NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Speci, in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
kaj a vsak četrtek
uredništvo in uprava:
tfi10«0 Trst’ ul- Valdirivo 36/1, cn ®^824. Pošt. pred. (ca-* ' Postale) Trst 431. Poštni eK°vni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K |jia74
Primer, ki kaže na globlje korenine zla
Prav gotovo ni nekaj vsakdanjega, če sodna oblast odredi, naj se odvede v zapor namestnik šefa Informacijske službe za demokratično varnost v državi, ki je v Italiji, ot znano, ena izmed treh temeljnih obveščevalnih služb in je neposredno odvisna notranjega ministrstva. To se je pripe-
110 v torek, 13. t. m., v Rimu, ko je namest-
111 tamkajšnjega glavnega republiškega Prokuratorja po večurnem zaslišanju izdal ^°g, naj se odpelje v zapor kvestor dr. vllvano Russomanno, ki je namestnik šefa
omenjene informacijske službe, karabinjerskega generala Grassinija. Dr. Russo-^anno je obtožen, da je časnikarju rimske-§a dnevnika »Messaggero« Fabiu Ismanu *2ročil prepis zapisnika z zaslišanj »skesa-pga« rdečega brigadista Patrizia Peci j a, 1 je s svojimi dosedanjimi izpovedmi omočil, da so varnostne sile zadale nekaj hu-*a udarcev terorističnim organizacijam v r?avi. Dnevnik »Messaggero« je besedilo aPisnika tudi objavil, zaradi česar je sod-a oblast pred dnevi odredila aretacijo že Cenjenega časnikarja, ki v zaporu čaka a sodno obravnavo, češ da je odgovoren sirjenje uradnih tajnosti, oziroma spi-0v, ki se tičejo še neizčrpanega sodnega °stopka. Zaradi enakih obtožb se bo mo-
KI
* prav gotovo zdaj zagovarjati tudi na-estnik šefa obveščevalne službe.
Čeprav se nikakor ne moremo strinjati ravnanjem omenjenega časnikarja in nje-j* Vega glavnega urednika, ki sta z objavo p Pisnika z zaslišanj rdečega brigadista vec>ja dokazala, da jima je pri srcu predem lov za senzacijami in s tem v zvezi Veda število prodanih izvodov lista, me-^o, da se časnikarjevo obnašanje in rav-, še zdaleč ne moreta primerjati s tem, cj r je zagrešil tako visok policijski funk-j. nar, od čigar dela je ali bi vsaj moral bi-t. Y Precejšnji meri odvisen uspeh boja proso erori2mu v državi. Glede na dejstvo, da t v enem najpomembnejših oddelkov no-c.anjega ministrstva odkrili visokega funk-j^^rja, ki si v najbolj kočljivem trenut-p P°ja zopet teroriste, katerih žrtve so v vrsti agenti javne varnosti, to je nje-t .Vl kolegi, ne pomišlja izdajati uradnih prosti in s tem morda usodno vplivati na Hut policijskih in sodnih akcij proti tre-n.® najnevarnejšim sovražnikom demo-in omikanega sožitja v državi, kot rdeče brigade in druge sorodne zločin-
(nadaljevanje na 3. strani)
TRST, ČETRTEK 15. MAJA 1980
Na svojih prvih straneh prinašajo dnevniki dolge članke in reportaže o mogočnih sindikalnih ali drugih organiziranih manifestacijah in bojih močnih družbenih skupin za večje plače in druge izboljšave življenja. Na zadnjih straneh pa najdemo vsak dan vesti o pretresljivih tragedijah osamljenih ljudi. Dogaja se, da kdo dobesedno umre od lakote, celo mlad človek, ki ni hotel ali ni znal prosjačiti, še več pa seveda od let onemoglih ali kako drugače nemočnih starcev. Samomor napravijo zapuščene ženske z otroki, katerim nihče ne pomaga, ker se v »družbi blaginje« nihče ne čuti obvezanega k temu. Pred kratkim so slučajno odkrili dva od lakote in zanemarjenosti umirajoča otroka. Eden je umrl, drugega so še lahko rešili, kot upajo. Nihče v njuni okolici ni posegel vmes, ko je bil še čas, da bi rešili oba. Te dni smo lahko brali, da sta dva človeka, zakonca, umorila 13-letno deklico, ki je morala služiti pri njima na posestvu in varovati živino. Jutri bomo brali o kaki novi tragediji takih osamljenih človeških bitij, za katera se ne briga noben sindikat in niti nobena oblast, niti nobeno društvo »za varstvo živali«.
V sredo, 14. t.m., je potekel rok za vlaganje kandidatnih list, ki bodo sodelovale pri junijskih upravnih volitvah.
Za tržaški pokrajinski svet se je predstavilo 10 političnih skupin v tem vrstnem redu: komunistična partija, socialno gibanje - nacionalna desnica, republikanska stranka, socialnodemokratska stranka, Lista za Trst, liberalna stranka, Gibanje za neodvisnost, socialistična stranka, Slovenska skupnost in Krščanska demokracija. V tržaški pokrajini bodo tudi občinske volitve v podeželskih občinah. V Miljah so predložili naslednje liste: Lista Frausin, Lista za Milje, socialno gibanje - nacionalna desnica, socialistična stranka, republikanska stranka, socialnodemokratska stranka in Krščanska demokracija. V Dolini so predložili naslednje liste: Komunistična partija, republikanska stranka, liberalna stranka, socialnodemokratska stranka, Slovenska skupnost, socialistična stranka in Krščanska demokracija. V zgoniški občini so predložili 5 kandidatnih list, in sicer pripadniki Napredne liste, socialnih demokratov, liberalcev, krščanskih demokratov in Slovenske skupnosti. Na Repentabru bo nastopilo četvero skupin: Napredna lista,
LET. XXX.
To niso posamezne tragedije, vsak dan ena; ne, vsak dan se zgodi mnogo takih tragedij, medtem ko nam zatrjujejo, da v Italiji in seveda tudi v drugih evropskih državah nikomur več ni treba umreti od lakote, in ko nas hočejo prepričati, da ni nihče več zapuščen, osamljen, pozabljen od družbe. Toda najbrž ni družbe oziroma države, kjer ne bi bilo tudi danes ljudi v hudi, v smrtni stiski — celo lačnih in mučenih osamljenih ljudi, pa tudi takih, ki včasih cele dni sami umirajo v svojem stanovanju, ko se jim zgodi nesreča ali jih zadene kap. Mnogi zblaznijo od osamljenosti sredi velikega modernega mesta. Mnogi dolge mesece nimajo možnosti, da bi s kom spregovorili nekaj besed, in se morajo pogovarjati sami s seboj, da lahko slišijo svoj glas.
Mnogi otroci imajo sadistične starše ali take, ki čutijo do svojih otrok samo sovraštvo, in jih zato mučijo na vse mogoče telesne in duševne načine. Otroci si ne znajo pomagati in ne znajo tega razodeti drugim. Ljudje v njihovi bližini, celo v sosednem stanovanju, pa so do tega brezbrižni.
dalje na 2 strani ■
socialni demokrati, liberalci in Slovenska skupnost. Za devinsko-nabrežinski občinski svet pa se poteguje 9 političnih skupin: komunisti, Slovenska skupnost, Lista za Devin - Nabrežino, misovci, socialisti, republikanci, liberalci, socialni demokrati in Krščanska demokracija.
Na Goriškem ne bo pokrajinskih volitev, pač pa bodo občinske volitve tako v Gorici kot v številnih okoliških občinah. Za goriški občinski svet nastopa 8 strank in sicer: komunisti, socialni demokrati, republikanci, Slovenska skupnost, misovci, Krščanska demokracija, socialisti in liberalci. V treh slovenskih občinah sodelujeta povsod samo po dve listi. V Sovodnjah in Doberdobu so najprej predložili listi občinske enotnosti, za tem pa kandidatni listi Slovenske skupnosti. V Steverjanu je bila najprej predložena lista Slovenske skupnosti, nato pa lista občinske enotnosti.
V Furlaniji - Julijski krajini bodo volitve za tri nove pokrajinske svete in sicer v Trstu, Vidmu in Pordenonu, za 191 novih občinskih svetov, in sicer za 5 v tržaški pokrajini, za 20 na Goriškem, za 127 v videmski pokrajini ter 39 v pordenonski pokrajini.
Biti sam v nesreči
Stranke so predložile kandidatne liste
15. maja 1980   —'
Biti sam v nesreči
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 18. maja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kme-tijoka oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Ned iški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Velika gala predstava«. 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 — »Okuole ognjišča — pred studencem, snopič prafc an muzike naših judij«. Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila.
H PONEDELJEK, 19. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«;
14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir Ši-škovič i-n pianist Cornelius Frovvein; — Glasbeni drobiž — Kulturno pismo; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 20. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Goriške podobe;, dokumentarna oddaja o mestu in ljudeh v preteklosti; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 13.00 Poročila. 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano!; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Violinist Črtomir Šiškovič in pianist Cornelius Frovvein; — Socialna tematika v srednjeevropski dramatiki; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 21. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tisika;
11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajur-jan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; »Pesem mladih 1980; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov — »Tihi Don«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; — Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 22. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaj za drugo stopnjo osnovne šola;
11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevci; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško o kence: »Tomi na obisku«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; — Okuole ognjišča — pred sdudencem, snopič prafc an muzike naših judij; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 19.00 Poročila.
ffl PETEK, 23. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila;
13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; — Fo-slušajmo film; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 24. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tis'.<a;
11.30 Čoln — šport in razvedrilo; 12.00 Nas anu zutra — danes iin jutri«, oddaja o Reziji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Slovenski zbori na ploščah, •— Na goriškem valu; 18.45 Vera in naš čas, 19.00 Poročila.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev, 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
■ nadaljevanje s 1. strani
Nočejo se vtikati v »tuje zadeve«, nočejo si nakopati sitnosti, pričevanja pred oblastmi in morebitne zamere ali celo maščevanja. Zato pustijo, da gredo stvari svojo pot brez njih.
Ni mogoče tajiti, da so se življenjske razmere v zadnjih desetletjih za mnoge izboljšale, celo zelo izboljšale. Toda le za tiste, ki so vključeni v organizirano armado protestirajočih, korakajočih, nosečih transparente, kričečih parole in zahteve, tistih, ki vihtijo pesti, ki stavkajo, ki se opirajo na moč števila, na politično moč svoje stranke. Ne pa za tiste, ki so sami, osamljeni, pozabljeni ali katerih nihče ne vzame na znanje, ki nikomur ne vzbudijo zanimanja; ker sploh niso zanimivi; ker niso del marširajoče in demonstrirajoče množice, ker še sploh ne znajo hoditi ali ker že ne morejo več hoditi: kronično bolni, slaboumni, pohabljeni, invalidni, taki, ki niti neposredno niti posredno ne znajo in ne morejo izvajati pritiska.
Mogoče ni bil kak človek, ki se znajde osamljen, še nikdar v človeški zgodovini tako nesrečen in osamljen, kot je danes. V vseh dobah so bili nesrečniki množica, bilo je slišati njihov glas, zanje so se zanimali cerkveni redovi in njihovi samostani, ščitila jih je Cerkev, ni jih bilo sram priti s skledico v roki po hrano na kloštersko »porto« in se družiti z drugimi nesrečniki. Danes se nesrečnik sramuje svoje nesreče, tudi sam si jo pripisuje kot neko krivdo, ker je izjema ob neštetih, ki so zdravi in močni in bogati ali vsaj sposobni, da si pridobijo vedno več in več. Ni več cerkvenih redov, ki bi se pečali z nesrečnimi, ali vsaj skoro ne več. Po logiki in računih potrošniške družbe ne bi smelo biti več revnih in nesrečnih. Ce so, je to v nasprotju s predstavo o srečni potrošniški družbi, s predstavo in modelom vedno bolj popolne družbe. Zato so v taki družbi in po taki logiki nesrečni ljudje nesmisel in so tako tudi obravnavani. Oblasti jih mnogokje niti ne prinzajo. Policija na Sar-
diniji npr. ni priznala, da sta nekje na nje-nem območju nesrečna dvojčka, ki sta utaj-rala od sestradanosti in nesnage in katerima se je srce od lakote skrčilo na eno tretjino. Za policijo, ki bi se bila morala, P° anonimni prijavi, pozanimati za priiner' kaj takega kratkomalo ni bilo mogoče, irl tako je tudi zapisala v zapisnik, da sta otroka »dobro negovana«. Mati Terezija in13 svoj smisel v Indiji, toda po prepričanju ; potrošniške družbe ni več potrebna v Evropi. Tu nesrečnih ne priznamo, tu so nekaj abnormalnega, državni poglavar se lahko razneži zaradi Vietnamcev ali Afričanov, 3 ne zaradi nesrečnih v lastni državi, saj s° — če sploh obstajajo — sramota in nesmisel v razviti državi z razvitim socializmom in vlado demokracije ter močnimi sindikati, ki baje vodijo skrb o vseh izkoriščanih-Ce bi molčala tudi človeška vest, bi hi" lo vse v redu, stvar bi bila samo v tem, da bi črtali nesrečnike iz statistik. Toda tud' potrošniška družba ne more povsem ignorirati nesrečnih. Sanje o popolni družbi, v katerih ne bo nesrečnih in ki nas bo odvezala dolžnosti človeške vzajemnosti, sočutja in pomoči, so še vedno samo sanje h1 bodo take ostale.
PRIMER, KI KAŽE NA GLOBLJE KORENINE ZLA ■ nadaljevanje s 1. strani
ske tolpe, se tudi najpreprostejši človek lahko upravičeno vpraša, v čigavih rokah je pravzaprav današnja italijanska družba in ali niso morda taki in podobni primeri krivi, da se je v določeni plasti italijanske družbe skotilo in se nato razpaslo tisto zl°’ ki mu pravimo nasilje, prevratništvo, terorizem.
Za odpravo tega zla bi bilo po našeiU potrebno najprej narediti red na ključnih državnih položajih, odstraniti nepoštene H* brezvestne ljudi in na njihova mesta P°' staviti predvsem poštenjake.
Izlet in počastitev Titovega lika
Sekcija Slovenske skupnosti za občino De-,cu. Ogledali so si tudi muzej kmečkih uporov'-
vin Nabrežina je v soboto, 10. t.m., priredila dvodnevni izlet v hrvaško Zagorje. Glavna cilja tega spomladanskega izleta sta bila Gornja Stubica in Kumrovec. Za izlet, ki je bil določen že pred časom, se je prijavilo veliko število ljudi, tako da so morali organizatorji nekatere prijavljence žal odkloniti, ker v avtobusu ni bilo več prostora.
Avtobus je izletnike v soboto proti večeru pripeljal v znani, pred kratkim preurejeni grad Mokrice na Dolenjskem, kjer so si izletniki ogledali okolje, k: je v tem spomladanskem času zares čudovito. Večer je potekal v zelo prijetnem razpoloženju in tudi postrežba ter prenočišče sta bili odlični. V nedeljo zjutraj so se izletniki odpeljali proti Gornji Stubici, kjer so pred 7 leti odkrili monumentalen spomenik voditelju kmečkih uporov Matiji Gub-
Spomenik je ob 400-letnici Velikega kmečkeV ! punta odkril predsednik Tito.
Naslednji cilj spomladanskega izleta je h* Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita. čaj je nanesel, da so izletniki iz devinsko-113 brežinske občine obiskali ta kraj, ko je potek1 natančno teden dni od smrti jugoslovanske^3 voditelja. Pred spomenikom, ki stoji v nep^
I sredni bližini Titove rojstne hiše. je bila ki‘3| ša komemoracija. O liku in delu predseduj Tita je spregovoril Bojan Brezigar. Nadja M _ lalan in Mirko Radovič sta nato položila nec k spomeniku, s čimer je sekcija Slovenj skupnosti za občino Devin Nabrežina tudi P° častila spomin maršala Tita.
Izletniki iz devinsko - nabrežinske obe*11 so bili torej prva večja skupina Slovencev 1 (nadaljevanje na 3. strani)
PROSTOR MLADIH
Sedma številka skavtskega mesečnika »Jambor«
Nova, sedma številka skavtskega glasi-a »Jambor« se začenja s člankom »Zani-®*va knjiga«, ki ga je napisal Beli Jastreb.
članku predstavlja novo knjigo »Andar auJ Carso«, ki so jo izdali pred kratkim treski skavti organizacije Agesci. »Njen na-111611 je pomagati skavtom in ljubiteljem narave nasploh pri spoznavanju Krasa. V nJigi je podrobno opisana 10 km dolga P°t, ki se vije od Miramara na Prosek, od u mimo Gabrovca in Saleža do Koludro-^lce«, piše Beli Jastreb in knjigo zelo podali zaradi njene jasnosti in natančnosti. Vmd drugim knjiga odlično pomaga pri Prepoznavanju rastlin, ki jih je mogoče odbiti ob tisti poti. Rastline so naštete po apecednem redu in pri vsaki je kratek o-Pls> ki nam pomaga pri prepoznavanju. Se-veda je omenjena knjiga tako lahko odlič-
110 Pomagalo tudi drugim in ne samo skav-0rtl> čeprav je namenjena, kot že rečeno, Predvsem tem.
Sledi članek o glasbi, iz Sodjeve knjige *Lepo je biti mlad« pa je ponatisnjen kra-e*r odlomek o modi in o pretiravanju v ^•Kj. Skavtinja Rožmarin razpravlja o solnem življenju na Tržaškem in pri tem adi pokritizira tisto v šolskem sistemu, kar
111 dobro. Predvsem pa svetuje dijakom,
se pred vpisom na kako višjo srednjo 0l° dobro pogovorijo s kom, ki se spozna v? šolstvo, da si bodo tako res izbrali šolo, 'jim odgovarja.
Krotki Bivol poroča o obisku nekega ir-,!jega skavta v Trstu pri slovenskih skavti- Članek vsebuje tudi razne zanimive in-°rmacije o napredovanju skavtizma po Vetu. Gibčni Jelen pa piše o treh pohodih a Mangart in se spominja tudi ponesrečena skavtskega tovariša Petra.
Poleg skavtskih novic — namreč o živ-
ttju slovenske skavtske organizacije na
J.	-	- -
J , v	“
paškem — najdemo v tej številki še dalj-1 članek o prijateljstvu, kar je za mlade Qeyeda vedno aktualno in vabljivo, rubriko g Pranju in koroških skavtih, kramljanje , lriperesne Deteljice o skavtskem sestan-misli Krotkega Bivola o šolskih taborih ta skavtske voditelje, objavljena je tudi u-^Meljitev za podelitev nagrade iz Sklada ^šana Černeta skavtski organizaciji in na
koncu najdemo še poročilo o letošnjem jur-jevanju v Repnu in dvoje dopisov. Ne manjka niti križanka. Ob vedri, nevsiljivo vzgojni in zanimivi vsebini tega skavtskega lista si človek zaželi, da bi šlo čim več mladih skozi skavtsko organizacijo in doživljalo v njej lepo mladost. Potem gotovo ne bi bilo toliko nesrečnih med mladimi, toliko iztirjenih, žrtev mamil in drugega zla, ki grozi mladini.
IZLET IN POČASTITEV TITOVEGA LIKA
■ nadaljevanje z 2. strani
Italije, ki so se poklonili spominu pravkar u-mrlega jugoslovanskega voditelja v njegovem rojstnem kraju.
Izlet je odlično uspel in udeleženci so bili hvaležni organizatorjem, ki so omogočili, da so spoznavali nove kraje v Jugoslaviji.
DSI v Trstu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu se bo 19. maja poklonilo spominu svojega dolgoletnega člana in odbornika dr. Boga Senčarja. Zatem bo o svojem nedavnem obisku pri rojakih v Argentini govoril Jože Jurak. Začetek ob 20.30.
Nada Pertot
Od antike do danes
Ko človek vzame v roke kako delo s podobnim naslovom, pričakuje navadno precej več, kot pa v njem najde. Ob prelistavanju te knjige, ki naj bi bila »samo« slovensko berilo za višje srednje šole v izdaji deželnega šolskega urada v Trstu (1979), pa se ti prigodi ravno nasprotno. V njej najdeš več, kot si se bil nadejal.
Domača in svetovna književnost se nam iz tega dela razodeva v drugačni, mnogo resničnejši podobi, kot smo si jo navadno vajeni predstavljati iz šole, iz poenostavljenih šolskih modelov. Pokaže se nam ne samo kot odraz človekovega življenja, doživljanja in čutenja ter družbenega dogajanja skozi stoletja, temveč tudi kot gibalo človekovega duha oziroma njegove miselne razgibanosti skozi zgodovino.
Sestavi j alka tega obsežnega književnega pregleda, kot ga doslej verjetno še ni bilo na slovenskem knjižnem trgu, dokazuje s svojim izborom ne samo to, da je odlična poznavalka književnikov vseh časov, kar bi bilo samo po sebi lahko tudi nekaj mehaničnega, načitanega, pač pa tudi to, da zna dojemati problematiko književnosti oziroma književne ustvarjalnosti v vsej njeni globini. Zakaj le v tem primeru ji je lahko uspelo prikazati slovenskemu dijaku in slovenskemu bralcu na tistih 620 straneh duha in bistvo književnega ustvarjanja skozi čase zgodovine.
Treba je pač biti v tej stroki povsem doma, da kdo predstavi skladno v isti skupini odlomke iz spisov grškega Homerja, Sofokleja, pa Platona ob hebrejskih osebnostih Davida in Salomona do krščanskih sv. Pavla in sv. Mateja, katerim lahko
Delovanje Mladinske komisije SSk
Si' Dne 8- maja se je sestala Mladinska komi-Slovenske skupnosti v Trstu, in sicer na svV° SeJ° po umestitvi novega pokrajinskega tj®ta SSk. Na seji so člani komisije kooptirali ^ e mladince, ki niso člani strankinega sveta. SQat° so se razgovorili o bodočem delovanju ter (Potrdili za predsednika Iva Tevnikarja, med-ko so za tajnico določili Silvijo Kalin.
Se. Člani Mladinske komisije so sc na začetku c sPomnili umrlega predsednika Jugoslavije lož*' ^ogovorili so se o njegovi vlogi ter o poje v lugoslaviji ter po svetu v trenutku, ko lto preminil. Ob tem so poudarili njegove
zasluge za mirno sožitje ter še posebej za pravilno reševanje manjšinskih vprašanj.
'Člani Mladinske komisije so ob tem obsodili sramotilne lepake, ki so jih nalepili v Gorici in v Trstu rnisovski predstavniki. Ni bilo namreč slišati, da bi oblast kaj nastopila proti odgovornim, medtem ko je zelo strogo nastopila proti tržaškim slovenskim mladincem, ki so nalepili spominske lepake o Titu izven dovoljenih mest.
V nadaljevanju seje so mladinski predstavniki Slovenske skupnosti razpravljali o delu med volilno kampanjo ter o nekaterih vabilih, ki jih je komisija prejela v zadnjem času.
sledijo italijanski Alighieri, avstrijski Rilke, španski Cervantes, angleški Shakespeare, francoski Moliere, nemški Goethe, ruska Puškin in Dostojevski, francoski Hugo, nemška Mann ter Brecht, med toliko drugimi, katerih venec sklepa naš Cankar.
Idejna nepristranskost in izbor, pri katerem je merilo zgolj književno, se nam razodeva tudi pri naslednjem vencu imen z odlomki slovenskih književnih ustvarjalcev. Tu se zvrstijo imena, ki so nam znana že iz slovenske šole kot Prešeren, Cankar, Kosmač, Zupančič, Kosovel ter drugi. Ob njih novejša, kot so npr. Edvard Kocbek ali Boris Pahor ter Alojz Rebula in Janko Messner in Vinko Beličič, pa tudi Ljubka Šorli s svojo domačnostno idilo ali Marija Mijot z narečnimi oblikami, pa Lavo Čermelj z opisi iz tragičnih časov Primorske pod fašizmom ali Radoslava Premrl z doživetimi spomini na brata partizana, pa Milko Matičetov s folklornimi zapisi; kot tudi Irena Žerjal ter Tone Kuntner, vsak od svojega konca slovenskega prostora. Da je slovenski duhovni svet ne le doma, temveč tudi na drugih celinah, nam priča tudi odlomek iz spisov Rude Jurčeca, umrlega pred kakim letom v Argentini; spomini Franceta Kurinčiča, prav tako iz argentinskega zdomstva, pa Johna Blatnika iz severnoameriškega. Slovenski duhovni svet nima ozemeljskih meja. Pogrešali bi mogoče še ime Pri-bac iz Avstralije, pa Avgust Pavel iz Madžarske.
Sestavljalka posveti potrebno pozornost tudi gorniškim spisom Julija Kugyja, ki je sicer pisal v nemščini, a je bil sin slovenske matere in ponemčenega očeta, kar pomeni, da je zrasel iz slovenskega duhovnega humusa. Ob njem prav tako pogrešamo ime koroškega pisatelja Perkoniga, čigar razmere so bile podobne.
V tretjem vencu sledijo imena sodobnikov oziroma novejših piscev, kot so Turgenjev, Lermontov, indijski Tagore, čilenski Neruda, pa Solže-nicin, Miško Kranjec, Marx, Engels, Janez XXIII., Bogdan Pogačnik ter hrvaški Gustav Krklec.
Nada Pertot nam s svojim delom na vsak način odpira sodobnejša gledanja na književnost, kot pa smo jih bili pri nas doslej vajeni: književnost v njenem funkcionalnem pomenu, kot izrazno sredstvo človekovega duha in ne kot leposlovje samo; književnost brez ideoloških pristranosti, elitnostnih meril in še kakih zastarelih mote. j.)
(Dalje na 7. strani)
k
Jurjevanje tržaških skavtov in skavtinj
Jurjevanje je gotovo zelo važen trenutek v skavtskem delovnem letu. To je praznik, ko stopijo v organizacijo novi člani, starejši pa ob tej priložnosti ponovijo svoje obljube. Ker je število skavtov precej visoko, smo tudi letos, kot že vrsto let, razdelili jurjevanje po starostnem kriteriju. Tako so imeli svoj praznik obljub najprej volčiči in veverice, in sicer v petek, 25. a-prila, v nedeljo, 27. aprila, pa še ostali člani naše organizacije.
Res je to časovno mogoče že nekoliko daleč, a se mi zdi prav, da nekaj poročam o obeh jurjevanjih.
Jurjevanje volčičev in veveric je bilo v kraški dolinici nad Repnom. Najmanjši v naši organizaciji so se torej po zboru v Rep-nu počasi odpravili na travnik, kjer je bilo jurjevanje. Do sv. maše so se nekoliko razigrali po skupinicah, ko pa je prišel g. Gerdol, so se vsi zbrali okoli oltarja in sledili službi božji. Po maši so bile obljube. V krdelo je pristopilo kar 49 veveric in volčičev, kar je relativno zelo veliko število. Vasi, od koder so naši novi bratje in sestre, so: Opčine, Mačkolje, Nabrežina, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Kontovel, Sv. Križ, Mav-hinje, Skedenj. Največ pristopov je bilo v opensko skupino, se pravi 8 veveric in 8 volčičev. Starejši smo zelo veseli tega porasta naj mlajših članov v organizaciji. Saj smo vedno poudarjali pomen tega, da začne skavt oz. skavtinja svoje delovanje in življenje v organizaciji že v krdelu, se pravi kot volčič ali veverica, ker se edino tako lahko popolnoma in najlaže vživi v skavtsko življenje in bo kar največ odnesel od tega, da je zrasel v organizaciji.
Popoldne so bile na vrsti razne igre in tekmovanje z zmaji, ki so jih skupine same izdelale. Prvo mesto je dosegel openski Kitajec, ki je bil res hudomušno, a zelo spretno narejen. Drugo mesto pa je dosegel zmaj Panterjev iz Nabrežine. Seveda se je tudi to jurjevanje končalo ob tabornem ognju, ki pa ni mogel izgoreti do konca, ker se je pač vlila pomladanska ploha, ki je naše volčiče in veverice zapodila domov.
Tudi jurjevanje ostalih skavtov in skavtinj bi moralo biti na prostoru, kjer so imeli jurjevanje volčiči in veverice. Toda vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je ves dan deževalo. Tako smo imeli jurjevanje na Taboru. Naj povemo, da je slabo vreme prekrižalo načrte tudi vodu izvidnikov od Sv.
OPENSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR
V LOGU PRI VIPAVI
V nedeljo, 11 maja popoldne, je bil v Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi III. Primorski festival cerkvene pesmi. Posvečen je bil 100-letnici rojstva skladatelja Stanka Premrla. Nastopilo je 18 zborov, med lemi, iz zamejstva, cerkveni pevski zbor z Opčin pod vodstvom Janka Bana.
?e pred nastopom je bila lepa božjepotna cerkev polna ljudi. Festival so začeli združeni zbori, ki so pred oltarjem zapeli dve Premrlovi pesmi. Vodil jih je dirigent lože Trošt iz Ljubljane ob spremljavi orgel. Sledila je nato revija posameznih zborov, ki so v prezbiteriju brez spremljave zapeli po dve pesmi, od katerih je vsaj ena morala biti biti Premrlova.
Ivana, ki so prespali noč od sobote na nedeljo pod šotori v Repnu. Pripravili so tudi nekaj zgradb, ki bi imenitno olepšale prostor jurjevanja. Torej, zaradi vremena smo se zbrali na Taboru. Tu je g. Bedenčič ob 11. uri daroval skavtsko sveto mašo, med katero smo peli nabožne pesmi ob spremljavi kitar. Med pridigo je poudaril misel o naši poklicanosti, da povsod pričamo s svojim življenjem in delom o naši veri v Kristusa.
Kljub vremenu se je na jurjevanju zbralo precejšnje število članov in članic. Bilo nas je približno 150. Resnici na ljubo smo pričakovali, da bo nekoliko več starejših roverjev in popotnic, toda tudi tako je bilo na Tabru kar precej živahno. Obljubo je imelo 55 članic in članov. Naj povemo, da je večina izmed teh prestopila iz mlajše veje k izvidnikom in vodnicam. Bilo pa je tudi nekaj pravih pristopov. Zaradi slabega vremena so tudi obljube potekale v cerkvi. Kraji so bili tako zastopani: Sv. Ivan (6 vodnic), Mačkolje (7 vodnic), Mavhinje (5 izvidnikov), Prosek (8 vodnic), Repentabor (5 vodnic), Sv. Križ (2 vodnici), Opčine (1 vodnica in 4 izvidniki), Sv. Jakob (4 vodnice in 1 izvidnik), Nabrežina (10 vodnic) in Kontovel (2 izvidnika).
Popoldanski program se je nadaljeval v srenjski hiši pri cerkvi, kjer so si lahko naši skavti in skavtinje ogledali dva filma Marjana Jevnikarja. Prvi nam je pokazal vzpon na Montaž, drugi pa Egipt. Po filmih je bil sklican veliki zbor in začel je taborni ogenj, brez ognja seveda. Zapeli smo nekaj pesmi, pokazali nekaj skečev in se ne-
koliko razveselili. Zelo smo bili veseli, da so se jurjevanja udeležili tudi nekateri sta-rejši člani naše organizacije, ki so tako p°' kazali, da so še nanjo navezani in tudi da organizacija kdaj, ob potrebi, lahko nanje računa.
M. T.
—o—
V NEDELJO, OB 16. URI, POIMENOVANJE SOLE V SALEŽU
PO LOJZETU KOKORAVCU - GORAZDU
Program:
1. Nastop otroškega vrtca in osnovne šole »J°^e Srebrnič« iz Gabrovca;
2. Pozdravni nagovor, odkritje spomenika 111 blagoslov ter polaganje vencev na vaški sP°' menik padlim in na spomenik padlemu partl' zanskemu učitelju Lojzetu Kokoravcu - Gora*' du v Samatorci;
3. Nastop osnovne šole »Anton Sibelja - Stje®" ka« iz Komna;
4. Pozdravni nagovor župana Josipa Guština;
5. Pozdravni nagovor didaktičnega ravnatelj8 Stanka Škrinjarja;
6. Nastop osnovne šole »l.maj 1945« iz Zgonik3'
7. Nastop italijanske osnovne šole iz Zgonika;
8. Nastop moškega in mešanega pevskega zb°ra »Rdeča zvezda« iz Saleža;
9. Slavnostni govor;
10. Nastop osnovne šole iz Saleža;
11. Nastop moškega pevskega zbora iz Komna;
12. Skupni nastop zborov iz Komna in Saleža'
V prostorih osnovne šole v Saležu bo na ogled razstava ročnih del.
V prostorih PD Rdeča zvezda bo odprta ra^’ stava slikarskega ex tempore na temo NOB.
Po končani slovesnosti se bo praznik nadalje val na dvorišču domače gostilne z ansamblo1” »Pomlad«. Delovali bodo kioski z jedačo in pija^0.
Kaj prinaša novi »Most«
Izšla je nova dvojna številka revije »Most« in sicer 55/56. Revija je kot vedno dvojezična, slovensko-italijanska, en prispevek pa je objavljen v slovenskem in nemškem jeziku.
Omeniti je tudi, da je izšla ta številka v pravem revialnem formatu, ki je manjši od prejšnjega. To jo napravlja po videzu prikupnejšo, k čemur prispeva tudi čedna oprema. Uredniški odbor še vedno sestavljajo Stanko Janežič, Aleš Lokar kot glavni urednik, Boris Podreka, Mara Pol-dini - Debeljuh in Vladimir Vremec kot odgovorni urednik.
Na prvem mestu je objavljen esej »Prvega septembra tisočdevetstodevetintridesetega«, ki nosi podpis Illyricus. Avtor komentira štirideseto obletnico začetka prve svetovne vojne, vendar v tako zamotanem slogu, delno tudi zaradi ponekod narobe postavljenih ločil, da mu je težko slediti. Marsikje je morda tudi hote nekoliko dvoumen. Illyricus piše med drugim: »Zopet se nam postavlja v bistvu, danes kot vedno, problem o tem, kakšna naj bo kultura; kultura, ki naj bo pristen izraz problemov, ki tarejo ljudi, in ki naj odseva človekov resničen položaj, in to vseh ljudi. Tistih ljudi, ki so spomladi petinštiridesetega stopili v zgodovino z »neurejenim« vpadom in brez spoštovanja do nje, ter zasedli svete palače, ne da bi si obrisali blato s čevljev. Dobro se zavedamo — nadaljuje Illyricus — vesoljnih razsežnosti problemov, prav tako nam je znan obseg protislovij kakor tudi sporov. Naučili smo se tudi, da je človeška usoda neizbrisno zaznamovana s proti-
Taras Kermauner je zastopan v tej števi
revije z dolgim kritičnim esejem o pesniku
lantiču, ki je, kot znano, padel pri domobran1 »Branje poezije — Balantičeve — je pojedin3 ' piše Kermauner. »Vendar taka, v kateri nas ^ zadnje jč resnica: groza smrti. Božja usta so P
ognjena, da se ne bi v njih raztopili kot sa Poezija je plapolanje teh sanj«. Sledi še odi0& iz daljšega teksta Leva Detela »Pisateljeva 111 ‘ apokalipsa« v njegovem značilnem slogu. Na » cu najdemo zapiske, povečini Brazzadurove.
čil*'
slovji. Vendar je pomembno, da se znamo soočatl
s protislovji in spori in da gledamo nanje za t*
sto, kar so, kljub trpkosti polemike in boja
Samo tako bomo dospeli do resničnega jedr3
vi
vprašanj. Kultura ne sme biti dvoumno meso, * zakrinkuje in skriva trdno resničnost jedr3' Skratka, ne sme postati prevara in mistifikacija“' Gino Brazzoduro objavlja esej »Prebiranj Kocbeka«. Spremlja ga uredniška pripomba, ^ pravi: »Esej je nastal na pobudo uredništva, J je želelo počastiti Edvarda Kocbeka ob njeg°vl petinsedemdesetletnici z razmišljanjem italijarl skega avtorja ob izdaji Tovarišije in izbora Pe smi v italijanščini«. Brazzodurovo razmišljanje ^
gl1
zanimivo, tako npr. o Kocbekovi viziji sveta o njegovem modelu družbene ureditve na stran1 24 in 26. Avtor posveča nekaj strani tudi K°c^ kovim pesmim, kolikor jih pozna po prevodih italijanščino. Isti avtor objavlja v reviji tudi P1^ cej svojih pesmi v italijanskem izvirniku 111 slovenskem prevodu. Prevedel jih je Aleš L°
lcar
1K>
nje'
,eV
Stranke se pripravljajo na valitve
V nedeljo 8. in ponedeljek 9. junija bodo ' stevilnih občinah na Goriškem volitve za ob-J1?Vo občinskih svetov; med temi so tudi vse n slovenske občine, kjer se bosta kot vedno oslej predstavili samo slovenski listi in sicer °venska skupnost ter Občinska enotnost. V enutku, ko pišemo, nam niso še znane kandi-e liste vseh občin, zato bomo seznam teh Javili v prihodnji številki; prav tako niso še °končno znane liste v drugih občinah, ker se Katere stranke še do zadnjega dne ubadajo s Javljanjem list. Med večjimi občinami so le-s na Goriškem važne volitve predvsem v Kr-2 nu jn Gradišču, največja pozornost pa velja °bcino Gorico, kjer bodo volivci poklicani,
Razstava belih vin
NASE DEŽELE
V razstavnih prostorih Espomega bodo ko-toc, ttta.ia otvorili razstavo «Bianco e bianco», , Je razstavo, na kateri bodo predstavili naj-jsa vina iz naše dežele in pa tehnologijo, ki 1IT1a predvsem vinogradnike, ki se bavijo z lij Uničenjem in prodajo vin. Gre za speci-Se^°, razstavo, kar je še posebej zanimivo, saj
cajo
Vsi
operaterji in tudi obiskovalci raje odlo-
za ogled razstav in sejmov z enega same-t področja, čeprav je treba reči, da je za le-tJ1 Espomego bilo veliko zanimanje in tudi Peh sejma je bi! dober, še zlasti zaradi stikov Publiko in visoko kvalificiranih srečanj med ? ^Podarstveniki iz Italije, Avstrije, Jugoslavi-ln Madžarske. Kot rečeno, sedaj pripravljajo
ta*st
!%;
avo belih vin, ki bo od 30. maja do 8. ju-
q , glavni cilj te manifestacije je privabiti . slcl*C° tr£ovske operaterje iz drugih italijan-mest in drugih držav in tudi tokrat bodo j. Programu izredno pomembna srečanja in q ate ter ogledi raznih enotek po Goriškem. °nški proizvajalci si nadejajo, da bi tu pri n 5 Prišlo do nekake prodajne borze za vina l^se dežele, kar bi vsekakor še bolj povzdigni-Poh v0V0st 'n ugle(J yln izven meja goriškega (jg. r°čja. Naj ob tem povemo, da je razstavna lavuost v Gorici zabeležila v zadnjih letih 0^'K uspeh in da bodo razstavne prostore v 1^ lra Espomega celo razširili in povečali: ta-Ha fa?najo na izgradnjo še četrtega paviljo-
c|a’ večjega od sedanjih in ki bo tako urejen, w 0<J° v njem možne tudi g9 i bo'
e,,kar bo za vse prijetna novost.
večje prireditve
§|p3^ili bodo tudi napravo za ledeno kotalkali-
da prvič izvolijo tudi predstavnike v rajonske konzulte in — kot je razumljivo — v občinski svet-
Tu pa so se že pojavile nekatere novosti. Do danes nam ni znano, da bi se poleg običajnih strank predstavile še katere nove politične grupacije; precej se je govorilo o možnosti, da bi tudi v Gorici nekateri predstavili meščansko listo, a vse zgleda, da se poskus ni posrečil; mogoče bi prisotnost take liste povzročila nekaj prahu ali pa celo večje posledice, kar bi za naše mesto ne bilo prav nič pozitivno. Poskusi razcepljenja in ohromitve goriške pokrajinske enotnosti so sicer znani, a formalen nastop goriških »melonarjev« bi vsekakor še pospešil razbitje političnega okvira, še posebno če bi se za to listo skrivali, kar je zelo verjetno, njihovi tržaški kolegi.
Največja novost do sedaj pa prav gotovo prihaja iz vrst Krščanske demokracije, ki že vsa povojna leta vodi goriško občinsko upravo. Ta stranka je določila, da predstavi veliko število novih kandidatov in da zamenja -tudi naj-
višjo osebo, to je župana. Dosedanji župan De Simone ne bo več na listi kandidatov KD, na njegovo mesto je stranka postavila predsednika Zveze trgovcev, dr. Antonia Scarana, ki je svoj čas že bil občinski odbornik, a zadnjih petnajst let se ni neposredno udejstvoval v politiki. Pasquale De Simone tako zapušča občinsko upravo po dolgoletnem političnem delu in osemletnem županovanju; vsi ostali člani odbora, ki so bili izvoljeni na listi relativne večine, pa so bili potrjeni. Kar se tiče kandidatur, je ta zamenjava vsekakor zaznavna; kakšna bo bodoča politika goriške občine in kateri odbor jo bo vodil, pa bodo pokazale bližnje volitve.
S TRŽAŠKEGA
PRISRČNA VOŠČILA
Igor Tuta in žena Alenka roj. Rebula sta dobila hčerkico, ki sta ji dala ime Jasna. Staršema in starim staršem naše prisrčne čestitke, mali Jasni pa želimo dolgo in srečno življenje, zlasti pa še, da bi se razvila v lepo, brihtno in plemenito slovensko dekle.
Uredništvo in uprava NL
Občni zbor Združenja za zaščito Standreža
V domu »Andrej Budal« je bil 29. aprila tretji redni občni zbor Združenja za zaščito zemlje, etnične in socialno-gospodarske strukture Standreža. Združenje je nastalo 11. januarja 1978 in je v tem obdobju opravilo važno vlogo ohranjevanja in obrambe štandreškega kmetijstva. K Združenju so pristopili obdelovalci ter lastniki zemlje, njegovi člani pa so še štandreško Kmečko društvo, prosvetni društvi »Štandrež« in »Zupančič«, športni društvi »Ju-ventina« in »Ve!ox«, štandreška rajonska kon-zulta in predstavniki obrtnikov in trgovcev. Med glavnimi nameni tega Združenja je treba omeniti združevanje obdelovalcev in lastnikov zemlje, predstavnikov društev in organizacij, ki delujejo v tej vasi; zaščito štandreške zemlje in v prvi vrsti obdelovalnih površin; ohranitev in razvoj socialno-gospodarske strukture slovenske štandreške skupnosti; nuditi in posredovati članom tehnično pomoč, predvsem na kmetijskem področju; delovanje za aktivno prisotnost v okviru splošnega gospodarskega in socialnega razvoja Goriške; nuditi in skrbeti za
Sč
Aprila več prometa	na
ji sta pred železniško postajo v Gorici in postajo Avtoprometa v Novi Gorici; avtobusi vozijo trikrat dnevno in sicer izpred avtobusne postaje v Novi Gorici ob 9. uri, 15.30 in 16.30; izpred železniške postaje pa ob 12., 17. in 18.30. V prvih dneh ni bilo dosti potnikov, saj ni bilo skoraj nikomur znano, da vozijo avtobusi med obema mestoma; vsekakor se lahko poslužijo te ugodnosti samo imenitniki prepustnic, ker je za sedaj ta meini prehod usposobljen samo za prehode s prepustnicami. Mogoče bodo dosegli sporazum in prekategorizacijo tega edinega mejnega prehoda, ki bo ostal prehod samo za pešce, ampak tudi za imetnike potnih listov. Krajevne oblasti si prizadevajo, da bi do tega čimprej prišlo.
je , r°met na mejnih prehodih na Goriškem i^e.11 v aprilu večji kot v prejšnjem mesecu: |jj.je prekoračilo 799.371 oseb. kar je pri-ra^n° 60 tisoč več kot v marcu; vendar ta po-uJ. Velja samo za prehode s prepustnicami, okr ko ie s Poln’m listom prekoračilo mejo § 5 tisoč oseb manj. Med temi je bilo ‘12 prehodov (105.933 italijanskih in 15
^82 tujih državljanov), s prepustnico pa
^topilo mejne prehode 542.856 državlja-'-41.245 Italijanov, 301.611 Tugoslovanov) k
l&tii • ie b'l° domenjeno med obmejnimi or-$ci J Je Prišlo 6 maja do prve vožnje avtobu-hi Gorico in Novo Gorico skozi novi mej-°nod v Gabrijelovi ulici. Avtobusni posta-
spodbujanje in razvoj vsakršne dejavnosti splošne koristi. To so v glavnem cilji, ki jih to združenje zasleduje od svoje ustanovitve; pregled delovanja in smernice za bodočnost so bile teme zadnjega občnega zbora
Uvodno poročilo je podal dosedanji predsednik Viljem Zavadlav, ki se je zaustavil ob prizadevanjih štandreškega Združenja za ohranitev slovenske podobe vasi in utrditev gospodarske strukture zlasti na kmetijskem področju, ki je najbolj izpostavljeno pogostim in obširnim razlastitvam. Govoril je o doseženih rezultatih in posebej o tem, da je z ustanovitvijo Združenja štandreška skupnost postala aktivnejša. Tajniško poročilo je podal Damjan Paulin; omenil je stike, ki jih je Združenje imelo s krajevnimi upravami, ki so tako ali drugače zainteresirane in odgovorne za realizacijo določenih infrastruktur na področju Standreža in ki močno ogrožajo vaško skupnost. Združenje je poslalo občinski upravi tudi vrsto ugovorov ob reviziji splošnega regulacijskega načrta mesta Gorice. Zoperstavili so se 'morebitni naselitvi novih industrijskih obratov v Standrežu, ki bi ogrožali varstvo narave in okolja, obenem pa zahtevajo, da bi domači obrtniki dobili primerna področja za razvijanje svoje dejavnosti v okviru industrijske cone v Standrežu.
Pred izvolitvijo novega odbora so člani Združenja izrekli nekaj pripomb glede konference o kmetijstvu, ki jo pripravlja goriška občina in ki je bila na programu že pred časom; kritično so se izrekli tudi o upravljanju goriškega sklada, iz katerega so nekaj sredstev namenili tudi za štandreško kmetijstvo. Novi odbor, ki so ga izvolili ob zaključku občnega zbora, je takole sestavljen; Dušan Brajnik, Kazimir Brajnik, Herman Brankovič, Rudi Budal, Diego Marvin, Maks Nanut, Damjan Paulin, Danilo Paulin, Stario Paulin, ŠValter Reščič, Franjo Srebotnjak, Miloš Tabaj, Rudi Zavadlav, Rajmond Zavadlav, Viljem Zavadlav in ložef Zorž.
L
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Četrta številka »Mladike«
Zadnja, aprilska številka »Mladike« objavlja na uvodnem mestu članek Franca Rodeta »V ozračju veselja in upanja«. V njem poudarja poslanstvo veselja in upanja, ki ga posreduje ljudem krščanstvo. Brez tega poslanstva so ljudje turobni in žalostni. »Poglejmo sodobno mladino — piše Rode —, kako se použiva, kako izgoreva, kako se obupno oklepa življenja. Največkrat dela to iz obupa (iz občutka praznote, ki v njem živi). S tem pa priča tudi o nemiru človekovega srca, ki se ne more zadovoljiti s končnimi obzorji. S tem protestira proti smrti kot najbolj škandaloznemu nesmislu«.
Mladika prinaša tudi spominska članka o rajnem ljubljanskem nadškofu Jožefu Pogačniku in o Frančku Križniku, ki se je nedavno skupaj z nekim bogoslovcem smrtno ponesrečil v Miinche-nu. Tudi v Trstu je bil zelo znan in cenjen. Zora Tavčar je objavila v tej številki prisrčno in duhovito literarno kramljanje »Koliko je Bogov?«. V lahkotnem pripovedovanju se zna dotakniti tudi velikih stvari in jih mimogrede žarko osvetliti. Vendar pa bi njeno prozo težko označili za novelo, glede na to, da jo je uredništvo uvrstilo pod zaglavje »Novela«. Nadaljuje se dnevnik Lada Piščanca »V zelenih daljavah božje bodočnosti«, ki pa se bliža koncu. Razkril nam je izredno osebnost predvojne in medvojne Primorske, ki bi bila gotovo veliko dala našemu primorskemu ljudstvu, če bi ji bilo dano živeti. Bruna Pertot piše o »kraljici dreves, miroljubni oljki«. Majda Košuta je prispevala lirično prozo »Ples pomladnega vetra«, nekako pesem v nevezani besedi o dekliškem hrepenenju po ljubezni. Milena Merlak objavlja pesmi »Velikonočni pozdrav« in »Oljčna vejica večne pomladi«, Vladimir Kos pa je zastopan s pesmima »Pesem, ki vriska. In pesem, ki prosi« in »Tudi na Daljnem vzhodu je Jezus vstal!«.
Vojko Arko je napisal zanimiv članek o poklicnem gorskem vodniku v južnoameriških Kordiljerah in sicer v mestecu San Carlos de Bari-
loche, Petru Štruklju, ki se je rodil leta 1910 v Šempasu na Goriškem. Svoj poklic opravlja še zdaj. Članek krasi tudi njegova fotografija. »Čeprav so ga zadnja leta omejila v gorniški aktivnosti, se vendar rad odzove kakemu staremu klientu in se poda za krajši čas na poznana gorska pota«, je rečeno v članku. Martin Jevnikar ocenjuje dve novi knjigi, Maks Sah je prispeval oceno nove knjige v italijanščini o pravni ure-
ditvi šolskih ustanov v Trstu in Gorici v pretek'0' sti; napisal jo je Daniele Bonamore in v nieJ se obširno ukvarja tudi s slovenskim šolstvo111 Zanimivo je — piše Maks Sah — da se je m°ra' takega dela lotiti Italijan, vendar pa bo delo sW žilo slovenskim zgodovinarjem, ki se posveča)0 preučevanju šolstva, in tudi javnim delavcem. ^ bodo v obširni in kritični študiji našli vrsto PraV nih osnov za reševanje šolskih vprašanj«.
Nepodpisan je komentar »Upadanje nag°n8 samoohranitve«. Revija objavlja tudi aktual^ kulturne in druge novice, pisma, ki pa so žal P° večini nepodpisana, nekaj krajših člankov, na Obelisku in nadaljnje štiri strani MerkiijeVf ga etimološkega slovarja slovenskih priimkov zahodne meje slovenskega ozemlja.
Velikonočna številka »Pastirčka«
Izšla je sedma, velikonočna številka mladinskega mesečnika »Pastirček«, z nekoliko zamude glede na Veliko noč. Ob tej priložnosti naj omenimo, da bi bilo boljše, da bi slovenski mesečniki izdajali svoje praznične številke za Božič in Veliko noč en mesec prej, glede na to, da izhajajo za praznike redno z zamudo. To sicer ni nobena nesreča, svet se ne bo zaradi tega podrl, kot se reče, vendar bi se lahko bralci bolje pripravili na praznike, če bi dobili praznično številko pravočasno v roke, in ta bi dosegla svoj namen. Ozirati bi se bilo treba na verjetni datum, ko bo številka prispela bralcem v roke, ne pa na datum, ko rokopisi zapustijo uredniške prostore in se znajdejo v tiskarni. Do izida mesečnika potem redno poteče mesec dni. Zakasnele velikonočne članke in pesmi pa le malokdo bere, medtem ko bi jih za praznike mnogi z veseljem prebrali in se praznično navdihnili ob njih. Togost v pojmovanju koledarja pa povzroči, da skoro vsi slovenski mesečniki, pa tudi tedniki vsako leto zamudijo praznike.
Tako se je zgodilo, da tudi ta »velikonočna« številka »Pastirčka« prinaša na prvi strani voščilo za Veliko noč z lepim velikonočnim motivom. Tončka Curk je prispevala prisrčno velikonočno pripovedno idilo »Nenavadna aleluja«, Bruna Pertot pa barvito, vedro pesem »Velikonočna risan-
ka«, ki se odlikuje po izvirnosti. Lep članek »CVe* na nedelja na Slovenskem« je podpisan sam0 začetnicama S. B.
Felicita Vodopivec je priredila za objavo
»Pastirčku« zgodbo iz narave »Kako je krap
uto-
pil orla«. Zora Piščanc nadaljuje svojo
mladins^
povest iz najstarejše slovenske zgodovine »N Karantanijo je zasijala luč«, ki zaradi svoje ra^1
ZeW
»S«-
zli-
ta ane vsebine gotovo ugaja mladim bralcem.
lepo in po vsebini resnično izvirno pesem
strici« je prispevala Ljubka Šorli. Močno se ra;
kuje od običajnih sladkobnih mladinskih pesni*1"'
Avtor ali avtorka, ki se je skrila pod začetni1
i t
trn8
L. P., objavlja igrico v enem dejanju »Junaki pravljic na obisku v šoli«. Igrica je zelo prirne
za prizorčke oziroma nastope v šolah in na skih prireditvah. Kot vemo, vedno primanjk11^ takih igric.
la-
Zadnji del številke napolnjujejo rubrika nina pošta« z dopisi malih bralcev, pesem z ^ tami »Pomlad prihaja«, ki jo je zložila Lju^' Šorli, uglasbil pa Andrej Bratuž, in rubrika stirčkovo razvedrilo«.
To vsebino dopolnjujejo še razni krajši P^1. spevki kot npr. »Dogodek na cesti« na katehet strani, rubrika »Rišemo, pišemo, učimo se s stirčkom«, rubrika »Stare molitvice«, Vugova r (Dalje na 8. strani)
Sacrum Imperum Romanum
JOŠKO ŠAVLI
Nationis Germanicae?
n.
Znano je namreč, da v obdobju razsvetljenstva in do začetkov prejšnjega stoletja ali še čez sami nemški filozofi čn pisci pišejo francosko (npr. Lei-bnitz) in šele Fichte zakliče Nemcem, naj ne zanemarijo nemščine.
Ker je bil politični, zgodovinski in pravni značaj Svetega Rimskega cesarstva, kateremu smo pripadli tudi Slovenci, povsem nekaj drugega od nemške narodnosti in ker se iz tega napačnega pristavka izvaja še bolj napačne sklepe o usužnjenosti Slovencev nemštvu, je nujno potrebna kritična osvetlitev nastanka in razvoja cesarstva.
Njegov začetek sega, kot omenjeno, v leto 800, ko je papež Leon III. izročil krono Zahodnorimskega cesarstva (če je ta razlaga povsem točna), katerega so leta 476 uničili Heruli, frankovskemu kralju Karlu Velikemu. Le-temu je leta 814 sledil Ludvik Pobožni. Leta 843 se Frankovsko kraljestvo razdeli na tri Ludvikove sinove: Karel II. Plešasti dobi Kraljestvo zahodnih Frankov (začetek današnje Fran-
cije); Lotar dobi Kraljestvo osrednjih Frankov z najpomembnejšim ozemljem Italijo, kar pa ne pomeni zametka italijanske države; Ludviik nemški pa dobi Kraljestvo vzhodnih Frankov, ki je sicer zasnova Nemčije (težko bi bilo reči nemške države, ker pomeni nekako skupnost kneževin, vojvodin, kraljestev ter samostojnih mest), iz katere se bo šele po stoletjih oblikoval enoten nemški jezik ter na njega podlagi nemška zavest.
Za Ludvikom Pobožnim nosi cesarsko krono sin Lotar, kralj osrednih Frankov. Po njem pa prehaja ta krona po sorodstvenih zvezah na razne naslednike Karla Velikega (Karolinge). Krona ne predstavlja neke politične oblasti. Njen značaj ni svetni, temveč verski, krščanski. Knezi, kralji, vojvode in mesta, ki spadajo pod to cesarsko krono, so povezani v skupno obrambo krščanstva, v povezanosti s Cerkvijo. Pravo Rimsko cesarstvo svetega značaja pa je Bizantinska država. Za razliko od nje in zato, da poudari svojo drugačno, nesvetno vsebino, ima cesarstvo na Zahodu oznako »sveto«.
Cesarska krona ostane pri rodu Karolingov do leta 887. Za njimi jo nosi več pomembnih osebnosti iz raznih rodbin, med temi tudi Arnulf, vojvoda koroški (896 - 899). Za daljše obdobje se kasneje
nahaja pri rodbini Saških (962 - 1024), nato P^. ij kovskih Salijcih (1027 - 1125), zatem pri švabs .j, Staufovcih (1138 - 1250), potem pri Habsburža^ (1273 - .308), pri Luxemburžanih (1308 - 14371 ^ zatem spet pri Habsburžanih (1438 - 1806), ko b sarstvo na Napoleonov pritisk dokončno preneha ^ Cesarska oblast, ki je spočetka le v slmbl0l| ,e povezanosti krščanskih dežel, se kasneje ustr^ce-tudi na svetnem področju, ko postane nosilec ^ sarske krone za stalno kralj vzhodnofrank0''^. (nemški) ter osrednjefrankovski (italijanski). sa Otona I. Velikega iz rodu Saških, nemškega j Ija in od 962 dalje cesarja, ni več prave razlike duhovno oblastjo oz. častjo, ki izhaja iz cesars'*"^ naslova, ter svetno oblastjo, ki jo daje kralje^,
krona. Odslej se začne nenehno trenje med pod katero so v skupno krščansko obrambo
ki vztrajajo na zgolj duhovni časti cesarske
ne evropske dežela — poglavar krščanstva pa le.^i pež — ter cesarji, ki hočejo, tudi po bizantinS"..fl zgledu, gospodovati nad deželami in nad Cerk*L Cesar Henrik IV. Salijec (od 1054 dalje) celo 0.Ar vi papeža Gregorija VII. in ta izreče nad njim čenje. In ker se proti cesarju obrnejo tudi m°9 v volilni knezi, je slednji prisiljen pohiteti k pape* 0i Canossi, in si od njega s pokoro izprositi odpus ^|-izobčenja. Od tistega papeža, ki ga je bil popr^J stavM ■	eXe-
S tem je znova poudarjen duhovni značaj 3^ ga Rimskega cesarstva, to je njegova obi"a se krščanstva v povezavi s Cerkvijo. Vendar P3^-francoski kralji od tedaj naprej, ko se cesarska ^ na ustali pri vzhodnofrankovskih rodbinah, c
i :
Reševanje	zanimivih
Zgodovinarji preteklega stoletja so pisali svoja dela skoro samo na osnovi dokumentov in ar-0 oskih najdb, le malo so upoštevali pri svoji urnentaciji o posameznih zgodovinskih dobah • jezikovne, narodopisne, gospodarske, socialni druge dokaze, ali pa sploh ne, saj jim niso Pripisovali skoro nobenega pomena. Pa tudi zato, so bile raziskave na teh področjih še komaj 2ačetku in se njihovega pomena za zgodovino Sp'°h ni nihče zavedal. Do novih spoznanj v tem P°Sledu so prišli zgodovinarji šele v sredini tega Ja> posebno v Franciji in to zlasti v času °g druge svetovne vojne. Ta nova spoznanja a niso povsod prodrla, zlasti ne v slovensko g0d°V>nopisje. Rezultati, do katerih prihajajo ra-0valci na omenjenih področjih, so namreč po-
Sosto v ski Pirti
nasprotju z ustaljeno predstavo o sloven-rgodovini, in ker se je težko odreči ustalje-Predstavam, se zgodovinarji rajši ne ozirajo
a nova odkritja.
Vendar pa te vede lahko veliko doprinesejo ' n°vemu pojmovanju zgodovine in predvsem k
feševi
Ustavi
veda
snju raznih zgodovinskih ugank, obenem pa
Jajo še nove zgodovinske uganke. To se-ne velja samo za slovensko zgodovino, am-^ tudi za zgodovino drugih narodov. Kar za-a Jezikoslovje, smo danes že v stanju, da lah-razrešimo nekatere uganke, npr. kar zadeva raznih mest. Danes npr. ni mogoče več
lr,1ena
b,
Od antike do danes
(Nadaljevanje s 3. strani)
(°vi kot jih je svoj čas uporabljala dozdevno U« a> fina, elitna družba, za ustvarjanje social-a0v °2'roma kulturnih razlik nasproti tako ime-aPim preprostim slojem.
bo/2 raz'°g°v Je pričujoči izbor mnogo več Sel samo srednješolsko berilo in bo pripomo-'othmrlogim našim univerzitetnim študenta si izoblikujejo sodobnejša gledanja na eVno ustvarjanje kot na družben pojav in kot ustvarjanje iz bolj ali manj romantične-02P’oma čustvenega zanosa.
%ži "e le
dvomiti, da je ime hrvaške prestolnice Zagreb v zvezi z besedo pogreb oziroma grob. Zagreb dobesedno pomeni, gledano z jezikoslovnega stališča, »pri, grobu« ali »h grobu«, pč čemer se da sklepati, da je morala biti prvotno tam neka večja cerkev, v kateri je bil pokopan nekdo, ki ga je ljudstvo častilo kot svetnika ali velikega priproš-njika pri Bogu in so zato romali na njegov grob. To se tudi sklada z raznimi legendami in zgodovinskimi izročili.
Ime slovenske prestolnice Ljubljana seveda nima nič skupnega z besedo »ljubljena«, kot to razlagajo razni pesniki in drugi romantiki. Zlog »Ljub« ali »Lub« (brez črke j, ki jo je vrinil pravopis, ki je danes v veljavi), izhaja po vsej verjetnosti iz germansko - slovanske besede »lov«, »luv« ali »lub«, ki pomeni »nizek«, »nižinski«. Beseda Ljubljana se torej nedvomno nanaša na lego tega mesta, namreč na njegovo nizko lego ob robu obširnega barja in sredi širokega nizko ležečega polja. Zanimivo je, da prvotni slovenski naseljenci niso prevzeli nekdanjega imena mesta — Emona — ki je bilo keltskega izvora, kot so prevzeli ime Ptuja (Poetovio) in Celja (Celeia). Po tem bi lahko sklepali, da je bilo mesto, ko je prišlo Slovencem v roke, temeljito opustošeno in najbrž sploh ni imelo več prebivalstva. Nedvomno so ga opuštošili Huni, ko so sredi 5. stoletja šli tam skozi v Italijo, za njimi pa še razni drugi narodi, npr. Langobardi, ko so se selili v Italijo. Prebivavci, kolikor jih je še ostalo — gotovo jih ni bilo veliko — so se verjetno poskrili pred barbari na barje in v gozdove. Tako so dali Slovenci ali drugi mestu novo ime, po njegovi glavni značilnosti, legi ob barju. Ta izvor imena Ljubljana potrjuje dejstvo, da se še več drugih krajev v Sloveniji in na tleh nekdanje Karantanije imenuje Ljubno ali v nemški obliki Leoben in vsi ležijo nizko, na močvirnih tleh. Zloga »lana« ali »ljana« pa izhaja najbrž iz besede »land« (zemlja), ki je germanskega izvora.
Tudi ime mesta Beograd ali Belgrad ne pride od besede »bel, beli«, kot bi kdo sklepal, zlasti glede na obliko »Beligrad« ali »Belgrad«. Zlog »beo« ali »bel« je namreč samo popačena oblika besede »vel«, ki je pomenila in pomeni še danes
»velik« oziroma »vele«. Ime Beograd je torej prvotno pomenilo »Veliki grad« oziroma »Velegrad«, t.j. Velika utrdba ali grad, glede na to, da je bil Beograd najbrž že v rimski dobi, prav gotovo pa že v začetku srednjega veka in nato ves srednji, pa tudi novi vek velika trdnjava in s tem tudi sorazmerno veliko mesto, že zaradi številne posadke, ki je bila vedno nastanjena v njem, prvotno najbrž rimska, nato bizantinska, potem srbska in madžarska in še pozneje turška. 2e to je pogojevalo njegovo vlogo, važnost in velikost. Glas v pa se je spremenil s časom v glas b, kar je bil zelo pogost pojav tako v slovenskem kot tudi v srbskem in hrvaškem jeziku, pa tudi v drugih jezikih. Ime Beograd ima torej isti izvor kot Vele-hrad na Moravskem, ki je bil središče moravske države.
Po isti metodi modernega jezikoslovja se da seveda razložiti še marsikatero drugo dozdevno tako nerazumljivo krajevno ime, npr. Celovec, ki je prvotno pomenilo, kot se da rekonstruirati, Sveta ves, glede na to, da je bil to najbližji kraj cerkvenemu središču Karantanije, t.j. cerkvi pri Gospe Sveti. Za Gosposvetsko polje so tudi značilni priimki Svetina, kar lahko vsakdo ugotovi na pokopališčih, npr. pri stari cerkvici v soseščini nekdanjega gradu, kjer je stal knežji kamen. Pa tudi Celovško oziroma Gosposvetsko polje se imenuje s svojim pristnim starim imenom Svat-no, t.j. Svetno (Sveto) polje.
JUBILEJNI OBČNI ZBOR
KMEČKE ZVEZE
V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ho v nedeljo, 18. t.m., oh 9. uri, jubilejni ohčni zbor Kmečke zveze na Tržaškem. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in nadzornega odbora, podelitev spominskih priznanj, volitve novih organov zveze ter razno.
30-letnico obstoja bo Kmečka zveza počastila s praznikom, ki se bo začel v soboto, 17. t. m., ob 16. uri in se bo nadaljeval v nedeljo po občnem zboru.
N,
tudi rnani obvezane do cesarstva. Začnejo hoditi fran tem pogledu svoja pota. Na papežev poziv se ^ramh° kraljestvo udeležuje križarskih vojn v o-tisog v krščanskega Vzhoda oz. Palestine po letu '3141 kasneje pa francoski kralj Filip Lepi (1266 -l cesUve'-tavi popolno neodvisnost Francije naspro-^ianarS^ kroni. In Francija se v cilju obrambe t>|,ldrhl®tva,„ kot jo simbolizira cesarska krona, ne Zl več vojnam proti Turkom.
^Ul/ ^ k" P0:°žaj Slovencev v tem cesarstvu t.j. s.ldjm°Vskem kraljestvu in za njim Vzhodnofrankov-Uj ^Povsem nekaj drugega kot »podjarmljenje«, \ ,aj novega. Takšno spoznanje izhaja že iz spi
V0|
s'°venskih zgodovinarjev pred prvo svetovno
Do r, .
kivec‘Jaaif
Ko„..' JOsip Mal). Josip Mal omenja v svojem delu i "on
3Siip Gruden, Franc Kos) in po njej (Franc
■'.-nJnU'*eta karantanske države« (Celje, 1949) na aie:
°P.p Vesoljnost — mednarodni značaj cesarstva, ?arjg T" je želel poudariti slikar evangelistarja ce-ti	Rokopis	je	pisan	in	poslikan okoli
N jJkkj v sloviti benediktinski opatiji Reichenau.
I ^Sn ^ dragocenih drobnih slik (miniatur) kaže v® Rin? poKlonstvo narodov pred cesarjem: po-i Pija rl’ Italije in Germanije je tudi Slavija — Slo-D s jlSlauinla) v podobi ženske s krono na glavi -	podobnim predmetom v roki. (Prim.: o-
Ciia
s. v spisu T. Hočevarja, Zahodno-vzhodna na-c 'pst 35/36, Trst 1972). n dalje:
Kot svobodni ljudje so Slovenci poselili alpske pokrajine, kot svobodne so jih Bavarci in Franki cenili in upoštevali ter se z njimi kot enaki z enakimi pogodili. Pustili so jim pravice, da so si volili svojega kneza. Slovenci so obdržali svojo staro upravno ureditev po desetkah, stotnijah in županijah. Posestva so merili s slovensko zemljiško mero... Enostransko presojanje posameznih delov obreda (pri ustoličevanju), ki da je tujega izvora, predvsem pa napačno osnovno načelo, da stopajo Slovenci v srednjeveško zgodovino kot narod brez prave politične organizacije, to je v svojih posledicah rodilo popolnoma neutemeljeno naziranje, češ da so Slovenci, takoj ko so v osmem stoletju stopili v stik z nemško (pravilno: frankovsko, op. p.) državo, izgubili še tisto politično samostojnost in neodvisnost, kolikor so jo sploh kdaj imeli, in da so si vrhu tega nakopali še osebno hlapčevsko podložnost. To zgrešeno naziranje temelji v modernem imperialističnem pojmovanju zaključene in izključno nacionalne države, ki skuša izenačiti in priličiti vse dele vladajočemu državnemu narodu in ki zato oblastno uravnava vse javno,, zasebno, družbeno, duhovno, socialno in gospodarsko življenje. (Itm.)
Kot protiutež zgodovini dozdevne nemške nadoblasti nad Slovenci oziroma slovenske podložnosti Nemcem, se je poskušalo izvariti za srednji vek »slovensko« narodno ali kar državnopravno zgodovino iz družbenega vzpona In političnega razmaha grofov Celjskih, češ da so bili izmed vseh velikih fevdalcev na Slovenskem edino oni našega rodu in po
vsej verjetnosti naj bi tudi govorili slovensko. Kot da bi ta okoliščina v srednjeveški latinski omiki imela sploh kakšen pomen ali da bi fevdalno družbo prevevala nacionalistična ali pa rasistična gledanja! Iz takšnih poskusov so izoblikovali po prvi vojni tudi »slovenski« grb — grb grofov Celjskih s tremi zlatimi zvezdami na plavem ozadju.
Takšna misel ali bolje zamisel vendarle odgovarja deloma resnici. Gledano na narod, družbo in državo z današnjimi merili bi bila lahko celo potrjena. Ne more pa biti veljavna za fevdalni čas, njegovega duha In za takratna politična pojmovanja. — Celjska fevdalna posest, če bi bila obstala, bi se zares lahko izoblikovala v neko Slovenijo, kot si jo danes predstavljamo, vendar pa šele po stoletjih, ko se je narodna zavest in pojmovanje naroda izoblikovalo na jezikovni podlagi. Z umorom zadnjega Celjana Ulrika II. (1456) je bilo konec celjske fevdalne politične moči. To pa spet ne more pomeniti, da smo bili Slovenci skozi ves srednji vek brez lastnega političnega prava. Dežele Notranje Avstrije so bile ne gledo na njihovo jezikovno sestavo v političnem smislu naslednice Velike Karantanije in njenih krajin. Le-te so podedovali Habsburžani, mogočna celjska posest pa je bila sredi njih izdvojena.
(Dalje)
KNUT HAMSUN
POTEPUHI
oooo
Poslovenil Oton Župančič
oooooooo
95
OOOO
»Novico ti naznanim, Karolus«, je rekel župnik zadnjo nedeljo: »ni še docela gotovo, ali dela se na to, da bi se smela tvoja žena vrniti k tebi!« To je bila vesela novica, ki je Karolusu skoraj sapo vzela, zaglobil se je v čudna premišljevanja in se ni dotaknil jedi, ko je prišel iz cerkve domov. Tudi pozneje ni skoro nič jedel od samega razglabljanja, in ko ga je hotel Edevart vzeti s seboj na semenj, je odločno odkimal in odklonil. Rekel je, da se mu neče zabav, kaj takega da je samo za neoženjene ljudi. »Mar vzemi s seboj Ezro ali Teodorja!« E devart je pripomnil, da sta tudi tadva ože^ njena, Karolus pa je rekel: »2e, oženjena sta res, a nimata križa na ramah!« Edevart ni razumel niti besede.
Seveda ni mogel tudi Ezre pregovoriti na semenj, njemu tega še omenil ni .Ezra je imel zdaj med raznimi žetvami polno dela na svojem barju, treba je bilo osušiti nov večji kos sveta, preden pride konj, da bo mogel z njim orati. Neskončna močvara je stala še zdaj z neskončnim delom pred njim.
Teodor je bil zadnji, katerega bi bil hotel vzeti Edevart s seboj na pot, a temu se ni mogel izogniti, prišel je sam in prosil, naj ga sprejme v ladjo, češ da mora nujno na semenj in razne reči nakupiti. Teodor je postopal po srenji in ni nič delal. Bil je siv in zanemarjen, kadar je izgubil gumb, je zataknil namesto njega treščino, bil pa je lepo obut, imel je škornje z rdečim robom in še danes se je bahal z lanskim deležem od lova na slanike, ko so on in drugi oteli zaliv. Vzdrževal je videz s praznim žepom, a zlatim prstanom na prstu. Ne brez daru, a malo moža.
Ah, ta zakonski parček, Teodor in Ra-gna, oba v zalivu rojena, oba iz revščine, oba lena, nepoštena in uboga, a ne prazno-glava. Malo nadarjenosti in kratke pameti? Ne, po svoje sta bila urna in spretna. Ra-gna je bila prva v šoli, imela je naglo in varno roko pri izmikanju in umno je mešala sled za seboj, v to je porabljala vsakovrstne zmožnosti in umetnije. Koča jima je bila znotraj zanikarna, in vsako drugo leto je prišel otrok, in vendar ni kazalo, kakor da jima je čedalje huje, res, tudi onadva sta se umela smejati in šaliti, in sploh se je Ragna s svojimi usločenimi usti smejala slaje od vsake druge. Nista živela v dobrih razmerah, nikakor ne, a tudi nista poznala boljšega, in zato so jima tekli dnevi in življenje prav dobro in brez praznih želja.Ni jima bilo najhuje.
Ko je bilo sklenjeno, da pojde Teodor z Edevartom na semenj, je hotela, bogme, tudi Ragna z njima. »Kaj boš pa oblekla?« je vprašal Teodor, njen mož, »ali pojdeš kar taka, kakršna si?« »Ne,« je rekla in se je morala vdati. O, toda bila sta oba enako lahkomiselna, oba enako željna zabav, ali v čolnu ne bi imela prostora poleg ostalega tovora, in razen tega: kdo naj pazi na otroke? »Ampak s semnja ti prinesem blago za obleko,« je obljubil Edevart. »Da, če bo le res!« je rekla. »Potem bi mogla spet z drugimi ljudmi v cerkev hoditi.«
Uboga Ragna, dosti je prenašala v svojem siromaštvu. Oblačila bi se bila ob delavnikih v pražnjo obleko, da se je rodila v tako bogastvo. In nikar da bi jo, kakor zdaj, zavoljo njene izprijenosti vsi zaničevali, še sam župnik bi bil počaščen, kadar bi sedela v cerkvi in poslušala njegovo pridigo.
Edevart ni nikoli pozabil, da ji je nekoč v detinskih letih pomagal iskati po snegu svetlega gumba. Krona je bila na njem, lep, svetel gumb, zanjo dragocenost. Še vedno
ga je genilo, kadar jo je videl, predrznejs ni bil, pomiloval jo je. Imela je čudovit® lepe roke, ker je bila lenoba in ni z njirt" dosti delala. Kaj naj bi bila tudi s to rila. bi bilo zaleglo? Beda se je zgrnila nad njo polenila se je, ko je gledala, kako ji rast« preko glave. Teodorja ni bilo sram reči sVO; ji ženi: »Ko si bila že nocoj v Karoluso^1 kleti po krompir, bi ga bila vzela vsaj tol'-ko, da bi ga imeli zadosti za teden dni." I" Ragna se ni sramovala, odgovoriti svojem11 možu: »Da, mi vsi skupaj bi morali dela*1 kaj boljšega, kakor delamo.«
Leto za letom hodijo na semenj, te za bave si ne dajo vzeti. Tu so mlade deklic, v ogrtačih s svetlimi rutami na glavi J*1 !l’ ste, ki mislijo da so iz boljše družine, P° skušajo nekoliko plaho hoditi v klobuk Henrik Sten se pripelje čisto sam s svoj jadernico. ta neugnanec, priveže svojo 'j djo, si očisti čevlje in stopi na kopno. Nikolaisen, kovač, izučen v Tromsoju, jo J118 ha po nabrežju sem in tja in ima verižic pri uri iz las z zlato spono, hud pretep3 je in udarjen na dekleta, temne polti ka*<0 vsi kovači, znan po močnih rokah, s kate rimi pri plesu rad vzdigne svojo plesal v zrak. Vmes so tudi starejši in mirni Ij dje, ženske, ki so trudoma nahranile maS.,| in sira za prodaj, in moški, ki bi radi kup1 Čoln.	(dalje)
I
e
n
»PASTIRČEK«
/Nadaljevanje s 6. strani) srnica »Ne maščuj se!«, stran »Prvi Pastirčkov dan« z napovedjo Pastirčkovega otroškega, dneva, ki je bil 20. aprila popoldne v Doberdobu s petjem, igrami in glasbo, članek o počitnicah Odlika »Pastirčka« je v tem, da ima mnogo dobrih prispevkov v prozi, zlasti pripovednih, pa tudi takih za razvedrilo. Številka je tudi lepo ilustrirana. Poseben čar pa dajejo tej številki tudi otroška pisma, npr. tisto pod naslovom »Vesel dogodek«.
Znaš, Mihec, jest sm ta cajt dosti premišla-vau jn se bojim, de bo huda.
Zakej be mogla bet huda? Kej ne videš, de se vsi strašno przadevajo za zagvišat mir? Govorijo samo od razorožitve, od pr-jatelstva jn taku naprej.
Sej glih zatu. Kadar diplomati tolko govorijo od mira jc jorte sumljivo. Jest videni tudi, de so po celem sveti vsi skregani jn de jemajo strašno dosti raket, aro planov, tankov, koracat jn vse sorte Jn ni prou neč gvišno, de sprože vojsko kašen nore, ke jeh nikjer ne manka.
Ma kaku moreš reč, de so vsi skregani?
Kej ti morem prou povedat? Denmo reč Izraelci jn Palestinci samo čakajo, kaclaj be se sprimli; Somalci jn Etiopci se grdo gledajo zastran Ogadena; Eritrejci so pruti Etijopji, zatu ke čejo bet sami zase; Kam-pučijci be se radi rešli Vietnamcev; u Južni Afriki se gtdo gledajo zastran rasne di-skriminacje; Amerika jn Iran be se vre stoukli, če bc bli bol blizi; zastran ruske okupacje Afganistana se jajcajo u Ameriki
jn še u Evropi se med sabo pričkajo al ; šli al ne na olimpjado u Moskvo. Tle P nas jemamo križe sez rdečimi brigadah<< • sredni jn južni Ameriki jemajo tudi z,,l,r kašnega hudiča. Jest se prouzaprou čud^' de ni vre počla vojska po celem sveti.
— Lepn si vse našteu. Jn še si pozabu ano ^ liko reč, ke tudi ni lepa: tisto, ke se -gledajo Rusi jn Kitajci. Aden druzmi
jo hegemonizem. Jn more bet ana strasf; grda reč jn jest nanka ne znam, kej Znaš ti?
— Se zna, de znam. Tu je druga besedo f, imperjalizem.. Če ga delajo Rusi al Kitalc’} ke so komunisti, je tu hegemonizem; & ... pej delajo Amerikanci, je pej tu impel’ ližem.
— Jn kašna razlika je?
— Ne, razlike ni nobene. Ma žalostno je ' de se nanka komunisti med sabo ne 11
rejo zastopet jn če jeh prime, tudi str& aden pruti druzmi.
Ma kej ni reku vre Karlo Marks, de »P letarci vseh dežel, združfe se!?« Jn kaki'
lat
de glih tisti, ke govorijo u njegovem ^ ni se ne združejo?
E, znaš, tu ni kar taku, zatu ke je nistov več sort. So tisti kitajski, ke so d gačni od ruskeh, pole so Vietnamski, ^ * bol podobni ruskem, ma njeh sosedje K-fjm ptičici so spet bol podobni kitajskem■ [ ^ jemamo tle albanske, ke niso podobi a ruskem, ne Kitajskem, jugoslovanski tulcu, pole jemamo še eurokomunisie’ m jeh je spet več sort, zatu k e taljctnsP J francoski so drugačni jn spet drugod^ španskeh. Ju pole je še ana sorta, ke se -J, lo al neč ne govori. Tu so tisti kornU^ J ke jeh je komunistična oblast odža^.Ufji pej zaprla jn ke so zdej u lagerjeh n a al doma al pej u kapitalističneh Tudi Dubček, ke je ostou doma, be sPjji sm. Jn taku videš, de proletarci vseh 11 * bojo še čakali za se združet.
— Videm, videm.
1