liorica" izhaja vsaki torok in soboto. Ako pad«' na ta rinevn praznik, dan poprej. lirwliiistvo se uahiija v „Naimlni Tiskarni", ulica Vctturini St. 9, kamnr je naslavijati pisma. Vefrankirana pinnia se ne sprejem.ijo, enako se ne uvažujejn pistna hrez poripisa. K»P.O[HH1 liopis-iv se ne vračajo r „(•orira" staue na leto 10 K, za pol lota 5 K, za četrt leta 250. UpraviiiMtvo se nahaja v „Narudni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. /.a ii^lase se plačuje u<\ ivelcrostopnt- petit vrste po 14 vin.. za vefkratni natis primeren popust. PitHaincy.iif itevilkf stanejo 8 vin. in vj ptodajajo v raznih yoriskili traiikali. St. 34. V (iorici, v soboto dne Ml aprila 1D1U. Leto XII. % '¦ IZKAZ podpor, ki jili je dovolil deželni zbor v zasedanju od 27. decembra l(.)()i) do 17. febru- varia 11)10, urejenib po pouvlavjih in naslovik kakor so nabajajo v deželiifMii proraruiui. I. Obnovljeni kredifi ali podpore, ki so bile dovoljerce it v prejsrxjem časedarcju detelrcega zbora, ki so pa med U m za- padle in so bile ^ato spet dovoljerce ali obnovljene. 1. Za italijansko stran: Kron Sadjarski zadruiji v Ajclu podpora . . . 200 Županstvu v Kaprivnem (Capriva) za dva vodnjaka........•...... 500 Župaiistvu v Za^raju za vodnjak v Sv. Alariinu na Krasti.............. 1.500 (ter nova podpora 1000 K) Prispevck za z^radbo pelajjrozarija v (iradisei 20.000 (in ijlavni zalojj za ubo^e 20.000 K) Zupanstvu v Ločnikn za občekoristna dela . 1.200 Župarislvii v Alarjanu za obnovitcv ceslc Via Pietro in Raul............. 400 Cestnemu odboru v Tržiču za obnovitev ceste (inllo Alorarat . •........... S()0 Cestnemu odboru v Tržiču za popravljenje ceste Beljan-S. Zanut........ . 1.000 Županstvu v Perteolah za eesto Alortesino- Capodisopra.............. 400 Zupanstvu v Za^raju za cesto S. Alartin- Zdravščina . . •........... 300 (ter nova podpora 1.250 K) Za cesto pod ^ričem sv. .lurija v Bračanu . 5.000 (ter nova podpora 5.000 K) Za most čez Sočo med (iradiSčem in Zdravščino 25.000 Za odvajanje Mondine v l/oncat...... 900 (ter nova podpora 18.750 K) Za uravnavo Idrije pri Versi in za z.ijradbo novejja mostu............ 7.000 Zadrugi „Circondara - Manolet" v Tercn v osusevalne svrhe........... 3.000 2. Za slovensko stran: Županstvu v Ajbi /a vodovod v Ajbi . . . 3.500 Za vodovod v Piu/njah......... 1.000 Županstvu v Kozbani za vodovod..... 2.SOU Zupanstvu v St. I:erjanu za vodnjak pri Klanjščikili.............. 1.000 (ter nova podpora 700 K) ZupaVstvu v (jabrovici za dva vodnjaka . . 2.500 Zupanstvu v Idrskem za napajališče na pla- niiiah na Matajurju.......... 250 Zupanstvu v Komnu za obnovitev občinskejja vodnjaka (Preserje).........\ 200 Zupanstvu v (iorjanskem za napajališče . . 1.000 Zupanstvu v Naklem za vodovod v Danah . 00() Zupanstvu v Opatjemselu za vodnjaK . . . 2.000 Zupanstvu v Ročinju za obnovitev občinskci^a vodovoda............... 300 Zupanstvu v Sezani za vodovod ..... 10.000 Zupanstvu v Skrbini za dva vodnjaka . . . 2.000 Za vodnjak pri Lisjakih ........ 2.000 Za vodnjak v ^marjali.......... 1.300 Zupanstvu v Biljani za cesto I^iljana-Križ . 1.000 Zupanstvu v Biljani za cesto v ^lovrencu pri Neblem................ 1.500 (ter nova podpora 500 K) Zupanstvu v Ko/bani za cesto Illuvuik-Petjruel 500 (ter nova podpora 4.500 K) Zupanstvu v Komnu za cesto Kotneu Preserje- Ivanijjrad............... 200 (ter nova podpora 100 K) pavčni občini v l.ežečali za coslo Le/eCe-Brežec 000 Zupanstvu na I.iinišnjem za cesto Vrsno-Krn 500 Zupanstvu v Ma\ hmjali za popravljanje ceste Alavhinjc-Sesljan ........... 400 {jospodarskemu svetu v l'od^radu (DivaCa) za v cesto vodeco od potoka v Lokah do Pod^rada 1.000 Zupanstvu na Ponikvah za ceslo Ponikve- IrušnoBača in to v pivi vrsti za uakup r, potrebnili zcniljisC........... 1.000 Zupansku na Ponikvah za ceslo Lojjaršče do _v I'unikev............... 500 Zupanstvu y Ročiiiju za ceslo vodečo od (ter nova podpora 925 K) I Kron Cestnemu odboru v Sežani za cesto v Dutovljali 1.500 Za most čez Sočo pri Kamuem in /a\ poprav- ljanje ceste Kamno-Mrzli potok pri Seliščih v pdili letnili obrokih po 10.000 K . . . 50.000 Zupanstvu v (iabrijah za most čez Veliki potok 1.0OO Zupaustvu v Renčah za zijradbo mosta pri Oševljeku in pri Vičičih........ 1.100 Zupanstvu v Volčah za most čez Ušnik pri Pircu 5oo (ter nova podpora 200 K) Zupanstvu v Stanjelu za obrambena dela na Branici pri Lisjakih.......... 2.000 Za obrambena dela ob Soči pri Pod^ori . . 4.000 Za uravnavo hudournika Sijak pri Kobaridu s.OOO Za ureditev hudournikov Kopica in Lipnik v Bavsici pri Bovcu........... l.ooo "108r05TI II. Skupni kredifi brez razlike na narodnost. Poglavjo II. rpmvni troski. Xasluv \\. Deželni slavhni urad. Pomnožitev osebja............S.OOO N a s l-o v 2-0 (in p o g 1. IV. n a si. 1.): ZviSanje stanarine uradnikom......5.200 N a s 1 o v (). D e 7. e I n a p i s a r n a : Uradnik je poinaknjcn v VIII. činovui razred 750 Zvišauje plač deželnim slu^rjii....... 300 Poi;iavj(^ IV. Za poljedolstvo. a) K 111 e t i j s k i m d r 11 s t v 0 m : C. kr. kmetijskemu drustvu v Gorici .... 5.000 c) Z a k m e t i j s k e sole: Tri stipendijc obiskovalcem sirarske sole na Vrliniki za leto 1(MO, 1!M1 in 1(>12 po 500 kron na lelo..............1.500 f) Z a dm «j e k m e t i j s k e p 0 t r e b s č ine: Kupčijski zboniici v (iorici za razstavo sadja in za zaboje.............. S00 1H. Za iislatHvilev kmockih posojilnic : Kredit za prispevke k troskom za ustanav- ljanje kmečkih posojilnic (Raiffeizenk) . . 2.000 15. Darila za polj(Mlolce: Stalni letni kredit za darila poljedelcem . . 1.000 Poiijavji1 VI. Zidravstv«?. A'aslov 1. Opljonjp kC)/.. Prispevek za cepljeuje koz. povisanje kredita za leto l(»10.............2.000 Nasl. ;'). I'oduk o bahišlvo ZvikSanjc Štipendijev učciikaiu (3 Italijanke. 4 Slovenke)...........' . . . 2.152 Po^laAJc VII. Dohnwlolni zavoili. b) P 0 d p o r a in o r s k e in u k o p a I i s c 11 v (i r a d e z 11: (irade/.u (stalna letna podpora)...... S00 | PoiiiavjV VIII. Za uk in iznbrazbo. 1. Za višje sole : Kron Zvisanje stirih štipendijev od 400 na ouo kron za celo dobo študij........ S00 2. Za srednjp zo'.e : Povišek prispevka jjoriškeinu niunicipiju za realko od letnili 100U kron na 3000* kron 2.000 4. Za obrtrio izobrazbo : a) Kredit v pospeševanje tujske(sra prometa . 500 h) Z a v 0 d 11 z a p 0 s p e s e v a n j e 0 b r t i : Zavodu za pospeševanje obrti v zviksanje stalne^a letnej,ra prispevka od SDiiO na «linn kron...............1.000 Istemu za obrtne in tri^ovske svrhe.....3.000 Istemu za kijučavničarsko solo in za stroj- niško osebje..............2.000 Istemu v podpiranie rokodelcev. ki obisčejo tehnično razstavo na Dunaju . ¦...... 500 Istemu v podpiranje razstav izdclkov vaien- cev. ki se priredi v (jorici. Nabrežini. Cer- vinjanti in Tržiču............ 500 Pog'lavjo IX. TVispevki zajavna dela. 1. Ceste : Kredil ki se inia razdeliti cestnim odborom 20.000 o. Uravnava vodnib tokov : Za uravnavo Verse v dveh letnili obrokih po (>000 kron...............18.000 5. Železnice: V .svrlio tehničnih studij za železniske proge 23.000' ()• Melijoracijyki zalog : Na razpolasjo de/.elnega odbora za občeko- ristna dela...............15,000 Poiilavje XII. .Razni troski. !). llazne podpore : C. kr. okrajneniu glavarstvu v Tolmimi za odpravljauje sne).nih plazov na cesti Kal- Soča-Trenta .............. S00 Hiraluici sv. Antona v .Marot'u na Kranjskem podpora................ 200 Zupanstvu v Osjleju za zijradbo delavskih his 1.000 Drr.štvu za ohranjenje ogiejske bazilike pri- spevek ................. 2.000 .losipini Bramo podpora.......... 200 Olepsevalneinu drustvu v Kobaridu podpv)ra 300 Zupanstvu v Crvinjauu za zsjradbo liiralnice 2.000 Kredit. ki se inia razdeliti najpotrebiiejšiin devinskim ribicem kot podpora..... 400 (iai^uiolo vd. Katarini podpora ...... 50 Gradezki niorski kopelji i/redni prispevek . . 800 Slovenskemu Aloj/.evišcu v Gorici podpora . oOO Slovenski dijaški kuhinji v Gorici..... 1.000 Dru/.bi Sv. lilizabete v (iorici podpora . . . 300 Zavodu sv. Jozefa v (iorici podpora .... oOO Gradbeiiemu drušlvu „Svoj doni" prispevek za nakup /.emljisca........... 2.000 Konsorciju za mala stauovanja v (iorici v posjiesevanje zjjradbo delavskih his . . . 2.000 Fiirlanskemu konviklu v (iorici podpora za leto l(>10............... 1.000 Italijanskemu Aloj/.evisču v Gorici podpora . OOO Drustvu za podporo izpusčenili kaznjencev za ki jo inia dovoliti dez.elni odbor..... 200 tako, da je priSIa jedna polovica pod- por v prilog Slovenccm, druga Italija- noin. A „Soča" z dne 23. aprila doka- zuje na podlagi uradnili izkazov o de- žclnili podporah, da so dobili llalijani 383.222 K več nego Slovenci. In kako pride ta nesrainni list do tega izida? Cujte in strmite! Z najnesraiiinejšo fal- zifikaeijo resnice. List izkazuje, da je nasa delega- cija dovolila za železnico (iorica Cer- viiijan v zadnjem zasedanju 100.ÜÜÜ K. Toda brezvestnez", ki jc to pisal, ve do- bro, da ltalijani so imeli vže od časa, ko se je dovulilo za furlanske in slo- venske železnice po 100.000 K, še na razpolago 50.000 K, ki so narasle z obrestmi vred na 03.000 K. Stvar se je le v toliko spremenila, da je bila isla vsota začetka namenjena za I'niianski tramvaj Gonca-Cervinjan, a deželni zbor je sedaj spremenil nanien iste vsote, namreč za železnico (iorica-Červinjan. Dalje izkazuje list vse podpore, ki so bile Slovencem dovoljene, a odbija od teh .podpor oni znesek, ki je bil vže v prejšnjem času dovoljen in sedaj le obnovljen, dočini navaja na italijanski strani vse podpore, na novo dovoljene in obnovljene, a je zabil odbiti znesek 60.200 K obnovljenih podpor. Konečno piše list, da je dovolil deželni zbor za osuševanje močvirjev v Furlaniji v zadnjem zasedanju od kapi- tala 407.000 obrestij 244.200 K; res je pa le, da je dovolil sedaj le 1500 K letnih obresti skoz 40 let, a slovenska dele- gacija je zaračunila te obresti Italija- noin tako, kakor da bi jim bila dovo- lila enkratne podpore 60.000 kron. Da je temu res tako, kaže od cesarja po- trjeni načrt zakona za posušenje fur- lanskih močvirjev iz prejšnjih let, ki je bil v zadnjem zasedanju predložen in se v toliko predrugačil, da dovoli de- žela v ta namen še letnih obrestij 1500 kron. Da daruje list od 20.000 K, ki so namenjene cestnim odborom. 2;3 Italija- nom, istotako od jubilejskih ustanov v skupnem znesku 20.000, od katerih po- lovico sta dva slov. zavoda vže poteg- nila, kakor tudi od 23.000 K za teh- nične študije železniških prog, to je le malenkost. Kdor zna vtihotapiti v račune zad- njega zasedanja nad 380.000 K, dovo- ljenili v prejšnjih letih, češ, ti zneski so bili dovoljeni Italijanom sedaj, ta more vse in zasluži po pravici ime časnikar- skega lopova. Danes pričnemo objavljati natanfen izkaz vseh dovoljenih in obnovljenih podpor v zadnjem zasedanju, kakor smo obljubili, dabodo mogli naši čitatelji bolj intenzivno ceniti liberalne časnike in liberalno lopovstvo. Uopisi. Iz Tolmina, dne 27. aprila. Nadjaii smo se, da bo kdo drugi, ki je v stvari bolje podučen nego mi, pLal in poročal o važnein dogodku, ki' se je vršil dne 23. do 25. t. in. v našem okraju. Dne 23. t. m. sešla se je namreč v Tolminu komisija za revizijo želez- niške proge od Sv. Lucije do Kobarida. Kolikor smo poizvedli, šlo je delo zelo gladko izpod rok, ker so bile prizadete občine v obče zadovoljne s projektira- nim načrtom. Prva postaja ali postaja- lišče bo v Modreju. Zastopniki iz Po- ljubinja in okolice so sicer prosili, da bi se postaja preložila tja, kjer izteka poljubinjska pot na državno cesto, češ, da bi imeli bližje na postajo. Komisija je vzela to željo v znanje, a ni nam znano, kako se je izrazila o tej prošnji. Inače bodb postaje ali postajališča v Tolminu, Uabrijah, Kamnen, Iderskem in Kobaridu, kakor je bilo vnačrtspre- jeto. Le zastopnikom pri Volarjih se je ugodilo, da dobijo tudi tarn postajališče in — če mogoče — tudi skladališče. V Kobaridu bo postaja pod trgom blizu Soče, dasi želi večina Kobaridcev postajo zad za sodnijo. Tej želji se poteni podalj&mje proge proti Bovcu zelo težko in drago. Merodajni činitelji so se izrekli, da se bode jeseni tudi sešla komisija za revizijo proge od Sv. Lucije do kranjskc meje. Ta pa le radi tega tako pozno, ker hoče železniško niinisterstvo kombinirati to revizijo z ono na kranj- ski strani. Iz Mirna. — Včeraj ob II. in pol un predpoldne je uinrla na porodu v goriški ženski bolnišnici tukajšiija obč. babica lvana Pah or v 33 letu svoje starosti. Podvrgla se je operaciji, ki je pa bila brezvspešna. -Pokojnica, ki je bila dokaj po7itvovalna v svojem po- klicu, zapušča moža in 9-letnega sina. Rcva, ki je v življenju mnogim poma- gala, njej ni mogel niliče. Svetila ji večna luč! PoIiHčni pregled. Državni zbor. Kakor poroča „Kor. Zent.", se vršc za kulisami resne in važne konference, ki imajo namen, da se urede parla- mentarne razmere in da se pridruži slovanska opozicija večini. Proračunski odsek poslanske zbornice. V četrtkovi syji je proračunski odsek razpravljal o poglavju „rnini- sterski svet". Oovoril je tudi posl. Ploj, ki je rekel, da so vse v „Slovanski Bnoti" združene stranke složne v opo- ziciji proti vladi. iz načina uradniških imenovanj na Spodnjem Štajerskem in na Koroškem morajo Slovani s pravico sklepati, da je vlada Slovanom so- vražna. Posl. dr. Kramar je izjavil, da se Čehi nikakor nečejo izognili razprav- ljanju o narodnem vprašanju na Če- škem. Narodno vprašanje je vprašanje vseh narodnosti v Avstriji in mora biti rešeno na podlagi popolne enakoprav- nosti. Finančni odsek. Finančni odsek je v četrtek nada- Ijeval generalno debato o davčni pred- logi. Socijalni demokratje so predlagali, naj se odkloni preliod v specijelno de- bato o vladni predlogi s pozivom na vlado, naj predloži novo finančno pred- logo, ki bo vsebovala reformo osebnega prihodninskega davka, reformo hišuega davka, davka na dedščine in darila, ter odpravo kontigenta spirita, eksportnih in izdelnih bonifikacij za žganje. — Posl. Korošecje zagovarjal saniranje deželnih financ ter je najodločneje od- klonil vinski zakon. Posojilni zakonski načrt sankcijo- niran. Cesar je v torek sancijoniral po- sojilni zakonski načrt. ki sta ga vspre- jeli obe zbornici. Parlamentarni diner. Pri ministrti zunanjili del grofu Aehrenthalu je bil v torek napovedani parlamentarni diner. Ob desnici grofa Aehrenthala je sedel bivši minister dr. Fort. Pojedine se je udeležil tudi dr. Šusteršič. Novi duiiajski župan potrjen. Z Dunaja poročajo, da je cesar potrdil izvolitev dr. Neumayer-ja du- najskim županom. Slovesno zaprisežen bo dne 4. maja. Albanska vstaja. Albanska vstaja je razširjena po celi severni Albaniji. Vstaji so se pri- družili tudi katoliški .Albanci. VstaŠi iz- javljajo, da nočejo sedanjega režima in da liočejo sultana kot absolutnega go- spodarja. Vsled bitke pri Kačaniku, ki se razvije vsak čas, je ustavljena zveza z Mitrovico. Albanci so napovedali, da bo njihov slovesen vhod v Mitrovico včeraj. Uporniki so poslali tudi vojakom v Peči proklamacijo, naj se upro in preženo čas.nike. Ruski proračun. Ruski proračun za l°10, ki ga je car že potrdil, znaša 2,591.647,880 rub- Egipčanska revolucija ? Iz Hgipta dohajajo vesti, da se tarn pripravlja revolucija. Angleži sumijo, da, če sami ne posežejo krepko vmes, se bode Nemčija umeSavala v egipčanske zadeve. Oomače in razne vesti. Nova škofa za Djakovo in Senj. Uradni list je priobčil imenovanje dr. Krapca, generalnega vikarja zagrebške škofije, škofom djakovskim, posveče- nega škofa in kapitularnega vikarja senjskega, Roka Vučida, pa škofom zdru- ženih škofij senjske in modruške. Kdo žuga? Ko je zapisala „Go- rica" po dopolnilnih volitvah, da smo tam, kjer smo bili pred petimi meseci, tedaj je zašumelo po „Soči" in začiv- kalo v „Hdinosti", da se žuga spet z nasilji za prihodnje deželnozborsko za- sedarije. „lidinost" si delorna želi tega, meneč, da bi to škodovalo naši stranki ali pa da bi vlada tega ne dopustila. Ta je lepa! Kdo pa žuga? Tu žugate Vi sami, draga gospoda meneč, da se mi zbojimo. Da lahko izvaja večina nad manjšino konsekvence, katerih vzroke manjšina sama išče, to je umevno samo ob sebi in ni bilo nikdar nasilstvo. Vi žugate s strahom, ki ga ni, kojega se mi ne bojimo, ki je prazen. Mi nikomur ne žugamo, mi si pridržu- jemo prosto roko delovanja. Če nas bode kedo izzival, mu bomo znali po- vedati, kar mu bo tikalo, in po dejanjih ga bomo tudi plačali. Še premalo smo rekli, če smo za- pisali, da smo tarn, kjer smo bili pred petimi meseci. To so pokazale dopol- nilne volitve na Krasu in v velepo- sestvu. Tržačani sami so se izjavili, da zgubljajo teren na Krasu, in to ljudje, ki so v ozki zvezi z „Edinostjo". „Edi- nost" naj piše potem. kar hoče. In v veleposestvu je šla naprednjakom tudi trda. Sami liberalci so se izjavili, da je malo manjkalo, da niso šli „kolonci". No, in sedaj se vprašamo pc teh Pirovih-liberalnih zmagah, ko je tako jasno, da smo po zadnjili deželno- zborskih dogodkih še pridobili na za- upanju ljudstva, smo li še tam, kjer smo bili pred petimi meseci. Ne, dalje smo, in še dalje pojdemo, kamor nam ljudstvo kaže pot, in ne nazaj. kamor in kakor bi hoteli nekateri. Ooriški mestni svet sa itali Jansko realno gimnasijo. V včerajšnji seji je dovolil goriški mestni svet pri- spevek v znesku 3500 K za vzdrževanje italijanske realne gimnazije v üorici. ki se ima otvoriti s prihodnjim šolskim letoni. Ob enem je določil. da bodi na- meščena realna gimnazija v hiši, ki je last goriškega mesta. ki se nahaja v ulici sv. Klare in sicer v 1. rmdstropju. Vabilo k veselici. katero priredi „Izobraževalno društvo v Dornbcrgn" v Zaloščah dne 5. maja (Vnebohod) v prostorih g. 1. Budin-a, točno ob 3. uri popoludne. Vspored : 1. Pozdrav in na- govor. 2. Predavanje o potovanju v Lurd. 3. Deklamacija. 4. J. Aljaž: ,.Oj planine", mešani zbor. 5. Deklamacija. 0. H. Volarič: „Pri zibeli", mešani zbor. 7. Deklamacija. 8. „Za letovišče", burka v enem dejanju s šaljivim petjem. (>. ^e nekaj po vrhu. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišča 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi Od b o r. Društvo „Danica v Rupi-Peči priredi, kakor že objavljeno, prih. ne- deljo dne 1. maja v Rupi veselico. Domači igralci uprizorijo igro „Prvi april" in prizor „Stralr. S petjern na- stopijo domači zbor in „Kat. del. drti- štvo" v Mirnu. Pri tamburanju nastopi 18 tamburašev zbora „Kai. del. društva" v Mirnu. Smrtna kosa. Iz Loga pod Man- gartom 28. 4. t. 1. Zopet so milo peli naši zvonovi. Spremljali smo k zad- njemu počitku g. Katarino Črnota mater Življenje pokojne je bilo vzor krščanske žene in matere, zato pa smemo upati, da je Sla po zasluženo plačilo v ne- besa. Pokojnica je bila blaga žena in splošno priljubljena vsled tihega in mi- roljubnega značaja, kar je pričala tudi sijajna vdeležba pri pogrebu. Naj v mini počiva blaga mati! Gospodu žu- panu in vsej družini, sinovom in lice- ram naše prisrčno sožalje. Sodnijska obravnava radi vo- hunstva. V četrtek in včeraj se je pri zaprtih durih -vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču kazenska ob^avnava zaradi voliunstva proti 28 letnemu Peter Andreini, ki je bil glavni računar pri tržiški ladijedelnici. Andreini je bii obtožen zločina vohunstva, izvršenega s tern, da je na- ložil uradniku I;aidutti, naj kopira načrt kanala Valentinis ter. naj sestavi načrt ladijedelnice in nove Pancanske luke, nadalje s tern, da si je nabavil kata- stralno mapo občine Tržič in da si je prisvojil načrt za zgradbo male želez- nice v ladijedelnici ter si dal prevesti oceno dr. Seitz-a o tern načrtu; to so vse dokumenti, s katerimi si je prisvo- jil znanje o zadevah. ki se tičejo de- želne obrambe in ki spadajo v področje vojaške oblasti. To je storil z namenom, da obvesti o tern tujo (italijansko) dr- žavo. Nadalje je bil obtožen, da je na- govarjal druge osebe, naj občujejo s častniki ter naj poizvedo o stragetično važnih točkah v deželi, naj se udeleže vojaških vaj ter naj mu sporoče o po- izvedbah, vse to' z namenom, da obvesti o tern isto tujo državo. Včeraj zvečer ob IOV4 uri je kon- čala razprava. Na podlagi raznih do- kazil ter izpovedb prič je bil Andreini obsojen na sedem mescev ječe z jed- nim postom na mesec ter po prestani kazni na izgon iz naše države. Vozni red, veljaven od 1. maja smo priložili današnji številki. Ta vozni red bo priložen kot priloga tudi prih. št. „Primorskega Lista", „Novega časa" in „Primorskega gospodarja". Oni gg. na- ročniki, ki so naročeni tudi na te liste in dobe potemtakem dva ali celo tri iz- vode. so naprošeni. da dajo ostale vozne rede svojim prijateljem. Dražba stavbnih del na državni železnici. Razpisana je dražba za od- dajo dela na Kanalski železniški po- staji. kjer se hoče podaljšati prostor za nakladanje blaga. Dotične ponudbe se imajo podati do 19. maja t. 1. do po- ln dne. Natancnejša pojasnila so objav- ljena v listih ,.üst. Zentralanzeiger für das öffentliche Lieferungswesen", "Lai- bacher Zeitung" in „Osservatore Trie- stino". Nevarno je obolel veleč. g. Ko- lavčič, župnik v Solkanu pri üorici. Halleyjev komet so včeraj zjutraj opazili v mnogih našili krajih. Umrla je v üorici na operaciji gospa Katarina K e 11 d a, soproga c. kr. gozdarja gosp. Kende v Trnovem nad üorico. Tatvina. V Moši so tatovi po noči udrli v hišo gostilničarja Bensa ter mu odnesü v dragocenostih in v denarju 400 kron. O zločincih ni sledu. Stvar je Bensa naznanil korminskemu policij- skemu komisarjatu. Nekaj novega pripravljajo mla- dinoljubi za binkostne praznike: B i n- k 0 š t n 0 veselico. Namenjena je v prvi vrsti za naše birmance. Znano je, da projcmlje za binkostne praznike v našem mestu na stotine otrok sv. birmo. Botri in botre jih vozijo po krčmah. kar ni primerno. Letos jim napravimo po- sebno veselje z nedolžno veseiico: h ka- teri povabimo botre pa tudi druge, da se ž njimi vred vesele. Čist dobiček te binkostne veselice bo za naše najpo- trebnejše otroke, ki se bodo vzgajali v prihodnjem zavodu „Slovenskega siro- tišča". Avstrijskl vojaški begun. V četrtek Cevljarski zadrugi v Alirnu prispevek .... 1.000 Županstvu v MoSi za skladisče na postajalisču 4.000 Odboru za pogorelce na Ponlkvah v svrho razdelitve............... 2.500 Županstvti v Ronkah za 10 dclavskili his, ki se grade................ 1.000 Konsorciju za namakanje trziške ravani za udeiežbo na obrlni razstavi v (iorici I. 1(H)7 200 Županstvu v Ronkah za precsnovo hiralnice 2.000 Zavouu sv. Nikolaja v Trstn podpora .... 400 Družbi v oviranje kupčije z ženskami v Trstu prispevek............... 500 Društvu italijanskili učiteljev v Trstu za tisk. bcrila................. 1.000 Slovenskemu plariinskemti drustvu v Toiminu za zgradbo koče na Knin........ 500 ltalijanskemn akademičnemu drustvu na Du- naju za nienso............. 400 Vyzourek Ani podpora ......... 300 Družbi S. Vincoiica do Piivli v (iorici .... S00 Deželnemu odseku za lovsko razslavo na I)u- naju prispevek........'..... 2.000 Trem italijanskim doccntotn, ki obiščejo po- letni tečaj na vseučili^čii v Florenci vsa- kemu po 200 kron........... 000 Kredit, ki je na razpolago dezelnemu odboru da se oživotvori deželna ustanova za tujski nromet.............' 4.000 Na razpolago dezelnemu odboru za dobro- delne nameiie, uvedeneo priliki ()() lelnice vladanja Njeg. Veličanstva (enakoinenio na slov. in ital. stran)..........2.0000 Kredit na razpolago deželneinu odboru za razne podpore (10.000 kron je vze pre udarjenih) ...............20.000 Po^lavjo XIII. IYojnnki npokojoncov. Dvema tipokojencema miloščina......2.241 (I)alje prih.) Skupno .... 197.293 Odgovor „Edinosli" in dr. Gregorinu. V zadnjem odgovoru smo razložili, da je irnel odziv „Slov. kluba" na poziv dr. Gregorčiča, da se njegovemu klubu prizna eno odborniško mesto. dva dela: prvi del odziva je imel javnosti poka- zati, da se „Slov. klub" udaja dr. Gre- gorčiča zahtevi „zarad ljubega mini in v interesu delazmožnosti deželnega zbora", drugi del odziva pa je imel to, kar prvi del dopušča, ne le omejiti.am- pak popolnoma uničiti. To darilo „Slov. kluba" bi bilo postalo za našo delega- cijo pravo danajsko darilo. ki bi nam več škodovalo. nego ako bi ga sploh ne bilo. „Edinosti" seveda ni kazalo, priti z drugim delom svojega odziva na dan: kajti ona je hotela isti dan loviti kraške volivee, katere bi bila svojemu lastniku le odganjala. Če bi bila pove- dala vso resnico. To kaže. da služi po- litično nečednernu iisiljevanju dr. Gre- gorina v goriško slovensko zastopstvo tudi politično nečedno orožje. Pa kaj je to brigalo zavratno „Edinost", saj je ve- dela, da bode volitev prej dokončana, predno bode njena laž razkrinkana! Ali dejstvo. da je bil „Slov. klub" priprav- ljen, celo javnost grdo nalagati, da bi bil le mogel naši delegaciji škodovati, to dejstvo kaže, kako nizko je stala mo- ral a v „Slcv. klubu"! Yrhu tega ste značilni za dobro voljo tega kluba za delazmožnost dež. zbora dve dejstvi. 1. da je klub s svojo „uklonitvijo" čakal do zadnjega časa pred zaključkom dotič- nega zasedanja. kateremu je dal ravno on v zvezi s Faiduttijevim kluborn smrtni udarec z izostanjem iz zbornice. 2 da je vezal naši delegaciji roke s pogojem. da bi bila morala si izbrati iz svoje srede odbornika, s katerim bi ji ne bilo nič pomagano, pač pa škodovano ; da je bila torej v „Edinosti" toli proslav- Ijena poznejša „uklonitev" „Slov. kluba" za našo delegacijo še slibša nego za- četna n euklonitev. Zaključimo torej to točko naše in „Edinostine" pravde! „Edinost" vpraša: „Je res ali ni res, da je „Slov. klub", ki je štel v predzadnjem dežel- nem zboru 9 poslancev proti 5 Gregor- čičevega kluba. bil pripravljen odstopiti poslednjemu klubu. torej manjšini, razun mesta namestnika deželnega glavarja tudi eno mesto v deželnem odboru. ier da se je prvo imenovani klub radi Iju- bega mini in delazmožnosti deželnega zbora hotel zadovoljiti z enim odborni- škim m es torn ?" Naš odgovor: Ni res. da je bil „Slov. klub" pri- pravljen odstopiti (jregorčičevemu klubu mesto namestnika dež. glavarja: res je temveč, da je ..Slov. klub" z a h t e v a 1 od vlade, da se imenuje glavarjev na- mestnik iz »jegove srede (Dr. Franko v „Našem Glasu" 6.|11. 1908 St. 3o), daje bil torej dr. Gregorčič imenovan pod- glavarjem proti protestu in čez glavo „Slov. kluba", katerega pripravljenost ali n e pripravljenost k odstopu tega mesta ni imela na imenovanje nobenega vpliva. Ni res, da se je hotel „Slov. klub" zadovoljiti z enim odborniškim mestom, ampak res je, da je hotel z izključenjem . od odborništva edinega našega za to možnega in sposobnega poslanca imeti tudi na drugega odbornika tak vpliv, kakor bi ga bil imel nanj. če bi bil vzet iz njegove srede. Nauk: „Edinost" in nje obvestitelj sta znala in vedela vse to tako dobro kot mi; ker sta torej vedoma in hotoma tik pred volitvijo na Krasu v tej zadevi ne- resnico sporočala, sta hotela to zadevo izkoristiti za volilni manever. To je en- krat pribito ! S tern je odgovorjeno prvi točki „Eüinostinega" poziva na naš naslov. Alislila je prijateljica „Edinost", da nam je z onim pozivom. katerega je zmago- zavestno celo neizpremenjenega pono- vila. zaprla sapo. Te domišljije je menda že zdaj precej kurirana. Prvi in glavni kamen nje zgradbe lažij je že zletel v zrak! Idimo dalje! „Edinost" imenuje drzno trditev našo izjavo, da je bil „Slov. klub" v zvezi s Faiduttijevci kriv, da je vlada razpustila dež. zbor, ker so skle- nili, da ne bodo prihajali več k sejam ter storili s tem zbor nesklepčen. Ona pravi, da so poslanci „Slov. kluba" in Faiduttijevci izjavili, da ne bodo priha- jaü k sejam tako dolgo, dokler ne pre- neha Pajer uregorčičeva obstrukcija in da deželni zbor ni bil razpusčen radi tega, ker omenjeni poslanci niso hoteli prihajati k sejam. ampak. ker dr. Pajer in dr. (jregorčič nista hotela odnehati najbolj nasilne obstrukeije. kar jih pozna naš parlamentarizem..... Mi smo že enkrat „Edinosti" pojasnili, da bi bil deželni zbor vzlic obstrukeiji laliko se dalje zboroval, dočim je uostanje po- slancev zveze Gab.-Greg.-Faid. zborova- nje naenkrat pretrgalo, ker je postal dež. zbor nesklepčen. Našo trditev neizpod- bitno potrjuje jako dolgotrajna obstruk- cija v državnem zboru, ki pa vendar ni provzročila razpusta tega parlamenta. „Edinost" si je tudi tu izbrala jako ko- modno stališče, da apodiktično brez naj- manjšega dokaza postavlja naši motivi- rani trditvi svojo golo trditev nasproti. Mi menimc, da in1a človek, ki bodisi tudi dolgotrajno boleha, še vedno upanje. da še ozdravi; dočim rnora preminoti, ako mn naenkrat odtegnjmo potrebno hrano. Ako bi slov. klubovei in Faidut- tijevci ne bili izostali, je bilo lahko še vedno upati, da se na en način ali drugi obstrukcija ustavi, dočim je bilo z abstineneijo delovanje dež. zbora hi- poma prekinjeno. Izgovor „Edinosti", da so morali nje in laškege zaveznika po- slanci izostati, ker je stala obstrukcija deželo ogromnega denarja, ne da bi se kaj delalo za ljudstvo, je preveč prozo- ren. da bi mogel držati. Ta izgovor je le sad velike hinavščine „Edinostine". Ako je obstrukcija res napravljala de- želi ogromne sko'.le, niso bili zanjö od- govorni slov. liberalci, ampak odgovor- nost je nosila na slov. strani naša de- legacija; Gregorinovci so je bili gotovo vse drugo nego žalostni, ampak so se je na tihem prav gotovo veselili, ker so se nadjali, da se jim iz nje kuje novo orožje zoper našo strankp. Vrhu tega se v „Edinosti" skrb dr. Gregorina zarad ogromnih stroškov, katere napravi ljudstvu obstrukcija, jako čudno čita, ko je on na'jako frivolen način in brez vsake potrebe potrjeni mandat baenil od sebe, ter provzročil s tem Krašev- cem za novo volitev ogromnih stroškov. Skrb zarad odškodovanja ljudstva čuti torej „Edinost" le takrat, ko ji kaže. Sicer pa „Edinost" prav tako dobro ve kot mi, da ni izostal liberalni „Slov. klub" iz deželnega zbora zarad obstruk- eije ampak zarad nečesa drugega. Nje- gova večina po zvezi s Faiduttijem je bila tako neznatna, rahla in malo vstrajna. kakor je zdravje bolehneya člo- veka. Vedeli so gospodje prav dobio, da jini ne kaže, preveč razpostavljati svoje večine zborničnemu boju. V zoornici so vedno trepetali za njo; kajti z odpadom enega samega dela bi bili že neliali biti večina. Ta strah in skrb sta jim rasla od dne do dne, in slednjič so razvideli da se počutijo najbolje zunaj zbornice in — izostali so. To resnico, t. j. skrb za koristi stranke in ne ljudstva so se- veda javnosti prikrili. Prišla jim je torej kot nalašč — obstrukcija. Liberalno lopovsfvo. Tako hudobnega in sprijenega ča- sopisj"a, kakor sta „Sota" in „Edinost", je pač malo na svetu. Ta dva lista la- žeta, zavijata in obrekujeta na način, da mn ni para, posebno ko se gre za to, da bi oblatila in očrnila našo stranko in njene voditelje. Ti „uzori" slovenskega časopisja se ne strašijo pred najnesramnejšo lažjo, da bi dosegli svoj namen, segajo v družinsko živ- ljenje, da bi prestrašili in ugonobili na- sprotnika, napadajo na satanski način naša podjetja, če so še tako uzorna in vzvišana, sploh s svojo strupeno slino obližejo vse, kar je nam v korist, če- tudi ni njim v škodo. Kako nizko so padli poštenjaki, ki pišejo navedena lista, kaže dejstvo, da jih ni sram, falzificirati javne uradne podatke. Da je n. pr. deželni odbor go- ri^ki dobil od vlade leta 1907—1908 le 33.000 K v nabavo potrebne krme za Kras in druge okraje, je uradno dog- nano, a „Edinost" je kazala svojim či- tateljem, da je deželni odbor dobil okroglih 140.000 K v ta namen, in je vprašala, kje je östala vsota 100.000 K. Uverila se je, da je to bilo le brez- vestno obrekovanje podlega človeka, ki je to laž trosil v svet, da bi si pridobil večjo pjlitično zaslombo la'kovernih volilcev; a toliko poštenost ni imel list, da bi svoje ostudno obrekovanje pre- klical. — Poročali smo tudi na podlagi za- nesljivih virov, da so se razdelile#de- Želne podpore v zadnjem zasedanju Gorsko žiuljenje. Dramat čna idita . treh dejanjih. Zalka: Sedaj pa le pij, da mi prej kaj poveš. Po svetu si bil, se mi zdi, in dosti boš vedel. Berač: (Nagne lonec in pije v velikih požirkih; zdaj pa zdaj se od- dahne in vsakikrat pritrdi:) O +isto pa! (Potem odloži lonec na klop; na bradi so sledovi mleka, dasiravno se briše z rokavom. Ponavlja:) O tisto pa, tisto! Zalka: No začni! (šiva naprej.) Berač: Prvo in poglavitno je to, se mi zdi: Potokarjev l:rance te je pusti! nevem kolikokrat nevem kako lepo pozdravit! Zalka: (Ga zadovoljno po strani pogleda) Pojdi, pojdi! Berač: (Užaljeno) E lej jo! Ver- jemi, če hočeš, če ne, iiieni vse eno. A to ti povem: izinišljenih post ne nosim! Zalka: Kje si ga pa videl ? Berač: (Spet vesel) Ali si rado- vedna! PoČakaj vse lepo po vrsti, kakor so hiše v Trsti. Iz trga sem prišel sem v vas že dopoldan. Žgalo je kakor v pa sem se ponudil, da ponesem tobak kontrabant Čez mejo znancem Bene- čanom. ki ga gotovo že stradajo, kar me ni bilo tod čez. Vzel sem tobak, ga povezal v culo pa hajd! Med potjo sem srečal Franceta, ki se je vračal z ograjnee s koso na rami. Prašal me je kam, in ko sem mu povedal, te je pu- stil pozdravit. Tako je bilo! (Jo pogleda šegavo.) Res, Zalka, lep par bosta, če ne pride kaj vmes! Zalka: Mate, Mate! Berač: Le tilio dekle, še nekaj ti povem, da me boš še bolj veselo gle- dala. (Koraki.,) F^a glej, sedaj moram kar obmolkniti. (Gleda proti kulisam.) Mati prihaja! (Bolj glasno.) 0 Nana, lej, hči me je že pogostila. P e t i p r i z o jr. Nana: (Pride po stezi; stara je okoli 50tih. V levi roci ima lonec, zavit v belo ruto, v desni srp. Še močna.) Prav je Mate, pras. Če prides tako redko, te moramo postreči. (Proti Zalki.) Ti, ali sta bila gospoda od poldne kaj tukaj? (Odloži lonec in srp.) Berač: (Začudeno.) Haa? Go- Zalka:(Ga presliši.) Nič jii ni bilo. Sta se že spravila kam na vrh. Saj sta govorila o poldne nekaj. Oni iz trga sicer pozna pot, a je le nevarno! B e r a č: Ha ... O kom pa govo- rite, aa? ... Nana: Kaj se čudiš Mate? Dva studenta sta prišla zjutraj sem gor in sta rekla, da bi ostala čez noč tukaj, ker zvečer jima ne kaže nazaj v dolino. Berač: Pa da mi nisi povedala tega, Zalka ! Zalka: Saj si ti govoril. Nisern te marala presekati v besedi. Berač: E dekle, piškav izgovor! (Vstane s klopi in prime za culo.) Nana: (Ga ustavlja.) Kaj je za- mera, Mate? Sedi no spet pa povej Se kaj. Peta ura bo, večerjo počakaš laliko pri nas in potem bos. videl tudi stu- denta. PomeniŠ se kaj z njima. Zalka: Kar nazaj deni culo! (Mu jo hoče vzeti iz rok.) Berač: Nak! Vse je dobro in prav, a jaz moram vsaj do noči čez mejo. Steze so slabe in nevarne. Drevi me utegnete pa spet videti, če me finan- Nana: Pa srečno pot! (Pobere lonec in srp s klopi in odide v hišo.) Š e s t i p r i z o r. Berač: (Vrže culo čez ramo.) Z Bogom, Zalka! Rad te imam in zato ti nisem zameril. Samo glej, da mi drugiČ vse poveš kakor jaz tebi. Veš, mene vse zanima. (Odhaja.) Zalka: (Za njim.) Vse kar bom vedela ti povem! (Se nasmeji in šiva naprej; postaja zamišljena. Ne daleč be- račev smeh.) Kaj je prijelo berača. Se- daj je že spet na dobri volji! Sedmi prizor. * Mati: (Prinese v pletenici krom- pir in skledo vode.) Krompir bo treba ostrgati za večerjo. Pusti šivanje in po- magaj mi! (Vsede na klop, karnor po- loži tudi skledo; pletenico na tla.) Zalka: (Odloži šivanje, vzame nož materi, ki že strga.) Boh ve, če bosta unadva zadovoljna s tako večerjo. Krompir v metudi ali pa s skuto, kaj ne? Mati: Sprememba je tudi dobra, draga moja! 22 letni Karol Kusler. vojak begun 47. pešpolka, Kusler je bil v unifonni. Ob- držali so ga v zaporu da kaj več o njem poizvedo. Nadporočnik Hofrichter priznal svojo krlvdo. V garnizijskem preisko- valnem zaporu je nadporočnik Hofrichter pod težo dokazov priznal stotniku avdi- torju Kunzu ;>vojo krivdo. Hofrichter je stotniku avditorju podal obsežno izpo- ved, v kateri je priznal. da je on poslal častnikom generalnega štaba ciankali v pilulah in znana pisma, ker je hotel nekaj častnikov generalnega Štaba spra- viti s poti, da bi tako zopet zavzel ka- rijero v generalnem šiabu, na katero je sicer imel vedno manj upanja. Garnizijsko sodišče je Hofrichter- jevo priznanje javilo deželnemu sodišču in deželno sodišče policijskemu rav- nateljstvu. Ker ni fzkljtičeno. da je so- proga Hofrichterjeva v kaki zvezi s Hofrihterjevim dejanjeni. je bila so- proga Hofrichterjeva včeraj, ko se je vrnila iz Linca, povabljena na policijsko ravnateljstvo. kjer sta jo takoj pričela zasliševati dva policijska agenta. Hofrichterjevo priznanje je v ne- katerih točkati v nasprotju z dosedanjimi izjavami njegove žene. 0 ten nasprot- stvih se vrši zasliševanje Hofricliterjeve soproge in od izida tega zaslišanja bo odvisno, ako bo soproga Hofrichterjeva svobodno mogla zapustiti policijsko ravnateljsvo. ali pa ako jo bodo oddali deželnemu sodišču. Na Dunaju je napravila vest o Hofrichterjevem priznanju silno senza- cijo. Hofrichter je bil v preiskavi od 22. novembra preteklega leta in stotniku avditorju je bilo.treba izvršiti ogromno delo. da je Hofrichterja prisilil do pri- znanja. Hofrichter bo. ako ga zdravniki ne proglase za nenormalnega. degradi- ran in obešen, Dezertiral je neki rezervist ime- nom Marie, od stotnije 97. pešpolka, nastanjene v Sežani. kjer se je nahajal na orožni vaji. — V torek ponoči je odšel iz Sežane. a v sredo zjutraj je neki kmet našel na polju njegovo vo- jaško obleko z bajonetom vred. Padel je 72-letni Josip Suban iz Gorjanskega iz senika, ko je sei spat, in se močno poškodoval, da je moral v bolnišnico. Velika eksplozija plina v Trstu. — V torek zjutraj se je pripetila v prit- ličju nove Dreherjeve palace velika eksplozija plina. ki je napravila veliko škode in pri čemur je tudi več oseb ranjenih. Tarn so namreč ravno dovrše- vali zadnja dela za novo restavracijo. Ko so zjutraj vstopili delavci v lokal, so takoj zacutiü oster duh po plinu. Nek delavec je koj začel z gorečo vžigalico v roki preiskovati, odkod se izliva plin. Ko je pogledal v neko votlino med oboč- nim stropom pritličja in podom prvega nadstropja, koder so bile napeljane pii- nove cevi, se je tain nabrani plin vnel ter z močno detonacijo eksplodiral. De- lavca je vrglo z lestvo vred. na kateri je sttl. na tla. Podrlo je en kos stropa ter nekaj stopnišča. Par železnih težkih rulojev je kar sfrčalo na ulico. Delavec, ki je iskal izhod plina, si je pri padcu zloinil ključnico. druge tri osebe so tudi precej težko ranjene Na lieu mesta so koj prisli ognjegasci. Droblinice. Björnson umrl Iz Pariza se po- roča, da je norveski pesnik Björstjerne Björnson v torek zvečer umrl. Nemški cesar na našem jugu. — Te dni se je mudil na otoku Brioni nem- ški poslanik na Dunaju Tschirsky. Čuje se. da si je poslanik ogledal otok in njega naprave radi tega, ker namerava priti še letos nemški cesar tja. Frankopanski grad v Kraljevici rešen. — Zagrebški listi poročajo. da je frankopanski grad v Kraljevici kupil požeški veleposestnik Junk in ga ponu- dil hrvaski vladi za 40.000 kron pod lastno ceno. Vlada da je ponudbo spre- jela in bo uredila grad za letovišče. Ruski car za ponesrečence v Srbiji. — Car Nikolaj je daroval za žrtve poyodnji v Srbiji 26.000 frankov. V Petrogradu in Aloskvi se osnujejo odbori, ki bodo nabirali prispevke za nesrečne Sumadince. Ruski jezik v japonskih šolah. — Znanje ruskega jezika na .laponskem se vedno bolj širi. Ruščine vešči so skoro vsi japonski častniki. Sedaj je naučno ministerstvo odredilo, da se uvede kot obvezni učni jezik v 16 ja- ponskih šolah. «---- «---- w—^ ^---- «— Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 6 K in naprej kilogram. Franc >o\ak, Gospodska ulica, St. 1. Pozor! Zleta in srebrna darila za birmance razllčriih vrst, za dečke In dekllce*. priporoča slavnemu občinstvu v | ji mestu in na deželi ¦=--------- — (2m> <0w^ JäÜOD öUll^OJ, urar in trgovoc zlatnine 'n srebrnine. G0RI6A — Gospodska ulica štev. 25. GORIGA«. Na prodaj je dobro ohranjen glasovir po nizki ceni. — Vprašati je na Placuti št. 20 v kremi. ßniol/if Spominjajte se ob vsaki nUJdKI. priliki „Šolskega Doma„ JietAo flelavska nospoianb laflrnia" v Doliravljal na Gorišta ima v kleteh zadružnih krnetov v Do- bravljah, Skriljah. Kamnjah, Brjah, Šinarjah in drugih vasi veliko innožino izbornega vipavskega vina. Priporočase cenj. gostilničarjem in drugini konsu- mentom. Dobi se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. Odbor. Lnhko zaslu/i \s^kdo 4dolOKnadan s prodajo za vsakega neobhodno po- trebnega izdelka. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in vdobili bodete vzorce in navodilo. Tvrdka J. P. 213 DUNAJ. VII. Ma- riahilferstrasse. — Samo pismeno. izšel je novi slovenski ce- nik gramofo- nov in plošč, dvokoles, š - valnih s t ro- j e v itd. s ču- dovilo nizki- tiii ceimmi pri B_AT Jj L-u GO RICA Stolna ulu:a 3-4. Tarn je velika z a I oga ¦¦¦ vsakovrslnih gramofo- nov od 15 K do 1000K ter različnih dvoktles, šivalnih stroiev. — Za- stopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd. me- hanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Šlev. 1153 Öp7~ Razglas. Nazrianja se, da lavna clražba zastavil I. četrtleta, t. j. mesecev januarja, seliruarja ii marca 1909 začne v ponedBljei!, 6. junija 1910, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavtike in sicer četrfke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne 8., 11.. 15., 18. in 22. junija bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V Gorici. 22. aprila 1910. Oil ravnateUstva zastavljalnice. ^¦^ ~"-m ^^ ^^ ^^ Or. i'Jüü Erzen zobozdravnik | G 0 R B 6 A~~j~G O RIG A j J. Verdi tekaiišče 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukovo plošco, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake ___ ___ ___ ___ -\rfCii~(* __ __. ___ ___ Ordinira v svojem ateleju od 9. ure dopol. do 5. ure pop. Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pr dolgoletnili skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane .Originär vedno le naiboljši. Original Victoria st<"oji delmo še po 10 letni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so neprcKosl|ivi a» lornaco rabo in ohrtne namene. - Original Victoria stroj! so uajpnpuwnejäi la mneliio vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolajjo strankam učitetjico, ki poučuje uiez- plačno Original Victoria stroji so iia)boi|!>) i/.ueieK ^s^n dc- sedaj obstoječih tovaten. Za vsak stroji jamclva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priiiM vjiiedal si pieo uakupom „Original Victoria" stvoje. Edina zaloga ,Original- Victorja" strojev in drugih šivalnili strojev, dvokolcs „Puch " oiožja, nniiiicije in vseli lovskili priprav pri tvrdki Kersevani &_Cu_k -- Gorica Stolni trn (Piazza Duomo) štev. 9. iz.ua|čtvcij in uuguvumi urcaniK union Fa vcar. n^ Zaqrebski J^? yjoooooooooooooooooooooo Jtof °tovarniško znamko priporočujemo ff/jfnr\Jfci pndatek I kotpriznano 1!lLLJUUIIqI za kavol Sl tagitt ?l6Si, nor *^ —^ Rojaki! podplrajte slov^nsko šolstvo! dokler se niste prepričali o kiikovosti masiiiIi plas^ev, pluvija- lov, (l.tlinatik, /astav, bander, neix'M (Imlriukinov), koviiiHkih iz- (lolknv in ccrkvencga, peri ti pri prvi slowancld tovarni cerl:vene ------------------.—-_-- oprave in zastav — i*ošilji«l\e im izbero, Htroskovni proriieuni in eeniki hre/plaeiio. Cene so radi cenih delavnih moči na deželi in radi velike prodaje za 25°,, nižje, kakor druga konkurenčna podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, za vezenje in za cerkvena umetna dela. HBP" Nimam v založbi tržnega blaga, kakoršno druge tvr