"EL SEMANARIO ESLOVENO'1 Uredništvo in upravnlštvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 21. novembra 19361 Naročnin? za rol leta ? arg. 3.—; celo leto $ 5.— Cena 10 cent. TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 NAŠA GLAVNA SKRB Svetovni dogodki ki se kot zlovešči napovedovalci slabih časov bliskovito vrstijo eden za drugim mimo nas, se zdi, da obračajo vso našo pozornost nase tako, da skoro ne preostane časa zai druge pametnejše misli. Zato skrbi po drugi strani tudi časopisje, ker pač v principu .samo zato izhaja ter pri tem dobro služi, da nasiti ljudsko radovednost. Lansko leto je bila vsa pozornost obrnjena, v Abesinijo, letos v Španijo in drugo leto bo pa kam drugam tako da nam ne bo manjkalo presenečenj. Medtem ko ljudstvo ugiblje in komentira to in ono, so nevidne sile in vidni izvršitelji neumorno na delu, da dosežejo svoj cilj. Ljudstvo je v boju za svoje koristi in za svoje pravice zelo šibko in skoroda otročje. Nikjer ni opaziti prave zavesti, sposobnosti in enotnega nastopa. Povsod samo prerekanje za prazne strankarske ali verske predsodke. Tako je v do-movni in tako je v izseljenstvu in tako je po vsem svetu. To je vse zato. ker ljudstvo noče tudi samo aialo misliti ter slediti tistim, ki so resnični njih prijatelji. Ti seveda ne obljubljajo ničfesar. kap ni mogoče z lastno močjo napraviti, in ravno zato jih nihče ne mara. Medtem ko razni ko-tistolovci vse mogoče obljubljajo, ker nekaj pač iahko za vabo nudijo, ker so prej nakradli, in s tem potem veliko dobrega napravijo — zase. Ako hočemo, da bo kedaj za nas delavno ljudstvo boljše, je predvsem potrebno, da osredotočimo naše nmli kot poedinec in kot celota. In da imamo javno mnenje v naših lastnih rokah, ker samo tedaj bo verna slika nas samih. Slovenska prosvetna organizacija; je v Južni Ameriki edina ki je popolnoma neodvisna. Ima že nekaj let lastno glasilo ter zbira denarnih prispevkov v obliki delnic, da si postavi lastni dom. List imamo. In ko bomo enkrat imeli še lastni dom in lastno tiskarno, bomo še le lahko nudili našim izseljencem poleg moralnih tudi materjalnih koristi. če bi naši izseljenci imeli malo več samozavesti in volje za nekaj lastnega ustvariti, bi kaj kmalu dosegli vse to in z majhnimi žrtvami. Ker pa, kot smo že v začetku povedali, preveč gledamo samo kaj bo novega jutrajšni da» prinesel in pri tem pozabljamo -nase, smo mesto bliže, vsak dan dalje od cilja. Svetovni preobrat bo takrat, ko bo preobrat v nas .samih. Slovani smo bili in smo deloma še vedno dobra molzna krava germanom in latincem in sicer zato ker ni v nas dovolj kulturne in gospodarske sposobnosti i¡n odpornosti. Ravno iz istega vzroka so bili od Italije pod- FAŠISTI RUŠIJO J3ADRID Revolucionarne čete so prekoračile na nekaterih krajih reko Manzanares ter zavzele nekatere dele Madrida. Med tem pa topovi obstreljujejo glavne postojanke vladnih čet ter sip-] je jo bombe iz letal na mesto. General Franco, vodja fašistov, pripravlja glavni vdar na mesto Madrid. Zato je pripravil novih čet iz Afrike in je lobil izdatno pomoč v orožju ter municiona iz Italije in Nemčije. Glavni fašistični štab pripravlja enotno ofenzivo, da bodo od štirih glavnih strani udarili v Madrid. Če se bo namera posrečila, je še vedno»vprašanjc, kajti glavne mostove ki vodijo čez reko Manzanares v Madrid imajo še vedno v rokah vladne čete. Madrid je zato še vedno v polni posesti A'lad-nih čet ki so izjavile, da četudi postane ena sama. razvalina, se ne umaknejo. Tudi predsednik vlade Azaña in drugi ministri so izjavili, da se bliža bitka koncu in da bodo fašisti brez dvoma premagani. Medtem pa revolucionarne čete z vsemi razpoložljivimi sredstvi rušijo Madrid. Prebivalstvo se skriva po kleteh in je vkljub temu velikih žrtev. .Kot pa smo že v zadnji številki povedali, bodo' usodo Španije določili izven Španije. Vlada ki je bila od strani ljudstva postavljena, ni bila naklonjena kapitalizmu in katoliški cerkvi, kot je delala na Španskem, zato je fašizem roko v roki s katoliško cerkvijo napovedal boj režimu ljudske fronte. Pričela, se je krvava notranja revolucija, ki traja že štiri mesece in je zahtevala tolikšnih žrtev, da je groza misliti. Konca krvavih' grozodejstev pa še vedno ni videti. Mnenje držav glede sistema v Španiji kakršen iarmlieni abewnci. V Spanji na smo tako daleč prišli, da, so orišli iz Afrike črnci učiti "kulture" šnance, kdo bi dejal to je kazen božja, ker so iih svoj čas na Španci 7 orožiem podjarmili. In ne br> nrav nič neroo, : Moskva. — Parniki španskih revolucionarcev so pričeli zasledovati sovjetske tovorne par-nike ter so jih že nekaj vstavili in pregledali. Enako delajo tudi italijanski in nemški parniki vohunsko službo, da bi tako dobili obtežil-nega gradiva za Sovjete. g .„. ......, ... % Sicer pa, kar smejo delati drugi sme tudi Rusija, vendar, če dobro premislimo, se bo špansfn J-mrod ves pokončal, če ne bo kmalu kake rešitve. V NEDELJO, DNE 6. DECEMBRA VSI NA PONOVITEV "RMKA ANDREJČKA" - ALSINÁ 2832 a.;,' NEMŠKO-JAPONSKA VOJAŠKA ZVEZA Nemčija in "Japonska sta podpisali tajno vojaško pogodbo, dasi to uradno Nemčija, zanika je. Nemčija in Japonska imata pač skupnega sovražnika v Sovjetih, zato sta se združili. Ena kot druga sta mnenja, da je treba ruskega medveda zgrabiti od dveh strani, če se hoče imeti uspeli. " r ^fŠP! Kot smo že poročali ima Japonska namen okupirati vso notranjo in zunanjo Mongolijo in ima za to operacijo zbrani dve veliki armadi v Mandžuriji. Pri tem delu bo Japonsko podpirala tudi Italija in ji bo v zameno prva šla na roko pri afriškem podjetju. Nemčija pa istotako pričakuje, da ji bosta v njenem važnem momentu, ki ga pripravlja, šli na roko Japonska in Italija. Anglija ima v posesti tajni načrt Nemčije in Japonske ki pa da. ga noče obelodaniti. Iz Nemčije so se že odpravile v Mandžurijo razne firme ki so dobile koncesijo za iskorišča-nje tamošnjih naravnih bogastev. Anglija je vsa zavistna Nemcem in pravi da Japonci ne bodo imeli od tega dobička. Anglija pač čuti, da jo skušata Nemčija in Japonska izriniti iz Orienta, ali pa naj se pridruži njima, da bodo skupno pričeli trgati Rusijo kjer bo za vseh dovolj plena. Zaenkrat pa mora plačati gor Kitajska. Kot razvidimo iz tega je skoro povsod Anglija ki balandra ravnotežje. Če bo Anglija ostala na strani Rusije, kar je v njenem interesu, tedaj bo kmalu tudi Kitajska pod vplivom iz Moskve in se ne obeta nemškojaponskemu podjetju v Mandžuriji in Mongoliji kar nič dobrega. Rusija in Kitajska imata obe enako stališče, namreč da branita svojo zemljo pred zemljelačni-mi. Angliji pa, ni na tem, da bi zasedla kak del Rusije ali Kitajske temveč da se lahko trgovsko udejstvuje, zato j[e verjetno, da se bodo odnošaji, spričo zadnjih dogodkov, med Rusijo, Kitajsko in Anglijo le še bolj poglobili. Addis Abeba. — Monsenior Giovanni Castel-lani je dobil od papeža ukaz, da naj prouči kako bi se dalo reorganizirati versko stališče v novem imperiju. Vatikan ima v proračunu za sezidanje več cerkva po raznih bolj važnili krajih. Madrid. — Jose Antonio Primo de Rivera,, ki je sin znanega bivšega diktatorja, je od ljudskega tribunala obsojen na smrt, njegov brat pa na dosmrtno ječo. , Revolurionárci pa imajo v posesti sina od Largo Caballero ministrskega predsednika vlade ter so izjavili, da glava ministrovega sina odgovarja za glavo Primo de Rivera. Bilbao. — Ljudsko sodišče je obsodilo na smrt paraguajskega in avstrijskega konzula ker da sta špijonažila v prid fašistom. Nekaj Dodatkov o Španiji Španija, ki se krči v krvavem objemu civilne vojne, zavzema večji del iberskega polotoka in se na severu drži Francije. Morska ožina Gibraltar, ki veže Atlantik in Sredozemsko morje, jo loči od Afrike. Površina Španije, vštevši Kanarske in Ba-learične otoke, meri nekaj nad 195,00 kvadrat- nih milj, ter je vsled tega,skoro^ dvakrat tako velika, kot Jugoslavija, ki meri 96,134 kvadratnih milj. Po ljudskem štetju iz leta 1930 šteje Španija 22,760.000 prebivalcev. Svoječasno je bila Španija svetovna velesila, ki je imela razsežne kolonije; saj je bil dober del Centralne in Južne Amerike njena last. Danes ima dežela le malo kolonij. , Prebivalstvo se v glavnem deli v tri velike skupine: kastiljansko, katalonsko in galicijan-sko. Vsi ti prebivalci se štejejo za Špance, vendar so razlike med njimi precejšnje. Poleg tega biva na severu okrog pol milijona Baskov, ki imajo svoj posebni jezik in se smatrajo za potomce najstarejšega evropskega plemena, plemen, alti je prvotno naseljevalo iberski polotok. Dalje se računa, da je na Španskem okrog 60.000 Mavrov, 50.000 Ciganov in 7.000 Židov. Špansko ljudstvo je mešanica različnih plemen, primešani so Kartažani, Goti, Vandali, Mavri, itd., in ima kot talco svoj poseben temperament. Španija je bila do leta 1931 monarhija. Takrat je narod odslovil kralja Alfonza in ustanovil republiko. Splošna ljudska izobrazba je bila vse do takrat na precej nizki stopinji, in sodi se, da je še zdaj približno polovica prebivalstva nepismena. Dežela nima razvite 'industrije in prebivalstvo se večinoma ukvarja s poljedelstvom. Podnebje je v splošnem suho in je po večini dežele potrebno umetno namakanje zemlje. Glavni pridelki dežele so: pšenica, ječmen, oves, rž, koruza, fižol, grah, leča, proso, grozdje, olive, sladkorni trs in sladkorna pesa, lan, konoplja, oran- ALI VESTE da NAJCENEJŠE DENARNE POŠILJKE OBAVLJA BANCO HOLANDES UNIDO Vaša korist zahteva, da se sami prepričate, zaupajoč nam ? NE POZABI OPOZORITI SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, DA BO DNE 6. DECEMBRA SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. PONOVILO PREZANIMIVO IGRO "REVČEK ANDREJČEK" V ULICI ALSINA 2832. * fflPI : - I 'v' i*™ UtSMMltc. ■ ' .. VAŠO BODOČO POŠILJKO ZA BOŽIČ SLOVENCI """•"""■' r.íSS?" vsi na SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDÉS UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: CANGALLO 3 6 9 PODRUŽNICA: CORRIENTES 1900 že in orehi. Na rudninah je dežela precej bogata. Pridobiva se premog, svinec, živo srebro, baker, žveplo srebro in sol. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO i. v a b i OKNO V SVET Rim. — V četrtek ponoči se je sestal veliki fašistovski svet ki je razpravljal do zjutraj. Določili so 140 milionov za oboroževaje ter so se sporazumeli, da je potrebno čimprej priznati fašistično vlado v Španiji ter so dali ista navodila tudi svojim zaveznicam ki bodo istota-ko priznale vlado generala Franca. S tem imajo namen tudi diplomatičnim potom onemogočiti življenje španske ljudske fronte in sovjetov, ki edini jo nekaj časa sem odkrito podpirajo in se vkljub temu ne upajo dvigniti orožja proti njej ker vse kaže da sta prikrito na strani sovjetov tudi Francija in Anglija in da bi v odločilnem trenutku brez-dvoma z njo potegnili. To, je kar odvrača Mussolini j a, in Hitlerja, da si ne upata sovjetom napovedati vojne, obenem pa skuša fašizem potom tiska in druge propagande potegniti javnost za seboj. Merano, Italija, — V zrak je zletela tvor-nica municiona pri čemer je bilo 6 mrtvih in 50 ranjenih. Washington. — Pred zvezno sodišče so prišli razni fabrikantje orožja in municiona ki so obojega za, časa vojne v Čaku nepostavno prodajali boliviancem in paraguajcem, da so se morili za tuje interese, kar smo svoj čas v našem listu natančneje opisali. Dunaj. — Ta, teden je bil avstrijski zunanji minister Schmidt v Berlinu kjer se je sestal s Hitlerjem. Politični krogi pripisujejo temu sestanku velike važnosti. , Nemčija želi napraviti iz podonavskih držav oborožen protisovjetski blok, medtem ko Avstrija želi, da vsaka, država trebi komunizem v v svojih mejah Nemčija preganja. Žide ker niso arijci, Avstrija pa zato ker niso katoličani. Nemčija želi s silo vzeti svoje nemce ki so pod Čchoslovaško, Avstrija pa tega ne upa. Tako so med obema, krvnima državama precej velike razlike glede načelnih smernic zunanje in notranje politike. Za vsem tem je pa. še drugo veliko ozadje in bomo o tem ob drugi priliki natančneje povedali. London. — Mnogi angleški politični izvedenci so mnenja, da španska revolucija ogroža mir Evrope. Belgrad. —- Kot poročajo bo v kratkem obiskal Jugoslavijo italijanski zunanji minister grof Ciano Na povratku iz Budapeštc da se bo vstavil v Ljubljani kjer se bo sestal z raznimi političnimi vplivniki. Musolini naj •bi prišel v Ljubljano. Morda bi se le dobil kdo . od njegovega črnega režima pretepen človek ki bi mu v zahvalo snel kožo z glave. Pasvojo prisotnostjo in navzočnostjo dokaže svetu, da -je krivoverka lagala, ko je obtožila katolijkega jko-" fa pred obličjem živega Boga! Množica je vzvalovala in odrevenela: -Leonora st, je bila ustavila pred grmado. Knez in škot Farneški je krčevito zatisnil oči. vsi gledalci so se odkrili. Sočutno mrmranje je završalo iz ljudskih trum. Tako mlada še, tako lepa! In mora umreti tako strašne smrti! A že se je razgrnilo tesnobno molčanje: veliki prof os je bil mahnil z roko! Krvnik je pristopil k obsojenki. Njegova težka pest ji je pala na golo ramo. že jo je zgrabil. . . potegnil jo h grmadi. . . vrgel ji vrv okoli vratu, da bi jo adavil. . . ko se je zgodilo nekaj nezaslijane-ga, strajnejjega od krvnikovega početja. . . V krču, ki jo je za trenutek iztrgal neusmiljenim rokam, se je Leonora mahoma zgrudila na tla ter se s presunljivim vzklikom bolečine prijela za život... In črte njenega obličja so se skrivile v skrivnostni muki! Vse matere, kar jih je bilo Grévskem trgu, so vztrepetale od groze. . . Zakaj ta krik. . . o, to ni ni bil krik življenja, ki se zaman izvija iz lakom, nih krempljev smrti! Bil je krik svetih, vzvišenih bolečin, iz katerih se življenje rodi! . . . fie mojpster Claude, krvnik, se je umaknil pred veličanstvom tega krika. Trepet je šel po vsem Grévskem trgu kakor burja. Zapriseženi zdravnik je naglo pokleknil k Leonori. Ko je vstal, je ležalo poleg nezavestne obsojenke majceno, nebogljen? bitje in je s šibkim vekanjem iztezalo svie bedne ročiče proti ljudstvu, kakor bi mu klicalo: "Jaz nisem storilo ničesar! . . . Nedolžno sem! . . Usmlite se, dajte mi živeti!..." "Dekletce je! Hčerka!" je zavpil ženski glas. Ljudstvo, ki je gledalo prizor, je nekaj trenutkov molčalo, kakor da se ne more zdramiti iz osuplosti. Nato pa je mahoma vzkipelo pomilovanje, kakor bi se reka razlila preko svojih bregov. Grév-ski trg je zahrumel. Vse je vpilo, aklinjalo, grozilo ter prosilo milosti za mater! Velik profos se je izprva obotavljal, a tudi njega je premagal ta ogromni ibruh vseobčega sočutja. Mahnil je z roko in kriknil ukaz. , . Obsojenka je bila pomliščena! . . Vriskanje brezumne radosti je zaorilo po širnem trgu. Vse je plakalo, ženske in moški; objemali so se ljudje, ki niso poznali drug drugega. Ne-av.estno Leonoro so odnesli na nosilnici, otrok" pa — — Otrok je ostal! Obsojenk ni bilo dovoljeno, da bi dojila svojo hčerko v ječi. Nedolžna stvarca je ležala tam, kjer se je rodila: na: morišču, prepuščena usmiljenju tujih ljudi. . . Ljudstvo se je gnetlo okoli nje in jo je strahoma ogledovalo. Pomiloval jo je vsak, toda pobrati se je ni upal nihče: hči krivoverke in zločinke bi prinesla hiši nesrečo! Tudi škof Jean de Kervilliers, knez Farneški, je stal med njimi in je prepadeno gledal kri svoje krvi. Rad bi se bil usmilil nedolžnega otroka, rad bi ga bil vzel s seboj, toda okrutni jarem sveče-niško pokorščine mu je branil. . . Mati je bila po-miloščena, zato pa je bilo dete obsojeno, da pogine tu gladu in mraza! . . . In vendar ni poginilo. Nekdo je pristopil, sklonil se k novorojenčku in ga pobral. "Uboga vijolica", je zamrmral, "nihče te noče, ki si pognala na kraju krvave sodbe. . . Nu prav! če je tako. da ne smeš imeti ne očeta ne matere, bodi moja hči! ..." Z nežno oprenostjo je zavil drobceno zapu-ščenko v svoj plašč in jo odnesel... Bil je krvnik! . . . I. Violettn. Dne 12. maja 1588 se je rano zjutraj v diru pri-podilo po Chaillotskih bregovih šest plemičev, kakor šestorica ptic, bežečih pred bližnjo nevihto. Njih vodja je bil od obupa bled kakor mrlič. Na vrhu je ustavi konja n se je ozrl proti Parizu. I mestfi ga je dohajal hrup pobunjenih množic in zamolklo pikanje arkebuz. Hripavo ihtenje je bruhnilo beguncu iz prs. Vzravnal se je v stremenih, zažugal s pestmi in kriknil besede, ki jih je takrat odnesel veter, kasneje pa jih je zapisala Zgodovina: "O, nehvaležno mesto! Izdajalsko mesto, ki sem te ljubil bolj kakor svojo lastno ženo! Trepetaj, zakaj vrnem se ne drugače nego skozi vrzel v tvojem obzidju!'' Tisti mah sta se pojavila dva jezdeca. Prvemu je utegnilo biti, nekaj več, kakor trideset let; njegova postava je bila kakor od jekla, njegov obraz :¡rj izmed tistih drznih, posmehljivih, bistrih i» J ldh obličij, ki se neizbrisno vtisnejo v spomin. ^ gi jezdec je bil slok osemnajstleten mladenič no lepega in plemenitega, a tudi smelega 'n strašenega obraza. ^ Spremljevalci, ki so obdajali begunca, so g»^ teli ob pogledu na neznano dvojico odvesti naP Toda on je bil kakor slep in gluh; vzdignil je r° proti nebu in turobno aječal: ^ "Vse me zapušča, prokletstvo je nad menoj-kdo se me zdaj usmili!" ¿ •\Taz!" je odgovoril nekdo s zvonkim 8laS Obupanec se je ozrl. Mlajši izmed obeh tujc®^ krenil proti njemu... Ko mu je pogledal v je od neizmerne groze izbuljil oči. Njegove ''"^.¡j segle pred se, kakor bi odrivale strahoten P' in njegove blede ustnice so zajecljale: (¡ "Moj brat Karel! Ti! Mar si vstal iz groba, i me preganjal?" , t¡, "Motite se" je odgovoril nenanec. "Jaz ni"6'" sti, ki ga vidi vaša težka vest; nisem Kari "Kdo si tedaj?1' "Sin njegov. Karel, vojvoda AngouléniflW- . "Otrok Karla in Marije Tolchetove!" je zavP'1 vunec. "Anpoulémski bastard! Kaj hočeš od 0,1 govori. Kaj imaš do Henrika III.?'' ^ "Ostavil sem Orleans nalašč zati, da bi ^ z vami. Teden dni je sire, kar sem postal P t leten. Tisti dan me je mati postavila pred 01 fj sliko in mi je razodela, kakšna je bila nje ^ strašna obtožba treh krvnikov, treh besov, K (( jih je zaznamovala. . . In tako sem se odprav ie« V pot da porečem vojvodi Guiškemu: .Izdaj® upornik, kaj si storil svojemu kralju?'. • •" $ "iGuisu!" je kriknil Henrik. "Najdeš ga v palači, morda že na mojem prestolu!'' "Odpravil sem se, da porečem Katarini de ^ cis: .Mati brez srca, kaj si storila svojemu s,nllv "Kraljici materi!" je za'htel Henrik. "Najd^ v Guisevi ječi!" ^r "Odpravil sem se, da polščem Henrika Val" " ga, kralja francoskega in ga vprašam nekdaj vpraševali sinovi Ablovi svojega s'r "Kajn kaj si storil svojemu bratu?. . ." Pri tej besedi je kralj krčevito potegnil K0®^ ¡|» zaj, nato se je trepetaje zrušil na sedlo in P°n° zamolklim glasom: "Kajn! ..." (Nadaljevanje' Utrinki iz naše nove domovine ČEHOSLOVAKI V ARGENTINI Piše Prostoslav Savinjski Žensko vprašanje v Č.S. takorekoč danes več ne obstoja ker so ženske v svojih pravicah popolnoma izednačene z moškimi. Žensko volilno pravico je ustanovil parlament 1. 1920. Takoj pri prvih volitvah je bilo izvoljenih v državno zbornico 14 poslank, število, ki se več ali manj vzdržuje do danes, Kar se verskih zadev tiče, ustava priznava slo bo dno udejstvovanje vsaki veroizpovedi. L. 1926 je bila uzakonjena tdkozvana kongrualna postava. Na temelju te postave, država podpira denarno vse pripoznane veroizpovedi, seveda proporcionalno, napram njih številčni moči. Število katoličanov je po osvoboditvi nazado-ker se je ustanovila takozvana "Češkoslovaška narodna cerkev", ki šteje danes okrog 8.000 000 privržencev. Maloštevilni pravoslavci, ki so se izcimili po osvoboditvi, so se združili s pravoslavci podkirpatske Rusije. Protestantska cerkev v Č.S. se razlikuje po narodnostih (češka, ška, helvetska itdsjde n tao iaoin aoian dlo aoi slivaška, nemška) ter po konfesijah (augsbur-ška, helvetska itd.) Židje v zgodovinskih deželah (Češka, Moraveska, Šlezija) tvorijo komaj V/2% prebivalstva, ali čim bolj gremo na vzhod tem bolj narašča njih število tako, da v pod-karpatski Rusiji tvorijo kar 15% prebivalstva. Kar se narodnostnih razmer tiče Č.S. nam nudi dokaj pestro sliko. Slovani, to je: Čehi, Slovaki in podkarpatski Rusi (Ukrajinci) tvorijo 69% prebivalstva. Ostanek tvorijo Nemci Madžari. Poljaki. Slovaki so v primeri s Čehi ohranili svojstven slovanski značaj, dasi so kulturno na mnogo nižji stopnji kot Čehi. Slovaki imajo prirojen umetniški okus, kar izpričujejo njih prekrasne narodne noše, čarobne pesmi in njih rezbarije. Vprašanje narodnih manjšin je v Č.S. republiki tako idealno rešeno kot nikjer na svetu. Ako bi se bila dala taka rešitev Slovencem pod Italijo, kdo ve ako bi bilo danes sto primorskih Slovencev v Argentini. Ustava zajam-čuje vsakemu državljanu — brez ozira na jezik in vero — absolutno enakopravnost pred zakonom. Volilni zakoni v parlament, deželne zbore, občinske svete dajo vsaki narodnosti možnost zastopstva proporcionalno z njeno številčno močjo. Moderna šolska zakonodaja do-vljuje ustanovitev manjšinske šole v njih na rodnem jeziku v občini kjer je za to 40 šoloobveznih otrok. V občini kjer je vsaj 20% manjšinskega prebivalstva morajo oblasti občevati z njimi v njih rodnem jeziku. To niso samo pisani zakoni, marveč se tudi strogo izvršujejo. Nemci, ki tvorijo največjo manjšinsko skupino so po celi državi dokaj raztreseni. Samo na mejah zgodovinskih provinci j tvorijo bolj združena naselja. V celoti so našteli 3,123.568 Nemcev. Praga je njih kulturno, politično in ekonomsko središče (nemška univerza, tehnika, gledališče, banke itd.) dasiravno šteje Praga samo 5% nemškega prebivalstva. Madžari so v Č.S. naseljeni večinoma v obmejnem ozemlju na jugu Slovaške in podltar-patske Rusije, posvečujoč se večinoma polje-, delstvu. Razen tega jih je nekoliko razpršenih po slovaških mestih, kjer tvorijo srednji sloj: trgovci in obrtniki. Pri zadnjem ljudskem štetju so jih nabrojili 745.431. Od otrok madžarskih starišev obiskuje 95% popolnoma madžarske šoie, kjer jih madžarski učitelji podučil jejo v madžarščini. Ostatek 5% obiskuje mešane šole. Poljaki so naseljeni v okrajih ob poljski meji. Zadnje ljudsko štetje (1930) jim je priznalo 75.853 duš. Židje so se pa razleteli po celi republiki ter so priznani kot posebna narodnost. L. 1930 so jih našteli 180.855. V narodni skupščini so poslanci sledeče razvrščeni : Čehoslovaki 204 poslancev 104 senatorjev Rutenci (pk. Rus.) 8 „ 4 Nemci 73 „ 36 if uw j) Madžari 13 „ 6 Poljaki 2 „ — Telesna vzgoja v Češkoslovaški prednjači vsemu svetu. Najstarejša in največja organizacija je "Sokol" ustanovljen 1. 1862. Henirk Fiig- Krojačnica MOZETIČ Nudi cen j. rojakom * veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI .50 na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Stefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD ner in Miroslav Tyrš, vseučiliški profesor, njega ustanovitelja. Skupno z naraščajem š danes "Sokol" okrog 700.000 članov. Vsaki let prireja Sokol vsesokolslci zlet, ki se ga ležujejo vsi Slovani ter druge prijateljske rodnosti. Social-demokratska telovadna zv šteje okrog 120.000 članov in katoliška orgi zasija "Orel" okoli 130.000. Komunistična t vadna zveza prikazuje okoli 50.000 privržene Kar se zemeljskega bogatsstva tiče sta v i vrsti premog in železo, potem pa grafit, m nezij, zlato, srebro, svinec itd. Jarhymov je r važnejši kraj na svetu z:, pridobivanje rad Kaolin, neke vrste glina, obiluje na zapadli Češkem iz nje se izdeluje svetovnoznani če ¿AoiJHa UOSJI do>{ I;.OOUAI;[S ;o;(o>io IUÍ[OX Vary (Karlsbad). Kar se mineralnih izvirkov če, jc Češka ena najbogatejših dežel na sveti Industrija je na vrhuncu posebno v zapad krajih. Pod ranjko Avstrijo je proizvaja Češka: 100% porcelana, 92% sladkorja, 9'. stekla, 87 % ječmena, 75 % bombažen (Nadaljevanje V PROSLAVITEV UJEB1NJENJA JUGOSLAVIJE PRIREDIJO SLOVENSKA, HRVATSKA SRBSKA DRUŠTVA VELIKO SKUPNO PRIREDITE DNE 5. DECEMBRA T. L. ob 9 uri zvečer v dvorani PRESIDENTE SAENZ PEÑA (dve kvadri od Plaza, Congreso) Za Sokolsko društvo Buenos Aires I.: Dr. Kc Veljanovič - Starešina. Za Jugoslovansko Izseljensko Zaščito: / Viktir Sulčič - Predsednik. Za Jugoslovanski Klub: Dr. Stjepan Buljev Predsednik. Za Jugoslovansko Izseljensko društvo Tal g. Iv;,n Pahor - Predsednik. Za Slovensko Prosvetno društvo T: g. Fi Trebše - Predsednik. Za društvo Kosovo: g. Petar Kebelič - P sednik. Za Jug. Pod. Društvo v Berisso: g. Mate Kc - Predsednik. Za Jug. društvo vzajemne pomoči: g. i Ivančevič - Predsednik. Za Hrvatsko katoliško društvo: g. AvgU Gobič - Predsednik. Za Gospodarsko in podporno društvo Slovei v Villa Devoto: g. Zlobec Viktor - P sednik. Za Prosvetno in kulturno društvo: g. Mijo - Predsednik. Za Bratovščino Živega Rožnega venca: g. dre j Čebokli - Predsednik. Za Slavjansko Društvo Vzajemne pomoči Miho Vukasovič - Predsednik. Za Sokol Dock Sud: g. M. Sevič - Predsedn; PRIMORSKE MESTI Sodobno pismo našega mladeniča Neki naš rojak je pisal na uredništvo "Istre" ki je glasilo Primorskih emigrantov v Jugoslaviji takole t V zadnji številki Vašega lista sem čital, da se bore v Spanji tudi naši rojaki. Zato Va,s prosim, da mi daste navodila kako so naši rojaki prišli tja. Morda so šli iz Jugoslavije, če je to mogoče, potem grem tudi jaz. Radi tega sem pisal eno pismo v Belgrad, pa mi nič ne odgovorijo, ne vem kako je to. Ne vem, da tako lahko pozabijo na našo žalostno zemljo, ne samo da so jo pozabili tudi mislijo ne več nanjo, da si smo vendar mi revni izseljenci tudi občutljivega srca. Tako Vas prosim, da mi odgovorite na to pismo. Jaz sem nadvsem obupal, ne vem zakaj bi vedno delal v rudniku, to je ne mogoče, biti suženj, živ pokopan, to ne pomeni samo telesno propast temveč tudi duševno. Zato sem sklenil, da odpotujem v Španijo. Če padem, nič zato, saj je še dovolj izseljencev, da bodo delali tukaj. Ko sem bil še v Italiji sem si vse drugače predstavljal izseljensko življenje. Mislil sem, da se bomo lahko borili proti Italiji, sedaj pa vidim, da smo le živi mrtveci, kajti fašizem ima povsod razpredene svoje mreže, tako da mu nihče ne more škoditi. O vsem tem sem razmišljal in prišel do zaključka, da dokler ima fašizem oblast v Evropi, bi bilo nezmiselno govoriti o narodnih manjšinah. Zato bi se rad žrtvoval, samo da bi ne gledal tp počasno umiranje. * Jaz ne pravim' drugega kot da se v Španiji rešuje vprašanje Julijske Krajine. Če zmagajo fašisti tedaj zbogom zemlja za katero so se sinovi žrtvovali v Bazovici in zbogom svobodna vrnitev. Sedaj zaključujem to pismo in Vas še enkrat lepo prosim, da mi poveste kako se pride v Španijo, kajti tako ne morem več živeti dalje." To pismo je zelo značilno iz bednega življenja in mišljenja mnogih naših mladeničev. Marsikateri je odšel prostovoljno v abesin-sko vojsko,, ker vsak si je mislil, da slabše kot se ima doma, se ne more nikjer imeti. Tragedija Primorskega naroda je tako velika, da se ne da primerjati. Španci se borijo za svojo svobodo kjer lahko vsak vsaj pošteno iimrje, primorsko ljudstvo pa je živ mrlič že vse po vojni in nič še ni videti prihajajoče svobode... Sicer je prav povedal zgoraj omenjeni mladenič, da se v Španiji rešuje vprašanje Julijske Krajine. Povsod se rešuje, kjerkoli se dela za zlomitev fašizma, kajti ko bo zasijala svoboda vsem narodom, bo zasijala tudi bednemu primorskemu ljudstvu, prej pa nikoli. Zato je vprašanje primorskega ljudstva vprašanje celega sveta in obratno. CASA "CASTRO" ČEVLJARNICA — KNJIGARNA Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žsnske TRELLES 2668 — Paternal DR. M. CARBALLO Zunanje bolezni: Koža, kri, in spolne bolezni. — žarki X. in elektrika medicineš. Prvi pregled brezplačno, če se predstavite s Slovenskim tednikom. — Sprejema od 11 do 12 ure in od 16 do 20. SE GOVORI JUGOSLAVANSKO LAVALLE 715 — Rs. Aires SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO NUDI SVOJIM ČLANOM: Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Brezplačno krogljišce. Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES PISMO GABRIJELA D'ANUNZIJA "Načelniku vlade, načelniku Italije, Benitu Mussoliniju v Rimu. Dragi moj tovariš, sedaj dražji kakor kdajkoli, ti si gotovo čutil, kako blizu sem ti bil v teh dneh tvojega velikega resničnega, in mirnega heroizma, Vsa moja najboljša umetnost ki stremi po veličini, je silila iz moje notranjosti, v hrepenenju, da izklesa tvojo veliko podobo, ko si sam proti rova.renju starih, proti hinavščini licemer-cev, proti strahu onemoglih branil svojo Domovino, mojo Domovino, Italijo, Italijo, Italijo, ti sam z odprtim licem. Dantejeva beseda se ti prilega. Senca Fari-nate se dviga čimdalje bolj z gorečega groba. Z odprtim licem. Občudoval sem, te in te občudujem v vsakem tvojem dejanju in v vsaki tvoji besedi. Ti si se pokazal in se kažeš vedno kakor usoda, ki jo ti delaš nepremagljivo in neizprosno kakor zakon, akor ukaz, ne kakor nov red, temveč kakor večen red. Ti ne veš še, da sem pričel prevajati tvoj čudoviti govor narodu v Irpiniji v latinščino komentarijev, in da sem primešal marsikatero Sallustijansko pikrost. Ta gola latinščina, bolj kakor katerokoli bistroumno raziskavanje, odkriva duh tvoje go-vornosti. Želim da. bi bil (ta prevod) natisnjen v začetku zbirke tvojih govorov, mesto uvoda. Tovariš, ne umaži se s tem, da se obrneš na smrdečo kloako v Ženevi! Bodi neizprosen in brzdaj svojo mirno do-brovoljnost! Objamem te in te prosim, da bi smel umreti za tvojo stvar, ki je moja stvar in je stvar nepremaganega latinskega genija,. Obtežen z leti in sit samevanja, hočem končno umreti za novo staro Italijo. V Vittorialu degli Italiani, v septembru Ron-kijev 26 — 1936. Gabriele D'Annuzio." V čezsoči in Spodnji Idriji so pred dnevi u-stanovili dve novi "dopolavorovski" organizaciji. Trije abesinski bojevniki iz goriške pokrajine, in sicer umrli Viktor Colja iz Komna, Karel Blaško iz Šturij pri Ajdovščini in Rihard Žgur iz Vipave so bili te dni odlikovani s srebrnimi kolajnami za vojaške zasluge. "VlŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires i ZOBOZDRAVNICA <> Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV o Sprejemata od 10 do 12 in od 15-20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 t d i > i > < > < > Iz Jugoslavije Politične razmere v Jugoslaviji so vse prej kot zadovoljive. Pred nekaj leti so bili nacionalisti "nezmotljivi" ter ,so v svoji gorečnosti pritirali državo na rob gospodarskega propada, zdaj pa zopet mnogi trdijo, da tudi Stoja-dinovičeva-Koroščeva vlada nima dovolj moči in zaslombe pri ljudstvu, da bi spravila državni voz zopet na trdno cesto. Zadružništvo, ki je v Jugoslaviji zelo razširjeno, ne služi pravemu namenu kmetov, temveč njegovemu največjemu nasprotniku kapitalizmu, in sicer zato, ker so mnogi politiki svoj čas trdili, da morejo priti v vodstvo hranilnic in posojilnic učeni ljudje, ne kmetje sami kot so bili doslej. Prišli so res "učeni" poslovodje ki so bolj in bolj kmečke posojilnice pobančili ter spravljali denar po navodilih visoke politike v veletok kapitalizma. Kmetje so pričeli izgubljavati zaupanje v zadruge, ter so svoje prihranke raje čuvali v nogavici kakor pa v svoje m denarnem zavodu. Po drugi strani pa kdor je bil v potrebi, ni mogel dobiti kredita, ali pa ga je dobil pri bankah za visoke obresti, in nekdaj trdni kmečki domovi so pričeli propadati. Grunti so šli v roke bogatinov, ljudje pa med brezposelne. Sedanja vlada so trudi, da bi zopet postavila zdrav temelj kmečkim zadrugam in da bi na ta način Vsaj z dežele pregnala bedo in siromaštvo. Prizadevanje se noče prav posrečiti, ker da ima vlada premalo kredita med ljudstvom. To zadnje seveda pravijo politični nasprotniki. Resnica pa je ta, da. nobena vlada ne more doseči blagostanja med ljudstvom, ker se ne loti dela pri temelju, lcot smo že v zadnji številki na uvodnem mestu povedali. „ VOLITEV ŽUPANOV Po Slovenji .se vršijo volitve županov. Vsaka politična, stranka postavlja svoje kandidate. Vsi kandidatje obljubljajo svojim volilcem vse mogoče in nemogoče. Če bodo res tako dobri in pravični pri županovanju, kot zatrjujejo, potem naj izvolijo volile,i kogarkoli, vsak bo dober, brez ozira politične pripadnosti. Sicer pa so tudi župani te ali one barve samo orodje v rokah visoke politike. PODRAGA PRI L. POTOKU Že dvañajs; let, se borimo da bi spravili v občino slovenske može, pa se do danes tega še ni posrečilo. Še vedno prevladujejo pri nas nem-Čurji kot svoj čas pod Avstrijo. Slovenci imamo do tujcev vse. več spoštovanja kot pa do nas samih. Zato tudi ni nič čudnega, če se širi med nami hitlerjevska propaganda. Kedrj neki so bom® otresli našega hlapčevstva ! Naš vina bodo letos prodana v Francijo ker so ceneje in pa kar ga iz fpnije letos vsled državljnske vojne ne bo nič. Ves hmelj je letos že prodan in sicer po zelo ugodnih cenah. Neko društvo je priredilo prireditev in ker ni zaprosilo za dovoljenje, bi bilo po zakonu kaznovano od 1000 do 60.000 din. Društvo pa se bo menda pogodilo, da bo odstopilo ves svoj dobiček avtorski centrali. Poročila iz dežele so kot ponavadi: umori, poboji, tatvine, podtaknjen ogenj itd. Nam kar ne gre v glavo, da se nič ne potrudijo, da bi to podivjanost podeželske mladine odpravili. S zapori in denarnimi globami se seveda ne bo dalo nič napraviti, temveč z vzgojo in izobrazbo. KAKO PIŠEJO MLADI BREZPOSENI UČITELJI Kako omejiti str hotne in nevzdržne moralne in materialne vplive brezdelja in neusidra-nosti na brezposelne? Kako jim omogočiti čim koristnejšo izrabo neprostovoljnih počitnic in prisiljenega brezdelja'? Kako dočakati konec krize in brezposelnosti, s čim manjšimi žrtvami? To so najaktualnejši problemi, s katerimi bi rge — y interesu svoje bodočnosti — morala ba-viti sodobna družba. Veiidar manjka dovolj resne volje za rešitev teh problemov in za energično likvidacijo brezposelnosti doraščajoče generacije. Zato ni čudno, da brezposelnost ve-dno narašča, in da se brezposelnih polašča obup in razočaranje nad vsem. Mednarodna statistika brezposelnih. V juniju 1935. je Mednarodni urad za delo v Ženevi posvetil svoje mednarodno zasedanje problemu brezposelne mladine vsega sveta. U-gotovitve so bile. nad vse porazne. Iz mednarodne statistike je razvidno, da je preko 12,000.000 mladine brezposelnih. Po izjavah uradnikov-statistiearjev pa so te številke mnogo premajhne, ker so podatki nekaterih držav o brezposelnosti zelo pomanjkljivi. Razen tega vstopajo vsako leto v vrste brezposelnih novi milijoni doraščajoče mladine. Redke izjeme pa so oni posamezniki, k! dobe po nekajletni brezposelnosti stalno in sigurno eksistenčno zaposlitev. Materialna in moralna škoda brezposelnosti. Ali se zavedate, koliko razočaranega mladostnega idealizma, je v teh milijonih? Koliko mladih idealnih sil je ponižanih, osramočenih in strtih? Koliko trpkih spoznanj in socialnih kri- vic je ubilo mladostni zalet tem 12 milijonom? Ali se zavedate, koliko materialne in koliko več še moralne škode je povzročila brezposelnost nad 12 milijonov mladine, ki živi že leta in leta zapostavljena, in izkoriščevana, v bedi, nestalno,sti in neusidranosti? Vsi smo zaposelni preveč s svojimi osebnimi problemi. Vsi mislimo preveč samo na se. Zato nimamo časa in ne dovolj resne volje, da bi se bavili s problemi brezposelnosti. To ni samo zločin, to je napaka, dalekosežna napaka, ki se lahko v bodočnosti maščuje. Zato posvetimo več pozornosti naši brezposelni mladini! Brezposelnost pri nas. Koliko je v naši državi brezposelne mladine — ne vemo. V evidenci vodimo samo brezposelne učiteljske abituriente, ki so z ozirom na kvantiteto brezposelnosti med inteligenčnimi stanovi, na prvem in vodilnem mestu. V vsej državi je skoraj 2000 brezposelnih učiteljskih abiturientov in dobra tretjina od teh jih odpade samo na dravsko banovino. Kakor je iz naših statistik razvidno, so to večinoma otroci iz kmečkih, delavskih, obrtniških in nižjih uradniških družin, to je onih, ki jih je današnja gospodarska kriza najbolj zadela in ki komaj in komaj z vso težavo vzdržujejo doštudirane otroke. Zato žive ti naši brezposelni tovariši večinoma v skrajnem pomanjkanju vsakdanjega kruha in v vedni negotovosti za jutršnji dan. Še hujše je v družinah, v katerih je več brezposelnih absolventov, ki čakajo že po več let na zaposlitev in zaslužek. Moralna, škoda brezposelnosti je obupna! Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da za mlade tovariše pomenja. brezposelnost mnogo več ko samo pomanjkanje kruha. Mladina, se le ob delu dviga in vzgaja v koristne državljane, zmožne voditelje naroda, in pozitivne kulturne delavce. Zato problem brezposelnosti nima le materialne plati, nego tudi moralno, ki je veliko važnejša in odločujoča. Mladi tovariši, ki so prisiljeni k brezdelju in postopanju, so izpostavljeni velikim moralnim nevarnostim. Gi-nevajo jim sposobnosti in nujno potrebni idealizem za izvrševanje napornih poklicnih dolžnosti. Zavest, da so izrinjeni iz človeške družbe, prazno nekoristno životarjenje, polno razočaranj in neuspehov in s tem v zvezi čut nekoristnosti, nepotrebnosti in manjvrednosti jim bi- Fotografija "LA MODERNA NOVOIJOROčKNI' Najboljši in najtrajncjži spomin je lepa in i dobro izdelana povečana slikaj ki Vam jo napravi fotografija' "LA MODERNA". Posebne ceno z velikim popustom z ozirom na Številno slovensko kli j entelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. ObiSčete nas laliko vsai Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od 03mih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires ¿:m v u! «g nq „y jejo dan za dnevom v obraz ter jili vedno bolj razjedajo in uničujejo. Poleg tega pa brez pre-stanka stalna negotovost, Skalna nesigurnost, nikjer nobenih znakov za zboljšanje položaja v bližnji bodočnosti, in kako naj ti brezposelni tovariši še — upajo? Pomoč je nujna! Dolžnost naših sreskih društev, dolžnost sekcije je, da povečajo skrb za zaposlitev brezposelnih. Zborovanja članstva in seje predsednikov naj posvetijo temu problemu večjo pozornost. Ponovno je treba storiti energično vse potrebne korake, da se reši ta problem. Ivorist bo dvojna, zaposleni bodo najmlajši in razbremenjeni z delom že zaposleni, posebno po podeželskih šolah. Nujno je, da Odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov v Ljubjani in Mariboru še bolj poživita svoje delo. Ljubljansko Ped. društvo in mariborska Ped. centrala naj omogočita tem brezposelnim tovarišem s primernimi ugodnostmi in tečaji možnost nadaljnjega strokovnega spopolnjevanja. Vsa sreska učiteljska društva izven gornjih kulturnih centrov naj zberejo brezposelne tovariše na področju svojih društev v posebne krožke, naj jim stavijo na razpolago nekaj številk "Učiteljskega tovariša", "Popotnika" ter svojo knjižnico. Vabite brezposelne tovariše na zborovanja, ekskurzije in ostale prireditve. D. jte jim priliko in možnost, da se v naših vrstah uveljavljajo, da stvorijo z nrmti r->o občestvo, da se ne bodo čutili zapostavljene. Korist bi obojestranska,. V naše vrste bo prišlo več novega življenja. Brezposelni tovariši se bodo poglobili v stanovske probleme. Vzgojili si bomo nove stanovske delavce in borce za zboljšanje naših razmer. V skupnosti, v enotnem nastopu je moč! Ne bodimo preveč presenečeni in razočarani, če se brezposelni ne bodo takoj in polnoštevil-no odzvali našemu pozivu. Kdor se bo poglobil v njihov položaj, bo njihovo apatičnost prav dobro razumel. Zato je treba večkratnih stikov, tovariških razgovorov, da vzbudimo interes in dobimo zaupanje. Časovna nujnost zahteva močno, enotno organizacijo, skupen nastop vseli prizadetih. Kma lu bo zmagalo pri vseh spoznanje in zavest, da se posameznik izgubi v borbi za obstanek ter da se prav lahko utone v obupu in malo-dušju današnjega malomeščanskega ozračja, do-čim lahko stoteri in tisoči združeni kljubujejo vsem neprilikam kot trdna skala. Brezposelni tovariši se naj počutijo domače in prijetno v naših vrstah. Sami naj dajo ini-cijativo za široke akcije radi zaščite njihovih interesov, za takojšnjo namestitev socialno najpotrebnejših. Sami naj vrše tudi stalno kontrolo radi preprečitve socialno krivičnih namestitev zgolj po protekciji. -Na se skupno delo bo okrepilo in poglobilo zavest skupnosti pri nas vseh. Kajti le naša skupnost bo lahko koristila zavednejši narodno-kulturni in močnejši drža,vni skupnosti ter gradila nam vsem boljšo bodočnost. S RUDAR, KI SE JE VRNIL IZ RUSIJE, IŠČE SVOJE PRAVICE Nedavno se je po 22 letih vrnil iz Rusije bivši vojni ujetnik, rudar Simon Kurent, doma v Česali nad Hrastnikom. Mobiliziran je bil avgusta 1914 ter ujet na gališki fronti. Ker iz Sibirije o njem ni bilo nobenih vesti, so ga oblasti smatrale za pogrešanca. in jegova žena Frančiška je dobivala zase in dva otročička skromno pokojnino od Bratovske skladnice. Ta mala podpora pa je zdaj z vrnitvijo moža prenehala. Rudar Kurent se je seveda napotil iskat zaposlitve pri rudniku. Dosegel pa ni ničesar, češ, da je že prestar. Šteje namreč že 52 let. Njegovega 22-letnega sina pa namesto njega tudi ne sprejmejo v službo, ker rudnik zaenkrat ne sprejema nobenih novih delavcev. Pri rudniku je dobil Kurent samo svojo delavsko knjigo, v kateri je zapisano, da je delal kot rudar le 7 let in 11 mesecev. Ta doba zaposlitve pa ne doseže karenčne dobe 10 let, na podlagi katere bi lahko v primeru nesposobnosti za delo zahteval majhno pokojnino. Rudar Kurent prosi zdaj pri Bratovski skladnici, da bi mu priznali vsaj še 4 leta vojaške dobe, kakor se je to tudi drugim priznalo. Ko bo morda to dosegel, bo treba še dosti potov, preden bo prišel do svojili pravic. Pomen vzgojiteljeve osebnosti "Vi ste vzgojitelji mladine! Kakršni boste vi, taka bo mladina, a kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost.'' - Kralj Peter I. učiteljem 6.-8.903. Te besede so bile izrečene pred eno generacijo. Njihovo resničnost gledamo danes, 33 let pozneje, talco nekako retrospektivno iz tedanje bodočnosti. Mladina? "Nezadovoljni s samimi seboj, smo bili nezadovoljni z vsemi drugimi... Polni nevere in nezaupanja do vseh... Bolehali smo na usodnih, dekadentnih boleznih, na desorientirano-sti. apatiji, depresiji, pesimizmu in negativiz-mii... Nesmotrena trošnja energij in večja ali manjša indiferentnost do skupnih problemov, poleg ostre in krivične kritike do vsega. Nekaj nezdravega in neživljenjskega je bilo med nami... .. .Brezposelnost nam je z vsemi trpkimi razočaranji in ponižujočimi izkoriščanji vzela možnost rednega inl pravilnega vraščanja v človeško družbo. Razoarala nas je nad življenjem nla^vM^rn in pravico ter nam ubila ves 'mladostni ogenj A in polet. — ("Iz glasu najmlajših.") Narod? Gospodarsko se bori na življenje in smrt. Polagoma propada telesno in nravstveno. Razkroj družine se nevzdržno nadaljuje, naša dekleta zapuščajo svoje domove ter se podajajo v tujino v emigrantsko usodo, kjer morajo biti pripravljena na najskrajnejše. Iz tujine se vračajo novi brezposelni in množijo vrste nesrečnih, telesno in moralno pretresenih. Zločini najnižje vrste se množe in zajemajo sloje, ki so bili še nedavno tega v jedru zdravi in življenjsko tvorni. Njihova, vera v lastno moč in pomoč gine. Kar si je ljudstvo truda polno zgradilo na samopo-možnih ustanovah in skušalo vzdržati v časovni vihri, propada in zagrinja pod svojimi ruševinami narodno samozavest. Nikakih smotrenili pobud od nikoder. Gospodarska kriza je povlekla v svoj vrtinec vse ostalo kulturno življenje. Ladja brez smeri in brez- krmila. Voditelji se bore proti simptomom, a ne znajo zdraviti njihovih vzrokov. Če pogledamo naše časopisje, moramo z grenkim občutkom ugotoviti, da se — sicer menjaje v ulogi, a to z neizprosno doslednostjo — postavlja proti nam v pozo strogih tožilcev, lasteč si istočasno tudi avtoritativno sodbo o našem delu in življenju. Napadi se sicer vrste menjaje, zaman pa čakamo, da bi prišla kedaj na vrsto tudi njihova priznanja,. Ali ne govori to dejstvo celili knjig? "Kakršni boste vi, taki bodo mladina, narod in njegova bodočnost!" Kakšni smo mi? Vedno obsojani, nikdar pohvaljeni; vedno te-peni, nikdar karesirani; vedno dolžniki, nikdar ujniki; vedno redovi, nikdar voditelji; vedno prvi pri delu, nikdar pri plačilu. Tako vzgaja nasa, javnost vzgojitelje svojo mladine. Kot mora nas tlači ta narodna kulturna vest, to javno mnenje, ta pravica, z zaprtimi očmi. S to moro v srcu prestopamo dan za dnevom prag učilnic stotisočev narodngea naraščaja. Kako naj govorimo o vseobjemajoči ljubezni, ko se nam samim vsak dan reži nasproti gri-masa sovraštva? Kako naj učimo odpuščanja, če ga, sami nismo deležni? Kako naj damo nedolžnim srcem čutiti toploto dobrote, če se nam samim nikdar ne pokaže? Taki smo mi — po zaslugi vseh, ki mislijo, da smejo govoriti v narodnem imenu! BLIŽAJO SE BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Ne pozabite, da se bo za ts velike praznike zbral v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo in sicer kot doslej, potom zavoda Banco Ge rman ico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES _Naše uradne ure so: od S]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 ure. GOSPODARSTVO Voiska nroti kobilicam Kakor smo že poročali, niso tukajšnji časopisi dali nobenih komentarjev o zadružništvu, v času ko je trajal III. kongres v Buenos Aire-su. Ko je pa bil kongres zaključen in je posebna komisija obiskala časnikarje ter jih naprosila, naj pamagajo raztegniti zadružno idejo, ali pa naj dajo svoje mnenje, ki vedno zaleže pri čitateljih, so vsi časopisi kot na mah prinesli svoje komentarje. Kdor je te komentarje pazno pregledal, bo gotovo rekel, da smo imeli prav, ko smo trdili, da so vsi časopisi v rokah velikih kapitalističnih družb, katerim bi zadružništvo lahko škodovalo, zato mu treba zapreti vrata dokler je še čas. In v takih slučajih, se mednarodni trusti ne bojijo nobenih izdatkov, ker vedo, da ko bo kampanija proti zadružništvu končana, si bodo lahko plačali, kar potrosijo. Večina časopisov je poročala, kako se je na Kongresu govorilo in je navidezno podpirala predloge zadružnikov. Zaključek vseh člankov pa je bil, da se zadružništvo ne bo razvilo, tako dolgo, dokler mu vlada ne poda svojo roko. To pa je samo zavita resnica. Vlada ne more in ne sme biti prvi faktor v zadružništvu, ampak mora biti samo Čuvar koristi posameznikov in organiziranih skupin ter iste ščititi, kot ščiti sedaj organizirane kapitaliste. Ker pa organiziranih kmetov in delavcev vlada nikdar ni, in izgleda, da jih tudi ne bo ščitila, ker jim sploh ne dovoli, da bi se organizirali, zato ti hinavci pravijo o vladi, da na ta način odvrnejo, tiste ki bi se mogoče hoteli organizirati, iz prave poti. Če bi bili pošteni bi rekli in prosili vlado, naj dovoli kmetom in delavcem, da se lahko organizirajo, ker to je kar odgovarja resnici. Druga skupina, katera je bolj poštena, pa če prav ravno tako slaba, pa je odkrito pisala, da ako se zadružništvu dovoli prost razvoj, "bo narodna industrija v nevarnosti". To se je v prvi vrsti nanašalo na zadruge za iskoriščanje električne energije, katere prodajajo svojim članom elektriko za 60 o|o ceneje kot kapitalistične družbe. Tudi ni resnica, da je to narodna industrija. Saj ve vsak otrok, da ni ne Chade ne ostale družbe, argentinske, ampak, da v njih vladajo mednarodni kapitalisti.- Glede žitnih skladišč (elevadores), katere nameravajo prevzeti zadruge v svoja okrilja, so ravno tako pi- sali, da je v nevarnosti narodna trgovina z žitom. Kakor vemo, so skoro vsi kmetje-koloni odvisni celo življenje od zakupnikov žita, katero jim morajo prodati že pred žetvijo, po cenah katere so isti določili in niso nikdar v skladu z resničnimi cenami. Tem bi zadruge torej odvezle pravico iskoriščati ubogega kolona, z tem, da bi potem koloni sami nastavljali cene žitu, katero bi brez skrbi ležalo v dobrih zalogah. Radi tega se kapitalistično časopisje bori, da do tega ne sme priti, kajti tu bi bila narodna trgovina odškodovana in bi se mošnički zakupnikov po malem praznili, če pa časopis piše, da je trgovina in industrija "narodna" mu treba verjeti in napraviti vse mogoče, da se prepreči izgubo "narodu". Če bi le narod vedel, kaj ima ob takih prilikah napraviti, bi bilo kmalu končano, tako pa, dokler je narod trd in neizobražen, se lahko dela z njim, kar je mogotcem drago. Resnično pa bo trgovina in industrija takrat narodna, ko jo bodo imelo v rokah zadruge, katere bodo vodili sami kmetje in delavci, kateri so res narod, ne pa par tujih kapitalistov, kateri jih sedaj iskoriščajo. , Časopisje iz notranjosti, katero pa je bolj lokalnega pomena, se je pač zadržalo, po svojih gospodarjih, kateri pa so le v redkih slučajih, zadružniki in zato se'lahko reče, da je večina časopisja nasprotna zadružnim idealom, ker vidi v zadružništvu polom sedanje kapitalistične družbe in piše in dela za svojo korist. Če bi tako delali in se trudili delavci in kmetje za svoje koristi, bi gotovo postalo življenje znosnejše in poštenejše. Odmevi 111. zadružnega kongresa Ztiano je, da so kobiliie strašna šiua božja za Argentino prav tako, kot je pisano v S. pismu. Vsako leto se volijo za boj proti tej nadlogi velikanske svote, ki pa navadno končajo v rokah nepoštenih uradnikov, kar priča dejstvo, da je ministerstvo za poljedelstvo razdelo med kmete v provincijah Corrientes in Misiones več tisoč plameno-metalcev za pobijanje kobilic, kateri pa niso vredni slane vode, kar so jih kmetje vrnili ministerstvu in zahtevajo svoj denar nazaj. Enkrat sp pa bodo mogoče res odkrile sleparije, ki se godijo z narodnim denarjem, do-č!m se kobilice lahko brez skrbi množe in naprej spravljajo že tako revne kmete v obup in revščno. Dr. I HAHR NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE — OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3- -8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. RESTAVRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F l O R D E L L I Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martin 2688-U. T. 59-1656 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CAN GALLO 1542 Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? F r s» n i o Husnaur F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TED "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VIL Núm. 3731 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin (Pride iz strani 6) Veliki zavod ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravijónje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo pó modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Dr. Enriaue Daniel Dauge Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov 1 '■*--> > od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 — Bs, Aires Iz Evrope pridejo 29 novembra., Neptunia 4 decembra, Avgustus , V Evropo odrinejo 2 decembra, Neptunia ne. Domovina, kotiček doma, dolina, vasi hiša... sobica v kaki mestni hiši — le o tem se je ble-dlo umirajočim in le take podobe so zrli v nebeški zarji. Vse to sem videl in trpel z njimi. Stal sem kraj neštetih slovesov, bil sem ves prevzet od dogodkov na bojiščih, pa v zaledju v bolnišnicah in tam daleč v divji pušči. In večkrat sem le za las ušel smrti. Zakaj me izmed vse te množice trpljenja zgrabi bas ta nesmiselna smrt neznane kmečke deklice na kolodvoru Ufe in je moje najhujše vojno doživetje? Kako da še osemnajst let po vojni ne morem pozabiti začudenja bednega človeškega obraza? To bo bržkone zato, ker ražida podlost vojne z vsemi svojimi podlimi se je v tem bridkem slučaju najstrašnejše izpostavami. (A. J. Kreutz) ZAHVALA Vsem rojakom v Bs. Airesu in Rosario, ki so priskočili na pomoč ob skrajnem slučaju smrti mojega brata, pokojnega Pavla Gorjan, ki jf preminul dne 3. t. m. v bolnici Cli-íica Nacional. Najiskrenejše se zahvaljujem vsem cenjenim sorodnikom in pri jateljem v Bs. Airesu, ker so se to liko potrudili z obiski in postrežbo za pokojnega do zadnje ure, ki so ga spremljali v življenju in na nje govi zadn¿i poti na) pokopališče Chacarita. Zahvaljujem se najlepše g. Frane Pahorju, kateri je rajnega vzdrževal ves čas dolge zidarske stavke in še pozneje v začetku bolezni. Enako se tudi zahvaljujem sorodnikom^ Ka,rlu Peric in Siavkotu Turk, za med rojaki nabrano svoto 149.50 pesov ter še nekaterim posameznikom ki so prispevali k skupni svoti $ 167.— pesov. Za pogreb se je potrošilo $ 75.—. ostalo je torej za osirotele otroke še $ 92.—. Vsem tisočera hvala! Aleksander Gorjan, Rosario. BOŽIČ SE BLIŽA Na lastno pest se razorožuje Vojaku manjka na suknjiču gumb in častnik se jezi: Kaj pa misliš o sebi? Mar si več kakor ženevska konerenca, da se razorožuješ na lastno pest. Vse v redu — Gospod šef, našega blagajnika niči. je povozil avto in sedaj leži v bol — Hvala bogu, jaz sem pa že mi slil, da ni prišel v pisarno, ker je pobegnil z blagajno. ČE NE VEŠ — ZDAJ IZVEŠ Francoski pokrajinski slikar Co rot je naslikal 600 slik, v Ameriki pa so nedavno našteli 6000 "zajam čeno pristnih" Corotovih slik. Za 1 kg čebel je treba 11 tisoč Sebelic. NAPRAVITE NEKAJ DA VAŠ4 DRUŽIN^ SREČNO PREŽIVI TE PRAZNIKE IN DA SE VAS BO Z VESELJEM SPOMINJALA Razveselite Vašo družino, ki tam daleč v Jugoslaviji ali nai Primorskem čaka od Vas srčen pozdrav in morda tudi kaj denarja, da bo zamoglo srečneje praznovati te božične praznike. Ne odlagajte več. Odpravite se takoj na Banko Boston in pošljite Vašim denarno pošiljko potom pošte ki bo nakazilo dospelo do časa in v gotovini na dom naslovljenca. Za nekoliko časa Vam bomo dostavili povratno potrdilo lastnoročnim podpisom od prejemnika in z dnevom izplačila. Naš JUGOSLOVANSKI ODDEEK Vas bo poslužil z uradniki Vaše narodnosti. Odprto od 9 do 18 ure. Ob sobotah od 8i/2 do 11. Obiščite nas osebno ali pa nam dajte pismen nalog, ki ga, bomo takoj izvršili. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 A.V. Gral. Mitre 301 (AveUaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA!