se pred dvesto leti spuščali s kanujem traperji, lovci na kožuhe. Kjer so na reki kake težkje brzice, kot smo lahko ugotovili v naslednjih dneh, je ob bregu še komaj vidna steza, po kateri so nekoč ti samotarski lovci nosili kožuhe na ramenih. Tveganje plovbe po brzicah je bilo zanje preveliko: v 5 minutah bi spust po brzicah utegnil povzročiti velikansko izgubo celoletnega truda. Zato so raje bili previdni in med hitrejšo a nevarno ter daljšo in napornejšo izbirali skoraj vedno slednjo varianto.
Beseda "trapper" je v žargonu prvotno označevala »človeka, ki brcne prenatrpan kanu z brega v tok, proti pustolovščini«. Ta beseda izraža vso osebnost teh skoraj izumrlih lovcev, ki so ljubili svobodo, prostrane gozdove, jezera in samoto. To, da človek brcne kanu v tok, je bil za te lovce nekak obred, saj je zanje ta gib pomenil odrezati vsako vez s civilizacijo in svetom, ki so ga imenovali
"measured" (preračunljivi svet). Življenje po divjih rekah in gozdovih jim je dajalo neizmeren občutek svobode in neodvisnosti v svetu, kjer so poldnevniki in vzporedniki edini zakon.
Ko sva z Maurom tisti večer nabirala drva v gozdu, sva na mali vzpetinici po naključju odkrila grob. Bil je postavljen na taki točki, da si imel razgled po celem jezeru, tja do višjih hribov. Grob je bil zelo skromen: le križ in pod križem losovo rogovje. Ker je los simbol traperjev, sva sklepala, da tu morda počiva kateri od teh lovcev, ki je na tej razgledni točki dobil to, kar si želijo traperji: počitek v neskončni samoti.
Tisti večer ob ognju smo se vsi štirje pogovarjali o reki in preizkušnjah, ki so nas čakale. Sklenili smo, da bomo storili - ne iz vraževerja, ampak iz spoštovanja - t°’ kar narekuje popotnikom indijanska vera plemena Mistas-sini, po katerem se je poimenovala tudi sama reka. Bog dobrega in slabega vremena, ki po tradiciji prebiva v reki zahteva od vsakega popotnika darilo, da mu bo naklonjen za čas njegove plovbe. Tako smo iztesali majhno pipo, k1 smo [o tudi prižgali in jo nato vrgli v jezero.
Ze v Evropi smo govorili, da se bomo skušali potopu1 v duh nekdanjih raziskovalcev in prebivalcev teh kraje'' in tako smo tudi storili.
Danjel Jarc je bil asistent scenografa pri filmu Poletje v školjki
Delo pri filmu vir zadoščenj in človeških izkušenj
Pred nekaj tedni smo na kulturni strani naše,-ga dnevnika priobčili vest, da je slovenski mladinski film Poletje v školjki, režiserja Tuga Štiglica, na mednarodnem filmskem festivalu v kraju Giffoni Valle Piane osvojil prestižno prvo nagrado "Grifone d argento". Se novejša je vest, da je film v francoskem Saint Maloju prejel nagrado predsednika republike, ki jo podeljuje otroška žirija. Nagradi pomenita za film še posebno priznanje, saj so v obeh primerih sestavljali žirijo sami mladi gledalci, taki, kakršnim je mladinski film namenjen.
Pri snemanju filma, ki je povzet po mladinski povesti Vitana Mala Ime mi je Tomaž, je sodeloval tudi Danjel Jarc iz Gorice, študent arhitekture na univerzi v Benetkah in član goriškega Ki-noateljeja. Srečali smo ga v prejšnjih dneh, ko se je pripravljal na odhod na raziskovalni tabor v Kanalski dolini, na katerem je Kinoatelje sodeloval s snemanjem videokasete.
- Danjel, s katero vlogo si sodeloval pri oblikovanju filma, ki je dosegel tako zavidljiv uspeh?
»Da ne bi bilo nesporazumov, naj povem, da je bilo moje sodelovanje precej obrobno. Bil sem namreč "volunter", kot temu pravijo v filmskem žargonu, to se pravi prostovoljni asistent pri scenografiji. Delo scenografa zadeva, kot znano, predvsem oblikovanje prostora, v katerem se snema film«.
— Bila je to zate prva tovrstna izkušnja. Kako si jo lahko uresničil?
»Mislim, da je bilo odločilnega pomena srečanje z režiserjem Tugom Štiglicem, ko je bil Pred poldrugim letom gost Kinoateljeja v Gorici,
ob predstavitvi njegovega kratkega filma To človeka jezi. V pogovoru sem mu izrazil željo, da bi se lahko pobliže seznanil s scenografskim delom, ki me kot študenta arhitekture tudi poklicno zelo zanima. Štiglic je do te moje želje pokazal največjo odprtost: seznanil me je s scenografom Poletja v školjki, inž. arhitektom Mirkom Lipužičem, ki je tudi izrazil povoljno mnenje o mojem sodelovanju«.
- Kdaj ste pričeli z delom, oz. snemanjem filma?
»Film je bil posnet v približno dveh mesecih lani poleti v Piranu in drugih krajih slovenske istrske obale. Scenograf mora seveda Že pred snemanjem izbirati in oblikovati kraje ter prostore, v katerih se bo šele kasneje snemal film. Jaz sem pristopil pri drugi fazi, ko je bilo predhodno delo že opravljeno. V po dolgih letih obnovljenem studiu Viba filma v Piranu (mimogrede naj povem, da je prav Poletje pripomoglo k ponovnemu odprtju tega studia, kjer sedaj snemajo reklamne in druge krajše filme) smo oblikovali stanovanje protagonista Tomaža, ki je za film še posebno pomembno, saj se skoraj polovica dogajanja odvija v interierm.
V čem je bila konkretno pri tem naloga scenografa?
»Prostor mora biti oblikovan na točno določen način, kot zahtevata scenarij in režiser. Tomaževa starša sta izobražena in premožna, zato je moralo biti stanovanje moderno opremljeno. Istočasno pa je bilo v stari piranski hiši, zaradi česar je bilo vsemu treba dati neki videz starosti: za to je poskrbela ekipa specialistov iz Beog-
rada. Na kratko povedano je torej naloga scenografa ta, da si zamisli in oblikuje nek dvojni prostor, ki je realen, v kolikor sestavljen iz materialnih prvin, in fiktiven, filmski prostor, kakršnega gleda gledalec na platnu«.
— Delo scenografske ekipe pa se gotovo ni omejilo na oblikovanje namišljenega stanovanja v snemalnem ateljeju, kajne?
»Gotovo da ne, saj smo z režiserjem sodelovali tudi pri izbiri in odlikovanju ambienta za snemanje na odprtem. Na solinah v Sečovljah smo na primer preuredili staro solinarsko hišo, kot bi jo otroci, ki v filmu imajo v njej svojo bazo. Morda smo jo v resnici uredili bolje, kot bi jo lahko otroci, toda vseeno tako, da se na platnu zdi okolje otroško.
— Kako ocenjuješ svojo izkušnjo pri snemanju filma?
»Izkušnja je seveda nadvse pozitivna že samo zaradi tega, ker slediš nastajanju filma od začetka do konca, skupaj s celo ekipo doživljaš težave, živčnost pa tudi uspehe in zadoščenja vse do zaključka snemanja. Pa tudi mimo filma je bila to lepa človeška izkušnja, saj sem spoznal svet solin in ribičev, vživel sem se v privlačno piransko človeško okolje. Ob tem pa upam, da mi bo iskušnja lahko koristila tudi na profesionalnem področju«.
— To pomeni, da želiš s filmsko scenografijo nadaljevati?
»Res si to želim in upam, da se mi bo v bodoče še ponudila podobna priložnost. Kot sem že omenil, me v okviru študija arhitekture zanima prav specializacija v scenografiji. Sicer pa delo scenografa ni dosti različno od arhitektovega: v obeh primerih gre za oblikovanje prostora. V arhitektovem primeru je ta prostor realen, za scenografa pa imaginaren. Materiali so zato različni, videz, oz. učinek pa enak«.
MARKO MARINČIČ
Od jutri do 14. t. m. v Gorici
Mednarodni violinski natečaj za nagrado Rodolfo Lipizer
Jutri se bo v Gorici sklenila letoš-nja mednarodna zborovska revija "C.
Seghizzi", istočasno pa se pričenja druga pomembna glasbena priredi-fev, ki je že v prejšnjih letih naletela ha široko mednarodno odmevnost. Od '■ do 14. septembra bo namreč v Gori-C) 5. mednarodni natečaj za mlade violiniste, za nagrado "Rodolfo Lipizer". Prireditev poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike ter Dežele Furlanija Julijska krajina, izvedbo pa so omogočile z denarnimi prispevki razne ustanove, zasebniki in Podjetja. Poleg tekmovalnega dela Prireditve velja opozoriti tudi na rnednarodni simpozij, ki bo v petek, J2. septembra.
.Za letošnje mednarodno tekmovanje se je prijavilo nad petdeset mladih violinistov iz osemnajstih držav. Večina tekmovalcev prihaja iz evropskih držav, vendar so prispele prijave 'udi iz Japonske, Hong—Konga, Peru-lo in ZDA. Iz Jugoslavije se je prijavijo šest violinistov, prav toliko iz Itali-le' najbolj številna pa se napoveduje udeležba Romunov (10). Tekmovanje Se bo odvijalo v treh delih, program
skladb pa je zelo zahteven. V prvem delu je med obveznimi skladbami Študija št. 18 goriškega skladatelja in glasbenega pedagoga Rodolfa Lipi-zerja. V sklepnem delu, kjer bodo nastopili finalisti, bo igral simfonični orkester gledališča iz Varšave, pod vodstvom Macieja Niesiolowskega. V drugem delu tekmovanja bodo violinisti igrali ob klavirski spremljavi Fulvia Madotta, Eve Nemeth, Magdalene Hamza Paka in Silvia Sirsena.
Nastope mladih violinistov bo ocenjevala mednarodna žirija, pod vodstvom Riccarda Malipierija. Člani žirije so Giannino Carpi {Italija), Michael Frischensshlager (Avstrrija), Raymond Gallois (Francija), Andre Marescotti (Švica), Tonko Ninic (Jugoslavija) in Theo Olof (Holandska). Umetniško vodstvo sestavlja skupina znanih glasbenikov.
Uvodni del letošnjega natečaja bo jutri, ob 10.30 v deželnem avditoriju, kjer se bo od ponedeljka dalje, do sobote, odvijal tekmovalni del. Zaključni del s podelitvijo nagrad in priznanj bo v nedeljo, 14. septembra ob 20. uri.
Prijetni vtisi goriških mladincev z mednarodnega tabora narodnosti
Pred kratkim je bil v Lendavi mednarodni mladinski tabor narodnosti, ki so se ga, v delegaciji Mladinskega odbora SKGZ, udeležili tudi štiri goriški mladinci, člani Mladinskega krožka. O tem zanimivem srečanju so nam posredovali sledeči zapis.
Ko smo sredi obširnih koruznih polj zagledali naftne stolpe, smo po sedemurni vožnji začeli dobivati vizije iz ameriških nadaljevank. Razlika med tabornim prostorom in slovitim rančem pa je bila tako očitna, da smo se brž streznili. Kmalu po prihodu smo se pomerili v nogometni tekmi, kjer smo se kot Primorci izkazali z enim zadetkom in "mastnim" nogometnim izrazoslovjem.
Že ta prvi stik nam je pokazal, da tabor ni izključno politično srečanje, ampak predvsem priložnost za spoznavanje ljudi, krajev in običajev, pa tudi vzpostavljanje stikov z mladinci iz raznih drugih krajev.
Prvi mladinski tabor narodnosti je bil v Kopru, sledilo je srečanje na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem. Tretji tabor je bil v Žabnicah v Kanalski dolini, tokrat pa smo bili gostje mladincev iz lendavske občine, kjer živita madžarska in slovenska narodnostna skupnost. Vedeli smo, da Madžari že dolgo uživajo svojo globalno zaščito, kakor bi temu rekli mi, zato smo pričakovali, da bomo lahko bolje spoznali tamkajšnjo realnost.
Res smo na srečanjih s kulturno—političnimi predstavniki občine izvedeli, kakšen je sistem dvojezičnega šolstva, kako se področje ekonomsko in socialno razvija, kakšna je kulturna politika. Predavatelji so tudi izčrpno odgovarjali na vprašanja, ki so odkrivala zainteresiranost
prisotnih in stalno primerjanje med domačo in tamkajšnjo stvarnostjo.
Kljub temu, da smo nekateri začutili potrebo po praktičnem preverjanju (npr. slediti uri dvojezičnega pouka), pa smo dobili končen vtis, da se v tistih krajih nihče ne počuti drugačen zaradi jezika, ki ga uporablja. Zdi se, da sta madžarska in slovenska skupnost v medsebojnem spoštovanju in spoznavanju ubrali pot, ki zagotavlja posameznikom določeno »kakovost življenja«, pa čeprav je število telefonov pod republiškim povprečjem in tudi avtomobilov ni veliko.
Organizatorji tabora so poskrbeli za prijetno bivanje, časa je bilo dovolj tudi za izlet, zabavo, klepet. Član Zveze slovenske mladine Koroške, Bojan Snabel, je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da v tistih krajih lahko vsakdo spontano govori in da vlada med narodoma sožitje, ki ni le prazna beseda. Na Koroškem tega ni.
Povedati moramo, da se delegacija iz sosednje Madžarske, ki naj bi predstavljala tamkajšnjo slovensko skupnost, ni aktivno udeleževala pogovorov, ker ni obvladala slovenskega jezika. Gianni Miglioranza od italijanske skupnosti A. Gramsci iz Kopra je dejal, da se zdi vse lepo in prav, vendar bi morali biti bolj kritični in osvetliti tudi negativne plati, če so.
Niki Filipovič in Majda Pertot pa sta predstavila kandidaturo MO SKGZ kot prireditelja naslednjega tabora narodnosti. Torej, nasvidenje prihodnje leto v Trstu.
IGOR KOŠUTA
Orlando Zavadlav je zaprl prodajalno semen in se posvetil cvetju
Gojenje rož iz konjička preraslo v poklic
Gojenje rož je gotovo prava umet-^hst. Kdor se z njim bavi poklicno ali Amatersko gotovo ve, koliko truda je Jfsba, da mu rože lepo uspevajo. Tre-°a je paziti, da imajo vedno pravo svetlobo, dovolj zraka in primerno ko--bčino vode. Temperatura je tudi va-^en faktor, ki omogoča uspe vanj e ras-dine. Če hočemo imeti bujno rast je reba občasno vsako rožo tudi pogno-bb s posebnimi gnojili. Kaj pa naj po-Vsnio še o sajenju in presajanju ras-hn? Uporabljati je treba pravilno me-Sanico prsti, upoštevati je treba lunina °bdobja, v določenih primerih izvesti °koreninjanje v vlažnem mahu itd. Ne srhemo pozabiti pri vsem tem tudi na jbztie škodljivce, ki si radi privoščijo lst Borečke ali steblo praproti.
Kdor se ukvarja z gojenjem rož pa
tudi
ve, kakšno zadoščenje ima člo-
ek, ko se mu po dolgem času rastlina ,azcvete. To je trenutek, ko ti cvetica fiba svoje pravo življenje, skoraj bi ekli zadovoljstvo, da si jo gojil z zvr-atlo mero ljubezni. Ob pogledu na aso polno raznobarvnih rož se člo-ku srce Upravičeno zasmeje in je °hosen na svoje cvetice, zah govorimo o rožah se nam je [lQ °telo, da bi izvedeli kaj več o nji-n gojenju. Zato smo se odpravili k. tržaško cesto, kjer Orlando Zavad-
lav že
več let goji vsakovrstne rastli-
Jle jr,	a J	viomc
’ n hiu zastavili nekaj vprašanj.
. Vemo, da ste pred leti imeli v
orte,sty. Prodajalno semen. Čemu ste se »Ar i' *30Ste gojili rože?
“'Nislim, da zato, ker sem že od ohw ^ Iet vzljubil naravo, rastline in
°bdelo
vanje zemlje. Ko sem pred leti
imel prodajalno semen sem se istočasno že ukvarjal tudi z gojenjem cvetic. Opazil sem, da ni enostavno skrbeti istočasno za trgovino in za gojenje rož, zato sem moral izbirati. Odločil sem se za cvetje.«
— Opazili smo, da imate precej veliko toplo gredo, ki je polna rož. Ali imate večje težave pri njenem upravljanju in kakšne rastline gojite v njej?
»V topli gredi imam na razpolago okoli 400 kvadratnih metrov prostora. V njem gojim - oziroma gojimo, saj mi pri tem pomagata žena Luisa in hčerka Bruna - same žive rože. Imam vseh vrst gorečk, pa vodenke, begonije, petunije itd. Lepo nam uspevajo
tudi razne okrasne rastline kot so na primer palme, potus, ibiskus, praprot, difenbahija, aspidistra, ehmea, philo-dendron itd. V poletnih mesecih nimamo večjih težav kar se tiče gojenja, treba je le po večkrat na dan zalivati vsako posamezno rožo. Nekoliko težje je pozimi, ko moramo tudi segrevati notranjost. V gredo sem napeljal centralno kurjavo, tako da se v notranjosti temperatura suče okoli 18 stopinj Celzija.«
— Poleg tople grede imate na razpolago še večji kos zemlje. Kaj pa gojite na temu?
»Tam gojim vseh vrst mladih dreves, od jablane do kostanja, od smreke pa do raznih cipres itd. Najbolj pa
sem ponosen na kiwi, ki ga že več let prodajamo tako rekoč neprenehoma. Lahko bi k temu dodal, da smo mi kot prvi dali v prodajo to izrazito južno sadje. Na začetku ni šel zelo v prodajo, malo zaradi novosti in malo zato, ker so si ljudje mislili, da jim kiwi ne bo uspeval na domačem vrtu. Toda po prvih ne preveč obetajočih mesecih so ljudje kar navalili na to rastlino, tako da smo v par letih prodali več kot tisoč rastlin kiwija. Kar lepo število smo jih prodali tudi v Jugoslavijo.«
— V katerem letnem času prodate največ rož?
»Logično prodamo največ cvetja in sadik spomladi, ko je najprimernejši čas za presajanje rož. Takrat je največje povpraševanje za raznovrstna drevesa, ki so v primerjavi z rožami veliko bolj trpežna in jih ni treba vsak dan zalivati. Veliko gredo v prodajo tudi gorečke in vodenke. Vsekakor pa prodamo precej rož tudi med letom.«
- Kdo pa so kupci rož, je med njimi več žensk ali moških?
»No žensk je gotovo več, toda tudi moški se kar dobro držijo. Slednji najraje kupujejo kakšno vrtnino ali sadna drevesa, medtem ženske imajo več posluha za raznovrstne rože v loncih. Pred leti je bilo veliko kupcev tudi iz bližnje Jugoslavije, z omejitvami možnosti prenosa rastlin čez mejo pa je njihovo število znatno upadlo. Veliko kupcev pa zahaja k nam iz goriške okolice in celo s tržaškega Krasa in Furlanije.«
MARKO ČUBEJ
Urniki
mejnih prehodov v septembru
V mesecu septembru so mejni pre-hodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniš-ki prehodi, na Goriškem odprti po sledečih urnikih.
MERNIK: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in delavnikih od 8. do 18. ure.
ŠKRLJEVO: od 6. ure do 19.30; prehod je odprt samo ob ponedeljkih, torkih in sredah.
JENKOVO: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.
PLEŠIVO: od 7. do 19: ure; ob nedeljah in praznikih od 8. ure dalje.
CEGLO: od 7.30 do 19. ure; ob nedeljah je prehod zaprt.
VIPOLŽE: od 6. do 19. ure; ob nedeljah odpirajo prehod ob 7.30.
UKLANCI: od 7.30 do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
STEVERJAN: od 7. ure do 18.30; ob nedeljah odpirajo prehod Ob 8. uri.
PODSABOTIN: od 7. do 19. ure; ob nedeljah je prehod zaprt.
SOLKAN 2 (dvolastniški): od 7. ure do 18.30; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
SOLKAN 1: odprt vsak dan, ob delavnikih in praznikih, od 6.30 do 19.30.
UL. S. GABRIJELA: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.
RAFUT: od 7. do 18.30; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
ŠEMPETER: odprt vsak dan, ob delavnikih in praznikih, od 7. ure do 19.30.
MIREN: od 6. do 19. ure; ob nedeljah odpirajo prehod ob 7. uri.
DEVETAKI: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.	^
PALKIŠČE - MIKOLI: od 6. do 21. ure; prehod je odprt samo v dneh ob ponedeljka do četrtka.
JAMLJE: odprt vsak dan od 7. do 20. ure.
ATLETIKA: danes in jutri v Ljubljani 45. BAL
Kolesarsko SP: danes dirka poklicnih vozačev
V znamenju Donkove, Kostadinove in Markova
Če ne bo grenkih presenečenj glede sestav balkanskih reprezentanc, bo Ljubljana že danes popoldan prizorišče dveh skrajno zanimivih tekem v okviru balkanskih iger.
Za 15.30 je namreč napovedan finalni tek na progi 100 m ovire. Tekališče v na novo predelanem stadionu v šiški je baje zelo dobro in lahko se zgodi, da poskrbi Bolgarka Jordanka Donkova za veliko senzacijo. Ni pa mogoče mimo skoka v višino za ženske (začetek ob 16.45). Bolgarija bo podobno kot na 100 m ovire, predstavila dve kolajni iz evropskega prvenstva in na dlani je, da ne bo imela Štefka Kostadinova resnejše konkurence.
Bolj raznolik izgleda nedeljski dan, ko bo Bolgar Markov junak troskoka.
Bežen pregled številk nam pove, da so v vseh dosedanjih BAI največ u-speba imeli Romuni (369 prvih mest) pred Jugoslavijo (359), Bolgarijo (341), Grčijo (272) in Turčijo (40). Ni povsem izključeno, da bi Bolgarija lahko resno ogrozila Jugoslavijo na drugem mestu, čeprav ju sedaj loči še vedno lepa razlika 18 naslovov.
Z današnjo prireditvijo bo Slovenija
drugič gostila BAI. Pred 10 leti so bile namreč igre v Celju.
DANAŠNJI SPORED
Od 9.30 do 11.45: deseteroboj moški (100 m, daljina, krogla), sedmeroboj ženske (100 m ovire, višina), 100 m ovire ženske, 110 m ovire moški, 100 m ženske, 400 m ženske in moški (polfinalni teki). Od 14.30 do 18.40: otvoritev iger, deseteroboj moški (višina, 400 m), sedmeroboj ženske (krogla, 200 m), palica, disk, daljina, 110 m ovire, 100 m, hoja 20 km, krogla, 400 m, 1500 m, 3000 m zapreke, 10000 m, 4x100 m (moški), 100 m ovire, 100 m, 400 m, 1500 m, višina, kopje, 4x100 m (ženske).
Atletski miting v Bruslju
BRUSELJ — Britanec Steve Gram in Maročan Said Aouita, čeprav za malenkost, nista izpolnila cilja na sinočnjem atletskem mitingu Van Dam-me v Bruslju. Gram je namreč za 70 stotink zgrešil svetovni rekord na 1.500 m. Dosegel je čas 3’30”15, Aouita pa je bil le za 59 stotink počasnejši od svetovnega rekorda na 2.000 m (4’51”98). Belgijec Wan Dijck je dosegel letošnjo najboljšo znamko na 3
tisoč m zapreke (8T0”01), Američan Mark Nenow pa na 10.000 m (27 minut 20”56). Naj omenimo, da je Američanka Ashfordova (22”0S) na 200 m premagala Vzhodno Nemko Drech-slerjevo (22’T0).
DANES OB 15.00 NA KOLONJI
Memorial Rauber
Na občinskem stadionu na Kolonji bo danes z začetkom ob 15. uri mednarodno atletsko tekmovanje za »Me morial Rauber«.
Tržaški CUS, ki tekmovanje prireja že petnajstič, pričakuje vso deželno elito ter dodatno še atlete klubov iz severne Italije, predvsem iz Veneta. Običajni gosti te prireditve so tudi atleti poljskih in bolgarskih klubov, s katerimi ima tržaška univerza dokaj redne stike. Zaradi morebitnega obiska BAI v Ljubljani je vprašljiva prisotnost atletov iz Slovenije. Program predvideva naslednje panoge: 100 m, 400 m, 1500 m, 10000 m, hoja 10 km, 110 m ovire, daljina, višina, kopje, krogla, disk (moški) ter ICO m, 400 m, 100 m ovire, 1500 m, disk, daljina (ženske).
Italijani kot favoriti
COLORADO SPRINGS — Danes ob 17. uri po našem času bo start dirke poklicnih kolesarjev za naslov svetovnega prvaka. Na visoki planoti pod Skalnatim gorovjem je zbrana vsa e-lita, k; se kot po navadi otepa vloge favorita. Krožijo seveda običajna imena Hinaulta in domačina Lemonda, še največ možnosti pa naj bi imel Italijan Moreno Argentin, ki naj bi se tehnično najbolje ujemal z značilnostmi proge.
Sploh je italijanska ekipa dobro založena z izkušenimi kolesarji, ni pa zagotovljena složnost pri ustvarjanju primernega taktičnega načrta. Skrbno so bile izvedene tudi priprave »az-zurrov« in v Coloradu Springsu se mudi zdravnik Conconi, vodja znanstvene ekipe, ki ima v oskrbi najbolj elitne italijanske športnike, začenši z atletskimi tekači.
Italija bo startala z naslednjo ekipo: Corti, Amadori, Argentin, Baron-chelli, Bontempi, Bugno, Colage, Lea-li, Masciarelli, Moser, Saronni in Vi-sentini.
Dirka se bo razvijala na krožni progi dolgi 15,4 km. V skupno 17 krogih bodo kolesarji prevozili 261,8 km. Cilj
(okoli polnoči) je postavljen po lažji, 400 m dolgi vzpetini.
Drevi Oliva - Bruneite
NEAPELJ — Po treh letih se bo Patrizio Oliva spet boril pred svojim občinstvom v rodnem Neaplju. Danes bo namreč branil naslov svetovnega prvaka proti Američanu Bru-nettu. Zanimanje za ta dvoboj je izredno, saj sta oba boksarja dobro pripravljena.
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Kasparov - Karpov remi v 40. potezi
LENINGRAD — Trinajsta partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med prvakom Kasparovom in izzivalcem Karpovom se je včeraj v Leningradu končala z remijem v 40. potezi.
Bele figure je imel Karpov. Po tej partiji vodi Kasparov s 7:6, naslednja, 14. pa bo v ponedeljek.
Jutri v Monzi dirka za VN Italije v formuli 1
M. Alboreto poškodovan
Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Bazovici
DANES IZLOČILNA SREČANJA
MONZA — Prve uradne vožnje VN Italije formule 1 so kot po navadi ovrednotile Brazilca Senno, vest dneva pa je prispeval Michele Alboreto, ki je doživel dokaj nenavadno nezgodo na domu. Baje je Alboreto ponoči nerodno padel v kopalnici in se močno udaril v desno ramo. Italijanskega pilota so najprej pregledali v Erbi, nato pa je prispel specialist iz Bologne, ki je ugotovil izpah rame z možnim lažjim zlomom.
Zdravnik je svetoval Alboretu, naj ne nadaljuje s poskusnimi vožnjami in naj opusti tudi dirko, udeležba na današnjih poskusnih vožnjah in tudi na jutrišnji dirki pa še ni povsem izključena. Vse bo odvisno od trenutnega počutja. Vsekakor naj bi Alboreto startal stvarno oškodovan, saj je prav desna roka tista, ki mora zaradi prestav delati največ. Ob vsem ne gre zanemarjati niti psihološke obremenitve. Ferrari Alboreta so nameravali predati »brezposelnemu« Eddieju Cheverju, vendar pravilnik take zamenjave ne dopušča več.
VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ
1. Senna (lotus renault) 1’25”363 (244,602 km na uro); 2. Berger (be-netton bmw) 1’25”580 ; 3. Fabi (be-netton bmw) r26”019; 4. Mansell (vrilliams honda) 1’26”181; 5. Jo-hansson (ferrari) 1’26”517; 6. Pkjuet (vvilliams honda) r26”614; 7. Ros-berg (mclaren) 1’26”742 ; 8. Prost (mclaren) 1’26”885.
Rally tisočerih jezer
LAJAAVUORI — Markku Alem na lancii je po sedmih preizkušnjah prvi na skupni lestvici avtomobilskega ral-lyja tisočerih jezer na Finskem. Drugi je Salonen na peugeotu, tretji Kankkunen (peugeot), četrti pa je Blomgvist (peugeot).
SP v streljanju
SUHL — Danes se bo v vzhodno-nem.kem mestu Suhi pričelo svetovno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Italijani bodo na tekmovanje poslali moško ter žensko ekipo, od obeh si namreč mnogo pričakujejo.
Danes se bo v Bazovici začel mednarodni ženski odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev, ki ga letos šestič zaporedoma prireja ŠD Sloga. Turnir kot vsako leto v bistvu tudi uradno otvarja novo odbojkarsko sezono. Ekip, ki bodo nastopile, je tudi tokrat šest in sicer dosedanja dvakratna zmagovalca prehodnega pokala Koper in Fužinar z Raven na Koroi.kem, združena tržaška ekipa Meblo, ki je pokal osvojila pred dvema letoma, novoustanovljena goriška združena ekipa Agorest, tržaški Bor in seveda organizator Sloga.
Prehodni pokal bo dokončno osvojila ekipa, ki bo na turnirju zmagala trikrat. Zelo blizu tega cilja sta torej Koper in Fužinar, ki bosta glavnega nasprotnika seveda imela v naši najboljši ekipi Meblo. Danes bodo na vrsti izločilna srečanja, finalni boji pa bodo jutri.
SPORED
DANES, 6. septembra
Skupina A: ob 16.00 Fužinar - Bor; ob 17.00 Bor - Sloga; ob 18.00 Sloga -Fužinar.
Skupina B: ob 16.00 Meblo - Agorest; ob 17.00 Agorest - Koper; ob
18.00	Koper - Meblo.
JUTRI, 7. septembra
ob 10.00: finale za 5., ob 11.00 finale za 3., ob 16.30 finale za 1. mesto.
Tekme A skupine in finali bodo na igrišču gospodarske zadruge v Bazovici, v primeru slabega vremena v openski telovadnici, tekme B skupine pa na igrišču Slomškovega doma, oziroma ob slabem vremenu v telovadnici v Repnu.
V okviru športnih proslav v počastitev spomna bazoviških junakov bo v organizaciji SZ Sloga jutri tudi spominski pohod bazoviških junakov. Zbirališče bo ob 11.00 pred spomenikom padlim v Bazovici, nato se bodo udeleženci preko Drage, Jezera in Gročane povzpeli na Kokoš, od tod pa na strelišče na bazoviški gmajni, kjer se bodo udeležili spominske proslave. (Inka)
Tiskovna konferenca Mazze
VIDEM — Predsednik videmskega nogometnega prvoligaša Lamberto
Mazza je imel včeraj tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da je društvena politika samo e-na, da so prekinili dogovore za najem vratarja Martine in da bo prihod Schachnerja ali Bertonija odvisen od tega, kaj bo sedaj napravil Barbadillo. Graziani pa naj bi baje dopotoval v Videm že v ponedeljek.
Bolgarija - Romunija 3:2
PLEVEN — V prijateljski nogometni tekmi je bolgarska reprezentanca premagala Romunijo s 3:2.
Orrii: začasna svoboda
TURIN — Preiskovalni sodnik Ma-rabotto je v zvezi s črnimi stavami včeraj izdal dovoljenje za začasno svobodo zadnjega od osumljencev Antonia Orriija. Orru je baje omenil stave k tekmi Atalanta - Udinese ni pa nudil nobene podrobnosti in zadeva ne bi smela imeti posledic. Orru ni bil v neposredni zvezi z nogometaši.
Košarkarski turnir v Miljah za trofejo Tiepolo
SGT in Cesena v finalu
Balinanje: nastopilo bo kar 16 četverk
Jutri 3. trofeja Sokola
Tenis: odprto prvenstvo ZDA
Velik uspeh Živojinoviča prvi v dvojicah z Gomezom
NEW YORK — Jugoslovan Slobodan Živojinovič je na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu ZDA dosegel velik uspeh. V igri dvojic je skupno z Ekvadorcem Gomezom o-svojil prvo mesto. Živojinovič in Gomez sta namreč v finalu premagala švedski par Wilander - Nystrdm s 4:6, 6:3, 6:3, 4:6, 6:2.
Med posamezniki je v četrtfinalu Becker (ZRN) premagal Čehoslova-ka Srejberja s 6:3, 6:2, 6:1, Čehoslo-vak Mečir pa je odpravil Šveda Joa-kima Nystr6ma s 6:4, 6:2, 3:6, 6:2. Polfinalna para: Mečir - Becker in Lendl - Edberg.
V ženskem polfinalu je prišlo do velikega presenečenja. Američanka Chris Evert Lloyd je izgubila proti mladi Čehoslovakinji Heleni Sukovi z 2:6, 4:6.
Jutri Capri - Neapelj
NEAPELJ — Jutri bo na sporedu že običajno maratonsko plavalno tekmovanje Capri - Neapelj.
Tržaški prvoligaš SGT in Pall. Cesena sta finalista miljskega turnirja za trofejo Tiepolo.
Tržačanke so namreč po srditem boju premagale okrnjeno postavo ljubljanske Iskre Delte Ježice, medtem ko je miljski Interclub visoko izgubil proti košarkaricam iz Cesene.
Naj omenimo, da so Ljubljančanke sinoči igrale v okrnjeni postavi (predvsem se je poznala odsotnost reprezentantke Dornikove), pa tudi sodnika jim nista bila preveč naklonjena.
Cesena - Interclub 110:62
(65:30)
CESENA: Donadel 16, Antonione 20, McGee 34, Caroli 7, Salvemini 12, Gardellin 4, Boschi 9, Tuzzi 4, Pri-zia 4, Forza.
INTERCLUB MILJE: Ficfac 5, Di Giorgio, Tracanelli, Osti 12, Klobas
4, Gori 15, Battaglia 8, Bonazza, Su-rez 6, Zettin, Bensi 2.
SGT - Iskra Delta Ježica 66:57 (35:26)
SGT: Huez 8, Lisjak, Borghi, Or-zan, Bosvvell 25, Bessi 3, Monta, Pa-vone 17, Diviacco, Trampuš 13.
ISKRA DELTA JEŽICA: Vrbec 2, Aljič 21, Zupan, šiško, Pocernič 2, Spajn 6, Tupalovič 2, Malacko 23, Salvestrini 4.
Drevišnji spored. 20.00: finale za 3. mesto: Iskra Delta Ježica - Interclub: 21.30: finale za 1. mesto: SGT -Cesena. (pb)
TURNIR ALPE-ADRIA
Giomo Benetke - Smelt Olimpija 102:110 (51:61); Benetton Treviso -Kvarner Reka 83:74 (35:44).
Bahnarski odsek ŠD Sokol priredi jutri, s pričetkom ob 8. uri tradicionalni turnir za 3. trofejo Sokola. Tekmovanja se bo udeležilo 16 četverk in sicer 10 iz zamejstva in šest iz Slovenije. V Nabrežini bodo jutri zastopani skoraj vsi naši predstavniki, ki bodo skušali po dolgoletni suši končno osvojiti prvo mesto. Srdit boj za najvišje uvrstitve bo tokrat potekal med bazoviško Zarjo, padriško-gropajsko Gajo, repenskim Kraškim domom, zgoniškim Krasom, dvema postavama domačega Sokola in Danico z Vrha. Poleg njih bodo. nastopih še lanski zmagovalec Sistiana, Aurisina ter Portuale, ki je slavil pred dvema letoma. Poleg omenjenih ekip, ki so med tretjo trofejo že vknjižile vsaka po eno zmago, je še Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki je slavil leta 1983. Te tri ekipe bodo imele jutri priložnost, da s ponovnim slav-
jem prejmejo v trajno last tretjo dveletno trofejo Sokola. Njim pa bodo skušah prekrižati račune prvoligaš-Železničar iz Postojne, to je ekipa, ki veliko pomeni v slovenskem merilu, Meblo iz Nove Gorice, Aluminij iz Komna in Topole iz Ilirske Bistrice. Igralo se bo na štirih igriščih organizatorja, Sistiane, Aurisine in Krasa v Zgoniku.
Jutri pa bo na Repentabru pri Dolu tradicionalni bahnarski turnir. Tu bodo zaposleni trije predstavniki iz zamejstva:	Gaja, Polet in Kraški
dom. V okviru občinskega praznika pa se bo bazoviška Zarja udeležila turnirja v Medvodah pri Ljubljani. Bahnarska skupina Neven od Sv. Jakoba bo jutri priredila celodnevno tekmovanje za dvojice (igralci C kategorije). To bo predzadnja preizkušnja na Tržaškem v poletni sezoni. (ZS)
V'
Nogometni turnir za Pokal Z. Race
Tesen poraz Krasa
obvestila
S. Giovanni - Kras 1:0 (1:0)
STRELEC: v 8. min. Gerin.
SAN GIOVANNI: Ramani, Stiglia-ni, Germani (Bffi), Michelini (Gerin), Busetti, Maracich, Favento, Fabbris (Colautti), Gulin, Nonis, Franco.
KRAS: Mezzaviha, Indrico, Gnezda, Purič (Martini), Škabar, P. Terčon, M. Terčon, Vidali, Demeglio (Filipaz), Granata, Somma.
SODNIK: Formica.
Krasu ni uspelo, da bi premagal favorizirano moštvo San Giovannija, in je tako izločen iz tega turnirja, dosegli že v 8. minuti igre, ko je Ge-
rin v protinapadu presenetil Krasovo obrambo in nato še vratarja Mezza-villo.
Naši nogometaši so nato reagirali, proti budni in čvrsti obrambi S. Giovannija Pa niso mogli ničesar. Igra se je tako pretežno odvijala na sredini igrišča. Krašovci so ogrozili vrata gostov s streloma Terčona in Vi-dalija, bilo pa je to premalo, da bi lahko upali na izenačenje.
Proseški turnir za Pokal Ž. Race se bo nadaljeval s polfinalnima srečanjema. V sredo, 10. t.m. bosta igrala Primorje in Gaja, dan pozneje pa San Marco in San Giovanni. Obe tekmi bosta ob 20.30. (M. Š.)
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kultumega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
vabi vse člane in prijatelje kluba, da se polnoštevilno udeležijo spominskega pohoda Bazoviški junaki 86 jutri, 7. septembra, ki ga organizira ŠZ Sloga.
KOTALKANJE: Začetniški tečaj. ŠD POLET
obvešča, da se bo 15. t.m. pričel tečaj kotalkanja za začetnike. Informacije in prijave na kotalkališču, Repenta-brska ulica, vsak dan od 18. do 20. ure.
ŠD POLET
vabi osnovnošolce in nižješolce z Opčin in okohce na TEČAJ KOŠARKE in MINIBASKETA, ki ga vodi trener Marko Burger. Zbor vseh interesan-tov bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (tudi v primeru slabega vremena).
ŠZ DOM
obvešča, da bo v torek, 9. septembra prvi trening igralcev propaganda -minibasket (letniki 1872 in mlajši) v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri.
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS obvešča, da bo sestanek članske in mladinske ekipe v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri v Kultumo-šport-nem centru v Zgoniku. Vabljeni igralci in vsi zainteresirani!
NOGOMET: V DEŽELNEM POKALU
Vesna in Gaja jutri doma
Slovenska zastopnika v deželnem P°' kalu bosta jutri igrala na domačih igriščih.
Kriška Vesna se bo ob 16.30 pred svojim občinstvom srečala z moštvo#1 S. Andrea.
Padriško-gropajska Gaja pa se bo na domačem igrišču na Padričah oh
16.30	pomerila s tržaško ekipo Edile Adriatica. Gajin trener Severno Kozina se bo moral tokrat odpovedati iz' kij učenima Gabrielliju in Bortolottij#-
Zmaga italijanskih hokejistov
HARBIN — V prvi od štirih /13' črtovanih tekem je italijanska državna hokejska reprezentanca premagala Kitajsko s 6:2 (1:1, 5:0, 0:1).
Na namiznoteniški prireditvi za 11. pokal Krasa v Zgoniku
Danes tekmovanja v ekipnem delu
»Veteranka« Sonja Milič (levo) in posnetek s priprav Krasovih namiznoteniških igralk in igralcev v zgoniški telovadnici
V Zgoniku je že vse do potankosti pripravljeno, za sprejem igralk desetih ekip, ki se bodo danes in jutri potegovale v enem izmed najbolj kakovostnih turnirjev pri nas 11. pokalu Krasa.
Čeprav tovrstne množične manifestacije zahtevajo veliko delovne sile, pa smo prepričani, da se bo namizno-
teniški odsek tudi tokrat, kot se je vedno pripetilo v prejšnjih desetih izvedbah proslavil z brezhibno organizacijo, saj mu izkušenj na tem področju prav gotovo ne manjka.
Današnji dan bo posvečen ekipnemu delu. Osrednjo vlogo bosta tudi letos odigrala jugoslovanska prvoligaša Kemičar iz Hrastnika in Olimpija iz
Ljubljane. Njima utegne premešati štrene italijanski prvak Surgelati Arena iz Verone, veliko pa odvisi, če bosta za Verončanke v Zgoniku nastopili Zampini in Vignola, saj je Cergolova prenehala z igranjem. Med outsiderje lahko prištevamo Vrtojbo z Gorkičevo na čelu, Semedelo in dve izmed treh ekip domačega Krasa, v katerih bosta
nastopili Bernardičeva, ki bo tudi v prihodnjem prvoligaškem prvenstvu branila Krasove barve in neutrudna Miličeva, ki je vse prej kot odločena da bi lopar obesila na klin, ter Sedmakova in Doljakova. Ostale ekipe pa so spričo zelo ostre konkurence brez vsakršne možnosti za visoko uvrstitev.
Za tretjo postavo Krasa v sestavi Ukmar, Obad in Mosetti pa bo to lepa priložnost, da si v srečanjih proti objektivno močnejšim nasprotnicam pridobijo dodatnih izkušenj in samozavesti pred bližajočim se drugoligaš-kim prvenstvom. Današnji dopoldanski program predvideva izločilna sre-čanja v dveh skupinah. Popoldan pa bosta polfinalna in finalna obračuna med prvima dvema ekipama iz vsake skupine. Jutri pa bo tekmovanje za posameznice, kjer bo Andreja Ojstršek (Kemičar Hrastnik) skušala ponoviti uspeh iz lanskega leta, in v dvojicah, kjer je pa vsako predvidevanje o zmagovalcu zelo tvegano.	(Z. S.)
Teden dni v Idriji
Borovi košarkarji na pripravah
Pred nekaj dnevi so se z enotedenskih priprav v Idriji vrnili člani treh moštev Borovega košarkarskega naraščaja. Igralci letnikov 1971, '72 in '73 so se v rudarskem središču mudili od 23. do 30. avgusta. Trenerji Furlan, Vascotto, Jogan, Kovač ter Barini so razpolagali s 34 obetavnimi igralci, ki so večinoma brezhibno opravili svoj slušateljski posel. Vadba je bila sicer kar pošteno zahtevna, občasno dokaj naporna, vzdušje, ki je bilo izjemno sproščeno, pa je pripomoglo k premos-tvitvi običajnih »mišičnih težav«. Delovni dan udeležencev priprav se je zarana začenjal z enournim tekom, po obilnem zajtrku pa so se igralci s trenerji odpravili v telovadnico, kjer so vadili pretežno tehnične osnove, spoprijeli pa so se tudi z zametki moštvenih taktičnih prijemov. Odigrali so tudi vrsto prijateljskih srečanj proti vrstnikom idrijske Iskre, ki je naše košarkarje gostila in jim nudila izvrstne vadbene prostore. Skratka šlo je za izjemno koristno gostovanje, ki se bo Borovim upom nedvomno bogato obrestovalo.
Turnir v moški in ženski odbojki
Memorial B. Frandolič
Odbojkarski tečaj v Zgoniku v organizaciji ZSŠDI
Mladi pridno in navdušeno vadijo
Dolani bodo tudi letos priredili turnir v moški in ženski odbojki, Memorial B. Frandolič, ki bo letos osmi po vrsti. Glede na prejšnja leta ima letošnji turnir dve novosti. Prva je ta, da se bodo vsa srečanja odvijala na novozgrajenem športnem objektu na Vrhu, ker igrišče na občinskem prostoru v Doberdobu, kjer so se srečanja doslej odvijala, ne ustreza potrebam. Druga novost je v tem, da se je na memorialu znižalo število nastopajočih ekip, od osem na šest, kvaliteta igre pa bi se Po vsej verjetnosti morala povečati. V moški konkurenci se bodo pomerile združena ekipa iz doberdobske občine, Vrh, Soča, Štandrež, 01ympia in moštvo iz Pevme/Oslavja. Ženskih ekip bo štiri: Dol/Poljane, Vrh, Doberdob in Sovodnje. Moški ekipi Soče in Olympie bosta imeli letos svoj krstni nastop na tem memorialu, ki iz leta v leto vzbuja pri občinstvu vedno več zanimanja in pozornosti. Tudi taki turnirji namreč, kot je memorial B. Frandolič, ki nimajo tekmovalnega značaja, so dokaj kakovostni.
V moški konkurenci so ekipe razdelili v dve skupini. V prvi se bodo pomerile med seboj 01ympia, Soča in
SESLJAN — Slovenski jadralni klub ČUPA je v petek zvečer povabil na svoj sedež predstavnike oblasti, gospodarskega ter manjšinsko - političnega življenja, da bi jih ob koncu ladralne sezone seznanil s svojim delom. Srečanja so se udeležili župan občine Devin-Nabrežina Bojan Brezigar, predsednik in tajnik SKGZ Boris kače in Dušan Udovič, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, predstavniki denarnih ustanov in gospodarskih podjetij.
Srečanja se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič % soprogo, kateremu je predsednik Gupe Gorazd Vesel poklonil spominsko plaketo.
Krono delovanja 1973. leta ustanovljenega društva, ki ima sedaj 225 članov, 40 kajutnih čolnov, pretežno ja-.nic, številen plovni park jadrnic za nižje tekmovalne razrede, deske itd., Predstavljajo tri letošnje meddruštve-ne regate za deskarje, optimiste in ka-lutne jadrnice. Dobra izvedba teh treh tekmovalnih prireditev je hkrati tudi dobro spričevalo za prvo regatno sezo-
Vrh, v drugi pa Štandrež, Pevma/Os-lavje in združena ekipa Krasa. V ženski konkurenci, kjer so štiri ekipe, pa je žreb določil naslednje pare; Dol/Poljane - Vrh in Dgberdob - Sovodnje.
SPORED
PONEDELJEK, 8. septembra
Ob 19. uri: 01ympia - Soča (moški); ob 20. uri: Vrh - 01ympia (moški); ob 21. uri: Soča - Vrh (moški).
TOREK, 9. septembra Ob 19. uri: Štandrež - Pevma/Oslavje (moški); ob 20. uri: Zdr. ek. Krasa -Standež (moški); ob 21. uri: Pevma/Oslavje - Zdr. ek. Krasa (moški).
SREDA, 10. septembra Ob 19. uri: Dol/Poljane - Vrh (ženske); ob 20. uri: Sovodnje - Doberdob (ženske); ob 21. uri: finale za 3. mesto (ženske).
ČETRTEK, 11. septembra
Ob 19. uri: 1A - 2B (moški); ob 20. uri: IB - 2A (moški).
SOBOTA, 13. septembra Ob 19. uri: finale za 3. mesto (moški); ob 20. uri: finale za 1. mesto (ženske); ob 21. uri: finale za 1. in 2. mesto (moški).	(ZF)
no po vpisu Čupe v jadralno federacijo.
Kot so povedali predsednik Vesel, podpredsednik Bruno Lisjak in odbor-niča Damjana Kralj, pa je glavni cilj društva delo z otroci in z mladino (prirejanje tečajev in udeležba na tekmovanjih), da bi že mladi vzljubili morje in ohranjevali nekdanje pomorske tradicije naših ljudi, ki so po vojni, zaradi krepitve drugih gospodarskih dejavnosti, ko je šlo za vsakdanji kruh, in razvijanja pestre ponudbe na zemljo vezanih športnih panog, utrpele hudo, morda celo nepopravljivo škodo. Odtod tudi želja, da bi se posvečala večja skrb materialni osnovi pomorskih športov in zagotovil strokovni pristop k njihovemu vodenju.
Med priznanji, ki so jih gostje dali društvu, je važno tudi zagotovilo župana Brezigarja, da bo občinska uprava v načrtih za prostorsko ureditev Sesljanskega zaliva upoštevala potrebo dveh v njem delujočih jadralnih društev, torej tudi Čupe, da imata v-tem zalivu ciljem in dejavnosti primerna sedeža.
Kot smo že poročali, se je v sredo začel odbojkarski tečaj za začetnike, oziroma mlade odbojkarje, ki ga letos že desetič zaporedoma prireja ZSŠDI.
Letos je tečaj v Zgoniku, saj je zaradi prenovitvenih del ves športni objekt pri Banih, kjer so doslej vadili naši najmlajši, zaprt. Udeležencev je letos približno 90, vadijo pa kot običajno v zgoniškem športnem centru in na odprtem igrišču pri zgoniški osnovni šoli. Skrb zanje so si letos prevzeli trenerji Marjo Čač, Mira Grgič, Maksimilijan Gulič, Marko Kerpan, Elizabeta Prašelj in Branko Sain, vodja tečaja in mentor trenerjev pa je tudi tokrat prof. Franko Drasič. Njega smo tudi prosili, naj nam kaj več pove o letošnjem tečaju.
»Glavna značilnost letošnjega tečaja je ta, da je starostna meja udeležencev zelo nizka, saj imamo celo tri otroke letnika 1980. Sicer pa se je starostna meja udeležencev v teh desetih letih stalno nižala, saj so na primer med prvo izvedbo tečaja trenirali odbojkarji, ki so bili stari 15 let in več, letos pa imajo najstarejši 13 let.«
»Čemu pripisuješ tako pomladitev tečajnikov?«
»Glavni razlog je prav gotovo ta, da je pri vseh naših društvih zelo dobro organiziran mladinski sektor, ekipe kategorije under 16 so že tako dobro pripravljene, da potrebujejo drugačen način dela od tistega, ki jim ga lahko nudimo tukaj. Bistveno za naš tečaj je namreč to, da se mladi prvič srečajo s
to športno panogo in da se večkrat skozi igro seznanijo z odbojko.«
»Tečaj vodiš že deseto leto. Bi nam lahko podal kratek obračun o njem?«
»V teh letih se je na tečaju zvrstilo veliko odbojkarjev in zlasti odbojkaric, od katerih se jih je kar lepo število razvilo v res dobre igralce, ki danes branijo barve naših društev. Na teh tečajih pa je tudi začela svojo pot cela
vrsta naših trenerjev, ki so prav pri Banih opravili svoje prve trenerske korake, se soočili s problemom vodenja mladih igralcev, se nad delom navdušili in zdaj trenirajo pri naših društvih. Tudi letos so trenerji v glavnem mladi, sam pa jim pomagam in dajem napotke za delo.«
Med trenerji je najmlajši Marjo Čač, ki še ni dopolnil 16. leta, je pa že opravil trenerski izpit pri italijanski odbojkarski zvezi. V Žgoniku vadi najstarejšo skupino. Nad delom svojih tečajnic pa je navdušen. »Treniranje sicer ni lahka stvar, zahteva seveda veliko priprave. Pomagam si z raznimi knjigami in zapiski. Dekleta pa imajo res veliko voljo do dela, vestno opravijo vse, kar od njih zahtevam in res upam, da bo delo teklo tako tudi v bodoče.«
Na vprašanje, če misli s treniranjem nadaljevati je Marjov odgovor zelo odločen »Vsekakor.«
Najmlajši odbojkarski drobiž pa vodi Mira Grgič, ki ima z delom z najmlajšimi veliko veselje in že dolgoletne^ izkušnje. S svojo zelo mlado skupino je zelo zadovoljna, saj nadebudni bodoči odbojkarji zelo navdušeno vadijo in se ob delu zabavajo. Da jim je to prvo treniranje všeč, smo se lahko tudi sami prepričali, ko smo jim Miro za trenutek ukradli za razgovor in so vsi nestrpno pričakovali novih vaj.
Skratka tečaj bo, kot vse kaže, tudi letos povsem uspel in tudi v bodoče bo treba s takimi pobudami nadaljevati.
Jadralni klub Čupa predstavil obračun letošnjega delovanja
Nogomet na Goriškem
^ Zagraju ni bilo sodnikov Sovodenjci danes v Biljah
Zaradi odsotnosti sodnikov prvega nj nogometnega turnirja v Zagraju s° odigrali Ekipe so sicer igrale dve U trening tekmi, tako da je prvi .. ,ni nastop slovenskih ekip odložen na kasnejši datum.
Vod°^ SIn0 Povec*aK, so Mladost in So-j. anje odigrale prijateljsko srečanje, kom6 končalo z izidom 1:1 z zadet-kol A' Faita in N. Lavrenčiča. Drugo janswlUmiria v Zagraiu (igrajo P° itali-Ob sistemu) bo v torek, 9. t. m. in (G0- uri bo tekma med Sovodnjami čali a^,ra^om, ob 21.45 pa se bosta sre-enai , ac*ost in Poggio. Sovodenjska iiiliih riCa Pa se P0 danes udeležila v tarni/ inrnirja v okviru praznovanj l5 j0ai®njega športnega društva. Ob p0 se. Po srečala z novogoriško eki-Ijam;02**' sledilo bo srečanje med Bi-
boct* ln k’ro Romansom. Finalni tekmi oosta jutrj
_______telovadnice in igrišča v stvarnosti šolske zamejske telesne vzgoje_
Stanje na osnovnih šolah na Tržaškem ni rožnato
Za telovadbo na osnovnih šolah obstajajo že marsikateri zakonski okviri, dejansko pa je stanje vse prej kot rožnato. Srečo imajo tisti otroci, katerih šole so postavljene na območju, ki ga pokrivajo tudi športna društva. Ne le, da ta večkrat skrbijo za nadomestek šolski telovadbi, temveč so tudi sicer vzmet pri težnji, da se na šolah telovadi. V celoti gledano ni materialno stanje na osnovnih šolah slabo. Kakovost naprav sega od dokaj dobro opremljenih telovadnic do učilnic, ki so bile prilagojene potrebam telovadbe. So tudi primeri, ko na šoli za telovadbo ni pogojev. Marsikatera šola razpolaga dodatno še z dvoriščem, ki vsaj teoretsko nudi možnosti večje raznolikosti pri telesni vzgoji.
Bistveno pa je telovadba na osnovnih šolah na slabšem zaradi pomanjkanja specializiranega osebja, kajti pouk se ne odvija preko predmetnih
predavateljev. Kakovost in sploh telovadba (je ali je ni) sta tako odvisni od razredne učiteljice ali učitelja.
Mestne šole, ki "sodijo" pod Sv. Ivan, imajo telovadnice pri Sv. Ivanu samem in v Rojanu, barkovljanska šola razpolaga s telovadnico zavoda Rittmeyer, na Katinari pa so za telovadbo preuredili večji razred.
Nadaljnjih pet mestnih šol (Sv. Jakob, Skedenj, Donadoni, Sv. Ana, Ul. Sv. Frančiška) ima lastne telovadnice.
V dolinski občini se šole iz Doline, Boršta in Boljunca poslužujejo občinske telovadnice, šoli od Domja in iz Ricmanj pa težita na telovadnico pri Domju. Telovadnico ima tudi šola na Pesku, medtem ko so v Mačkoljah za tak namen preuredili razred.
Dokaj obširno področje openskega ravnateljstva obsega sedem šol. Največja šola na Tržaškem na Opčinah
nima lastnega prostora za telovadbo. Pred leti je bila na razpolago telovadnica nižje srednje šole, za morebitno delo z otroki pa bi lahko prišlo v poštev le še dvorišče, ki pa skriva v ostrih kamnih svoje nevarnosti, da o vremenskih pogojih niti ne govorimo.
Na Proseku lahko telovadijo v telovadnici nižje srednje šole, v Križu pa v bivšem vrtcu. Šola repentabrske šole ima večnamenski prostor, v Repnu pa je tudi občinska telovadnica. V Trebčah, Gropadi in Bazovici so za telovadbo preuredili večje razrede. Na dvorišču gropajske šole so že pred leti uredili tudi trim-stezo.
Zelo obširno didaktično ravnateljstvo iz Nabrežine vsebuje šole devinsko-nabrežinske in zgoniške občine. Možnost telovadbe je na osnovnih šolah te enote' dokaj različna od primera do primera. Sama nabrežinska šola ima za potrebe telesne vzgoje na
razpolago velik prostor jedilnice, na šoli v Devinu pa imajo v šoli tudi telovadnico. Noben prostor ni za telovadbo na razpolago^ v šolskih enotah Ses-Ijana, Mavhinj, Šempolaja in Slivnega.
Od šol, ki so v zgoniški občini, je za Zgonik sam na razpolago občinska telovadnica, v Saležu pa je za telovadbo opremljena večja soba. Telovadnice ali podobnega prostora ni v šoli pri Briščkih, ki se nahaja v zasebni hiši, v Gabrovcu pa je na razpolago majhna učilnica. Tako šola pri Briščkih kot tista iz Gabrovca se za telovadbo usmerjata k zgoniški telovadnici. Ne gre niti spregledati, da ima Zgonik poleg nove telovadnice, primeren prostor za telesno vadbo tudi na sami vaški šoli. Kjer so na razpolago prostori za telovadbo, je na voljo v vsaj zadostni meri in kakovosti tudi orodje.	(kb)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana ‘Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viŠ. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG
6. septembra 1986
Glavni vzrok so baje nova nevarna mamila
Število zločinov v New Yorku hitro narašča
NEW YORK — Ko je tukajšnji župan Koch izvedel, da se je v prvih petih mesecih tega leta število umorov v New Yorku povečalo za 29,8 odstotka, število hudih razbojništev in sleparij pa za 15,7 odstotka, je zahteval, da zgradijo federalne zapore v tundrah Alaske in puščavi Nevada, ker v njih zaprtim jetnikom niti na pamet ne bi padlo, da bi zbežali. Ko so ga vprašali, zakaj kriminalce ne zapira v domače zapore, je odgovoril, da to ni mogoče, ker so prepolni.
Število zločinov se je po nekoliko "stabilnejših" letih povečalo zaradi cenejše verzije kokaina, ki ga za razliko od poprejšnjih izvrstnih sort ne vdihavajo več, ampak kadijo. Ker v največjem ameriškem mestu porabijo eno četrtino v ZDA uvoženih mamil, so posledice v tem mestu večje kot drugje.
Zato ni čudno, da so na posvetu o tem vprašanju poleg predloga za gradnjo federalnih zaporov predlagali tudi, naj mejo z Mehiko čuvajo vojaki. Iz te izjave je mogoče sklepati, da redne policijske in carinske sile niso več učinkovite v boju proti trgovcem z mamili.
Čeprav se vladna agencija in tisk strinjata, da mamila povzročajo letno nad 100 milijard dolarjev škode, je po nekaterih virih ta številka občutno višja in se suče okoli 230 milijonov dolarjev. V ta domnevni račun, ki ga seveda ni mogoče preveriti, so vklju-
čeni tudi stroški za nakup mamil in stroški za zdravljenje zasvojencev.
Čeprav so ti podatki že sami po sebi zaskrbljujoči, pa to še ni dovolj. Dodati je potrebno vznemirljiv podatek, namreč, da je vsaj 60 odstotkov dijakov vsaj enkrat poskusilo eno izmed mnogih mamil, ki so na tržišču. Po mnenju zdravstvenih delavcev in policije je izmed vseh dosedanjih mamil najbolj nevarno mamilo, izdelano na podlagi kokaina, imenovano "crack". Njegova "prednost" ni v tem, da ga je lahko kupovati po razmeroma nizki ceni, ampak v tem, da njegovi uporabniki zelo hitro postanejo odvisni od njega.
Mamila uživajo v vseh družbenih krogih, toda po policijskih podatkih jih še največ prodajo v Harlemu, v revnih četrtih Oueensa, Jamaice in Jackson Heightsa, torej tam, kjer kraljujeta brezposelnost in revščina.
Ce domači politiki teh odkritij niso sprejeli s pretiranim zadovoljstvom, pa ni bila javnost zaradi njih niti malo presenečena. Naravno je, da gredo su-rogati sreče najbolj v promet tam, kjer sreče ne poznajo.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Spričo velikega dotoka beguncev iz tretjega sveta
V ZRN strah pred priseljenci
BONN - Nesreča v sovjetski jedrski elektrarni in nedavne neprilike v francoski nuklearki vzdolž meje z ZRN so dale problemu razvoja in upravljanja jedrske energije poseben pomen v Zahodni Nemčiji. Na nedavnem kongresu zahodnonemških socialdemokratov (SPD) v Niirnbergu je bila jedrska energija na prvem mestu, brez odziva pa ni ostalo niti vprašanje priseljevanja tujih državljanov v ZRN.
Zahodnonemško javno mnenje se posebno razburja zaradi izredno enostavnega in lahkega postopka za dosego zatočišča v ZRN. "Asylrecht" ali pravica do zatočišča je v zakonodaji ZRN zelo široka in dejansko iz dneva v dan vzpodbuja ljudi iz najrazličnejših dežel sveta, da iščejo v ZRN rešitve za svoje probleme. Ob dotoku ljudi iz držav vzhodne Evrope, predvsem iz NDR in Poljske, ki so spričo dokajšnje razvitosti domačih gospodarstev tudi poklicno kvalificirani in uporabni, se v Zahodno Nemčijo steka vse večja množica državljanov dežel Bližnjega vzhoda, Irana, Indije, Vietnama in Afrike. Iranci, Libanonci, Indijci, Vietnamci in Ganci so na prvih mestih te reke desetin in stotisočev duš.	'
Očitno je, da botruje velikanski večini prihodov trdno gospodarsko stanje ZRN in zato upanje v zadostitev materialnih potreb posameznikov. Pri prišlecih iz vzhodne Evrope se stvar iz očitnih političnih potreb z lahkoto prebarva s političnim begunstvom, ki pa vedno zahtevnejšega javnega mnenja ne prepričuje več ko gre za prihode iz držav tretjega sveta, ki so včasih tudi v tesni zvezi z zahodnim svetom.
Kandidati za bivanje v ZRN iz slednjih držav dobivajo vedno jasnejšo sliko "gospodarskih" beguncev in so ob njihovi popolni poklicni neusposobljenosti in tudi nepismenosti vedno bolj trn v peti ljudem, ki vidijo v njih najprej parazite nemške blaginje, nato pa še tatove, prekupčevalce mamil, nasilneže in morda ne nazadnje tudi motilce rasne estetike.
V majhnem kraju Heumaden v deželi Baden-VViirttemberg je prišlo v zadnjih dneh do lažjih prask, ker je občinska uprava začela dela za postavitev skupine kontejnerskih bivališč za skupino 48 Azijcev različnih
narodnosti. Kontejnerji, ki jih bodo postavili na ulico, kjer je vrsta lepih stanovanjskih hiš, so razburili prebivalce, ki so sprožili celo sodni postopek, da bi preprečili postavitev. Uradni razlogi so bili v urbanistiki, očitno pa so precej globlji. Toda kateri so?
Čeprav se je marsikdo izrazil tudi z dokaj jasnimi rasnimi predsodki, ki od blizu spominjajo na težnjo po "čisti arijski rasi", je glavni razlog verjetno v vse bolj materialnih postavkah.
Ideologija nadrejenosti nemškega naroda se je z drugo svetovno vojno razblinila v nič in Nemci so v veliki meri izgubili narodno samozavest. Trdno so delali in si ustvarili blagostanje. Avtomobili, hladilniki in televizorji so postali simboli nove narodne zavesti.
V tujcih, ki se masovno stekajo v Zahodno Nemčijo vidijo ljudje nevarnost, da jim vse ponovno izgine.
Politikom je prepuščena težka naloga kako ohraniti sliko gostoljubnosti ZRN in istočasno ne razburiti volivcev. Marsikatera zvezna dežela je že ustanovila posebne urade, kjer se z večjo strogostjo ocenjuje utemeljenost prošenj za zatočišče s priporočilom, da se "gospodarske" azilante v čim večjem številu odvrne. Od vladajočih strank je koalicija CDU-CSU (demokristjani) za odločne ukrepe proti azilantom in za spremembo temeljnega zakona, ki bi pravno opravičeval ukrepe. V tej spremembi vidi opozicija prvenstveno nevarnost za krčenje svoboščin nasploh in s tem skuša opozarjati javno mnenje k budnosti proti splošnim konservativnim ukrepom. Istočasno pa se SPD (socialdemokrati) ni jasno izrekla o problemu azilantov, na katerega je javno mnenje bolj občutljivo kot na nejasne obrise svoboščin, za katere ob materialni blaginji nihče ne vidi nevarnosti.
Socialdemokratski prvak Johannes Rau, ki se je precej optimistično izrazil o možnosti, da SPD na prihodnjih volitvah tudi sama (brez "zelenih") lahko preseže 50 odstotkov glasov ima v načelih predvidenega odpravljanja jedrske energije nekaj dobrih kart v svojih rokah, je pa gotovo na slabšem ko ne zagovarja ostrih ukrepov proti priseljencem.
Bruno Križman
Benetke
proti
apartheidu
BENETKE - Beneški župan Nereo Laroni je zavrnil prošnjo južnoafriškega veleposlanika v Rimu Stewarda VVhiteforda, da bi sledil zgodovinski regati s tribune za častne goste. Regata je na sporedu v nedeljo.
Laroni je zavrnitev prošnje utemeljil z dejstvom, da je Whiteford predstavnik dežele, v kateri velja rasna diskriminacija in dodal, da mu zato ne bi mogel nameniti tiste gostoljubnosti, ki jo Benetke nudijo svojim gostom. Kljub diplomatskemu statusu se torej južnoafriški veleposlanik ne bo uradno udeležil zgodovinske regate.
Kri črnih in belih prebivalcev Južne Afrike, ugotavlja Laroni v svoji utemeljitvi, je zgovorna posledica plemenske mržnje in nestrpnosti, zaradi česar Benetke, ki so v stoletjih nudile gostoljubnost najrazličnejšim kulturam, ne morejo zamolčati svoje obsodbe južnoafriškega režima.
Haremi - prej zapor kot kraj naslade
ar
CARIGRAD — Harem v sultanovih palačah vedno bolj privlačuje turiste. Kdor bo prestopil njegov prag s predstavo, ki je sad fantazije, bo sila razočaran, kajti življenje sultana in njegovih žena sploh ni bilo tako idilično, kot si ga zaradi pisanja in filmov zamišlja ljudska fantazija. Tudi za sultana je bilo življenje v njegovih palačah in haremu precej podobno življenju v vojašnici, kaj šele življenju v kraju užitka, zlasti spolnega. Direkcija carigrajskih muzejev je spoznala, da bo dobro zaslužila, ko je pred nekaj leti odprla za občinstvo harem v palači Topkapi, bivališču sultanov od 16. do 19. stoletja na evropski obali Bosporja.
V teh zgradbah so dolgi, z lesom obloženi hodniki, notranja dvorišča in saloni s tapeti in blazinami, prevlečenimi z dragoceno svilo. Vse te prostore pa so povezovali tajni hodniki.
Toda Topkapi je imel tudi veliko majhnih sobic, bolj podobnih celicam redovnic kot pa kraju zabave.
Življenje v "mestih žensk" je bila strogo urejeno. V njih ni bilo prostora za sproščanje fantazije ali pohajkovanje. V teh bivališčih je ambicijo in sovraštvo spremljala trda bitka za oblast. Harem, ki po arabsko pomeni "prepovedano in sveto", je bil tisti del palače, ki je bil namenjen ženskam. Poleg sultana so vanj lahko stopili samo še evnuhi, nekakšni nadzorniki, ki so zelo pogosto bili črnci. V nasprotju z legendo sultan ni imel polne roke dela z zadovoljevanjem svojih potreb in potreb svojih številnih žena, ampak pogostoma sploh ni bil resnični gospodar harema. Najčešče je harem vodila njegova vsemogočna mati, imenovana "sposobna", ki je do podrobnosti uravnavala življenje stotin
ur! K A	MED POSPRAVLJA -
N3EM RAZMI-šuriALA, KAKO BI j US L A... NENADOMA 3E Z.A5LI-SALA NEKI GLAS...
1
deklet, ki so gojile željo, da bi nekega dne, za ceno krutega tekmovanja, po islamskem zakonu postale ena izmed štirih sultanovih žen.
To dokazujejo številna zgodovinska pričevanja: harem je bil hierarhično razdeljen na med seboj povsem ločene predele, tako da je samo nekaj desetih kurtizank imelo neposreden dostop do sultana. Samo nekatere so bile deležne njegove naklonjenosti na podlagi materine stroge izbire. "Sposobna", resnični gospodar harema, je odločala, katera izmed stotin kupljenih in ugrabljenih žensk (nekatere so prišle tudi prostovoljno) iz vseh krajev prostranega imperija, ima lastnosti, ki bodo zadovoljevale (sinove) sultanove potrebe.
Pogostoma so priležnice bile še mladoletne, pogoj pa je bil, da niso bile Turkinje ali muslimanke. Zaprli so jih v celice s težkimi vrati, kjer so še učile streči kavo, deklamirati pesmi, igrati in ugajati svojemu gospodarju. Povečini tega cilja niso doseg-

le, ampak so se le izučile za življenje, potem pa so jih pošiljali princem in drugim dostojanstvenikom otomanskega imperija. Ta navada je trajala vse do konac prejšnjega stoletja, ko je sultan zapustil Topkapi in se preselil v ogromno palačo Dolmabahce na evropski obali Bospora, simbol megalo- •; manije in prvi znak začetka nezadr-" žnega propada. V tej palači so veljala ista pravila. Bivalni prostori so bili obloženi s kristali, opremljeni s francoskim pohištvom in kitajskimi vazami. Tla so bila iz eksotičnega lesa z vloženimi školjkami in biseri. Leta 1909 so dokončno zaprli harem sultana Abdulhamida 11. Preselil se je v palačo Vildiz, zgrajeno na carigrajskem griču: ta preselitev je bila znak za propad imperija.
Poročevalci so takrat zapisali, da so na vozovih s konjsko vprego do Topkapija, na drugi strani Zlatega roga, prepeljali na stotine žensk v starosti od 15 do 50 let.
Neposredna prodaja od proizvajalca do polrosnika sveie in imrinjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase vse vrste kuhanih in surovih salam
SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir
vključen davek IVA
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE