6. ftevMn. v ubNu i murnu s. munn m .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnifitvu prejemaš: celo leto......K 24'— celo leto......K 22*— pol leta.......- 12— j pol leta........ U — četrt leta........ 6-— četrt leta........ 550 na mesec......- na mesec........ 1-00 Dopisi naj se rrank i rajo. Rokopisi se ne vračajo. Crrednlitvec Knailova ulic« it 9, (v priUičju levo), tetofoa tU »4. InaerarJ veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. aaavflka vat}« 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Naratfsa tiskarna talafat. M. .Slovenski Narod" velja po požtf: ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: četo leto.......K 25*— ; celo leto.......K 2*— pol leta.......• 13* - četrt leta........ 6*50 \ & Ameriko in vse druge dežele: na mesec........2*30 ; celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede bisera to v naj se prilozi za odgovor dopisnica ali znamka Gpravalatvo: BmOots mil ca *L 5, (spodaj, dvorišče levo), tale! a o s U S9 Bonn Bienerth in Nemci. Lahko trdimo, da je iruela Avstrija v zadnjih desetletjih malo ministrskih predsednikov, ki bi se dali v svoji politiki m ko selo voditi od Nemcev, kakor je to storil baron Bienerth. Era ministrstva Bienerth je bila doba uajintenzivnejše germanizacije v Avstriji, kakršno nismo doživeli izza časov Schmerliugovega gospod --tati. Pod vlado barona Bienertha ae je na oeproru in na jugu države izdajala zgolj tista politika, ki je bila pogodu najradikalnejšim nemškim na-cijonalcem. Zato BO podpirali to vlado celo tisti radikalni nemški poslanci, ki so znani pod imenom Vse-nemeev in ki so bili preje vselej naj-odločnejša protivnik i vsake vladi1. In da si je baron Bienerth uravnaval svojo }>olitiko kolikor inogoče po intencijab nemških ^-trank, vendar so bili prav Nemci ti^ti, ki so mu največkrat oteževali položaj ter mu v najkritičnejših časih metali polena ]>od noge. Ko je baron Bienerth pred tedni večinoma vsled afronte poljskih poslancev podal demisijo in je na to vladar zopet njemu poveri) aastavc novega ministrstva, se je zdelo, da i»o njegova, misija naletela na ljut odpor prav med slovanskimi znankami. Toda žgtjdilo se Je prav nasprotno. Slovanske stranke so novo Bie-ne rt ho vo misijo vzele hladnokrvno na znanje in že se je zdelo, da je Bienerth zopet gospodar sitrjvacije. Toda v zadnjem trenotkn, ko je bil ministrski predsednik že iakore-koč gotov svojega uspeha, so Nemci docela nepričakovano zopet stopili na plan ter mu podstavili nogo. V* soboto zvečer tik pred službeno razglasitvijo nove ministrske liste >e je namreč zglasila pri Bienerth u deputacija nemško nacijonalnea^a kluba, obstoječa iz poslancev Ch i arija, dr. Grossa, dr. Svlvestra in \Volfa, tla ga obvesti o stališču nemških strank nasproti snnjočemn se novemu ministrstvu. Pri tej konferenci je poslanec Wolf sporočil ministrskemu predsedniku, da nemški radikale: niso zadovoljni s sestavo nove vlade, zlasti, da ne morejo molčati vzpričo tega, da dobe »za nič m zopet nič« Cehi dva LISTEK. Uberu nos o malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Ve se 1. (Daljo.) »No, potem moraš priznati tudi, da imamo v naših krajih kar na dlani dokaze, da se uganja pri nas čarovnija. Ali ni znano nam vsem, da se kvari žito na polju, da eepa najboljša živina, da rode dekleta, ne da bi vedela od koga so »počele.' Se ne dogaja dan na dan, da u reče čarovnica otroku.' In če priznamo vse to, moramo priznati tudi, da so med nami čarovnice in čarovniki in vešče. »Vse je res,« se je oglasil mladi T van, »toda ...« »Nič toda!« mu je segel v besedo Sveti Jovo, »poznati moraš znamenito Sprengerjevo delo »Malleus ma-leficarum«, to je kladivo, s katerim moramo pobiti brezbožno čarovništvo, to je meč, božji, s katerim moramo posekati korenine hudičevim znanostim.« »Vendar pa bi se osmclil vprašati, učeni mojster,« ga je prekinil fvan Šteberški malodušno, »ali bi se ne dalo ogniti vsem grozotam, |ri jih zapoveduje ravno ta Sprengerjev > Malleus«.« »Kako ueki I« je vprašal Jovo osorno, »svarim te, ne zavzemaj se za stvari še razmišljajo store nobenih nepre- resorta, med katerima je tudi toli važen resort ministrstva javnih del. Takisto ne morejo nemški radikalci trpeli, da dobe Poljaki vodocestne zgradbe v Galiciji zgolj kot plačilo za to, da vstopijo v novo vlado. Končno je Wolf izjavil, da »nora njegova stranka iz vsega tega izvajati konse-kvence ter nasproti novi vladi stopiti v najstrožjo opozicijo. O odgovoru baron:* Bienertha na to \Volfovo enuncijacijo ste razširjeni dve verziji. Po prvi verziji je Bienerth to izjavo vzel na znanje naglasajoč, da je eminentne važnosti, ter prosil nemške poslance, naj 0 in oajpreje ue vidnih korakov Druga verzija pa pravi, da je baron Bienerth na WoIfove besede na kratko izjavil, da mu vzpričo stališča nemških poslancev ne preostaja ničesar drugega, kakor da položi misijo, ki mu je bila poverjena zopet nazaj v roke vladarjeve. Katera verzija odgovarja resnici, bo pokazala najbližja bodočnost. Skoraj gotovo je, da afronte nemških strank proti Biencrthu ni smatrati za preresno ali celo tragično. Nemci vedo prav dobro, da se je Bienerth doslej uklaujal vsaki njihovi želji ter vladal v bistvu tako, kakor so oni sami želeli. Oe sedaj navidezno revoltira jo proti njemu, delajo to po prevdarku, da bi moža dobili še bol.i v svojo oblast ter z njegovo pomočjo dosegli, tla bi *se etablira I ne samo v bistvu germanisatorski vladni sistem, marveč celo v najskrajnejših detajlih. Prepričani smo, da bo med Bio-nerthom in Nemci ob koncu koncev prišlo, kakor že tolikokrat, zopet do sporazum Ijeuja. a račun te sprave bodo tudi to pot plačali Slovani. Za to bi bilo pač umestno, da bi bili slovanski politiki nasproti Bienerth u oprezi)i do skrajnosti. Pritožbe proti Južni železnici. V Mariboru, 0L januarja. Naravno in normalno bi bilo, da bi si Južna železnica kot nepolitično in gospodarsko podjetje ozirala le na to, kar bi utegnilo koristiti povzdigi in izboljšanju prometa. T> u god se menda ravnajo železnice po tem načelu — pri nas pa živimo v izjemnih, da, naravnost anarhističnih razmerah in zato ni čudno, da se je vgnezdil tudi v vodilnih glavah te velike in vazu* avstrijske prometne dražbe skrajni, malod&jie odurni šovinizem, katerega podpihuje in vzdržuje umazani spodujestujerski nemški narodni svet. Zdi se nam kakor bi bili uslužbenci Južne železnice izvršilni organi nemško-nacijonalnili napadalnih in roparskih »obrambnih« društev. Južna železnica se dela, kakor bi tekle njene proge edinoie v nemških in ogrskih, to se pravi, madžarskih deželah. Znano je, da vladajo na primer v Pragarskem take razmere kakor bi bila to ofbmejna postaja med Prusijo in blaženo Madžarijo. Kako 1 »agatel-uo se obnašajo vodilni krogi Južne železnice napram Slovencem, kaže prav jasno sledeči slučaj. Progo iz Maribora po dravski dolini v Tirole smatra Južna železnica se ve za popolnoma nemško, dasi teče skoro do polovice po slovenskem ozemlju. Pred dvema letoma je poslalo kakih 20 občin v Dravski dolini na Štajerskem peticije na ravnateljstvo Južne železnice, da bi nastavljala na postajah v njihovem ozemlju samo take uraduike in nižje uslužbence, kateri bi bili vešči slovenskega jezika, daije da bi imela v zalogi dvojezične tiskovine, da bi napravila dvojezične napise itd. Poudarjalo se je jasno in glasno, da to niso nikako izzivajoče ali izzivalne narodne zahteve, temveč le zahteve, ki bi gotovo služile lažjemu in točne jše m u razvoju prometa in poslov ter fej odstranile pogoste prepire med uradnistvom in prebivalstvom. No — ali mislite, da se je gospoda kaj zmenila za to.' Se odgovor?? niso dobile ol>čiiie raa svoje, vloge — dasi bi to bil čin uajnavaduejšegn takta in uljudnosti. Ko so bile že omenjene prošnje na Dunaju, je doŠel nek kontrolor v Bistrico nad Mariborom in obiskal nokaj nemškutarskih gostiln. Potoni se je vrnil na Dunaj in poročal, da Ijndje v Dravski dolini splošno razumejo nemščino; zahtev po slovenskih uradnikib so torej neutemeljene! In uprava Južne železnice se je potrudila, da je prestavila slovenske uradnike iz Dravske doline in nastavila n. pr. v Rušah zaporedoma dva trda Nemca za postajenaeelnika, dasi so se vse štiri interesovane sloven- ske občine protivile. Na neki postaji v Dravski dolini so dobili slovenski tovorni list iz Trsta. Cradniki niso razumeli besede »riž« —edini slovenski uradnik je ni smel razumeti — in vraeunili so prejemniku tovornino dražje, ker je bil pisan tovorni list v »nerazuniljivem« jeziku. Ne bodemo ponavljati starih tožb in opominov, da bi so Slovenci ne bali celo železniških vratarjev in nosa-rcv ter bi vstrajali pri svojih jezikovnih pravicah na kolodvorih. Mnogi mislijo, da mora potem priti do pretepe. Kaj Sel Pove se mirno in stvarno in če s* ne ustreže, se človek dosledno v vsakem s;lučaju pritoži. Bo se že uprava naveličala večnih pritožb! Da bi v tem ozira pričakovali in pričakali kaj od naših poslancev, je prazna maraja. Nedavno tega se je vršil v Gradcu protestni shod proti fio višanju tovornih tari tov na Južni železnici. Udeležila se ga je cela šuma nemškonaeijonalnih plemenitih in neplemenitih poslancev. Govorilo se je in »protestiralo« — dasi je imela Južna železnica tozadevno dovoljenje od vlade že v žepu. Odkritosrčen je bil edino slov. dež. poslanec dr. Kukovec, ki mi je rekel po shodu: »Vse skupaj je bil le velik švindel in pesek v oči volileem! Nemški nacijonalei ne bodo nikoli resno nastopili proti Južni železnici — vse njihove »akcije« v parlamentu in drugod so samo manevri, da se volil-cem zdi, nt aliquid Beri videatur«. V odboru, ki »protestira* in kuje črne naklepe proti razmeram na Južni železnici, sedi, če se ne motimo, glasoviti jankomirski vlastelin in znani železniški strokovnjak dr. Hočevar. Napravilo se ne bo nič in naši poslanci se bodo dali vleči za nemškimi nacijonalei tudi še za naprej. Saj se govori, da imajo bojda nekateri klerikalni poslanci celo poslovne zveze z Južno železnico. Kaj ko bi nam o tem kaj povedal g. dr. Benkovič? O da, v naši javnosti je toliko grdega in neodkritosr enega, zato ne moremo nikamor naprej . . . Hod v it. JDRcteKem oRrnjD. Nekaj odgovora na shod v Vnionu. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je imelo včeraj vešče, ki jih je bog zazna.menoval! Kaj pa porečeš k temu, da živi ravno na Bočkovem cela kmečka rodbina, v kateri imajo vse ženske eno oko rjavo, drugo pa rdečkasto? Poslal sem tja človeka, ki ga tam nikdo ne pozna, in potrdil mi je to! Ali ni očito, da so vse te ženske vešče? Ali se upaš tajiti I Ni to jasen dokaz čarovništva?« In ker Ivan na ta njegova izvajanja ni odgovoril, je nadaljeval župnik Jovo po kratkem molku: v Brez obzira in brez prizanašanja moramo zatirati te satanove zaveznike, z ognjem jib moramo pokončati, da ne oškropi njih kri zemlje in je ne ponesnaži in zastrupi, zakaj rastline, ki bi vsrasle iz zemlje, oškropljene s krvjo vešč, bi bile zopet hudičeva last in izvor novega gorja.« »Pa kaj, ko bi se poskusilo i eksoreizmom,« ga je prekinil Ivan, »morda pa bi bilo mogoče izgnati hudiča iz njih?« »Kaj še,« ga je zavrnil Jovo, ki mu je žarelo že vse lice svete jeze in od težkega, obilo zaužitega vina. »Ti ljudje so sami že napolbudiči na tem svetu, to niso obsedenci, ki jim je vrag ornračil um. Le proti obsedencem zaleže eksorcizem, nikakor pa ne proti veščam in čarovnikom.« »Meni pa to tudi ni popolnoma jasno,« se je oglasil zopet Rauber, »kako bi ne zaleglo izganjanje hudiča; odkrito rečeno, mi tudi sežiganje vešč ni nič kaj posebno simpatično!« »Bog te varuj, Rauber!« je zakričal Sveti Jovo. »Jaz te nisem sli- šal in Ivan tudi ne. Tvoje besede so bile uporne, škodljive obstojn sveto cerkve! Boga zahvali, da imaš tako imenitne sorodnike in da te. je slišal prijatelj, ki ne mara vedeti, da je slišal tvoje besede!« Oprl se je Sveti Jovo s pestmi na mizo, glava se mu je zibala med rameni in rdeče, izbuljene oči so se mu svetile. »Pojdiva,« je zašepetal Rauber Tvanu, »pijan je dobri Jovo,« in vrtala sta in se poslovila od župnika. Ko sta bila Rauber in Ivan Šteberški zunaj župoišče, prijel je Rauber Ivana za ramena. »Le poskusite, mladi prijatelj, z eksoreizmom, in poročajte mi o uspehih na Hasberško graščino. Če bo pa Sveti Jovo vendar pisal Pai*adajzerju, bom že jaz izpo-sloval pri glavarju in škofijskem vikarju, da se stvar zavleče, dokler mi ne sporočite o svojih uspehih. Na vsak način pa le poskusite z eksoreizmom!« Tako sta se ločila Ivan Šteberški in glavar Kašpar Rauber, še enkrat je stisnil Rauber Ivanu roko, da se je temu delala od bolečin tema pred očmi, potem pa je aabrlizgnil na prste svojemu hlapcu, ki je stregel konju v župnijskem hlevu. Ivan pa je stopil na most čez Cerkniški potok, preko katerega vodi cesta na Grahovo in naprej v nepredome gozdove. Težke misli so bile njegove spremljevalke, in vendar niso bile brezupne. Rauber jeve besede so mn podžgale iznova pogum za boj proti nevidnim in neznanim sovražnikom. Pogrkujoea stu-deneki, izgubljajoči ae po kratkem te- ku v goltanjah, so naznanjali prihod pomladi. Na zahodu za Cerkniškimi gorami se je poslavljalo solnee. Temne sence so plavale po Cerkniški kotlini. III. Tretji dan je vstajal izza Grmade, ki obrablja proti vzhodu nebo, če pogledaš iz nove Šteberške graščine proti Križni gori. Na oknu sloneč se je oziral Ivan po golem pobrdju, ki mu je zapiralo razgled proti Grahovem in proti Cerknici. Doli pod gradom na vasi se je že zbudilo življenje. Tenak dim se je valil po strehah in se spuščal kakor prozoren prt na i*java mokra tla. Tuintam je stopila na prag kmetica in se ozirala proti nebu. Tiho je bilo vsenaokrog in vendar preveto življenja, hrepenečega po solncu in toploti. Iz starikavih, na-gr bančen i h obrazov si bral, kako slutijo trde kmečke duše vstajenje, kako Čakajo na trenutek, ko vdahne prohujajoča se narava življenje mrtvoležečim poljem in travnikom. Tudi Ivana se je dotaknila ta slutnja, tudi njemu je zaigrala pesem o vsemogočnem stvarjenju. Slonel je ob oknu in strmel pred se in nepremagljivo pričakovanje mu je polnilo dušo, vendar pa si niti sam ni vedel odgovora, kaj bi bilo ono neznano in veliko, kar sluti. Gladko in neizpre-menljivo ravno je bila začrtana not njegovega življenja; od prvega koraka pa do zadnjega so bili vsi enaki, složni in neprenagljeni, preračnnjeni dopoldan v gostilni pri Zupanu naSv-Jakoba trgu velik shod volilcev, ki so vse gostilniške prostore do zadnjega zasedli. Predsednik društva je pozdravil navzoče in naznanil, da bo društvo prirejalo od sedaj naprej vsako soboto sestanke, ob nedeljah pa javne shode. Nato je govoril kot prvi govornik g. dr. Josip L a v r e n e i e. Davil se je uvodoma s klerikalnim nasiljem in z novim volilnim redom za Ljubljano. Klerikalno nasilje . in njih nakane so se pokazale v vsej svoji nagoti s tem novim volilnim redom. Prej so zahtevali splošno in enako volilno pravico, kc pa so videli, da bi jim prinesel IV. razred večino, so bili naenkrat za kuri jalni sistem. S to IV. kurijo so prišli klerikalci šele do veljave in so dobili večino. Sedaj pa so zagrešili še vse kaj drugega, skovali so en občinski volilni red za občine po deželi, drug volilni red pa za Ljubljano. Res je ta sistem najpravičnejši. ker dobe po njem tudi manjšine svoje zastopstvo v občinskem svetu. Če pa so klerikalci, ti patentirani zaščitniki pravice, storili tako z Ljubljano, zakaj se niso držali istega načela za občine po deželi? Nadalje govori g. dr. LavrenČie o lOmilijonskem melijoracijskem posojilu in o cestnem zakonu ter osvet-Ijnje težnje S. L. S. oškodovati Ljubljano, kjer le morejo. Jasno se je to pokazalo pri gledališču, liceju, obrtni šoli in kake posledice bi imela nji u vlada v občinski hiši, je jasno vsakomur. Kaki so v narodnem oziru, oavafijnje v veliki meri to, kako se je »EKunoljub« Ln škof postavil v boj za »kranjsko Šparkaso-. Nemci so dosegli pod njih zaščito nemško gimnazijo. Belar je bil imenovan za šolske« ga nadzornika in klerikalci so zahtevali kot kompenzacijo za to izdajstvo samo pomnoži tov zastopstva dež. odbora v deželnem šolskem svetu, da; morejo z največjo brezobzirnostjo in infemalno hudobnostjo zatirati napredno učiteljstvo. Končno bo zopet zasluga naših klerikalcev, če pridejo Nemci zopet v občinski svet. Za dr. Lavreaičičem je govoril knjigovez g. Franc Breskvar. Narodno - napredna stranka je storila v svojem odboru sklep, prirejati vsak mesec po okrajih sestanke, na katerih se bo razgovarjalo o željah in težnjah občanov. Kaki osrečevale i obrtnika so klerikalci, se razvidi posebno iz izjav in iz dela Krega rja in Ložarja. . r----------- že tisoč in tisočkrat od drugih, njemu odmerjeni in nakazani od tujih ljudi in le par koratkov na desno in na levo mu je bilo dovoljenih. Kako ozek delokrog in kako kratkogledno obzorje, ko so ga silile mladeniške moči v boj in v življenje! Nejasna in brezobzirna bridkost je ležala na njegovem duhu in ga težila. Z nevoljo je odganjal vsiljive spomine, ki so mu vstajali ob pogledu na ta napol prebujena brila, sram ga je oblival, kadar so se mu ustavile misli na njegovi službi v hiši onih, ki so sedli v posest njegovih prednikov. In vedno so hodili njegovi spomini in njegove misli po teh prepovedanih potih in niso hotele ostati na oni ravno in ne-izpremenljivo začrtani poti, ki so jo bili odkazali drugi. Zdaj se je spomnil svoje obljube, dano kmečkemu dekletu v kapelici pri sv. Križu. To je bila prva postojanka na njegovi poti, kjer lahko poskusi svojo moč, prva preizkušnja njegove poslatve. Sto in stokrat so se v preteklih dveh dneh že ustavile njegove misli pri neznanki od sv. Križa, sto in sto načrtov je že izdelal in zavrgel in jih vodno zopet pobiral in premislil. Izhoda ni našel, a najti ga je hotel, to je bila vodilna misel vsemu njegovemu premišljevanju. Zavedal se je v tem trenutku, da se mu posreči prodreti temo, ki mu ni dala jaano videti, takoj nato pa se mn je dozdevalo, da se podira vsa stavba njegovih naklepov pod neznano^ silo nevidnih in nepojmljivih moči. (Dalje prihodnjič.) Knjigo veško obrt so klerikalci v Ljubljani skoro ubili. Ubili so jo pa e tem, da so odvzeli vsem tem obrtnikom delo z ustanovitvijo lastne veliko knjigoveznice v »Katoliški tiskar* ni«. Isto, kar so storili klerikalci: s knjigovezi, čaka Se druge obrte. Na Rakovniku hočejo etablirati celo vrsto delavnic, v katerih se bodo iz> vt se v ali njim samim v dobiček različni obrti. Tako hočejo delati uma-•zano konknrenco Ljubljanskim obrtnikom in jim spodkopati sv to bore go-s]x>dar&ko stališče, ki so si ga s trudom pri boje vali. »Učiteljski tiskarni« so od jedli vse šolske tiskovine, ker to učiteljstvo še ne leži do zadnjega pred njimi na trebuhu. s Oglasil so je nato g. tržni nadzornik R i b n i k a r , ki se je bavil s klerikalnim shodom , v »Unionu«, pred vsem pa kot strokovnjak z dra-ginjskim vprašanjem. Ostudno je, kako kruto brijejo norce klerikalci iz Izubijane in njenih meščanov. Tako se je osmeiil trditi dr. Pcgan, da v. Ljubljani draginje sploh ni, iu da Ljubljančanom sploh treba ni mesa. jesti. Drug reševalec draginjskega vprašanja je Št. Jakob*ki župnik, ki je na klerikalnem shodu priporočal meščanom, naj se žive ob samem močniku. Se drug reševalec je dr. Krek, ki priporoča sporazum ljenje kmeta in meščana, zlobno pa zakriva, da so ravno klerikalci krivi, da je tako sporazum ljenje nemogoče, ker hujskajo po shodih in po cerkvah kmeta na meščana. Najtenieljitejši reševalec draginjskega vprašanja pa je dr. Šusteršič, ki pravi, da bo z iz-sušenjem ljubljanskega barja dra-ginjsko vprašanje tako enostavno rešeno in rohni proti uvozu argentinskega mesa. V svojih razlogih zoper argentinsko meso se opira pred vsem na nevarnost okužeuja po kužnih boleznih. To pa je navadna i ar barija in nič drugega. Kužnih bolezni argentinsko meso k nam ne bo prineslo. To meso se pregleda že v Ameriki po avstrijskih živmozdravnikih, drugič se pregleda meso po živinozdravni-kih, ko pridejo ladje v Trst in 3« ko pride na trg. Od toga me-^i nam tedaj ne preti nevarnost oku žen j a pač pa preti ta nevarnost v naši deželi in po celi Avstriji. Danes se razširja strahovito hitro med našo živino kuga na gobcih in parkljih in celo v mestni klavnici se je že pojavila, tako da je morala poseči vmes vlada in dati pohiti lepo število volov. Vendar se širi -ta bolezen že tudi v mestu. Po Kranjskem pa je ta bolezen že sploh razširjena. Vsled tega ne bo preteklo morda 14 dni, ko bo meso tib trgu stalo l kilogram celi 2 K, med tem, ko dobivamo danes argentinsko meso prve vrste za 1 krono 40 vinarjev. Velika ovira, da argentinsko meso rae more uspešneje vplivati na cene domačega mesa, pa je eolnina-, ki znaša ara 1 kg 30 v. Će se pa dovoli prosti uvoz argentinskega mesa, ob tsefoi umevno, z vsemi varnostnimi odredbami zoper živinske bolezni, — potem ne bo samo padla cena mesu in naravno tudi drugim živilom, marveč bo s tem pomagano tudi r. ase ni u kmetu. Danes je pri nas občutljivo pomanjkanje živine, kmei ^am mora .kupiti živino od velikih kmetov in veleposestnikov. Nas kmet pa je po veČini majhen gospodar, ki ima v ovojem hlevu samo po eno ali dve glavi. Našemu kmetti bo s tem samo pomagano, če dobi živino po nižji ceni. — Danes argentinsko meso ne more še vplivati na ceno. ker se ga uvaža v premajhnih množinah. Če se pa uvede kot ljudsko živilo in se mu znižajo cene vsled odprave carine, potem se bo čutil njegov -tpliv tudi na cenah domačega mesa. Poleg tega prihaja pa k nam to meso brez onih delov, pri katerih podre že pri k I ade same na sebi meso s svejo težo. Iz Argentini je dobivamo namreč samo sprednje in zadnje dele, tedaj take dele, v katerih je priklada le zelo majhna. Dr. Šusteršič nadalje pravi, da Ogrska ne privoli v uvoz argentinskega mesa. Smešno je, da hoče na ta način kriti in opravičiti svoje nasprotovanje proti uvozu. Ali je dr. Šusteršič Oger, da ga boli, če bi Avstrija jemala svoje meso dro god ? Ali ■so ljudski interesi tako brezpomembni, da bi se vlada ne smela zavzemati za nje, ker jo vežejo dogovori z drugo vlado. Mnogo težavnih vprašanj se je že rešilo, rešiti bi se dalo tudi to. Se bi bili dr. Šusteršiču res na srcu interesi našega malega kmeta Ln s tem tudi našega meščana, bi se moral zavzemati za to, da se odpro meje. Tako pa se norčuje samo iz naših teženj. Mi sami, Ljubljana sama, ne "bo dosegla ničesar, kakor poedine ladje argentinskega mesa ne bodo storile konec draginji, kadar pa ho dovolj glasov, ki bodo doneli vladi na nbo, tedaj bo od jen jala tudi ona, ker se ne bo mogla protiviti Ijudbki volji. Dt. 6u6teršič pa nas tolaži, da bo draginja ponehala, ko bo izsuševanje Barja končano. Ne glede ni to, da to zopet ni nič drugega, kakor prav prozorna farbarija, pa se vprašajmo, kdaj se bo to zgodilo* Danes imamo draginjo, danes smo lačni, dr. Šusteršič pa nam obeta rožice na Barju in nas tolaži, da bo enkrat v prihodnjo-sti boljše. Pa poglejmo si to »enkrat« malo bližje. Ko bo Gruberjev pretep poglobljen, Barje se ni izsušeno, trajalo bo se leta in leta, da 'bodo vsa dela končana, in sivi lasje bodo zrasli že našim sinovom,'ko se bo pridelalo na Barju toliko, da se bo to pomalo na ljubljanskem trgu. Take so dr. Su-sterŠičeve zveneče obljube od prve do zadnje, tako kruto se norčuje iz meščanov ! Lepo uspeli shod je nato zaključil predsednik z zahvala govornikom ter spominjal navzoče n& one čase po potresu, ko so zidali i>o potresu cerkev pri Sv. Jakobu ter so si naprtili gospodarji in obrtniki 9l/2% do-klado. * Politična kroniko. Odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije bo imel svojo prvo sejo 25. (. m. v Budimpešti. Zunanji minister grof Aehrenthal bo imel že v prvi seji svoj ekspoze. * Mesto papeževega nuncija na Dunaju bo, kakor poroča »Residcnz-Korrespandenz«, kmalu zasedeno. V poštev prideta dva kandidata in sicer monsignor Giovani Taoci, nuncij v Brusijo iu pa mousiguor Scapinclli, državni podtajnik pri papeževem državnem tajniku v Rimu. Kossuthova stranka baje razpada. Iz Budimpešte namreč poročajo, da se hoče 17 članov Kossuthove stranke, ki šteje 53 poslancev, pridružiti grofu Apponvju; 15 se jih bo pridružilo grofu Tiszi. V Kossuthovi stranki jih bo ostalo samo 13, docim se jih 8 pridruži Justhovi stranki. Tako bo nai>osled slava Kossuthova popolnoma zateznnela. * O novih dogovorih in pogodbah med velesilami pišejo razni časopisi. O rusko-avstrijskern razmerju poročajo »Mimehner Neueste Naehrieh-ten« iz Petrograda: Tukaj se govori, da sta si cesarska dvora, na Dunaju in Petrogradu, dopisovala brez posredovanja zunanjega ministrstva. Ta okolščina je povzročila vesti, da odstopi grof Aerenthal in da bo njegov naslednik dosedanji avstrijski poslanik v Carigradu Pallavicini. V Petrogradu smatrajo odstop grofa Aehrenthala za neizogibni pogoj zvišanja rusko-avstrijskih stikov. — Na Ruskem in Francoskem slikajo z ozi-rom na msko-nemška pogajanja nis-ko-francosko razmerje kot najsrčnejše. Beroliuski poročevalec časopisa «K61nisebe Volkszeitung« trdi, da skuša angleška vlada ustvariti angleško - francosko - severoameriško zvezo. Severna Amerika se zavzema za ta načrt, ker se boji Japoncev in izgube filipinskih otokov, katere bi lahko branilo par angleških dread-nonghtov, boji se pa tudi, da bi Japonci ne napadli Kalifornije. Američani naj pomagajo Angliji zoper Nemce, Angleža ni pa Američanom proti Japoncem. — »Berliner Tag-blatu« poročajo iz New Torka, da se je v Washingtonu začelo pogajanje o angješko-sevoroameriškem dogovoru, vsled katerega naj bi se ustanovilo mirovno sodišče v vseh sporih, ki se tičejo časti, ozemlja in denarnih zadev Anglije in Severne Amerike. Novo kolonijo je dobila Nemčija. Monakovski knez Albert je prr,dal za tri milijone frankov Nemčiji veliko ozemlje v bližini afriškega Mozambika, za katero sta se zastonj } stegovali »aneija iu Anglija. Monakovski knez je kupil to ozemlje od portugalskega kralja Karlosa. Ker ponudba Nemčije ni bila tako ugodna kakor ponudba Francije in Anglije, vzbuja ta prodaja v diplomatičnih krogih veliko senzacijo. * Ustavo so uvedli v kneževini Monako, v kateri vlada po imenu Albert tlonorius, v resnici pa neka družba, ki vzdržuje igralnice v M on te Carin. Objavili so namreč poročilo pravnikov Louisa Renaulta, Julesa Rooher-ja in Auoreja Weisa o ustanovni organizacije monaške kneževine. — Poročilu je predložen ustavni zakon, katerega je odobril monaški knez in ki določa, da izvršuje vladno moč pod avtoriteto monaškega kneza državni minister, katerega podpira poseben svet. Ustavni zakon ustanavlja tudi državni svet. Zakonodajno moč izvršuje knez in narodni svet, ki ima 21 članov. Člani tega sveta se volijo na podlagi splošnega volilnega reda za dobo štirih let. Kneževina je razdeljena na tri občine. Te upravlja občinski svet. Volilno pravico v občinska zastopstva imajo tudi žene, Jtolersko. Kookurz je razglasilo okr. sodišče v Celju na premoženje Viktorja Ušena, neprotokolir. trgovca v Bra-sl ovcah. Za konkurznega komisarja je določen sodnik dr. Kočevar v Celju, za upravitelja konkurzne mane pa g. Jože Paner, trgovec v B ras lovca h. V dijaški kakteji v Ca Vovka! Dr. Rvbaf je odgovoril: Kei se po dvorani množe giasovi, da noče po mestu demonstrirati in zahtevati izpust Vovka, moram van dati pojasnilo, da je vsled naše intervencije (Wilfana in R v bara) isti z< ua svobodi ter, da se je nameravana aretacija Nabergoja popolnoma opustila, (Vihamo odobravanje.) Ob tej priliki pa priporočam policiji, naj v bodoče aretuje in zapira goljufe, nc pa onih, ki se goljufom postavijo v bran! (Vihar odobravanja in vskli-kanja po dvorani in galerijah.) Ni ga državnega pravdnika, kateri bi mogel obtožiti in ni ga soduika, ki bi mogel obsoditi onega, kateri se ni pustil goljufati in slepa riti: (Po nov-uo pritrjevanje in vsklikanje.) Ko je govorilo še par govornikov, je predsednik dr. \Vilfan dal na glasovanje resolucijo, v kateri se protestira proti načinu sedanjega ljudskega štetja, katerega se od strani tržaškega Slovenstva ne prizna, pač pa zahteva od vlade, da isto anulira in izvede na novo ix) nepristranskih organih in izven delokroga krivičnega magistrata. R^^solucija je bila sprejeta z vi harnim vsklikanjem in pritrjevanjem. Predsednik je nato vprispodab-ljai sedanje ljudsko štetje v Trstu »Potemkinovim vasem« ter rekel, da bo te »vasi« prej ali slej odnesla slovenska kraška burja. Ko je ponovne prosil, naj se ljudstvo mirno razi de je zaključil zborovanje. Ljudstvo jf pojoč »Hej Slovani« zapuščalo veliko dvorano in se potem mirno razšlo Istotako kakor dopoldanski shod v inestri, so se vršili popoldanski . v predmestjih.. Povsod je. vladalo veliko razburjenje in povsod je oila le ena zahteva: naj se to krivično in sle. parsKo štetje um«. Po odporu romanskih Slovencev, je magistrat na migljaj namestništva za vstavil nadalj-no revizijo po svojih fanatičnih stot-kolinih, ital. dijakih in «bo pričetek iste naznanil z javnimi naznanili. Tatinski natakar. Posestnik kavarne v Ncw Yorku v Trstu je ovadil policiji natakarja Ivana Miehelazzi-ja, starega 39 let, doma iz Vidma, da je že dlje časa kradel pri njeni sladkor, kavo, likerje in srebrne žlice. V njegovem stanovanju so našli precej veliko množino sladkorja in praznih steklenic za liker. Smrt vsled padca. V Hitjani je padel pred nekaj dnevi I Hotni Jakob Siničič in se ranil na glavi. Od tedaj ga je glava močno bolela, zato so ga pripeljali v Gorico v bolnišnico. Med operacijo pa je mladi Simčič umrl. Zdravilišče za časnikarje. Mednarodna časnikarska zvez« namerava baje zgraditi v Por t orose zdravilišče za, časnikarje. Tatovi v pekarni. x* noči na nedeljo i>o vdrli na Komu v Gorici tatovi v pekarno Karla Drr»^čeka ter odnesli nekaj blaga in denarja. Ubili in vrgli v Bačo. Iz Pod-brda ]>oroeajo, da so do sedaj še ue-znani storilci, katerim pa je orožni-štvo že za petami, ubili ponoči na dne 3. t. m. Andreja Cenčiča iz Robodišč pri Logjeh. Pri njem so našli večjo vsoto »lenarja. Samomor. 301etni fakin Adolf Papacin se je zastrupil v Trstu v svojem stanovanju ua Chiadinu s feuiluo kislino. Kmalu potem, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je izdihnil. Nesreča, HOletnega hlapca Ivana Mahneta je udaril v Trstu v ulici B->-uomo konj tako v rebra, da mu jih je nekaj polomil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Izseljenec, trgovec z deklicami. V petek je aretirala policija v izse-Tjeniškcm domu v Trstu 271etnega Božidara Kobilanskega, ki je čakal na parnik v Buenos Aires. Hotel jt-prodati tri dekleta iz Galicije, med njimi dve sestri, v neko tolerančno hišo v Ameriki. Prijet ilolgoprstnež. V gostilni »Alle tre porte« v Trstu so prijeli v noči na petek 1 Tlet nega pomorščaka Albina Vitassija iz Pulja, ker je hotel izmakniti uekemu gostu iz žepa denarnico. Vsled opeklin umrla. V soboto ponoči je umrla v tržaški bolnišnici 21etua Darinka Majcen, o kateri smo poročali, da se je hudo opekla, ko se je igrala z vžigalicami v svoji post eljci. Prijet tat. Ko je imel v soboto policijski agent komisarijata pri Sv. Jakobu službeno opraviti v Trstu v hiši št. 5, ulica ConeOrdia, je srečal na stopnicah slabo oblečenega človeka z veliko culo v roki. Ni dolgo premišljeval in je ustavil sumljivega moža ter kmalu poizvedel, da je ta vlomil v stanovanje ondotne u-c. Marije Hvala in tam pokradel za 4(j0 kron obleke in perila. Ko so ga prepeljali na komisarijat, je vrgel stran zlato bro-žo, tudi la.st Marije Hvala. Tat je 24 let star klepar Ferdinand Planek iz Trsta, stanujoč v ulici Pozzo št. 4. Kmeta so hoteli obrati. Brata Jožef in Franc Blažu* iz Postojne sta bila prišla v Trst. Ko sta bila, nič hudega sluteč, ob primorju, sc jima je približal neki možakar ter rekel, da jima hoče pokazati dobro gostilno. Vsi trije so šli potem v neko gostilno v starem mestu, kjer so kmalu začeli igrati karte. Ko je položil eden bratov 10 kron, drugi pa 5 kron na mizo, je pograbil prijazni vodnik hitro denar in izginil z nekim svojim tovarišem. Pred vratmi pa se jima je pridružil tretji, ki je bil stal tam na straži. Oba brata Blažič sta zasledovala predrzno trojico in posrečilo se je prijeti vse tri v mlekarni v ulici Riborgo. Tički so: ITIetni Jančjevič iz Belgrada, 30Ietni Adamovič iz Bosne in lSletni Micej iz Budimpešte. Ponesrečil se je. Iz Zadra se vračajoči trgovec Josip Lederer je padel zunaj pristanišča pred Reko v morje in izginil v valovih. Samomor. Iz Reke se poroča., da je skočil 6. t. m. žitni trgovec Henrik Blau, ki sc je hotel že pred nekaj tedni iz obupa nad ponesrečenimi l>orz-nimi Špekulacijami usmrtiti, v morje in je izginil brez sledu. Dnevne vesti. + »Glavna posojilnica v Ljubljani. Začetkom minolega meseca je prišla > Glavna posojilnica v Ljubljani« v denarne zadrege. Različni temni elementi so zaradi tega zagnali velik krik in zbegali mnogo vložnikov, ki so hrupno zahtevali svoj denar. Ta zbeganost je škodovala tudi drugim zavodom in »Slovence vo« vpitje tudi »Ljudski posojilnici« ni koristilo. To vpitje je bilo toliko manj na mestu, ker jamčijo pri »Glavni posojilnici« vsi člani z vsem svojim premoženjem in se torej vložnikom ni treba ničesar bati. Od vložnikov ne bo nobeden nič izgubil, lahko pa se zgodi, da bodo morali člani, katerih je blizu 500, primerne svote plačati. »Glavna posojilnica« je meseca de' eembra usfcavila izplačevanje vlog, oziroma je zahtevala, da se morajo vloge odpovedati. To je še povečalo nastalo zbeganost, posebno ker so se o kupčijah »Glavne posojilnice« raz-našale vsakovrstne govorice. Glavni interesentje so imeli tekom zadnjega časa opetovano posvetovanja, so posojilnico vsestransko revidirali in provzroeili, da je bil za včeraj sklican občni zbor članov. Zbralo se je nad 200 članov v »Mestnem domu«. Zborovanju je predsedoval dr. Ora-žen. Revizor celjske zveze je podal o stanju »Glavne posojilnice« obširno iu natančno pojasnilo, ki je pokazalo, da je nadaljni obstoj »Glavne posojilnice nemogoč in da je odprta le ena pot: likvidacija. Po daljši razpravi je občni zbor sklenil likvidacijo in je volil poseben likvidacijski odbor. Občni zbor se je odločil za likvidacijo, ker je »Glavna posojilnica« zapletena v neke kupčije, od katerih tudi v najboljšem slučaju ni pričakovati dobička, ki bi pa provzročile lahko izgubo, če bi se morale mahoma rešiti. Nesrečne spekulacije so uničile že marsikakega posameznika iu tudi že marši kak zavod. Tudi »Glavna posojilnica« se je, hoteč mnogo zaslu žiti, lotila špekulacij, ki se niso obnesle iu dovoljevala previsoke kredite, ki se ne dajo opravičiti. To jo je spravilo v stisko in ji podkopalo stališče. Kar bo izgube, jo bodo trpeli člani, vložnikom se za svoje vloge, kakor re?euo, ni ti ena bati, samo počakati bodo morali nekaj Časa na svoj denar. Ker so različni člani takoj podpisali večje vsote, da se omogoči likvidacija, je upati, da se likvidacija mirno izvrši in da ne pride do koukurza, v katerem slučaju bi lahko nastala veliko večja nesreča in bi morda trpeli tudi vložniki, (lani Glavne posojil . • ^> mi včerajšnjem občnem zboru storili najtx>lj pametni ;>klep, ki se je dal v danih okoliščinah storiti. Če se posreči prodati hiše, ki jih ima »Glavna posojilnica« na Dunaju za primerno ceno, če se posreči od znanega klerikalca Pavšlarja iztirjati, kar je posojilnici dolžan in dognati nekaj drugih kupčij, pri katerih je udeležeua, potem se bo dala stvar tako urediti i u končati, da škoda ne bo prevelika in da posameznih članov ne bo prehudo zadela. Polom »Glavne posojilnice^ *pada med najbolj žalostna poglavja v našem narodno - gos{k>darskem življenju, kajti brez dvoma je, da se pri dovoljevanju kreditov ni postopalo s tisto strogostjo iu previdnostjo, ki jo je treba pri denarnih kupčijah. Nikakor pa ni prav, če se hoče tak slučaj generalizirati in iz poloma »Glavne posojilnice« kovati orožje proti drugim denarnim zavodom, aH podkopa-vati zaupanje posojilnicam sploh. V »Mestni hranilnici^, kakor tudi v posojilnicah, tudi x- »Ljudski posojilnici«, je naloženi denar varen iu se ni treba ničesar bati, ker je jamstvo ogromno. Vzemimo ua pr. le »Kmet-sko posojilnico«. Ta ima stokrat več jamstva, kak<>r vlog in je čisto izključeno, da bi kdaj mogla izgubiti kak vinar. Polom > Glavne posojilnice« pa daje nauk, ki naj bi ga nikdar ne pozabili tisti, ki imajo deleže pri kaki zadrugi. Kdor ima kak delež, se mora tudi zanimati za dotično zadrugo, mora gledati, kako posluje in se mora udeleževati občnih zborov in sploh pri zadrugi sodelovati, ne pa vse prepuščati usodi. Če bi bili člani »Glavne posojilnice tako postopali, če bi bili resno pazili na svoj zavod, bi se ne bila primerila ta nesreča. -r Mestna hranilnica ljubljanska« in »Slovenec«. V soboto je pri-o!>čil > Slovenec.r ta. - le popravek: 1. Ni res, da je »Mestna hranilnica ljubljanska^ »najela postreščke, ki lovijo vlagatelje in knjižice po me sta«, ampak je res, da vlagatelji sami radi prihajajo v »Mestno hranilnico ljubljanska«, ker je to najvarnejša hranilnica. 2. Ni res, da mora pri isti hranilnici vladati »velikanska suša«, ampak je res, da je /Mestna hranilnica ljubljanska« najmočnejši in najtrdnejši denarni zavod slovenski, ki izpolnjuje vse nanj stavljene zahteve. 3. Ni res, da je »Mestna hranilnica ljubljanska« pred kratkim radi izplačila 50.000 K vloge »zahtevala cel teden odloga«, ampak je res, da je odpoved omenjene vloge, ki pa je bila višja nego 50.000 K, vzela na znanje in izplačilo, oziroma dan izplačila stavila stranki na razpolago, in ker stranka ni takoj realizovala vloge, bila je pozvana, da to lahko takoj stori, kar se je res drugi dan zgodilo. 4. Ni res, da ima »Mestna hranilnica ljubljanska« 37 milijouov kron hranilnih vlog, ampak je res, da ima »Mestna hranilnica ljubljanska 39,700.713 K 77 vin. vlog, to je blizu 40 milijonov kron; in naposled 5. ni res, da je naša hranilnica »liberalna Mestna hranilnica ljubljanska«, ampak je res, da je to prava nepristranska »Mestna h ran. ljubi jan-ska«, ki postopa strogo po pravilih, dalje da njeno poslovanje nadzoruje e. kr. komisar kot zastopnik državne oblasti in da je »Mestna hranilnica ljubljanska« pupilaraovama hranil- nica, Ker v njo vlagajo caaarsae ooia-sti denar mladoletnik otrok in varovancev. — Mestna hranilnica ljubljanska — Predsednik; Ub. pl Trn-kčczy. Pisarnični ravnatelj: Anton Svetek. — »Slovenec« popravku ni pristavil nobene pikre opazke, kot ima pri takih priložnostih navado, iz česar bi se dalo sklepati, da so gospodje vendar prišli do spoznanja, kako hudo krivico se delali temu slovenskemu denarnemu zavodu, ki uživa v vseh slojih prebivalstva, tako mestnega kot kmetskega, reveža in bogatina, splošno zaupanje. -\- Zadnji klerikalni shod. Na dan sv. Treh kraljev so imeli klerikalci v »Unionu« shod. Dr. Šusteršič je vezal take otrobe, da bi moral za ta svoj govor delati tri dni pokoro po srednjeveškem običaju: bos bi moral stati pred šenklarvško cerkvijo, si potresati pepel na glavo in prositi ljudi odpuščanja, da jih je moril s takimi gorostasnostimi. Njegova obupna prizadevanja, natveziti ljubljanskim volilcen}* da so klerikalci prijatelji Ljubljane, ko so v resnici največji in najzlobnejši škodljivci ljubljanskega mesta, so v vseh krogih vzbudila samo ogorčenje. Bilo bi škoda časa in truda, če bi hoteli zavračati vsako nespametno trditev, s katero se je osmešil dr. Šusteršič, zlasti ker smo itak že dostikrat pojasnili, kako brezvestno in naravnost zločinsko postopajo klerikalci napram Ljubljani in kako slabo gospodarijo z deželnim denarjem. Klerikalci so v treh letih spravili deželo na kant, ter se ne morejo drugače rešiti, kakor z najetjem velikanskega posojila, da bo še cela dežela jokala. In takim ljudem naj bi zaupali mestno gospodarstvo? Nikoli! Eno je pa povedal dr. Šusteršič, česar ni prezreti. Govoril je o gospodarskem boju. Slovenske razmere niso take, da bi prenesle gospodarski boj. Resnica pa je, da vodijo klerikalci žc dolgo časa tih, a hudoben boj proti različnim slovenskim denarnim zavodom, direkten boj, kakor v Ribnici in ua Vrhniki in pa indirekten boj na korist nemške šparkase. Ta boj, ki ga vodijo klerikalci, je interna len. To s6 zlasti pokazali zadnji napadi ua »Mestno hranilnico«, ki je vendar, kakor skala varen zavod, da ga takega ni kmalu dobiti. Na-prednjaki doslej niso odbijali klina s klinom, ker vedo, da bi bil gospodarski boj nesreča za celo deželo, nesreča za naprednjake ,pa še bolj za klerikalce, ki so gospodarsko veliko slabe jši, kakor naprednjaku To naj vzame dr. Šusteršič na znanje, pa naj svoje ljudi spravi k pameti, ker je že zadnji čas! 4- Uspehi klerikalne agitacije. Napadi dr. Šusteršiča in »Slovenca« na »Mestno hranilnico« so rodili sad, ki ga klerikalci ne morejo biti veseli. To silno ropotanje za »Ljudsko posojilnico« in proti »Mestni hranilnici« je naredilo ljudi nezaupne. Rekli so si: Kaj mora biti vzrok, da klerikalci tako hrupno priporočajo »Ljudsko posojilnico«. In kaj so iz tega izvajali, naj pokaže naslednji slučaj. Pri Fabijanu, imetelju vinske kleti zaposleni hlapec Miha je postal neza-upen. Imel je svoje prihranke pri »Ljudski posojilnici«, a silna reklama za ta zavod, ga je napotila, da je dvignil svoj denar in ga nesel na priporočila /Domoljuba« v — nemško sparkaso! To je sad klerikalnega vpitja in pisarjenja! -f Zopet demonstracije v Kočevju. Ko je šel v četrtek kaplan Kopitar v Kočevju na kolodvor, da bi se odpeljal v Ribnico, so ga nemški tolovaji zopet napadli. Eden ga je z velikim kravjim zvoncem udaril po glavi. Kaplan je moral prositi asistence, štirih orožnikov, da ga niso ubili. Res, lepe stvari se gode v Kočevju. Človek žc svojega življenja ni vareu. In baron Schonberger'? -f- Osebna vest. Vadnični učitelj g. Ivan Kruleč v Ljubljani je pomaknjen v osmi činovni razred. — Računski praktikant Milan Ju-v a n c je imenovan za provizoričnega računskega asistenta. -f- Iz sodne službe. Deželni sodni vetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ajdovščini, g. Ivan Don-g a u je premeščen k deželni sodniji v Trst. Okrajni sodnik Štefan Pahor pa je imenovan za deželnega sodnega svetnika istotam. -f Iz poštne službe. Poštar Vac-lav H e 1 m i c h v Idriji je imenovan za uadpoštarja na svojem dosedanjem službenem mestu. -f- Iz šolske službe. Na mesto vpokoienega višjega rudarskega svetnika Josipa Koršiča je bil imenovan za krajnega šolskega nadzornika obeh c. kr. rudarskih šol v Idriji višji upravitelj Franc Bouška. + Podelitev naslova. Nj. Veli-čanstvo je podelilo vpokojenemu žan-dacmerijskemu polkovniku Rudolfu Riedlingerju pl. Kastren-b e r g u naslov generalnega majorja. — Pristojbiaski namestek. Z ozi-rora na naredbo e. kr. finančnega ministrstva z dne 10. oktobra 1910 št. 186 d. z., zadevajoče priznanje pri-stojbinskemu namestku podvrženega premoženja ter odmero in vplačava- I nje te davščine ta TU. desetletje (1911—1920) se namestku podvrženi, koji . . . imajo sedeš na Kranjskem opozarjajo, da morajo priznanice glede nepremičnega in premičnega premoženja ter pristojbinskemu nam ost ku podvrženih vžitnih pravic (na primer pravica do lova, ribštva, mlinarstva, točenja, cestnine, sejma, brodarstva itd.) posebej v smislu citirane naredbe po stanju premoženja dne 1. januarja leta 1911 sestaviti in najpozneje do konca meseca aprila leta 1911 pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani oddati. Priznanice o pristojbini podvrženi; na Kranjskem ležeči, imovini takih pristojbinskemu namestku podvrženih subjektov, ki imajo svoje bivališče zunaj ozemlja, v kojem gori napomiuana naredba velja, se morajo tudi pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani oddati; ako se pa ta imovina nahaja v področju več odmernih oblastev, pri onem oblastvu, v katerega področju se nahaja glavni del imovine, v slučaju pa, da se o tem dvomi, pri onem izmed dotičnih oblastev, koje si stranka izbere. Do konca aprila 1911 se morajo tudi v § 3 -»dstavek 4 in 5 in v § 6 odstavek 2 tiitirane naredbe omenjena dokazila o imovini, katera postane šele po 1. -Inevu januarja 1911 pristojbinskemu namestku podvržena, oziroma o "asu, kdaj so postali dne 1. januarja ^011 še ne deset let stari namestku oodvrženi stfbjekti, oddati. Pristojbinskemu namestku podvrženi pravni subjekti, koji so dolžni javni ra-*un polagati, morajo priznanicam zadnji računski sklep priložiti. Slučaji, v kojih je premoženje po postavi od pristojbinskega namestka oproščeno, se morajo naznaniti; priznanje oprostitve pa se mora pri finančnem oblastvu izposlovati. V .pomuji 1 k taiifnemu postavku 106. B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. leta določena oprostitev od pristojbinskega namestka se uporablja samo na družbe za skupno pridobitev, ako je družabna pogodba ustanovljena ali a) na določeno dobo, ki ne gre "ez 15 let, ali pa b) izrecno samo na Mve dni prvotnih deležnikov ali za •liih dediče. Ta oprostitev se torej --ploh ne razteza na družbe, katere so ustanovljene na nedoločen čas ali na določeno dobo čez 15 let, in se izgubi, ^e se prvotno na določeno dobo ne čez ?5 let ustanovljena družba izrecno ^1 i molče podaljša na nedoločen čas nli na določen čas. ki gre, prištevši losedanjo trajno dobo družbe, čez 15 fet; dalje če družbi, ustanovljeni na Tive dni deležnikov ali pa za njih de-liče, pristopijo novi deležniki, in to *^e kot dediči prvotnih deležnikov, ne bi se to tikalo pravnega obstanka družbe in bi se prenesla njena nepremična imovina. V smislu § 33 citirane naredbe je na odpust^ pravočasne napovedi uporabljati § 80. pristoj-hinskega zakona z dne 9. februarja ^ 850. 1. tako, da se naj vse desetletje, ^a katero naj se odmerja pristojbin-<^ki namestek. pobira podvojena pristojbina. Če kdo zataji ali neresnično nove kaj predmetov, katere je priznati, postopa se z njimi po $ 84. št. 3 zakona z dne 9. februarja 1850. L po kazenskem zakonu o prip^dninskih prestopkih. To velja sosebno tudi, če se nri rečeh, ki so same na sebi premične, zamolči, da so pritiklina kake nepremičnine. (§ 11 citirane naredbe.) Stranke se opozorijo, da se le na nredpisanem tiskanem formularju spisane nriznanice in spiski sprejemajo. Tiskovine in sicer priznanice A/l iu A/2 (za zemljišča in poslopja), B (za premičnino), spisek D (za nromoženje, ki bode po 1. januarju 1911 namestku podvrženo postalo), specifikacija II (za bremena) in priznanica C (za vžitne pravice) se dobijo po 4 in 2 vinarja pri vseh c. kr. davčnih uradih: istotam se dobi za ceno 20 vin. tudi naredba c. kr. fi-naneneira ministrstva z dne 10. oktobra 1910. št. 186 d. z. — Poroka. V soboto se je poročila gdč. Ana Ferjančičeva, hčerka gospoda dvornega svetnika in bivšega podpredsednika poslanske zbornice, dr. Andreja Fcrjančiča, z gospodom dr. Karlom pl. B i s c h o f f o m, namestniŠkim koncipistom v Lvovu. — Naše najprisrčnejše čestitke! — Železniški vozni redovi. Pribili smo v soboto, da je v voznem rodu Igličevem in v onem brezimne anončne pisarne odhod kamniškega vlaka napačno naveden. To je resnica. Izdajatelja se opravičujeta, da sta se strogo držala voznega reda, ki jima ga je dala državna železnica, kar pa seveda na stvari nič ne premeni. — Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca decembra 2068 knjig, 328 manj, ko meseca novembra in 326 več, kakor meseca decembra leta 1909. Povprečno na dan 71 knjig. Novih obiskovalcev je pristopilo 56. Skupno njihovo število znaša 570. Knjižnici je prirast lo v preteklem mesecu v 73 »vodih in zvezkih 44 del, n sicer 96 slovenskih del v 65 izvodih, 4 nemške in 4 češke knjige. — V preteklem letu 1910 se je izposodilo 20.364 knjig, povprečno na mesec 1851. Poslovno leto se je pričelo s ra psećem sep- tembrom in je sedaj do i. januarja 1911 obiskovalcev 570, kateri so si izposodili 7631 knjig, ali vsak povprečno 14 knjig. — Tem potom bodi izrečena najiskrenejša hvala vsem prijateljem prosvete, ki so darovali kaj knjig za knjižnico. Mrtvo truplo v Ljubljanici. 4. t. •n. so našli v Ljubljanici pod Studencem truplo 30 do 40 let starega mora, najbrže delavca. Truplo je bilo že 'nekoliko strohnelo in so je že ribe objedle. Prepeljali so je v mrtvašnico v Dobru nje. Tatvine. Posestniku Andreju Delostu je nekdo ukradel 2. t. m. iz odprte sobe usnjato mošnjo s 120 K. Kmalu potem so našli mošnjo v neki kadi, ker je Delost pravega osumil tatvine. — V Silvestrovi noči je ukradel nekdo Lovrencu Štuparju par dobro ohranjenih čevljev ko je prenočil v hlevu posestnika Jožofa Dobravca na Cernučah. Nesreče* V kamnolomu v Kisov-cu v okraju Litija se je vnel smodnik predčasno in je zadel kamen delavca K os t a Jelovca tako v trebuh, da ga je hudo poškodoval. — 681etni čevljar Anton Mene in ia Lipljene je prenočil pred kratkim v neki šupi na Sapu. V spanju je padel precej globoko in se težko poškodoval. — V Rindolu pri Kočevju je padla dekla Marija Kump čez stopnice v klet in se na rokah in na nogah težko poškodovala. — Pri streljanju je odletelo posestni ko vem u sinu Francu Žanu iz Predoselj netilo v desno oko in je znatno poškodovalo. — 121etni dijak Franc Oblak si je pri sanjkanju v Št. i Vidu nad Ljubljano znatno poškodoval desno nogo. Tomašičeva ljubica na Kranj* skem. Dne 5. t. m. so pripeljali v žensko kaznilnico v Begunjah znano ljubico in priležnico obsojenega župnika Tomaševiea Antonijo Oštričevo, da presedi prisojenih ji 10 let. Obrtniško zborovanje na Bledu. Včeraj popoldne je priredil zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem na povabilo obrtne zadruga na Bledu poučno predavanje v prostorih hotela »Evropa«. Zborovanje je vodil načelnik obrtne zadruge g. Lebar, ki je pozdravil jako mnogoštevilno zbrane obrtnike. Nato je predaval predsednik zavoda g. Ivan Kregar o obrtnem pospeševanju in ziasti pojasne-val delokrog pospeševali tega zavoda. Inženir g. Dušan Sernec je govoril o nredmetu »elektrika in mala obrtc ter jako poljudno razložil pomen in korist elektrike za obrtne obrate. Zbornični tajnik g. dr. Windischer je govoril o pomenu stanovske in gospodarske organizacije za domačo obrtništvo. Zborovanje je trajalo nad dve uri in jo bilo jako dobro obiskano. Gospod Lebar je cb sklepu izrekel v imenu obrtne zadruge toplo zahvalo gg. govornikom za instruktivna izvajanja. Gasilci v Ratečah prirede dne 15. t. m. v prostorih g. Kavalarja plesno veselico. Tragična smrt epiteptičnega človeka. Pri g. M. Ambrožiču v Novi Šušici vslužben je bil 351etni Miha Skok iz Ilirske* Bistrice, ki je bil božjasten. Dne 5. t. m. ga je vrgla zopet božjast in to v trenotku, ko je bila zasra v polnem teku. Padel je tako nesrečno, da ga je žaga ravno čez polovico prežagala. Mož je seveda mrtev obležal. Pač grozna smrt! Avtomobil na nesreča. Poštni avtomobil, ki vozi dnevno med Opatijo in Trstom in obratno, ,ie zadel radi ledu v Rupi v obcestni kamen. Močno pokvarjen avtomobil odposlan je v popravo. Sreča v nesreči je da se od potnikov ni nobeden ponesrečil. Vojak zabodel vojaka. Na Sv. treh kraljev dan je bil v artiljerijski vojašnici po nesrečnem slučaju zaboden vojak Weinzierl v srce. Nekateri vojaki so bili vinjeni iu so se nekaj premetavali. Zlasti sta se m vala vojaka Obrš in Weinzierl. Pri tem je Obrš ne z namenom, neero po nesrečnem slučaju sunil z bajonetom proti vVeinzierlu in ga zabodel v srce. Weinzierl je kmalu potem umrl. Obrš je tako obupan, da ga imajo pod nadzorstvom, ker se je bati, da se sam usmrti. Poštenjak od nog do glave. Nek lDIetni delomržni ključavničarski pomočnik, ki je bil zaradi tatvine že dvakrat predkaznovan, si je za praznike zopet nakopal na glavo nov firreb. Svojim staršem je prodal premog, jim ukradel uro in zapestnico, naposled pa Še vzel v neki trgovini na njihov račun za 33 kron špecerijskega blaira in ga takoj drugod cenejši prodal. Ko se mu je pa mosnii-čok izpraznil, je nastoml kot potnik z gramofoni ter izvabi! nekemn sro-stilničariu več gramofonskih plošč in 20 K denarja. Te dni ga je policija izsledila in aretovala. Ni vse zlato, kar se sveti. V soboto je srkal v ueki žganjariji na Dunajski cesti nek mlad fant ipotif* Ko ga je imel dovolj, je račur hotel poravnati z »zlatom», ki se je pa v gostil ničarjevi roki iznremenii v pozlačen krajcar. Ko ja iftnjarček opazi! gostilničarjeve nhraano poteza, je nrno odnašal pito. parsfco štetje untffl. 1*0 odporu romanskih Slovencev, je magistrat ua migljaj namestništva za vstavil n »daljno revizijo po svojih fanatičnih smr-kolinih, i tal. dijakih in 'bo pričetek iste naznanil z javnimi naznanili. Tatinski natakar. Posestnik kavarne v Ncw Yorku v Trstu je ovadil policiji natakarja Ivana Michelazzi-ja, starega 39 let, doma iz Vidma, da je že dlje časa kradel pri njem sladkor, kavo, likerje in srebrne žlice. V njegovem stanovanju so našli precej veliko množino sladkorja in praznih steklenic za liker. Smrt vsled padca. V Biljani je padel pred nekaj chievi Mlet ni Jakob Simčič in se ranil na glavi. Od tedaj ga je glava močno bolela, zato so ga pripeljali v Gorico v bolnišnico. Med operacijo pa je mladi Simčič umrl. Zdravilišče za časnikarje. Mednarodna časnikarska zveza namerava baje zgraditi v Portorose zdravilišče za časnikarje. Tatovi v pekarni. *r noči na nedeljo so vdrli na Komu v Gorici tatovi v pekarno Karta Draščeka ter odnesli nekaj blaga in denarja. Ubili in vrgli v Bačo. Iz Pod-brda i^oročajo, da so do sedaj Se ue-znani storilci, katerim pa je orožni-štvo že za petami, ubili ponoči na dne 3. t. m. Andreja Cenčiča iz Robodišč pri Logjeh. Pri njem so našli večjo vsoto denarja. Samomor. 301etni fakin Adolf Papacin se je zastrupil v Trstu v svojem stanovanju ua Chiadinu s fenilno kislino. Kmalu potem, ko so pra pripeljali v bolnišnico, je izdihnil. Nesreča, 601etnega hlapca Ivana Mahneta je udaril v Trstu v ulici Bo-uomo konj tako v rebra, da mu jih jc nekaj polomil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Izseljenec, trgovec z deklicami. V petek je aretirala policija v izse-Ijeniškem domu v Trstu 271etnega Božidara Kobilanakega, ki je čakal na parnik v Buenos Aires. Hotel je prodati tri dekleta iz Galicije, med njimi dve sestri, v neko tolerančno hišo v Ameriki. Prijet dolgoprstnež. V gostilni »AUo tre porte« v Trstu so prijeli v noči na petek 1 Tlet nega pomorščaka Albina Vitassija iz Pulja, ker je hotel izmakniti nekemu gostu iz žepa denarnico. Vsled opeklin umrla. V soboto ponoči je umrla v tržaški bolnišnici kletna Darinka Majcen, o kateri smo poročali, da se je hudo opekla, ko se je igrala z vžigalicami v svoji postelje i. Prijet tat. Ko je imel v soboto policijski agent komisarijata pri Sv. Jakobu službeno opraviti v Trstu v hiši št. 5, ulica Conoordia, je srečal na stopnicah slabo oblečenega človeka z veliko culo v roki. Ni dolgo premišljeval in je ustavil sumljivega moža ter kmalu poizvedel, da je ta vlomil v stanovanje ondotue ge. Marije Hvala in tam pokradel za 400 kron obleke in perila. Ko so gra prepeljali na koniisarijat, je vcgel stran zlato bro-20, tudi la^t Marije Hvala. Tat je 24 let star klepar Ferdinand Planek iz Trsta, stanujoč v ulici Pozzo št. 4. Kmeta so hoteli obrati. Brata Jožef in Franc Blažič iz Postojne sta bila prišla v Trst. Ko sta hila, nič hudega sluteč, ob primorju, so jima je približal neki možakar ter rekel, da jima hoče pokazati dobro gostilno. Vsi trije so šli potem v neko gostilno v starem mestu, kjer so kmalu začeli igrati karte. Ko je položil eden bratov 10 kron, drugi pa 5 kron na mizo, je pograbil prijazni vodnik hitro denar in izginil z nekim svojim tovarišem. Pred vratmi pa se jima je pridružil tretji, ki je bil stal tam na straži. Oba brata Blažič sta zasledovala predrzno trojico in posrečilo se je prijeti vse tri v mlekarni v ulici Riborgo. Tički so: llletni Jančjevič iz Belgrada, 30Ietni Adamovič iz Bone in lSIetni Micej iz Budimpešte. Ponesrečil se jc. Iz Zadra se vračajoči trgovce Josip Lederer je padel zunaj pristanišča pred Reko v morje in izginil v valovih. Samomor. Iz Reke se poroča., da je skočil 6. t. m. žitni trgovec. Henrik Blau, ki se je hotel že pred nekaj tedni iz obupa nad ponesrečenimi l>orz-nimi špekulacijami usmrtiti, v morje in je izginil brez sledu. Dnevne vesti. + »Glavna posojilnica v Ljubljani. Začetkom minolega meseca je prišla »Glavna posojilnica v Ljubljani« v denarne zadrege. Različni temni elementi so zaradi tega zagnali velik krik in zbegali mnogo vložnikov, ki so hrupno zahtevali svoj denar. Ta zbeganost je škodovala tudi drugim zavodom in »Slovenčevo« vpitje tudi »Ljudski posojilnici« ni koristilo. To vpitje je bilo toliko manj na mestu, ker jamčijo pri »Glavni posojilnici« vsi člani z vsem svojim premoženjem in se torej vložnikom ni treba ničesar bati. Od vložnikov ne bo nobeden nič izgubil, lahko pa se zgodi, da bodo morali člani, katerih je blizu 500, primerne svote plačati. »Glavna posojilnica« jc meseca de* eembra ustavila izplačevanje vlog, oziroma je zahtevala, da se morajo vloge odpovedati. To je še povečalo nastalo zbeganost, posebno ker so se 0 kupčijah »Glavne posojilnice« raz-nasale vsakovrstne govorice. Glavni interesentje so imeli tekom zadnjega časa opetovano posvetovanja, so posojilnico vsestransko revidirali in provzročili, da je bil za včeraj sklican občni zbor članov. Zbralo se je nad 200 Članov v »Mestnem domu«. Zborovanju je predsedoval dr. Ora-žen. Revizor celjske zveze je podal o stanju »Glavne posojilnice« obširno 1 u natančno pojasnilo, ki je pokazalo, da je nadaljni obstoj »Glavne posojilnice nemogoč in da je odprta le ena pot: likvidacija. Po daljši razpravi je občni zbor sklenil likvidacijo in je volil poseben likvidacijski odbor. Občni zbor se je odločil za likvidacijo, ker je »Glavna posojilnica« zapletena v neke kupčije, od katerih tudi v najboljšem slučaju ni pričakovati dobička, ki bi pa provzročile lahko izgubo, če bi se morale mahoma rešiti. Nesrečne spekulacije so uničile že marsikakega posameznika in tudi že raarsikak zavod. Tudi »Glavna posojilnica« se je, hoteč mnogo zaslu žiti, lotila špekulacij, ki se niso obnesle in dovoljevala previsoke kredite, ki se ne dajo opravičiti. To jo je spravilo v stisko in ji podkopalo stališče. Kar ho izgube, jo bodo trpeli člani, vložnikom se za svoje vloge, kakor rečeno, ni trena bati, samo počakati bodo morali nekaj časa na svuj denar. Ker so različni člani takoj podpisali večje vsote, da se omogoči likvidacija, je upati, da so likvidacija mirno izvrši in da ne pride do konkurza, v katerem slučaju bi lahko nastala veliko večin nesreča in bi morda trpeli tudi vložniki. Člani »Glavne posojilo-.ce* so na včerajšnjem občnem zboru storili najbolj pametni sklep, ki se je dal v danih okoliščinah storiti. Če se posreči prodati hiše, ki jih ima »Glavna posojilnica« na Dunaju za primerno ceno, Se se posreči od znanega klerikalca Pavšlarja iztirjiti. kar je posojilnici dolžan in dognati nekaj drugrih kupčij, pri katerih je udeležeua, potem se bo dala stvar tako urediti in končati, da škoda ne bo prevelika in da posameznih članov ne bo prehudo zadela. Polom »Glavne posojilniee.< >pada med naj hol j žalostna poglavja v našem narodno - gosi>odarskem življenju, kajti brez dvoma je, da se pri dovoljevanju kreditov ni postopalo s tisto strogostjo iu previdnostjo, ki jo je tr^ba pri denarnih kupčijah. Nikakor pa ni prav, če se hoče tak slučaj generalizirati in iz poloma »Glavne posojilnice« kovati orožje proti drugim denarnim zavodom, ali pod kopa-vati zaupanje posojilnicam sploh. V »Mestni hranilnici^, kakor tudi v posojilnicah, tudi v »Ljudski posojilnici«, je naloženi denar varen in se ni treba ničesar bati, ker je jamstvo ogromno. Vzemimo ua pr. le »Kmet-sko posojilnico«. Ta ima stokrat več jamstva, kakor vlog in je čisto izključeno, da bi kdaj mogla izgubiti kak vinar. Poloni »Glavne ]>osojiluice« pa daje nauk, ki naj bi ga nikdar ne pozabili tisti, ki imajo deleže pri kaki zadrugi. Kdor ima kak delež, se mora tudi zanimati za dotično zadrugo, mora gledati, kako posluje in se mora udeleževati občnih zborov in sploh pri zadrugi sodelovati, ne pa vse prepuščati usodi, če bi bili elani »Glavne posojilnice« tako postopali, če bi bili resno pazili na svoj zavod, bi se ne bila primerila ta nesreča. + Mestna hranilnica ljubljanska« in »Slovence«. V soboto je priobčil »Slovenec- ta - le popravek: 1. Xi res, da jc "Mestna hranilnica ljubljanska« »najela postreščke, ki lovijo vlagatelje in knjižice po me stu«, ampak je res, da vlagatelji sami radi prihajajo v »Mestno hranilnico ljubljansko«, ker je to najvarnejša hranilnica. 2. Ki res, da mora pri isti hranilnici vladati »velikanska sušaee Miha je postal neza-upen. Imel je svoje prihranke pri »Ljudski posojilnici«, a silna reklama za ta zavod, ga je napotila, da je dvignil svoj denar in ga nesel na priporočila »Domoljuba« v — nemško š par kaso! To je sad klerikalnega vpitja in pisarjenja! -f Zopet demonstracije v Kočevju. Ko je šel v četrtek kaplan Kopitar v Kočevju na kolodvor, da bi sč otipe I jal v Ribnico, so ga nemški tolovaji zopet napadli. Eden ga je z velikim kravjim zvoncem udaril po glavi. Kaplan je moral prositi asistence štirih orožnikov, da ga niso u h ili. Res, lepe stvari se gode v Kočevju. Človek že svojega življenja ni varen. In baron Sehonberger? -f- Osebna vest. Vadnični učitelj g. Ivan Kruleč v Ljubljani je pomaknjen v osmi činovni razred. — Računski praktikant Milan Ju-van c je imenovan za provizoričnega računskega asistenta, -f- Iz sodne službe. Deželni sodui vetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ajdovščini, g. Ivan Don-g a u je premeščen k deželni sodniji v Trst. Okrajni sodnik Štefan Pahor pa je imenovan za deželnega sodnega svetnika istotam. -f Iz postne službe. Poštar Vac-lav Helmieh v Idriji je imenovan za nadpoštarja na svojem dosedanjem službenem mestu. 4- Iz šolske službe. Na mesto vpokoienega višjega rudarskega svetnika Josipa Koršiča je bil imenovan za krajnega šolskega nadzornika obeh c. kr. rudarskih šol v Idriji višji upravitelj Franc Bouška. 4* Podelitev naslova. Nj. Veličanstvo je podelilo vpokojenemu žan-darmerijskemu polkovniku Rudolfu Eiadlingerju pl. Kastren-b e r g n naslov generalnega majorja. — Pristojbinah! nanicstek. Z ozi-rom na naredbo e. kr. finančnega ministrstva z dne 10. oktobra 1910 6t~ 186 d. z,, zadevajoče priznanje pri-stojbinskemu namestku podvrženega premoženja ter odmero in vplačeva- nje te davščine za VI/. desetletje (1911—1920) se namestku podvrženi, koji . . . imajo sedež na Kranjskem opozarjajo, da morajo priznanice glede nepremičnega in premičnega premoženja ter pristojbinskemu namestku podvrženih vžitnib pravic (ne primer pravica do lova, ribštva, mlinarstva, točenja, cestnine, sejma, brodarstva itd.) posebej v smislu citirane naredbe po stanju premoženja dne 1. januarja leta 1911 sestaviti in najpozneje do konca meseca aprila leta 1911 pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani oddati. Priznanice o pristojbini podvrženi, na Kranjskem ležeči, imovini takih pristojbinskemu namestku podvrženih subjektov, ki imajo svoje bivališče zunaj ozemlja, v kojem gori napominana naredba velja, se morajc tudi pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani oddati; ako 8*3 pa ta imovina nahaja v področju več odmernih oblastev, pri onem oblastvu, v katerega področju se nahaja glavni del imovine, v slučaju pa, da se o tem dvomi, pri onem izmed dotičnih obla-stev, koje si stranka iznere. Do konca aprila 1911 se morajo tudi v § 3 -»dstavek 4 in 5 in v § 6 odstavek 2 citirane naredbe omenjena dokazila o imovini, katera postane šele po 1. -inevu januarja 1911 pristojbinskemu namestku podvržena, oziroma o "asu, kdaj so postali dne 1. januarja ^911 še ne deset let stari namestku oodvrženi stfbjekti, oddati. Pristojbinskemu namestku pod\-rženi pravni subjekti, koji so dolžni javni ra-xun polagati, morajo priznanicam zadnji računski sklep priložiti. Slučaji, v kojih je premoženje po postavi od pristojbinskega namestka oproščeno, se morajo naznaniti; priznanje oprostitve pa se mora pri finančnem oblastvu izposlovati. V ^pomuji 1 k tai ifnemu postavku 106. B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. leta določena oprostitev od pristojbinskega namestka se uporablja samo na družbe za skupno pridobitev, ako je družabna pogodba ustanovljena ali a) na določeno dobo, ki ne gre fai 15 let, ali pa b) izrecno samo na Tive dni prvotnih deležnikov ali za •liih dediče. Ta oprostitev se torej -ploh ne razteza na družbe, katere so ustanovljene na nedoločen čas aH na določeno dobo čez 15 let, in se izgubi, "e se prvotno na določeno dobo ne Če7 15 let ustanovljena družba izrecno Mi molče podaljša na nedoločen čas *»Ii na določen čas. ki *n*e, prištevši 'losedanjo trajno dobo družbe, čez 15 !et; dalje Če družbi, ustanovljeni na 4ive dni deležnikov ali pa za njih de-liče, pristopijo novi deležniki, in to no kot dediči prvotnih deležnikov, ne T*a bi se to tikalo pravnega obstanka družbe in bi se prenesla njena nepremična imovina. V smislu § 33 citirane naredbe je na odpust pravočasne napovedi uporabljati § 80. pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. 1. tako, da se naj vse desetletje. "*a katero naj se odmerja pristojbin-ski namestek. pobira podvojena pristojbina. Cc kdo zataji ali neresnično nove kaj predmetov, katere je priznati, ]k)stopa se z njimi po S 84. št. 3 zakonci z dne 9. februarja 1850. 1. po kazenskem zakonu o pripedninskih prestopkih. To velja sosebno tudi, če se nri rečeh, ki so same na sebi premične, zamolči, da so pritiklina kake nepremičnine. (§11 citirane naredbe.) Stranke se opozorijo, da se le na nredpisanem tiskanem formularjn spisane nriznanice in spiski sprejemajo. Tiskovine in sicer priznanice A/l in A/2 (za zemljišča in poslop-ja|, B (za premičnino), spisek D (za premoženje, ki bode po 1. januarju 1911 namestku podvrženo postalo), specifikacija IT (za bremena) in priznanica C (za vžitne pravice) se dobi-io po 4 in 2 vinarja pri vseh c. kr. davčnih uradih; istotam se dobi za ceno 20 vin. tudi naredba c. kr. finančnega, ministrstva z dne 10. oktobra 1910. št. 186 d. z. — Poroka. V soboto se je poročila gdč. Ana Ferjančičeva, hčerka gospoda dvornega svetnika in bivšega podpredsednika poslanske zbornice, dr. Andreja Ferjančiča, z gospodom dr. Karlom pl. B i s c h o f f o m, namestniškim koncipistom v Lvovu. — Naše najprisrČnejše čestitke! — Železniški vozni redovi. Pribili smo v soboto, da je v voznem rodu Igličevem in v onem brezimne anončne pisarne odhod kamniškega vlaka napačno naveden. To je resnica. Izdajatelja se opravičujeta, da sta se strogo držala voznega reda, ki jima ga je dala državna železnica., kar pa seveda na stvari nič ne premeni. — Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca decembra 2068 knjig, 328 manj, ko meseca novembra in 326 več, kakor meseca decembra leta 1909. Povprečno na dan 71 knjig. Novih obiskovalcev jc pristopilo 56. Skupno njihovo število znaša 570. Knjižnici je prirast lo v preteklem mesecu v 73 izvodih in zvezkih 44 del, n sicer 36 slovenskih del v 65 izvodih, 4 nemške in 4 češke knjige. —- V preteklem letu 1910 se je izposodilo 20.364 knjig, povprečno na mesec 1851. — Poslovno leto se je pričelo a mesecem sep- tembrom in je sedaj no 1. januarja 1911 obiskovalcev 570, kateri so si izposodili 7631 knjig, ali vsak povprečno 14 knjig. — Tem potom bodi izrečena najiskrenejša hvala vsem prijateljem prosvete, ki so darovali kaj knjig za knjižnico. Mrtvo truplo v Ljubljanici. 4. t. m. so našli v Ljubljanici pod Studenec ni truplo 30 do 40 let starega mora, najbrže delavca. Truplo je bilo že 'nekoliko strohnelo in so je že ribe ob jedle. Prepeljali so je v mrtvašnico v Dobru nje. Tatvine. Posestniku Andreju Delostu je nekdo ukradel 2. t. m. iz odprte sobe usnja to mošnjo s 120 K. Kmalu potem so našli mošnjo v neki kadi, ker je Delost pravega osumil tatvine. — V Silvestrovi noči je ukradel nekdo Lovrencu Štuparju par dobro ohranjenih čevljev ko je prenočil v hlevu posestnika Jožefa Dobravca na Cernučah. Nesreče. V kamnolomu v Kisov-cu v okraju Litija se je vnel smodnik predčasno in je zadel kamen delavca Kosta Jelovca tako v trebuh, da ga je hudo poškodoval. — 681etni čevljar Anton Mencin iz Lipljene je prenočil pred kratkim v neki šupi na Sapu. V spanju je padel precej globoko in se težko poškodoval. — V Rindolu pri Kočevju je padla dekla Marija Kump čez stopnice v klet in se na rokah in na nogah težko poškodovala. — Pri streljanju je odletelo posestni ko vem u sinu PVancu Žanu iz Predoselj netilo v desno oko in je znatno poškodovalo. — 121etni dijak Franc Oblak si je pri sanjkanju v Št. Vidu nad Ljubljano znatno poškodoval desno nogo. Tomašićeva ljubica na Kranjskem. Dne 5. t. m. so pripeljali v žensko kaznilnico v Begunjah znano ljubico in priležnico obsojenega župnika Tomaseviča Antonijo Oštricevo, da presedi prisojenih ji 10 let. Obrtniško zborovanje na Bledu. Včeraj popoldne je priredil zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem na povabilo obrtne zadruge na Bledu poučno predavanje v prostorih hotela »Evropa«. Zborovanje je vodil načelnik obrtno zadruge g. Lebar, ki je pozdravil jako mnogoštevilno zbrane obrtnike. Nato je predaval predsednik zavoda g. Ivan Kregar o obrtnem pospeševanju in zlasti pojasne-val delokrog pospeševalnega zavoda. Inženir g. Dušan Sernec je govoril o predmetu »elektrika in mala obrt<-ter jako poljudno razložil pomen in korist elektrike za obrtne obrate. Zbornični tajnik g. dr. Windischer je govoril o pomenu stanovske in gospodarske organizacije za domačo obrtništvo. Zborovanje .je trajalo nad dve uri in je bilo jako dobro obiskano. Gospod Lebar je cb sklepu izrekel v imenu obrtne zadruge toplo zahvalo gg. govornikom za instruktivna izvajanja. Gasilci v Ratečah prirede dne 15. t. m. v prostorih g. Kavalarja plesno veselico. Tragična smrt epileptičnega človeka. Pri g. M. Ambrožiču v Novi Šnšici vslužben je bil Poletni Miha Skok iz Ilirske Bistrice, ki je bil božjasten. Dne 5. t. m. ga je vrgla zopet božjast in to v trenotku, ko je bila zasra v polnem teku. Padel je tako nesrečno, da ga je žaga ravno čez polovico prežagala. Mož je seveda mrtev obležal. Pač grozna smrt! Avtomobilna nesreča. Poštni avtomobil, ki vozi dnevno med Opatijo in Trstom in obratno, ;ie zadel radi ledu v Rupi v obcestni kamen. Močno pokvarjen avtomobil odposlan je v popravo. Sreča v nesreči je. da se od potnikov ni nobeden ponesrečil. Vojak zabodel vojaka. Na Sv. treh kraljev dan je bil v artiljerijski vojašnici po nesrečnem slučaju zaboden vojak TVeinzierl v srce. Nekateri vojaki so bili vinjeni in so se nekaj premetavali. Zlasti sta se ruvala vojaka Obrš in Weinzierl. Pri tem je Obrš ne z namenom, neero po nesrečnem slučaju sunil z bajonetom proti Weinzierlu in ga zabodel v srce. \Veinzierl je kmalu potem umrl. Obrš je tako obupan, da jra imajo pod nadzorstvom, ker se je bati, da se sam usmrti. Poštenjak od nog do glave. Nek lDIetni delomržni ključavničarski pomočnik, ki je bil zaradi tatvine že dvakrat predkaznovan, si je za praznike zopet nakopal na glavo nov erreb. Svojim staršem je prodal premog, jim ukradel uro in zapestnico, naposled pa še vzel v neki trgovini na njihov račun za 33 kron špecerijskega blaca in ga takoj druarod cenejši prodal. Ko se mu je pa mošnii-čok izpraznil, je nastopil kot potnik z gramofoni ter izvabi1: nekemu sro-stimioarju več gramofonskih plošč, in 20 K denarja. Te dni ga jc policija izsledila in are tov al a. Ni vse zlato, kar se sveti. V soboto je srkal v neki žganjariji na Dunajski cesti nek mlad fant žganjo. Ko era je imel dovolj, je račun hotel poravnati z »zlatom», ki se je pa v gostilničar jevi roki iznremenil v pozlačen krajcar. Ko je žganjarček opazil gostilničarjeve nbraaac poteze, je urno odnesel pete. - V Ameriko se je včeraj z jnžne-Se kolodvora odpeljalo 20 Makedoncev. Izgubljeno in najdeno. Jože i' Adamič je izgubil denarnico, v kateri je imel do 56 K denarjev.—Tinca Kovačeva je izgubiln denarnico k srednjo vsoto denarja. — Kočijaž Fran Ozelj je izgubil 16 K vredno konjsko odejo. — Ključavničar Fran Veričir je izgubil denarnico, v kateri je imel nad 30 K denarju. Mafija Fabjn-nova je našla nov telovnik. - Najdeno je potrdilo o sprejemu obleke tvrd-ke »Anton Boe«. Lastnik naj se zgla-si zanj pri |Kilicijskem uradu soba št. .'». -~ Šolski učenec Alojzij Smue je našel vojaške sinnči. Današnji list inut prilogo tvrdke H. Suttner. Društveno naznanila. 1'olitičuo in prosvetno društvo za k rakovo in Trnovo naznanja svojim p. ii. ("lanom, da bo imelo v nedeljo, >lue lo. t. in. ob S. tiri popoldne v gostilni g. Antona Steinerja na Opekarski cesti svoj redni občni /bor. Občni zbor »Pisateljskega podpornega društva« se bode vršil dne 1H. januarja 1911. ob pol S. zvei-er V gostiln iškili prostorih Narodnega doma« z običajnim sporedom. \a "bilno udeležbo vabi člane odbor. Občni zbor »Narodne Čitalnice v Ljubljani«, s katerim stopa tlrnštvo v -)0. leto poslovanja, se je vršil o. t. m. Predsednik e. kr. sodni viftji svetnik v p. in deželni poslanec g. Fran Vis-uikar je v predsedniškem poročilu glede na jubilejno leto »Narodne 01-rshoiee* v kratkem oertal dmstveno zgodovino, ki ima s kulturnim rasvo-jem Slovencev najožje stike; saj so Narodnega doma« v Ljubljani. Tajniški referat magistratnega svetnika jr. Laha izkazuje 146 članov i u obsega poročilo o notranji društveni preureditvi, kakor o preureditvi društvenih lokalov. Po blagajniškem poročilu g. lin. kontrol. Vesela, je bil sprejet računski zaključek za L 1910 in m je izrekel g. blagajniku po poročila preglednikov absolutorij z zahvalo. Proračun za 1. 1911 izkazuje 8496 K 31 vin. pokritja in 8506 K 52 v stroškov. Sprejela se je sprememba £ 4. društvenih pravil, po kateri odpade vpisnina in se vpelje sezijsko članstvo s pravico obiskovanja društvenih družabnih prireditev in bralniee za mesečno '2 K. Končno se je sklenilo izdati o 501etnici društva spomenico, se je izrekla zahvala vsem odbornikom in onim gospodom in damam, ki so pri društvenih prireditvah aktivno sodelovali. Volitev novega odbora je izpadla soglasno sledeče: predsednik c kr. sodni višji nadsvetnik. dež. poslanec itd. g. Fran V i š n i k a r, odborniki pa so sledeči gg.: dr. Až-man Ivan, odvetniški koncipijent, dr. Otokar Baš, notarski kandidat, g. Alojzij C i u h a , ravnatelj mestne i icktrarne, dr. K r s n i k , g. Evgen Lah, magistratni svetnik itd., g. Ivan M e j a č , trgovec in svetnik trg. in obrt. zbornice, g. J. M i 1 a -\ e c , c. in kr. podpolkovnik v p., g. Milko Naglic, pravni kandidat, dr. T e k a v č i č , odvetnik in 2;. Vesel R., c. kr. finančni kontrolor. Preglednikom so bili izvoljeni A nton T.) e č m a n . veletrzeč i n po--»slnik. Fr. Rojnik in Hiifro-n T n r k . zastopnik zadružno plzensk^ pivovarne. Sokol I. V soboto zvečer je priredil »Sokol« I. v »Mestnem domu« veselico pod naslovom »Sokolski raj — o zlati gorski kraj!« Veselica je bila, kakor vse prireditve »Sokola« I. zelo dobro obiskana, tako da so pozneje došli gosti komaj dobili prostora. Bogat aranžma in okusne dekoracije so pokrivale stene in girlande z fampijončki so prepregale dvorano. V paviljonih so se prodajale jestvine in cvetlice ter slaščice, spredaj pa si imel razgled na gorske vrhove in solnčna polja. Kranjci in brhka dekleta z gora so ti postregla z ue-u trudi ji vo marljivostjo, če si jih poprosil za rdeč nagelj, ali lepo rožo. Tudi program je bil raznovrsten, kar se da. »Slovenska Filharmonija« ti je pričarala slike in spomine iz podzemlja in iz lepih naših gorskih kotov in pevski zbor, pri katerem se je posebno odlikoval zvonki tenor g. Luinbarja in bariton g. Gherbaca, ti je zapel več do srca segajočih pesmi. Igrala se je na odru tudi komična igra, ki je izzvala salve smeha. Po ofieijalnem sporedu se je razvil okrog 1. ponoči vesel ples, ki je še nekaj ur pridržal mladi svet v kraljestvu iluzije. Zborovanje državne zveze profesorskih društev. Državna zveza profesorskih društev je nadaljevala v soboto popoldne ob 3. svoja posve * tovanja in zborovala potem še v nedeljo dopoldne ob 9. in popoldne ob i. Nadaljevalo se je eataaje vladao 1 predloge za profesorsko pragmatike. Glede kvalifikacijske komisije se je izrekla zveza za ustanovitev takih komisij pri deželnem šolskem »vetu, razdeljeno po učnem jeziku, ki bi imele presojati vsako kvalifikacijo. Centralna komisija pri ministrstvu bodi samo II. Instanca. — Po končanih posvetovanjih so si ogledali gosti iz cele Avstrije znamenitosti nase bele Ljubljane in upamo, da so nesli aeboj najboljše vtiske. Društvo slovenskih trgovskih so-t rudnikov v Ljubljani priredi svoj plesni venček v soboto, dne 11. februarja 1911 v veliki dvorani hotela »TTnion«. Plesni 011 se k slovenskega trgovskega društva »Merkur« priredi dne 1. februarja letos v veliki dvorani Narodnega doma« plesni venček, na katerega slavno občinstvo že sedaj opozarjamo. Podrobnosti bomo priobčili pozneje. Zadruga krojače v, krojačic itd. naznanja cenjenim članom in članicam, da se bo vršila prihodnja preizkušnja za vajence in vajenke, oziro-nm pomočnike v sredo, dne 18. januarja popoldne ob pol M. v obrtni Šoli. Prošnje za pripustitev k skušnji je vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge krojačev itd. Narodna čitalnica v Novem mestu bo imela v lastnih prostorih dne 14. januarja ob 8. zvečer svoj redni občni zbor. Cc bi ta ne bil sklepčen, se \rši po! ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen, če je navzoča le ena desetina vseh članov. Za »Sokolski domu koče\skega Sokola« so darovali gosp. Peter Mi-klavčič, živinozdravnik v Kočevju, 10 K. Y »Narodnem hotela« v Postojni nabral Nace Kvas o K 20 vin. V zlati Pragi« v Postojni nabral br. podstarosta Fra ti Kutin 3 K 30 vin. Vsem darovalcem oajprisrenejes zahvala! Telovaduo društvo »Sokol« v Idriji vljudno prosi, da ponatisnete v vašem cenjenem listu to - le: Telovaduo društvo »Sokol« v Idriji naznanja vsem članom in članicam, da ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne- 12. januarja t. 1. ob 8. zvečer v društveui sobi. Narodna čitalnica v Vipavi naznanja, da se vrši njen redni občni zbor v soboto 14. prosinca t. I. ob }>olu 9. uri zvečer v društvenih pro štorih. Prosveto. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek, se poje v prvič v sezoni Webrova romantična opera „Čaro-strelec" (za nepar); kapelnik gosp. Reiner: režiser g. Nučič. Opera je naj-skrbneje naštudirana in režirana. — V četrtek drugič opera „Ćarostre-lec- (za par). — V soboto prvič Hauiova drama „Mati Skrb". — Opera pripravlja Puccinijevo „Bo-heme", opereta Albinijevega „Ba-rona Trenka". V kratkem se uprizori v novi priredbi Schillerjeva tragedija „Marija St u a rtova", ki se je igrala v neumestno skrajšani obliki. Raziled po slovanskem svetu. — Kesignacija črnogorskega prestolonaslednika Danila. Glasov, o abdikaciji crooj>-orske#a prestolonaslednika kraljeviča Danila so se zopet jeli pojavljati. Berolinski listi pri< h-čujejo brzojavke s Oetinja, v katerih se zatrjuje, da se kraljevič Danilo v krStkem napoti v Pet rog rad, ker se je car Nikolaj sporazumel i črnogorskim kraljem, da ima princ Danilo poaeatiti ruski carski dvor ter se pri ti priliki odpovedati svojih pravic do prestola na korist svojemu mlajšemu bratu kraljeviču Mirku. V zadnjih lotili so se slične vesti že večkrat širile po listih, a so bile vsikdar demantirane od črnogorske vlade. Pričakovati je torej, da se bo dementirala vest o abdikaciji princa Danila tudi to pot. — Predsednik bosanskega deželnega zbora pozvan na dvoboj. Kakor poročajo iz Sarajeva, sta vsenčiliščna slušatelja Hakki beg Džinič in Ab-durahman Beizovič poslala svoje zastopnike predsedniku bosanskega deželnega zbora dr. Saofetu begu Ba-šagiču v svrho, da zahtevata od njega viteško zadoščenje, ker jih je Baša-Wie-ner Zeitung«. Novo ministrstvo bo sestavljeno sledeče: ministrski predsednik baron Bienerth, notranje ministrstvo grof Wiekenburg, trgovinsko ministrstvo Weisskirchner, pravosodno ministrstvo Hochenburger, ministrstvo za nauk :n bogočastje grof Stiirgkh, domobranski minister Georgi, železniško ministrstvo Glom-binski, finančno ministrstvo Maier, ministrstvo za javna dela Marek, poljedelsko ministrstvo baron AVied-mann in grof Zaleski &ališki minister krajan. Dunaj, 9. januarja. Cesar sprejme jutri dopoldne ob li. nove ministre v avdijenei, v kateri bodo tudi položili prisego v njegove roke. Odstopivši ministri. Dunaj, 9. januarja. Odstopivše ministre Hardtla, Vrbo. Dulembo in Poppa je cesar odlikoval 7, redovi, eksminister K i 11 je bil vrb u tega. povišan v plemski stan. Dr. Ploj senatni predsednik upravnega sodišče?. Dunaj, 0. januarja. Dr. Ploj je imenovan za senatnega predsednika upravnega sodišča, t. j. povišan je s tem imenovanjem v IV. činovni razred. Slovanski klub. Dunaj, 0. januarja. Slovanski klub je imel včeraj popoldne sejo, v k a ter i se je posvetoval o položaju. V nekem razgovoru se je dr. Susteršič izrazil, da si pridržuje Slovanski klub pravico do politike proste roke. Zasedanje parlamenta. Dunaj, 0. januarja. Poslanska zbornica se snide na prvo ponovolet-no zasedanje dne 18. januarja. Na tem zasedanju bo razvil ministrski predsednik Bienerth program nove vlado. Delavni program za novo zasedanje poslanske zbornice je sledeči: najprej pride na vrsto budget, za proračunom pa pride na razgovor re-krutna predloga. Slovenski protestni shod v Trstu. Trst, 9. januarja. V gledališki dvorani »Narodnega doma« so imeli Slovenci včeraj dopoldne zelo dobro obiskano zborovanje, na katerem sc protestirali proti nasilnostim pri ljudskem štetju in proti krivičnemu postopanju tržaških oblasti. Na tem zborovanju je govoril tudi deželni poslanec Rybaf. Slovenci zahtevajo, naj se razveljavi vse dosedanje Štetje in naj se s štetjem na novo začne. Argentinsko meso. Trst, 9. januarja. V Trst je prispela ladja z argentinskim mesom, ki ga ima seboj v celem 750 ton. Slovenski zrakopiovec Rusjan ponesrečil! Belgrad, 9. januarja. Slovenski zrakopiovec Rusjan je danes tu priredil avoj vzlet. Dvignil se je v srak in sijajno plul po ozračja. Ko je plaval' že 10 minut po zraka, se je zrakoplovu slomilo levo krilo. Monoplsn je jel rmpidno podati ter končno 1 največjo silo treščil na tla. Rusjan je bil na mesta mrtev. Tragični dogodek je izzval v celem Bel gradu in v vsi srbski javnosti ve- liko sonarje in Žalost. Usti priobcaje-jo posebne izdaje. Nesreča se je zgodila ob 11. dopoldne. _ Arseutinsbo meso. Pamik »Wyandotte« je dospel danes ob 10. dopoldne v Trst. Ta par-nik je pripeljal znatno množino argentinskega mesa. Kakor znano, je tudi ljubljanska mestna občina naročila lepo množino tega mesa. Ljubljanski delež se naloži danes v Trstu na vozove in pride najbrž že jutri v Ljubljano ter se v tem slučaju začne v sredo prodajati. Sicer pa bo magistrat vse posamičnosti 7 lepaki razglasil. ^lortvo. — Davka proste 4% ogrsko državno rentno posojilo iz 1. 1910. Kralj, ogrska vlada emitira v pokritje zakonito odrejenih investicij ter v svrho dopolnitve blagajničnega stanja davka prosto, po 4% se obrestujoče državno rentno pososojilo v nominalnem znesku 250 milijonov kron. Kupon ter rente se izplačuje brez vsakega odbitka dne I. marca in 1. septembra vsakega leta. To posojilo je v Avstriji prosto rent-nega davka. Od nove rente se delni znesek 200 milijonov kron razpisuje v subskripcijo v sredo, dne 11. januarja 1911. Subskripcijska cena je določena na 91-60%» tako da se obrestuje to posojilo približno po 436%-Dodeljene obligacije morajo znameno-valci dvigniti pri subskripcijskih posredovalnicah od dne 26, januarja do najkasneje dne 10. marca t. 1. Za Ljubljano je določena kot posredovalnica Podružnica c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (hrane Josipa cesta št. 9), katera tudi radevolje ustreže z vsakimi zahtevanimi pojasnili. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu novembru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2,599.951 K 60 v, dvignilo pa 2,909.873 K 72 v. Skupno stanje koncem decembra 1910 II, 733.133 K 25 v. ftmajsmM I Wa*e ccni" n*p°č- rOznr ■nike> kateH z& ta *k VaVIlaV t mesec oziroma za letos še niso poslali naročnine, prosimo, da to kmalu store, sicer M bili primorani z dopošiljatvifo lista prekiniti, kar nam gotovo ni ljubo, se manj pa cenjenim naročnikom. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna poročila. L|mbl|anoka nKreditna banka v Ljubljani* Urada! karti itaajske borze 9. januarja 1011. Sal*lk«Bl papirji. 4% majeva renta .... 4*2*/e srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . 4F% ogr. t, r* 4C e kranjsko deželno posojilo 4» o k. o. češke dež. banke . ovoom* Srečke Iz 1.1860 ■/. . . . »t ti n 1864..... n tiske ..... „ zemeljtke I. izdaje . M W li" •» „ ogrske hlpotetne . . ,, dan. komunalne • „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske .... - avstr. rdeč. križa . . ogr. „ budilka turike . Balato*. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega uvodi . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . ajptee-Montan .... Četke sladkorne dražbe . Zlvnostcnske banke. . . Cekini Marka PraBU Ure . RuW«. [ Desanti Slagani 1 9325 93 45 9725 1 9746 9310 j 9330 91 85 1 92 05 96 — 97- 94-40 95 40 216 — 222- 309*— 315 — 156 — 162 — 297 25 303 25 290*- 296- 2£7'50 263 50 530-— 540 — 532-— 542*— 96- 102- 98 — 104 — 67 — 73 — 45 50 49 50 262-50 265 50 48G-- 484 — 679 — 680 — 559 50 f60*50 118-25 11925 752-25 753 25 76375 764 75 25450 2£6 — 283 - 281-50 11 37 11 40 117-42* 117 62* 95-20 9540 9475 94^5 253 — 2S3 75 9 lanusrja 1911. T • r m I n. Plenica za april 1911... za 50 kg 11-15 » » oktober 1911. . za 50 kg 10-66 Rž za april 1911 .... za 50 kg 782 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 558 Oves za april 1911 ... zs 30 kg 850 K f o k 11 v. Trdneje. Slovensko deželno gledališče v liollianl. Št. 72. (Neper). Dr uit. predat. 2076. V torek, 10. januarja 1911. Opere! Prvič v sezoni: Opera! ČAR0STRELEC. Romantična opera v treh dejanjih. — Spisal Fr. Hlnd. — Uglatbil K. M. Weber. — Režiser Hinko NuČič. — Kapelnik prot. • Friderik Reiner. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob %8. uri. Konec ob 10. Prifcodnja predstava bo v četrtek 12. decembra. Metpnrološično poročilo. Viiitia c&O ni#fjem M6-2. Srednji zra£o1 titJc 736* jnnuar | Čas opazovanja Stanje barometra v min f o iS e 2 f— —" o ■ "ČEj > Nebo 7. » 2. pop. 9. zv. 7436 744 5 30 11 sl. jjvzh. si. jug oblačno m 8. 7.zj. 7463 03 brezvetr. u ■ 2. pop. 9. zv. 746-8 748-2 22 0*2 sl. jvzhod sr. szah. ■ n 9. 7. zj. 747*9 -20 sr. sszah. it Srednja predvčerajšnja temperatura 1*4% norm. —2 7° in včerajšnja 09°, norm. — 2-7\ Padavina v 24 urah 0 0 mm in 60 mm Zalivala. Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega očeta, ozir. strica in svaka, gospoda Matija Korečin kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, osobito pa požrtvovalnemu g. dr. Trenzu iz Krškega in sl. požarni brambi sevniški ter cenj. darovalcem prelepih vencev našo presrčno iskreno zahvalo. Radna pri Sevnici, 9. januarja 1911. 97 Žalujoči ostali. i s kavcijo dobi dobro trgovino proti proviziji. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe pod „Provizija11 na upravništvo »Slov. Naroda4*. 47 7 j 7 i k o t 0 t lio]Dol]ša ara seddoiostl: zlato, srebrno, tala, nlkeljnosto U lekltafl se dobi samo pri H. SUTTNER UuMjana, Mestni tri. Lastna tov ar v Stici. TivtniSka rastmi znaki i s o t i t i k o T o T Zahvala. Ob priliki izgube naše prerano umrle preljube hčerke, gospodične Levice Pecnik izrekamo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse izraze sožalja. Zahvaljujemo se posebno čast. duhovščini, osobito g. duh. svetniku Simonu Zupanu, župniku na Jezici, g. stolnemu vikarju dr. Al. Merharju in g. prof. Fr. Pengovu za nepozabno tolažbo ob bolezni kakor tudi za častno spremstvo k zadnjemu počitku. — Dalje gg članom in pevcem ..Glasbene Matice1' za v srce segajoče Žalostinke, „Mar. dekliški družbi" na Ježiel za prelepo in ganljivo petje v cerkvi, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. Bog povrni vsem stoterno! StražiSčepri Ljubljani, 9. januarja 1910 Stopnice, balu-strade i. t. d. Najnižje cene! Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od tvornice cementnih izdelkov 70S. Cihlfi Ljafeljaaa, Daaajaka cesta it M, aaapratt topaićarske vojaiaico. Cevi, korita 1« t. d* 2809 Najnižje cene! C. kr. avstrijske 11**w*3*s ee Odhod lx Llnbljana Oni. IsL) 7»04 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbif, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Št Janž, Rndolfovo, Strafa-Toplice, Kočevje, 9*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, z zvezo na brzovlak v CHove-c, Dunaj j. k., Line, Prago, UraJdane. Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. 11*SO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbif, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. !aS2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, St. Janž, Straia-Tophce, Kočevje, 3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica. Trst, Cciovec 0*35 zve6er. Osebni vlak • »meri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-Lrad, Monakovo, lnomost, Frankobrod, VVesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen, Trbiž. 7*4C zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosupljs St Janž, Rndolfovo, Kočevje. fOMO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst. Odhod iz Ljubljane (državni kolodvor). 7 28 zjutraj Osebr v ak: v karani«, 2 05 popoldne: Meanec v Kamnik. 7-35 zvečer: Meša ec v Kamnik. if— ponoči: Mesanec v Kamnik le ob ne- S« oktobra Frlbotf V LfoSllSBO (ISftS ftslSISlt zjutraj i Osebni vlak it Jesenic, v 7M4 zvezi na hrzovlak iz Berlina, Draiiaa Prage, Unca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča 8*52 zjutraj*. Osebni v.ak iz Kočevja, Rti« dolfovega, Grosuplja, St. Janža. 10-12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, inomosta, Badgasteina, Beljaka. na20 dopola ne: Osebni vlak ts Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2*09 popoidnes Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, St Janža. S*I7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, lesenic, TrŠiČa. 6B8 zveOer: Osebni vlak is jeaeaic v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Piaca, Linca, Golovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*15 x«ecor: Osebni fla& is rieljaita, Trbili Ceiovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 9"07 zvečer: Osebni vlak is Kocev a.Str, a-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Si Janža, 1i'22 ponodii Osebni vlak is Trbiža, Ce^ofca Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic Prihod v Izubijano (driavna železnica). OaeO i Jt-a,. Mesanec iz kamnina. io*S& dopoide: Mesanec iz Kamnika. SMO zvečer: Mesanec tz rva ranica. IO 30 po no6i: Mesanec iz Kamnika \s ob nedeljah in praznikih \ mesecu oktobru. Časi prihoda m odhoda so navedem * srednji evropejskem časa. deljah in praznikih v mesecu oktobru. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsto i nI izpad soja Iss! Ril m Mil 0303181 ■ „Lasni Petrolin" Vc-Tjicnica liboratorija Ssidnrg II. zaneslil-\c-^i nć:r.ta p oti irpaćsn,-' !ai in prfc'jjjs. pospešejf SSto ras: 'is \r. brade la je u$z:s-jo soloKo negovanj: las. ,.PetroHn" Ji p-eukasiio c. kr. idrav-stfCM otla^tto. zapisora1!' in priporočil? so (1 ra nno£i rdramflri. Rs .socc izkazi! z&riroUzov ir i»'(io». lasu dr. Eitiler. Ksaottv (^r^t^j pi?r: -lled razii:-atrai ttcssttl preti izpadanju las, zlasti proti prb'iru. strp. Sijo-naf vaš rzdekk ,,Petroiin" assjsre- tltBJmlll fa SO ga 3'» Bojem preJpUa ptiltd rab:ii z dobrin nsushoa;-. ..Lase! Pctro*!n*' biskle-rnca 3 K in F 1-50. Samo prtetaa. ako j; v ttr'ilenieo in ovojci kćrfjB ftlsijena f*rma P. Sehniafraacrs tfchfl. ktraJćni laboratorij Sttdksff — Palranot. Dobiva se pristen: Postojna; Baccarcich, lekarna. Breze: H Hauser, drogerija. Gorica: AnL Malnig, drogerija. CeiOVCC; Birnbacher, lek., Pavel Hauser, lek., Eger nasl, lek »pri Angelua, Ant. Kober, drogerija. Ljubljana: Jos. Ma\t, lekM Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli, itkarna," Sušnik, lekarna. Ličnica: Lautner & Zechner, lek. Tržič; Vinc. Eggenberger, lek. Plllj: A. Curelich, drog., G. To-minz, drogerija. Aug. Zu-liani. dre gerija. Beljak; Lu-i As>mann, lek., Fr. Martiack, drogerija, Ernest Stnmpf, drogerija. Število naročnikov za narašča od dne do dne. Nad ii^^č gospDds&sj jo kupuje. Uefecsnjenc gosoa! Sfe ouustiis je tudi v Uašem gosood^jstvu vcslfaH: :: Planinarova pralna %aua :: ne poirsbujs niJ^aJ^ih priporočil, kdor jo enkrat kupi. jo jahteva vedio l Dobi se le v pražarni; vogal Dunajska cesta - Sodni ji ska ulica in v špecerijski trgovini: Dunajska cesta 6. Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije, knjigovodstva in pisanja na stroju ište mesta V komp- toarju ali pri odvetnlkn. Sprejme tudi mesto blagajnlftarke. 79 Cenjene ponudbe na upravništvo „Siov. Naroda« pod „Marljivost41. Češke brikete in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za ptči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj) priporoča po najnižji ceni fl«#OŠkO SkladiSČe premoga." Nova nI. 3. v Ljubljani. 4292 Nikdar več! ne premenjam mila, odkar rabim Berg-manaovo Ullflno mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno rnilo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 80 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, partumerijah itd. II 505 Ugodna pri Staroznana obcestna gostilna na prometnem prijaznem solnČnem kraju na Gorenjskem ter zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s hlevom in staro kovaČnico se Odda V najem eventualno nekaj proda vsled orugega opravila. Lega obeh poslopij je lepa, ležita tik velike ceste in vode zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot trgovca, mesarja, kovača k eparja, ključavničarja, krojača, mizdja, kolana, sedlarja, voznika in enake samostojne obrtnike. Naslov pove upravništvo >S!ov Naroda«. 76 Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani 1913 Sv. fetra cesta štev. 27 v bližini kolodvora. Lepe zračne sobe. •% Priznano fina kuhinja. Izborao pijače. Micka oeite- Lepi restavracijski prostori. Zaradi inventure izvanredno znižane cene: . , . . preje K 40* aedaj 3 h tt It fl M If ff m SO-ii 18-ti 16- Raglan xa dano ......... gledališka mantllfa sa dane .... paleto sa dame .......... „ „ w pelerina aa dama......... » „ 15- kratki kotah %m gospode ...... „ „ 60- simaka ali športna anknia za goapode „ 40* obleka za gospode......... n m 40"_ HP~ Otrotje obleke pod vsako ceno. ~WQL Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ijubljana, JTtcstni trg 5. Št. 38744 RAZGLAS. 40 S L februarjem 1911 pričen&i uvede se v ljubljanskih lekarnah nočno službovanje in sicer tako, da bodo vsak teden po tri lekarne imele nočno službo, po tri pa počitek. Vendar si mestni magistrat pridržuje pravico, to dovoljenje takoj preklicati, če bi iz njega izvirale kake neprilike. Dogovorno s predstojništvom gremija se turnus določa tako, da bodo od 1. februarja dalje one tri lekarne, ki imajo nedeljsko službo, imele tudi nočno službo na nedeljo sledeči teden. Turnus nočnega službovanja se bo na vratih poedinih lekarnah natančno označil in sicer na ta način, da razobesijo lekarne, ki imajo nočno službo, tablico z napisom „Nočna slutbafli lekarne, ki imajo počitek, pa tablico z napisom „Kećno službo imajo ta teden lekarne . •......M z natančnim oaslovom teh lekarn. Tablice bodo v večernih in nočnih urah dobro razsvetljene. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. decembra 1910. Zt oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. Valjčni mlin v Domžalah I. BOtiČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Uegsua ulica 6. Telefon interurb. št. 129. Telelon interarb. st. 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. 1 Zastopstvo in zaloga v 6oricf: peter 6ru3en l Comp., Stolni = trg št. 9.-- Zastopstvo za £rst z okolco, 2stro, Dalmacijo in furlanijo: B L Ungar, Trst, postni predal. I Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, :: da sem otvoril vinotoč v Ljubljani, Sv. Petra nasip 43 ■ (preje Tosti) kjer bodem po zmernih cenah točil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz svoje zaloge. — Za prigrizek $c bode postreglo z mrzlimi jestvinami. — Priporočam se najvdaneje za mnogobrojen poset H z v&em spoštovanjem njjj ALOJZIJ ZAJEC 60 vinotržec Spodnja Šiška m ilira 68 -ebnim vhodom se takoj Oddft -lidnemu gospodu. — Natančneje se e Rimska cesta 9 IIIf vrata 19. V. letnik ■■■fc s Slov. trg. društvo Jeftin" v Ljubljani ■2 izdalo 44 trgovski koledar %a leto 1911. Koledar je trgovcem in sotrudnikom nepogreSno potreben. Ceoa 1 R| po pošti 1 K 20 v. | Dobiva se pri društvu to vseb knjigarnah. V. letnik Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV., v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. -sfe^ V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, !■ I iz zagrebške tovarne. V Tllft.6:tLV. Tovtrmik* zatro** Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 1942 vplačili. „SLAVIJA*» • vzajemno zavarovalna banka v Pragi« • ■•• Rezervni fondi X 4S,81t.7i7-—. — Isplateaa otikotaia« ta kapnallfe B lOf^Si.fO- ■ Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nate države z vseskozi slovansko-narodno opravo. Vso pojamlta ui zstam t udom a&jm^ i tem m m. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje u čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. B/B 86 Zaloga sakoa, platna, :: modnega in :: manufakturnega blaga. franc Souvan sin, tjubljana Mestni trg štev. 22 In 23. Manufakturna veMvtoa. *» laMii mdfetle. Največja zaloga :: preprog. Popolne opreme :: za neveste. :: Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno orno dal* ■tatinske vine as KOČ najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4"—. Br. Novakovič, Ljubljana. MM Prvi slovenski izpiaiaii I Dragutin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. t I JKodni salon za , gospode in dame Glavni poslovni princip te slovite tvrdke je od nekdaj, da nudi svojim odjemalcem samo najboljše blago. Ker stori tvrdka tudi vse mogoče, da glede cen hodi nad konkurenco, je v deželi prišla na najboljši glas. Velika izbira njenih najnovejših pariških modelov je vsestransko znana, poznane so izredno nizke cene vseh predmetov, istotako je pa tudi znano, da ima tvrdka največje skladišče med vsemi sosednjimi večjimi mesti. Tvrdka, ki je ustanovljena I. 1880 uspeva zaradi tega sijajno in se bo zanaprej razvijala še uspešneje. čenča \z dobre hiše 92 sprejme v trgovino Fran Kav. lunaona i. Krito. Mlin s S teea|i, saga i« nekaj parcel se da takoj v najem. 71 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. edini resnični popolni 16 diktirni stroj. Diktira vam vašo korespondenco. Kontrolira vsak telefonični pogovor. Vsakomur radovoljno DrezoGveziio razkazoraje v Selenbnrgovi ulici it. 7,1. pri The REX Co. v Ljubljani. oNa stavbno podjetje filip Spotit v L|nbl|anL na Starem trgu št. 30 ! s: je kakor navadno s: j vso noč odprta. /a obilen obisk se priporočata u v [II in METODOV Ui j« najboljši. Mini uliia prt Pni slov. nligi Uji to ran ni debelo v Ljubljani. Rolaa ulica M 41 13 Velika zaloga domnčih m tovornikih feulleu Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici. MATEJ OBLAK, Kongresni trg št- 6, Štev. 426/1911. 9 Glasom zaključka mestnega zastopstva z dne 8. oktobra 1910, % 88, kk 13, odobrenega z odlokom kr. deželne vlade, oddelek za notranje stvari z dn 18. novembra 1910, štev. 65.511 a z ozirom na zaključek mestnega zastopstva dne 30. novembra 1910, £ 123, se razpisuje s tem natečaj za in pri mestnem glavarstvu v Varaždinu z letno plačo 26000 K, reci dva tiso šeststo kron s šestimi dokladami vsakih pet let po 150 K, reci sto petdest kron, kakor z letno stanarino v znesku 630 K (šeststo trideset kron), s pravic do avanziranja ter s pravico do pokojnine in oskrbe vdove in otrok, po zakon z dne 10. marca 1892 glede umirovljenja in oskrbe deželnih uradnikov i uslužbencev, njih vdov in sirot. To mesto se izpopolni zacajsno za I leto, aflpo preteku tega se mor prositi za definitivno nameščenje, o katerem odloča mestno zastopstvo. Prosilci morajo biti v smislu § 7. zak. z dne 18. decembra 1894 za uri ditev stavbne službe v kraljevini Hrvaški in Slavoniji usposobljeni za tehničn službo. Prosilci morajo biti popolnoma vešči hrvaškega odnosno slovenskega i nemškega jezika. Prošnje, opremljene s krstnim odnosno poročnim listom, spričevali o dovršenih tehničnih študijah, o položenih dveh državnih tehnični izpitih, o dosedanjem službovanju, zdravniškim izpričevalom ter opisom z\\ ljenja, naj predložijo prosilci, nahajajoči se v javni službi, potom predposta\ {jene jim oblasti, ostali pa neposredno do 7. februarja 1911 temu mestnem glavarstvu. Prednost imajo ogr.-hrvaški državljani in v kraljevini Hrvaški i Slavoniji rojene osebe, ki se nahajajo že v slični službi in so položili tzp za deželne stavbne uradnike. Prosilci brez tega izpita se morajo zavezati, d ga polože v teku enega leta. Mestni načelnik: Dr. Magdič 1. r. Kralj, ogrsko davka prosto 4% državno rentno posojilo iz leta 1910 v nominalni vrednosti 250,000.000 kron = 212,500.000 mark v n. d.v. = 262,500.000 frankov = 10,416.666„13„4 livres Steriing. Na podiagi poobla^čenja zak. člen IV. iz leta 1910, g 2. se izdaja (emitira i kralj. Ogrsko davka prosto 4'' državno rentno posojilo v nominalnem znesku po 250,000.000 kron, ki bo služilo kot pokritje r § 1 označenega zakona odobrenih izdatkov po 9,315.185 kron, nadalje v pokritje po zakonodaji odrejenih investicij, ter končno za dopolnitev blagajničnega stanja. Zadolžnice se ^lase na imetnika v odstavkih po 480, 2400, 4800 in 9600 kron oziroma protivrednosti v markah, frankih in Livres Steriing. Zadolžnice se obrestujejo pričenši s 1. septembrom 1910 s 4V0 na leto v poluletnih obrokih dne 1. marca in U septembra vsakega leta za nazaj. Zadolžnice so opremljeno z obrestnimi kuponi, katerih zadnji zapade 1. septembra 1930, in pa s talonom, proti kateremu se svoj čas lahko dvignejo pri pla^ilnicah nove kuponske pole, brez kakih stroškov ali ogrskih pristojbin. Po splošnih zakonitih določilih si kralj, ogrsko finančno ministrstvo pridržuje pravico, to posojilo v>akčas po prejšnji najmanj trimesečni odpovedi nazaj plačati. Zadolžnice in njih obrestni kuponi so oproščene vseh obstoječih kolkov, pristojbin in davkov in se jim zagotovlja popolna kolkovna, pristojbinska in davčna prostost tudi za bodočnost, tako. da se zadolžnice in kuponi izplačujejo brez vsakega odbitka. Posestnik zadolžnic zamore obresti, oziroma zneske morda odpovedanih zadolžnic, proti izročitvi zapalih kuponov, oziroma zadolžnic v onih iznosih, kateri odgovarjajo vrednostni razmeri, označeni v zadolžnicah, dvigniti po lastni izbiri : pri vseh mestih, poverjenih z izplačevanjem v deželah ogrske krone in na Dunaju v kronah, v Frankobrodu o. M., Hamburgu, v Lipskem in Monakovem v markah n. d. v., v Bruselju in Cunhu v frankih, v Londonu v Livres Steriing. Vsa razglasila, ki se nanašajo na to kralj, ogrsko davka prosto 4" „ državno rentno posojilo se bodo prijavljala razen v »Budapesti Kuzlonv« in v »VVicner 7,eituo~« še v šestero inozemskih časopisih. V Buda-Pešti, meseca decembra 1910. Kralj, ogrski finančni minister: Ladislav pl. Lukacs s r. Glede na predstojeći razglas Nj. ekscelence gospoda kralj, ogrskega finančnega ministra, se delni znesek nominale 200,000.000 kron kralj, ogrskega davka prostega 4°|0 državnega rentnega posojila Iz leta 1910 razpisuje v subskripcijo. Subskripcija se vrši v sredo, dne 11. januarja 1911 ob uradnih urah, običajnih v vsaki subskiipcijski posredovalnici iu po določilih ki se objavijo na dotičnih mestih: Na Dunaju: pri C. kr. priv. Avstrijskem kreditnem zavodu za trgovino in obrt C. kr. priv. splošnem avstrijskem zemljiško-kreditnem zavodu, C. kr. priv. banki za avstrijske dežele. \[ banki S. M. pl. Rothschild. V Ljubljani: pri podružnici C. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt (Franca Jožefa cesta štev. 9.) V Bolcanu, Bregencu, Brnu, Feldkirchu, Gabloncu, Gorici, Inomostu, Karlovih varili, Lvovi Moravski Ostravi, Olomucu, Pulju, Pragi, Libercah, Toplicah, Trstu, Opai in Wamsdorfu pri podružnicah C. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavod za trgovino in obrt. V Buda-Pešti: pri kralj, ogrski državni osrednji blagajnici, „ Ogrski splošni kreditni banki, „ Kralj, ogrski poštni hranilnici, „ prvem peštanskem domovinskem hranilničnem društvu, „ peštanski ogrski komercijalni banki. V deželah ogrske krone: pri vseh državnih blagajnah, poverjenih z izplačevanjem ku ponov 47« kralj, ogrskega kronskega rentnega posojila, dalje pri vseh pc družnicah Ogrske splošne kreditne banke, peštanske ogrske komercijaln banke in Dunajskega bančnega društva. Za subskripcijo v deželah ogrske krone in v Avstriji veljajo nastopni pogoji; 1. Subskripcijska cena je dolžena na 91.60",, prištevši obresti po 4*/« računjen od 1. septembra' 1910 do dneva odjema. 2. Subskribirati je mogoče po za to določenih prijavnih tiskovinah, ki se brei plačno dobivajo pri preje označenih poslovalnicah. 3. Ob subskripciji je založiti varščino 5", znamenovanega zneska in sicer ai v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu zaracunjenih efektih, ki jih dotična aut skripcijska poslovalnica sprejme za dopustne. 4. Zadolžnice se bodo Čimprej mogoče dodelile po zaključku subskripcijt Vsaki subskripcijski posredovalnici ie pridržano poverilo, da določi po svojem prt udarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve. Ako je dodelitev manjša neg znamenovani znesek, »e nemudoma vrne presegajoča varščina. 5. Dodeljeue obligacije morajo znamenovalci dvigniti od 26. januarja t« K d najkasneje 10. marca t. 1. Znamenovalcem je prosto dano, dvigniti dodeljene jim obl gacije v teku te dobe tudi v delnih zneskih ne pod 4800 kron. Po popolnem dviV nenju se zaračuni, ozir. povrne založena varščina. 6. Prijave za določene odstavke se morejo vpoštevati samo toliko, kolikor j dopustno po preudarku subskripcijskih posredovalnic. 7. Dvigniti je treba zadolžnice tam, kjer so bile znamenovane. V Buda-Pešti in na Dnnaju, meseca januarja 1911 Ogrska splošna kreditna banka. Kralj, ogrska poitaa hranilnica. Prve pettansko domovinsko kra« FoMaaska ogrska komerellalna banka. C. kr. priv. Avstrijski kreditni savoc sa trgovino tat obrt. S. M. pL BothsekUd. C. k. priv. splošni avstrijski zenUflikc kreditni uvod. Dnnalsko bančno drnitvo. C. kr. privUlglraaa banka sa avstrijsb dOŽOlO« I«*tel— fta tis* »Naroda« 1 ^365 07 31