'Izhaja vsako ssboto zju-traj. Vsaka draga številka ima poučn« zabavno lustrirano prilogo ,. Družinski Prijatelj“. Uredništvo „Zarje“ je v Trstu Via delil’ Aeque-dotto št. 91. !(pritli{je). Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi „Družinski Prijatelj“. Rokopisi se me vračajo, nefrankirana pisma -se «ne sprejessaajo. Upravništvo „Zarje“ je v Trstu, ulica delle Poste št. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje“ s prilogo je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 v Cena inseratom je 10 vi. nar jev za enostopno petij, vrsto. Pri večkratnem ob javljenju primeren popus^ Poštno-hranilničnega ra čuna štev. 64139 Katoliška zastava nad Bregom. V Dolini, 3. avg. 190S. Xa da.n .2. avg, pop. je bil napovedan ustanovni shod kat. • ižft&aževalnega in podp. društva v-Šolini, ki se je .aačel ob 4 in pol pop. v prostorih konsurunega društva. Prišlo je obilo Ijud-stva iz Doline in vseh bližnjih vasi dolinske župnije; zastopana so bila katoliška društva iz Bo-1 junca, Sv. Ivana in Skednja. Imela sta govoriti gg- Terseglav lin -Ravnihar iz Ljubljane. Pa prišli so tudi nasprotniki, na čelu jim učitelji; Urbančič, Bunc in Venturini, nekaj dolinskih in boljunskih „prosvitljencev“ in izbrani „rodoljubi“ iz Treta. Med njimi smo opazili akademika Čoka iz Lcnjera in velikega. organizatorja g. Mandiča. — Te vrste sta pomnoževala tudi časti vredna starejšina iz Doline, ki pri procesijah nosita „doplir je“. Župan ; Pangerc, ki smo ga ta dan pogrešali med sto čedno družbo, se je previdno umaknil. Sklicatelj shoda, (dolinski kaplan Volk otvori shod in predlaga za predsednika g. Šonca. Velika večina, dvigne roke, rtoda učitelj Urbančič začne besno protestirati, njegovi tovariši so zagnali hrup, tržaški „rodoljubi“ zažvižgali, ljudstvo se je razburilo, in začela se je splošna zmešnjava. — V tem hrupu je bilo najbolj slišati vpitje učiteljev Urbančiča in Bunca, ki sta se kakor razkačena zelenca zaletavala v govornike. 'Videti je bilo, da hočejo nasprotniki izzvati pravcati pretep, ki bi se bil razvil, da se nismo umaknili in sj poiskali mirnejšega prostora, kjer se je potem izvršil ustanovni shod. Gg. Terseglav in Ravnihar sta nasprotnike prav po njihovih zaslugah ožigosala, ljudstvo pa je živo pritrjevalo, padla je marsikatera pikra na račun učiteljev. Drugače se je ustanovni shod mirno izvršil, pristopivši udje so izvolili odbor in se potem mirno razšli — to se pravi — odšli so zopet na zbo-rovalni prostor, kjer so se liberalci nad dve uri zaman trudili priti do besede. Zakaj hrup, ki so ga izzvali, je zadržal veliko* število naših na zbo-rovališču, ki so zdaj sledili >jgledu svojih „vzgojeva-teljev“ in jim vračali milo ia drago. Vsi oni, ki so hoteli govoriti, so bili drug za drugim popahnjeni z govorniškega obra in prevpiti od razsrjenega ljudstva, ki je stoprav sedaj razumevalo njihovo surovost. (Osramočeni in poparjeni so se potem med nepopisnim vriščem žensk in otrok umeknili v gostilno (župana Pangerca. Nakana nasprotnikov sč ]e popolnoma izjalovila, zakaj'■lii6teli_4%o nreprečiti ustanovitev katoliškega društva in sami priti do besede, da bi ogorčeni, kot se spodobi „rodoljubom“, ožigosali predrzni poskus dolinske duhovščine, ki se upa brez njihovega velikodušnega dovoljenja narod izobraževati. Pa ljudstvo je na glas odgovorilo in jim samo več resnic povedalo, kot bi jih slišali iz njihovih ust. Zadosti ste vladali, gospodje liberalci, vspehi vaše politike se vidijo na vaši lastni izobrazbi, ki se je niste sramovali kazati pred poštenim ljudstvom dolinskim. Toda dalje ne več, ljudstvo se je za časa «zavedlo. Ponosno in zavedno zavrača od sebe vašo kulturo, vašo politiko in vaše krščanstvo. Niti vi, niti kdo drug vašega duha se ne pokaže več pred našo javnostjo, zakaj katoliška zastava je že zaplapolala nad našim Bregom in njega osrčjem, prijazno vasjo Dolino. Votivni okraji v 3stri. Ker se vedno bolj bliža čas volitev poslancev v istrski «deželni zbor, podamo tu razdelitev volilnih okrajev v Istri v smislu zadnje volivne reforme. Volilo se bode v petih razredih ali kurijah : I. Razred. Veleposestvo. V tem razredu je vsa Istra en sam volivni okraj, ki voli pet poslancev; volišče je v Poreču. II. Razred. Trgovinska in obrtna zbornica. Tudi v tem razredu je vsa Istra en sam vo- livni okraj, ki voli Rovinju. dva poslanca; Volišče 1 III. razred. Mesta, trgi in obrtni .. r/ ' . b J "’u na 14 Vsa Istra je razdeljena v tem ra: volivnih okrajev. Vsak okraj voli po enega poslanca, samo mesto Pulj jih voli tri. Volišča teh okrajev so sledeča: ]. Pulj — prvi puljski volivni okraj je del mesta „grad“. 2. Pulj — drugi puljski volivni okraj obstoji iz predmestij Port’ Aurea, Sv. Martin, Žaro in Sv. Mihael.^ 3. Pulj — tretji puljski volivni okraj obstoji iz ostalih delov davčne občine Pulj. 4. Koper — vsa davčna občina Koper voli v Kopru enega poslanca. 5. Piran — voli vsa davčna občina Piran. 6. Rovinj — voli vsa davčna občina Rovinj. 7. Izola — volita skupaj davčni občini Izola in Milje. 8. Poreč — volijo skupaj davčne občine Poreč, Motovun, Vižinada in Oprtalj. 9. Buje — volijo dav.ne občine Buje, Umag in Novigrad. 10. Vodnjan — voli davčna občina Vodnjan ter mesta Pazin in Buzet. 11. Pazin — volijo davčne občine Pazin, Buzet in Plomin (izvzemši mesta Pazin, Buzet in Plomin.) 12. Mali Lošinj - voli davčna občina Mali Lošinj in mesto Veliki Lošinj. 13. Cres — volijo davčne občine Cres, Krk in Labin ter mesto Labin. 14. Volosko — volijo davčne občine Volosko, Opatije, Kastav in Podgrad ter trgi Lovran, Moš-čenice in Klana. IV. Razred. Kmečke občine. Kmečke občine volijo 15 poslancev V volivnih okrajih kmečkih občin je vsaka krajna občina volišče. Ako je katera krajna občina razkosana na več volivnih okrajev, je volišče tudi v vsakem delu mestne občine. — Okrajna politična oblast določuje kraj volitve v sporazumu z dotič-nitni župani. Glavna volišča za volivce iz kmečkih občin so : ___________________LISTEK________________________ Številka 79. (Iz hrvatskoga prevel Starogorski.) Ona pohiti k ,oknu in o —- — —! Tu beži gospod Fran, kar more, brez klobuka in rokavic, mahaje s šopkom, katerega drži v roki. — A za njim dirja cela truma dečadi, kričeč na vse mogoče načine; „Živio ženin!“ Osupli se podajo gostje zopet v hišo, a gospod Naranič za njimi. Še eden skok na pločnik in, kaj bomo tajili, zaročnik pade, kako je dolg jn širok po ulici na trebuh; prokleta nesreča, neki vražji pes je skočil od strahu pred krikom pod noge mu. In zaročnik je tako svojo krasoto zrušil v blato! „Tu leži junak!“ začne psovati osramočeni zaročnik in se s težo vzdigne, obkrožen od kričeče dec e. Hitro obriše z žepnim rubcem vse madeže z obleke in pohiti k Tereziji! Vsi so bili v zadregi, ko je stopil v sobo. In glej! S hladnim, prezirljivim pogledom ga pomeri Terezija in reče ponosno svoji materi: „Reci gospodu Naraniču, da nočem biti nikdar njegova žena !“ Zastonj so bili vsi izgovori in prošnje nesrečnega Frana, zastonj vsa prigovarjanja drugih. Kar Terezija reče, ne ovrže ! Žalostnega in krvavečega srca odide gospod Fran in še medi vrat mi pogleda Terezijo, s pogledom, ki bi moral omehčati kamen, ali ona ostane hladna in neizprosna. Tužno ostavi hišo. Zunaj pred vratmi je stala še kočija. Ko jo opazi, se spremeni njegova žalost v jezo, katere ni mogel več prenašati. Skoči h kočijažu ter ga začne psovati: „Vi gluhi osel, vi ste krivi vse moje nesreče! Da mi ne pridete nikdar več pred oči!“ Stari kočijaž je mahal neprestano z glavo. Najprej jo je tresel gospod Naranič, a čudno, pozneje se je pa tresla sama. Naposled je to bilo stari številki preveč in je besno pognal konje. Gospod Naranič pa je šel v neko bližnjo gostilno in do noči se ni več pokazal. Slab up, katerega je gojil v mislih, da se Terezija pomiri, mu zgine popolnoma, ko čita za nekaj tednov v časnikih, da se je poročila njegova izgubljena zoročenka z nekim sprevodnikom po imenu Haranič. „Ah, vse je propalo!“ je vzdihnil g. Naranič, prečitavši to naznanilo in solza srčne bolesti mu je zdrknila na papir. Od tega dne je bil gospod Emanuel Harinič, katerega Naranič ni osebno poznal, po njegovih mislih najsrečnejši človek. * * * Leta so pretekla, rana zavrženega zaročnika se je zacelila, a vendar je še z bolstnim srcem mislil na Terezijo. Ostal je samec, ker ga odslej nobena ne bi mogla osrečiti. Dokaz tega, da je še vedno žaloval za izgubljeno srečo, ni hotel nikdar rabiti nesrečno številko 79, ampak se (je vozil z drugimi kočijaži. Ko je srečal št. 79, je gledal na drugo stran. Svoje stanovanje je obdržal, dokler ga ko-nečno popravljanje hiše ne prisili, da se izseli. Priporočili so mu lepo stanovanje v Lipovi ulici. On gre tja in ker se mu stanovanje dopade, sklenejo takoj pogodbo. Soba je bila v drugem nadstropju. Ko se je vračal in ravno prišel iz drugega nadstropja v prvo, zasliši nejasne glasove iz jedne sobe. On sicer ni bil radoveden, ali nek notranji glas mu ni dal miru. In kaj je vse slišali „Slišite gospod zet“, — de neki tanki glas, „moja hčerka tega ne trpi, da ji vi zakadite vse zastore“. „Kje pa naj torej puška?“ odvrne globoki glas, „doma ne, v uradu ne smem, a če odidem, zopet ni prav“. „Vam sploh ni treba pušiti“, reče zopet tanki glas. „Vi imate ženo in otroke, pa denarje lahko koristnejše uporabite, a ne za tobak. Ko bi znala, da ste tako strasten kadilec, nikdar bi vam ne dala moje hčerke“. „Oh, kaka sreča bi bila to za mene!“ vzdihne globoki glas. „Tako govorite o svoji ženi 1“ reče ženski glas. „O, mi nesrečne žene, udati se vam moramo, ali tega ne strpim dalje, oditi hočem“, začne se zvijati sopran. ZARJA“ 1. Poreč. Tu volijo tri poslance volivci iz teh le 9 sodnih okrajev: a) sodni okraj Buje (brez davčne občine Krašica), b) sodni okraj P i ran (brez davčnih občin sv. Peter na Krasu in Korte d’ Izola), c) iz sodnega obraja Koper volijo samo občine Valdoltra in davčna občina Lazaret (brez Cezarov in Pebegov), d) iz sodnega okraja Motovun volijo davčne obč ne Vižnjan in Sv. Nedelja ter davčna občina Vižinada (brez Ferencov), e) iz sodnega okraja Poreč volijo davčne občine Tar, Vabriga, Frata, Vrsar in Fun-tane, f) iz sodnega okraja Rovinj voli občina Vale, g) iz sodnega okraja V o d n j a n voli davčna občina Sv. Vinčenat, h) iz sodnega okraja Pulj volijo davčne občine Fazan, Galežan in Sišan, i) iz sodnega okraja Lošinj volijo davčne občine čunski, Osor, Nerezine in Sv. Jakob. 2 Koper. Tu volijo dva poslanca ti-le sodni okraji: a) sodni okraj Koper, b) iz sodnega okraja Piran voli davčna občina sv. Peter na Krasu, c) iz sodnega okraja Buje voli davčna občina Krašica. 3. Volosko. Tu volijo dva poslanca davčne občine iz sodnih okrajev Volosko in P od-g r a d. 4. Pazin. Tu volijo dva poslanca davčne občine iz sodnih okrajev Pazin in L a-b i n. 5. Buzet. Tu volijo dva poslanca davčne občine iz sodnih okrajev Buzet, M o t o-vun in Poreč. 6. Pulj. Tu volijo dva poslanca davčne občine iz sodnih okrajev Pulj, Vodnjan in Rovinj. 7. Krk. Tu volijo dva poslanca davčne občine iz sodnih okrajev Krk, C r e s in Lošinj. Iz teh sedem volivnih okrajev so seveda izključene vse davčne občine, ki so bile že označene v III. razredu kot mesta in trgi. V drugem, petem in sedmem volilnem okraju seveda ne volijo davčne občine označene v prvem volilnem okraju kmečkih občin. 0 splošni kuriji spregovorimo prihodnjič. PVK6 f Janez Jesenko, c. kr. šolski svetnik in umirovljeni profesor. Trpel je kot izobražen kristjan in umrl kot veren izobraženec. Spoved, sv. obhajilo, sv. poslednje olje in apostolski blagoslov — vsa verska tolažila je prejel z velikim zadovoljstvom. Potem je užival tihi mir in veselje, kakor nam je pripovedovala postrežnica. Posebno ganljivo je bilo ko se je z velikim naporom vendar le sam dvignil, da sprejme vsaj sede s. Popotnico. Vspodbudne so bile njegove besede pred smrtjo: „Jezus usmili se me, Marija, prosi za me“. Umrl je ob 2 pop. 31. pr. m. Pogreb je bil lep. Ob grobu je izpre-govoril duhovnik, ki je vodil pogreb, č. g. I. Tul, nekoliko besed v slovo svojemu bivšemu profesorju. „Ne morem podrobneje govoriti, kaj je bil blagi pokojnik kot mož plemenitega in jeklenega značaja in dobrega srca, kaj je bil kot zgodovinar in profesor, kaj kot vzgojevavec in učenjak, ter slov- „Če hočete, kar lahko danes“ pomrmra bas, „a sedaj grem jaz, ker takega življenja ne morem | več prenašati“. „Vrlo ljubezniva stara! A njen glas se mi zdi znan, moral sem ga že nekje slišati!“ reče sam pri sebi Naranič in hoče oditi. V tem se sliši nov prepir in dva ženska glasa. „Vi neotesana goska, samo žrli bi cel dan“, je pel sopran, „vi nevredna stvar, prava sreča, če odidete od mene!“ „Prav pravite, milostljiva, ker kdor zdrži pri vas, mora imeti dober želodec. Take ženske ni najti nikjer. Meni je žal samo ubogih otrok“, odvrne drugi glas. „Jezik za zobe, vi prostakinja! Idite, ali vam potarem metlo na hrbtu“, vrišči zopet prvi glas. „Z Bogom, pri vas ne ostanem!“ „Preseljevanje narodov iz obljubljene dežele“, reče Naranič. „Ali oni glas se mi zdi Se bolj znan od prejšnjega. Prepričati se moram vsekako, kdo so ti ljudje“. Ko stopi par korakov k vratom, zapazi, da so kuhinjska vrata odprta. Gospod Naranič je stopil nehote korak nazaj, toliko nereda, smrada in nesnage je videl. Na tleh je sedelo dvoje otrok, nepočešljanih in neumitih, v zanemarjeni srajci, je bilo že poldne. Ko je gledal to nelepo sliko, pride v kuhinjo že- stvenik sploh, omejam se kot duhovnik na tem svetem mestu, samo le na ono edino potrebno im najvažnejše — na srečno krščansko smrt, ki nam daje povod srečnega svidenja v nebesih. S: tem je pokazal, da sta vera in veda v najlepšem soglasju, ker vodita do Boga. n Mili gostje. — Te dni se mudijo pri sv. Ivanu štirje bogoslovci iz Lvova in sicer gg. : Evgen Pindelski, Stanislav Sadowski (Poljaka), Anton Ivanovič Kučma, Osip Petrovič Fedoronko (Rusa). Prišli so v naše kraje, da študirajo zadružništvo. Ogledati si nameravajo vse važnejše kraje naše mile domovine in potem poročati v ruske in poljske časopise. Čudili smo se, ko so nam pravili, da tam gori le malokdo ve za nas Slovence. ' Zamenja vTajo nas s Slovaki. Gospodje S0‘ posetili tudi naše uredništvo. — Gospodom kličemo srčni: Dobro došli! n Poroka. V torek, dne 4. avgusta se je poročil v župni cerkvi v Mirnu pri Geriči gospod dr. Josip Dermastia z gospico Ivko Pahorjevo iz veleugledne rodbine v Mirnu. — Naše iskrene čestitke ! n Umrl je v Komnu g. Josip Kovačič, veleposestnik, bivši mnogoletni župan, predsednik cestnega odbora in imejitelj zlatega križca za zasluge. Bil je marljiv gospodar in vzoren oče. N. v m. p.! n Novo ljudsko knjižnico so ustanovili go-riški katoliški narodni dijaki v Devinu minolo nedeljo. — Knjižnica šteje sedaj 130 knjig in je to gotovo lep dar obmejnim Slovencem v Devinu. Otvoritev knjižnice je bila združena z lepo veselico, ki so jo priredili goriški katoliški gimnazijci. Malo časa je, kar so se organizirali in zato nas je njih lep napredek toliko bolj iznenadil. Pojejo dobro tudi težke zbore in nekateri nastopajo na odru kot izurjeni igralci. Udeležba domačinov pri veselici je bila povoljna, če se vpošteva skrajno neugodno vreme za take zabave na prostem. — Vendar bi bila udeležba še večja, da bi ne bil marsikatere Devince zvabil ples v Tržič in drugam. Ti plesi, ki se v tem letnem času prirejajo po vaseh vsako nedeljo in na praznik, so za ljudstvo s pijančevanjem vred najhujša nesreča in kličejo uboštvo v deželo. V imenu tržaških somišljenikov je pozdravil devinske rojake’ č. g. Ukmar. Povdarjal je potrebo vzajemnosti med krščansko mislečimi Slovenci in izrazil veselje na tem lepem delovanju katoliških dijakov. Takim mladeničem — je rekel — ljudstvo lahko zaupa, ker so se skazali že v mladih letih zrele može: ostali so v brezverskem vrtincu današnjega študentovskega življenja zvesti sveti veri. Prav nič pa ne- sme zaupati slov. ljudstvo onim nesrečnim dijakom, ki so tam na Dunaju ali v Gradcu obesili vero na klin. Takim treba zaklicati: Izdali ste svojega Boga, tem ložje hote izdali tudi nas ! — V prijetno zabavo med temi vrlimi mladeniči iz goriške gimnazije se nam Tržačanom vsiljevala misel: Kedaj pa nastopi pri nas v Trstu mož, ki postavi na žalostne razvaline dijaške verske mlačnosti in pokvarjenosti temelj žive in zdrave katoliške dijaške organizacije ? Bog ga daj kaj kmalu, saj je skrajni čas. n Vsakemu svoje! „L’ Amico“, ki velja za katoliško glasilo tržaških Italijanov, je v svoji 634. na istotako nepočesana in v umazani jutranji halji. Pogleda nekoliko na hodnik samo za hip in nato zaloputne vrata. Gospod Naranič se zgrabi za glavo kakor zblaznel. „Ali ni to umazano lice podobno njegovi nekdanji Tereziji?“ Mora se prepričati. Stopi k vratom, prečita vizitnico: Emanuel Haranič, sprevodnik. Kako mu je sedaj bilo pri srcu, ni sam znal. Ali vzdih olajšanja se mu je izvil ;z prsi. Nakrat začne bežati iz hiše in za tem po ulicah, kot bi ga podila gospa Terezija s svojo ljubeznivo mamico z metlo v roki. „Nikdar več ne sme moja noga stopiti v to hišo. Hvala za take sosede. O, ubogi Haranič“, je razmišljeval na svojem begu. In tako pride do kočijažev. „Izvolite gospod“, so mu klicali kočijaži, ali on jih še ne pogleda, ampak gre kar naravnost k številki 79. Stari kočijaž je stal kraj svojih konj in pu-šil. Ko opazi gospoda Naianiča, mu jezno obrne hrbet. Ali glej čuda! Gospod Naranič stopi k njemu in mu reče: „Odpeljite me v gostilno k „levu“, in dal mu je trojno voznino. Stari ga sumljivo pogleda, a vendar ga odpelje k „levu“. številki v članku „Fra Pfepi e Toni“ v zaničljivem pisanju proti istrskim Slovanom rabil besedo „ščavi“. To je izzvalo precej; opravičenega ogorčenja med tržaškimi Slovenci. Nismo hoteli vdariti precej, ker smo mislili, da bo katoliški list to raz-žaljenje Slovanov preklical. Tega pa ne le da ni storil, temveč je šel v prihodnji številki s svojim zbadanjem še dalje. Navidezno se izgovarja, češ, da se v italijanskem narečju namesto „slavo“ rabi beseda „sciavo“, potem pa pristavlja, „in naj vam to ugaja ali ne, v narečju bomo vedno rekli „sciavi“, ali ste razumeli?“ Tako pisanje odločno obsojamo. — Beseda „ščavi“ je za Slovane zelo razžaljiva. Pa tudi' ni res, da bi vsi Italijani rabili to besedo' v narečju temveč jo rabijo le neolikancl v sovraštvu do Slovanov. Iz ust olikanih Italijanov ne boš nikdar slišal tega izraza. Sicer pa, če hočejo nekateri po vsej sili rabiti tudi nadalje besedo „ščavi“ je to njihova stvar, in če bodo preji ali slej od kakega zavednega Slovana dobili pod nos, bo tudi njihova stvar, ki naj jo drže za se in nesejo domov. — Mi smo odkriti prijatelji katoliškega časopisja vsake narodnosti in zato nam ni všeč, da si katoliški list na ta način sam sebi jemlje ugled. n Glas iz občinstva. — Iz ust marsikaterih treznomislečih slovenskih mož v Trstu, smo slišali minoli teden tožiti, kaj je uganjalo židovsko in liberalno časopisje ob priliki umora francoske gledališke pevke v Rojanu. — To, kar so počenjali „Piccolo“, „Edinost“ in njihova kompanija, ni res drugega nič kakor umazan „kšeft“. Da se le mnogo izvodov razpeča, da le vleče nase pokvarjeno in lahkoživo maso, pa je prav. Kaj je tem časnikom mar, se li ljudstvo s tem vzgaja ali kvari. Sami izpodkopavajo vse leto, da leto za letom strah božji v srcih čitateljev s svojim hujskanjem proti veri in takorekoč vzgajajo zločince. Ko se pa kje zvrši kak umor ali kaj sličnega, se pa ti farizeje! zgražajo nad tem. Ali ni to hinavšina nad vse hinavščine? Mar bi rekli, da jim je to všeč, saj je dosledno izveden njihov program in vrhu tega prav pride njihovi botegi. Čemu opisovati na dolgo in široko zločinčevo preteklost in minulost umorjenke z vsemi tudi nesramežljivimi podrob-nostimi? To je pač stvar preiskovalnega sodnika, ne pa širjega občinstva. n Jubilejno krono za krščansko-socialno zvezo v Trstu je dalje daroval č. g. A. Križman v Sežani. Bog plati! n Radovedni smo, kako bo izvršil novoustanovljeni dramatičen klub „Istra“ v Kopru nalogo, ki si jo je postavil. V iprvem in drugem členu pravil beremo namreč dobesedno: „Istra je ime dramatičnemu klubu, ki ima sedež v Kopru in ki je namenil prirejati dramatične predstave po za-padnej Istri. Klub bo predstavljal komade v slovenskem ali hrvatskom jeziku, s katerimi se izobražuje, vzbuja v narodu redno, moralno življenje in s katerimi se krči razuzdanost in zapravljivost. Gojil bo petje in godbo, prirejal plese“. To-le zadnje je posebno zanimivo. Kako se da s prirejanjem plesov vzbuditi v narodu redno, moralno življenje in omejiti razuzdanost in zapravljivost, tega ni dosedaj znašel še noben pameten človek. Potipajte se vendar nad vratom, če se vas še glava drži. Slišimo, da prosjačijo ti ljudje za pod- Na naj večje čudo starega kočij aža odda Naranič konje in kočijo slugi, da jih čuva, kočijažu pa reče : „Sedaj pojdeš notri. Danes lahko ješ in piješ kolikor hočeš!“ Kočijaž ni verjel svojim ušesom in začudeno je gledal svojega gostitelja. Ta pa ga prime za roko in odvede v gostilno. Še nikdar ni kočijaž štev. 79 toliko in tako dobro jedel in pil, kakor t'a dan v go>tilni piv „levu“ na ra un g. Naramča. Ko je bil gotov, se ne more premagati, da ne vpraša svojega darežljivega gostitelja: „Kako to, gospod Naranič, da me vi danes tako izborno gostite, a pred par leti ste me tako psovali?“ „Veš dragi moj“, odvrne gospod Naranič, „to je tako. Takrat v Kolodvorski ulici sem mislil, da si me ti spravil v nesrečo, ker me je Terezija za' pustila. A danes sem spoznal, da je za me bila naj večja sreča, da me ni hotela. A da se anes lahko smejem in sem vesel, se imam zahvaliti samo tebi, in zato ti obljubim, da nikdar nočem vzeti drugega kočijaža kakor tebe. A sedaj še eno čašico in vzklikniva: Živijo številka / 9, ki do naš a srečo v Naraničevo hišo!“ (Konec). poro tudi pri duhovščini, ki hoče vzbuditi v narodu redno moralno življenje brez plesov. Zdi se, da hoče ta dramatski klub spraviti lepe denarce skup. n „Gospodarska Zveza“ v Ljubljani je poverila zastopstvo za Trst, Istro in Dalmacijo g. Sv. Hanibalu Škerl, ki bo imel svoj urad v Trstu, ulica delle Poste št. 9. Opozarjamo vsa gospodarska društva, ki so včlanjena pri „Gospodarski zvezi“ oziroma „Zadružni zvezi“ v Ljubljani, da se odslej z naročili obračajo le na zastopnika „Gospod, zveze“ g. Škerla. n „Edinost“ se je obregnila ob poročilo, ki je bilo podano v Škofji Loki o krščansko-socialnem gibanju na Tržaškem in Istri. Poročevalec je med drugim tudi omenil dogodke na ustanovnem shodu izobraževalnega društva v Skednju. Rekel je, da so prišli na shod pomagat tudi tržaški edinjaši in da se je nekoč celo z revolverjem streljalo. — „Edinost“ to zanikava in nas imenuje obrekovalce. Dejstvo je, da so bili na tem shodu tudi tržaški edinjaši. Imamo priče, ki so se z njimi skupaj peljale v tramvaju in ki so spoznale iz njih govorjenja, da grejo v Skedenj shod razbit. Da se je na dan shoda streljalo, tega nih e ni trdil, pač pa se je to zgodilo drugo sredo po shodu po 8. uri zvečer v bližini vile Chelius. Dotičnik, na kogar se je streljalo, se je pripeljal s cestno železnico in v istem vozu sta bila tudi dva fantalina, katera je po obrazu spoznal, da sta dva izmed žvižgarjev na shodu. Šla sta po bližnjici, on pa po glavni cesti. V bližini vile Chelius sta pa počila v smeri proti njemu dva strela. Da sta streljala omenjena fantalina, je gotovo, kajti sicer ni bilo žive duše tam okoli. n Romanje na sv. Goro pri Gorici v proslavo 50-letnice mašništva sv. Očeta papeža Pija X. Odhod iz Trsta 7. septembra ob 10. zvečer držav, kolodvor. Povratek iz Gorice 8. septembra ob o. uri in pol popoldne. Vspored: Sv. maša ob 6. uri in pol, pred mašo slovenska pridiga. Med mašo skupno sv. obhajilo, dar Mariji, spominska p ošča. Cena 3 K tja in nazaj. Listki so na prodaj po zakristijah in tudi v prodajalni kat. tisk. društva ulica delle Poste 9. n „Ven s črnimi, dol s trivoglatimi kapami“, tako je kričal v nedeljo na shodu v Dolini akademik Miče Öok in kazal svojo olikanost in omi-kanost tako, da so se mu vsi ljudje smejali in se čudili, ker so vedeli, da ima ta možakar brata, ki je — duhovnik. Mi pomilujemo brata-duhovnika, da ima takega brata. n Grozovito je pihal in metal sline okoli sebe na dolinskem shodu tudi boljunški učitelj Urbančič. No, vrli kmetje so ga hitro ukrotili. Ta človek je bil na nekem obskurnem sestanku učiteljev v Riemanjih postavljen za kandidata za prihodnje deželnozborske volitve. Zadnjo nedeljo se je pa ta gospod deželnozborski kandidat s prerah-Ijano brado lahko prepričal, na koliko glasov sme računati v Dolini in Boljuncu. n Pij IX. blažen. Ta mesec se prično običajne razprave glede na proglašenje papeža Pija IX. za blaženega. Razpravljalo se bo najprej o svetem življenju in vzglednih čednostih papeževih, ko je bival od 1. 1833—1846 v Imoli. Akti sestoje iz 13 kapitlov in 113 artiklov. Predsedoval bo imolski škof sam. n Zeppelinov zrakoplov se je ponesrečil. Ko je bil na tleh, je nastal hud vihar, nekaj se je vnelo in v hipu je bil ves balon v ognju. Več oseb je poškodovanih. Po večjih mestih že nabirajo za nov zrakoplov. n Beg iz norišnice. — Iz norišnice Steinhof je pobegnil nekdanji izdajatelj „Kriminalzeitung“, Löwendahl. Svoj čas so ga zaprli zaradi izsiljevanja, a ga internirali trajno v norišnico. Mož je s pomočju neke visoke dame pobegnil. n Velikanska povodenj je uničila v Tokaju 300 in poškodovala več sto hiš. Do 30. m. m. so pokopali 400 žrtev. Jz okolice. o Iz Škednja. V sredo dne 5. t. m. je došel novi župnik č. g. Josip Macarol. Vsprejema se je vdeležila ogromna množica ljudstva tudi otroci Prvega sv. Obhajila. Ko se je pripeljal g. župnik ^ odposlanstvom iz Kontovelja na mejo škedenjske župnije, ga je najprvo pozdravil g. kaplan Piščanc v imenu cele vasi in mu je nato predstavil g. deželnega poslanca A. Sancin, vaškega načelnika g. V. Sancin in policijskega inšpektorja g. Glavača. Nato se je vila dolga procesija med ubranim pritrkavanjem zvonov v cerkev, kjer se je novi g. župnik predstavil svojim župljanom in jih pozdravil. Rekel je med drugim, da ničesar ne obeta, „Z A R J A“ ker je njegova služba težka, in da hoče vsakega postreči in poslužiti v ponižnosti in z ljubeznijo. Cerkev je bila natlačeno polna. Kličemo mu: Bog blagoslovi njegovo delovanje in mu daj obilo vspeha. Na mnoga leta! o Iz Škednja. — Križe in težave provzroča podučevanje na ljudski šoli v Skednju. V prvih razredih so otroci tako natlačeni, da sedijo kar po 4—5 v eni klopi. Tako je imel I. slovenski deški razred samo 80 učencev. Da ob takih razmerah ni možno doseči uspehov, je umljivo. Slavni tržaški magistrat bi prav lahko odpravil te nedostatke, ako bi dal sezidati še eno ljudsko šolo pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji. Ali tega se krčevito brani, dasi so prebivavci tega kraja že večkrat izrazili tozadevne želje. Seveda, če bi očetje zahtevali italijansko šolo, bi jo hitro vdobili, ali za slovensko šolo nima denarja za svoje podložnike tako skrbni magistrat. Prav po mačehovsko! In tako morajo ubogi otroci krevsati vsaki božji dan po letu in po zimi, ob lepem in grdem vremenu do tri četrt ure daleč in še več v šolo. Po dopoldanskem pouku pa prezebajo pred šolo v mrazu in brez kosila, in to so otroci tudi od 6 let. Ali ni to barbarsko! Zato se ne bi prav nič čudili, če bi prej ali slej slišali, da so stopili naši ljudje v šolski štrajk, kakor smo nedavno slišali o takem štrajku nekje na Koroškem. Stariši otrok pri sv. Mariji Magdaleni Sponnji bi najboljše storili, če bi se sedaj v počitnicah enkrat sešli in pomenili o nadaljnem skupnem postopanju v tej zadevi. Včasi je treba res zobe pokazati, če se z lepa nič ne more opravi! i. o Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Ivanu je imela meseca julija 181.074 K 56 v denarnega prometa. S L septembrom se otvori pod-urad v ulici delle Poste 9, kar bo gotovo znatno povišalo denarni promet. o Smrt pri vojaških vajah. — Iz Opčin nam pišejo: Umrl je pri vojakih Matija Sosič iz Opčin. Ko so marširali proti Komnu, je med potjo obležal in našli so ga mrtvega. o Iz Rojana. Romarski izlet naše Marijine družbe v Log pri Vipavi se je zvršil v četrtek v lepem redu in v popolno zadovoljstvo vseh 62 udeležencev. Naravnost iznenadil nas je prijazen sprejem od strani vipavske dekliške Marijine družbe, ki je med pritrkovanjem zvonov pričakovala nas ro-janska dekleta pred loško cerkvijo. Med primernim nagovorom je izročila tamošnja načelnica naši načelnici šopek cvetja. To nam ostane vedno v dragem spomime. Po sv. maši, ki jo je daroval č. g. župni upravitel vipavski Gaberšček, smo odpotovali na skupen obed v Vipavo. V hladni senci „pod skalo“ je navdušeno prepeva) naš pevski zbor razne narodne popevke. Dekleta so si še ogledala Vipavo, potem smo se pa po blagoslovu v župni cerkvi vrnili na vozovih v Štanjel in odtod po železnici domov. Log priporočamo Tržačanom v romarske izlete, ker nudi vipavska dolina res obilo naravnih krasot. iz 3stre. i Otvoritev ljudske knjižnice. — Prihodnjo nedeljo, djie 16. avgusta bo „Delavsko podporno in izobraževalno društvo“ v Boljuncu otvorilo ljudsko knjižnico. Z otvoritvijo bo združena tudi veselica s petjem in godbo. Začetek ob 4. uri popoldne. Vsi prijatelji ljudske izobrazbe se vabijo na to prireditev. i Iz Brega nam pišejo: Nad vse pomenljiv zgodovinsko važen za Dolino in ves Breg je bil dan 2. avgusta. Dolina, prva edinjaška trdnjava na deželi, kjer je cvetelo velenarodno navdušenje in ogorčenje in druge rodoljubne čednosti, prav po vzorcu „Edinosti“, ta nepremagljiva trdnjava se je porušila. čudo! Na dolinskem shodu si šele spoznal, da ti ni treba šteti niti do 20 in že si naštel vse liberalne edinjaše dolinske. Da so mogli sploh nastopiti, je bilo treba liberalne pomoči iz celega Brega in povrhu še iz Trsta in okolice. Taka je tedaj z liberalizmom v Dobni, tam, kjer se je nedavno v imenu ljudstva z brezpri-merno oholostjo sklenilo ono predrzno resolucijo proti škofu in duhovščini. Moral si na licu mesta poslušati krepko mnenje Dolinčanov, ki so z liberalnimi učitelji, občinskimi tajniki, starejšim in pobalini delali glasen obračun na zborovališču in na ulici. Ta dan je dobro dolinsko ljudstvo v ogromni večini pokazalo svojo udanost katoliški veri in svoji duhovščini. Učitelji pa, zlasti do sedaj obče spoštovani g. Bunc, so si s svojim nastopom na ugledu neizmerno škodovali. „Edinost“ piše o tem shodu vnebovpijoče neresnice. Naj le laže sebi in svojim pristašem, pri nas, ki smo bili zraven, vzbujajo taka poročila bučen smeh. Nevihta, ki je nismo sami izzvali, nam je dobrodošla, zakaj naše duševno ozračje se je nepričakovano sčistilo in nam je jako prav, Aa si jasno gledamo v lice. i Toča v Istri. — Dne 14. t. m. zvečer je grozna toča, ki je tolkla dve uri, uničila vinograde v Baderni, Žbandaju, Sv. Ivanu od Šterne in Tinjanu pri Pazinu. Še drugi dan popoldne je ležal led na kupih. Zadnje upanje ubogega ljudstva — trtje — je uničeno. i Iz gornje Istre. Nagla smrt. 58-letni neoženjeni Jurij R. v Podgrajah je šel v soboto popoldne v krčmo spit četrtinko črnega vina, po-jel košček sira in pršuta, nazadnje še malo črne kave. Potem je šel na vrt domače hiše, kjer je rekel, da bo zibal otroka. Čez malo časa pritečejo otroci in povedo, da se stric Jure ne gane, domači pritečejo in vidijo, da je vbogi stric mrtev. Suša je, ljudje tarnajo kaj bo, piče še polovice ni toliko kot prejšnja leta; ob nedeljah pa pijančevanja in pohujšljivega plesa toliko, kakor da bi bilo vsega v obilnosti. Ljudstvo vbogo, zadolženo propada dušno in telesno, krčmarji in trgovci so pa leto za letom premožneji. 3z Krasa. k Iz Škocijana. — Dne 18. novembra 1905. po noči je udalila strela dvakrat v tukajšnji lepi cerkveni stolp ter daleč proč raznesla krasno njegovo piramido in poškodovala en zvon. Zvonik in zvonovi so bili zavarovani pri „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani“, ki je popolnoma izplačala zavarovalnino zvonika v znesku K 1000.— kakor tudi popolnoma povrnila stroške za popravo zvona. Izplačana zavarovalnina se je skoro vsa porabila za grušt in delo pri odstranjevanju kamenja ki je žugalo še pasti, kakor tudi za začasno pokritje odprtine na zvoniku. Dve leti in pol je to stalo tako v veliko žalost vseh. Zakaj se nismo lotili dela toliko časa! Najbrže radi pomanjkanja denarja? Ne, nego radi pomanjkanja sloge in edinosti med cerkvenim oskrbništvom in ljudstvom. Letošnjo spomlad pa je prišlo do sporazumljenja, za katero si je rodiški gosp. župnik dolgo zastonj prizadeval, in ne da bi bilo več denarja kakor pred tremi leti, krasi danes škocijanski zvonik zopet lepa piramida. Iz tega se vidi, kaj dela sloga in zastopnost. Bog daj, da bi se ta sloga med g. župnikom in dobrimi škocijanskimi ljudmi utrdila in še več dobrega sadu rodila! k Iz Auberja. — Na Auberju je pel minolo nedeljo č. g. Auguštin Zlobec novo sv. mašo. To je prva nova maša na Auberju. Zato je bilo tudi veliko veselje in navdušenje. Vas Ponikve, od koder je novomašnik doma, je bila vsa v zastavah in naštel sem menda sedem slavolokov s krasnimi napisi. k Iz Sežane. — V torek zjutraj ob 4. uri in pol je začelo goreti na glavni cesti v poslopju sedlarja gosp. Čuka. — Zgorelo je mnogo sena in slame. Škode je blizo 2000 K. Gasili so domači ognjegasei. a pomagali so tudi vojaki. Bila je velika nevarnost, ker je Sežana brez vode. Za vso vas je sedaj le en vodnjak, od katerega dobi vsaka družina le 'po dva škafa na dan. Vendar bi morali vojake tam imeti, kjer je voda, ne kjer je ni. k Zavod „Elizabetišče“ v Tomaju. — Zavod šolskih sester „Elizabetišče“ v Tomaju stoji na prijaznem holmcu „Tabor“ s krasnim razgledom na vse strani in zdravim ugodnim podnebjem. Samostan ima trorazredno šolo s pravico javnosti s slovenskim učnim jezikom, gojenke se poučujejo tudi v nemškem jeziku. Šolsko leto se prične s 1. septembrom. V spomin jubileja Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja Franca Josipa I. se otvori letos 1. novembra tudi nova gospodinjska šola, ki je za domače gospodinjstvo važnega pomena, ker dosedaj na vsem Primorskem ni take šole. Pouk bo slovenski in bo zavzemal poleg ve-ronauka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva, vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se bo poučevalo teoretično in praktično o kuhanju, šivanju, mlekarstvu, vrtnarstvu, pranju, likanju, živinoreji itd. Oglasila naj se blagovole poslati na naslov: Šolske sestre „Elizabetišče“ v Tomaju, pošta Se-žana-Dutovlje, Primorsko. „Z ARJA“ gospodarska zveza centrala za skupni nakup in pror dajo v Ljubljani registr. zadruga z omejeno zavezo javlja, da je svoje zastopstvo za Trst, Istro, Dalmacijo poverila Svetku kanibalu Škerl v 'I'RS'T'XJ ulica delle Poste štev. 9, -------------------------------------------f f t VYV *** Svoji k svojim! Svoji k svojim! $$$ t* Svoji k svojim! Svoji k svojim! Jlovo naroho poöjetje prvega odlikovanega elektrofoto-grafskega atelje-ja f. Jerkič Via Delle poste 10. Slikanje izključno pri čarobni električni razsvetjavi ob vsakem vremenu tudi zvečer. Svetovna novosti *** YYY <**> Olrliio i» Msino drnšlfa Sf. M •< <><>❖<>❖1 o -s<> <. ol ❖<><> v ❖❖❖■H <><>❖❖❖ ❖❖❖❖o ❖❖❖❖o ❖❖❖❖o (pri cerkvi) -egistrovana zadruga z omejenim poroštvom javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore preustrojilo v najnovejšem sloju. Ima na razpolago veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke. Toči domačevino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča: Načelništvo. ❖❖❖❖O ❖❖❖<><> ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖<> ❖❖❖❖o- ❖❖❖❖<> V' s Josip llo že TiT Trst - mizarski mojster - Trst Via Giulia. — Telefon štev. 1971. “'T — j — Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav- 't' binska in druga mizarska dela. Posojuje i-T 1 — 1 tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene 'T1 TL Jako nizke. 1,1 TiT Prodajalna katol. tisk. društva •ulica, deli© Feste 9_ ima v zalogi voščene sveče iz tovarne Jerneja Kopača iT Gorici. Kdor hoče imeti 1 c- J J « > i 11 o o 11« > 'V'O v: J m c- It 1 v j i « >tx naj se potrudi v 1s;Ml j i g;0 v e «li i * 0 o o o o o 0 0 Izdaja: katol. tiskovno društvo v Trstu. Tiska L. Herrmanstorfer.