16 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Rus, David Koren Človek, mesto in potres: analiza dostopnosti do mestnih funkcij 1. UVOD 1.1. Človek in mesto kot sistem Mesto je dinamičen družbeno-prostorski sistem, se- stavljen iz številnih medsebojno odvisnih omrežij. Posamezna omrežja tvorijo različne fizične (grajeni objekti, odprti prostori, infrastruktura) in socialne komponente, ki se med seboj prepletajo v komple- ksne strukture [1-3]. Poleg merljivih (število, veli- kost, gostota itd.) so za uspešno delovanje mesta pomembne predvsem njihove kvalitativne lastnosti, ki ustvarjajo pestrost urbanih funkcij, način povezo- vanja in prepletanja elementov pa določa dosto- pnost ponudbe in možnost izbire za zagotavljanje splošne blaginje in zadovoljstva med prebivalci in drugimi uporabniki. Funkcionalnost urbanega siste- ma z vidika človeka je torej mogoče opredeliti kot priložnost za zadovoljitev temeljnih človekovih po- treb [4,5], to pa lahko ovrednotimo na podlagi do- stopnosti do mestnih prostorov, ki omogočajo izpol- njevanje teh potreb [6,7]. Pomen oblikovanja, načrtovanja in upravljanja mest za posameznika in družbo je skrb za blaginjo, ki vključuje zadovoljevanje osnovnih človekovih po- treb. Potrebe so temelj našega motivacijskega siste- ma in vsa človeška dejavnost izhaja iz težnje po iz- polnitvi temeljnih potreb. Temeljne človekove potrebe so univerzalne za vsakega posameznika, medtem ko se načini za njihovo zadovoljitev spremi- njajo glede na krajevni, časovni, socialni in kulturni Povzetek Ozaveščanje javnosti o nevarnosti potresa in njegovih posledicah je pomemben dejavnik za krepitev splošne urbane odpornosti. V ta namen študija raziskuje spremembe v delovanju mesta po potresu s perspektive njegovega prebivalca. Funkcionalnost obravnavanega urbanega sistema je v študiji vrednotena na podlagi dostopnosti do mestnih prostorov, ki omogočajo izpolnjevanje temeljnih človekovih potreb. Pomembnost posameznih potreb je individualno pogojena, hkrati pa se prioritete razlikujejo v različnih situ- acijah – pred potresom in po njem. Za namen prikazane preliminarne študije je bil uporabljen testni model izbranega urbanega sistema iz predhodne raziskave s predpostavlje- nimi podatki. Za oceno dostopa prebivalcev izbranih referenčnih objektov do stavb, ki omogočajo izpolnjevanje specifične potrebe, smo predlagali in primerjali dva načina. Poleg tega sta analizirana še 15-minutna dostopnost od referenčnega objekta ter scenarij evakuacije in organizacije začasnih bivališč za prebivalce poškodovanih objektov. Rezultati izvedenih analiz kažejo velike spremembe v delovanju izbranega mestnega sistema pred potresom in po njem, saj potres prizadene fizične strukture in posredno lahko povzroči težko popravljive družbene posledice – tako z vidika posameznika kot skupnosti. Ključne besede potres, urbani sistem, odpornost, dostopnost, funkcionalnost, človekove potrebe Abstract Public awareness of earthquake threat and its consequences plays an important role in strengthening overall urban resilience. For this purpose, in this study the changes in the city’s performance after the earthquake has been investigated from the perspective of its citizen. The functionality of the assumed urban system has been evaluated through the accessibility to urban spaces that enable the fulfilment of basic human needs. The importance of specific needs is individually conditioned, but at the same time priorities diver- ge in different situations - before and after the earthquake. For the purpose of the presented preliminary study, a test model of a selected urban system from a previous authors’ survey with assumed data was used. For the evaluation of the accessibility from the selected reference facilities to the buildings that have an ability to fulfil a specific need two approaches are proposed and compared. In addition, the 15-minute accessibility from the reference building and the evacuation scenario and the organization of temporary homes for the residents of the damaged buildings are analysed. The results of the performed analyses indicate major changes in the functionality of the selected urban system before and after the earthquake, which affects physical structures and can indirectly cause difficult-to-repair social consequences - both from the point of view of the individual and the community. Keywords earthquake, urban system, resilience, accessibility, functionality, human needs kontekst. V znanstvenih krogih so se razvile različne teorije človekovih potreb, med katerimi je prva in najbolj poznana hierarhija potreb po Maslowu [8]. Ta obravnava pet kategorij potreb (fiziološke potre- be, potrebe po varnosti, pripadnosti, spoštovanju in samoaktualizaciji) v hierarhičnem redu, tako da mo- rajo biti bazične potrebe zadovoljene pred potreba- mi na višjem nivoju. Kljub splošni sprejetosti in raz- širjenosti motivacijske teorije Maslowa ima ta tudi številne kritike [4,5,9]. Sodobna znanstvena literatu- ra s področja urbanizma [4,5] se najpogosteje sklicu- je na teorijo človekovih potreb po Manfredu Max- -Neefu [10], ki potrebe razume kot medsebojno povezan interaktivni sistem. V tem sistemu v naspro- tju z izhodišči teorije Maslowa ni hierarhije potreb (razen osnovne potrebe po preživetju), temveč so za proces njihovega zadovoljevanja značilne hkratnost, komplementarnost in kompenzacije [11]. Tako je de- vet aksioloških potreb (preživetje, zaščita, naklonje- nost, razumevanje, sodelovanje, prosti čas, ustvarja- nje, identiteta in svoboda) organiziranih glede na štiri eksistencialne potrebe (biti, imeti, delati in de- lovati) v kompleksen matrični sistem. Potrebe se za- dovoljujejo na različne načine (z različnimi t. i. zado- voljevalci) ob družbeno-materialni organizaciji vsakdanjega življenja in predstavljajo tisto, kar bi morali biti vsi ljudje zmožni zadovoljiti [12]. Po- membnost in prioriteta potreb sta odvisni od posa- meznika, njegove socialne situacije in kulturnega ozadja ter se lahko spreminjata s krajem in časom. Ob hujši naravni nesreči, kot je potres, se prioritete posameznika glede na običajne razmere spremenijo. Tako postaneta potrebi po preživetju in varnosti po- membnejši od drugih potreb, ki so bile pred tem po- samezniku bistvena motivacija za delovanje. 1.2. Potresna odpornost mesta Potres je eden izmed naravnih pojavov, ki lahko pov- zroči najbolj razsežne posledice, tako v smislu žrtev kot tudi gospodarskih izgub [13,14]. Ker pa so (moč- nejši) potresi redki in je verjetnost zanje majhna, družba ni sposobna razviti ustrezne percepcije za potresno tveganje, še predno pride do močnega po- tresa [15,16]. Da bi se izognili najhujšim scenarijem in omejili obseg škode tako na fizičnih kot socialnih urbanih komponentah, je treba več pozornosti na- meniti ozaveščanju družbe o pomenu zmanjševanja tveganja in večanja odpornosti urbanih sistemov. Potresov ni mogoče napovedati in nadzorovati, lah- ko pa jih precej natančno merimo ob njihovem poja- vu. Lahko se oceni največja magnituda, ki jo je z do- ločeno verjetnostjo moč pričakovati, ter obseg škode, ki bi jo potres na nekem območju lahko pov- zročil. Na osnovi podatkov o potresih iz preteklosti in geoloških značilnosti ozemlja se pripravijo karte po- tresne nevarnosti, ki služijo kot podlaga za potresno Urejanje 17arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Rus, David Koren Tabela 1: Matrica temeljnih človekovih potreb in funkcionalnih mestnih prostorov, ki omogočajo zadovoljitev teh potreb. odporno gradnjo stavb [17]. Osnova za pripravo teh kart so krivulje potresne nevarnosti, ki za določeno območje prikazujejo verjetnost nastopa potresnega dogodka določene intenzitete (podano z vršnim po- speškom tal, PGA) za izbrano povratno dobo. Prav tako lahko (ob ustreznih podatkih) za vsako grajeno konstrukcijo izračunamo krivuljo njene potresne ranljivosti, ki določa, kakšna je verjetnost nastopa izbranega mejnega stanja poškodovanosti pri dolo- čeni jakosti potresa. Ob poznavanju krivulje potre- sne nevarnosti za izbrano območje in potresne ran- ljivosti določenega objekta na tem območju lahko predvidimo obseg in verjetnost posledic potresa na izbranem objektu. Poleg stavb lahko potres poško- duje tudi drugo grajeno infrastrukturo in omrežja, kar lahko močno ohromi delovanje mesta in tako prizadene celotno družbeno skupnost. Družbeno-prostorski sistemi so dinamični in se ne- nehno spreminjajo, tako da prehajajo skozi različne faze razvoja [18,19]. Pojem odpornosti se ne nanaša le na posamezno stanje sistema, temveč zajema ce- loten proces preobrazbe, ki vključuje stanje pred nesrečo, med nesrečo in po okrevanju. Odporno mesto je tako opredeljeno kot trajnostno omrežje fizičnih sistemov in skupnosti, ki je sposobno obvla- dovati ekstremne dogodke. Pomembna je pripra- vljenost vseh sistemskih komponent na potencialno nevarnost, tako da so izgube in padec funkcionalno- sti ob nesreči čim manjši. V stresni situaciji (med ne- srečo) je to omrežje zmožno preživeti in delovati, po nesreči pa je kljub morebitnim spremenjenim odno- som med posameznimi elementi sposobno hitro in učinkovito okrevati ter ponovno vzpostaviti okrnje- ne funkcije. Zelo odporni urbani sistemi so se spo- sobni prilagoditi, nadgraditi, preobraziti in s tem celo izboljšati delovanje celotnega sistema v primer- javi s stanjem pred nesrečo. 2. VREDNOTENJE POTRESNE ODPORNOSTI MESTA 2.1. Modeliranje urbanega sistema Osnova za odločanje glede ukrepov za krepitev po- tresne odpornosti mest je celovito vrednotenje ur- bane odpornosti, ki vključuje tako kvantitativni kot tudi kvalitativni pristop z upoštevanjem vseh osnov- nih urbanih komponent in njihovih lastnosti. V pred- stavljeni študiji smo mesto modelirali kot komple- ksen družbeno-prostorski sistem, tako da smo tvorili večplastno omrežje, grajeno iz osnovnih štirih urba- nih komponent [3,20]. Grajeni objekti tako zajemajo stanovanjske stavbe, ki predstavljajo lokacije me- stnih prebivalcev kot predstavnikov družbene kom- ponente, in nestanovanjske stavbe z določeno urba- no funkcijo. Gre za prostore, kjer potekajo dejavnosti, ki po presoji avtorjev omogočajo zadovoljevanje te- meljnih človekovih potreb. Odprti prostori predsta- vljajo funkcionalne praznine med objekti, ki prav tako služijo zadovoljevanju določenih potreb, vse skupaj pa v enotno omrežje povezuje prometna in- frastruktura. Urbani sistem je bil tako modeliran kot matematični graf, tvorjen iz točk (objekti, prebivalci, odprti prostori) in povezav med njimi (ceste in poti) [21-23]. Na podlagi tega v nadaljevanju z algoritmi teorije grafov [24] vrednotimo dostopnost do funk- cionalnih mestnih prostorov (nestanovanjski objekti in odprti prostori z določeno funkcijo), ki omogočajo zadovoljevanje potreb in s tem kakovost življenja v mestu, za prebivalce. 2.2. Predlagani koncept vrednotenja delovanja mesta Vsak izmed funkcionalnih mestnih prostorov ponuja možnost zadovoljitve ene ali več temeljnih potreb mestnim prebivalcem in drugim uporabnikom (Ta- bela 1). V preliminarni fazi te študije smo uporabili poenostavljen binarni pristop (1 – zagotavlja, 0 – ne zagotavlja zadovoljitve potrebe), ki upošteva le obe skrajni možnosti, brez delnih zadovoljitev potreb. Dodatno smo se v analizi omejili le na prebivalce, ki jim pripadajo stanovanjski objekti znotraj obravna- vanega območja, in predpostavili zaprt sistem brez upoštevanja navezav na okolico. Za vsako posame- zno temeljno potrebo smo ocenjevali dostopnost do funkcionalnih mestnih prostorov, ki omogočajo zadovoljitev te potrebe, za prebivalce. Dostopnost je primarno odvisna od dolžine najkrajše poti in njiho- ve gostote [25], v primeru obravnavanih funkcional- nih mestnih prostorov in stavb pa še od drugih para- metrov, kar je zajeto v naslednjih dveh izrazih, predlaganih za oceno dostopnosti (D): Potreba [Pi] Funkcionalni prostor stanovanjske stavbe 1 1 1 0 1 1 0 1 1 stavbe za dejavnosti za varnost in zdravje 1 1 0 0 0 0 0 0 0 upravne stavbe 0 1 0 1 0 0 1 0 0 poslovne stavbe 0 0 0 1 1 0 1 0 0 gostinske stavbe 1 0 0 0 1 1 0 0 1 trgovske stavbe 1 0 0 0 0 1 1 0 0 stavbe za kulturne in športne dejavnosti 0 0 1 1 1 1 1 1 1 stavbe za vzgojo in izobraževanje 0 1 1 1 1 0 1 1 1 verski objekt 0 0 1 1 1 1 0 1 1 industrijsko-gospodarske stavbe 0 0 0 0 0 0 1 0 0 odprti prostori 1 0 1 0 1 1 0 1 1 pr ež iv et je (P 1) za šč ita (P 2) na kl on je no st (P 3) ra zu m ev an je (P 4) so de lo va nj e (P 5) pr os ti ča s ( P6 ) us tv ar ja nj e (P 7) id en tit et a (P 8) sv ob od a (P 9) Di N=Ni / Li , (1) Di A=Ai / LiU, (2) pri čemer je N število prostorov, L povprečna dolžina najkrajše poti, A skupna površina prostorov, U števi- lo uporabnikov, indeks i pa pomeni izbrano potrebo. Pri izračunu najkrajše, najdaljše in povprečne poti s pomočjo algoritmov teorije grafov smo kot uteži upoštevali dejanske dolžine. Na podlagi dostopnosti, izračunane na dva načina, smo opazovali spremem- bo delovanja mesta pred potresom in po njem ter predvideli možne scenarije evakuacije in ureditve začasnih bivališč za prizadeto prebivalstvo. 3. PRELIMINARNA ANALIZA DOSTOPNOST DO MESTNIH PROSTOROV IZBRANEGA URBANEGA SISTEMA 3.1. Predstavitev obravnavanega urbanega sistema in upoštevanih potresnih scenarijev V trenutni fazi raziskave še ne razpolagamo z natanč- nimi podatki, saj je njihovo pridobivanje časovno ob- sežno in zahtevno. Ker je osnovni namen te prelimi- narne študije preverba numeričnega modela, ugotavljanje njegovih potencialov za analizo dosto- pnosti in delovanja mesta ter primerjalna analiza re- zultatov, za te potrebe zadoščajo delno predposta- vljeni podatki. Kot študijski primer smo za morfološko podlago uporabili testni model iz predhodne raziska- ve [20]. Število prebivalcev in uporabnikov smo dolo- čili glede na dejansko uporabno površino objektov in prostorom pripisali vsebino. Ta skuša odražati možno realno situacijo, tako da zajema objekte, pomembne z vidika delovanja mesta, v mirni in krizni situaciji. Iz- branemu modelu smo dodali podatke o funkcijah prostorov in potrebah, ki jih lahko zadovoljijo (Tabela 1). Upoštevano intenziteto potresa in njegove posle- dice na grajeno okolje predstavlja potresni scenarij 3 iz prej omenjene raziskave (Slika 1). Ta predvideva močnejši potres, v katerem so poškodovani objekti s pripisano potresno ranljivostjo razreda 1, 2 in 3 [20]. Izkaže se, da v tem primeru pride do večjih poškodb na 32 stavbah (25 stanovanjskih in 7 nestanovanj- skih), ki tako niso primerne za bivanje in uporabo. Posledično ostane brez primernega bivališča 2300 prebivalcev, ki jim je treba zagotoviti ustrezno evaku- acijo in začasne nastanitve. Okrnjene so tudi po- membne mestne funkcije in njihova dostopnost. Pri- zadeti objekti so lahko delno ali v celoti porušeni, ruševine, zajete v območju vplivnega radija [20,26] posameznega poškodovanega objekta, pa povzročijo prekinitve prometnih povezav ob objektu in s tem ovirajo dostop prebivalcev do delujočih funkcij, kar omejuje delovanje celotnega urbanega sistema. Za vsak prizadeti objekt smo izračunali njegov vplivni radij in analizirali vpliv ruševin na prometne poveza- ve. Kjer vplivni radij prekriva posamezne povezave, smo predvideli, da se te prekinejo. Tako smo dobili dve različni situaciji obravnavanega urbanega siste- ma pred potresom in po potresu (Slika 2). V analizi izbranega testnega modela smo opazovali delovanje mesta pred in po potresu preko dostopno- sti do mestnih funkcij, ki omogočajo zadovoljevanje 18 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 1: Predstavitev obravnavanega urbanega sistema, opazovanih referenčnih objektov in posledic predpostavljenega potresa. Sl. 2: Razlike med dostopom prebivalcev referenčnih objektov (po DN in DA) do funkcionalnih objektov, ki omogočajo zadovoljevanje potrebe po zaščiti, pred potresom in po potresu. Urejanje 19arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Rus, David Koren Sl. 5: 15-minutna dostopnost od referenčnega objekta A do funkcionalnih objektov pred potresom in po potresu. Sl. 3: Zmogljivosti funkcionalnih prostorov za zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev objekta B pred potresom in po potresu. Sl. 4: Primerjava dostopnosti po DA in DN za stanovalce objektov A, B in C pred potresom in po potresu. temeljnih človekovih potreb (enačba (1) in (2)) za tri izbrane (A, B, C) referenčne objekte (Slika 1). Obrav- navali smo dostopnost do vsake potrebe posebej in pri tem opazovali razlike med posameznimi potreba- mi in spremembe pred in po potresnem dogodku (Slika 2). Ob upoštevanem potresnem scenariju in predpostavljenih razredih ranljivosti objekta A in B nista huje poškodovana, medtem ko objekt C zaradi večjih poškodb in delnih porušitev ni primeren za bi- vanje. Zato smo pri analizi dostopnosti do različnih potreb po potresu za prebivalce objekta C predvideli evakuacijo in selitev v začasna bivališča ter s tem spremembo lokacije v testnem modelu. 3.2. Delovanje mesta pred potresom in po potresu Izbrani potresni dogodek je povzročil velike spre- membe v delovanju mesta. Opazen je večji padec zmogljivosti urbanih funkcij za zadovoljevanje posa- mezne potrebe z vidika števila objektov (do 30 %), še bolj pa njihove uporabne površine (do 42 %) (Slika 3). Povprečna pot do funkcionalnih objektov se je po- daljšala do kar 152 %, v primeru dostopa stanovalcev objekta B do stavb, ki omogočajo zadovoljitev potre- be po zaščiti (P2) (Slika 3). Prav tako je opazen velik padec pri dostopnosti (DA in DN) funkcionalnih objektov za zadovoljevanje vseh temeljnih človekovih potreb (Slika 4). Dostopnosti objektov za zadovoljevanje posameznih potreb ne moremo primerjati med sabo, saj se število objektov (in uporabna površina), ki omogočajo njihovo uresni- čevanje, med seboj zelo razlikuje. Mogoča pa je pri- merjava dostopnosti pred potresom in po potresu. Tako lahko opazimo največje spremembe pri dostopu prebivalcev objekta B do prostorov, ki omogočajo uresničevanje potrebe po zaščiti (P2) in naklonjeno- sti (P3). Tudi za druge potrebe so največji padci do- stopnosti zaznani pri objektu B, ki je imel pred nesre- čo najugodnejši položaj v opazovanem sistemu. Po potresu uživa najboljšo dostopnost objekt C, ki je bil v dogodku močno poškodovan. To je posebej po- membno za okrevanje prebivalcev tega objekta, ki so ostali brez primernega bivališča in so bili evakuirani na bližnji odprti prostor (OP1, Slika 6). Na sliki 4 je mogoče primerjati tudi obe predlagani meritvi do- stopnosti, DA in DN. Opazne so večje razlike v dosto- pnosti DA kot DN – padec dostopnosti DA za objekt A za 35–60 %, za objekt B za 56–66 % in objekt C za 43–64 %, medtem ko znašajo pripadajoči padci po meritvi DN 31–52 %, 48–65 % in 38–64 %. Iz tega je mogoče sklepati, da je meritev dostopnosti DA bolj občutljiva na spremembe delovanja sistema in zato bolj primerna za vrednotenje delovanja mesta in nje- govo odpornost. Poleg dostopnosti funkcionalnih objektov za zadovo- ljitev posameznih potreb smo raziskovali tudi obmo- čje 15-minutne dostopnosti [27] od referenčnega objekta. To je območje, ki je uporabnikom dosegljivo s hojo (ob predpostavljeni hitrosti gibanja 4 m/s), kar povečuje družbeni kapital in učinkovito delovanje mesta [27]. Po potresu se je 15-minutna dostopnost za prebivalce objekta A z 72 funkcionalnih objektov zmanjšala na le 45 teh objektov (Slika 5). V simulaciji potresa je bilo poškodovanih 25 stano- vanjskih stavb z 2300 prebivalci, ki so ostali brez do- mov. Prizadetim ljudem je treba zagotoviti varno evakuacijo in začasna bivališča z izrabo razpoložljivih odprtih prostorov. Slednji so ključni element za uspešno evakuacijo in učinkovito okrevanje mesta po potresu [2,15,21,28]. V testnem modelu smo za evakuacijo prizadetih prebivalcev izbrali ustrezne bližnje odprte prostore (Slika 6), pri čemer smo pri razporejanju evakuiranih ljudi upoštevali bližino in 20 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 kapaciteto odprtega prostora (3,5 m2/preb. [28]). Tako smo prizadeto prebivalstvo dodelili na najbližje odprte površine, katerih skupna zmogljivost (69894 m2) je bila le minimalno zapolnjena (11,5 %). Pri za- gotavljanju začasnih bivališč pa so zahteve po površi- ni višje (15 m2/preb. [20]) in je bila zato potrebna natančnejša organizacija prostora in prizadetega prebivalstva. Tudi pri dodelitvi lokacije začasnih bi- vališč je med pomembnejšimi dejavniki kapaciteta in oddaljenost od doma [21], ki je v testnem modelu znašala do 650 metrov. Pomembna je tudi primer- nost odprtega prostora, zato začasnih bivališč nismo umeščali na za to manj primerne prostore, kot so ulice, prehodni trgi, gozdovi in zahteven teren (OP6, OP7, OP8). Vodili pri umeščanju bivališč sta bili učin- kovita izraba prostora in ohranjanje praznih površin. Tako smo izrabili celotne zmogljivosti odprtih pro- storov 1 do 5 in ohranili prazne prostore 6 do 8 (Slika 6). V primeru razseljenih prizadetih prebivalcev se dostopnost funkcionalnih objektov za zadovoljeva- nje potreb po potresu obravnava ob upoštevanju nove lokacije začasnih bivališč. 4. POTENCIALI MESTA ZA KREPITEV POTRESNE OD- PORNOSTI Rezultati preliminarne študije kažejo razsežnost po- sledic potresa za grajeno okolje in infrastrukturo, kar močno vpliva na družbo in delovanje mesta. Preizku- šali smo primernost dveh predlaganih načinov vre- dnotenja odpornosti, DN in DA. Medtem ko DN poleg povprečne dolžine najkrajše poti upošteva še število objektov, DA upošteva etažno površino funkcionalnih prostorov in število uporabnikov. V obravnavanem primeru se je drugi način izkazal za bolj občutljivega na spremembe v sistemu in tako ustreznejšega za analizo dostopnosti. V opazovanem urbanem sistemu je bilo prizadetih 9 % vseh stavb, delovanje mesta v smislu dostopnosti do funkcij, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih člo- vekovih potreb, pa je bilo kar prepolovljeno. Največji padec funkcionalnosti je bil zaznan pri objektu B s centralno lego v sistemu, ki je pred potresom užival največjo dostopnost funkcionalnih objektov. Zanimi- vo je, da imajo po potresu najboljši dostop do pro- storov za uresničevanje svojih potreb ravno evakui- rani prebivalci (na OP1) iz prizadetega objekta C. Za te prebivalce je dostopnost še posebej pomembna, saj krepi družbeni kapital, ki jim omogoča uspešno okrevanje po tragični izgubi in hitro vrnitev v nor- malno življenje. Družbeni kapital je tesno povezan s hojo in možnostjo dostopanja do dobrin in storitev v radiju 15-minutne oddaljenosti od doma. Dosto- pnost dobrin, ki jih je mogoče v 15 minutah doseči peš, se je po potresu prav tako zmanjšala za pribli- žno tretjino. Ker pa je bil obravnavani sistem pred potresom dobro povezan, lahko sklepamo, da ima tudi močan družbeni kapital, ki omogoča učinkovito organizacijo evakuacije in obnovitvenih del, medse- bojno pomoč in solidarnost med ljudmi. Poleg družbenega kapitala je za uspešen odziv in okrevanje urbanega sistema po potresu pomembna tudi kapaciteta in porazdelitev odprtih prostorov. V analizi so bile ugotovljene velike rezerve glede kapa- citet odprtega prostora za potrebe evakuacije. Na- sprotno je bilo za organizacijo začasnih bivališč po- trebno zelo natančno predvideti in razporediti prizadete prebivalce v začasne domove na primer- nih odprtih površinah. Niso vsi odprti prostori pri- merni za ureditev zatočišč (zahteven teren, premajh- na površina, neprimerna namembnost in funkcija prostora, ki je ni mogoče spremeniti, itd.), hkrati pa je pomembno, da z učinkovito izrabo nekatere povr- šine ostanejo proste. Odprti prostori so ključni gra- dnik mesta, saj s svojo mnogonamembnostjo omo- gočajo fleksibilnost sistema in s tem potencial za učinkovit odziv na različne nesreče, ki lahko prizade- nejo urbani sistem in njegovo delovanje [21]. Mesto lahko razumemo kot prostor priložnosti za uresničevanje osnovnih človekovih potreb, delova- nje mesta pa kot dostopnost teh priložnosti. Hierar- hija potreb je individualno pogojena s percepcijo vsakega posameznika, ki se spreminja glede na pro- stor in čas. V normalnem stanju so tako prioritete povsem drugačne kot v krizni situaciji. Takrat pridejo v ospredje potrebe po preživetju in zaščiti, medtem ko so vse druge sekundarnega pomena. V času po potresu je zato pomembno, da imajo prebivalci za- gotovljen dober dostop do prostorov, ki omogočajo zadovoljitev teh dveh temeljnih potreb. V času okre- vanja se povečujejo tudi druge potrebe, do povrni- tve sistema v normalno stanje, ko postaneta potrebi po preživetju in zaščiti zanemarljivi, saj sta večinoma že izpolnjeni. Zaradi tega dinamičnega procesa je treba vrednotenje delovanja mesta na podlagi prilo- žnosti za izpolnitev potreb prilagoditi času in stanju urbanega sistema. V prihodnjih študijah bi tako ve- ljalo upoštevati hierarhijo potreb v stanju po nesre- či, ne pa v normalnem stanju, ko je pomembnost potreb individualno pogojena in je ni mogoče po- splošiti za celotno družbo. 5. SKLEP Številni potresi v naši neposredni bližini nas opomi- njajo na katastrofalne posledice potresov na delova- nje mest. Kljub temu je zavedanje o nevarnosti, ki preti tudi našim krajem, šibko, saj so potresi redki. Prav zato je ključnega pomena ozaveščanje ljudi, kar lahko pripomore k boljši pripravljenosti in učinkovi- temu odzivu v primeru naravne nesreče. V ta namen je bila izpeljana predstavljena preliminarna študija, ki skuša združevati kvantitativni – tehnični pristop in kvalitativni – družbeni pristop vrednotenja delova- nja urbanega sistema na podlagi dostopa prebival- cev do prostorov za uresničevanje njihovih potreb. Pomembnost potreb je močno odvisna od konteksta – prioritet posameznika, družbene kulture in zuna- njih dejavnikov, kot je potres. V naši raziskavi zato vrednotimo zgolj priložnosti za uresničevanje te- meljnih potreb, ki jih ponuja mesto, ne pa tega, kako jih prebivalci dejansko izkoriščajo. Sl. 6: Organizacija delitve prizadetih prebivalcev iz poškodovanih domov v začasna bivališča na primerne odprte prostore. Urejanje 21arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Rus, David Koren S primerjavo dveh predlaganih načinov za vrednote- nje dostopnosti smo ugotovili, da je uporaba DA pri- mernejša, saj bolj natančno zaznava spremembe v delovanju urbanega sistema. Največje spremembe dostopnosti so bile opazne pri objektu B s centralno lego v sistemu. Pred nesrečo je ta užival največjo do- stopnost, po potresu pa je dostopnost močno upa- dla. Po potresu so bili največje dostopnosti do funk- cionalnih mestnih prostorov deležni prebivalci objekta C, ki je bil v potresu poškodovan. Zaradi raz- meroma dobre dostopnosti imajo tako prizadeti pre- bivalci boljše možnosti za okrevanje in hitrejšo vrni- tev v normalno stanje. Predstavljena preliminarna študija delno temelji na pridobljenih (realnih) in delno predpostavljenih po- datkih. Predmet nadaljnjih raziskav je izpeljati študi- jo na realnem modelu dejanskega stanja izbranega urbanega sistema, na podlagi katere bi bilo mogoče podati smernice za povečanje njegove potresne od- pornosti. Prav tako se v nadaljevanju študije predvi- deva, da bi presojo možnosti izpolnjevanja potreb, ki jih ponujajo mestni funkcionalni prostori (Tabela 1), razširili na večjo interdisciplinarno skupino strokov- njakov z obravnavanega področja, ki bi podala celo- vitejšo in objektivnejšo opredelitev. Medtem ko so v normalnih razmerah vse potrebe enakovredne in je njihova prioriteta odvisna od percepcije vsakega po- sameznika, ob naravni nesreči, kot je potres, posta- ne glavna in univerzalna prioriteta zadovoljitev po- treb po preživetju in zaščiti. Tako bi bilo smiselno preučiti tudi hierarhijo potreb v različnih situacijah in jo vključiti v sistem vrednotenja delovanja mesta. ZAHVALA Avtorji se za finančno podporo zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Sloveni- je. Delo je nastalo v okviru raziskovalnega programa FA (P5-0068) in usposabljanja mlade raziskovalke Katarine Rus. Viri in literatura 1. Koren, D., Kilar, V., Rus, K. (2017). Proposal for holistic asses- sment of urban system resilience to natural disasters. V: Pro- ceedings of the World Multidisciplinary Civil Engineering-Ar- chitecture-Urban Planning Symposium - WMCAUS, Praga, Češka, 2017. 2. Rus, K., Kilar, V., Koren, D. (2018). Resilience assessment of complex urban systems to natural disasters: A new literature review. International Journal of Disaster Risk Reduction, 31, 311–330. 3. Koren, D., Kilar, V., Rus, K. (2018). A conceptual framework for the seismic resilience assessment of complex urban sy- stems. V: Proceedings of the 16th European Conference on Earthquake Engineering, Thessaloniki, Grčija, 2018. 4. Cardoso, R., Sobhani, A., Meijers, E. (2021). The cities we need: Towards an urbanism guided by human needs satisfac- tion. Urban Studies, 59, 2638-2659. 5. Abubakar, A. (2022). Towards a human-centred approach for enhancing place prosperity: defining and operating wi- thin the basic human needs. Open House International, 47, 190–206. 6. Okulicz-Kozaryn, A. (2013). City Life: Rankings (Livability) Ver- sus Perceptions (Satisfaction). Social Indicators Research, 110, 433–451. 7. Guida, C., Carpentieri, G. (2021). Quality of life in the urban environment and primary health services for the elderly du- ring the Covid-19 pandemic: An application to the city of Milan (Italy). Cities, 110, 103038, 1-15. 8. Maslow, A. H. (1943). A theory of human motivation. Psycho- logical Review, 50, 370–396. 9. Desmet, P., Fokkinga, S. (2020). Beyond Maslow’s Pyramid: Introducing a Typology of Thirteen Fundamental Needs for Human-Centered Design. Multimodal Technologies and Inte- raction, 4. 10. Max-Neef, M. A. (1991). Human Scale Development: Concep- tion, Application and Further Reflections. The Apex Press: New York. 11. Wikipedija: Osnovne človekove potrebe. Dostopno: https://sl.wikipedia.org/wiki/Osnovne_%C4%8Dlovekove_ potrebe. (Dostop: 11. 8. 2022). 12. Moynat, O., Volden, J., Sahakian, M. (2022). How do CO- VID-19 lockdown practices relate to sustainable well-being? Lessons from Oslo and Geneva. Sustainability: Science, Prac- tice and Policy, 18, 309–324. 13. Kajfež Bogataj, L., Müller, K. H., Svetlik, I., Toš, N. (2010). Mo- dern RISC-societies: towards a new paradigm for societal evolution. Echoraum, cop.: Vienna, Volume 14. 14. Krawinkler, H. (2011). Challenges in improving earthquake resilience through performance based earthquake enginee- ring. V: Proceedings of the International Workshop on Per- formance-Based Seismic Engineering Vision for an Earthqua- ke Resilient Society, Bled, Slovenia, 2011. 15. Shrestha, S. R., Sliuzas, R., Kuffer, M. (2018) Open spaces and risk perception in post-earthquake Kathmandu city. Applied Geography, 93, 81–91. 16. Dolšek, M. (2020). Potresni inženir: Okrepiti moramo zave- danje ljudi o potresnem tveganju. Dostopno: https://krog. sta.si/2752645/potresni-inzenir-okrepiti-moramo-zaveda- nje-ljudi-o-potresnem-tveganju. (Dostop: 11. 8. 2022). 17. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. (2018). Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov. 1–144. 18. Lu, P., Stead, D. (2013). Understanding the notion of resilien- ce in spatial planning: A case study of Rotterdam, The Ne- therlands. Cities, 35, 200–212. 19. Cimellaro, G.P., Reinhorn, A.M., Bruneau, M. (2010). Frame- work for analytical quantification of disaster resilience. Engi- neering Structures, 32, 3639–3649. 20. Koren, D., Rus, K. (2021). Assessment of a city’s performance under different earthquake scenarios. V: Proceedings of the 1st Croatian Conference on Earthquake Engineering 1Cro- CEE, Zagreb, 2021. 21. Koren, D., Rus, K. (2019). The potential of open space for en- hancing urban seismic resilience: A literature review. Susta- inability, , 11, 5942, 1-20. 22. Cavallaro, M., Asprone, D., Latora, V., Manfredi, G., Nicosia, V. (2014). Assessment of urban ecosystem resilience through hybrid social–physical complex networks. Computer-Aided Civil and Infrastructure Engineering, 29, 608–625. 23. Rus, K., Kilar, V., Koren, D. (2020). Configuration of a city street network to support urban seismic resilience. V: Pro- ceedings of the CITY STREETS 4 - Streets for 2030: Propo- sing streets for integrated and universal mobility, Ljubljana, Slovenija, 2020. 24. Wilson, R. J., Watkins, J. J. (1997). Uvod v teorijo grafov. Dru- štvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije: Ljubljana. 25. Barthélemy, M. (2011). Spatial networks. Physics Reports, 499, 1–101. 26. Argyroudis, S., Selva, J., Gehl, P., Pitilakis, K. (2015). Systemic seismic risk assessment of road networks considering inte- ractions with the built environment. Computer-Aided Civil and Infrastructure Engineering, 30, 524–540. 27. Caselli, B., Carra, M., Rossetti, S., Zazzi, M. (2022) Exploring the 15-minute neighbourhoods. An evaluation based on the walkability performance to public facilities. Transportation Research Procedia, 60, 346–353. 28. Anhorn, J., Khazai, B. (2015). Open space suitability analysis for emergency shelter after an earthquake. Natural Hazards and Earth System Sciences, 15, 789–803.