50 LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI , Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V J, CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ^VTTNO.) 45. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6, MARCA — THURSDAY, MARCH 6, 1941 LETNIK (VOL.) L. Jugoslavija pred zvezo z naziii - Turčija se odločuje Princ Pavel odide na razgovor s Hitlerjem u£oslavija utegne biti prihodnja država, ki bo podpisala Pakt z državama osišča. — Kraljevi namestnik gre na konferenco v Nemčijo, 'jeno. Upanje na Rusijo izgub- ^Wd, Jugoslavija—Mt^l j, ko prihajajo semkaj po-' f ri- se sosednja Bolga- I bolj polni z nem- I Vo.iaštvom, in, da bo to > t v a'u imelo pod popolno ob-I 118 .io vse kose onega, na no-'■ I v Zasedenega ozemlja, se pa efgih -a^njih diplomatskih kro-I j. resna možnost, da ča-fJ,U v.Prihodnjih kratkih dneh ?-lio' na Usoda tudi Ju^oslavi-v t ž*' . prevladuje prepri- IC v (j'a'i!e' da se ne bo skušala vla-io I ip'^'1' °dlocneje upirati Nem-o- i au1 * ako bo ta zahtevala, da 3l.iCne0filavija pristopi kotčlani-■fei- 8^uP'ni držav, ki so se | i, fUžile osišču, Nemčiji in I Iji- v;i rv^ so je izvedelo, da rt1! h ia ' ''^co.VP v I ffif,^f'k,odpotovati kraljevi naje t j0 princ Pavel, v Nemči-j I -p na razgovor s Hitlerjem. ,. t gj ^ -razgovoru utegne kmalu hlvj. Podpis, podpis Jugosla-i!|r:la' se pridružuje država-, " I ^.0H'šča. Trdi pa se, da Ju- w istiifavi,1'a ne lj0 pri vol i'' Pri" 1 tako drastične in trde |T0 kakor je Bolgarija. l)i'|ti t pornenilo> da utegne da- jd-fcjeNavija Nemčiji dovolje- ^revoz čet i" niaterijala I bi f SVo.ie ozemlje, ne pa, da kalila, da bi Nemčija Ju J^ijo docela zasedla, ka- ®ndar je kaj malo verjet-^ !,,'^ bi bila Jugoslavija pri-|t>0r . rta za kak resnejši od-1 jr0-: 2etudi bi bili nazijski po-|40 1 'bolj trdi. Je namreč d l^i" osamljena in ne more |to^alTisti> ki |Mja > upajo, da se bo Ru-i t •lnila in nast°Pila Proti H j ^iiii 1.11' Pripisujejo tem krat-l^gj esedam velik pomen; ■ V ki gledajo na polo I zrnerno, pravijo, da 1 Mti C s tem Rusija le pri-kako zelo je na .^mčije. Najbolj zna-»iSo to, da Nemčiji sami s°vJeti poslali nikake no nemci zase-daj0_afrik0 Wazijl pošiljajo čets v francoske kolonije. London, Anglija. — Naziji so bržkone v skrbeh, da bi ne utegnili Angleži, ako bodo še v naprej tako uspešni, kakor so bili zadnje čase. zasesti celo severnoafriško obrežje. To je najbrž vzrok, da pošilja Nemčija svoje čete tja doli, in sicer ne samo v ozemlje, ki ga imajo Italijani, marveč tudi v francoske kolonije, Tunizijo, Alžirijo in Moroko. ToČasno je to zasedanje še v malem obsegu, toda, kakor hitro bo fran-coska viada dala potrebno odobren je, bo brez dvoma vsa severna Afrika pod nemško oblastjo. -o- VLADA NAROČA CIVILNE PLINSKE MASKE Washington, D. C. — Vojni department je sporočil, da je naročil zadnji ponedeljek ome-jjeno število plinskih mask za civilno prebivalstvo. V pojas- nijo se je dostavilo poročilu, da je ta korak podvzet v "vzgojne" svrhe iivpa, da se ustvarijo viri za izdelavo mask, v slučaju, da bi bile te kdaj potrebne v večjem številu. Naročilo se jih je za $37,-500, ni pa se omenilo število mask, ki se bodo dobile za to svoto. Maske za civilno prebivalstvo, pravi vojni department, so sicer enako učinkovite, kakor so maske za vojaštvo, niso pa izdelane iz tako surovega in trdnega materija-la, ker niso izpostavljene taki obrabi. Tudi ne trpijo tako dolgo kakor vojaške. Vojni department istočasno vodi priprave, da se v Fostoria, O., postavi vladna tovarna za izdelovanje ognja, ki se bo uporabljalo za te maske. -o- NEMŠKA LADJA PRIŠLA SKOZI BLOKADO Rio de Janeiro, Brazilija. — Semkaj je prispel zadnji ponedeljek neki tovoi-ni parnik, in to je bila prva nemška ladja, ki je iz Evrope doslej prišla na južnem Atlantiku skozi britansko blokado. Parnik je pripeljal, kakor pravi njega kapitan, en a e r o p 1 a"n ter zdravniške in kemične produkte za Brazilijo. Kapitan je obenem dostavil, da bo ladja v Braziliji do konca vojne, in pravi, da to bo itak prav kmalu. PROPAGANDA ZA ZDRUŽITEV Z ANGLIJO Chicago, 111. — Organizacija, ki je prišla na idejo, naj bi se vse angleškogovoreče dežele, torej Zed. države, Anglija in ozemlja britanskega imperija, združile v eno politično celoto, je povsem resno aktivna na tem propagandnem delu. Organizacija posluje pod imenom Federal Union, Inc., ter vodi svojo kampanjo pod geslom "Union Now." Ustanovila se je v New Yorku in ima na vzhodu dosti pristašev; kot se ugotavlja, je večina članov naklonjena temu, da se Amerika vmeša v vojno, ako potrebno tudi z vojaki. — V Chicagi, kjer se je pred kratkim ustanovila podružnica, nima organizacija posebnega uspeha, kakor njeni voditelji sami izjavljajo. N,a listi imajo tukaj do 1500 imen, ki jim pošiljajo svojo literaturo, prispevkov pa ne plačuje niti toliko oseb. -o- NAPOVEDUJE GOSPODARSKI POLOM Washington, D, C. — Eden viadfrifi ivrffiiih'istratorjev pri poljedelskem departmentu je med svojim pričevanjem pred nekim kongresnim odborom zadnji ponedeljek izrekel napoved, da*bodo Zed. »državo tekom prihodnjih nekaj let doživele gospodarski polom. Izrekel je to, ko je priporočal, naj vlada poskrbi za reveže. -o- NEMŠKI LETALCI SI SVETIJO Z BOMBAMI London, Anglija. — Nemški aeroplani so pričeli uporabljati nove vrste bomb, ki jim služijo, da si z njimi delajo ponoči luč. Te bombe se razpršijo v število manjših bomb, ki žare v blesteči beli svetlobi, da razsvetle celi okoliš. Pridobiti jo skušate Anglija in Nemčija Hitlerjevi odposlanci prinesli Turčiji posebno poslanico, o katere vsebini vlada tajnost. — Angleški zun. minister odpotoval iz Turčije na Grško. krizemsveta — Vichy, Francija. — Neki list v Bordeaux je zadnji ponedeljek zapisal, da je gibanje "svobodnih Francozov," ki ga vodi iz Anglije general de Gaulle, na aktivni agitaciji, da ustanavlja v zasedenem delu Francije svoje podružnične urade. — Rim, Italija. — Tukajšnja vlada je izdala tujezem-skim časnikarjem prepoved, da ne smejo poročati o gibanju nemških ali drugih čet osišča. Ta prepoved se je doslej nanašala le na premikanje italijanskih' čet. Edino to se sme poročati, kar je stoji v uradnih objavah. — Kairo * Egipt. Britanske čete nadaljujejo s svojo uspešno vojno kampanjo proti italijanski vzhodni Afriki. V italijanski Somaliji so prodrli 80 milj daleč v notranjščino. O podobnih uspehih poročajo tudi iz Eritreje. Ankara, Turčija. — Obe bojujoči se državi, Anglija in Nemčija, skušate na vse krip-Ije, da zlepa ali zgrda pridobite Turčijo, vsaka za svojo stran. V normalnih razmerah bi si Turčija 'brez dvoma štela v ponos, da se za njeno naklonjenost potegujete dve mogočni velesili, toda točasno je ta dvojna snubitev za njo ne samo nadležna, marveč naravnost alarmantna, kajti usodno utegne biti za njo, kakor se bo že odločila. Komaj je angleški zun. minister Eden umaknil začetkom tedna pete iz Turčije, kjer je bil na obisku več dni, ter odpotoval na Grško, že so prišli v deželo novi odposlanci, točasno od Hitlerja. Ta torek je n a m re^jč" 'j'/ripoljrtl aeropitv,-skupino visokih osebnosti iz Iz Jugoslavije Tragičen slučaj ključavničarja Zemana in njegove žene v v Mariboru, ki sta postala žrtvi clušljivih plinov, uha-jajočih iz peči. — Smrtna kosa in druge zapoznele vesti iz starega kraja. Zakonski par se zastrupil z ogljikovim plinom Maribor, 27. dec. 1910. — Med prazniki se je pripetil v Mariboru tragičen primer zastrupitve, ki je zahteval človeško življenje. V Kacijanerjevi ulici 53 je stanoval ključavničar tovarne Ježek 48 letni Alojz Zeman s svojo ženo Jo-sipino. Zakonca nista imela otrok ter sta stanovala v svojem stanovanju sama. Včeraj zjutraj je prišel zakonca Ze> man obiskat njun sorodnik, zasebni uradnik Jaroslav Miihl-stein. Našel je vrata stanovanja zaklenjena, na trkanje in z vonj en je pa se nihče ni oglasil. Miihlsteinu se je stvar zdela sumljiva, pa je šol na dvoriščno okno trkat. Zazdelo se mu je, da sliši iz stanovanja rahlo žensko stokanje. Šel je ljuba Vlaha, ki stanuje v isti LEWIS AKTIVEN PRI MOGARJIH PRE. Washington, D. C. — John Lewis, bivši predsednik CIO, je zadnji ponedeljek zopet prevzel aktivno vodstvo nad premogarsko unijo United Mine Workers, pri kateri je še vedno predsednik. Zadnja dva meseca in pol je bil nekaj bolan'. Bolgarija goji nade za razširitev ozemlja te, marveč le Bolgariji. Tudi novi koncentraciji ruskih čet ob besarabski meji, o čemer se je poročalo v torek, niso opa zovalci posvečali posebne važnosti. Sofija, Bolgarija. — Da je Bolgarija dovolila Nemčiji zasedbo svojega ozemlja, za to e bil prvi vzrok predvsem v tem, ker je videla, da bi ji odpor itak ne pomagal, kajti Nemčija bi si brez dvoma s silo vzela, kar bi ne mogla zlepa dobiti. Verjetno pa je, in iz zadnjih znamenj tudi očitno, da je imela pri tem tudi prikrite nade, da si bo s pomočjo Nemčijo lahko pridobila nazaj svoja ozemlja, ki jih je imela od časa do časa tekom več zadnjih desetletij. Bolgarija ve, da se ima samo Nemčiji zahvaliti,da je dobila južni kos Dobrudže, ki ji ga je vzela Rumunija po zadnji vojni. Na enak način zdaj pričakuje, da bo dobila še estale kose ozemlja, o katerem trdi, da je njeno, in, ki je zdaj deloma v lasti Jugoslavi je, deloma Grčije. In kako resno na to misli, se je videl dober dokaz v demonstracijah, ki so jih zadnji ponedeljek vprizorili tukaj bolgarski na-nacijonalisti; demonstranti so namreč med prepevanjem nacionalističnih in macedonskih pesmi kričali: "Doli z Jugoslavijo!" Višek bolgarske moči je bil v letu 1878. Tedaj je namreč ruski car Aleksander II. osvobodil Bolgarijo izpod turškega jarma, pod katerim je bila ta skozi 500 let. In ne samo to, marveč po določbah miru je dobila Bolgarija velik kos zemlje, ki se je raztezal skoraj preko celega srednjega dela Balkana in doli do Egejske-ga morja. V raznih vojnah pa je pričela država kmalu izgubljati kos za kosom, da je bila po zadnji svetovni vojni docela okrnjena. O tistem višku slave pred 63. leti zdaj sanjajo Bolgari in upajo, da se bodo zopet povzpeli tja s pomočjo Nemčije. Zato zdaj pričakujejo, da bodo dobili del zemlje od Grčije in drugi del od Jugoslavije. Nemčije v Ankaro, ki so izročile tukajšnji vladi posebno poslanico od Hitlerja. O tem, kaj ta poslanica vsebuje, se ni niti namignilo, toda turška vlada jo je smatrala tako važnim, da so se nje člani takoj sestali k izredni seji, da o njej razpravljajo. Ugibanja, kaj ta poslanica govori, gredo od eiie skrajnosti do druge. Nekateri menijo, da je v njej hotel Hitler le za-sigurati Turčijo, da ji ne preti nobena nevarnost, dočim se zdi drugim možno, da je v njej zahteval dovoljenje za prevoz svojih čet skozi turško ozemlje. -o- NASPROTNIKI NAPADAJO "VOJNI PREDLOG" Organizacije in posamezniki, ki nasprotujejo predlogu za večjo pomoč Angliji, kateri je zdaj v razmotrivanju v senatu, prirejajo širom dežele zborovanja in govo.re, da dvignejo splošni ljudski odpor proti temu "vojnemu predlogu," akor ga nazivajo. Tako je imel Father O'Brien, profesor | plina, da je povzročil hiši, pa sta s silo vdrla v stanovanje. V spalnici zakoncev Zeman se jima je nudil strašen prizor. V sobi je ležal težak vzduh po plinu, ki je kar dušil. Zakonca sta ležala v svojih posteljah nezavestna, mož je bil že negiben, žena pa se je v krčih zvijala. Najprej sta odprla okna, nato pa sta z največjo naglico poklicala zdravnika in reševalce. Zdravnik je ugotovil, da je Alojz Zeman že mrtev, ženo pa so reševalci nemudoma zapeljali v 'bolnišnico, kjer so jo spravili k zavesti ter ji rešili življenje. Z možem so se trudili re ševalci dve uri z umetnim dihanjem, pa so bili vsi poskusi zaman. Tragičen primer ima vzrok v pokvarjeni peči. Alojz Zeman se je že nekaj časa pritoževal sosedom, da peč na žaganje, ki jo ima v svoji spalnici, tako sm.rdi, da je težko obstati v sobi. N,a božični praznik zvečer sta Zemanova peč zakurila ter se vlegla k počitku. Ponoči se je zaradi pokvarjene peči nabralo v sobi toliko strupenega ogljikovega usodno sproti tovorni avto s polno prižganimi žarometi. Morela so žarometi slepili, pritisnil je na zavoro — a glej nesrečo. V istem trenutku se je vanj od zadaj zaletel s precejšnjo silo motociklist ki je vozil za Mo-relom. Pri trčenju sta oba padla. Morela je obležal s težkimi notranjimi poškodbami, motociklist si je pa pri padcu zlomil ključnico. -o- Hud mraz Iz Savinjske doline poročajo, da so imeli o božiču silno hudo zimo. V Celju in okolici so imeli do 24 stopinj mraza. V konjiškem in šmarškem o-kraju je padlo v par dneh za tričetrt metra snega, v Zgorn ji Savinjski dolini pa le za nekaj centimetrov, ^..»■m, inftii .JU ' UOUMI.I-"'- .1 Ji*,:!'« V Mariboru je umrl v noči na Štefanovo zadet od kapi Anton Kukovič, v starosti 7(5 let. Doma je bil iž Ptuja. Kot učitelj je služboval v Zavrču, pri Sv. Marku niže Ptuja, kot nadučitelj pa na Polenšaku in Crešnjevcu. — V Ljubljani je umrl Anton Uršič, poštni u-službenec v pokoju. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl Valentin Korošec, posestnik in pekovski mojster. -o- Nesreča Pri smučanju si je poškodoval hrbtenico Ferdo Remškar, 28 letni uradnik tovarne Huter in drug v Mariboru. Cez božične praznike se je smučal na Gorenjskem, kjer je prišlo do nesreče in se je moral zateči v ljubljansko bolnico. -o- Napad V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 36 letni posestnik Albin Grbec z Iga, katerega je ponoči na cesti napadel neznanec, ga podrl na tla ter mu prizadejal več ran na glavi. na'Notre Dame, zadnji ponedeljek ponovno en tak govor, katerem je žigosal predlog kot "protikrščanski — da, zločinski — korak," češ, da se z njim skuša vplesti ameriško ljudstvo proti njega volji (v tujezemsko vojno. Govornik je povdaril, da sedanja vojna nikakor ni "naša" vojna, in do stavil, da se Bog ni nepreklicno obvezal, da. bo za vselej ohranil obsežni britanski imperij v njega celoti. — Išti dan je neki drugi govornik v Chicagi povdarjal, da bi omenjeni predlog dal usodo Amerike v roke enega moža, katerega bi niti kongres ne mogel več odstraniti, ako bi napravil kake usodne pomote. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. zastrupljenje. Dve nesreči Ljubljana. — Delavčev sin Jože Vidmar, doma iz Lipe pri Dobrepoljah, je staknil bogsi-gavedi kje staro patrono. Kaj bi mu bilo v večje veselje kot pa nevarna igrača, po kateri je začel s kladivom udrihati in hotel dognati, kaj je v notranjosti. Svojo radovednost je drago plačal. Naboj mu je po nekaj udarcih eksplodiral in puhnil naravnost v obraz. Učinek razstreljene patrone je bil grozen, saj je ubogemu fantu cbraz razmesarilo. Mlademu Jožetu je tudi oko nevarno po-škodbvano, vendar je le upanje, da ne bodo posledice najhujše. Žagar Morela se je peljal že ponoči domov po cesti Gunclji-Vižmarje, kar mu pripelje na- JUBILEJNA KAMPANJA JE V TEKU "Amerikanski Slovenec" je že več, kakor pred enim mesecem razpisal kampanjo za svoj zlati jubilej. Določil je krasne nagrade za nove naročnike. Ali si ti, ki to le čitaš že kaj storil v ta namen? "Pri nas to ni mogoče, pa to, pa to" naštevaš za vzroke. Pa mogoče še niti poskusil nisi, morda še enega koraka nisi storil v ta namen, najbrže morda niti ene besede z nikomur nisi spregovoril glede tega? Ako tako, kako moreš naštevati vzroke, da se ne da ničesar napraviti? Mar, rajši reci, moja krivda je, ker nisem v ta namen še ničesar napravil. Odloči se in napravi sklep, da boš od sedaj naprej pogumno agitiral za svoj katoliški list! , Stran 2 Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) OBSODBA THE POWERFUL BLOW SEM7 THE REVOLVER FiTINS INTO TH^ /MR.' ONE OF THf JUN5LE PIRATES CAUGtiT IT, AND COVERED THE APE-MAN FROM A SAFE DISTANCE. WHEN THE GUN WAS TURNED ON HIM,' TARZAN -HAD TIME ONLY TO .STRIKE NAHM'S HAND UPWARD. AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Uitanovljen leta 1891. Established 1891. I*haja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za cel6 leto-------------------$5.00 For one year-------------------$5.00 Za pol leta-------------2.S0 For half a year ------------------2.50 Za četrt leta _______________-___________ 1.50 For three months -------------------------- i--)U 2,a ChicagoT Kanado in Evropo i Chicago, Canada and Europe: Za celo leto------------------$6-00 For one year---------------$6.00 Za pol leta_____________3.00 For half a year------------3.00 Za četrt leta __________________1.75 Fdr three months-------------L/5 Posamezna številka ------------------ 3c 1 Single copy................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo ▼saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Mare}} 3, 1879.____ čenju Slovanov v Avstro-0grski, in bi bilo to vse v redu? Kakšno je potem irsko svobodoljubje? In ali gre zdaj za Anglijo le, pa ne gre za svobodo Čehov, Poljakov in vseh, katere je podrl hitlerizem? Ali res ne morejo Irci videti in razumeti, da gre po Angliji pri sedanji borbi za to svobodo teh podjarmljenih in potepta-nih? Ali ne vidijo, da gre za civilizacijo Evrope? Prav čudne glave so večinoma ti Irci. Nemcem ne zamerim, da so slepi, ko jim binglja pred očmi le Velika Germanija, ampak Ircem zamerim njih že prav strastno slepoto, ko poudarjajo svobodo, pa delajo, kakor bi drugi ne imeli nobenih pravic do enake narodne in državne svobode. Ta prav čudna mentaliteta dokazuje jasno, da morajo skušati Slovani sami priti do svobode, od drugih je ne bo preveč. TO IN ONO IZ HARRIETT A, MICHIGAN J. M. Trunk: Morda le pridejo k pameti Na splošno je v slovanskem taboru vse precej tiho, ako smemo tudi Rusijo vključiti v slovanski tabor. Čehi in Poljaki so na tleh, Slovaki se nekaj postavljajo, dasi so sužnji pri vrlo dvomljivi "svobodi". Jugoslovani ne morejo ne sem, ne tja, in Bolgari stopicajo od noge na nogo, pa ne vejo, kam naj bi stopili. Pri sedanji Rusiji bo težko kakega slovanskega vidika, po katerem bi se ravnali. Baje se Rusija silno pripravlja, in če se, bo komunizem prva skrb, slovanstvo deveta briga, kvečemu le sredstvo za komunistične namene. Lahko se trdi, da vlada med Slovani prav smrtna tišina. Nekaj le vidim. Prej sem videl, da so se Čehi in Poljaki, ki "vladajo" le na papirju, mulo.pobotali, dp bi se ne napadali več medsebojno. Drobtina razsodnosti je, pa je le dobra. Zdaj vidim, da bi bili celo pripravljeni za skupno državo, ako bi na kak način bile razmere dane. To bi bil silno važen in dalekosežen korak, ako res gre za kaj takegti. . Sicer so zdaj še sanje, ampak ne morejo škodovati. ' Morda je usoda obeh, narodov privedla do razsodnosti. Izgleda, da se je svoboda 1. 1919 prehitro prikazala slovanskim državam,« Bili strprcšsriii in so mislili ti "novi" Slovani, da se lahko med seboj kavsajo in ravsajo za vsako dlako. Vsaj Čehi in Poljaki so pri tem padli. Ko • bi prišlo n. pr. na Balkanu do take razsodnosti med Jugoslovani in Bolgari, da bi se združili v eno državo, bogann, Nemci bi. morali odmarširati že jutri z vsemi mašinami tudi iz Rumunije. Jaz niti pri Rusih še ne izgubim upanja na razsodnost, ker komunizem je končno le utopija, ki ni za življenje, le za kak poiskus. Stane krvi in žrtev tak poizkus, ampak lahko razsodnosti pomaga na konja. JOHN VOGLAR PIŠE O OBISKU V CHICAGI Irci in sedanja vojna Ircem ne smemo preveč zameriti, ako se tam na Irskem krčevito držijo nevtralnosti in niti z mezincem ne ganejo za Anglijo, in ako tu pri nas izpod čela' gledajo na vsako potezo, ki naj bi bila Angliji v prid. Če hoče kdo dlake cepiti, bo na Angležih našel dosti kosmatih kocin. Irci so imeli dosti opravkov z Angleži, in kadar je šlo za politiko ali diplomacijo, so jih Angleži še vedno namazali, dasi neke politične razboritosti Ircem nikakor ne primanjkuje. Precej angleškega značaja v politiki sem videl sam, ko je šlo za Koroško. Nemcem so ustregli pri vsaki želji, ugodili jim vsako pritožbo, osorno so pa pustili čutiti Jugoslovanom vsak nedostatek. Izpremembe je bilo nekaj le, ko so ruski boljševiki prihrumeli pred Varšavo, in je izgledalo, da pride komunistična povodenj čez vso Evropo. Jugoslavija je imela dobro urejeno vojsko pod orožjem. Srbi so bili na zunaj zapeti, ampak gladili so brke in kdor je hotel razumeti, je lahko razumel tudi njih molk. Ko je ruska nevarnost minila, ker so Poljaki vrgli ruske horde nazaj, je izginila vsaka ljubezen, celo vsak ozir na vsako jugoslovansko stremljenje, kolikor se je takrat tikalo zadev na Koroškem. Ne zamerim Ircem, da so nezaupljivi napram Angliji. Nekaj drugega pa opazujem pri Ircih, ko gre za sedanje zadeve. Pogodba v Versaijlesu jim je kamen spod-tikc. Ne morejo se dosti ^zgražati nad "krivicami", ki so se baje tam vzakonile. Vsega hitlerizma je kriva le ta pogodba, tako ponavlja irski tisk. Da so nastale nove slovanske države, da je bila Avstrija razkosana, da so Ma« žari bili omejeni na svoje mažarsko ozemlje ... vse to je Ircu pravi zjočin. Tega jaz vsaj pri Ircih ne razumem. Sami so se borili za narodno svobodo in, kolikor je zdaj imajo, jim je prišla posredno vsaj tudi le preko te pogodbe v Versaillesu. Ali slovanska plemena nimajo nobene pravice do svobode m narodne samostojnosti?? Ali je krivica, da so je nekaj dosegli, ko so se za njo tudi borili m nekaj Zli to svobodo žrtvovali? AH naj bilo ostalo pri tla- Girard, O. Po dvanajstih letih sem zopet enkrat bil med chicaškimi sorodniki, prijatelji in znanci in sicer kar tri dni. Ko pridem So. Chicago na 95. cesto in Swing Ave, ravno pred gostilno našega rojaka Mr. M. Po-povicha, me je takoj opazil Novinar, ki je bil slučajno tam ter mi reče: Hej Janez, zakaj pa nisi pisal, da prideš. — No, potem smo ga. pa malo pili. Ura je ^la na polnoč in treba e bilo k počitku, ker sem večer poprej delal in sem bil u-trujen. — V soboto zjutraj ob uri sem bil že na 22nd ali kakor pravijo sedaj na Cermak" Rd. malo naprej od uredništva Amer. Slovenca. Oziram se okolu, pa zapazim velik napis: Slovenska gostilna. Oho, sem si rekel, tukaj pa grem noter, ker vem, da "kranjsko" razumejo. In res, neki star "kelnar" me takoj vpraša, kaj bom pil. Povem mu kaj želim in jih par popi-'Jem, «erii rekel-, da moram pogledati na uredništvo Amer. Slovenca. Grem tja, pa je bil samo g. urednik notri in še en uslužbenec. Predstavim se kdo sem, pa mi g. urednik pravi: Aaa, vi ste Mr. Voglar. Nato sva se nekaj časa pogovarjala ip mi razkaže tiskarno. Toda, ker ob sobotah ne delajo, sem rekel, da bom prišel zopet v ponedeljek, ker hočem videti, kako vse te mašine "ronajo." Res, pridem v ponedeljek in Novinar, ki je tam zaposlen, mi pokaže in razkaže vse, samo tiskarskega škrata np ni pokazal in ne vem, kje ga ima priklenjenega. Zato pa prosim, naj mi pa 'sliko od njega pošlje, ker bi ga rad poznal. Ko sem v soboto zapustil uredništvo, sem jo zopet u'otal ,- Slovensko gostilno in vprašam, kako bi prišel na Argo do bratranca Martina Voglar. Pa mi povejo, naj kar to Cermak karo vzamem do Kedzi, potem Kedzi do Archer, naprej pa bus. lies sem tako napravil in kar hitro sem bil tam pri bratrancu. On mi je imel veliko za povedati; jaz pa njemu tudi. Med drugim je rekel, da bi šel rad v So. Chicago, ker da ima tam prijatelja, s katerim,sta bila skupaj pri vojakih. Iiečeno storjeno. Martin e .je začel preoblačiti, njčgova boljša polovica tudi. Potem pride še soseda vdovica, ki je šla tudi z nami. Tako okolu osme ali devete ure pridemo v So. Chicago in Martin mi pokaže hišo rekoč: Tukaj le gori na drugem "floru" živi. Jaz grem naprej, drugi pa za me-roj. Temno je bilo kot v rogu po stopnicah in mi smo ropo tali, kot da nas je kdo ve koliko. Pa se odpro zgoraj vrata in pokaže se ženska. Pred 12. leti je bila tudi debela, a ne _tako. No, sem rekel, vidi se, da imaš dobrega moža. Gut moža imam, mi pravi, saj je tam doma kot ti. — O ja, od Leskovca, smo pa vsi gut. — oP tem pogovoru je je pa kar zmanjkalo, pa kmalu prisopiha z doma napravljenimi malo prekajenimi kranjskimi klobasami, kakih 20 čevljev, da si malo rebra podpremo. Ko smo se nekoliko pogovorili, sem rekel, da grem malo v dvorano sv. Jurija, potem pa pridem nazaj. Komaj sem bil nekaj časa v dvorani, pa prileti od nekod Frank Juvančič in mi nravi, da (.moram njim. Pridemo v njegovo hišo in zagledam, kako sede okolu mize njegova soproga, njena sestra in Mr. in Mrs. Juvančičeva hčerka Frances. Sredi mize pa zagledam, avtomatično pištolo model "luger." Kar sapo mi je zaprlo, tako sem se prestrašil. Kaj je to, ali hočejo samomor napraviti, ali so-mogoče to za me, pripravili? Lasje so mi šli pokoncu, tako sem se prestrašil, Fo£em so mi pa raz-tolmačili, kaj je to in zakaj' je. — Cez nekaj časa sva šla s Frankom zopet nazaj k onim, ki so me čakal-i. Začeli smo piti in peti tako do tretje ure, nakar sem zaspal tja do osme ure zjutraj. Zopet smo dobili klobase, to pot pa krvavice na mizo in zopet kakih 20 čevljev. — Okolu poldne v nedeljo sem pa bil zopet v Argo, odkoder sem jo ob pol treh popoldne sam ubral na West Side. Kako sem se pa tam imel, bo še bolj špasno, pa bom ob drugi priliki povedal. — Pozdravljeni čitatelji. John Voglar Predstavite vasiHi prijate ijem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- Harrietta, Mich. Dragi g. urednik Amer. Slovenca. Priloženo pošiljam naročnino za list priljubljeni Amer. Slovenec. — Ravno sedaj je tukaj zavladala sibirska zima, zato se ne morem podati na agitacijo za list, ker tukaj po farmah smo precej raztreseni drug od drugega. — Ona španska bolezen je prenehala nadlegovati naše tukajšnje naseljence, toda smrt navzlic temu ne počiva. Komaj pred mesecem je bil položen k večnemu počitku eden samski, že se je zopet oglasila smrt in nam ugrabila drugega pionirja v osebi Tony Kenicha. Vzrok smrti vodenica, ki ga je mučila leto dni Dotičnik je bil samec in je dočakal lepo starost 72 let. Doma je bil iz vasi Orehek, št. 12. glavarstvo Postojna. Tukaj na farmi je živel 28 let. Zapušča starejšega brata Luka Kenicha. Pokopan je bil po katoliških obredih iz tukajšnje farne cerkve sv. Ane na pokopališče Mt. Calvary dne 22. februarja. Ker že pišem o smrti, bom še zapisal o njegovem prepričanju. On je bil več let pristaš onih, ki se imenujejo "napred-njaki" in vnet čitatelj Prosve te. Kot tak je tudi kak dopis napisal v omenjeni list. Nekako pred štirimi leti si je privoščil č. g. Trunka, se napihnil proti veri in v prid porodne kontrole ter seveda dobil odgovor v Pisanem polju. Pri tem sem mu tudi jaz zažingal eno pesem, ki je bila priobče-na v Amer. Slovencu. Pa sem vzel list in sem se ustavil pri njemu, misleč da še ne ve, da mi izreče kazen. Ko me je zagledal, se je zelo prestrašil in je zavpil: No, kaj si prišel zaradi tiitega dopisa v Prosve-ti? Ali si še hud? Ko sem mu dokazal, da se nad takimi ljudmi ne hudujemiampak jih obžalujem, ker udrihajo sami po sebi in v najboljših okolišči nah ne morejo kaj pridobiti. Mogoče ti ne bom mogel danes tega dokazati, mu rečem, toda pride čas, ko boš sam uvidel. — No in koncem koncev sem še dobil naročnino za Amer. Slovenca. Glede dopisa v Pro-sveti se je pa izrazil: To je moj poslednji dopis. Človek, kakor jaz, bi ne smel pisati dopisov, če nc razume kaj piše. — Ko sem ga zopet obiskal za obnovitev naročnine, mi jo rekel: Ne bom obnovil in veš zakaj nc. Jaz imam prijatelje in ti so nasprotni Amer. Slovencu in sploh katoliškemu tisku. Zato se raje odrečem listu, kakor prijateljem, ker taka izguba bi bila za me prevelika v teh okoliščinah, kakor sern. — Potem mi je pravil, kako je bil veren in Bogu vdan, pred leti, ko je delal v Pennsylvaniji, kako so se brez-božniki z njega norce brili za radi vere in da je nazadnje še sam postal itak kot so bili oni — Pa je pred letom dni zbo lel. Ko je bil lansko leto tukaj maja meseca slovenski misi j on, se je zopet spravil z Bogom. Ko sem ga naslednji dan obiskali, se je izrazil: Sedaj se zopet počutim dobro. Mogoče, da ne ozdravim nikoli, toda moja vest je mirna. Mislim pa si, kakšen bi 'bil ta svet, če bi ne bilo duhovnov, katere sem toliko črtil v preteklosti. —Potem je bil premeščen v sana-torij in tam je po devetih mesecih bolezni za večno zaspal. — N,aj mu svetu večna luč! Ko pišem te vrstice, primerjam T. K., kako nekateri udri-lajo po Bogu, veri in duhovnikih. Dokler so mladi pišejo, pretikajo, kaj bi mogli dobiti, da bi uporabili za pobijanje vere. Ce kaj dobe v velikosti komarja, kmalu napihnejo, da se pokaže v velikosti slona — iščejo v verskih vrstah nekakega norca. Ce bi taki, predno se spravijo na zasledovanje norcev stopili pred zrcalo in pogledali vanj, bi si s tem lahko prihranili mnogo korakov, sitnosti in prepirov in na koncu še lastnih očitkov. M. B. zastopnik RAZNO IZ GIRARDA Girard, O. Dolgočasna zima se Dogodki med Slovenci p« Ameriki tonu. Zato pa tudi že vsak izmed nas že težko pričakuje krasne in tople pomladi, pa naj bo že bolnik na bolniški postelji, ali ptice v hladnih višavah. Da nam potečejo 'ti dolgočasni večeri, ki jih še im,a za nas letošnja zima, je Gospodinjski klub povabil našega narodno zavednega pionirja Mr. Antona Grdino, da pripelje v našo naselbino krasoto naše rodne domovine v filmskih slikah. — V resnici lahko rečem, da ni za našo narodno dušo ničesar tako veselega, kot če vidimo tiste naše svete kraje in zemljo, ki nam je prva, kot mati, dala dasi borni košček kruha. Saj nam je ta naša, sVeta zemlja vedno pri srcu, pa najsibo pri delu, v veseli družbi, ali pesmi. Iskra srčne ljubezni nas vedno opominja, da smo še vedno sinovi in hčere te slovenske matere, četudi smo tukaj v tej novi do movini. izbrali novo nevesto.— Vsi dobro vemo, da bo malo-kateremu izmed nas se mogoče videti svojo rodno zemljo, zato smo lahko Iz srca hvaležni Mr. Antonu Grdini, da se toliko žrtvuje za naš narod in mu daje priliko videti ta prirodni biser naše rodne grude. Ta slikovna predstava se bo vršila dne 15. marca v S. N. D., začetek ob 8 uri zvečer. Ta večer se bomo »podali potom slik v našo-krasno Gorenjsko, nato v veselo Dolenjsko, P« tudi lepa Primorska bo med nami omenjeni večer. Ako bo pa kdo želel še kake druge kraje, bo tudi tem ustreženo, tako da bo veselje za vse. Ker je ta prireditev namenjena v dobrodelne namene, vas dragi rojaki vabim od blizu in daleč, da nas ta večer posetite, kjer boste vsi zadovoljni teh krasnih slik naše nepozabne Slovenije. — Vstopnina je samo 25c. Tudi predsednica kluba je rekla, da kar se tiče ekrepčila, bo za vse najbolje postreženo. — Nasvidenje v soboto 15. marca ob 8 uri zvečer v S. N. D. — Z narodnim pozdravom! . John Dolcic Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" Chicažani! Slike odbora za proslavo "Amer. Slovenca" so gotove. Oni, ki so jih naročili naj pri' dejo po nje v Upravništvo lista! Vest iz domovine Cleveland, O. — Mr. Anton Bokal iz East 157th street j« te dni prejel iz starega kraj3 žalostno sporočilo, da mu je * vasi Zajelše, fara Dol Prl Ljubljani umrl njegov oče J*'| nez Bokal v častitljivi starosti 90 let. Po domače so rekli Prl hiši pri "Karbču." Zapušča hčer in brata, v Ameriki P3 zgoraj omenjenega sina. Lepa starost Sheboygan, Wis. — Stirii"1' osemdesetletnico rojstva Je pred kratkim slavila v krog" svoje družine Mrs. Marie fr' bas. Ženica je za svoja nenavadno krepka in živahU3' V Ameriko je prišla šele l^8 1921. V zakonu se ji je rodil" 12 otrok, od katerih žive dvf hčeri v Milwaukee, ena s Kohler, Wis. Mrs. Micliae' Progar in Lorenz Urbas v She' boyganu ter sin Jack Urb&5 v Clevelandu, O. Vile rojenice Cleveland, O. — K druži" Mr. in Mrs. Stanley Grčar 113 East 102nd street so prišle >J obisk prijazne vile rojenice jim pustile v spomin krepke?' fantka prvorojenca. Sreč®3 mati je hčer George Hriba TJ* ve družine. — Prav tako obiskale tudi družino Mr-Mrs. Joseph Kogoj na Ea'' 169th street in tudi njim P"' stile v spomin prav luštn fantka, ki je tudi prvorojeiicC' Mladi mati je hčerka Mrs. ff 'tilde Šnialc-Kren. — Prijate" častitajo obema srečnima d^ žinama! i Jubilej poroke Milwaukee, Wis. — Sreb* jubilej poroke sta tukaj Prf,. kratkim slavila v krogu svo.1' prijateljev in znancev, ki * jima priredili prav prije^ presenečenje Mr. in Mrs. ™ Krainz iz East Potter Ave. Smrt rojaka Geneva, O. — Po dolgi lezni je tukaj preminul roJ* Joseph Coprich, v starosti let. Omenjeni je prej več ' stanoval v Euclidu. Dom* j bij iz Vipolž, pri Gorici, od* der je prišel v Ameriko 1911. Zapušča soprogo M»r rojeno rBregantič. Pokopal1 bil zadnji torek iz cerkve ™ rije Vnebovzete v Clevela'1 na Calvary pokopališče. Katoličani so tako kakor je močno njihovo k® liško časopisje. ___-ssS* POSLUŠAJTE j. vsako nedeljo prvo in starejšo jugoslovansko ™ dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES pos 1360 kilocycles. ___^ Ko je bil samokres ob i njo t) pfOti njemu, je imel Tarzan samo Se toliko -.časai Ja je dvignil Z^lipjovo toku v zeaki WAVE NO FURTHER USE POR TARZAN," ZALIM SNARLED/ »MU H/M—NOW!" Močar. udarec je pogini ^aljjpov samokres da'cc v zrak. Eijen džungelskih razbojnikov ga je ujel in ga iz varne daljave obrnil na ino, !I«r;a»a. c.aj! "Mi Tarzan* nič več ne potrebuje- zagodrnja Zalim; "ubij ga t?e- Cetrtek, 6. marca 1941 THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY Četrtek, 6. marca 1941 AMERIKANSKI SLOVENČC drzni načrti nemškega inženirja NOVA ANGLEŠKA BOJNA LADJA Mrtvec v »upi Pri prevozniku Francu An-derluhu v Mariboru so v senu na šupi našli mrtvega 19 leit- i nega pomožnega delavca Franca Vinčetiča. Zvečer je i šel Vinčetič kot po navadi s spat na seno, a ko so zjutraj : pogledali za .njim, so ga našli ] mrtvega. Umrl je od padavice, i -o--] Ponesrečenci ] V ljubljansko bolnico je bil 1 pripeljan 31 letni tkalec Jugo- 1 lana v Črnučah Franc Kodrin, 1 nristojen v Kozje, ki se je po [ nesreči vsekal v nogo. — Rav no tja je bil pripeljan tudi 20 1 letni delavec Ciril Skubic iz ' Št. Jurija pri Grosupljem, ka- | terega je ponoči napadel neznanec in ga ranil po glavi. — Po nesreči je v Šmartnem pri Litiji ustrelil s samokresom v nogo neki dijak 20 letnega so-boslikarskega pomočnika Jo- i žefa Baša in tudi on je moral : v bolnico. —-—o- Svojevrstna nagrada V neki celjski gostilni je 81 'etni pleskar Rudolf D. iz Ljubljane pogostil svojega tovariša z vinom. Nenadoma je pa ta tovariš izginil iz gostilne in odnesel gostitelju novo zimsko suknjo ter usnjene ro-kavice v skupni vrednosti 2500 dinarjev. Ta je pač lepo na-. gradil svojega gostitelja, pa ni dolgo užival ugrabljenih reči, kajti kmalu ga je imel policijski stražnik v rokah. -o- Vino co mu odnesli Posestnik Karol Hrastnik iz Štrihovca pri Št. Iliju je prijavil orožnikom, da mu zmanjkuje iz kleti vino. Tatovi so se sravili nad sod, v katerem je hranil staro vino letnika 1938, ki se danes že drago prodaja. Ko je posestnik izmeril, je dognal, da so mu tatovi odnesli že 400 litrov tega vina. Orožniki so kmalu ugotovili, da je vino odnašal iz posestni-kove kleti 44 letni delavec j Alojz Očekrl, ki si je na nek' način preskrbel ponarejene ( ključe. Pri vsakem obisku tuje kleti, si je napolnil nekaj steklenic. "JkV.. ^ ' - ■___• ' MMiMMMi Bojna ladja King George V., ki so jo Angleži zgradili v taki tajnosti, da je svet izvedel o njej šele, ko je bila že postavljena v službo. Ladja je opremljena s 26 topovi. Na njej se je pripeljal v Ameriko Lord Halifax, novi angleški poslanik tukaj. kaj se slisi po svetu? kov, temveč tudi znake za takt, podatke o tempu in jako-sti glasu in nazadnje tudi besedilo pesmi. Vse to je zelo točno in precizno pokazala na nevem stroju neka gospodična, strojepiska za note. Izumitelji so delali na tem izumu dve leti. Če se bo novi stroj cbnesel, bo v bodoče prihranjeno mučno pisanje ter kopiranje not. ČIGAVA JE AFRIKA? Razen majhne države Liberije je vsa afriška celina v rokah belokožcev. Od 150 milijonov prebivalcev, kolikor jih je v Afriki, je samo 2 milijona belih. Z osvojitvijo Abesinije je Italija postala tretja kolo-nijalna velesila v Afriki. V svoji oblasti je imela 3,620.-000 kv. kilometrov in 14 milijonov prebivalcev ;Franci j a pa 11,200.000 kv. kilometrov in 38 milijot sv -ljudi; Anglija je gospodar 11,000.000 kv. kilometrov s 65 milijoni prebivalcev. Na četrtem mestu je Belgija z 2,400.000 kv. kilometrov in 18 mil-ij. prebivalci, na petem Portugalska 2,100.000 kv. kilometrov in 8 milij. ljudmi, zadnja pa je Španija z 313.000 kv. kilometrov in 650.000 prebivalci. morje - neizčrpni vir letal skega gradiva /l uspel pa je poskus, prido-i!Va-ti iz nje magnezijevo sol ,1 ima morje še v večji za-kot pa zlata. Pri pridobi-an.)U kuhinjske soli iz morske 0(*e> postane prosta tudi mag-®2ijeva sol, ki jo od kuhinj-^ e odstranjajo. Magnezijeva j Pa igra zelo pomembne °go pri pridobivanju lahkih J°vin. Pri izdelovanju lahkih so zlasti Japonci pravi °Mri. imajo že mnogo topnih tovarn, kjer magnezi- sol predelujejo v kovino. ^ svetovnem trgu lahko J^ia ze j{a)r Vj.-sto kovina-j izdelkov, ki so jih naredi-ls magnezijeve soli, aH z STAVA, KI GA JE STALA ŽIVLJENJE S smrtjo je plačal "vinsko" stavo 45 letni Jure Perajič iz Stankovcev pri Šibeniku. Jure je bil znan kot "dno," v katero je vino lahko teklo kar naprej. Nedavno jo bil na svatbi svojega bratranca in tri dni neprenehoma pil. Ko je bil že tako nadelan, da se je komaj držal na nogah, je sklenil stavo z nekom, da bo navzlic pijanosti še vedno spil več kakor pa njegov tekmec. Povrsti je spil devet čaš vina, tedaj pa je hipoma prebledel in se sesedel. Odnesli so ga na dom, toda na pragu je izdihnil. Udarila ga je srčna 'kap zaradi preobilno zaužitega alkohola. SANJE POMAGALE PRI V IZUMU Ko je izdelal šivalni stroj, je izumitelj obstal pred nepričakovano oviro: kako dobiti 1 primerno šivanko? Leta in le- I ta je mož obupaval in posku- \ šal na vse mogoče načine, ka- i ko bi naredil primerno iglo. i Neko noč je po dolgem brez- s uspešnem delu zaspal za svojo 1 delovno mizo. Sanjalo se mu c je, kako ga je napadel jezdec j s kopjem v roki. Kopje je bilo < na koncu od strani preluknja- 1 no, skozi luknjo pa je bi- t la potegnjena zastavica. Čim je je izumitelj prebudil, je začel spet razmišljati. Nenavadne sanje so mu dale misel, ka- i ko mora izdelati šivanko za ši- ' valni stroj. Izum je bil popoln 1 in čez nekaj let je izumitelj že s imel težke milijone. 1 -o----] SEME V SLANO VODO! Ugotovljeno je, da marsika- i teremu semenu kaj dobro pri-i ja, če ga prej, preden ga vsa- -I dimo ali vsejemo, namočimo v i slani vodi. Seveda pa voda ne ; I sme biti preveč slana. Za najboljšo vodo se je izkazala tista, ki je v vsakem njenem litru raztopljene 5 gramov soli. Če seme namočimo v takšni raztopini, kali .nekoliko prej, kot pa sicer. Še druga, morda dosti večja korist namakanja semena v slani vodi pa je v tem, da postane takšno seme nekako zavarovano pred bo-; leznimi, zaradi katerih druga-: če dostikrat segnije. BODOČNOST JE ODVISNA i OD NAS i Ko sc je preselil Katoliški ; institut spet nazaj v Toulouse,) 1 je imel rektor msgr. Solange! - govor, ki ga je končal z na- - Islednjimi besedami: r "Narod ne more živeti dru- 2 gače, kakor da še dalje ohrani ni svojo dušo. Njegov obsta- - nek io vezfin na voljo po ne- - odvisnosti, ki gre v boju tudi - do tega, da pristane na smrt. - Z eno besedo: Bodočnost je odvisna od nas." "LOVE AND XXX" PREPOVEDANO V ANGLIJI London, Anglija. — Celo v starodavne pravice zaljubljencev je zdaj posegla angleška vlada. Ukrenila je, da se tra-clicijonelno znamenje "xxx" za pošiljanje poljubov v pismu ne sme več uporabljati. V naprej torej fant ne sme več zaključiti pisma z "Love and XXX." Pravijo, da bi to znamenje lahko uporabljali špijo-ni za svoja tajna sporočila. STROJ ZA PISANJE NOT Po mnogih poskusih je reše? no vprašanje, ki so ga reševali toliko časa, pa niso uspeli. Sedaj poročajo z Dunaja, da šo izumili stroj za pisanje not. Pred kratkim so naredili z popolnim uspehom poskuse z modelom tega stroja. Stroj nc piše samo not, ključev, križev in raznih drugih nptnih zna- Kaka p o n u d b a 1 Naj Servel, PLINSKI refrigerator sam doprinese dokaz v vaši lastni kuhinji Tu je vaša prilika, da doživite vse Servel udobnosti. Lahko imate dosti ledenih kock. Lahko vi-dite, kako drži Serve! živila sveža, okusna in zdrava. Na lastno roko bpste spoznali, kako presenetljivo jc nitka ccna ta pogon plinskega rclrigcratorja. In ugotovili boste, zakaj je Scrvcl drugačen. Zmrstovalni sistem Servela nima nikakili premi-kujbčili .se delov, ki bi prišli iz reda. ali se obrabili. Mala plinska priprava upravi to delo. Najboljše pa je, ko jc Scrvcl absolutno Till, nikoli niti najmanjšega topota- Dokaiitc si to samim sebi s tem, da se poslužte zdaj naše ponudbe. Samo idite v najbližji Peoples Gas urad ali telefonirajte Wabash 0000. Ali pa vprašajte svojega najbližjega Serve! trgovca., Ponudba samo za omejen čas, torej storite takoj. PSE VEZBA.TO ZA VOJNO zda^doku^š^hk^ je za poslati velikonočna darila domačim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da sc poslužujejo le Brzojavnega pošiljanja ■i V ta namen tu navajamo cene jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To jc po 100; 200; 500, itd. kakor so cene tu navedene. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $ 3.20................100 Din I Za $12.00.............. 600 Din Za $ S.OO..........200 Din I Za $13.75............... 700 Din /a $ 0.75................300 Din I Za $15.50.............. 800 Din Za $ 8.55...............400 Din I Za $17.25...............900 Din ' Za $10.00..... ........500'Din I Za $18,50..............1000 Din Pri višjih cenah poseben popust. Vse polil jatve uaslovite na: SERVEL, plinski refrigerator, o katerem govori vsa Amerika. Ostane tih, traja bolj dolgo. Prepričajte se v svojem lastnem domu za 60 dni. JOHN JERICH :«N COOKERY . CONSTANT HOT WATfJ . . SIUNT HEMtGtlATION . . OAS NEATINO /ST 1849 W. CERMAK RO^Q, CHICAGO, ILLINOIS V vojno službo so Angleži pritegnili tudi pse in jih uporabljajo kot prena-salce poročil skozi topovski ogenj, dalje za izsleditev ranjencev in podobnih opravil. Slika kaie, ko je neki tak pes med veabanjem skočil preko jarka. 02480101025348535348235348485348535348530123530223482348235323 V Rimu se je precej časa rnuoš mrtev! Prijeli me bodo, prebrskali tvoje papirje, tam bodo našli pisma, videli bodo, da sem'iyiel pravico, da-sem ti razbil glavo. Mati bo sicer zblaznela od žalosti, a jaz se bom maščeval. Rekel sem. Pet minut imaš, niti ene več!" Nedvomno je moj obraz izražal neomajno odločnost. Morilec je pogledal najprej moj obraz, potem pa na uro, ki je visela na steni. Videl je, da sem pritisnil kazalec na petelina. "Udam se!" je dejal hitro. "Vstanite!" sem velel jaz. "Ko jih boste imeli, ali me boste pustili, da grem?" je prosil z izrazom bedaste, preganjane živali. "Prisegam vam," sem mu odgovoril in ko sem videl nemir v njegovih zenicah, sem pristavil: "Pri spominu rajnega očeta ..." "Kje so pisma?" "Tu/ je odgovoril in pokazal na kovčeg v kotu. "Tu je denar!" sem dejal in mu vrgel listnico, v kateri je bil sveženj bankovcev. Čudno je to, kako se človek v nevarnosti oprijemlje zadnje rešilne bilke, ki mu daje vsaj trohico upanja. Ta človek, ki sem ga imel na življenje in smrt v svojih rokah, je bil kljub temu tako nespameten, da je verjel na dobro vero, tako, ko sem mu pokazal le majhno upanje, da bo odnesel zdravo kožo. .'Pokazal mi je z železom obit kovčeg, potegnil iz nekega predala v njem škatlo iz rumenega usnja, zaprto z varnostno ključavnico. Potem je odprl in pribrskal iz nje precej velik sveženj in mi ga vrgel, kakor sem mu bil jaz prej vrgel denar. Niti trenutek se nisem bal, da bi utegnil namesto pisem vzeti iz kovčega kako orožje. Tudi nisem imel strahu, da bi me napadel, ko sem pregledoval vsebino zavoja, da bi se prepričal, ali je v njem res tisto, za kar sem žrtvoval denar. V zavoju so bila samo tri pisma. Na njih so bili še pečati. Na prvih dveh po dva: iz New Yorka in Pariza, na tretjem iz Pariza in Liverpoola, in vsa tri so nosila datum iz januarja ali februarja 1864. "Je to vse?" me je vprašal. "Ne še!" sem mu odgovoril. "Treba je še, da se mi zavežete, da boste še danes odpotovali s prvim vlakom, ne da bi se prej dobili z bratom ali mu pisali?" "Obljubljam," je rekel, "in potem?" "Kdaj sta se zmenila, da pride on spet k vam?" "V soboto," je rekel in zmignil z rameni. "Kupčija z njim je bila sklenjena. Hotel je počakati z denarjem, ki mi ga ni hotel izplačati prej, kakor na dan mojega odhoda v Le Havre, da bi bil gotov, da se ne bi jaz v Parizu zadrževal še naprej, ko bi imel denar . . . Zdaj pa je igre konec." Čez nekaj časa je pristavil: "Jaz si umi jem roke!" "Edvard Termond!" sem dejal jaz, "spominjajte se, da sem vam izkazal milost, a pazite, da vas niti za sekundo ne srečam na svoji poti ali na poti koga od tistih, ki so meni dragi." Zagrozil sem mu z roko in sem odšel. Pustil sem ga sedečega pri mizi blizu okna. Komaj sem bil na hodniku, so me pa živci, ki so me tako zvesto podpirali ves čas borbe, izdali. Noge so se mi začele opotekati. Ustrašil sem se. Kaj, če padem na tla tu v hotelu? Kako se bom izgovarjal zaradi raztrgane obleke? Imel sem še toliko poguma in moiji, da sem si popravil ostanke ovratnice, da sem zasukal ovratnik suknjiča navzgor, da bi zakril raztrganost, da sem uravnal srajco in otepel prah s klobuka, ki sem ga v boju čisto zmečkal. Otrl sem si pot s čela in stopal po stopnicah s korakom, ki se mi je zdel, da je še dovolj miren in nerazburjen. Dva fanta sta me pogledala in se čudila moji zunanjosti. Usoda je hotela, da se nista ustavila, da bi skušala izvedeti za vzroke tega očitnega nereda v moji obleki. "Kaj pa babre?" sem nato vprašal. Povedala mi je: "Jako velike!" je rekla, "posebno ob nedeljah!" Pa je nisem hotel vprašati, kaj se je pri tem mislila. Uspeh je bil torej dober? Kaj še! Naravnost sijajen, boljši, kot sva pričakovala! Poskus z 'babro sva drug dan ponovila in kar verjeti nisva mogla, ko je čez štirinajst dni nato zapel neki pevec v moderni popevki o ljubezni in babrah. Pri tvoritvi te besede sva pozabila na odličnega sti-hotvorca in šele zdaj sva zvedela, da je babra edina in že zdavnaj iskana rima za besedo kobra . .. (Jo Hans Rosier.) ateistična krama nazaj. Vse delo naj bi prevzela komunistična stranka, kakor bi ne bi- j: lo že zdaj vse pod vladno pa-tronažo. I.ist "L v o v s k a y a g Pravda" poroča, da so boljše-viki zaprli nad f>00 cerkva, 62 | sinagog, deportirali na stotine ; duhovnikov, zaprli vse verske šole, ampak versko udejstvo- * ; vanje gre naprej. V Moskvi priznajo, da je ateistična kam- }i panja doživela fiasko.. . Mladina se bolj zanima za verska vprašanja,1 kakor le kdaj... Uradniki pogostoma mižijo pri verskih prireditvah, ali se | | celo sami udeležujejo. . . Vse polno je raznih "nadomestil" za vero, samomorov, posebno pri mladih deklicah, kar mrgoli, *razporoke so po cigan skem muštru, razni "očetje" j t nočejo plačevati podpor, otrofr brez Staršev so cele trumo, kriminalstva na dnevnem re- ,/ du. "Kosmolskaya Pravda" po- j' roča, da je bilo v Ukrajini 1. 1925 dva in pol milijona atei- L stov, danes jih ni več, in med Rusi jih je le kakih pet miljo-nov, dasi je Rusov nad 170 rni-ijonov. Vojska s Finsko jft mnogim odprla oči. . .ikonov na domovih ni dosti, mase se pa držijo starih praznikov, delavci ne marajo za prireditve v klubih, mnogi se ne držijo pravoslavnih obredov, pa le verujejo v Boga. Silijo J jih sicer v ateistične skupine, 1 pa ostanejo topi. Komunistični voditelji priznavajo, da je cerkev še ved- .; no najmočnejši činitelj v javnem življenju, dasi je potiš-J njena v ozadje, in to pravo- J slavna cerkev, ki nikoli ni ] imela prave življenjske moči. Ako ni Boga, ga niti ubijati | ni treba, če pa je Bog, ga najmanj ti krivonosi "Rusi" ne morejo ubiti. Pred stavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North Sth Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Še sličica iz dopisa. Iz Jen-ners, Pa., je in Joe Tursičh je jo napisal." Brat. . .35 let je bil tu, "ni videl cerkve od znotraj in zmeraj je rentačil čez "farje," cerkvene kolekte in ne vem kaj še vse. Spadal ni k nobeni napredni stranki kot ie JSZ. ." Šel nazaj. Dobesedno sledi: "In kaj mislite sedaj o njem? Piševa si, odkar je odšel v staro domovino. Takoj v drugem pismu mi je pisal, da je prejel vse svete zakramente. V zadnjih dveh pismih je začel tudi mene in mojo družino—"spre-obračati." Pravi, da moli za nas, da so nebesa, da je to in ono itd. Čudno se mi vidi, kaj morejo imeti' slovenski duhovniki, ker imajo nekatere tako hitro na svoji strani.Mogoče imajo v tisti vodi kak "dope" in došle-ca samo malo poškrope in že ga imajo na svoji strani. Joe Tursich, 503." Ni noben "dope" v kaki vodi, le življenje vsakega človeka je velika drama, kakršnih niti Shakespeare ni zapisal, in med nebom in zemljo je še marsikaj, o čemur kak rdečkar trdi, da ni tam ničesar in za grmom smrti je še dosti več, in velike bodo oči, ko bo vsak, rdečkar tudi, zagledal to, kar je za grmom smrti in šele tedaj 'bo drama pri vsakem končana, kaka "Prosveta" ničesar r:e konča in s kakim civilnim pogrebom ni nič končanega. Pri Filipih se zopet vidimo. * Iz Rusije je nekaj značilnih novic, ki se nanašajo na verske razmere. Nad 20 let že ubijajo Boga z vsemi sredstvi, ubiti ga pa le ne morejo. Sam Jaroslavsky, glava Brezbožni kov, hudo pojamra, da gre Najboljši paša. — Osmali paša je skrivoma potoval pO Bosni, da bi dognal, kolika je njegov a priljubljenost pri ljudstvu. Nekoč naleti na zelo starega moža, ki se je pred svojo bajto paril na soncu. Nagovori ga in kmalu se razvije živahen razgovois, v teku katerega ga vpraša paša: "Ti si gotovo preživel mnoge paše?" — Mož: "O toliko, da jim niti imen več ne vem." — Paša: "A kateri med njimi'je bil najboljši za ljudstvo?" Mož: "Npki Serif, ki je umrl preden je prišel iz Carigrada v Bosno." Tudi dobra metoda. — Sodnik je imel pred seboj navihanega tatiča, ki pa ni hotel priznati svoje tatvine. Sodnik Se je spozabil — Novi župnik je stopil po vasi, da vid'" kako se imajo farani na svojih domovih. Pri Doberniko" \ih jcy stopil v hišo. V teku p0' govora je Dobernik na vse potege hvalil sebe in svojo družino. "Mi ne pijemo, jaz D® kadim in tudi grde besede slišati pri nas." Komaj je to izrekel, se je potipal po žep11 in ker ni našel, kar je iskal, nadaljeval: "Lej ga vraga S1'' oega, že spet sem poza'bil faJ' fo v gostilni. Stenski trakovi za električne iztoke za sobe kjer je potrebnih več naknadnih iztokov. Naročite na Čevlje ali jarde. • Vse električne iztoke (outlets), ki jih želite — prav tam, kjer jih želite! se želi. Instalacija je enostavna — hitra — poceni. Svoji k svojimi Šest standard zavojev se zdaj dobj za različne sobe. Standard zavoj za kuhinjo, trak treh čevljev z iztoki na vsakih šest inčev in ves materijal, potreben za instalacija, stane samo $6.40, instalacija posebej Pripravni novi "Plug-in" trakovi se dobe v vsakršni dolžini, da se pritrdijo na steno v kateri koli sobi, in se lahko pobarvajo, da so enaki z lesom. [ fWml Slovenci, slovenska draStaa bi OavmOa po^JeQa, naro- 1 JOB čajte svoje tiskovine vedno le t rikrvenski tiskarni. — Naša rafcffi? tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznice, (lrnčUa in Hjyt drage, IlCNG in POCENL m^mm^^ TISKARNA AMEKBEAMSKI SLOVBNEC 1M> W«t Oenutk Road, Tel. Cral 8544 OScfO, ffiUteln Iztoki se postavijo na razdaljo, kakor Kadar pokličite, vprašajte o našem 21* mesečnem plačilnem načrtu za novo opremo in napeljavo žic. IDRJHNJ. SMETANA | OPTOMETRIST E Pregleduje oči in predpisuje očala j 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 = j B Uradne ure: vsak dan od 9. s ■ zjutraj do 8:30 zvečer. COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 West Adams Street and 10 neighborhood branch stores Telephone: RANdolph 1200 ........ ......i ; , , .-.............. .,. ,, ■■ ... -r.:---- puyuummmsm yzlrJfVi jzi nfr»'i'i i ii'ij ri7ry rifTTT.QiXi^ n .i iiiiiiniTiiiin^vitnirnfTULTifiiiionaiiiniiTntriii "Ljubezen, ki ubija" Stran 4 <*.'..!".'-. . "V.'. ^ i "Ni kakega \ u k v a rjanja več ' | za me s stikali!" v Novo! \atčtvaW