70. številka.
V Trstu, v sredo 31. avgusta 1892.
Tečaj M$ti


„E D I N O S T"
rhiij« dvakrat na teden, vsako iredc in
loboto oh 1. uri popoludn«.
„Edinost" stane:
ta vse leto gl. ; izven Avst. 9,— » polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po 6 nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po • nov. naročbe brez priložena naročnin« ipravnlitvo no ozira.
EDINOST
Ogl&Bi in oznanila se račune po 8 nov
vrstica v put itn ; /a naalove z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obsnglo navadnih vrstic. Poslana, Javne lahvale, osmrtnice itd. *e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredniAtvu Piazza Caserma At. 2. Vsako pismo mora biti Irankovano kor nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in inserate pre< jema opravniitvo p iazza Caserma St. S Odprte reklamacije o proste pofttnlne.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
<V »dlnoat ]• mo4.
Nemška levica — gospodar situvacije.
„V novi situvaciji, nastali po zrušenju prejšnje večine, je iskati vzroka, da Be je nafta etraaka odločneje pokazala na parlamentarizem torišču".
Tako nekako se je izjavil dne 22. t. m. pripoznani in brezobzirni vodja nem-ških liberalcev, pl. Plener, pred svojimi maloštevilnimi voliloi: člani trgovske zbornice ▼ Hebu na Česk eni. Ta govor plemenitega Plenerja je veleznamenit že zato, ker ima v sebi nepretržno vrsto dokazov o neverjetni domišljavosti in skoro da brez mejnem napuhu one in iste nemiko-libe-ralne stranke, kojej stoji na čelu zastopnik trgovinske zbornice Hebske, koja je se svojim doktrinarskim, faktične odnočaje države naše prezirajočim postopanjem že enkrat pritirala Avstrijo na kraj gospodarskega in moralnega pr pada, in pred kojo je naš ministerski predsednik — ako smemo verjeti izvajanjem gospoda Ple nerja — ravnokar kapituloval na milost in nemilost. Domišljavost pokazal je g. Plener s tem, da je le svoji stranki pripisoval zasluge za državo, obstoječe v tem, da bo bile le po sodelovanju njegove stranke vspre-jete razne vladne predloge, baje prekoristne državi: trgovinske pogodbe, predloge o podunavski paroplovni družbi, davčne pred-loge, preosnova valute itd., a ni niti z besedico omenjal, da je tudi prejšnja desnica vsikdar in dosledno hodila z vlado čez grm in strn ter da je s požrtvovalnim postopanjem svojim nalagala svojim volilcem breme za bremenom — da je torej desnica že nad-krilovala levico, kolikor ee dostaje požrtvovalnosti, ne toliko do države, ampak do sedanjega sistema. Naši poslanci naj se le zahvalijo pri g. Plenerju ! Jedini razloček bil bi ta, da je desnica storila to brezpogojno, ne da bi zahtevala za to primernega
PODLISTEK.
Onšgov Oni.
(Iz popotne torbico Onuga On&govoga.)
(Dalje.)
Kako jo nastopil Onćgov Onf prvič na čitalničnem odru?
Rekel sem, da je bil Ondgov Onf Slovenec in kot tak čitalnični član. Tn kak 81ovenec je bil! Hitro ko so ustanovili čitalnico v dotični vasici, vpisal se je med prvimi in odšteval je pošteno vsak mesec naloženi mu narodni davek. Kakor je uže znano, hodil je v mladih letih sicer v šolo, a ko so ustanovili čitalnico, pozabil je užo bil Čilati in pisati, ker imol ni več prilike, da bi se bil v tem vadil, kajti od onega dneva, ko ga je oblila Urša, zavrgel je pero in knjige. Dusi mu je bilo iz začetka vse jedno, »ko jo držal prav ponosno novine tudi narobe, vender je zmagovala vztrajnost in dobi a volja, kajti v nekolikih mesecih spomnil so je zopot vseh črk in številk in ni bilo dneva, da bi ne bil v čitalnici, ni je bilo novice na vsem vesoljnem svetu, za kojo bi ne bil vedel tudi on, saj preČital je vso liste od prve do zadnje pičice.
Društva prirejajo večkrat veselice in lako je bil tudi odbor te čitalnice sklonil,
plačila, dočim si je levica dala drago poplačati dokaj sumljivo požrtvovalnost svojo. Razloček mej taktiko bivše desnice in taktiko nemške levioe, radujooe se pod žarki vladne milosti, je zares velikansk: bivša desnica je pri raznih glasovanjih mislila le na sistem, in nikdar na volilce, dočim so gospodje Plener in tovariši mislili le na-se in svoje strankarske koristi, o čemur nam priča najbolj uprav zadnji govor plemenitega g. Plenerja: naklonjenost in sodelovanje nemške levice ob vprašanju vravnave valute moral je grof Taaffe poplačati se svojo samo-stalnostjo, tako, da ima danea ves svet tak občutek, da gospodar situvaciji je gospod Plener, podprt po mogočnem uplivu kapitalističkih krogov, ne pa ekscelenca grof Taaffo.
Koliko hinavstva tiči v onih odstavkih govora, v kojih Plener „obžaluje" naraščanje upliva birokracije (uradništva) in propadanje parlamentarizma, nam je jasno, ako pomislimo, da jea Plenerjevi stranki birokracija jedna prvih zaslomb, da je ta stranka tako rekoč vpregla vso birokracijo v svoj jarem, da brez te birokracije niti živeti ne more. Ali to le mimogrede. Sicer pa zadošča, ako prečitamo ves govor, da se osvedočimo o „iskrenosti" g. Plenerja. Čujte torej : v začetku svojega govora obžaluje g. Plener naraščanje upliva bi-rokracije in propadanje parlamentarizma, a proti konou istega govora zahteva isti Plener, da vlada razpusti deželni zbor Češki — ako bi se ta še nadalje upiral izvršenju česko-nemške „sprave" — ter da se svojim uplivom dožene drugačno gru-povanje strank; z drugimi besedami: vlada naj pesti parlamentarizem se svojo železno roko, ako jej poslednji ni na uslugo. Ako to ni hinavstvo, potem res ne vemo kaj je hinavstvo.
Rekli smo, da je ekscelenca grof
da razveseli v kratkem člane. Pazljivo določil jo posamezne točke, odmeril bolj izobraženim in bolj nadarjenim članom uloge in našega Onćgovega Onćga počastil je z deklamacijo :
„Tam siva gora mi stoji !" Onf se je pridno lotil dane naloge in obljubil, da jej hoče biti kos v čast sebi in društvu ter v veliko zadovoljnost vsega navzočega občinstva. Še tisti dan, ko mu je prepisal tajnik dotično pesem, znal jo je uže iz glave, kajti, predolga ni bila in tudi koder je hodil, bile so vse njegove misli jedino le v pesmi. Ko se je ulegel v posteljo k počitku, deklamiral je glasno toliko časa, dokler ga ni petolin opomnil, da se bliža nže dan. Trudno oko se mu je zatisnilo, a še v sanjah je moral panavljati, kar je delal po dnevu. In ko bo je izbudil zjutraj, bila mu je ona pesem v molitev. Kadar jo prišel v društvo, čital ni več novin, ampak predaval navzočim ono pesmico. Postavil se jp srodi sobe, Čitatelji so uprli oči vanj, poklonil se jim je globoko, stopil korak nazaj, vzdignil desnico in začel je navdušeno z mogočnim glaHom, s prstom proti goram kezoč:
„Tam siva gora mi stoji!" In znal je v resnici krasno dekliimovati ; ljudje, ki so ga videli in slišali, rekli so, da je navlašč za to rojen. Tudi po gostilnicah moral je vstreČi se svojo deklamacijo rado-
Taaffe moral kupiti sodelovanje nemške levice pri raznih vladnih predlogah poslednjega Časa za drago ceno svoje samostalnosti. To je razkril svetu zopet g. Plener sam, naglašajoč, da vlada ne sme imenovati naslednika baronu Pra-žaku, ako se ni popred sporazumela — z nemško levico. Po takem je res, kar smo rekli gori: gos p. Plener je gospodar situvaciji, nepaeks-celenca grof Taaffe.
To razodetje je po našem menenji jedro govora Plenerjevega, vse drugo je več ali manj draperija (prevleka.)
Zato pa se bočemo tu na kratko do-tekniti nastopnih vprašanj : kako je bilo mogoče, da smo prišli tako daleč, kako je bilo mogoče, da je ves vladni aparat zašel v zavisnost stranke, ki ni imela nikoli zmisla za koristi države, pač pa je vsikdar skoro neverjetno brezobzirnostjo težila po svojih strankarskih koristih; in slednjič kake posledice je izvajati iz nastalega intimnega razmerja mej vlado in nemško levico 1*
Kako smo prišli tako daleč P Naravno : ker je tako hotel eksoelenca grof Taaffe.
Nedavno že Brno rekli, da sedanji sistem ni bil nikdar odkritosrčen do avstrijskih Slovanov. Sadkimi besedami zvabili so avstrijske Slovane v vladni tabor. Koliko ▼eselje je zavladalo mej nami ob nastopu grofa Taaffea; mislili smo reveži, da se je slednjič vendar približala doba, ko pridemo do primerne veljave v državi, koje zvesti in najmnogobrojnejši podaniki smo. In kaj nam je ostalo od vsega tega ? Kup praznih iluzij in podrtih nad, druzega nič. Danes smo v resnici tam, kjer smo bili pred Taaffe-om ; naše sedanjo položenje ni niti za las bolje od poprejšnjega. Qrof Taaffo je v vsej svoji lBletni dobi deloval dosleduo — vodoma
vednežem. Pred veselico imeli so kakih dvajset poskušenj. Vsakokrat odlikoval se je naš Onf, kor znal je svojo ulogo najbolje.
Napominani dan veselice napoči. Osma ura zvečer se približa. Gostje se že tlačijo v dvorani. Med njimi je mnogo gospode in sam glavar je tudi navzoč. Za» zvoni. Zagrinjalo se vzdigne, predsednik društva se prikaže in pozdravi došlece. Zagrinjalo pade, zopet zazvoni in pevci odpoj6 prvo pesem. Zagrinjalo zopet pade. Na vrsto ima priti deklamacija: „Tam siva gora mi stoji!" Onegov Onf se postavi na oder za zagrinjalom, ponovi še jeden-krat na tihem vso pesem in ko se prepriča, da mu gre bolje nego očenaš, da znamenje z roko in zagrinjalo so vzdigne. Prod seboj zagleda na stotine in stotine vanj uprtih očij, a to ga ne preplaši. Smrtna tišina nastane. Onf so globoko prikloni, stopi korak nazaj, pokaže z desnico proti hribovom in reče krepkim, vzvišenim glasom :
„Tam siva gora mi stoji !" — Ali o groza! Iz njega ni voč glasu! Spomin ga zapusti kar na hip ! Pogleda proti stropu, morda je tam gori kaj zapisano, prime se z roko na čelo, pogleda v tla, pogleda po ljudstvu, ki so mu uže v post smeje, a — spomniti se ne more več drugih vrstic. „Kurajža volja!" misli si nesrenči Onf in se nasmeje ».aničljivo občinstvu, rekši :
ali nevedoms, •« menimo, da bolj vedoma, nego nevedoma — za koristi nemških liberalcev. Nam je služil z besedami, onim pa z dejanji. Od onega trenotka, ko je minister Oautsch vstopil v kabinet, beležiti nam je bilo zgolj čine, na kojih se je na skrivnem veselila nemška levica — očitno pač ne, ker so prefini taktiki —, in koji čini so pričali, da so Slovane mazali z medom okoli ust zgolj zato, ker so jih potrebovali. Nočemo navajati posamičnih epizod, ki so moralo osupniti vsacega avstrijskega Slovana, nočemo pobližje omenjati onega usodnega prizora mej ministrom Gautschem in slovenskimi poslanci, a na-glašati hočemo istino dalekosežne važnosti: da se je nemška levica še lev dobi vladanja grofa Taaffea ujunačila toliko, da je stopila odločno na pozorišče se zahtevanjem po nemškem državnem jeziku.
In vprašamo: od kod so vzeli nemško-liberalni doktrinarji pogum, stopiti v javnost s toli gorostasnim zahtevanjem — goro-stasnim zato, ker nasprotujočim koristim države, nasprotujočim obstoječim osnovnim zakonom P Od kod, vprašamo? Izvestno le od tod, kerjihje vtovspodbu-d i 1 o v s e bitstvo sedanjega sistem a , ker je vsa taktika tega sistema vzbudila v njih nepremagljivo poželjivoat, kokoršni bi bilo možno ugoditi le na podrtinah zakonov in pravio e. Iz kratka: neiskrenost sedanjega sistema nasproti avstrijskim Slovanom je pritirala — vsaj drugače ni bilo mogoče — vladni aparat do tja, da je zašel v popolno zavisnost gospoda Plenerja in tovarišev.
To je gola istina, to je razodetje govora g. Plenerja; s tem razodetjem moramo računati avstrijski Slovani.
Treba torej, da smo na jasnem, kako nam je postopati v bodoče, kajti v taboru, v
„Pa jest nisem bu še enkol
garfe" — obrne hrbet in odido brez poklona raz oder, spromljan največjim smehom, ploskanjem in odobravanjem. «
* *
Kateri je najpotrebnejši sv. zakramentP
Čas hitro teče in z njim tudi naša leta. Doživeti jo moral to bridko rosnioo tudi Ondgov Onf, Spominjal se jo še prav dobro, kako je bilo takrat, ko ga niso pustili drugi mladeniči po prvi „Ave-Ua-riji" iz hiše, spominjal seje še onih gorkih zaušnic, ki so mu jih naložili, ako so ga našli po noči na vasi, spominjal so je šo, kako jo mislil takrat na maščevanje, ko bodo amel tudi on valovati, a vender vsi ti lopi spomini na preteklost niso mogli zabraniti, da bi se ne postaral tudi on. Najstarejši jo bil od vseh vaščanskih fantov. Iz začetka vasoval jo zelo pogostoma, a navoličal se je bil tudi temu. In ko jo premišljeval svojo usodo zvečer na slami, mislil si je, da bi ne bilo tako dolgočasno v dolgih zimskih nočeh, ako bi ne bil sam. Spomnil so je zopet mladih let, spomnil se je zopet nekdanjih Čutov, spomnil se je zopet Zaplotarjeve Uršo, ki prenaša v osamljenosti strašno gorje , ki kljuje srce, od zoro do mraka, od mraka do dno ; in sklonil je, da jo hoče rešiti za vselej.
katerem gospodarijo Piener in družba, ni prostora avstrijskemu Slovanu. V prestopu neuaskih liberalcev v vladni tabnr izražen je že po sebi imperativ (*trog ukaz) avstrijskim Slovanom : vi pa v opozicijo! Oni rojaki naši, ki se kar tresejo po vsem životu, ko čujejo usodno to besedo, naj nam verjamo, da se tudi mi ne igramo lehkomišljeno s to besedo; da bi se jej tudi mi radi izognili, će bi bilo mogoče; da tudi mi vemo, da je pot opozicije trnjeva pot. Ali polože naj roko na srce in vprašajo naj svojo vest : do-pusča-li narodna čast naša, do-p u s č a - I i interes avstrijskih Slovanov, da bi sedeli skupno v večini z nemškimi liberalci — ne kot jed* nakopravni činitelji, ampak kot njih o p r o d e P !!
In le taka usoda čaka avstrijskih Slovanov, ako bi se ponižali do trabantov kapitalističke stranke, kajti Piener je danes gospodar situvacije. Dolgo so nas pitali sladkimi besedami, z dejanji pa so nam izpodkopavali tla, a odslej nuno ni pričakovati niti sladkih besed, ako v to milostno ne dovoli g. Piener.
Tako daleč je zagazil sedanji sistem po svoji neiskrenosti; bodi mu! A mi avstrijski Slovani se ne smemo ukloniti nemško-liberalni hegemoniji, ki bi značila našo sramoto. Upirajmo se jej z vsemi dopuščenimi postavnimi sredstvi! In ako smo jo zrušili, koristili smo sebi in državi.
Affira Spinfiićeva.
Govor posl. Pernerstorferja v dr-žavnozboraki seji dne 5. julija 1892.
(Konec)
Toda povrnimo se k onemu prizoru, ko je gospod pl. Piener pritrdil predlogu, stavljenemu po poslancu Fussu, da se izjava predsedništva izroči odseku. Ta zbornica, ki je dopustila, da je predlog v zadevi Spinoičevi obležal za več nego 8 tednov, je sklenila, da ima odsek brzo poročati o predlogu Fussovem. Po vprašanje, došlo danes na dnevni red, povedalo vam je pobližje, kakova so bila dosedaj obravnavanja v tem odseku. Kaj se zgodi torej P Ta zadeva zatezala se bode in za-močvirila z vednostjo in voljo vseh vodij strank, in predsedništva, kakor vsaka druga zadeva, ki se dostaje privilegijev, dostojanstva, ugleda in oblasti te visoko zbornice. (Prav res na skrajni levici. — Po-
Ker je bila tudi ona Onćgovih mislij, sklenila sta, da se vzameta v kratkem.
Čitatelj bode gotovo vedel, da izpra-šuje gospod župnik iz krščanskega nauka vsakega, kdor misli Btopiti v zakonski stan. To je vede) tudi naš Oni. Ko je še hodil v šolo, bil je od gospoda župnika večkrat pohvaljen, ker znal je celo za stran, na koji je bilo zapisano to ali drugo. A od tega je preteklo že mnogo let in kaj čuda, ako je pozabil na one nauke, ki so mu jih ucepili v srce in dušo v rani mladosti raujki gospod župnik. Treba mu je bilo z nova začeti se učiti iz katekizma. A glava ni bila več tako mehka, kakor nekdaj. Tudi toliko časa ni imel, da bi se bil mogel navaditi vse iz glave. Radi tega iel je k oženjenim in tamkaj je izvedel, da gospod župnik izprašuje navadno le o zakramentu sv. zakona. Naš Onf si je mislil, da ne bode tudi on vprašan nič dru-zega, vzel je katekizem in mesto da bi bil vasoval pri Urši, učil se je na pamet o zakramentu sv. zakona. Ko se navadi do zadnje pičice, pove to Urši in skupaj gresta k gospodu župniku.
„Veseli me," nagovori ga gospod župnik, da si se slednjič vender-le odločil stopiti v drugi stan, ker star si že dovolj. Povej mi toraj, kateri je najpotrebnejši sv. zakrament za vsakega človeka, ako hoče biti izveličan P"
,Sv. zakon" ! odreže se Oni.
(Dalje prih.)
slanec Kaiser : In imamo 109 liberalcev!) Iu zato, goHpoda moja, vidi se mi potrebno, da pri posvetovanju o tem predmetu pokažem vidik, ki se ni pokazal do sedaj: daje le prazna nada, da bi se v tej zadevi storilo kaj koristnega. Nam tiči vse preveč v kosteh strah, ali prav za prav bojazen pred avtoriteto
Mi nismo to, kar so svobodni možje politiski. Ne varajte se na tem, ako je morda kdo menil o sebi, da je tak. Mi smo vsi več ali manj ljudje, ki že sami po sebi dobe respekt, ako vidijo kakega ministra. (Veselost na skrajni levici.) Ti-le so pri nas osebe, že rojene za respekt. Le malo jih je, ki so izjeme tu, a te-le ne smatrajo potem povsem ravnopravnimi v tej visoki zbornici. (Poslanec dr. Vašaty: Ti ho največji rogovileži !) in katerim pri-devajo kaj radi, v šali in resno, razna imena. Izvzemši to malo število, so drugi, kakor se pravi, plemenitega mišljenja, koji uvidevajo plemenitost osobito v tem. da se ne razvijeta pobližje in tesnejše občevanje in zveza z narodom ter spoštovanje do poslednjega, ampak da goje kolikor možno globoko spoštovanje navzgori. Kakor znano, ne pripadam jaz tem ljudem ter bi želel, da bi imeli v tej zbornici več Ijudij take vrste, prišlih do spoznanja, da so tudi najvišje stoječe osobe le ljudje, in kakor porečejo sami gospodje na mi-nisterskih stoleh, po svoji vesti, zelo grešni in včasih zelo nepopolni ljudje (Poslanec dr. Vašaty: Osobito Pražak! — Veselost mej somišljeniki poslanca dra. Vašatega in na skrajni levici) ter da včasih in osobito pri nas v Avstriji na ministerskih stoleh nikakor ne sede najmodrejii možje v deželi. (Prav dobro I na skrajni levici).
Predno preidem k temu, kar sem prav za prav hotel reči in s čemer hočem potem zaključiti, opazil bi še nekaj, čemur se čudim, da Be ni že opazilo se strani prcdgovornikov. Gospod poslanec dr. He-rold je meni), da *\očin poslanca S p i n č i č a obstoji v tem, ker je hotel, da se izvolijo sami hrvatski volilni možje. Gospod poslaneo dr. Kramar je navel zopet neki drugi vsrok. Ali meni se vidi, da je še neki drugi vzrok, kojega sta prezrla gospoda govornika. Najbrže ne bi se bilo dogodilo ničesar, da niso gospoda naučnega ministra prisilili z neke druge stani (Klioi: Ogrske), postopati proti poslancu Spinčiču. Ne le, da smo se svojim denarjem tributarni (davku podvrženi, op. ur.) ogrskemu uplivu, ampak smo tudi tributarni glede naših poslancev; proti tem mora Be celo postopati disciplinarno, ako hočejo Ogri. (Pohvala).
Meni vsaj se dozdeva, da je od Vzhoda, iz Ogrske, pripihala sapa, ki je popihala Spinčiča raz profesorski stol.
No, gosp6da moja, govoril sem le za to, da vam povem nastopno, s čemer sklepam : Ognjevita izvajanja ob koncu govorov, s kojimi se govornik, ko je izkoristil ves arzenal svoje zgovornosti, vznefienimi besedami sklicuje na dostojanstvo in ugled zbornice, te vznešene zaključne besede čuli smo sedaj že dvakrat, in morda jih bomo čuli še nekoliko krati. Ali dovolite mi, da posežem vmes treznim žarkom ter vam rečem: Nič se ne bode zgodilo v tej zadevi, kojo so zatezali osem tednov, kar ni možno razumeti. Zagrebejo se za prazne besede ; pri zeleni mizi, modrimi obrazi in še modrejšimi izreki, s pri-pomočjo različnih paragrafov ter govoričenjem o de lege lata in de lege ferenda in drugimi izvajanji pridejo do katerega si bodi zaključka, koji ne bodo koristil Spinčiču, ne poviševal ugleda parlamenta, kakor ne bode nikakor bolel gospoda naučnega ministra. Z drugimi besedami mi jo izraziti svoje pričakovanje glede na te stvari z malo slutnjo : Bojim se, gospoda moja, bojim — to bodi povedano v prvi vrsti gospodu podpredsedniku, da ne zaide morda na kriv sled —, d a iz borni ca mirno vtakne zauš-
nico, kojo je prejela na slovesen način po zadevi Spinčičevi (Veselost in pohvala.)
Politični pregled.
Notranje dežela.
Deželnim glavarjem bukovi n s k i m je imenovan poslanec L u p u 1.
V	denašnjem uvodnem članku izražamo svoje menenje o razodetju gospoda Plenerja, da je namreč nemška levica sedaj gospodar situvacije. Isto misel naglaša tudi konservativni „Grazer Volksblatt", ki piše: „Ne moremo si misliti, da je Piener rabil le fraze. Gospod Piener ne bi bil svetoval vladiv naj razpusti deželni zbor češki, ako ne bi imel vzroka verjeti, da bode konservativno plemstvo razumelo, kar se mu tu insinuira : da naj Bluša zapovedi ter Be preseli v drug tabor. To sicer ni lahko po novem volilnem redu, ali nekak memonto mori je vender-le visokemu plemstvu češkemu; gledajo naj, da o pravem času najdejo drugod prijateljev, dane ostanejo osamljeni ob času nevarnosti. Mi menimo, d a naj gospoda v e 1 i k o p o s e s t n i k i opuste b v o j o brezpogojno uda-n o a t do vlade, da jih ne zadene p o-leg škode še posmeh, ampak da dobe v narodu potrebno zaslombo za nadalnje delovanje." — Da, v narodu treba iskati zaslombe — to je tista velika istina, kojo je napisal nemški konservativni list, dokazujoč a tem, da se je začelo nekoliko drugače in sicer pravilnejše soditi o ndrodnem gibanji na Ćeakem. A zlati nauk omenjenega konservativnega lista ne velja samo veleposestvu češkemu, ampak bi utegnil koristiti tudi našim poslancem. Gledajo naj tudi oni, da ne zadene naroda slovenskega poleg škode š e posmeh.
Italijanski listi iz bližnjega kraljestva so sila razjarjeni, ker se tista glasovita vinska klavzula ne izvaja povsem tako, kakor bi oni želeli. Klavzula določa namreč znižano vinsko carino le za tisto vino, ki se uvaža v sodih, a Italijani zahtevajo tudi ugodnost za tista vina, koja se prevažajo po železnicah v posebnih vozeh, navlaač za to narejenih. Naša vlada se pa drži tega, kar je določeno v besedilu klavzule.
Cesarjevo potovanje ▼ Galicijo izostane iz ozirov na neugodne zdravstvene odno&aje.
Vnanje državo.
V	S r b i j i je pričakovati hudih ho-matij. Da se novo ministerstvo vsaj nekoliko prikupi narodu, sklenilo je baje, pozvati kraljico Natalijo, naj se povrne v Beligrad. Če se pa to zgodi, se je bati, da se povrne tudi Milan. Sioer pa izvestno ni pomoči novemu liberalnemu minister-stvu, ker nima ni kake zaslombe v narodu, kojega ogromna večina stoji v radikalnem taboru. To kaže narod pri vsaki priliki. Vodja radikalcev in odstopivši minister-pred-sednik Pašič podal se je n. pr. tedni v svoj volilni okraj. Povaodi so ga pozdravljali demonstrativno in pokanjem možnar jev, V Radujevacu prišel mu je naproti banderij na konjih. Vse kaže, da srbsko regentstvo igra va banque.
Bolgarska razstava. Dne 27. t. m. otvoril je knez Bolgarski razstavo v Plovdivu. V svojem govoru naglašal je knez, da ta slavnoat ne znači vojnega t r i u m f a , ampak zmago kulturnega dela in civilizacije. Kako milostno ! Evropa, oddahni se !
Različne vesti.
Imenovanje. Minister poljedelstva je imenoval gozdarskega praktikanta Avgusta Guzelja gozdnim asistentom.
Prvi slov. kat. shod otvoril se je dne 29. t. m. slovesno. Došlo je do 1000 zbo-rovalcev, koje je pozdravil predsednik osnovalnumu odboru, dr. And. Č e b a š e k. \ račelništvo so bili izvoljeni: predsednikom posl. P o vš e, podpredsedniki: dr. S r n e c, Gr. E i n s p i e I e r , dr. M a h n i č. Taj-niki: dr, L i p o I d , Šervicelj, Pran Robič, in Josip Kom pare; zapisnikarji : M. M a t e k , Iv. S I a v e c , Fr. Treiber,R. Silvester. Udanostni brzojavki sti se odposlali papežu in cesarju, čestitka pa v Moguncu zbranim nemškim katolikom. — Toliko smo posneli v naglici iz ravnokar došlih ljubljanskih listov. Razumo se ob sebi, da bomo na-daljnim obravnavanjam sledili ono pozornostjo, kakoršno zahte va toli važna zadeva. V prvi vrsti nas pa bodo zanimal t resolucije, ki se vsprejmo.
.Slovensko društvo14 na Štajerskem zborovalo je dne 21. t. m. Vsprejetih je bilo 5 nastopnih resolucij, kojih dosedaj nismo mogli priobčiti radi nedostatnosti prostora :
Odbor „Slovenskega društva" nasve-toval je dve resoluciji :
I.	Slovenci štajerski, zbrani v občnem zboru političnega „Slovenskega društva", ugovarjamo najodločnejše ukrepom ali resolucijam nemških (P) mestnih, težkih in nekaterih kmetskih občin, češ, da Slovenci, zahtevajoč slovenščine popolnoma zmožnih uradnikov, profesorjev itd., Neincc zatiramo, marveč mi Slovenci rabimo le svojo t osnovnih državnih zakonih zajamčeno pravica ter ne delamo nikomur krivice in se zatorej trdno nadejamo, da visoka vlada ne bode uvaževala onih neosnovauih neresničnih pritožeb nekaterih posameznih, slabo poučenih ali vsako poučenje in po-razumljenje odklanjajočih zastopov, temveč strogo se držala zakonov ter jih zvesto izvrievala.
II.	Obžalujemo narodni prepir mej kranjskimi Slovenci kot zelo nepotreben, po sovražnikih Slovencev tje zanesen in noten tor izražamo glede na položaj uaj-iskrenejšo željo, da se zopet porazumejo in spravijo v bratski ljubezni, sebi in nam v največjo korist, ali o nasprotstvih vsaj razpravljajo le stvarno, vselej dostojno in brez sovraštva mej seboj.
Državni poslanec g. dr. L. Gregoreo nasvetoval je resolucijo :
III. Izrekamo ganjenega srca društvom : sv. Mohorja, sv. Cirila in Metoda, Matica Slovendke, zlasti pa še Pevskemu slovenskemu društvu v Ptuji in vsem Sokolskim društvom za njihovo uspešno in sijajno delovanje svoje najiskrenejše priznanje in domoljubno zahvalo.
Deželni poslaneo g. dr. Sernec nasvetoval je resoluoijo :
IV.	Obžalujemo, da se z vladino podporo snujejo čisto nemške šole v malih, zvečinoma slovenskih mestih in trgih na Slovenskem Štajerskem, pa tudi tam, kder so kakšne fužine, ker v vseh teh Šolah je ogromna večina učencev slovonska in bi ne mogle dosezati ljudskim šolam postavno določenega smotra, temveč širile bi le nevoljo in prepir tudi v krajih do sedaj mirnih, dočim sedanje šole določenim namenom tam vsaj deloma ustrezajo.
Gosp. dr. L. Filipič, odvetnik v Celji, nasvetoval je resolucijo :
V.	Izražamo naposled željo, noj drž, slovenski poslanci, brž ko se to pokaže umestno, osnujejo poseben jugoslovanski klub.
Komentar tem resolucijam napišemo o priliki.
Zlate besede je napisala poslednja „Naša Sloga" govoreč o nakanah naših protivnikov, odnosno njih šolskega društva „Lega nazionale". .Telesno nasilno smrt obsoja torej ves svot ter jo kaznujejo strogo zakoni vseh držav. A kako je se duševno smrtjo, ki je še groznejša P Pod duševno smrtjo razumevamo tisto duševno preobrazenje, v katero zaido človek na umeten in protinaraveu način s pomočjo šole in pouka v oboe. Z raznarodovanjem
vsmrtuje se človek duševno; s poitalijan-čevanjem usmrtuje se duševno hrvatska in slovenska deca po litri. Proti temu zločinu nimamo paragrafa kazenskega zakona, ampak še kumujejo mu oblasti in mogoč-niki. Samoobrana daševnega življenja je vsaj toliko opravičena, kolikor samoobrana telesna. Boj za život je prirojen vsaki stvari; borba za obstanek je utemeljena v prirodi. Veliko ribe jedo male, a človek — ta slika in podoba božja — je v neprestani borbi za svoj obstanek in duševno neodvisnost« Nastojati moramo torej VBemi silami, da si ohranimo samostalnost, da se ne damo podjarmiti duševno, da ne narede iz nas duševnih robov, izdajic našega roda in jezika.
Prehitro smo se veselili. V političnem pregledu omenjamo, da je avstrijska vlada odredila, da ona italijanska vina, ki se bodo uvažala v železniških vozeh, ne uživajo znižane uvozne carine. Žal, da je odjenjala. Včeraj iz Rima došla brzojavka pravi, da je naša vlada poučila naše carinske oblasti, da vsa vina, dohajajoča iz Italije, uživajo znižano carino, tudi če ni povsem dognau njih izvor.
Jubilej nestrpnosti. Od nekdaj se m je navada, da se naši okoličani ob nedeljah zbirajo pred cerkvijo sv. Antona novega. Nebrojnokrati so se že izpodtikali italij. listi ob tej stari navadi, zahtevajoč, da oblasti posežejo vmes. Naši nasprotniki predbacivajo okoličanom, da s svojim zbiranjem pred cerkvijo sv. Antona novega motijo javni promet, da torej javni interes zahteva odstranitev te nedostatnosti. Javni promet pravijo, na mislih jim je pa le „italijanski značaj" mesta tržaškega. Da, v tem grmu tiči zajec: po nekaterih delih mesta prevladuje ob nedeljah prav udlučno slovenski živelj, slovenska govorica. To jih peče, to jih boli. Gosp6da lažejo pred svetom, gospoda falsifikujejo iBtino, kolikor bo dostaje značaja našega mesta v jezikovnem pogledu, gospoda na-glašajo neprestano izključljivo italijanski Siiaćuj mesta tržaškega: a se boje, da ne bi se tujec prepričal na svoje oči, kako malo se strinja resnica z doklamacijami italijanske gospode. Boje ae resnice in pravega spoznanja. Zato bi najrajše kar istirali vso Sloveuce, osobito ob nedeljah. V svoji številki od ponedeljka povrnil se je „II Picoolo" zopet k temu predmetu naglaŠajoo, da zahtevanje, da se prepovedo zbirauja pred cerkvijo sv. Antona novega, ■lavi že svojo petdesetletnico. No, „II Picoolo" je povedal s tem, da ao se okoličani zbirali tam že davno poprod, nego je on začel begati Tržačane; a uverjen naj bode, da ae bodo zbirali tudi v bodoče vzlio protestom „II Piccola" in sorodnih mu listov.
Okoličani, pogovarjajoči se pred cerkvijo sv. Antona novega, stoje na lastnih, na domačih tleh — zapomnite si to, gospdda! Uprav divna je zares ljubezen mestne gospode do okoličanov : v mestne službe vsprejemajo tujoe-inozemoe, okoličanke ne bi smele prodajati kruha po mestu, zaslužek • perilom jim hočejo odvzeti, in sedaj bi jih hoteli poditi iz mesta kakor kaae potepuhe. In še državne oblasti naj bi pomagale pri tem! A ne moremo verjeti, da bi jim poslednje napravile to uslugo : kajti korišti države zahtevajo, da se okoličanu ne kratijo pravice in utegnejo priti kritični Časi, ko bode trebalo živo, da se v Trstu odločuo čuje odvažui, domorodni, avstrijski glas okoličana. Ne moremo si misliti, da bi oblasti hotele žaliti naše okoličane, ugajajoč neosnovanim zahtevam nestrpne gospode, kajti to bi značilo, da nimajo zmisla za to, kar treba straži ob Adriji. „II Picoolo" pravi, da omenjeno zahtevanje njegovo praznuje letos že svoj petdesetletni jubilej; mi pa pravimo, da je ta list se svojo notico ob tej zadevi proslavil petdesetletni jubilej nestrpljivosti naših nasprotnikov.
Provokacija. Vsi tržaški listi so po konci. Kaj se je zgodilo neki P Grozno,
grozno: v gostilni „Alle Gatte" zapela je neka francoska pevka jedno slovansko pesem. To vam je bilo grozno sikanje in žvižganje. Ne, to ni le provokacija, to je zločin proti italijanskemu značaju mesta tržaškega. O ti nesrečni Nabergoj: to je sad tvoje ostudne agitacije, kakor trdi „II Piccolo" ! Gorje, gorje 1 Tu vidimo zopet, da imamo le jeden korak od la-honske nestrpljivosti do — smešnosti. „II Indipendente" graja gospdč. Lauro da je hotela peti v narečji, do katerega nimajo gospoda prav nikake simpatije. To je Bicer sila žalostno za nas, a treba, da se potolažimo kakor vemo in znamo.
„Delavsko podporno društvo". Dne 24. p. m. preteklo je 10 let, odkar je to društvo slavilo blagoslovljenje svoje zastave. Slavnost, vršivša se pri sv. Ivanu, bila je velikanska, dostojna velevažnega tega društva. Kumica zastavi je bila Njena cesarska visokost, sedanja c e s a r i č i-nja-vdova Štefanija, a nadome-štovala jo je soproga pokojnega namestnika tržaškega, barona P r e t i s a. Slav-nosti je prisustvoval tudi baron Pretiš, mnogo odlične gospdde in nad BO društev. Vsakemu članu je izvestno predrag spomin na ta sijajni dan, ki je zabeležen zlatimi črkami v kroniki „Del. podp. društva*. Deset let je minulo od takrat, a društvo deluje se vedno pod svojo zastavo, zvesto Bvojim načelom in neumorno težeč po postavljenem si cilju: v materijalno podporo slovenskemu delavcu v dnevih stiske in težave ter v duševno izobraženje istega. Cilj ta je gotovo plemenit ter mora navdu-iiti vaaoega rodoljuba. In gotovo jo umestno, da društvo dostojno proslavi desetletnico blogoslovljenja svoje zaBtave : dan časti in slave društva samega, kakor tudi vsega slovenskega življa v mestu tržaškem. Tej svoji dolžnosti odzove se društvo v nedeljo, dne 4. t. m. Zjutraj ob 8. uri je slovesna sv. maia v cerkvi sv. Antona novega, koje se udeleže društveniki pod svojo čaBtno zastavo. Društveniki pojdejo v cerkev za razvito zastavo in z godbo. Popoludne pa je sijajna veselica v vrtu „Mondo nuovo„.
K slavnosti blsgoslovljenja prihitela so razna društvftjn tisoči naroda od blizu in daleč ; tako se nadejbtno, d a <x u4 i v nedeljo prihite naše množice, člani in nečlani, da dostojno in skupno proslavimo spomin na oni volepomembni dan, ko je društvo razvilo svoj vidni znak.
Poziv 1 Oni pevski zbori, ki ao te priglasili za sodelovanje pri skupnem koncertu, so naprošeni, da odpošljejo svoje zastopnike k seji, ki bode v nedeljo 4. sept, ob 4. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva".	Dr. G 1 a s e r.
Veselica v Lindaru obnesla se je prav dobro, v kolikor se sploh more prirediti veselica v majhni vasi siromašne ali vender-le mile naše Istre. Udeležba je bila mnogoštevilna; navzočih je bilo sila kmetov, a osobito mnogo žensk. A prišla je tudi čestita in velezaslužna naša duhovščina, o kateri se lahko reče, da z narodom deli veselje in žalosti, uspehe v narodni borbi ter mučeništvo od strani nasprotnikov, katerim ao dušni pastirji velik trn v peti, ako čutijo z narodom. Ker že govorimo o nasprotnikih, je umestno, da se bavimo žnjimi, kajti njih „dola" so zares taka, da jih ue smemo odtezati javnosti. Svet naj izve, s kakimi „olikanimi" elementi se je boriti Slovanu istrskemu, svet naj izve, koliko velja njihova „a vita eoltura"! Evo vam ilustracijo :
Malo število Slovanov, došlih v nedeljo iz Trsta in Pulja, zbralo se je na kolodvoru Pazinakem. Podali bo so mirno v mesto, kjer so se ustavili v gostilni „Ali' Istria". Prišedši v mesto bili ao pozdravljeni smehom in žvižganjem. Prvi trenutek smo mislili, da insulti veljajo v prvi vrsti osobi g. profesorja Mandiča, ali kmalo smo se prepričali, da ni tako. {Ko
nas je zapustil g. Mandič, podali smo se na ulico, da si ogledamo mesto, a sodrga spremljala nas je na vseh naših potih zasmehovanjem, žvižganjem ter vpitjem : Porchi croati, morte ai croati, itd. itd. Vpitje je bilo toli silno, da so je obsojali celo nekateri Italijani. Uprav občudovali smo miroljubivost naših ljudi, da so ostali mirni vzlic tolikim provokacijam. Grdo ščuvanje in zasramovanje se je nadaljevalo potem v gostilni, kjer so naši obedovali. Tudi tu sem jim je sledila sodrga. Slednjič se je mala naša družbica — 8 do 10 ljudi — podala proti Lindaru. A sedaj se je še le prav razvilo tuljenje in zasramovanje. Sledilo nam je kacih 50 09eb : dijakov, pravnikov, učiteljev — torej sama „inteligencija". Različne psovko donele so za-nami. Potem so sledili kamenje, „po-midori* in krumpir. K sreči ni bil ranjen nikdo, sicer bi se bila morda pri-godila nesreča. Izletnikov ni zapuBtila niti za trenutek uzorna njih potrpežljivost. Trpeli so sramotenja ter mirno korakali svojo pot, dokler se niso ti „kulturonoBci" sami jeli sramovati svojih grdih činov, po-skrivši se v neki jarek. Prvo vprašanje je, ali ne bi bilo umestno, da je mestna redarska oblast postopala nekoliko bolj energično, posebno potem, ko so se ponovili napadi. Drugo vprašanje pa jo, kako da c. k. žandarmerija ni prihitela o pravem času, da napravi red, ampak še le potem, ko tega ni več trebalo.
Sicer pa častitamo pazinski sodrgi in nje voditeljem-pokroviteljem na teh slavnih činih in svetujemo, da si vzamejo k srcu besede njih lastnega glasila, poreške „L'lstrio", ki piše v svoji zadnji številki :
„Ed ecco che gli slavi nou dormono, e men che meno fanno della vuota retto-rica, radunandosi qua o 14 allo acopo di spassarsela o di eaprimere dei vani deai-deri di idealismi futuri ; essi sanno quello che vogliono, e con una costanza mirabile, fermamente disoiplinata, procedono imper-territi alla loro meta, ponendo piede innanzi piede, senza mai voltarsi indietro. Cosl oerti idealismi si vengono per loro maturando da se, senza biaogno di mani-festarli con vano scalporo, in antecendenza".
Za družbo sv. Cirila in Metoda so
nabrali zaostali „flikarji" pri sv. Ivanu due 21. avgusta 1 gld. 80 kr.
Za družbo sv. Cirila in Metoda, oziroma za novi otroški vrt na Greti, darovala je dne 28. t. m. tuja gospica v Barkovljah 1 gld. G. „Polde z Opčin* je daroval v isti namen 10 nvč.
Družba sv. Cirila In Metoda. O novem otroškem vrtu na Greti piše poročilo nastopno :
Istotako jo vsled poročil naše pod-družnice na Greti pri Trstu vodstvo sklenilo, da se odpre z novim Šolskim letom zabavišče na Greti, ker tolikemu žtevilu slovenskih otrok v teh predmestnih krajih tržaški vrtec v Rojanu več ne zadostuje. Vodstveni tajnik je zadnjič slišal iz naj-verodostojnejših ust, daje „Lega nazionale" v svoje zabavišče na Greti že zvabila do sto slovenskih otrok, in to prav naravno, ker laških ondi itak ni. (Čujte !) Slavna skupščina ! V očigled temu samo akademiško javkanje, da se zatira naš živelj, ne pomaga nič, ne reši ni jednega otroka — tu je treba odpreti roko in srce, žrtvovati, delati ter zaklicati nasprotniku : Pusti našo deco pri miru, ne zapeljuj jo s sladčicami, v katerih se »kriva narodna smrt. Pusti otroka svoji slovenski materi; da-si je borna, vendar ga ona presrčno Ijnbi in ga bo za svoje razmere že pošteno vzgojila. (Burno odobravanje).
Zato je vodstvo v 58. seji že imenovalo otroško vrtnarico na Greti gospico Margareto Podkrajšek. Gospoda, tu se ne gro za nikakoršne politično agitacije, za nikakoršno /dražbo moj sosedi, ki bivajo na naši zemlji , nego mi jim le kličemo : Spolnjujte sedmo zapoved božjo gledč naših otrok, kakor jo spolnjujemo mi gledć vaših !
Družba je štela dan skupščino 83 pokroviteljev, 826 untanovnikov, 4020 letnikov
in 3386 podpornikov, torej vkupe 8315 članov. Skupščina je potrdila račun za I. 1891 z dohodki 9905 gld., stroški 8556 gld. 77 kr., s prebitkom 1348 gld. Ii3 kr., in s končnim blagajničnim ostankom 11.992 gl. 35 kr. in dala v smislu § 22 družbinih pravil vodstvu oprostilo.
Za VI. Župno cerkev nabralo se je do sedaj 36.096 gld. 76Va kr. Mimo teh prispevkov nabralo se je 250 gld. za 6 svečnikov iz brona, na čemer gre zasluga veleč. g. kapelanu "VVartu. Nadaljne prispevke vsprejemajo odbor, škofijska pisarna in župniki vse škofije.
Iz spodnje okolice se nam piše: Mnogo se je že pisalo po slov. listih o uravnavi valute ter tudi ukrepalo glede imena novemu denarju t. j. stoteremu delu jedne „krone". V nekem našem dnevniku čital sem o tem daljše razpravljanje, v katerem ae je omenjalo na pr., da bi se dalo stoteremu delu „krone" ime „vinar" ali kako drugo tudi popolnoma domače ime. Pisec teh vrstic se s tem ne strinja. Gledati bi se moralo, da se dd stoteremu dolu „krone" ime, katero naj bi bilo lastno vsem slovanskim narodom, da se pokažemo Slovane vBaj tem potem — složni, enakoglasni ' Po mojem menenju bilo bi Btoteremu delu „krone*' najprimernejše ime „Btotinka" (ital. centesimo), katera beseda bi bila gotovo pristna vsem slovanskim pokoljenjem. Bolgari imenujejo tako na pr. stoteri del svojega „lava", „stotinko". Želeti je pač, da bi o tem razpravljali ne le naši domači slovenski, temveč tudi drugi slovanski listi.	X.
iz Herpeij so nam piše: Ni bila povsem zastonj pot in borba onega čudnega klača. Kjer je prej čepel italijanski napia „Osteria al operaio", visi vam krasna plošča z napisom „Gostilna pri rokodelcu." Da jo gostilničar pridojal tudi italijanski napis in sicer kot drugi, ni mu zamere. Prvi bodi nam narodni jezik! Tako je prav, tako je lepo ! Druži pa posnemajte ! Vivat sequens|!
Iz Kopra se nam piše: Često ste že pisali, kakć nezakonito postopajo Lahi tukaj v tužni Ist i proti slovenskemu, oziroma hrvatskemu življu, kako nepoštenih sredstev se poslužujejo. Naj vam tu navedem zopet par slučajev.
Par tednov tega prišel je tu-sem neki pekovski pomočnik iz Ljubljane k pekovskemu mojstru Placorju. Zjutraj mora nositi kruh odjemalcem. A neki strasten Lah, odjemalec kruha, seje hudo razkačil, kako morejo laoega v Kopru vsprejeti t delo, ker ne zna niti besedice italijanske. In prišel je k gospodarju s& zahtevanjem, naj tistega „Ščavota* proč pošlje, sicer ne bode več jemal kruha. Gospodar pa mu odgovori: „Kakor vam drago, jaz ga ne odpustim, ker me prav služi.
Drugi slučaj: Na predvečer rojstnega dne našega presvetlega cesarja se je zbrala tukajšnja mestna godba (blizo 12 mož), da prirede obhod po mestu. Pa niti živo dušo ni bilo, ne pred njimi ne za njimi, pač pa je lahonska gospoda zapirala okna, da ne sliši cesarsko himne.
To je vsekako značilno za mišljenje naših lahončkov; le škoda, da naše oblasti nočejo na Dunaj poročati o tem mišljenji. Morda bi pomagalo to, da prično na Primorskem tirati drugačno politiko.
Sicer pa ne smete misliti, da je Koper izključljivo italijansk, kakor trdč naši na-Bprotuiki, ampak Slovencev je tu lepo število ; le škoda, da so zaspani.
Trtno UŠ BO zapazili v občinah R e -pen tabor in Toma j. Tudi v vzgled-nem vinogradu vinorejskega društva To-majskega so našli to grozno škodljivko.
Združena v grob so položili v Prezerji pri Komnu neko 771etno starko in nje sina. V noči, ko jo mati ležala na mrtvaškem odru, umrl jo sin za mrtudnm.
Drzen tat. Gozdni komisar g. Brati n a je prenočeval te dni v Komnu. Radi veliko vročine pustil je g. Bratina okno spalne sobo odprto. To okolnost je porabil drzen tat da se je prikral v sobo ter
pobral obleko komisarjevo. Po dovrfienem zločinu ubral je svojo pot proti Vojsčici. Mi-jpot<<ma prilastil si je listnico s 440 gld. in zlato uro z verižico v vrednosti 2")0 gld., obleko pa je vrgel na neko njivo.
Utonila je v Svetem pri Komnn 84 letna mati tamošnjega cerkovnika Kova-čiea. Padla je v kal ter tam nasla svojo smrt. —
Stipendije. Na državnem gimnaziji tržaškem so razpisane 3 stipendije „Ana-nian" po 300 gld. na leto. Prošnje je uložiti pri mestnem magistratu do 1. oktobra t. 1.
Domači oglasi.
B. Modic in Grebene, "Jti™;
in Via Nuova opozarjata zasebnike, kramarje in č. duhovščino na svojo zalogo poreolanukega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipoT v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Ivan Prplnn priporoča svoji trgovin
IVCIII liciuy v Via Bosco žt< 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriei-a vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
It!9n llltiplf črevijarski mojster, Via Ro-lwOII UIIIC^ magna 8t. fl. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--59
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličaiiska vina.	01.
Martin Krže,
Piazza 8. Oiovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Gostilna „Stoka",
Anton Godnig, l^EiM!
poroča svojo veliko zalogo kave,olja,riža,'sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrcžba je vestna in nagla. 12—24
Petroleum
dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion št. 22. — Telefon 519.	ie-20
staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstnn. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Na stanovanje !n0 ^
meta dva dijaka iz dobre družine, ki zahajata v narodne ali srednje šole, in sicer pri neki častiti tukajšnji družini, v koji se govori slovenski in italijanski in kjer bi bili dijaki pod dobrim nadzorstvom.
Natančneje so poizve pri uprav n i š t v u našega lista.	1—3
AnHroi Ifalan čevljar V ulici .Caserma. flllUl ©J l\<ll«lll, priporoča so najtopleje i slovenskemu občinstvu. NajelegantnejSo ter bo- | lidno delo in točna postrežba.	Cl. |
IIorni Pnlio žgnnjarija in tobakarna v | l\dIUI OUlJd, ulici Via Arcata, nasproti: hiše Cacia, prodaja domačo žganje vsake vrste j in siropove pijače, „pasarete" in sifone.
Hotel in restavrant Movič K
postaje Hrpelje • Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in' pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr.	25-26 1
Ponavljavni
tečaj za dečke,
kateri žele naučiti »e slovenski in nemški jezik pa tudi druge predmete za vstop v gimnazijo ali realko. — Odpre se meseca septembra v B a r i e r i Št. 25. I. nadstr. Podučeval bode M. Kamuščič, učitelj i voditelj slov. šole v Trstu.	1-35
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) ! na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, pripo- t
roča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi ! pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal- > nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna
jedila. Prenočišča neverjetno t ceno. Cl.
pekov-'; ski
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, i slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl. '
Antnn PnrUai na vos,u Ghega
nlllUlI rUURClJ, j„ Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tnhukurni svoji — ista hiša — i pa prodaja vse navadno potrebne neniako-slovenske poštne tiskanice.	Cl j
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost, nazeh, zadavlca, rora. zapala ustljuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) sto Jih gotovi Prendini, lučbar 1 Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjunih kašljnč nočih, navadne jutranje hroputavice i grlonih zapalah nestajo kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponaČinjnju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijevo sladkišo (Pastiglie Prendini) te gledati, d.i bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-4.
Ciena 30 nć. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju so u Prendinijevo] ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini iu Triestu) i u glavnijih ljokarnah svieta.	47—52
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočo- ! varja, Via Bar rio ra : v o c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh j vseh vrst, moko, riž. sočivje, fino moravško maslo ' itd.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
f|pQrn' v	ft 8 c 1111 s'avn' "'"»ja-'
UCOOU • li65i tržaških Slovencev vsoh stanov, i Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra pOHtrcžba. — Za obilen obisk se priporoča j Anton Šorli, kavarnar.	Cl. I
Ivan knnnhpl nasProti vojaa
IVdll l\dllUUt;i. Ilice, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od f» kil. naprej po najnižji ceni.
Krojaški mojster
FRAN INAMO
naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr.
Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo so priporoča najiskreneje si. občinstvu.
| epo uredjena soba
Via S. Maurizio št. 9
HM II. naMtropje
daje se v najem od 1. septembra t. 1.
JJI^"" Govori se izključivo hrvatski in slovenski.
Hišo z zemljiščem
v dobrem stanju, pripravno za gostilno, trgovino itd., blizo mesta, kupim takoj.
Andrej Hreščak
Lokve — Hrvatska.
1—4
Ajmmmjmmm/vmjmmsmjmjm^
Drogerija
Arturo Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbćr mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; ruileče, rumeno, zelone, višnjevo in črno po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. llazun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogočo konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburgor Viehnfihrpulvor) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 16—50
110-9
9—101
Srajce za hribolazcei
tkane, iz najbo jših I snovij, gladke bar-1 ve ali pisane, s ši- | rokim doli poveše- j nim ovratnikom in I dvemi žepi na pr- I sili, popolna veli- I kost, izborno delo. | Komad gld. 1.20 I
Svileni pasi
1 meter dolgi, 6' cm. široki, s posrebreno dvojno kače-sto zapono. Komad 50 kr.
Klobuk za hribolazcei
iz 1-a klobučevine se širokim svilenim trakom ter mošnjič-kom za nakite, gl. 2 Ovratnice za hribolazce 3 komadi gld. 1 razpošilja p<> pofttnem povzetju
Krnil Storch
Dunaj, I. Salzgasse Nr. 65
Spretnega pisarja,
zmožnega slovenskega, nemškega in laškega jezika, išče advokat doktor M. Pretner v Trstu. 2-2
Išče se
5-6
za trgovino „Obrtnijskega društva v Barkovljah. — Več se izve pri predsedništvu omenjenega društva.
D BOGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104 — 17
12-12
TRST
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angloškoga, iz Francijo Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sko žveplo za žvopljanje trt.
najboljšo je g čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stano 50 kr., s pošto B kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 62—10O
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
ooooooooooo ooooooooani
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letir-1769.
TRST,
Via Hlborgo br 13.
Razprodaje sledeča posebnosti: Glasovito in prave flaštre iz Brešije, železo-Malossi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocea, okrep-Ijači in prebavljajoČi. Eliksir Chma proti mrz ici. Anatarinsko vodo za usta. Obče
toznnno vodo katrama in vbrizgavanja a trama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. PrnSek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bol in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbo za tukajšnje deželo se vspre-jemajo po ugajnjoči pogodbi ali po povzetju.	8—27
&0000090000 ooooooo^
CAHLO FIRELLI
l mejnarodni agent in špediter i
J Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem | in delalcem po nizkih cenah in na VS© krajo
Trst, Via Arsenal št. 2.
20 - 32
T
»
i »
i ft i ft
4
5 »
I
X
Tiskarna „Dolenc" iT,

■^■mmaiav i
i rodu i zavod Trstu), Piazza dol	ma St. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska
po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo j „Kmetijsko borilo" za nadaljevalno tečaje iu go- ' Bpodarjem v jiouk. Mehko vozana stano 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine £et8Pa
na Notranjskem (Vin Cmnimnille v hiši Jakoba Brumiuria št. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Potrn, svož.i (frišna) smetana. Na zahteranjo posneto mleko po 4 kr. I i t o r. toda le v množini nnjniunjo 25 litrov.	Cl.
Velika 50 novčna lotery'a.
Glavni dobitek	1
ze
Žrebanje
- oktobra.

nariev
L
Srečke po 50 kr. priporoča: Giuseppe Bolaffio - Alessandro Levi.

Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urodnik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenn v Trstu.