Za vinogradnike. — Pridelujmo lan! — Sadjarska anketa. — Vprašanja in odgovori. — Poročila in objave podružnic. — Kmetijske novice. Uradne vesti. — Konjerejec: Pripuščanje žrebcev h kobilam iste pasme. — Ogledovanje in premovanje konj v Velikovcu na Koroškem. — O negovanju kopit. — Podedovanje v splošnem in podedovanje pridobljenih lastnosti. — Konjerejske vesti. — Razdelitev državnih žrebcev. — Inserati. Za vinogradnike. Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo galica zelo draga, gledati moramo, da se preskrbimo s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico. Tako nadomestilo je bakrena pasta Bosna ali Bosnapasta, to je sredstvo, ki je nekaterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem že znano. Bosnapasta je gosta, zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorida, razkisanega z apnom. Ako razmešamo 1 kg te maže v 100 litrih čiste vode, dobimo enodstotno, 1 l/j kg poldrugoodstotno, 2 kg dvood-stotno škropilno zmes, brez vsakega drugega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker, učinkuje proti perono-spori ali paležu na trti ravnotako dobro, kakor modra (bakrena) galica. Bosnapasta je glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To je preskusil poleg mnogih drugih tudi podpisani - sam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je zaraditega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi Bosna-pasto. Pred modro galico ima Bosnapasta pa še naslednje prednosti: 1.) Odmerjena možina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v par minutah pripravljeno. 2.) Apna ni treba škropivu dodati, ker je sredstvo tako sestavljeno, da trte nikoli ne opali. 3.) Škropivo je sluznato, brez peska in smeti, zato ne zamaši škropilnic in d'ži na trti bolje nego galica. 4.) Pripravljeno škropivo se ne kvaii, tudi če stoji več mesecev, medtem ko je pripravljeno galično škropivo že po preteku cega dneva brez vrednosti. 5.) Sredstvo je ceneje kot galica. Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tudi pri nas poslužujemo. Poskrbljeno je, da se bo sredstvo v zadostni množini pri nas dobilo. Kje, se bo izvedelo med oglasih v listih. Višji vinarski nadzornik B. Skalicky. Pridelujmo lan! Petletna svetovna vojna je uničila prihranke na blagu in na kovanem denarju (kapitalu), ki so se nabirali cela desetletja in ki jih zato še dolgo ne bo mogoče nadomestili. Posledica temu je neznosna draginja, ki je še ne bo kmalu konec, temveč se je še večje nadejati. Posebno občutimo strašno drag,njo pri obleki, med katero je šteti vse vrste perila. Iz obče znanih vzrokov je pri nas upravičeno skoraj popolnoma prenehala platnarska hišna obrt (Hausindustrie) in domača obrt (Heimarbeit). Sirovin za izdelovanje vseh vrst tkanin nedostaja v celi Evropi, dočim jih je v drugih delih sveta koli-kortoliko še dovolj, ponekod celo preveč, toda ne moremo jih kupiti zaradi naše slabe valute. V vseh državah, kjer so na čelu modri ljudje, imajo le eno težnjo, in sicer doma pridobivati sirovine, jih z delom požlahtniti in tako priti ceneje do b:aga in povzdigniti industrijo. Vse sirovine končno daje edinole zemlja in zato ni majhna naloga, ki jo ima vršiti tozadevno kmetovalec, llustrovan gospodarski list. Mradno f^tastlo Slovenske Scrateflijske družbe. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; t tisk J. Blasnika naslednikov. Inserati (oznanila) se zarainnjajo po nastopnih cenah: inserat n« vsi strani 600 K, na '/« strani 300 K, na >/» strani 150 K, na t/, strani 100 K, na '/,. strani 50 K in na •/« strani 25 K. Udom 10 % popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz >Kmetovalca« v so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. dokler se ne vrnejo stare razmere, na katere nam bo pa še dolgo in dolgo čakati. Tucu slovenski kmetovalec more v precej znatni meri odpumoči splošni bedi s pridelovanjem sirovin, mtd katerimi je v tem zmislu med prvimi lan. Zato naj nam velja klic: Pridelujmo lan! V bivši Kranjski in sploh v Sloveniji je bilo pred slabimi iOO leti lanarstvo silno razvito. V bivši Kranjski svoječasno ni bila preja in tkalstvo samo »hišna obrt za hišne potrebe, ampak prav v znatni meri tudi domača obrt za trgovino, ker je takrat Kranjec moral iskati postranskega zaslužka, kajti kmetija sama ga ni redila. Pred slabimi sto leti se je na Kranjskem pridelalo dobrih 11 000 q prediva, ki pa za takratno našo obsežno platnarsko obrt ni zadostovalo in zato je prihajalo v deželo na leto pičlo kakih 3000 ? prediva s Koroškega. Sedaj pridelamo domačega prediva kvečjemu še dobrih 2000 q, a uvažamo ga nič. Izgori povedanih razlogov vsekako kaže se zopet vnovič poprijeti pridelovanja lanu in tako skrbeti za silno važno sirovino, ki nam do omogočila priti do cenejšega platna za perilo, rjuhe itd. Lan pridelo-ati in ga goditi ne bo imelo nikakih ovir, pač pa so težkoče s trenjem in mikanjem lanu, s prejo in ikanjem, kajti naši kmetovalci večinoma tega dela več ne znajo in tudi ni več potrebnega orodja ter tozadevnih naprav v deželi. Ta navidezna velika ovira se pa da prav lehko odpraviti, če se pravilno goden lan stisne z senenimi stiskalnicami v bale, ki se potem pošljejo v predelavo, odnosno v požlahtnjcnje sirovega lanu v platno v Čehoslovaško, kjer imajo naprave za izdelovanje prediva in tvornice za prejo ter tKanje. Nekaj prostora za pridelovanje lanu na svojem posestvu bo Končno lthko večina kmetovalcev utrpela. Opozoril bi na neko popolnoma pozabljeno dejstvo, ki je bilo še pred slabimi sto leti pri nas običajno in ki bi ga bilo sedaj zopet kot praktičnega uvesti. V jeseni so namreč, in to tudi na Gorenjskem, obsejali pospravljene zeljnike z ozimnim lanom, ki so ga bodočo pomlad za izdelovanje prediva poruvali, ko je zopet prišel čas zelje saditi. Na ta način so izborno izkoristili pozno v pomlad prazen zeljnik, pridelali so lan, ki je dal silno fino pražno vlakno za najfinejšo prejo, ki so jo v Škofji Loki podelali v sukanec (cvirn). Ker sme lan le vsaka štiri leta rasti na eniinisti zemlji, zato bi prišia v poštev le četrtina naše ploskve zeljnikov na Kranjskem, ki bi vsled izbornega zagnojenja dala na leto najmanj 5000 kvintalov mikanega lanu, ne da bi bilo s tem prikrajšano kako drugo pridelovanje, saj stoje v tem času zeljniki itak pra?.ni. Vso to popisano zadevo v roko vzeti, bi bila dolžnost Slovenske kmetijske družbe. Program v svrho pospeš tve lanarstva, primernega današnjim razmeram, bi moral biti nekako tale: 1. Kmetijska družba prevzame posredovanje pri-skrbljevanja dobrega lanenega semena za tiste pokrajine, kjtr se je lan sploh nehal pridelovati. 2. Izdati bi bilo tiskan poljuden pouk o umnem pridelovanju lanu. 3. V spisu bi se bilo prav posebno ozirati na pouk o pravem godenju lanu, da se lan ne zagodi, kajti zagoden lan da slabo ali ničvredno vlakno. 4. Kmetijska družba bi morala urediti, da pravočasno v vse pokrajine pridejo senene stiskalnice, s katerimi bi se pridelan in goden lan stiskal v bale. 5. Pravočasno bi se družba morala dogovoriti s kakim zavodom za izdelovanje prediva v Čehoslovaškem, ki bi prevzel poslani Ia.i v balah v celih vagonih, ga predelal, poskrbel za izdelavo enakomerne predpisane preje in za tkanje ter belenje platna, bodisi proti plačilu ali proti vrnitvi primernega deleža izdelanega platna, ki bi se potem sorazmerno na posamezne pridelovalce lanu porazdelil. 6. Izposlovati bi bilo pravočasno carine prost izvoz sirovega lanu in carine prost uvoz izdelanega platna, čsmur pametna vlada ne more ugovarjati, ker bi se v takem slučaju šlo le za prevažanje domačega pridelka in izdelka v svrno požlahtnjevanja doma pridelane sirovine. Ta program bi bilo seveda zvršiti polagoma primerno razpoloženju kmetovalcev, ki jih je tudi polagoma za vpeljavo lanarstva pridobiti, in premajhen uspeh prvega leta ne sme vzeti poguma nadalnjemu delo-* vanju. Če se tako delovanje sponese, ga bo seveda od leta do leta popolniti, morda se ustvari celo kaj stalnega tudi za poznejše čase, ko bodo postale razmere že kolikoitoliko urejene. Umno lanarstvo, ki daje dobre izdelke, se je tudi pred vojno izplačalo, kar dokazuje cvetoče lanarstvo na Moravskem in v Belgiji. Zakaj ne bi n. pr. kmetijska družba ob primernem času ustanovila svoje lastne godilne naprave po belgijskem načinu in zavod za izdelovanje enakomernega, lepega prediva, ki bi bil sposoben za porabo v strojnih predilnicah in tkalnicah. Gustav Pire. Sadjarska anketa. (Konec.) IV. O sadni uporabi, je obširno poročal ravnatelj kmet. šole v Št. Juriju ob J. ž. g. Fr. Belle. Predvsem je povdarjal važnost sadjarstva z narodno - gospodarskega stališča. Sadjarstvo nam nudi potrebno hrano. Zviša dohodke zemljišč in daje priliko za zaslužek. Glede domače uporabe sadja se je posebno povdar-jalo sušenje, ki ga je treba pospeševati na vse načine, in pa umno napravo sadnega vina. ' Ogromna večina sadja je pa namenjena za kupčijo. Ziasti velja to za namizna jabolka trpežnih vrst, ki glede kakovosti daleč nadkriljujejo vsako drugo tuje sadje, zlasti pa ono ameriškega in avstralskega izvora. Industrijske uporabe sadja še nimamo, ker nam primanjkuje primernega sadja (jagodičastega). Utegne se pa razviti tudi ta način, ko bodo za to dani vsi predpogoji. V poštev bi zlasti prišlo tvorniško izdelovanje sadnih sokov, sadjevca, marmelade in drugih sadnih konserv. Sušenje na debelo za trgovine se,bržkone ne bo obnesio, ker ne bo vzdržalo konkurence južnih de-jov Jugoslavije, kjer je sušenje že od pamtiveka razvito. V. Sadna kupčija in industrija. Poročevalec kletarski nadzornik Fr. Gombač iz Ljubljane. Slovenija ima jako ugodno lego za sadno kupčijo, ker meji na države, ki so navezane na uvoz sadja in ker ima zelo ugodne železniške in deloma tudi vodne zveze s sosednjimi državami. Pred vojno je bil tok sadne trgovine iz slovenskih dežel obrnjen bolj proti severu in vzhodu. Sedaj bi se pa utegnil obrniti deloma tudi proti jugu, zlasti če se nam odpre prosta trgovina po morju. Sadno trgovino bo treba pospeševati posebno s tem, da se bo pridelovalo v velikih množinah enotno sadje, ki odgovarja trgovskim zahtevam, da se bo z njim pravilno ravnalo, ga razbiralo in trdno vlagalo; dalje z ustanavljanjem solidnih sadnih društev, moštarn in s primerno velikopotezno reklamo potom časopisja brošur, lepakov, sadnih semnjev, razstav, potovalnih predavanj itd. Obširno se je razpravljalo o vprašanju sadjarskega zadružništva. Le tiste zadruge, ki ne bodo ustanovljene iz sebičnih, konkurenčnih, še manj pa iz političnih, ampak zgolj iz gospodarskih interesov v najboljših sadjarskih kraiih in ki bodo v veščih rokah, bi utegnile imeti prihodnjost. Končno je poročevalec obrazložil carinske določbe za izvoz sadja v. Avstrijo in Cehoslovaško. V vse druge države je pa izvbz sadja carine prost. Glede sadne industrije je treba še širše podlage in velikega kapitala. To je pripustiti vsekako privatni podjetnosti. Podpiranje od strani države bi obstojalo le v raznih bonitetah pri carini, prevozu in drugih prilikah. Ne smemo pa pozabiti tudi strojne industrije za izdelovanje raznih sadjarskih potrebščin in orodja. V zadevi trgovske politike je pri tej točki obširno poročal zastopnik trgovske in obrtniške zbornice e. dr. Mohorčič, ki je naposled pozval vse kmetijske interesente, naj ostanejo vedno v tesni zvezi s trgovsko in obrtniško zbornico in naj jo ob vsaki priliki informirajo o svojih težnjah in morebitnih zahtevah. VI. O sadjarskem pouku, je poročal strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru g. Jos. Priol. Iz njegovega temeljitega poročila naj omenimo samo glavne misl'. 1.) S poukom iz sadjarstva naj se začne že na ljudski šoli. Ta pouk naj bo vedno v tesni zvezi s praktičnimi vajami na šolskem vrtu. Nadzorovanje šol. vrtov naj se poveri sadjarskemu aH vrtnarskemu strokovnjaku. 2) Pouk iz sadjarstva se nadaljuje in razširi v kmetijskih nadaljevalnih šolah. Kmetijski nadaljevalni pouk naj se vpelje po vsej Sloveniji in naj bo obvezen. Učiteljstvu je treba dati priliko, da se v ta namen primerno izobrazi, predvsem že na učiteljišču in pozneje na 4—5 tedenskih kmetijskih tečaiih. Zahtevati je, da se pouk iz kmetijstva na učiteljiščih razširi na vse letnike in primerno poglobi. 3.) Na kmetijskih šolah nai se pouk iz sadjarstva razširi na tedenske 3 ure. Posebno nai se uvažuje praktično stran pouka. Absolvent kmetijske šole mora biti zmožen opravljati vsa sadjarska dela pravilno in samostojno. 4.) Zelo važni za razširjanje sadjarskega znanja med ljudstvo so ra*ni krajši ali daljši sadjarski tečaji za kmečke fante, ki naj bi se izobrazili za sadjarske paznike, tečaji za učitelje posebni tečaji za spravManje, ukuhavanje in razno drugo uporabo sadja itd. 5.) Pouk iz sadjarstva zelo pospešujejo sadjarska predavanja po deželi. Ta predavanja naj izvršujejo, zlasti kmetijski veščaki pri okrajnih glavarstvih. 6 V Sadjarska književnost je rri nas še jako skromna. Predvsem nujno potrebujemo sadjarske knjige in slovenske pomologije. VII. Sadjarska organizacija. Poročevalec vinar, inštruktor I. Zupanec iz Ptuja Prva ootreba v tej zadevi ie ustanovitev sadjarskega društva za Slovenijo, ki bi imelo namen predvsem na najrazličnejše načine pospeševati sadjarski pouk, dobavo cepičev sadnega drevja in raznih sadjarskih pripomočkov, sestavljati pomologijo, prirejati sadne oglede in razstave, skrbeti za varstvo sadnega drevja itd. itd. Poročevalec je predlagal, da se produkcija sadnega drevja osnuje na zadružni podlagi (skupno pridelovanje in skuono raz-pečavanje). Končno je obravnaval tudi sadjarsko zadružništvo, ki naj bi se bavilo s skupnim razpečevanjem svežega sadja, s skupno napravo sadjevca, s skupnim sušenjem in drug'm konserviranjem sadja. ; Zaenkrat je mogoča samo ustanovitev sadjarskega društva in se v to svrho izvoli ožji odbor, ki ima pripraviti vse potrebno, da se društvo ustanovi že tekoče leto. VIII. Sadni ogledi in razstave. Učitelj in oosest-nik e. M. Levstik iz Cplia ie z velikim navdii*f>niem ooročal o zgodovini sadnih razstav na bivšem Štajerskem, o njih pomenn in n°logah za prihodniost Nie-eovo poročilo ie pričalo, da ie v tej zadevi že veliko deloval in da je tudi za prihodnje pripravljen posvetiti svoje moči takim prireditvam. Kmetijski svetnik g. V. Rohrman je pojasnil nekatere okolnosti glede sadnih razstav na bivšem Kranjskem. Nato se je sklenilo prirediti prihodnjo jpsen sadne oglede v Novem mestu, Liubljani, Radovliici, Celju, Mariboru, Velikovcu in morda tudi v Borovljah. V Celiu se bodo pa delale priprave za sadno razstavo v večjem obsegu. \ K sklepu je referent za sadjarstvo M. Humek izjavil, da je nujna potreba izdelati načrt za povzdigo sadjarstva v Sloveniji. Vsled pomanjkanja časa in vsled tega. ker bo treba ta načrt uravnati po predlbgih in resolucijah te sadjarske ankete, se je sklenilo prepustiti izdelavo osnutka za načrt referentu. Ta osnutek se potem dopošlje vsem udeležencem v pretres in odo-brenje. In s tem je bilo to za slovensko sadjarstvo fako važno zborovanje končano. Med razpravami se je šele prišlo do jasnosti, koliko važnih točk je bilo treba raz-motrivati. da se je doseglo smotren celokupen načrt za povzdigo sadjarstva v bodočnosti. VPRAŠANJA in ODGOVORI. Sa vga kmetijsko , gospodarska vpraSanla. bi dohajalo na Slov. kmetilako 1-u?bn kranjsko ali na nredništvo .Kmetovalca* se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, ne uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se na odgovarja nismeno. če le priložena ▼namka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s ^»llm imenom : brezimna vprašanja al: taka. ki so zaznamovana le 7 začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natigne vprašalčevega imena, ampak vedno le prijetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsal 4 dni nred izdajo lista: rta pozneje došia vprašanla se odgovori v prihodnji številki. Kdor tako/ žel/ odgovora na kako kmetijsko - gosnodorsko vprašanje, mnra priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki nisn kmetijsko - gospodarska. ne odgovaria v .Kmetovalcu". ampak le pismeno, če ie pisma priložena 1 K v znamkah kot prispevek k drufi-er-emu pokojninskemu zakladn. Z adnie zlasti veli a za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kalti iredništvo ne more poznati vseb. včasib zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva. Vprašanje 26. V novorigolan vinograd hočem nasaditi šnanjol (žlahtnino). Ker pa nekateri vinogradniki hvalijo šmarnico (belo bučevino), nroslm T>ni«snila, ali je šmamfca priporočljiva sorta? (I. S. v D.) Odgovor: Za novo nasajenje vinograda Vam priporočamo španjol, ki zgodaj rodi in dozoreva Pridelek je srednjedober, Smarnica je direkten produktor, to je necepljena ameriška trta, ki neposredno rodi Smamica začetkom kljubuje trtni uši bolj kot naše evropejske trte, pozneje pa vendar oslabi in ni več odporna. Tudi odpornost proti plesnobi in strupeni rosi ni vedno enaka in sčasom pojenja. Jagode šmarnice v deževju rade raz-pokajo. Vino ima zelo neprijeten okus, ki mu Francoz pravi »fakse«. Nekateri pravijo, da diši po šmarnicah, drugi pa trdijo, da ima duh po stenicah Zato se ne more primerjati z vinom naših domačih in žlahtnih sort. pač pa vino šmarnice le poslabša dobro kvaliteto našega vina in ga spravlja ob dobro ime. Ako hočemo uspešno konkurirati z vini tujih krajev, moramo vzdržati ali celo izboljšati dobroto naših vin Vrsto, kakor je šmarnica, bi kazalo saditi kvečjemu v nevinorodnih nizkih legah, zlasti i kot špalir ali lopo, ob potih, hišah itd. Iz gori omenjenih razlogov Vam to vrsto nikakor ne moremo priporočati. Ako se hočete natančneje poučiti o šmarnici, čitajte spis: »Necepljene ameriške trte, ki neposredno rode in njih pravi pomen za vinogradništvo« v 10. in 12. štev. lanskega »Kmetovalca«. S. Vnrašanie 27. Od lanskega leta mi je preostalo še nekaj 40 01» kalijeve soli. Ker je pri nas veliko pomanjkanje jedilne kakor tudi živinske soli, zato vprašam, ali smem živini DOlcladati kalijevo sol, kot nadomestilo za. živinsko sol ? (R. T. v U.) Odgovor: Glavna sestavina živinske in jedilne soli je natrijev klorid; 40«/„ kalijeva sol ima te spojine le 20°/«, poleg tega pa 62 »/„ kalijevega klorida, 4V20'® žveplenokisle magnezije in 2 °/0 klorove magnezije. Ker se poleg majhne količine natrijevega klorida (navadne soli) nahajajo v 4011/„ kalijevi soli tudi snovi, ki bi mogle živalskemu telesu škodovati, zato vsekakor odsvetujemo uporabo tega umetnega gnojila kot nadomestilo za živinsko sol in priporočamo,' da ga uporabite kot gnojilo k okopavinam, zlasti h krompirju, kjer Vam bo pri sedanjem pomanjkanju teh umetnih gnojil gotovo dobro učinkovalo. T. Vprašanje 28. Imam kravo, ki je že pred petimi meseci storila tele. Peljal sem jo že trikrat k biku, a krava ne ostane breja. Pred mesecem sem jo peljal zadnjikrat k biku. Krava zaskočuje drugo živino, in je ostala od poroda vdrtih kosti. Kaj je vzrok, da se krava prepojava? (F. V. v P.) Odnovor: Da se Vaša krava, kljub večkratni zasko-čitvi po biku ni ubrejila, je bržkone vzrok kužno vnetje spolovil. Bolezen povzročajo nižje vrste bakterije, ki se lehko nahajajo v stelji, v gnojnici in v hlevu na tleh. Od teli krajev se lehko okužijo krave in je paziti na to, da se z otepavanjem repa ne okužijo tudi sosednje krave. Skoda, ki jo povzroča kužno vnetje spolovil, je za kmetovalca lehko zelo občutljiva. Krave se ali ne ubrejijo, in če se ubrejijo, rade izvržejo. Tudi se večkrat pripeti, da se tako obolele živali pravilno ne iztrebijo. Kužno vnetje spolovil se zatira predvsem s temeljitim razkuževanjem hleva, kjer se nahajajo obolele živali; pa tudi živali same je treba zdraviti. Zdravljenje obstoji v tem, da se izpirajo spolovila in jih mažete z mazili, ki jih Vam predpiše živinozdravnik. Razentega je treba bolno žival po stegnih in repu, kamor pride sluz iz spolovil, spirati z raztopino sode ali drugimi razkuževalnimi sredstvi. Svetujemo pa Vam, da pokličite bljižnega živinozdravnika, kateri je edini zmožen, določiti pravo bolezen, kajti lehko je mogoče, da se pod kužnim vnetjem spolovil skriva še druga veliko nevarnejša bolezen, ki so jo strokovnjaki šele zadnji čas dognali. Ta nova kuga se imenuje kužno zvrŽPnje ali kužni abortus, ki ima za posledico vnetje sluznic telčnika in s tem spojene izpremembe v jajčnikih, kar povzroča jalovost. Opozarjamo Vas, da je ta, bolezen zato nevarna, ker je zahrbtna. Okužena žival do zadnjega vidno nikakor ne oboli, rada žre in je čvrsta, se venomer po vsakih 3 dneh poja, ne da bi se mogla ubrejiti. Le vešč živinozdravnik lehko ozdravi žival. O tej bolezni je prinesel »Kmetovalec« že v lanskem letniku v št. 14. daljši spis. P —j- Vprašanje 29. Imam bolnega konja, čigar bolezen je vsem kmetovalcem našega okraja prava uganka. Bolezen se je začela na ta način, da se je konj začel naenkrat opirati s prsi v krmilni žleb. Pri tem je držal glavo vedno visoko dvignjeno. Po daljšem trudu se je posrečilo spraviti konja v sredo hleva, kjer je začel z nogami divje otepati, nato pa se zgrudil utrujen k tlom. Ko se mu je spustilo nekaj krvi, se ga je z velikim naporom dvignilo in spravilo na noge. Gnalo se ga je na travnik, kjer se je začel zelo čudno obnašati. Korakal je namreč v enomer v kolobarju na desno. Črez noč se je v hlevu enkrat zgrudil k tlom ter kmalu zopet dvignil in stoje mirno prebil do jutra. Zgnali smo ga na to na travnik, kjer se je obnašal kakor slep. Butnil je namreč z glavo v zid, drevo in plot, nato pa korakal v kolobarju na desno. Peljali smo ga v hlev, kjer je stal z visoko dvignjeno glavo oprt v krmilni žleb. Zre le malo. Blato in voda gresta od njega le s težavo. Vprašam, kaj je vzrok tej vrtoglavosti konja in kako jo je zdraviti? (P. R. na J. Kor.) k Odaovor: Vaš konj ima najbrže vnetje možganske mrene (Meningo - Encephalitis). To vnetje povzročajo razne bakterije, ki so na en ali drug način prišle f možganske dele. Vnetje je večkrat v zvezi s kostno jetiko, ali pa z vnetjem srednjega ušesa, nosnih kostnih votlin, oči itd. Najlaže se pač okužijo imenovani deli pri ranjenju lobanje, /.ival, ki ima vnetje možganske mrene, je navadno zelo utrujena, ima divji' pogled in stoji vsekakor nenavadno. Tak konj je neubogljiv, pri hoji zelo neokreten, spodtika se namreč nad najmanjšimi zaprekami, pri hoji dviga noge in glavo zelo visoko, je plašljiv in ne pozna svojega gospodarja. Skuša včasih zdivjati, je brez oprave zavesti, zadeva z glavo in s telesom v razne predmete, prost koraka v kolobarju, nakar se utrujen in nezavesten j zgrudi k tlom. Telesna toplota se pri tem znatno dvigne. Žival navadno ne žre ali pa zelo malo in se pri tem obnaša zelo neokretno. Pri pitju vode vtakne glavo tako globoko, da pride voda črez nosnice. Blato in voda odhajata le s težavo od živali. Ta bolezen je zelo nevarna, ker žival redkokdaj popolnoma okreva. Posledica te bolezni je rajvečkrat vodeničnost možganov. Na tej bolezni obolelo žival postavimo v miren, temen, dobro nastlan in prostoren hlev, v katerem se lehko prosto giblje. V ugodnem vremenu jo pustimo v ograjen pašnik. Pse je zapreti, da žival ne plaše in ponepotrebnem ne razburjajo. Pokladati ji je nadalje dobro in tečno krmo. Kot odvajalno sredstvo proti zaprtiu, ki je v zvezi s to boleznijo, se uporablja ricinovo olje. Konju je dajati na glavo mrzle obkladke, ki znižujejo telesno toploto in lajšajo bolečine, obenem pa obveze varujejo žival, da se pri dviganju ne rani na glavi. Spuščanje krvi ima pomen le v začetku. Pri manjšem vnetju se bolezen s pravilnim ravnanjem po navodilih živinozdravnika tekom par tednov deloma ozdravi, dočim sledi po močnem vnetju navadno smrt. V Vašem slučaju svetujemo, da takoj pokličete živinozdravnika. T. Vprašanje 30. Moj 8 leten konj je nenadoma med vožnjo z zadnjim koncem trupla padel na tla in obležal. Nikakor ga ni bilo mogoče spraviti na noge. Prepeljati sem ga moral na vozu v hlev. Križ mu je hrom in noge so mu trde. Scalnica je rjavkastordeča. Mišice na križu so otrdele, so boleče in zelo vroče. Prosim pojasnila, kako je pri konju zdraviti hromoto v križu? (F. R. v T.) Odgovor: Gori omenjena bolezen, ki jo nazivljejo hromota v križu, se imenuje znanstveno paralitična hemo-globinemija. Bolezen napada največkrat močno prehlajene konje. Ta pa ni edini vzrok, ker obolijo na tej bolezni tudi konji, ki niso bili prehlajeni. Pravi vzroki tej bolezni so še neznani. Tudi pleme, starost in preobilo krmljenje se navajajo med vzroki. Težka plemena med 5. do 8. letom so posebno podvržena tej hromoti. Bolezen prične s hudimi krči v mišicah na križu, ki povzročajo razkrajanje v tem delu krožeče krvi. Razkrojena kri, iz katere Se tvorijo škodljive snovi, med drugimi tudi mlečna kislina, zastrupljajo telo in prihajajo s scalnico pomešane iz telesa, kar daje scalnici rjavkastordečo barvo. Navadno nastopi bolezen takoj v začetku vprege, prične s kolebanjem zadnjega konca in krčenjem zadnjih nog; slednjič pade žival na tla in je vsak trud, spraviti konja zopet na noge, zaman. Velikokrat se tudi pripeti, da se žival pri padcu zlomi nogo ali pokvari Ahilovo mišico. Mišice na križu postanejo kakor les trde in otečejo. Ta oteklina mišic, ako se bolezen zboljšuje, pa izgine, že po 2—3 dneh. Bolezen traja različno dolgo. Malokdaj nastopi hromota samo za nekaj ur. Največkrat traja 2 — 3 dni, lehko pa tudi preteče 1 teden preden more žival zopet na noge. Bolezen preneha hitro ali pa polagoma. So tudi slučaji, ko se stanje bolezni poslabša in nastopi že po preteku 3—5 dni pogin živali, kar je vzrok zastrupljenje kvi. Na ta način obolele živali je pustiti mirno ležati. V slučaju, da pade žival na cesti in ne more vstati, se mora prepeljati v hlev, kar naj se pa izvrši kolikor le mogoče mirno, brez hrupa. Na mehki in obili stelji naj se žival vsake 3—4 ure obrne. Poskuša naj se tudi vsak dan žival spraviti na noge, in sicer na ta način, da se pod vamp razgrne rjuha ali močan prt in žival dviga. Krmi naj se z dobrim senom in daje vode poljubno piti. Na križ nai se pokladajo gorki obkladki. Ako konj ne vstane po preteku 5 — 6 dni, Vam priporočamo, da pokličete bližnjega živinozdravnika, ki Vam bo dal podrobnejša navodila, kako je s konjem ravnati. P—j. POROČILA IN OBJAVE PODRUŽNIC. Zveza kmetijskih pyodružnic za okraje Dobrlavas in Železna kaplja. V nedeljo, 29. februarja 1.1., se je vršil v Dobrlivasi velik gospodarski shod, na katerem se je ustanovila zveza kmetijskih podružnic za sodna okraja Dobrlavas in Železna kaplja. Na zborovanju so govorili škocjanski župnik Poljanee, nadpoštar Ravnikar iz Sinčevesi ter posestnik Kačnik-Joger iz Skocjana. Po živahni debati, so se sprejele razne resolucije, zadevajoče gospodarska vprašanja, ki so se odposlale deželni vladi za Slovenijo. Obilna udeležba je pokazala, da so podobna zborovanja velike važnosti. Kmetijska podružnica v Šmarjeti pri Mokronogu. ** V nedeljo, 7. marca t. L, se je na občnem zboru v Šmarjeti obnovila zopet kmetijska podružnica za šmar-jetski okraj. Udeležba je bila obilna, kar priča, da se naši dolenjski kmetovalci zavedajo svoje stanovske organizacije. Za podružničnega načelnika je bil izvoljen Vinko Ogorelec, podnačelnikom Ivan Lah, v ostali odbor pa posestniki: Tertnik, Garbas, Jamnik, Lampič, Pucihar, J. Kastelic, Jakob Kastelic in Padar. Novoustanovljeni podružnici želimo obilo uspeha. Kmetijska predavanja na Koroškem. Z ozirom na ponovno željo koroških kmetovalcev glede kmetijskih predavanj je družba priredila v minulem mesecu po svojem uradniku inž. Tavčarju kmetijska predavanja v sledečih dneh in krajih: 15. feb. t. 1. na Zih-polju, 22. feb. v Prevaljah in Guštajnu, 26. feb. na Rudi, 28. feb. v Velikovcu in 29. feb. v Grabinju. Na zborovanju v Premijah in Guštajnu je podal vladni zastopnik živino- rejski nadzornik g. inž. Zidanšek v daljšem govoru smernice za povzdipo živinoreje v ondo»nih krajih. Udeležba je bila na vseh predavanjih mnogoštevilna. Kmetijska podružnica Želimlje. Ta podružnica je priredila v nedeljo, 7. t. m., v šoli zborovanje, na katerem je predaval družbeni tajnik inž. Lah o umni živinoreji. Posebno je opozarjal na pomanjkljivosti pri izbiri dobrih bikov, na slabo krmljenje in čiščenje goveje živine, na neprimerne hleve in na nezadostno snago v njih. Glede obdelovanja in gnojenja travnikov je omenjal travniške brane in izkoriščanje gnojnice. Udeležba je bila zadovoljiva in na splošno se je opažalo zanimanje za besede govornika. Pričakovati je. da se bodo tamošnji kmetovalci oprijeli boljšega gospodarstva v živinoreji in racionelnega obdelovanja travnikov. Podružnica Laško. Tukajšnja kmetijska podružnica je bila v nedeljo, 28. februarja t. 1. deležna predavanja g višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka. Vseh poslušalcev je bilo prisotnih nad 100, ki so z napetostjo sledili zanimivim praktičnim. vspodbudnim in nazorno živim besedam govornika. Obrazložil jim je pomen in ugodnosti umne, modernim načelom in izkušnjam odgovarjaioče. uspešne sadjereje, ki je pri nas še vse preveč zanemarjena. Raztolmačil je tudi težkoče sedanje prevratno - prehodne dobe, kolikor se tičejo ustanovitve novih sadonosnikov, dobave sadnih drevesc, sadjarskih potrebščin itd. Podal je tudi nasvete, kako naj si navzlic temu vsak sam na najcenejši način in vsi skupno pomagamo. Naposled si je s hvaležnimi poslušalci ogledal tudi tukajšnjo novo drevesnico in svoje-dobno po šolskem ravna'elju g. Valentiniču zasajene in oskrbovane vzorne sacj^vnjake nad pivovarno in pri načelniku Jenčiču. O svojth utisih se ie izrazil zelo pohvalno. Gosp. Humek si je zagotovil simpatije nas vseh in ga želimo videti čimpreje zopet v naši sredi. Odbor. Lom pri Tržiču. Dne 7. marca se je vršil občni zborpodružnice Slov. kmet. družbe v Lomu pri Tržiču. Udeležili so se ga udje skoro polnoštevilno. Ker je bil odbor že izvoljen na lanskem občnem zboru, se je letos volilo samo delegata za občni zbor Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Izvoljen je bil tukajšnji posestnik Andrej Primožič. Zborovalci so soglasno zahtevali, naj SI. kmet družba posreduje, da se odpravijo maksimalne cene za govejo živino, oziroma, če se to ne zgodi, da se upeljejo maksimalne cene tudi za vse druge potrebščine. — Dalje naj Slovenska kmetijska družba poskrbi, da bi kmetie, ki so dali ob času demobilizacije svojo živino na Koroško v vojaške namene, dobili kako odškodnino, ker je dosedaj še niso prejeli, nekateri pa še celo svojih konj ne. H konjerej-skemu odseku je pristopilo nekaj udov in vplačalo udnino PO 5 K. _ Podružnica Nova cerkev nad Celjem. Po pozdravnem nagovoru podružničnega predsednika Lešnika se je vršila volitev treh delegatov za družbeni občni zbor v Ljubljani. Tem se je poveril nalog, da iz-poslujejo skupno z drugimi okoliškimi delegati, da se napravi v Celju, kot središču Spod. Štajerske, posebno skladišče Za družbeno blago (gnojila, stroje itd.), da se s tem prihrani vozne stroške posameznim družbenim udom, ki morajo sicer vsako pošiljatev, ki dospe iz centrale, v določenem roku prevzeti na postajah. Mišljena je s tem nekaka ekspozitura centralnega družbenega skladišča, pri čemur bi se posebno na pošiljatvah, ki dospejo s severa, prihranilo precej na voznini. Obravnavalo se je nato nekaj kmetijskih vprašanj, ki so dandanes posebnega pomena. Po izčrpanem dnevnem redu je sledilo predavanje okrajnega gozdarja g. Rihteršiča o glavnih pojmih kmetijskega gozdarstva po sledečem redu: 1. Katere načine sedanja je uporabljati na malem gozdnem posestvu: a) sekanje na golo, b) prebiralno sekanje, c) dobre in slabe strani obeh načinov. 2. Naravna pomladitev gozdov in umetno pogozdovanje. « 3. Katere vrste drevja pridejo v poštev pri umetnem pogozdovanju z ozirom na krajevne, talne in gospodarske razmere. 4. Kako se postopa pri umetnem pogozdovanju in gojitev nasadov. 5. Postavni predpisi (dež. zakon iz 1. 1898. in drž. zakon iz 1. 1852.). > 6. Veriženje z gozdnimi pridelki in reelna lesna trgovina. Podružnični člani so pazno sledili predavanju in je bilo opaziti, da se kmetje zanimajo zlasti za strokovna predavanja. Vabila k občnim zborom podružnic Slov. kmet. družbe: Dol pri Ljubljani dne 11. aprila ob polštirih popoldne v Izobražev. društvu. Spored 1. Volitev novega odbora; 2. volitev delegata za družbeni občni zbor; 3. volitev načelnika ; 4. slučajnosti. . * . M. Kastelic, nač. * * g Kovor pri Tržiču v nedeljo, 18. aprila ob t«-eh pop. v ljudski šoli v Kovom. Spored: 1. Poročilo odbora; 2. volitev delegatov za občni zbor Slov. kmet. družbe; 3. volitev načelnika; 4. slučajnosti. Načelništvo. * * * Kranjska gora In okolica v nedeljo, 11. aprila ob dvanajstih v Kranjski gori h. št. 23. Spored: 1. Poroči'o načelništva; 2. volitev odposlancev za družbeni občni zbor; 3 sprejemanje novih udov; 4. slučajnosti. * Ivan Robič, načelnik. §e!o pri Bledu v nedeljo, 18. aprila ob štirih popoldne v hiši načelnika. Spored: 1. Poročilo načelnika; 2. pregled računov za leto 1919; 3. določitev delegata za družbeni občni zbor; 4. ukrepanje o popravi strehe na podružničnem poslopju; 5. prosti predlogi. H * Ivan Pangerc, načelnik. Slovenska Bistrica v ponedeljek, 5. aprila t. 1. ob desetih dopoldne v'dvorani okrajnega zastopa (rotovž) v Slovenski Bistrici. Spored: 1. Poročilo načelništva; 2. nadomestna volitev na-čelnika ; 3. letni račun 1919; 4. določitev delegatov za družbeni občni zbor; 5. flučajnosti. Odbor. * * * Struga v nedeljo, 18 aprila ob treh popoldne v prostorih hranilnice. Spored: i. Poročilo načelništva; 2. pregled računov za leto 1919; 3. volitev odbora; 4. volitev delegato ; 5. Slučajnosti * Franc Hočevar, nač Sv. Marko niže Ptuja dne 11. aprila. Spored: Poročilo načelnika; 2. poročilo tajnika; 3. volitev delegatov za družbeni občni zbor; 3. slučajnosti. Odbor. * * * Tomlšelj na belo nedeljo, 11. aprila ob desetih dopoldne v šoli. Spored: 1. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika;' 2. volitev novega odbora; 3. volitev delegata za družbeni občni zbor; 4. slučajnosti. J0S. Kosler. * * * Žirl nad Škof jo Loko v nedeljo, 11. aprila ob treh pop. v hiši načelnika v Žireh št. 6. Spored: 1. Odobritev računskega zaključka za 1.1919;2. volitev delegatov za družbeni občni zbor; 3. slučajnosti. • „ |Ivan Kavčič, načelnik. Splošna opomba : Ce kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal sb vsakem številu navzočih udov. Vabilo na I. redni občni zbor vinarskega in sadjarskega odseka za Slovensko Štajersko Slovenske kmetijske družbe, ki bo v soboto, 24. aprila t. 1. ob desetih dopoldne v prostorih «Vinarske in sadjarske šole« v Mariboru. Spored: 1. Poročilo predsednika o dosedanjem delovanju odseka; 2. računsko poročilo; 3. predlogi udov; 4 slučajnosti; 5. pcično predavanje o glavnih rtalogah modernega kletarstva (s sledečo demonstracijo modernega kletarskega orodia). „Clani občnega zbora so po en zastopnik vsake vinarske ali kletarske ali sadjarske zadruge, oziroma vinarskega, kletarskega ali sadjarskega društva ter 'zastopniki podružnic Slov. kmetijske drnžbe iz slovenskoštajerske pokrajine. Zadruge, društva in no-družnice do 200 članov pošljejo po enega zastopnika, za vsakih nadaljnih 100 članov pa še po enega. Zastopniki morajo biti lastniki vinogradov ali sadonosnikov ali pa vinarski in sadjarski strokovnjaki." Vse zadruge, društva ter podružnice Slov. kmetijske družbe iz Slovensko Štajerske se prijazno vabijo, da pošljejo svoje delegate. Kot gostje dobrodošli so pa tudi vsi drugi vinogradniki in sadjarji. Predsednik: Anton Puklavec. KMETIJSKE NOVICE. Akademski srospodarski klub v Zacrrebu. S tekočim letom se je v Zagrebu ustanovila visoka kmetijska šola, ki je dodeljena tamošnji univerzi. Dijaki, Slovenci in Hrvati, ki študirajo tam kmetijstvo, so se združili in si ustanovili svoj akademski gospodarski klub, ki naj jim omogoči temeljitejšo strokovno izobrazbo. V ta namen pa potrebujejo primernih strokovnih knjig in časopisov, kajti brez take strokovne literature jim je študiranje onemogočeno. Vsled tega se obračajo na javnost, posebno pa na razne kmetijske korporacije, da jim pri tem pomagajo s prispevki, da to nalogo, ki so si jo nadeli, tudi izvrše. Denar,^ ki se ga žrtvuje s tem, je dobro naložen, kajti čim več visoko izobraženih kmetijskih strokovnjakov imamo, tem hitreje se povzdigne naše kmetijstvo, tem bolje si bo kmet uredil svoje gospodarstvo. Vsled tega se pozivljejo vse podružnice, zadruge, posojilnice in druge korporacije, da pomagajo v prvi vrsti našim slovenskim kmetijskim visokošolcem, ki študirajo v Zagrebu, s primernimi pri spevki, ki naj jih dopošljejo na naslov »Hrvatska poljedelska banka za račun Akad. gospod, društva v Zagrebu«. Seja glavnega odbora Slovenske kmetijske družbe dne 19. februarja 1920. (Konec.) Semenskega krompirja zelo primanjkuje, ker je bila ianska letina zelo neugodna. Družba je že trikrat objavila v »Kmetovalcu«, da kupuje semenski krompir v deželi, toda prijave so zelo pičle. Nekaj malega se bo dobilo na Gorenjskem in morda kaj na Koroškem in še temu so cene izredno visoke. Povpraševanje pa je vedno večje. V Slavoniji bi se še dobilo tega blaga, toda lanske izkušnje so nas izučile, da se s kupčijami z našim vzhodom ni pečati. Razentega imajo naši kmetovalci malo zaupanja do krompirja iz tistih krajev. Sladkor za vinogradnike se je lansko leto razdelil potom podružnic v edini namen, da se popravijo prekisla vina in za napravo dcmače pijače. Vsled raznih pritožb je zahtevalo poverjeništvo za kmetijstvo, da se dopošljejo podiobni izkazi prejemnikov sladkorja. Diužbaje zahtevala od podružnic, da iste predloiijo. Pritožbe so se namreč glasile v tem zmislu, da se je s sladkorjem verižilo in ga prodajalo v konzumne namene. Družba pa nc more preprečiti vsako zlorabljanje, ki se lehko vrši pri podružnicah, pač pa jim je pred razdelitvijo strogo zabičala, da se mora ta sladkor uporabiti samo v namen, ki je določen. Delovanje strokovnega uradništva se je vršilo razen navadnega pisarniškega poslovanja posebno zunaj pri podružnicah. Vsako nedeljo sta dva strokovna uradnika na potovanju ter prirejata predavanja pri novih in star.h podružnicah. Posebno zanimanje se opazuje pri kmetovalcih na Koroškem in na Štajerskem, kjer je zahteva po kmetijskem pouku splošna. Povsod pa zahtevajo družbeni udje od družbe tudi nekaj materijelnih uspehov v obliki semenja, umetnih gnojil, strojev, orodja itd. Žal, da jim družba ne more nuditi vsega, kakor bi rada, in na kar so bili vajeni pred vojno. Ni pač možno dobaviti jim raznih kmetijskih potrebščin, ki jih v Sloveniji nimamo, ampak jih je treba tolažiti na poznejše čase, ko bo dobava omogočena. S tem je sklenil tajnik svoje poročilo. K sledeči debati se je oglasil g. župnik Hladnik, ki je omenil, da ni pravilno, da se je določila cena galici za neude 2 K višje nego za ude, kajti s tem so prizadeti ravno kajžarji, mali vinogradniki, ki se jih hoče s tem prisiliti, da pristopijo k družbi. G. Pelovar je naspro.oval temu, kajti razlika v ceni za ude in neude je neobhodno potrebna, drugače udje ne vedo, kake ugodnosti imajo od družbe, če plačajo potrebščine po isti ceni kakor neudje. Tajnik je pojasnil stališče družbe v tem oziru. Družba je samostojno druSt»o, ki ima po svojih pravilih skrbeti samo za ude. Galica ni monopol družbe, ampak se nahaja v prosti trgovini, ter si jo lehko vsak drugi, najsibo trgovec ali kako drugo gospodarsko društvo nabavi in razprodaja. Sicer pa udnina 16 kron nikakor ni previsoka, kajti, če proda vinogradnik svoje vino po 16 Kron liter, lehko tudi žrtvuje 16 kron za udnino. Razlika v ceni za- ude in neude pa mora ostati, diugače bi kmetovalcem bilo vseeno, ati so pri družbi ali ne. Cena galici v prosti trgovini je danes po 18 do 20 kron nadrobno, medtem ko jo družba odddaja neudom le po K 14.—. G. Roblek je priporočal, naj družba priskrbi nekaj semenskega ječmena iz Moravske, posebno iz Hane, kjer gojijo izvrstno vrsto za pivovarniške namene. Dobrota tega ječmena m posebno rodovitost visoko nadkriljuje naše vrste ječmena. Zakaj bi morale naše pivovarne nakupovati pivovarmško blago v Banatu ali celo na Ogrskem, ko bi se lehko doma pridelal. Opozarjal je na svoj poskus, ko je posejal 143 kg moravskega pivo.arniškega ječmena na njivi 2 7* orala veliki ter dobil blizu 400 mernikov pridelka. Družba naj skuša čimpreje dobaviti te vrste ječmena iz Hane. G. Jan je opozarjal, da je mrnulo leto toča potolkla večjidel radovljiškega okraja, vsied česar je večina občin brez semena. Družba naj upošteva posebno ta okraj pri razdelitvi semenskega žita, ajde in deteljnega semena. V prvi vrsti se potrebuje ajde. Če ni možno dobiti ajde, naj se vsaj priskrbi koruze, da jo bodo kmetovalci zamenjali za ajdo v bližnjih občinah. G. Hladnik je omenil, da je bila tudi na Dolenjskem ?elo slaba letina ajde, kajti večjidel so jo morali kmetovalci pokositi, ker ni dozorela. Cene ajdi vskdtega neznosno rasejo. Tudi dolenjske občine je treba upoštevati. Tajnik je po;asnil, da ss je družba že davno obrnila na vlado in tudi naravnost na Žitni zave d, da ji pnskrbi potrebno seme za jaro seter. Tudi obljubilo se je, da pride seme pravočasno, toda dostdaj ni še ničesar gotovega. G ede dobave ajde se bo družba potrudila, da jo dobi od Žitnega zavoda, ali v Sloveniji potom svojih podružnic. Kar bo dobila, bo tudi razdelila med potrebnejše okraje. G. Dimnik je omenil, da se dd v ljubljanski okolici dobiti nekaj vagonov krompirja, le cena bi morala biti primerna. Sam ga je pripravljen dobaviti primerno množino, če ne bo cena, ki jo plačuje družba, prenizka. G. Petovar je bil mnenja, da bi bila cena za krompir marca meseca, postavljen ca postajo, po K 4.— za kg umestna. Tajnik je pojasnil, da plačuje družba že sedaj semenski krompir po K 4.— za kg, postavljen v njeno skladišče. Na postajah Kranjske pa po K 3.5U za kg. Polovico vsote za blago se plača takoj, ostalo polovico pa ob prevzemu blaga. G. predsednik je naprosil g. Dimnika naj skuša v svojem okraju dobiti kolikor mogoče semenskega krompirja po cenah, kakor je bilo ozcaSeno. G. župnik Piber je prosil, da se pri razdelitvi krompirja upoštevajo posebno Bohinjci, ki so lani imeli tako slabo letino, da ga niso pridelali niti za seme. G. dr. Verstovšek je priporočal, naj bi družba v bodoče sestavila nekak pregled vseh pridelkov in potreb v posameznih okrajih Slovenije, da bi potem le&ko dobavljala blago iz občin, kjer ga je v izobilju, v okraje, kjer nastane potreba. Podružnice bi morale vestno pošiljati poročila o stanju razpoložljivega blaga, kakortudi o potrebi istega. S tem bi bilo delo družbi mnogo olajšano. G. Petovar je vprašal, jeli diužba priskrbela kaj škropilnic in žveplalnikov za vinogradnike, ker je po njin veliko povpraševanje. Tajnik je pojasnil, da se je družba že lansko leto ponovno obrnila na razne tvornice škrop.lnic v Avstriji, da ji odstopijo kaj tak.h strojev. Vedno je pa prejela enak odgovor, da jih tvornice ne morejo izdelovati, ker jim primanjkuje potrebnih sirovin in premoga. Iz Italije je v zadnjem času prejeia ponudbo na škropilnice po 95 lir in za ročne žveplalnike po 18 lir komad. Cena v kronah bi bila približno 800 kron in 150 kron. Ker se je družbi zdela ta cena previsoka, je pozvala nekatere podružnice, naj se izjavijo, aii bi jih vinogradniki kupili po teh cenah. Šele potem se bo odločila za nakup istih. G. Petovar je vprašal, ali bi mog a družba posredovati izvoz 20.000 metrov gumijevih cevi, ki jih je kupil po 24 kron meter iz Avstrije, ki je pa izvoz gumija sploh prepovedala. Tajnik je pojasnil, da je težko doseči prepoved izvoza tega blaga iz Avstrije, kjer ga itak primanjkuje. Ker se ni nihče več oglasil k besedi o tajniškem poročilu, se je debata zaključila ter je glavni odbor vzel to poročilo ca znanje. Razdelitev podpor za nakup in vzdrževanje bikov in merjascev. Za nakup in vzdrževanje bikov se dovolijo podpore naslednjim prosilcem. Fran Žnidaršič, Zdenska vas, 400 K; Frančiška Mušič, Trzin, 1200 K; Jožef Križ-man, Trž.č, 7u0 K; Jožel Skobe, Hotemež, 800 K; Anton Opara, Gornje Medvedje, 1000 K; Janez Marttnec, Rudnik, 1000 K; Valentin Sodja, Češnjica, 500 K; Ivan Štrumbeij, Ig, 1000 K. Za nakup in vzdrževanje merjascev so bile podeljene sledeče podpore: Živinorejska zadruga v Strugah 400 K; Jurj Čebia, Zavine, 600 K; Janez Beš, Mošnje, 400 K; Anton Gorjup, Ješovec, 400 K; Fraačiška Sikušek, 400 K; Podružnica na Planini 500 K; Jože Čampa, Pod-stena, 600 K; Ignac Simonič, Vihovo, 400 K. Tajnik je pojasnil, na podlagi katerih pogojev so se odmeiile te podpore in da ima poverjeništvo za kmetijstvo še precejšnjo vsoto določeno v ta namen. V bodoče naj-* razdelitev teh podpor, oziroma načela, po katerih se naj podelijo, določi posebni odsek živinorejcev, ki bo pregledal prošnje in stavil tozadevne predloge. Glavni odbor je sklenil, da se skliče zborovanje živinorejcev, na katerem se naj izvoli živinorejski strokovni odsek, kakor je predvidjeno v 24. § družbenih pravil, ki naj istočasno redno proučava vsa živinorejska vprašanja. G. Jan je priporočal, naj kmetijska družba naprosi vsa okrajna glavarstva, da prispevajo tudi okrajne blagajne k podporam, ki se naj razdelujejo o priliki licen-ciranja bikov. G. predsednik je zagotovil, da se bo od strani družbenega predsedstva storilo primerne korake pri pover-jeništvu za kmetijstvo, da ono pozove te oblasti, da vplivajo pri okrajnih blagajnah v tem zmislu. Zadeve podružnic. Podružnica Maribor prosi, da se ustanovi v Mariboiu družbeno skladišče. Z ozirom na današnje razmere se ta prošnja za sedaj ne more upoštevati. Z ozirom na pritožbe nekaterih podružnic, da so se v njih okolišu ustanovile nove podružnice, je sklenil glavni odbor, da se prmcipielno dovoli ustanovitev novih podružnic v vsakem okraju, kjer udje to želijo. Ustanovitev podružnic v Gornji Radgoni in v Jare-nini, se je odobrila. Podružnica v Zgornji Šiški prosi za primerno podporo v svrho kritja Golga, ki si ga je napravila vsled poprave čistilnika za žito. Glavni odbor je sklenil, da se za popravo strojev in orodja principielno ne podeljujejo po družnicam nikake podpore, ker v ta namen ni potrebnega kritja. Pač pa je priporočati, da podružnice same v 10 svrho določijo večjo porabnino od udov, ki so dolžni prispevati k stroškom poprave in za obrabo. Prošnji podružnice Sv. Marjeta pri Moškanjc.h za brezplačno priskrbo soh in pocinkane žice za ograjo drevesnice se ni ugodilo, ker takega materiala danes ni dobiti. Predlogu g. Petovarja, da se določi odbornik kmetijske družbe za Prckmurje, se ni moglo ugoditi, ker je tam ustanovljeno šele troje podružnic. Zadeve družbenega uradništva. Poročilo g. generalnega ravnatelja Pirca o obračunu čistega dobička modre galice iz 1. 1919., ki jo je upravljal sam, se je vzelo na znanje in mu je glavni odbor izrekel zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Glavni odbor je sklenil na podlagi tega poročila, da se službena doba družbenega uraduišiva zniža od 40 na | 35 let. G. generalnemu ravnatelju G. P.rcu je prepustil glavni odbor pisalno mizo in k tej spadajočo garnituro kot starinsko blago brezplačno v njegovo last G. Josipu Urbaačiču, upravniku družbenih drevesnic, se je dovolila podpora 2000 K v svrho kritja škode, ki mu je nastala vsled pogina krave. Glavni odbor je nastavil začasno absolviranega oeno-loga Frančiška Simončiča kot strokovnega praktikanta. Službene prejemke mu določi predsedstvo. Na prošnjo društva Slovenskih kmetijskih strokovnjakov je sklenil glavni odbor podpirati izdajo kmetijskih strokovnih knjig, epozarjal pa je na izredno visoke stroške za tisk, ki danes onemogočajo izdajo takik knjig. G. Piber je predlagal, naj kmetijska družba poda na poverjeništvo za kmetijstvo primerno vlogo glede uvedbe kmetijskega pouka na ljudskih šolah. G. predsednik je pojasnil, da je družba tozadevno že podala svoje mnenje in svoje predloge k novemu šolskemu zakonu, ki pa niso bili upoštevani. V Ptuju se je ustanovila Zveza kmetijskih podružnic za ptujski okraj. Ustanovitev se je potrdila. Od zadnje odborove seje je bilo ustanovljenih 37 novih podružnic, in sicer 11 na Kranjskem, 16 na Štajerskem, 7 na Koroškem in 3 v Prekmurju. Njih ustanovitev se je odobrila. Novih udov se je priglasilo 4649 ter jih je glavni odbor sprejel. Objava po imenih v »Kmetovalcu« se opusti, ker zavzame preveč prostora. Ker se nihče ni zglasil več k besedi, je predsednik zaključil, sejo. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo knpitl, s čemur je dana prilika prodajalcem ln km>cem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prinašati je nakup In ponudbo vseb vrst moikih in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasilec natančno prijavi ivsj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, ttevllo itd. Naprodaj ■ o : Svinjo, brejo ima naprodaj župnišče v Trsteniku pri Kranju. Dva bika, pinegavske pasme 16 mesecev stara, dve svlllji breji, Heš-Majerjeve pasme, skotile bodo po Veliki noči, od 5 do 12 aprila, dvajset merjaščkov in dvajset svlnjic, Heš-Majerjeve pasme, starih od 8 tednov dalje, ter tri merjasce in tri svinje, Heš-Majerjeve pasme, 7 do 8 mesecev stare proda graščina Križ pri Kamniku. Dva bika, simodolske pasme, 11 mesecev in 7 mesecev stara proda Franc Globočnik, Dobrova (Gutenhof), p. Kostanjevica, Dolenjsko. Žrebca, štiriletnega, čistokrvnega Noninsa, rdeče barve, 166 cm visokega, brez vsake napake proda Valentin Siuhec, posestnik, Bolehneci 22, p. Sv. Jurij ob Ščav-cici, Štajersko. Kupitiaeielli Prašičke, od 8 — 16 tednov stare, do 3000 komadov žlahtnih pasem želijo kupiti na Koroškem, okraj Bo-rovlje. Ponudniki naj javijo število prascev, ki jih imajo naprodaj podružnici Slov. kmetijske družbe v Svečah v Rožu, p. m žel. postaja Bistrica na Koroškem ^ KONJEREJEC. S Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Uredniška priloga 6. štev. ..Kmetovalca" 1. 1920. Pnpuščanje žrebeev h kobilam iste pasme. Na podlagi sklepov konjerejskih odsekov je poverjeništvo določilo, da izda poveljstvo državne žreb-čarne sledeča navodila: 1. Žrebci se smejo pripuščati le h kobilam iste pasme, torej mrzlokrvni žrebci k mrzlokrvnim kobilam in toplokrvni žrebci k toplokrvnim kobilam. Pasemsko pripadnost je ugotoviti od slučaja do slučaja ali po rodovnih listih, če pa teh ni, pa po oblikah, ki dokazujejo to ali drugo pasmo. 2. V dvomljivih primerih, kjer se ne more dognati na licu mesta z gotovostjo pasme, naj se ravna po mnenju posestnika kobile. 3. Za one plemenske okraje, kjer se goji čistokrvno pasmo in so nameščeni ali samo mrzlokrvni ali le toplokrvni žrebci, dovoliti je izjemo od tega načela le tedaj, ako bi posestnik vsled prevelike oddaljenosti ne mogel peljati svoje kobile k žrebcu iste pasme in bi morala vsled tfga ostati kobila neuplemenjena. Vodstvo drž. žrebčarne. Ogledovanje in premovanje konj v Ve-likovcu na Koroškem. Dne 6. februarja t. 1. se je vršilo v Velikovcu, ki je bil dodeljen konjerejskemu odseku 2, premovanje in ogledovanje konj. Bilo je to zaključno ogledovanje v tem odseku, čegar predsednik je g. Lovro Petovar iz Ivanjkovc. Prisostvovali so nadalje kot zastopniki vlade dr. Vrtačnik, kot zastopnika žrebčarne gg. podpolkovnik Ravnihar in živinozdravnik Šlajpah, zastopnik okr. glavarstva živinozdravnik Ravtar, odbornik g. Joško Rajh iz Mote pr« Ljutomeru ter zastopnika domačih konjerejcev gg. Štefan Kulterer in Simon Deutschmann iz Grabsteina. Kljub slabi cesti, ki je bila pomrznjena ter je bilo le težko gnati nepodkovane konje, se je prignalo še lepo število konj. Plemenskih kobil, to je takih nad štiri leta, se je prignalo 26, 4 in 3 letnih — 5, 2 letnih — 2,1 letna 1. Nadalje se je prignalo še 6 žrebčkov Precej se je opažala mešana pasma; splošen utis je bil pa dober. Večina je bila noriškega plemena. Na premijah se je izplačalo 2900 K ter so prejeli: v I. skupini: Jan Kriegl. Važenberk 250 K; Fran Ižep, Šteben 200 K; Matjaž Škofič, Št. Jur 200 K; Fr. Škofič, Čače 150 K; Ivan Picej, Št. Kocjan 150 K; Miha Kačnik, Št. Kocjan 100 K; Kari Petelin, Št. Kocjan 90 K; Jurij Gregorič, Malaves 90 K; Hermann Gross, Okroželj 80 K; Franc Škofič, Čače 80 K; Mat. Novak, Št. Rupreht 70 K; Jože Kassl, G. Dob 70 K; Jak. Zrme, Voglje 60 K; Simon Kralj, Vota vas 60 K; Jan. Jamnik, Važenberk 50 K; Jože Šefulka, Št. Peter 100 K; v drugi skupini: Jože Hoiler, Tschalern 200 K; Mih. Kačnik, Št. Kocjan 150 K; Matija Novak, Št. Rupreht 100 K; Jernej Kaučnik, Štebne 80 K; Matija Kralj, Hudi kraj 70 K; v III. skupini: Tomaž Kastner, Važenberk 250 K; Valent. Taupe, Mlinski graben 150 K; za prigon žrebčkov so prejeli: Jurij Gregorič, Malaves 50 K; Mat. Novak, Št. Rupreht 50 K. Po ogledu se je vršilo zborovanje konjerejcev v „Nar. Domu". Predsednik g. Lovro Petovar je obširno opisal pomen konjerejskih zadrug, navajal vse dobre strani racionelne konjereje ter priporočal zaenkrat ustanovitev konjerejskega društva za velikovški okraj, ki bi naj konjerejo pospeševalo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: živinozdravnik Ravtarž, župnik Poljanec, župan Kraigher Ivan, Štefan Kulterer in Simon Deutschmann. Odposlancem v konjerejski odsek pa gg.: župnik Poljanec ter Mih. Kauščnik, oba iz Št. Kocjana kot namestnika. V debato so posegli domači konjerejci, povedali svoje želje gleda nastanjenja žrebeev ter prihodnjega premovanja, kar bo konjerejski odsek vzel v pretres ter željam po možnosti ugodil. O negovanju kopit. Kopita negujemo, da jim ohranimo njih naravne oblike, ter zdrav in prožen rog. V tem oziru se precej stori, toda tudi precej zagreši. Posebne važnosti je negovanje nepodkovanih kopit, bodisi pri žrebetih, bodisi pri odraslih konjih, ki jih puščamo, iz katerikoli vzroka bose, kakor n. pr. breje, žrebetne kobile itd. Dobro negovana, dobro zraščena kopita ublaže ali pa celo popolnoma odstranijo pri žrebetih razne napake v stoji in hoji. Da pa zadobi žrebe dobra, zdrava kopita, mu je predvsem potrebno prosto gibanje na paši ali vsaj na primerno velikem tekališču. Kdor tega ne more nuditi svojim žrebetom, je bolje, da opusti konjerejo. Suha, trda tla, ki se le malo vdajo pod kopitom, in ravna, ne kamenita najbolj prijajo razvoju fcjpit. Mehka, močvirnata tla vstvarjajo široka, plošnata, krhka kopita. Prosto gibanje pospešuje krvni pretok po kopitnih do- in odvodnicah in s tem rast vseh delov roženega kopita. Nadalje omogočuje, da se kopito obrabi, v kolikor je to potrebno in se primerno napoji z vlago. Toda tudi kopito, ki se razvija na paši, ne smemo prepuščati trajno samo sebi, ampak si ga moramo vsaj vsakih 8 tednov dobro ogledati. Opazili bomo, da je potrebno izvršiti na njem poprave, glede do -žine in smeri raznih delov rožene stene. Se pogosteje in vestneje moramo opazovati kopita žrebet, ki so povečini zaprta v tesnih hlevih. Če tega ne storimo, kopito preveč narase, ter se skrivi na to ali ono stran. Predolge stene se šibe, krive, podvihavajo in tako zamčre strelo, bistven del zdravega kopita, ter zadobe razne rozpoke. Narasli rog krajšamo s kopitnim nožem, z žlebičarjem in s strugalom (rašplo). Ostri nosilni rog pa zaokrožimo, da se ne prične krhati. Tako na primer porežemo pri raznožnostoječih konjih bolj zunanjo, pri prinožnostoječih notranjo steno in popravljamo s tem ne le kopito, marveč tudi stojo nog. Seveda ne smemo iti predaleč v tem popravljanju, da bi hoteli popolnoma zanemarjenemu in zverženemu kopitu naenkrat dati normalno obliko. S takim ravnanjem bi dosegli ravno nasprotno, ker se morajo vsi sklepi na nogi od kolena, oziroma skočnega člena navzdol šele prilagoditi novi legi. Ti popravki se morajo izvršiti polagoma, vsakokrat le za kakih 5 mm. Stene same ne smemo piliti ali čistiti z ostrimi predmeti, ker s tem bi odrgnili kopitu gornjo plast, tako-zvano glazuro, ki zabranjuje, da se kopito preveč ne izsuši. Če kopito tako negujemo od rojstva pa do tretjega leta, smo lahko prepričani, da bo imel naš konj pravilna in zdrava kopita. Nepodkovanim kopitom odraslih konj sicer ne preti tolika nevarnost, da bi postali krivi in vehasti, toda tudi tem moramo večkrat rob zaokrožiti, da ne .zadobe roženih razpok, kojih lečenje je pogostokrat dolgotrajno. Rožene strele ne smemo spodrezavati, ker ta rožena zagozda zabranjuje, da se kopito na peti preveč ne zoži in ne postane stisnjeno kopito. To pa zamore le tedaj, če je močno razvita, zdrava in brez strelne gnilobe. Kovanje je za kopito potrebno zlo, ki omogoči, da zamore konj trajno delati na trdih, kamenitih tleh. Kovanje moramo redno, v presledkih od 6—8 tednov ponoviti. Podkev ovira, da se rog ne obrabi. Potrebna vlaga nima dovolj dostopa do rogu. Kovanje ovira mehanizem kopita, krvni dotok in s tem rast rogu, ter povzroča, da postane isti, zlasti na nosilnem robu krhek in razpokan. K temu nedostatku se pridruži še slab vpliv hleva, kakor slabih tla, pomanjkljive stelje, itd. Prednja kopita zadobe pogostokrat premalo vlage, na zadnjih se pojavi strelna gniloba in drugo. Vse to preprečimo, če kepito redno očistimo, operemo z vodo in potem namažemo tanjko steno, podplat, strelo in rožene pete z mastjo, ki mora biti dobre kakovosti. Posebnih mazil ni potrebno, ta so rogu pogosto le v kvar. Pri spiranju dobi rog potrebno vlago, tanjka plast masti pa zabranjuje, da ta vlaga prekmalu ne izhlapi. Kopita namažemo, ko se povrne konj od dela in ne obratno, da se ne nabira na mastno kopito prah, ki tvori potem neprodirno, rogu skrajno kvarno skorjo. Na zelo suha in krhka kopita, dajemo 1 do 2 dni vlažne obkladke, mokre krpe, namočene otrobi, laneno seme, itd. Predvsem pa je potrebno tudi podkovanemu kopitu, da se isto zadostno giblje. Zaraditega opažamo, da imajo konji, ki delajo, boljša kopita nego oni, ki stoje večinoma v hlevu. Posebno važno je negovanje kopit pri plemenski živini, ker veda in izkušnja učita, da se ne le prirojene napake in hibe, ampak tudi s časom zadobljene rade podedujejo. In med te pridobljene napake moramo gotovo prištevati tudi slaba, zanemarjena kopita. Vodstvo drž. žrebčarne. Podedovanje v splošnem in podedovanje pribobljenih lastnosti. Konjerejci vse premalo pazijo na telesne napake pa tudi na lastnosti, ki se podedujejo. Pri podedo-vanju se ne more kategorično reči, ta napaka se bo podedovala takoj pri prvem potomcu, ampak da se bo podedovala, je skoraj gotovo, če ne prej pa slej. Ni to nova iznajdba, marveč je to dognano po mnogoletnih preskušnjah in študijah, študijaj celih rodbin in njih potomcev. V kobilarnah, kjer se goji plemenjake in plemenjače v ta namen, da se zredi za državo potrebnih žrebcev, se vsakega konja izloči, ki ima napake, katere bi se znale podedovati. Preprečiti se hoče s tem, da bi žrebci ne skvarili toliko in toliko deželnih kobH. Konjerejec pa tega ne more storiti; on mora porabiti za pleme tudi živali, ki niso popolnoma primerne. Tembolj mora skušati s premišljenim parenjem doseči, da vsaj deloma omeji podedovanje napak ali slabih lastnosti in se mu rodi primerno lepo in dobro žrebe. Naši toplokrvni žrebci eo večinoma vzrejeni v državnih kobilarnah, kjer se je gojilo le take plemenjake, kateri so po dolgoletni izkušnji obetali, da bod« za naše kraje primerni. Te žrebce se razdeli na posamezne kraje z ozirom na pleme, katero se tam goji, skrb konjerejca pa je, da si za svojo kobilo izbere primernega žrebca. Bolj previdni moramo biti pri mrzlokrvnih ple-menjakih in kobilah, ki jih rabimo za pleme, ke' se rod mrzlokrvnih žrebcev in kobil žalibog danes še ne pozna v naših krajih v tej meri, kakor pri toplokrvnih, ker nimamo še rodovnih knjig za mrzlokrvno pasmo, Zato se moremo ravnati le po tem, kar ravno vemo o dotičnem žrebcu in o kobili. Moramo si tedaj še bolj ogledati starše. Saj so žrebci. in kobile, ki imajo lastnost, da svoj tip — svojo obliko — vodno podedujejo. Kolikokrat je slišati, to je celi Benno-Brillant in zopet, to je kakor mati, tudi ona ima šibke noge in pošinjen križ. __(DaIje sled,} KONJEREJSKE VESTI. Sramna kuga pri konjih. Okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu je stavilo pod zaporo dve kobili in eno žrebico iz Libelič, kot sumljive sramne kuge. V zmislu kužnega zakona se morajo vsi, sramne kuge sumljivi konji žgati na levi strani vratu s črko »S« (sumljiv). Ker se omenjena kuga širi potom plemenitve od kobile aa žrebca in obratno, morajo vodje postaj in oskrbniki drž. žrebcev zlasti v bližini omenjenega kraja paziti na ta znak pri preiskavi k žrebcu prignanih kobil, ter tako označe** kobilo odločno izključiti od plemenitve. Poveljstvo žrebčarne. Skočnina za državne žrebee. i. Skočnina za vse državne žrebce je enostavno zvišana na 50 K, začenši s 25. marcom t. 1. 2. Doklade za oskrbo državnih žrebcev se bodo za to leto znatno zvišale. 3. Kmetijski erar plača dve tretjini stroškov za zdravljenje obolelih državnih žrebcev, ki so v zasebni oskrbi, eno tretjino pa oskrbnik. Poveljstvo žrebčarne. Vabilo k občnemu zboru Samostojnega konjerejskega odseka Slovenske kmetijske družbe štev. I. (za bivšo Kranjsko in za boroveljski okraj bivše Koroške), ki bo v četrtek. 15. aprila 1920, ob treh popoldne v zborovalni dvorani Slov. kmet. družbe v Ljubljani, Turjaški trg št 3. SPORED: 1. Poročilo odbora. 2. Nadomestne volitve. 3. Izprememba pravil. 4. Raznoterosti. Pristop na občni zbor imajo samo udje Slov. kmet. družbe, ki so ob enem udje konjerejskega odseka in so za tekoče leto plačali udnino v znesku 5 K. Konjerejci, ki so udje kmet. družbe in ki želijo zopet ali vnovič pristopiti h konjerejskemu odseku k«t udje, naj pošljejo udnino naravnost na podpisani odsek. Odbor Samostojnega konjerejskega odseka Slovenske kmetijske družbe štev. I. v Ljubljani. Razdelitev državnih žrebcev na postajah v Sloveniji. Uvrščeni: Okrajno j glavarstvo Kraj postaje ■ Osnovna štev. Ime in pasma žrebca. 165 Maselin, amer. dirkač 64 Aymler, angl. polk. v u 53 Cambusieur, angleški polkrvec *N V Brežice 15 Gidran, arab. polkrv. . t-na 261 Syglavy, arab. polkrv. 6 Dahoman, arab. polkrv. 34 Blocksberg, angl. polkrv. Kočevje 450 Furioso, angl. polkrv. o o Ribnica 472 Gidran, arab. polkrv. 349 Peregrin, arab. polkrv. 342 North Star, angl. polkrv. 520 Furioso, angl. polkrv. Cerklje 331 Dahoman, arab. polkrv. 25 Troja Nonius, nonius 236 Furioso, angl. polkrv. 351 Urmeny Nonius, angl. polkrv. Kostanjevica 3"5 Carabas, angl. polkrv. 313 Betjar Bistrica pri Mokronogu 374 Gidran, arab. polkrv. O 408 Nonius nonius J* Kfl 21 Loustic Raker, amer. dip. 1— 338 Schagya, arab. polkrv. Škocijan 388 Furioso, angl. polkrv. 321 Bogdany, angl. polkrv. ■T- ., 84 Gidran, arab. polkrv. 33 Valentin, angl. polkrv. 139 Przed wit, angl. polkrv. Št. Jernej 371 Marzou , arab. polkrv. 428 Amurath, arab čistokrv. 85 Balkan, angl norm. 364 Furioso, angl. polkrv. CB 350 Schagya, arab. polkrv. J Veliki Gaber 110 Przedswit, angl. polkrv. 378 Furioso, arab. polkrv. 322 Dahoman, arab. polkrv. 280 Gidran, arab. polkrv. C8 Ig - Studenec 420 Loustic, Totilas, am oričan 368 Brillant, nončan Okrajno glavarstvo Kraj postaje Osnovna štev. Ime in pasma žrebca 314 Matschaker, angl. polkrv. 434 Dahoman, arab. polkrv. co Selo pri Ljubljani 456 Bonee, angl. čistokrv. 13 341 Star - of - Hannover, arab. polkrv. XI 3 13 Gidran arab. polkrv. Vrhnika 37 Savan, noričan 216 Furioso, angl, polkrv. Dovje 386 Georg IV — IX noričan 80 Afrikakanus, angl. čistokrv. 126 Blocksberg, angl. polkrv. 41 Nonius nonius, Ljutomer 95 Furrioso, angl. polkrv. 28 Bogdany, angl. polkrv. u 31 Gidran, arab. polkrv. £ Othello, amer. dirkač o 9 Przedswit, angl. polkrv. 3 14 Przedswit, angl. polkrv, J Bučečovci 10 Furioso, angl. polkrv. 38 Furioso, angl polkrv. 88 Polisson, amer. dirkač. 25 MB Nonius nonius Sv, Jurij ob Ščavnici 23 Nonius nonius 16 Dahoman, arab. polkrv. OS o3 Bloška polica 397 Gidran, arab. polkrv. 3 493 Taksis, lipicanec 19 Dahoman, arab. polkrv. o JD Spodnja Polskava 116 Dealler, angl. polkrv. i-. C3 ? 2 Matschaker, angl. polkrv. 20 Polluks, noričan « « P S Murska Sobota 354 Furioso, angl. polkrv. 3 O S" 59 Furioso, angl. polkrv. o 439 Gazlan, arab. polkrv. 283 Furioso, angl. polkrv. z 522 Maestoso, lipicanec s* IU v- Žužemperk 373 North-Star, angl. polkrv. a a >N 409 Dahoman, arab. polkrv. O.-. Črnomelj 63 Amurath, arab. čistokrv. O B 316 Blocksberg, angl. polkrv. | 22 Carabas, arab. polkrv. 24 Carabas, angl. polkrv. 3 Ptuj 57 Furioso, angl. polkrv. CL 32 Furioso, angl. polkrv. 77 Aflenz Robinson, noričan 78 Ahorn Dietrich, nončan Postaje na Koroškem se bodo postavile do 1. 4. 1920. Koroško: Okrajno glavarstvo Kraj postaje Osnovna štev. Ime in pasma žrebca Grabštajn 83 No rt Star, ang. polk. 360 Gidran, arab. polk. 58 . „ 48 : Goselnavas 119 Apollo, Noričan 406 Furioso, ang polk. JU 1 Libuče 18 Cadet Theseus, Noričan Veli Škocjan 414 Przedsvit ang. polk. 363 Amurath Gidran, ar polk. 13 Gidran, Noričan Velikovec 46 Krim, Noričan 68 Krn, Noričan 357 Tob.orzo, ang. polk. O Logavas 87 Kriifl, Norič. o CD Št. Jakob 475 Bled Brand. Norič. 20 Šum, Norič. Izpremembe: Bukovžlak se je opustilo Ložnica » /• strani 100 K, na Vu strani 50 K in na »/» strani 25 K. Udom 10 •/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk j. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. ItT LjuSjanaT^ Letnikmvn. I »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Najmodernejše obleke lastnega izdelka za gospode in dečke, tu- in inozemsko manufobturno in modno blago razpošilja (16) Prva kranjska razpošiljalnica schimb 2 mm Ljubljana, Dvorni trg Pod Narodno kavarno. Proorazredno sieme za proljetnu sjetvu dobavlja Sjemenar d. d. Osijek Gajev trg 1. -------Telefon br. 663. ===== Brzojavi: (82) Sjemenar, Osijek. I Primešaj krmi Mastin! i Enkratna teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat. Dietetični prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu ln na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah ln trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20-50 poštnine prosto na dom. (14) Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošli X 1050. Lekarna Trnk6czy Liobljana, Kranjsko. Zraven rotovža. 0 u regiitovana zadruga z neomejeno zaveso ta v LJUBLJANI e Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3 °|0 (2) brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačnje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v sveai s čekovnim prometom ttr jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog mad 42,000.000 krom. ===== Stanje rezervnih zakladov 4,900.000 kram. ===== Rogaška slatina Tempel vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kisiini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje. Styrla vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca In čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju ln teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Donatl vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu ka-menu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemo-roidum itd. Rogaška slatina |e najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je Izmed vseh alkalično-sa-liničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kisiini. — Ta slatina je najokusnejia krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzliee. (1) Bogaška slatina le najboljša namizna In mineralna voda, katera : : nima nikdar slabega okusa ali duha. : : Osnovni čisto domači kapital popolnoma vplačan u zlatu din. 2,500-000*— Rezervni fondi po knjiženju u zlatu din. 9,885,283*— Današnja vrednost rezervnih fondov iznaša preko v zlatu dinarjev : 20,000.000— : Bančni zavarovalni zavod Eeogradska Zadruga 9. D. osnovana 1882. leta Centralai v Beogradu (lastna palača) vogal Ka-radjordjeve, Hercegovačke in Travničke ulice. Filijalka za Hrvatsko, Slavonijo, Medjimurje in Prek-murje v Zagrebu. Najstarejša in prva domača ustanova za zavarovanje. Izp'ačala je do konca septembra 1919.: v življenskem odseku: - - din. 3,220.548*46 - - v požarnem odseku: - - din. 850.129.84 - -v odseku nesrečnih slučajev: ... din. 42.949.35 ... Filiale: Zagreb, Skoplje, Solun in v osnutka v Sarajevu, Ljubljani in Novem Sadu. — Glavna zastopništva po županijah. Osnovana 1882. leta od prvih narodnih ljudi. Današnja uprava je v rokah najodličnejših predstavnikov našega naroda. Predsednik je g Luka Celovič, trgovec in veliki borec za naše narodno ufedinjenje. člani upravnega odbora soi gg. Ljuba Davidovič. predsednik ministrstva, Kosta Stojanovič, minister na razpoloženju sedaj vladni delegat na mirovni konferenci, Obrad Blagojevjč, advokat, Mihajlo Marjanovič, podpredsednik občine beogradske, Todor Gjurič, trgovec in Vlada Marinkovič, trgovec. Člani nadzornega odbora so: Todor Mijailnovič, veletržec, Kosta Glavinič, bivši minister a sedaj komisar privilegovane Narodne banke, dr. Bogdan Gavrilovič, profesor univerze, dr. Nikola Vulič, profesor univerze, in Živojin Paunovič, trgovec. (31) Vrednosti rezervnih fondov sestoje iz: akcij privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS, državne rente in obveznice; lastne palače v ulici Karadjodjevi, Hercegovački, Zvornički, od kojih je v eni največji in najmodernejši hotel „Bristol"; veliko nepremično imetje na Kazališnem trgu v Beogradu; hotel „Sloboda" v Skoplju; lastna tvornica stekla v Paračinu — vse to reprezentira današnjo prednost preko Pf* 20,000.000 dinarjev v zlatu ali preko 150,000 000'— kron. Bavi se stemile zavarovanji: zavarovanja proti škodam požara in strele (zgradeb, pohištva, štacunskega blaga, stavbnega materijala in lesa, vseh industijskih podjetij kakor žag tvornic, mlinov, in obče vsa zavarovanja te vrste); življenaka zavarovanja in to: za slučaj smrti in doživetja, dote ženski a kapitala možki deci, razna kombinovana zavarovanja; zavarovanja proti nezgodam ali nesrečnim slučajem, kakor: pri poedincih ali korporacijah pri tvorniških in drugih delavcih, zavarovanja proti škodi vloma, kakor pohištva, blaga in ostalih vrednosti. Vse to prevzame najkuiantneje in po najpovoljnejjših premijskih stavkih. iščejo se zaupni in marljivi krajevni zastopniki ter zastopniki za vodstvo glav. zastopstva po županijah. — Vsa obvestila daje radevolje: Filijalka Beogradske Zadruge v Zagrebu Dalmatinska ulica številka 5. DRUŽBENE VESTI. * Slovenska kmetijska družba ima sa svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: * Apneni dušik 28/21 •/» po K 160— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora aaročnik sam dostaviti. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd stane kg 12 K. Gumijevetrakoveza cepljenje trt dobi Slovenska kmetijska družba v najkrajšem času. Cena se bo pozneje določila. Naročbe se že sprejemajo. Kostni superfosiat po K 320"— sto kg. Kožna moka po K 106'— sto kg, naročnik mora jutaste vreče dostaviti. Mclior, preskušeno sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem tia vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1"40" Semena: lucerna. domača detelja in pesa so razprodana. Na tozadevna vprašanja se ne odgovarja. Seme lucerne detelje kg po K 55. Seme domače detelje kg po K 65. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na sprem niči natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram. Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo. Žveplo, Floristella, dvoj, rai. po K 12.— kg. Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo. Semensko ŽitOi Nadaljna naročila za semensko žito se več ne sprejemajo. Žilni zavod je prejel le malo semenskega žita za pomladno setev, vsledtega kmetijska družba, ki ga razdeljuje ne bo mogla ustreči vsem naročnikom. Upoštevala bo le najpotrebnejše okraje in še te le s skromnimi množinami. Semensko žito, ki ga je Žitni zavod nakupil v Banatu za Slovenijo je bilo namreč zaplenjeno od tamošnjih vojaških oblasti, vsled česar bodo ostali naši kraji brez tega potrebnega blaga. Opozarjajo se vsi kmetovalci, naj si pravočasno priskrbijo seme iz okoliških občin, kjer ga imajo odveč, kajti na pravočasno dodelitev potom kmetijske družbe se ni mogoče več zanašati, ker družba semena nima na razpolago. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih w 3°io. -"m Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imeia koncem marca n)n) nad 40 mili-ionov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv-(5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 6°/0 Ljidsia posojilnica stoli pod Miosredila driavaim nadzorstvom. Čuvaj m o se tujcev! Tujci mislijo da bodo mogli še nadalje odnašati denar našega naroda v tujino, ki nam je še vedno sovražna ter misli, da bo še zanaprej bogatela z našim denarjem. Ti pač računajo na brezbrižnost naše inteligence in na neprevdarnost širših plasti našega naroda. Zavrnimo vse take naklepe! Predramimo se, strnimo vrste! Ne dajmo sovražniku našega denarja! Izženimo ga iz naše države! Slovenci! Snemite table madžarskih in nemških zavarovalnih zavodov s svojih hiš! Ne dajte se še nadalje varati in izkoriščati ! Vse tuje družbe stoje na robu propada, ker so svoj kapital vložile v mažarska in nemška vojna posojila! in tisti papirji so za nas danes brez vrednosti. Mažarske in nemške družbe različnih imen stoje danes pod sekvestrom. Ministrstvo jim je prepovedalo zavarovanje na življenje popolnoma, na požar pa jim ga je dovoiilo samo še za tekoče leto. Vse drugo, kar vam govore njihovi agenti — tujci je neresnica. Od takih zavarovanj lahko takoj odstopite. Noben tuj zavod nas ne more preganjati za leta, ki še niso potekla, ker dunajsko sodišče ni več kompetentno, da bi reševalo pravde naših državljanov. Sicer pa one družbe, ki so izven meje naše države, ne morejo niti mis'iti na sodišče, ker smo sedaj samostojna država in svobodni državljani napram celemu zunanjemu svetu. Jugosloveni imamo svoje domače zavarovalne zavode. Banka in zavarovalna družba „Beogradska zadruga, d. d." ie v Jugoslaviji najmočnejši zavod, ki prevzema zavarovanje vseh vrst v popolni vrednosti. Zavaruje tvornice, mline, žage in vse podobno. Za stvarno primero navajamo, da je n. pr. pred kratkim bil nekje v Banatu velik požar, ki je uničil silna imetja, zavarovana pri mažarskih bankah. Oškodovanci ne morejo dobiti nobene odškodnine. Zato opominjamo vsakogar, naj ne išče pri tujcu tistega, kar lahko najde doma! Držimo se pravila: Svoji k svojim! In snemimo table tujih zavarovalnih družb ter jih zamenjajmo z domačimi! Banka in zavod za zavarovanje „Beogradska zadruga" sprejema vseh vrst zavarovanja in jih izvršuje proti najkulantnejšim, najpovoljnejšim pogojem. Življenske police veljajo kot ženitbeno jamstvo za gg. častnike in vojne uradnike. „Beogradska zadruga" osnuje po celi Sloveniji glavna zastopstva, v okrožjih in manjših krajih pa krajevna poverjeništva. Vse, kateri so pripravljeni delovati za „Beogradsko zadrugo" prosimo, naj nam javijo svoje naslove podružnici „Beogradske zadruge" v Zagreb, Dalmatinska ul. 5. Bratje Slovenci! Ravnajmo se po geslu: Slovenec - Srb-Hrvat — na veke brat in brat! Čitatelje opozarjamo na oglas »Beogradske zadruge". Farilnihe za krmo , Welsla' močne in nepokončljlve, vse velikosti od 60 do 600 / izdeluje sam* Rgform-Me, Hels. 0.1 Nadalje specialni izdeiki: Konjske grablje takoj dobavno. ObraCalnl parlinik z U brez naprave za žganjarstvo. Koti jI za kuhanje žganja. Kotlji za kuho in pranje. Patentne peči za peko ln »uienjs Prekajevalnice. Onojnične seaalke. (13;. Pocinkani lonci In kožice. Mize za pranje. Posode ln valjavnlce za perila (Monga). Ceniki na željo za«ton). Oskrbnik ali tudi najemnik (36) za približno 50 oralov veliko posestvo v zelo rodovitnem kraju v Sloveniji se išče. Natančno pojasnilo se dobi v pisarni Slov. kmet. družbe v Ljubljani, Turjaški trg 3. Tovarna Bochmann na Dunaju priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik: Fran Rudi, Maribor Vila „Almis". IZopefl ogromno pošiljatev manufakture na- P ravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. STERMECKI v Celji in sicer volne, tiskanine, cefirja, eta-mina, batista za ženske obleke, sukna, kamgarna ln hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega družega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, možki, in otroški v velikanski izberi, pristno ročno del* lastnih čevljarjev, llustrovani cenih zastonj! Na debelo samo v I. nadstropju. (27) Veletrgovina, razpošiljalna R. Stermecki Celje - Slovenija. I Jurija grofa Thurnskega jehlarna no Ravnah ustanovljena 1774. leta. (17) Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). PoStna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko ln bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana ln neleglrana toptlnlška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leglrana ln neleglrana martlnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni Industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd Cementna strešna opeka najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubllana, Emonska cesta St. 2. Najstarejša hranilnica v Sloveniji ( KRANJSKA HRANILNICA y Ljubljani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3°/o obrestovanju lin dovoljuje hipotečna posojila po V/o S hranilnico sta zvezana Kredituo društvo in starostna hranilnica za posle ln delavce. Hranilnica Je sirotinskovarna ln jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnlh naprav in podjetij na Kranjskem. (15) Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani. Knaflleva ulica štev. 9. Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit -Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Llmonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve ttd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogurija 9HT0H Kil IIC Ljubljana, Židovska ulica 1. s 3. HOMflTIČ dolgol. zastopnik znane tvrdke K. ln R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih ln poljedelskih strojev in motorj e v se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ijubljana, Gradišče št. 11 Nadalje priporočam dobro znano tovarno W E L S I A , katera izdeluje izvrstne brzoparllnike vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Sprejemam naročila na »lamorezne nože. Cene po dogovoru. Ker je tovarni Ježek uvoz dovoljen ,se naročeni strojilahko takoj dobe. t>es kakor: hlode,, trame, deske, jamskiles.drva in stoječe gozdove za posekati kupi in plača po najvišjih dnevnih cenah (32) HegovcsComp. Ljubljana, Kolodvorska al. 31. Kmetovalci I Denarni zavodi I Gozdarske in gospodarske zadruge! Berite I Lasotržcl! Berite! A. Šlvic I (fi< „Poljudno navodili u merjenji lisi". v omenjeni knjižici je poljudno popisano kak« i<. izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega In razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tud! popis in potrebne tabele za pravilno določanj« oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali nalagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel Izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskBi metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne > a kubične nwrt s staro mero. Cena knjigi pr»tl predpisi*« za ade Slov. kmet. dražbe K 3 ■—.