Štev. 38.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— » pol leta K 72-—
V Ljubljani, četrtek, 17. februarja 1921.
PoStnlna platana v gotovini.
Leto I.
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. C — Telefon uredniSivs štev. 50 — Teiefon = iipicvniStva štov. 528 =
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36'— za en mesec K 12‘—
v UPRAVI STANE MESEČNO K W— DEtA¥SKI UST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Proti militarizmu.. Z a HusisfcD gEusuiiIs ©
zakonita.
PredBogš Uuds^e stranke*
Belgrad, 15. febr. Poslanci Ljudske stranke so izdelali r*,Za najmodernejšo ustavo. Poleg dveh °niic, politične in gospodarske, poleg r°ke avtonomije, zahtevajo v svojem na-trtu tudi
odpravo stalnega vojaštva.
Pr rfl *e oc* Pos^ancev Ljudske stranke zad ° Prec^°£' na) se uvede v važnih
da
glasovanje ljudstva,
,,Se tako najširšim masam ljudstva da lv na zakonodajo in ustavodajo. predlog se v kratkem glasi: se 'i ?. Razglasitev državnega zakona tret Za ^va meseca< ako *° zahteva zbn • nanxlnega predstavništva (obeh nicir"lc)- Zakoni, ki jih označita obe zbor-, °t jako nujne, se iriorejo vkljub tej teč7 ^zglasiti, narod	O	zakonu, ki ga je sprejelo
uert n° predstavništvo, odločuje preje, ajj0 ,Se razglasi, ljudstvo z glasovanjem, Ve ° psovanje zahteva poglavar drža-rc)j v	enega meseca po sklepu v na-
em predstavništvu.
O zakonu, katerega razglasitev se je na predlog tretjine narodnega predstavništva odločila, odloča ljudstvo z glasovanjem, ako to glasovanje zahteva 20% državljanov, ki imajo volivno pravico.
Člen 3. Ako 10% državljanov, ki imajo volivno pravico, zahteva, da se sklene kak zakon, se mora uvesti o načrtu zakona ljudsko glasovanje. Zahtevi se mora priložiti popolnoma izdelani zakonski načrt. Vlada predloži načrt s svojim mnenjem narodnemu predstavništvu. Ako narodno predstavništvo zakonski načrt sprejme nespremenjen, ni treba ljudskega glasovanja.
Postopanje pri ljudskem glasovanju se uredi s posebnim zakonom.
Člen 4. Z ljudskim glasovanjem se razveljavi sklep narodnega predstavništva samo v tem slučaju, ako se udeleži glasovanja nadpolovična večina državljanov, ki imajo volivno pravico.
Člen 5, Ako ljudstvo predlaga, da potom glasovanja samo izpremeni ustavo, je za ta predlog potrebna nadpolovična večina državljanov, ki imajo volivno pravico.
^I.fsse u tiransl&s zfeDrn ce & HusfrlP.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 9. februarja 1921. r v. V raznih deželah Evrope so že skušali j j ' vprašanje stanovskega zastopstva j .avčev tako, da so uvedli takoimenovane deav?kc zbornice. V teh zbornicah pa se-delavcev tudi delodajalci in je Več' n cisti stanovski značaj potvorjen. n0 vn?.?\a	zbornice tudi nimajo poseb-
* VT Prav‘c *n vpliva. teje ■ ^vstriji se je stvar rešila temelji-Uvedj S?.Se 2 zakonom dne 26. febr. 1920 stva. %	delavska stanovska zastop-
Vsi ' e’avske zbornice, v katere volijo n*m£Lboi?zni zavarovani delavci in g°Sp jCen°i- Namen zbornic je, zastopati boJjga arske interese in pospeševati iz-l°žaja ^ gospodarskega in socialnega po-indust avcev in nameščencev v obrti, Vsalja J*’- *r£°vini, prometu in rudniku, Vgajta Mezela voli svojo delavsko zbornico, i>e tjej z°ornica ima 4 odseke za štiri glav-Vsi delV -e Panof»e< Pravico voliti imajo Uradnji ?Vc^ bančni in poštnohranilnični itd., k. l'. trgovski pomočniki, delovodje 3 jjjes St> dopolnili 18. leto In so najmanj lja^e. zaposleni; narodna ali držav-p Pripadnost ne pride v poštev.
Me _V.? volitve v delavske zbornice se ^ h?dnje dni, in sicer najprej v du-^ m.) vJzieavstrijsko zbornico (19, in 20.
^a'oge in pomen teh zbornic je \?nie jZa^° se tudi med delavstvom vrše • str \ VG^ tednov temeljite priprave.
^4ndir|0Vne stranke so sestavilc svo-^ed 4 1 a^n® liste, in sicer za vsako iz-fuie zaj? c'i svojo listo, kakor predpisi 0, .°n- Krščansko organizirani de-l ^anJu	a,° sv°i° listo pod naslovom
^idat	strokovne organizacije«. Med
!lS*'	m.ož!e *n zene iz obratov vseh
. V od ■, ruSimi poslanec Franc Spalow-knVe*2^- ^esnib delavcev, tajnik cen-kftcii rflIslie krščanskih strokovnih or-eoP°ld Untermiiller i. dr.
»P ’
nameščenci vseh pri-*-Cev £redo v volivni boj pod Vod’/strokovnih organiza-Ve*e	1	liste	je	načelnik centralne
j e^ik IC=ainT nameščencev, občinski K? veČ tprf n^e^’muller. Obe skupini sta pr0rtr ov.Pridno na volivnem delu. n* nai o£am 1° *krščanski solidarizem«. ?>. '^moglo Avstrijo zopet spravi na . j Prometnih delavcev
N k,^enc.ev ie došlo do komnromisn
te, krščatlKu^ ,C ?,	.“° kompromisa.
nemslf11 Zele2?iČarii in Poštarji Opcijo m k°naTclonalno Prometno or-
i^Ser i ČeIu hste. sta k^č. soc. S0cj .n nar- soc, Richter,
Stirik0^^dcmokrati korakajo v voliv-sekS„up0nar®ienim imenom. V vseh prideJu S° okltiIi svoje volivne 1U H6'Zacije, V°m ft?v.0bodne« strokovne or-*vV-0 b o d teSn* 80 Pa orf?anizacije Nesvobodne v politič-
nem oziru, ker so bile in so še danes najboljša novinska šola za socialno demokracijo. Nesvobodne zato, ker zastopajo nasproti vsem drugače mislečim delavcem najsurovejši teror, Na listi teh strokovnih organizacij najdemo znane socialno demokratične voditelje:	Domesa,	Hannscha,
Seidla, juda Picka, Somitscha, Tomschika in kot posebnost zloglasnega Zelenko, ki je bil mnogo let strumen krščanski soci-a!ec, leta 1918, se je za »izpreobrnil« v socialnega demokrata.
Komunisti nastopajo z lastno listo v vseh 4 oddelkih. Soditi po uspehih ob volitvah v narodni svet in delavske svete, nimajo veliko nade na kak večji uspeh. Izmed voditeljev sta med kandidati Ko-ritschoner in dr, Friedlander. Socialni demokrati svojim komunističnim bratcem njihovo »ločeno korakanje« v volivno borbo seveda zelo zamerijo in jim očitajo izdajstvo nad skupno strokovno stvarjo.
Nemški nacionalci so postavili v sekciji nastavljencev lastno listo z Wein-dlom na čelu. V sekciji prometnih nastav-Ijencev sta poleg list strokovnih zvez še dve drugi listi.
Volitve se bodo vršile po predpisih volitev za narodni svet (proporc, volivna celica, volivni ovitek). Voliti se more ali na kraju obrata ali pa na kraju bivališča,
Izid volitev v delavske zbornice bo velikega pomena za razvoj razmer v Avstriji.	Dr.	G.	B.
Viničarsko vprašanje je eno enih v naši državi, ki mu vsak uvideva perečo nujnost. Tudi vlada kaže volj, ga rešiti, zdi se pa kot zdravnik, ki bi imel operirati, pa se boji ali pa noče urezati. Vlada bi pae rada zatlačila lačna usta viničarjem, pri tem pa ne bi rada delala uiti na svoj uiti na delodajalčev račun. Brezdvomno pa je viničarsko vprašanje v takšnem stanju, da se bo moglo rešiti le z žrtvami delodajalcev in pa z izdatno vladno podporo.
Naši javnosti jo le malo ali nič znana beda,'lii vlada v viničarskih krajih na štajerskem. To so ljudje, ki imajo morda svojo podrtijo, da v nji stanujejo, morda košček zemlje ali zelnika, pri tem pa so stokrat bolj odvisni kot pri nas zadnji hlapec. So kraji, kjer daje posestnik viničarski družini stanovanje in malo zemlje, na kateri toliko pridela, da gladu ne umre; zato pa mu mora vse leto zastonj delati. In ne le to! Vsak delazinožni član družine je obvezan, da posestniku dela; če bi kateri odšel v tovarno, vrže posestnik celo družino na cesto. To so popolnoma srednjeveške razmere. Dedodajalec je neomejen gospodar viničarske družine.
Razmere niso seve povsod tako obupne. Vendar pa je le malo krajev in malo slučajev, da bi imel viničar toliko dohodkov, da bi lahko pošteno preživljal sebe in svojo družino.
V	Gornje -radgonskem okraju ima viničar povprečno toliko zemlje (njive in kopavine), da mu donese letno 2.700 K, travni-
ka, da je vrednost sena in otave 600 K. V na-turalijah pa večina viničarjev sploli ne dobi niti hrane, niti denarja. Kmetski viničarji dobijo pri delu v vinogradu lirano in pijačo, gosposki viničarji pa sploh nič. Hrano lahko računamo za 150 delavnih dni na leto, štiri krone na dan, na 600 K letno. Sicer dobijo gosposki viničarji tropine, ki jih kmetski ne dobijo in ki so vredne na leto 100 K. Pijačo računamo letno na 300 K, drva, ki jih dobi na leto, na 150 K — znaša torej celokupna vsota prejemkov 4.450 K.
V ljutomerskem okraju so razmere zelo različne. So kraji, kjer viničar sploh celo leto nima v rokah čez 100 kron, kjer otroci goli letajo, ker starši ne pridelajo niti za najpotrebnejšo obleko. So pa tudi slučaji, kjer imajo gospodarji sami zmisla za krščansko pravičnost in viničarjem pomagajo, kolikor ie morejo.
V mariborskem okraju je morda polovica viničarjev, ki imajo komaj do pol orala zemlje, ena četrtina, Id ima do enega orala in le neznaten del, ki bi imel več. V istem razmerju imajo od gospodarja pašnike in travnike. Če računamo na i oral zemlje, da se na njem pridela 300 kg zrnja ali 2500 kg krompirja, pri zrnju še 10 q drugih pridelkov (repe, korenja) — postavimo vrednost zrnja po 10 K na en kg, znaša 3000 K; krompir po 2 K kg, znaša 5000 K, ostali pridelki 200 K: nam je lanek račun, kako izhaja pretežna večina viničarjev, ki imajo po pol orala ali še manj zemlje. Poleg tega sicer še pridejo na travniku in pašniku, ki jih cenimo na 1 oral travnika — 30 q sena in otave je 2100 K, na 1 oral pašnika — 15 q sena je 1050 K. Hrano dobivajo viničarji le za delo na gospodarjevem posestvu, ne pa za prava viničarska dela. Drv mnogo viničarjev sploh dobi ne. Če torej računamo vse dohodke iz zemlje, ki jo povprečno gospodar stavi viničarjem na razpolago to je: pol orala njive in pol orala travnika, dobimo okoli 5000 K letno.
V konjiškem okraju ni izrazitih viničarjev, nego takozvani polviničarji. V tem okraju bi lahko delili viničarje v tri kategorije: najbolje plačani so oni na veleposestvih.
Ti imajo prosto stanovanje, hleve, imajo od gospodarja toliko travnika, da na njem pridelajo letno v vrednosti 1800 K; dobijo 16 metrov lesa na leto v vrednosti 1200 K ter za vsako delozmožno osebo delavne dni 1.50 K na uro. — Še tudi za silo so plačani viničarji pri srednjih posestnikih, kjer imajo približno iste dohodke iz zemljišča ter po 10 na delavne dni. — Pri kmetih pa ima viničar prosto stanovanje; zato pa mora v vinogradi' brezplačno pomagati.
Navedli smo primere in številke, na podlagi katerih vsak lahko izračuna bedni položaj viničarja z mnogobrojno družino. Razmere v slovenje - bistriškem, ptujskem, šentlenarškem in ormoškem okraju se bistveno ne razlikujejo od naznačenih.
Brez dvojbe je rešitev viničarskega vprašanja komplicirana radi mnogoličnosti razmerja. Merilo pri vsem pa mora biti eksistenčni m i n i m u m, to je ona povprečna vsota, ki jo rabi viničar, da pošteno preživlja in oblači svojo družino. Najmanjša vsota pa, ki jo rabi viničar z ženo in 2 otrokoma na dan, je 35 K; pri tem pa viničar še ne bo mogel oblačiti niti sebe, še manj pa družine. Ako vzamemo celokupno vsoto letnih dohodkov n. pr. v gornjeradgonskem ali mariborskem okraju, ki znaša približno 5000 K na leto za viničarja, kaže ta vsota 5000—7000 K manj, kot bi moral imeti viničar, da bi za silo preživljal malo družinico.
To so številke, to so dejstva, to je življenjsko vprašanje, ki zahteva nujne in takojšnje rešitve. Razumemo prav dobro, da marsikateri posestnik ne bo zmogel plače, ki je viničarju brezpogojno potrebna za življenje. Tu pa je sveta dolžnost države, da priskoči tudi z gmotno pomočjo.
Viničarsko vprašanje na Štajerskem je življenjski problem tisočev. Le z resno voljo ga bo mogla vlada rešiti; diletantizem, kot *o ga pokazale komisije lansko jesen, bo položaj le še poostril. Zato zahtevamo takojšnjo in temeljito rešitev, ker znači dosedanji položaj ne le gospodarsko nego tudi kulturno propast par tisoč viničarskih družin.
Mest preši spremembam občinskega eoBn-
nega reda.
Proti novemu deželnemu predsedniku.
Belgrad, 17. febr. (Izv,) Dr. Korošec je bil včeraj pri ministru Draškoviču in je najodločnejše protestiral proti izpreme-
nitvi občinskega volivnega reda za Slovenijo in proti imenovanju dr. Baltiča za predsednika deželne vlade v Sloveniji,
PatiaHfe cm na Hngdeikem.
Brezposelnost naratta.
Kakor poroča časopisje, na Angleškem še vedno padajo cene vsem življenjskim potrebščinam. To ne velja samo o tovarniških proizvodih, marveč sploh o vsem blagu. Uradno je ugotovljeno, da se je življenje na Angleškem v zadnjih treh mesecih pocenilo za povprečno 10 odstotkov, a gospodarski izvedenci napovedujejo, da bo to pocenjevanje v bodoče še hitreje napredovalo in da bodo meseca marca cene jajcem, maslu, kruhu, čaju, ribam itd. padle povprečno še za 20—30 odstotkov. To izginjanje draginje na Angleškem pa ne po-menja istočasnega dviganja splošnega blagostanja, nasprotno se javlja kriza v drugi obliki: brezposelnosti. Anglija je tekom vojne in poslej izgubila znaten del svojih prodajnih trgov v Indiji, na Kitaijskem, Ja-
ponskem in v Južni Ameriki. Odprt bi ji bil sedaj trg v osrednji Evropi, toda zaradi valutnih razmer v teh deželah je trgovina, z njimi nemogoča. Nameri, da bi se tem deželam nudil zadosten kredit za ozdravitev njihovih valut, se pa upirajo zopet negotove in razdrapane politične razmere, ki vladajo v teh deželah. Tako angleška trgovina nima nobenega izhoda in industrija nima naročil. Odtod naračajoča brezposelnost. Ta zgled nam jasno kaže, kako je tudi najmogočnejša država na svetu odvisna od ostalega sveta in navezana na splošno dobrobit ostalih držav. Imperialistična politika ubija končno sama sebe. Misel papeža Benedikta XV., da se uredi svet k„t ena sama družina v bratski zvezi narodov, je edino rešilna.
¥^ia isrez mčlm.
Belgrad, 17. febr, (Izv.) Na Pašičevo povabilo radi pogajanj za vstop v vlado, so muslimani in zemljoradniki izjavili, da na noben način ne stopijo v vlado. Pač pa bi bili pripravljeni isto podpirati,\ če ugodi njihovim željam glede ustave, (Tako je vlada brez večine.)
S*olittčni dogodki.
4- Prvo glasovanje o ustavnem načrtu, V seji ustavnega odbora dne 16. t. m. je predsednik izjavil, da je debata izčrpana in odredil glasovanje o tem, da-li se vladni ustavni načrt v načelu sprejme. Glasovalo se je po imenih. Oddanih je bilo 42 glasov. Od teh je bilo za načrt 23, proti Ps 19. Za načrt so glasovali demokrati in
radikalci, izmed vseh drugih političnih klubov je pa glasoval zanj le dr. Vošnjak kot zastopnik slovenskih samostojnih kmetov, dočim so ostali zemljoradniki glasovali proti. Razen zemljoradnikov so glasovali proti načrtu: Jugoslovanski in Narodni klub, muslimani, komunisti in socialisti.
-j- Za občinske volitve v Bclgraduf
ki se bodo vršile 6. marca, so se social-patrijotje in centrumaši sporazumeli za skupen nastop. Nositelj listine bo dr. Nedeljko Divac, narodni poslanec. Listo bo skoro gotovo volilo tudi mnogo komunistov, ker se sami volitev najbrž ne bodo udeležili. — Sporazum med demokrati in radikalci še vedno ni sklenjen in ni izključeno, da se udeleže vsak s svojo posebno listo,
širite ~nm tnsu
Stran %
»Novi Čas«, dne 17. februarja 1921,
Štev. 38,
Rop otroka.
Včeraj smo poročali, da je nekdo odpeljal iz šole 7 letnega Pollakovega Tončka in zahteval od očeta Karla Pollaka ml. 60.000 dinarjev odkupnine zanj. Otroka so dobili v Šiški. Tudi roparja so dobili. O
tem se nam se poroča:
Kriminalistično senzacionalni rop otro-
ka je vzbudil po vsem mestu veliko pozornost. Tudi med malčki, šolsko mladi-
no, je »rop« malega Tončka razplamtel v otroško bujno fantazijo o »črnem ro_ko-mavharju«, tako črnem in groznem, ki si ga zna naslikati sama nedolžna fantazija. Vesel pa je bil tudi Tonček, in njegov oče je skoro omedlel, ko je zagledal svojega ljubljenca — zdravega. Popoldne je mali Tonček že veselo vzklikal in ponosno je šel z avtomobilom proti večeru na policijo, da ga konfrontirajo z že izsledenim roparjem.
Kje je bil ropar aretiran? Takoj, ko je bil g. Karol Pollak ml. obvestil o ropu svojega otroka, so vsi organi kriminalnega oddelka dobili nalog, da perlustrirajo svoje službene rajone. Gospod Fran Cankar je na svojem pogonu okolu 4. pop, prišel tudi v Sartorijevo gostilno »Beograd« na Žabjeku 3. V gostilni je sedel neki mlad, 25 leten človek, ki je Cankarja nagovoril in naprosil za informacije, ker bi rad šel k vojakom kot dalje služeči podčastnik. Gospodu Cankarju je postal mladi človek sumljiv. Povabil ga je naj gre z njim, da napravita zadevno prošnjo pri policiji, ki bo radevolje podpirala njegovo prošnjo.
Na policiji so moža takoj obstopili in telesno preiskali. Našli so pri njem obte-žiino pismo, s katerim je imel pri Kerši-čevi dvigniti veliki »pakelček štev. 9999«. Mož je odločno tajil »rop«, slednjič pa priznal, da je le soudeležen pri odpeljavi fantka, Pozneje so ga konfrontirali s Tončkom, ki pa ga ni mogel povsem spoznati za svojega »roparja«, ker ni imel več oča-lov in tudi ne robca okoli ust. Bil je v obrazu spremenjen.
Zaslišani postrešček št. 10 — Jurij cesar pa je v mladem človeku takoj pozitivno spoznal pravega roparja, ki mu je bil dal pred glavno pošto izsiljevalno nismo na 60.000 dinarjev.
Ropar se zove Rudolf Satler. Rojen je leta 1895. v Zapužah, občina Zg. Šiška, izučen ključavničarski pomočnik, sedaj brezposeln postopač. Satler je pred kratkim prišel iz vojaških zaporov, kjer je prestal večmesečno ječo, ker je kot ključar garnizijskih zaporov pomagal nekemu vojaku do pobega. '
Vest o ropu je tudi zelo vplivala v razredu na vadnici. Voditeljica razreda je pri poročilu omedlela.
2)nevni dogodki
— Socialna demokracija in komunizem. Kdor hoče spoznati resriično lice socialne demokracije in komunistov, naj naroči brošuro »S krampom in gorjačo«. Izvod 7 kron, več skupaj 6 kron 50 vin. Razpošilja jo »Katoliška Liga« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
— Golnik pri Tržiču. Na Golniku pre-delavajo hleve za stanovanja uslužbencev in bolnikov. Tako so že vzdignili hlev tik graščine, pod spodnjim hlevom bodo delali novo stavbo nekako 80 m široko in toliko dolgo, tik pred njo pa bodo naredili lope za bolnike, da bodo megli ležati na solncu. Delavcev je zaposlenih nekako 80. Delo je prevzel stavbenik g. Matko Žurg, vodi pa delo g. Anton Škerjanc, zidarski mojster iz Žiganje vasi. Sedaj mislijo preložiti tudi cesto na lastne stroške, Z delom pričnejo takoj.
— Križe pri Tržiču. Tukajšnji občinski odbor je v svoji zadnji seji soglasno protestiral proti postopanju okrajnega šolskega sveta v Kranju in višjeg# šolskega sveta v Ljubljani, ker vkljub pritožbam ne reši premestitve ene učiteljice. Istota-ko je protestiral proti postopanju nadučitelja Jezerška radi podaljšanega šolskega pouka: od 8.—1. in cd 1.—5. ure,, Treba pomisliti, da imajo pri nas mnogi otroci po dve uri hoda v šolo. Dalje je sklenil občinski odbor, da naj se, ako se šola razširi, to izvrši primerno našemu kraju in našim potrebam. Končno je obč, odbor odločno izrazil svoje mnenjek da mora biti obleka učiteljskega osobja taka, da ne bo otrokom v moralno spotiko.
— Zaradi hudodelstva umora zasledujejo oblasti nekdanjega nadporočnika bivšega 5, dragonskega polka oziroma jugoslovanskega polka v Mariboru, 1. 1895. rojenega Dragotina Lončariča,
— Za 3 milijone zlata. Kakor smo poročali, se je 5. t. m. vsled velikega snega pri Fe!ixdorfu blizu Dunaja zgodila velika železniška nesreča. Brzovlak je zadel v drug vlak. Ranjenih je bilo 60 oseb, mrtvih pa 40. Na ponesrečencih so se izvršile velike tatvine. Bogastvo, ki so ga ti potniki brzovlaka vozili seboj, je bilo toliko, da se je uradno na kraju nesreče 2bralo nad 3 milijone zlata*
— Tepeni bogati vlačugarji. Ker se
socialnodemokratični dunajski župan Reu-mann ni hotel pokoriti odloku zavezne vlade, ki je prepovedala nadaljnje predstave Schnitzlerjevega dela »Reigena«, ki je pljunek v obraz vsaki morali, je že par-krat došlo do škandalov v bivšem dvornem, sedaj deželnem gledališču, ker so Dunajčanje segli po Samopomoči. Pravcati sodni dan pa se je vršil pri sinočnji predstavi, ko je med predstavo udrla v gledališče množica ljudi, zasedla lože, vrgla iz njih obiskovalce in začela nato metati iz njih na oder in. v parter fotelje. Gledališko občinstvo se je uprlo in je prišlo do pretepa, Ker policija ni hotela energično nastopiti, so posegli vmes ognjegasci, ki so brizgali vodo in tako izpraznili gledališče. Zanimivo je, da današnje »Jutro« debele judovske vampirje, ki so se naslajali nad svinjarijo, imenuje — »občinstvo«; pošteni ljudje, ki se bore proti javnemu pohujšanju, pa so v »Jutru« — pobalini.
Jujubljanski dogodki.
ji Jubilej zaslužnega moža. Jutri, dne 18. februarja 1921 bo praznoval primarij dr. V. Gregorič 40 letni jubilej, ko je postal doktor vsega zdravilstva. Mladi doktor je, ko se je vrnil v Ljubljano, vstopil v kolo katoliških mož Skupno s sedanjim proštom Kalanom je pričel boj proti takrat vsemogočni liberalni stranki v ljubljanskem občinskem svetu in je bil izvo-ijen v ljubljanski občinski svet, v katerem se je izkazal kot izboren govornik opozicije. Ko je pričel rajni dr. Krek organizirati krščansko socialno delavstvo, je dr. Gregorič neštetokrat govoril na delavskih shodih in je ostal dr. Krekov prijatelj do smrti nepozabnega velikega rajnika. Posebno se je zanimal tudi za Slov. delavsko stavbeno društvo in je veliko sodeloval, ko je dr. Krek društvo saniral. Jubilantu želimo še veliko srečnih let!
lj Oznanjevalci pomladi. Danes ob lepem solnčnem vremenu so ščinkavci po ljubljanskih drevoredih prvič žvrgoleli svojo svatovsko — pomladno pesem.
lj Šala pobeglega kaznjenca, Iz zapora deželnega sodišča je ušel Lojze Avbelj, ki je kradel pri Tbnniesu in je bil obsojen na 6 let težke ječe. Zločinec si je dovolil šalo, da je poslal ravnateljstvu jetnišnice v Ljtjbljani po pošti kazensko obleko s sledečim pismom: »Pošiljam nazaj obleko, da v slučaju, če me dobite zopet nazaj, ne bom kaznovan še za to.«
lj Ker sta prodajala ukradeno blago
v Ljubljani in Zagrebu, sta bila obsojena pri ljubljanskem deželnem sodišču Josip Hindel iz Dolskega na 10 mesecev in Srečko Jančar iz Laz na 5 mesecev ječe. Kupčevala sta posebno z ukradeno* zlatnino, z nogovicami, s suknom in z drugim ukradenim blagom.
lj Tatova sladkorja pred deželnim sodiščem, Nace Zatlar in Primož Čižman sta 19. decembra 1. 1. ukradla tvrdki Balkan, pri kateri sta bila v službi, iz železnega vagona 50 kg sladkorja vrednega 3100 kron. K tatvini sta ju napeljala Jakob Vozelj in Anton Kermclj. Nekaj ukradenega sladkorja si je pridobil Ivan Petrič. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo Zatlerju, Čižmanu, Vozelju in Ker-melju vsakemu po 6 mesecev težke ječe, Ivanu Petriču pa 2 meseca-ječe.
lj Stanovanjska korupcija se bo šele razkrila. V stanovanjsko afero zapleteni pisarniški kancelist Drago Besov je bil na svojem stanovanju aretiran in izročen sodišču, Aretacijo je mirno sprejel. Besov napoveduje še nadaljna senzacionalna razkritja glede podkupovanj, vsled česar bo javnost kmalu izvedela prave in glavne krivce stanovanjske korupcije.
lj Vlomi v prodajalne. Neka dobro-organizirana družba je pričela ta teden dnevno z vlomi v prodajalne. Vlomljeno je bilo med opoldanskim odmorom 14, februarja v prodajalno I. Seuniga na Marijinem trgu in iz blagajne pobrano 2000 K, dalje v prodajalno Žibert v Prešernovi ul. Iz blagajne odnešeno 4000 K. Dne 1$, febr. je bil tudi pri belem dnevu vlom v Raz-bergerjevo prodajalno gramofonov. Tat je odnesel 20.000 K denarja. Sinoči okoli 9. pa so trije mladi vlomilci poskusili vlomiti v Pečenkovo trgovino z usnjem na Sv, Petra cesti. Pri poslu so bili zasačeni.
J^aša društva.
d Proslava petdesetletnice pisatelja župnika
Fr. S. Finžgarja. Slov. ltršč. soc. zveza proslavi petdesetletnico svojega bivšega predsednika pisatelja Fr. S. Finžgarja z njegovo dramo »Veriga«, ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo dne 20. t, m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Pred predstavo govori gospod dr. Fr. Stele. Vstopnice se dobijo v predprodaji od petka dalje v traiiki ge, Modic v Kopitarjevi ulici in v trgovini Nove založbe na Kongresnem trgu nasproti »Zvezde«.
d Kamna gorica. Delavsko bralno društvo uprizori v nedeljo 20, t. m. ob 3. popoldne v zadružnem skladišču narodno igro s petjem v treh dejanjih in sedmih slikah »Krivoprisežnik«,
Iz nrszBizscli.
IbsesSbb. simi. Zeeza
Skupinam in plačilnicam J, S. Z.
Sporočamo vsem skupinam in plačilnica.n J. S. *Z., da gotovo pošljejo do 10. vsakega prihodnjega meseca centrali obračune in razvidnik, Odslej naprej bomo pošiljali samo toliko izvodov tedenske številke »Novega Časa«, kolikor bo razvidno iz raz-vidnika. V slučaju pa, da bi do določenega časa centrali ne bil poslan obračun in razvidnik, bomo dotičnim skupinam in plačilnicam takoj prenehali s pošiljanjem lista. Prosimo pa tudi naše zaupnike, na katere prihaja »Novi Čas«, da list tudi gotovo razdelijo med člane. — Tajništvo J. S. Z. v Ljubljani.
Tržič. V Domu je bilo pretekli ponedeljek predavanje o pojavih kulturnega boja v Jugoslaviji. — Prihodnu pondeljek spet ob 8. uri na svidenje v domu. — V soboto bo ob 8 uri sestanek krščanskosocialnega delavstva. Pride poročevalec iz Ljubljane. Somišljeniki, udeležite se sestanka polnoštevilno!
£
rs
Seja Prometne zveze se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri v spodnjih prostorih Konsum-nega društva. Prosimo točnosti!
Škandalozne razmere na progi Dovje —Kranjska gora. Na tej progi vlada in strahuje prav po »zvezarskem« organizacijskem načinu ena sama žlahta raznih gospodov vse poštene železničarje. Pritožbe proti progovnemu nadziratelju K. se tako množe, da res ne moremo več dvomiti o njihovi istinitosti. Načelnik progovne sekcije na Jesenicah je mož na pravem mestu in vsestransko pravičen. Ko bi ne bil g. nadziratelj, ki napravi kar brez njegove vednosti in njegovega dovoljenja! Tako se je premestil iz čuvajnice 22 čuvaj I. Kajšnik, ki je zelob olehen in poleg tega še invalid, v Macedonijo. To je sev maslo g. K., ki se bi .rad vseh neljubih prič iznebil. No, prepričani smo, da bo g. načelnik z Jesenic napravil red in takoj ukinil premestitev Kajšnikovo ter določil kakega zdravega fanta za Macedonijo. Nadziratelju pa priporočamo, da naj bo bolj skromen.
Maribor, Iz delavnice juž. železni-c e. Naša delavnica je postala že znana daleč naokrog kakor zavetišče velikih nevednosti in nepravilnosti. Nemškutarji, komunisti in socialni demokrati — med vsemi temi pa ni veliko razlike — so si hoteli vzeti delavnico v zakup svojim organizacijam. Znano je, kakšnemu terorju so bili izpostavljeni posebno krščanskomisleči delavci. Ko pa jim nasilno zrnje ni šlo v klasje, skušajo pa še vedno na vse mogoče načine, kjer bi mogli priškrniti pravice krščansko-socialnega delavstva. Pa vse to jim ne bo nič pomagalo. Delavstvu se počasi odpirajo oči: Kdo je pravi delavski prijatelj in komu da smejo res zaupati. — Zadnji čas se je raztrosila po delavnici vest, da se pripravlja za delavnico nov pravilnik, ki je neki zelo »moderen in demokratičen«. Sliši pa se, da nam hočejo odtegniti nekaj starih pravic in jih nadomestiti s takšnimi, katere smo že zdavna vrgli med staro šaro. Stali bomo na straži in gledali, kako se bo reč sukala, in ko bo kaj več znanega, bomo že poročali. — V delavnici v II. oddelku je neki Jurjančič, lu ima prav posebno maniro, ki pa nam delavcem ni prav nič všeč. Hodi namreč tožarit delavce k načelniku in to čudno ravno takrat, kadar našega delovodje ni v službi. Spravil se je celo nad delo-vod o samega, ki je žc blizu 30 let med nami in mu ne moremo <	’	krivična	ja, niti ni on
kriv, če v d	'ostne	discipline. Jur-
jančiču torej sa.sjno, naj preneha s takim ne-dc.avskim postopanjem in ne kaže preveč svojih rožičkov. — Toliko poročamo za danes, da bodo videli, kako gledamo pazno na vse, kar se plete okoli nas in delavstvu ne more biti nikoli v korist. — Več delavcev.
Tobačni delaagc.
bačnega delavstva, bilježimo v imenu de‘ lavstva nanovo izvoljeni odbor, ki sestoji povečini iz samih viritatoric.
MsnfEr.
..
ZAHTEVE TOBAČNEGA DELAVSTVA.
Člani in člamce JSZ v tobačni tovarni so odposlali direkciji monopolov v Bel» grad spomenico, ki ima sledečo vsebino: Direkciji monopolov v Belgradu. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani predlaga direkciji tobačnega monopola v Belgradu sledečo spomenico in prosi, da slavna direkcija isto v polni meri uvažuje:
1. Delavstvo tobačne tovarne naj se uvrsti med državne uslužbence, kot delavci pri železnicah in pošti, ki pa niso ločeni, kot so delavci državnih tovarn. *
2. Delavstvu naj se izplačajo 43 % draginjske doklade, ki so bile vsem državnim uslužbencem izplačane 1. 1919, in je bilo samo tobačno delavstvo ločeno od njih.
3. Delo med vojsko in pomanjkanje hrane je oslabilo delavsko odporno silo, kar kaže tudi statistika bolnih delavcev in delavk, katerih število vedno bolj narašča. Delo je naporno in zahteva, da se delavstvo odpočije in oddahne. V ta namen naj se delavstvu dovoli plačan dopust in sicer s 5. letom službe en teden vsako leto iq z 10. letom naprej 2 tedna letno. Ta zahteva je socialno posebno utemeljena in upravičena ter jo vpoštevajo tudi privatni podjetniki.
4. Z ozirom na pomanjkanje tobaka in draginjo istega prosijo delavke, da se jim dovoli »gratis« tobak v isti količini kakor
. moškim delavcem,
V nadi, da bode direkcija monopola uvaževala predstoječe želje in zahteve to-
re
USPEH ORGANIZACIJE.
Tržič. Naša organizacija beleži nov velik uspeh. Mally je odpustil 30 delavcev. Na posvetovanju naše organizacije se je odpust temeljito revidiral, tako d* je odpuščenih le 13 žensk, vsi ostali pa so ostali v tovarni. Za odpuščenih 13 žensk pa se je ravnateljstvo obvezalo, da ji® j plačuje še 2 meseca celo bolniško blagaj* : no, ako dotične ne bodo imele drugega dela. Ako bo obrat zaposlil zopet več de-1 lavcev, vzame najprej te v delo. Stanova-j nje v tovarniških prostorih jim še ostan®
2 meseca. — To je nov dokaz za moč © delavnost naše organizacije. Skupina Trži® se razvija zelo dobro; odbor, ki jo vodi zadnja leta, je s požrtvovalnim delom do“ segel, da je to najmočnejša in najboljša organizacija v Tržiču. Zavedati pa se ©0*1 ramo, da je to bilo mogoče le, ker je pr®)' v šnji odbor, osobito dolgoletni predsednik bo Vidic, s tako nesebičnostjo in marljivostjo;j da gradil in izgradil temelje današnji moč®; organizaciji.	,	tai
Tržič. V soboto dne 19. t. m. ob 7. hrt sta zvečer se vrši v »Našem domu« s h o® j nj( u s n j ar skih delavcev. Vstop pros*: Čei tudi ostalemu delavstvu. Velevažno za vs® da delavstvo.	_	j de]
Šmartno. Skupina zveze usnjarjev r imela svoj občni zbor v torek 15. t. m., 03 katerem so bili izvoljeni za predsednik® Obermajer, za podpred. Okorn, za tajni' ka Žele, za namest. Dugorepec; odborniki* Švare, Sotler, Hauptman, Kapla in Kola*,
Od novo izvoljenega odbora pričakuje©01 da bo vestno vršil svojo nalogo. Obene® so pristopili še zaostali delavci. Osrednja Zvezo je zastopal tovariš Kcgoj.
let
lav
imi
rol
80\
nes
nin
ka
mo
Žfsllsfel daSsts!?c. |2
Ljubljana. V nedeljo, dne 13. t. m. se vršil občni zbor živilskih delavcev. Udeležb®] Vod je bila dobra, kar dokazuje, da je delavstV®! trg, dobilo zaupanje v svojo organizacijo. Predse^'j Ver
&e
*»1
to&i
t'
Ji
Proj
nik tov. Sintič pozdravi navzoče in po kratke® nagovoru da besedo tov. Sušniku. On razl°® pomen in potrebo organizacije; kakšne d°^ nosti ima vsak posamezni član do nje in v sprotnem slučaju organizacija do člana. dobi besedo splošno priljubljeni tov. Gra®' povčan, ki povdarja, da je pri nas pre©8^ zanimanja za organizacijo. Oprimimo se ide)' katere nam je začrtal dr. Krek, na ta n^in bomo šele po vsej pravici nosili njegovo Predlagal je, naj bi se priredil socialni tečaj' kateri predlog je bil soglasno sprejet. Prebij se je odgovor na naše zahteve za zboljša®0 gmotnega položaja. Odgovor nas ni povs°® zadovoljil, vendar pa smemo trditi, da s®® zopet nekaj dosegli. Posebno delavstvo na ču je precej pridobilo in sploh vse, ker se b° do odslej uslužbenci sprejemali in od puščah sporazumno s skupinskim odborom. Skle©|0 se je, da se strne vse delavstvo G. Z., ki Je zaposleno v Ljubljani, šiški in na Viču, v ©® skupino z imenom Krek. Izvolil se je našle, nji odbor: Sintič Matija, predsednik; Loč®j škar I., podpreds.; Kosič Antou, tajnik, jak Ione, nam.; Mozetič Mihela, blag.;
Mimi, nam.; Odborniki: Skopec Franc,
ZoO«
Franc, Gabrovec Alojzij in Kovačič Marti® Odb. nam.: Sejše Miha, Oblak Tone, K° _ Ivan in Kovač Franc. Nadzorstvo: Gašper A?” j^.a
•lit,
letij
H
»»h
«4rs dan, va i
Žih
ahji
Sar,
ŠiHi
6Pfo
vse le d
S
ton in Šemrl Ivana. Po volitvi se je razvile 1 valina razprava in v veselem razpoloženju ”j je delavstvo razšlo v nadi, da se v
bodoče 50 ^
bolj oprime dela na organizacijskem P°lju* jj I Ves čas občnega zbora je prisostvoval
vladni zastopnik, kar znači, da je na ta na •|P| že vpeljana kontrola nad organizacija®1' *
Občni zbor je otvoril in vodil tov. Pogačnik*
lllnKar.
M
‘te
Sv. Trojica v Halozah, V nedeljo 20. Lj Vej;
se vrši pri nas velik shod Viničarske zveza. vornik je okrožni tajnik Jugoslovanske stroko'^ zveze tov. Stabej.	iBa.	1
Cven pri Ljutomeru. Dne 6. t. m. se je tukaj ustanovni občni zbor naše skupine. M n Oj čelstve* so bili izvoljeni: Matija Škrget, Iv.	tjjjg
M. Arnoš, Jože Markovič, Fr. Špur, A. Cmfe j*;V J L. Slina, J. Kovačič, T. Stanjko, Marija RuS Ana Kosi, — Zdaj pa korajžno na delol	.	»,
  ____________________________________________
Ste prehlajeni? Imate bolečine v ^jtU. sih? V grlu? Ali kašljate? Imate nab^JH^,
Dobri prijatelj v takih hudih dneh j .C, je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih auV kot
jk, i	iiuiu! o uvojnauu -
veliki špecijalni slo •klenici 42 K. Drž# tt^, trošarina posebej. Zagorski sok zop®tG ko ^ šel-j in prsne bolečine 1 steklenica 9 Rt, lj^j
■	Ž«lv»ia
Slaba hrana Vam je pokvarila
dec? Fellerjeve prave Eiza-krogljic® spravijo v red! 6 škatljic 18 K. O©0 poštnina posebej, a najceneje. Eugc*Jf^ ehi 1' eller, Stubica donja, E1 s a 0 Sq j š t. 245, H r v a t s k a,
Odgovorni urednik Anton Marinček* Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna x Ljubil*#^
>
<°bta
Je,
hi°ti Ka ij