Leio V», šlev. 129. V Celiu, toreK dine 13. novembra 1923» Pcšfnina plačana v pta?ini. mhBhL^ji^bHv iHBL .^EHk ifl^R JH^E' y^^^^Bw^nim- «HHffiiSr ^HBflSw^ mSHB^^^mr raB»^ ww^B Stane letno 60 Din, mes ..„^emstvo 240 Din. ! O-giai'i ;amm višine stolp r. «eklame rned takstom 1 Din. r>o$amexna 3te-vili«;ai »tcutf^i Din. Izbafä vsate toreX čelrftgli 2n L«&&©io. UredniStvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Jugoslovaui! Pridite vsi na predavanje, ki ga priredi Org. jug. nacijonalistov danas zvečer ob 8. uri v Narodnem domu. 12. november je črn? dan v povestnici na?-ega naroda. Pokažite vsaj danes, da misllte na one brate, ki so si tern dnem pred 3 let! nastopili križev pot, ki je vedno bolj trnjev. Lajšajmo njih trr-Jjf.inje, da ris omagajo na poti, kl vodi do — zmage. Rapallo. Danes obbajamo t.retjo obletnico, ko se je moralo naše zastopstvo udati italijanski pohlepnosti in . nasilnosti ter podpisati rapallsko pogodbo. Dan 12. | novembra 1920 moramo zaznamovati j kot dan naše narodne nesreče. To je t>ni usodepolni dan, ko je zagrabila nsnasitna italiianska pest 600.000 naših bratov in jih zasužn)ila. Ko je vstopila I. 1915 tudi ltalijj: v vojno, ji je bilo za to njeno uslugo po londonskem pakTu od strani Fran- cije, Angjije in slovanske Rusije v slu- čaju zmage zagotovljeno Tridentinsko, Primorje, del Kranjske in velik del \ Dalmacije z otoki. Leta 1918. je Italijanom že trda predla, avstrijska vojska je vedno bolj prodirala v itaüjansko ozemlje, niso^si >edeli pomag&ti, sklenili so z naširni , zastopniki rimski pakr. o katerem pa pozneje niso hoteli nič vedeti; sklice- vali so se !e na londonski pakt. Ame- rika ;e stopüa v vojno z Wilsonovim geslom o samodoiočbi narodov, zaža- ,reio nam |e upanje, da dosežemo svoje narodne pravice. A varah smo se. Leta 1918. so se uprli jugoslovanski polki avstriiskemu vrhovnemu poveljstvu. Narodni sveti so prevzeli v Primorju oblast. Ualijani pa. ko že avstrijske vojske nikjer veČ ni bilo, so pričeli prodirati proti nasim krajem in se svetu hvaiiii, da so dosegli zmago. Ho- teli so celo preko Vrhnike v Ljubljano. Wilson je predlagal takozvano svojo Črto, ki bi naj biJa meja med Jugo- slavijo in Italijo. Toda Wilson je pri volitvah podlegel, njegov naslednik Harding pa se ni hotel veČ meniti za naše prilike. Kazalo nam ni drugega kakor začeti vojno ali pa skleniti mir z nenasito sosedo. Kako naj se vojuje mlada, komaj nastala država? izbrati smo morali drugo, pogajati se in ta pogajanja so duvedla do takozvane rapallske pogod- bp, ki so jo naši zastopniki podpisaü : 12. novembra 1920. Z rapal'skim do- govorom smo izgubili Primorie, del ; Kranjske z Idrijo in Postoino, Isiro. Zadar, otok Lastovo in Reko. ! Danes trefje )eto gledamo na svoje brate preko Snežnika, Javornika in j Triglava, srce se nam žalosli krči, zla- : sti letos, ko je italijanski barbarizern I triumfiral nad našim rodr-m ?. brez- j mejni nasiljem. j Že kmalu po rapallski pogodbi, | so začeu Italijani izvajati svoje n^mere. i Še se dvigajo v duhu ognjeni zublji, • ki so uničili nai5e narodne hramf, še j giedamo množice na^ega ljudstva, ka- | ko je s so'zami v očeh in z gmvom \ v srcu moralo preživeti ono veliko i gorje. ko je ogenj vpepeljal njihove ; na.'ode svetinje. Italijanski fažisem je praznova! svoje orgije in jih še praz- nuje. Poitalijančili so n«3im bratom - njihove ?.ole, njihov ponos, otroke ho- čejo odtrgati o njihovih slovenskih stari5ev ter jim usiliti tuj duh, tuj jezik, ki naj bi bil jez proti Jugosla- viji. Da bi so jim ta nakana lažje in uspešnejše posrečila, so pregnali izbor- no slovensko in hrvatsko učiteljstvo iz So!, prepodili narodno duhovščino, ho- te!i ukiniti slovansko časopisje. Bratje, tarn preko, neumerna je vaSa bol, ne- utolažljiva va.^a Žalost, velika je kupa grenkosti, ki ste jo moraii Že izpraz- niti. Sami si ne morete pomagati, na nas je, da vam priskočimo na pomof. Dne 29. oktobra smo vam poka- zali z našimi protestnimi shocli, da ču- timo vsi eno z vnmi. Nismo vas po- zabili, vas najboljši in najzavednejši del našega naroda. Tolaži naj naSe brate, ki trpijo tako nezaslišane kri- vice in tako nečloveško nasilje, da je danasnji dan nam, ki uživamo v svoji svobodni ciomovini njeno ljubezen in zaščito dan dejanja in dela za osvo- bojenje 5e neodrešenili. Tudi zanje za- sije dan osvobojenja in spojitve s svo- jimi hrati. Trdna falanga jugoslovanskega naroda mu je porok, da pride oni ve- liki dan, ko ho objela majka Jugosla- via svoje hčere in sinove, jih sprejela z materinsko Ijubeznijo v svoje okrilje in jim vlila veselja za vso grenkobo in Žalost, ki jo mcrajo sedai pod tu- jim jarmom trpeti. Pride, dragi bratje in sestre, oni veliki dan, ko se bomo veseüli pod skupno r-.treho in mi, ki uživamo že svobodo, vam sedai tep- tanim in zan:Čevanim od trdosrčnega, domiSljavega tujca, prožili bratsko roko in vas objeli kot rešene iz proklete italijanske sužnosti. Sokolski Siibor. Poxiv. Na temelju vidovdanske ustave I. sokoiskega sabora v Novem Sadu 1. 1919. in giasorn sklepa odborove süje J.S.S. z" dne 29. !X. 1923, sklicuje podpisano starešinstvo 1L sokolski s a b o r, 1<5 se bo vr5ii v cineh 15, 16., in 17. avgusta 1^24 v Zagrebu. Vse bratske župe in vsa bratska i društva opozarjamo na navodila, ki so ! priobčena v »Sokolskem Glasniku« štev. 9.—10. na fitrani 289. Vsakdo se i mora strogö in točno ravnati po teh navodilih ! Dolžnost vsake Sokolske župe je, I da odpošlje na sabor 3 člar.e, vsako br. druStvo pa mora določiti na vsakih prvih 100 članov po enega delegata j in za vsakih nadaljnih 200 Üianov še po enega. Celokupno Sokolstvo pozivljamoi naj se nemudoma in z vso vnemo, loti pripravijainega dela za naš 11. so- kolski sabor, ki naj na osnovi in ob pregledu uspehov prvega petletja usta- novi smernice in smotre bodočemu delovanju, napre'dku in razvoju jugo- slovenskega Sokolstva. Z d r a v o 1 Starešinstvo Jugoslovenskega Sokoiskega Saveza ; v Ljubljani, dne, 1. novembra 1923. Dr. Vladimir Ravnihar, starosta. Dr. Riko Fux, tajnik. Poüi&ne vesfl. Uradništvo za svoje pravice. Dne 9. trn. se je vršila v Beogradu plenar- ' na seia odbora Zveze uradniSkih udru- 2enj. Prisotni so bili zastopniki iz vseh pokrajin. Sejo je otvoril častni pred- ! sednik Milan Andonovič, ki je kritizi- ral uradr.iški zakon kot nepopoln in prchitro izdelan. Predsednik Saveza dr. Miluijlo Jovanovič je povdarjal, da treba uporabiti vsa sredstva, da se za- kon popravi. Pri ministrskem predsed- niku Pa5icu je obrazložil nezadovolj- nost uradnikov. Pašič je obljubil, da | je vlada pripravljena iti upravičenim željam uradnikov na roko, ki naj svoje želje sporoče pravosodnemu ministru dr. Periču. Jovanovič je naglašal, da se morajo popravki izvršiti pred se- stankom skupščine. Tomo Jovanovičje omenil, da je uredba o razvrstitvi uradnikov polna anomalij. Predsednik Andonovič je predlagal, naj se izvol poseben odbor, ki bo redigiral izpre- minjevalne predloge, najprej o uredbi glede razvrstitve uradnikov, ki je po- trebnejša, nato pa o uradniSkem za- konu. Ljubljanski delegal" nadupravitelj Lilleg je referiral o uradniškem zakonu. Pozdravi! je Beograd v imenu Slovenije. Povdarja! ie, da je v uradniškem za- konu poino protisiovij in nejasnih sti- lizacij. V odborti za reciigiranie pred- loga o izuremembah je tudi g. Lilleg. Mussolini obJšče slovenske kraje. Mussolini je sprejel 8. t. m. prefekta furlanske pokrajine Piera Pisentija, ki mu je obrazložil najbolj pereča kra- jevna vprašanja ter ga informiral o političnem položaju dežele, ki je iz- vrsten. Mussolini je bil tega poroČila vesel ter je obljubil Pisentiju. da bo obiskal Gorico ter sploh kraje, kjer prebivajo tujerodci vštevši Kobarid. Tako bodo naši zasu2njeni bratje imeli cast gledati iz obličja v obličje svojega zatiralca. Puč na Bavarskem končan. Hit- lerjeva akcija v Monakovem je bila kmalu zadu'Sena. Kahr in Lossow sta sicdr pristala na I litlerjeve načrte, a le da pridobita na času. Državna bramba in policija sta se izkazali zvesti Kahru. Hitler in Ludendorff sta se utrdila v poslopju poveljstva državne brambe, a že popoldne 9. tm. so prijeli oba. Med narodnimi socijalisti in četami je prišlo do streljania, pri Čemur je bilo 14 oseb ubitih atitežko ranjenih. DrŽavne brambe južne Bavarske so takoj odkorakale proti Monakovem. niso pa stopile v akcifo. Driavna vJada v Berlinu je označila Ludendorffa in Hitlerja za veleizdajalce ter vsakega, ki jih pod- pira za sokrivega. Obenem je odredila vse potrebno, da vpostavi red, generala Seeckta je^ imenovala za vojaškega diktatorja. Železniški promet med Av- strijo in Bavarsko je prekinjen. Av- strijska vlada je odredila vse potrebno, da se puč ne" prenese na avstrijska tla ter posiala dva polka na mejo. Puč v Berlinu ni povzročil posebnega raz- burjenja. Socijalni demokratie so z državno vlado. Državni vladni komisar je razpustil narodno socijalistično stran- ko. Ludendorffa so na častno besedo izpustili na svobodo, Hitler je ranjen. Maršal Ludendorf» politično mrtev. Ludendorff, ki se je boril v prvih vrstah nacijonalistov, je bil od državne bram- be aretiran. Po splošnem mnenju je bil on povzročitelj upora. Pod častno besedo so ga izpustili na prosto. Kahr ie razglasil nad Bavarsko preki sod. Upor, poziv in urnor se kaznuje s smrtjo. Obsodba se izvrši v 24 urah. Kosci. (iz češčine.) (Dalle.) Na svcže pokoscni travi< se blisče rosnc kapljicc. Krai traviiika »ubori po- 'tok, v ozadju pa šumi stari gozd. V vr- hovih dreves prepevajo ptičicc. Vrli j hriba se valovi žitno polje, naid katerim j kroži jastreb, iskajc svoj plen. Tako /g-odaj, komaj je vzhajal« solnce, žc je hote'o krvi. Vsi čianj IJufilovJc- rudbiiic so bili na delu; k'osili so> poševno, vsak s-vojo vrsto. Scrn in tja jc postavU kdo Jzmcd njih koiso na tla in njeno rezik) se je za- bliskalo v solncu^ nabrusil koso ali na- basalJ pjpico ter jo prižga-I. Burilbvii so 'bili znana velika rtxl- biiui koscev, njih praded jc zda-vnaj že l>očival v grobu; dru/Jnski po«|avar je bil sedaj njejTov vnuk Buril; oče Vinka hi Jožka. Stars Bufil je danes trden, široko- Pleč, s siviuni lasmi. nc iiovKjir» d'ostl; ¦posluša in puši; vsak dan zapuši osern krajcarjev. Pi-jc precej. totla pijane^a sc s se ni vidok)'. I^nrgi tovariši so mu pre- cej sličtii, vciidar ne preiiesejo mnoso J in so kmalii natrkan». j Vinko danes ni med njimi; skrb za pogreb svioje žene in kup vpepeljenili kostv svoje tašče, ga tako inori, da se "'l za nobeno delo. Oče mu .k'Ljitb temit pla- ča svoj 'dielez in tudi tovariši se tcimi ne protWijo; uvidijo, da je hnd udarea. ee se zffiibi ženo. ]>osebno tako>. kajiors- na ie b»la Barbka. Priznakx. da je Vin- ko iričvredeii človnik, ne |>ozn,a mere- Kakor hitr-o kdio omeni Vinka,, plane stari Bufil' inmrmra: »Nisivreden fant!* Po požaru so prinesH staremu vpc- pelene ostanke Vhikove taščc in kmaln iiato tnrplo Barbke. Vinko pa je prine- sel1 še svoje tn fan-te. ker jiji niliöc tip marail. V his'ci stare.ua Bufi[a se ni lukciar mnojro govori.lo, a ta čas, ko so Iežal3 mrliei pri 7i.iem, sc splosh ni slišalo be- sedice. Stari je pušil ko dimnik. Vinko sc tri dn« sploh ni strezrul; bloJii je okrojr kakor iy.jciibljena ovca. I Najbolj ga je bol.elo, ker nihčc ui maral ! njegovih otrok. Sedaj so čepeli ti oitroci v starčko- 1 v' liisl, vsak v svojem kotn; tudi crTmit'i I ni smel luxbedert besedice. N^'koliko dni po ]>ogrcbu so kosili kosci kot poprcj, le stari je govorili se manj. Solnce je bilo že precej visokoi na bWznji postaji se je sli'sal žvižg sedmega vlaka. Kosci so odložMi kose. bit je cas za zajtrk. Imeli so precej slaiiega kruha. iiapraviU so krepak požirek ter se od- daluiHi. »Vinko se mora oženifi — ne i>o- maga nič«. so se mciiiji. »^e radi paglavcev!« »Kdo ga. bo' pa vzel?« »Zenska!« Bufil. ki je to govoril, je bil štiri- desetletni sainec. »Ta bi lahko takoj skočila v vodo«. ie nirmral. stari. Kosci so se nam-uznili. vstivli ter odšli zopet na delo. Na cesti. s topoli posajenJ, so ropotali vozovi, na poljih |)a so se blcščale bele srajee delavoev. Kosci imajo danes do veeera o- pravka. Bilo .ie sicer deset muž, a graj- ščinski travnik kraj tfozda je v.eHk. Solnce je huclo pripekalo. Delo ni slo več tako od rok, vsak trenutek je hifccl kdo mi studunec, se vlegel v travo ter srkal nilačno vodo. .»Vinko!« je vzkliknM Jožko, ki je raviu) brusil koso. ko je vklet svoiega brat a med topoli priti po ccsti. Vsi so poglcdali po topolih. poki- 11iiHi x tflavami ter kosili dalje, le stari se ni ozrl. Po&isi je prišel Vinko- k njiin. »Bog Domagaj!« ;>l")aj Bog!«-------— Koinaj dva izmed njih sta odgovo- ri-Ja. . Vinko se ie vkgel v travo in kmalu se je zaonlo krepko smrčanje. Stari Bufil je pusil kolikor se je tlalo; čez nekoliko časa je odložil koso in ScI k Vinku ter ga zibudii -/ noffo. »Pojdi ko&it!* Leno ie vstal Vinko, šel v vrsto In jel, kositi. Stari se je vsedel na njegovo mesto. Opoldne so prišle ženske s kosi- Stran 2. N O V A D O B A Sh'v. 129 Bavarska v vUdinlh rokah. Dr- žavni komisar Kahr nastopa z vso energijo proti narodnim socijalistom. Policijski prefekt Poehner in policijski svetnik Fritsch sta aretirana, urednik lista »Völkischer Beobachter« je bil v zadnjih bojih ubit. Bavarska ljudska stranka je izrazila Kahm in generalu Lossowu zahvalo za njuno ponašanje ob puču. Med državo in Bavarsko je razmerje zopet normalno. Železniški promet je v celoti vpostavljen. Italija hoče vedno kaj novega. Naš zunanji minister dr. Ninčič je bil 10. tm. v avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o splošnem položaju v zu- nanji politiki. Popoldne je konferiral dr. Ninčič z italijanskim odpravnikom poslov Surnmontejem. Italija vstraja neomejno na svojem stališču glede Reke ter to neprestano povdarja. Mi- nister dr. Ninčič odločno odkianja vprašanje vpostavitve prometa med Sušakom in Brajdico. Krajevna organlzacija JDS* v Laškem je imela krasno uspeli zbor, katerega se je udeležilo okrog 50 naj- odličnejših nasih mož. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Roš, ki je podal obširno poročilo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. RoS. MESTNO GLEDAOSCE V CELJU. Repertoar: 13. torek. »Tat«. B. Gostovanje članov zagrebškega gle- dališča ge. Podgorske in g. Nučiča. 14. sreda. »Tat«. A. Ceßske novice. Krajevna organizacija JDS vCelju ima svoj redni občni zbor v torek, dne 20. tm. v mali dvorani Narodnega doma. Pri tej priliki se bodo izvolili tudi delegati za oblastno skupščino. Nič na svetu ni brez podlage. Ako podlaga ni katoliška ali klerikauia, je najbrž brezverska in iramazoiiska. ako pcxllaga ni resn-ična, je najbrž lažnjiva. Pravimo,, da je naš denar imeli nekdaj zlato podlago 'n da je danies vee nima, zato pa .je toiiko te papirnate podkigc, pa še te začne primanjkovati maliiii in vei« kim zemljanom, grdim brczvcr- cfcm jn liberalcem. takim. ki- nie niso ali pa„ ki so pri več strankah kar v tMii sap», pa tudi vernmi klerikalceni. fern nazadnje i me no van im bojda zato, ker nima denar, nagrabljen ocl Hbera'kev pravega teka in müosti božje, pa naj ga fr neurnni in vedno vsL Ijivi libcralci in policaidemokrati, sta- rini in mladhii, koniptnl nid i kali in vs* drug» nepravi lijudje še toiiko nanosijOiv klerikalen žep. V znamenju polit'cni'h razsul. gospodarskih kHz, bančnih muk, transakcij in denacionalizacij že od dav- na nanvdiiih podjetij se S'bljemo. Pa tr- dijo nekateri prevratni element', da Je ¦d'euar gonüna sila svteta in cUj vseh ju- nakov dano.sn.iih dni.j, ko je vendar ide- ja nacionali'zma in države cilj vseh ve- l'ikih borcev našega malega1 naroda. Nekje v Jii'goslavijf, pravijo, da je büo na Srbskem, v stolnern mestii Beogra- 3a, se je pofopila težka zfeta blagajna in ž njo; vred ali s parmkorn ali moni- torjem šc ne vemo natankn, tudi rnnogo popotnikov. ki so §|i po svetu za kru- iiom in kupOijo, pa so kar naciikrat za- j vpili čiiirtski listi v Zagrebn in donio- I rodni' UsH v Llnbfjanu naši svtetli sl,o- venski prestoUei —- .------ Ni jim bilo prav. da se je polopilo razmeroma ta- ko ma-lo pasažirjev \\\ ni .ihn prav, podlagi,. to bo pač vse led no. saino, da se zveliča.mo. Koncert Brandl-Ličar, slavni vir- iuoz na čelo Tka!č'č. Olasbciia Matica v O'elhi naznanja, da ga. Fan» Rrandl vsled nenadne obolelosti pri dana.šnjem koncertu w: scxlehije. V zadnjem trcnut- ku se je posreeilo ajigazirati mesto njc slovitega virtuoza na čelo g. Jun> Tkal- č'ča. G. Juro Tkalčič je ceüst svetov- ncga slovesa, nam'jiiian posebno po svo- jih izred.no velikiih -uspehili v London»; Koncerti virtuozov na cel'o So tako red- kh kakor umefnik» na -tern instrumentii. Zato nam obeta današnji koncert prav poscben in redek iitnetniški u/Jtek. saj je čelo instrument, ki se najbolj pribli- ža člbve.škemii glasn. Spremeujeni spa- red koiTcerta bo dnbiti tckom popoklne- va v trafiki Kova'c in pri vcčerni bla- gajni. Dva slovita umctnika poscčata zppet Celje, ed'eii na« rojak.. ¦drugi Hr- vat. Predprodaja vstopnic pa kaže zn- pet obupno aliko brezbrwnosti celjskc publ'ike, ki menda hočc Ojasbeno Mati- co prisMiti, da ustavi vsako koncertno delovan.je. Zato' sc enkrat resno opozaT- jamo vse celjske krt)ge, da sc v east- nem štcvihi udeleže koncerta tl:li dveh sPavnih jugoslovanskih umetnlkov. da lorn. Menjavale so se, vsaki dan je pri- šla druga. Danes ]_e prinesla kosilo Len- ka. sestra enega iziued Hufilov. Kosci-so posed]i in jedli; Vinko je kosil dalje. Žlice so delovale. Vse okrog je bi- lo tiho. Le sum Vinkove kose in perjc Ptic se je culo. Star' je jmel še čefrtino soka na krožniku in vendar je nehal jesti. '>Vinko!*< Stoje.. ko hi ireiul. je zaužil Vinko mu ponujeni ostanek 'kosila. StegniJ sc .ie in kosü dalje; ni se počntil dobro med tovariši, ni vedel kaj govoritL Lenka ie posprav-Ua posodo ter sc ustavi la pri njem. »Si žalostcn«? »^alosten!« r3d,en iz-ined Bufilov je šepnil Len-, kirsemu bratu: »Ta ga naj vzamc — radi otrok!« »Raie naj skoči kar seclaj spotoma v vodo!« Ve besede mrmraje se je vzdignil s[ari,_drugi so mu sletlili in delo se je nadaljevalo. Ma'l'o pozneje je klepal Vinko svoio ko&'o in se ozrl; Lenka jc odš,la med zi:t- r.imi polji. njena rdeča nita se je vidcla med klasjcm kakor vclik makov evet. Vinko so je ziimi&H|. Lenka ic 'büa sirota. imefa je samo brata. H-odila je v grajšcino na dCfo. le kadar je >mi& pripravila kosilo za kosce je ostala doma. Rila je zc|o marlj'va in sted'l'jiVa; od svojega malega zaslwzka si je nabavila že marsikaj. BiJa j- tudi najbolj'sa pri'arejjica umrie Barbkij. skupno sta hodiji na deb. v ccrkevl vcas:h tiKÜ ra pies. Lenka jc svanla Barbko pretf možitviio z Vinkom. češ on;» je predobra y.:\ tako nesranovitnega čfoveka. A Domagal'o ni nič---------- Lenka je imela prav. Barbka ni fci- h v.sl Vinka. V kratkem se je v liisi na- sclÜ.o pomanikanjc; zainanjse je Barbka z delavnostjo trudHa temu oköm prifi. SpoLetka s,e je mnogo jokala, tmdi inno- go mdila/'da bi Bo-g obrnil na dobro, 1\pr pa vse nič ni' pomagal'.). je Tostai-:-- . !a mladn žena vedno dervotzpeisa .¦. . Prišli so tronotki. \- kctterih ie büa Barbka povsem obupana . » , j Vinko je bi!' brezsrčen! I (Dalje prihodnjičV) ne bodeta zupuščala Celja s tako trpki- mi občutki kot naš Tone Trost. Staii9vanjska jn stavbena zadruga v Ccl.iu sklicuje izredni občnl zbor, ki se vrši v torek, due 20. nov. tl. ob pol K iiri v gosti[ni§kih prostori'li Narodne- ga do in a. Dnevni! red: OdobrUev kup- nih DOjgod'b. Ako obeni zbor ob določc- lrcm času ne bo sklepčcn, sc vrši po 8 15 zadružnih pravil z istim dnevnim R'dom polUire pozneje v istih prostorih drug obeni zbor, ki je sklepčen pri ysa- kein številn članov. Martinov večer v Narodnem domu je prav dober izpvadel. Poset je bil precej zadovoljiv. Železničarska podba je prav pridno igrala, priporočali bi občinstvu, da bi jo gmotno podniralc. Priredila je večer v ta namen. Pogre- 5alo pa se ie občinstvo \z onih kro- gov, ki bi Jahko kaj prispevali v njen procvit. Kolu ju.s:osl. sester so za Mi- klavževo obdaritev revne dece darovali: Gd. Martinovič in Neimenovan po 100 Din, gd. Frece in Sirec po 50 Din, dr. Raišp in hotel Evropa po 30 Din, ge. Rebeuschegg in Glanz po 25 Din, ga. Leopoldina Rakusch in gd. Petek, Gradišnik, Florjančič, Krick in Teppai po 20 Din, gd. Orehovc, Rožič, Strašek, Lavrač, Flerin, Confidenti ter ge. Radič inŽeriav po 10 Din, ge. Zamparutti in Meglič po 15 Din, ge. Jakhel, Grajž, Pugelj, Kedl po 5 Din, gd. Volavšek, Karolina Kosič, Tašek in Knez Rudolf po 3 Din, gd. Fiupič 2 Din. Srčna hvala! Dalje sledi. Močna slana je pokrila v noči od petka na soboto naša polja in travnike. Nastal je po neprijetnem deževnem vremenu precejšen mraz, danes v pon- deljek pa sije solnce s čisto modrega neba tako prijetno kakor spomladi. Lansko leto smo v tem času že gazili sneg in se greli pri zakurjenih pečeh. Kolo znamke »Waffenrad« gtev. 113.946 se nahaja v Ljubljani pri poli- cijski direkciji kGt sumljivega izvora zaplenjeno, vsled česar se išče lastnika. Povratek vojaških ubežnikov. Z ukazom S br. 9211 od 21./X. t. 1. se oprostijo in pozabijo vsa kaznjiva dejanja samovoljne odstranitve, ubež- ništva (dezertacija) in dogovorjenega ubežništva iz vojske, ki so jih izvršili pocioficirji, kaplarji in redovi naše vojske od 8/Vl. 1922 pa do 21./X. 1923; to pa samo v slučajih, ako so se do- tičniki sami vrnili v svojo komando ali pa, ako so se sami kot taki javili pri vojaški ali civilni oblasti v svrho povratka v svojo komando, lstotako se oprosti kazen vsem onim ubežni- kom, ki se bodo prostovcljr.o vrnili v svoje komande najdalje do 21. ja- nuarja 1924. Pozivljam tem potom ubežnikove starše, brate, sestre, so- rodnike sploh in znance, da obvestijo pravočasno o gorenjem svoje ev. po- begle svojee ter skrbi.io za to, da se isti točno do določenega termina pro- stovoljno javijo pri svojih komandah. Tak korak ne bo samo v korist ubež- nikom samim, temveč tudi njihovim obiteljem in sorodnikom. Mestni magi- strat celjski, dne 8. novembra 1923. Župan: Dr. Juro Hrašovec, I. r. Poroka. Dne 7. tm. poročila se je gdčna. Olga Koželj Sodinova :z Bu- kovžlaka z g. Ivan Goršek iz Maribora. Čestitamo ! Dar. Ob priliki svatbe gdč. Olge Koželj z g. Goršek nabralo se je za teharsko požarno brambo znesek Din 300"—, za kar izreka podpisani odbor najiskrenejšo zahvalo. Novoporočence- maobilosreče. Požarnabramba Teharje. Požar. Dne 1. tm. izbruhnil je pri posestniku Motok v Začretu pri Lu- bečni iz neznanih vzrokov požar, kateri je ur.ičil gospodarsko poslopje, ter ves živež in seno. Zavarovan je bil le za neznaten znesek. Posestniki povišujte svoja zavarovanja. Himen. Poročil se je v soboto 10. i. m. g. Franc Poderžaj, posest- nik in gostilničar na Bregu pri Celju, z gdč. Jerico Gabršek s Pake. Bilo srečno ! Važno za invalide, vdove 3n s\- rote. Vojni invalidi, vdove in sirote mesta Celja se opozarjajo na razglas mestnega magistrata celjskega v »Novi Dobi« št. 128 z dne 10. nov. 1923. Pri- pominja se, da naj vlagajo prošnje res le najpotrebnejši invalidi, vdove in si- rote, in to potom tukaiSnje podružnice udruženia vojnih invalidov kraljevine SHS, katera bo njih siromašnost po- trdila in odposlala prošnje na pristojno mesto. Iz carinske službo. Za revizorja IV. razreda v Celju je imenovan Franc Markovič, revizor istega razreda pri carinarnici na južnem kolodvoru v Za- grebu. Slinav'ca in parkljevka. V smislu odloka pokrajinske uprave oddelka za kmetijstvo z dne 30. oktobra 1923, štev. 3432, Uradni list St. 101, se z ozirom na Sirenje slinovke in parkljevke proglaša celo območje celjskega okraj- nega glavarstva za okuženo in veljajo za promet z parkljarji (govedo, koze, ovce \n prašiči) od danes naprej sle- deča določila: Izvoz in uvo' parkljate živine iz političnega okraja Ceije in vanj je prepovedan. Prevoz parkljate živine skozi ta okoliš je dovoljen le po železnici. Promet s parkljato živino v območju okrajnega glavarstva je do- voljen samo, če ga radi obstoječV* sli- navke in parkljevke v posameznih za- kuženih krajih in občinah ni popoinoma prepovedaio okrajno glavarstvo ozir. uradni živinozdravnik, ob priliki ugo- tovitve kuge ali če ne veljajo zani po- sebni predpisi. Posebno ie prepovedano: a) vršiti živinjske sejme (tudi konjske) in prirejati živinjske razstave; b) na- kupovati parkljato živino od kraja do kraja in od dvorca do dvorca; c) iz- dajati žlvinjske potne liste za parkljato živino; U) goniii na večje razda'.je go- veda, prašiče in drobnico ; e) skupno pasti živino iz različnih hlevov v za- kuženih krajih; f) osebam, označenim v § 15. z. z cine 6. avg. 1909 d. z. št. 177, ki prihajajo pri svojem upra- vilu v dotiko s tujo živino, z živalsko mrhovino ali z 2iva!skimi odpadki in produkti, kakor so to r. pr. živinjski trgovci,mešetarii,konjač.i,je prepovedano stopati v dvorce, kjer je parkljata ži- vina. Istotako se prepoveduje last- nikom zakuženih dvorcev in hlev- skemu osobju hoditi v tuje hleve. Da se ob omejitvah prometa s parkljato živino omogoči preskrbovanje in odpravljanje potrebne živine za apro- vizacijske in gospodarske narnene, do- voljuje okrajno glavarstvo na podlagi tozadevnega pooblastila pokrajinske uprave nastopne olajšave : Uvoz klavne živine v cbmočje okrajnega glavarstva celjskega (in rnesta) po železnici se sme vršiti in se sme klavna živina izlcla- dati na vseh železniških postajah, od katerih se pa mora po najbližjem potu odgnati na mesto klanja, ne da bi se na potu ustavliala v bližini domačih hlevov, tudi se ne sme pasti ali na- pajati na javnih napajališčih. Pod istimi pogoji se sme po cesti uvoziti klavna živina iz drugih okrajev, v koiikor je to po predpisih politične oblasti do- tičnega okraja dovoljeno. Izvoz klavne živine iz nezaku- ženih občin celjskega okraja se do- voijuje le po Železnici in sicer Ie v Ljubljano ali Maribor. Nakiadanje Živine, bodisi za klanje, bodisi za daljno držanje v svrho izvor-a črez državne granice je vsekakor izključeno. Promet s klavno živino v območju celjskega okrajnega glavarstva v obče ni omejen, tako da se sme zdrava ži- vina v svrho takojšnjega klanja pre- peljati iz ene občine v drugo, izvzemši iz krajev, ki so radi kuge v strogi zapori. Potni listi za živino, ki se v svrho klanja odpelje iz občine, morajo biti opremljeni s pripombo »za klanje« in oznaCbo kraja, kjer se bo klanje vršilo. Promet s parkliarji za daljno držanje (reje) v obrnočju okrajnega glavarstva je popoinoma ustavl.jen in je vsled tega strogo prepovedano iz- davanje ?ivinskih potnih listov za parkljato z'vino, katera bi se imela držati v svrho reje t. j. kot piemen- ska, molzna, delavna ali pitavna živina. Le v slučajih posebne gospodar- ske potrebe bo okrajno glavarstvo iz- jemoma dovolilo premestitev take ži- vine iz one občine okroga v drugo in to samo na podlagi potrdila županstva, da obstoji v resnici nujna potreba za oddajo živinčeta v drugo občino in da se oddaja zamore vršiti brez nevar- nosti preveza kuge. O tej naredbi, ki z današnjim dnevom stopi v veljavnost. naj se takoj obvestijo vsi izdavatelji živinskih potnih listov, ki so za to točno vršitev poleg g. županov osebno odgovorni. Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali po določilih VIM. po- glavja zakona o živalskih kugah z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. H. 177, od- nosno po § 12 zakona z dne 19. julija 1909 drž. zak. St. 108 po izpremenah v zmislu zakona z dne 6. avgusta 1909 1 drž. zak. št. 184. — Kr. okrajno gla- >'*v. 1 2Q. N O V \ p 0 B Ä Strati 3.. varstvo v CoHr. v'n^ 8 r.ov-pmbra 1924. I Vladni svtt.-j.k : Žužek s. r. PoHcijske vesti, I z g u b e : V mesvnem vrtu okoli 60 crn velikega medveda iz rumene tkanine v vrednosti 300 K ; od Glavnogn trga do Zagrada ruiava usnjata donamica z vsebino 50 Din, 2 sliki in 2 le^itimaciji, glaseči se na ime Kantušer Fran jo; srebrna tula-doza za tobnk ; novčnrka iz Črnega usnia z vsebino okoli 500 dinarjev, par -oštnih potrdil in vizitko na ime Beiii Viktor ; od Prešernove ulice do Zavodnp novčarka iz nravega usnja z vsebinc nekaj nad 200 Din in nekaj ) drobiža, cno sliko in en listek ra ime | Redr.ak Jakob; v mesto Celju 3000 Din j v bankovcih brez denarnice ; od cm- I karrte do Brega listnica iz črnega »¦•-.nia \ z vsebino 1250 Din Jn nr-Vv.j hsrisi, j griasečih se na ime Žnidar Franc; v G^'fT;ü v bližini cinkarne konsumska knjii!?ca livarne Store z vsebino okoli j 500 K na ime Frece Ivan ; na Ljub- Ijanski cesti do hotela »Evropa« de- narnica iz rudečega usnja z vsebino 6 bankovcev po 100 Din in za 10 Din drobi*a, 1 potrdilo od post?, 1 srebrna doz2 za puder, na katerei je slikana ladja, vredna 500 Din; na Dečkovem trgu, Prešernovi ulici do hotela pri »Kroni« plav predpasnik, v kojega 2epu se |e nahajala cm a usnjata denarnica z vsebino okoli 100 K. en be! žepni robec s plavim obrobkom, v kojem ie bil dpnar ?avit; rujav usnjat klobuk na pot« od Cr:iia do Ostrožnega; v Ga- ber in 1 zlat uhan, vreden 1000 Din; na potu od evangel jske cerkve do g!*3- dališča zlata broSa, vredna 150 Din. — Najdeno: 1 domovnica na ime Segulin Josip v Slivjah St. 23, okraj Voieska (Istra); 1 veriga od dvokolesa '*• manjša vsota denarja. önema kronika. Petdesetietnica "Sngelberta Gangla. Danes praznuie petdesetletn'co svojegn roistva Engelbert Gang], mož, ki je izredno aktiven v našem narodnem živ- Ijenju, na polju naše narodne zaved- nosti, prosvete in c-ganizacije. Udej- stvoval se je kot učitelj, prosvetni de- lavec in Sokol. UČiteljstvu je bil ne le ¦**boren tovariš in družabnik, temveč t'jn* Organisator. Kolike zasiuge si je steK'1?! za šolstvo, nam kaže en sam po- lled na domnčo pedsgoSko literaturo. Rodii se je Engelbert Gang] 12. no- vembra 1873 v Metliki. Po končanem učiieljskem študiju je služboval v Bu- danjah nad Vipavo. Leta 1901. je do- vr§it vigjo pedagoško šolo na Dunaju. Od leta 1903. do 1916. ie bil učitelj na realki v Idriji. L. 1917. ga je pre- gnala avstriiska vlada iz Idrije v Trst. Po prevratu 1919 pa je postal viSji Solski nadzornik,katerofunkcijoopr?.vlja še danes. E. Gangl ni le izvrsten Sol- nik, udan šoli z dušo in telesom, am- pak tudi izboren knii?.evnik. Svoje spise in pesmi je priobčeval v raznih listih. Leta 1897. je izdal prvo zbirko svoiih pesmi pod naslovom »Iz IuČi in tem»«. Zlasti plodovit pa je v mladinski lite- raturi. Izdal je dosedaj sedem zvezkov »Zbranih spisov za mladino«. — Leta 1900. je začel izdajati mladinski list »Zvonček«, ki ga urejuje že 24.!eto. Gangi je daroval vse svoje sile uči- te'.jskemu poklicu. »Učiteljskemu To- varišu« je bil sourednik od 1898 1903, od 1903 — 1919 pa urednik. Gang! si je pridobil nevenljivih zaslug tudi za gospodarsko organizacijo, kar priča »UČiteljska tiskama«, tvornica Šolskih zvezkov in tvornica učil, Re- zervni sklad UJU, Učiteljska hranilnica in posojilnica ter Društvo za zgradbo iičiieljskega konvikta. Oklenil se je z vso vnemo sokolske ideje. Leta 1910 je bi! izvoljen za predsednika Sokol- skega doma v Idriji. Prevzel je tudi mesto župnega in društvenega staroste. Vedno in povsod je navduševal mla- dino za sokolske ideje. Na sokolskem saboru 1919 v Novem Sadu je bil iz- voljen v starešinstvo Saveza, čez dveleti pa za namestnika Saveznega staroste. Velikemu pedagogu, pisatelju in Soko- lu 2e!imo danes ob nje?:ovi petdeset- )etnici, da bi živel in deloval za pro- bujo naroda 5e mnogo let. Maribor 11. novembra 1923. Zadruga za gostilnlčarsko obrt bo s pomočjd pokrajinske uprave za Slovenijo otvorila začetkom decembra tl. strokovno nadaljevalno solo za ho- telirsko, kavarnarsko in gostilničarsko obrt, katero bodo postavnim potom, i primorani obiskovati vsi natakarski'go- jenci, oziroma vajenci, kakor tudi go- jenke, oziroma vaienke. Ravnatelistvo ¦ Sole bo prevzel g. Škof, profesor obrtne j nadaljevalne Sole. — Pozdrp.vliamo ta j korak kot enega najvažnejžih. kajti za ta poklic je res treba SirŠih znanosti, lokor je b«'lo do sedaj to običaino, da so se poiavljale razne nenaobražene deklice kot natakarice. Kakor je iz tega razvidno, se je mariborska gostilničar- ska zadruga pod na^elstvom g. Kle- siča, naiemnika Ve'ike kavarne, začela prav živahno gibati. NeodreSen» krajf. V nedeljo 11. | irn. je bi!o v Mestnem kinu v Mari- j born prpdavanje o neodre^enih krajih - I na Koroškem. S pomoc'jo siik se je ' občinstvu dokazalo, kateri kraji na ; Koroškem. v katerih se n^haja 100 odstotkov Slovencev, so pri-'li nepra- vilno v roke Nemške Avstriie, t. i. v j roke Nemcev. Proti koncu je govornik povdarjal, da se mora üeUti zdr^.^eno na to, da dobimo nase s'ovenske kraje zopet v na5e roke, Nemci :??. si naj le obdrzijo svoje nemške kraie. Shod udrn^enja vojnih invalidov v Marlboru. Dne 11. tm. ie imelo to udružei):';- v R ^-:fnvraciji Maribcr pod predsedstvom Novi.ka svoj shod, pri katerem se je govorilo o preobloženju davka in pristojbin za bolniško bla- gajno. Pri tej priliki se je navedlo, da zaupniki ne priobčujejo pravilno in deianski davfni oblasti in da se radi tega ohremenujejo obrtniki preveč in da placujejo za bolniško blagajno pre- visoke pristojbine, oziroma prispevke. G. Džamonja jev svojem dalji^em go- voru navajal, da tega ne bo konec, dokler se ne skliče vseobči shod v Becgradu, kamor naj se pozove mini- stre, katerim naj se pove v obraz, kaj teži najbolj obrtnika v Sloveniji. Skle- nilo se je, da se odpošlje memoran- dum ministrstvu, v katerem se zahteva, da se skliče tak javni shod v Beo- gradu. Shod je bil prav dobro obiskan. Zamenjava avstroogrskih nov- čarsfc. Po santmargeritskem sporazumu bo Italija zamenjala stare avstro-ogrske novčanice onim našim v Zadru nasta- njenirn državljanom, katerim je I. 1921 ob priliki sploSne zmeSniave teh nov- čanic, to odklonila. Rok te zamenjave se bo v kratkem določil sporazumno med oberna vladama. Vsakdo, ki ima pravico na to zamenjavo, se mora iz- kazati, da ie n3š državjjan. Stranke, katere pridejo radi zamenjave osebno v Zader, se morajo tarn izkazati s pri- mernim dokumentom (n.pr. domovnico) o našem državljanstvu; stranke, katere so zaprosile naS konzulat v Zadru za posredovanje pri zamenjavi, naj ta dokument posljejo nasemu konzuiatu v Zadru. (Razpis ministrsta za notr3nje zadeve D. Z. 17-795/23). Bela žena je ugrabila nenadoma edino hčerko ptuiskega okrajnega gla- varja, Marico Pirkmajerjevo. V četrtek se je še veselo igrala, ponoči pa se je prebudila in tožil«, da jo boli glava. Čez par ur je padla v nezavest in v petek umrla. Žalujočim starišem izre- kamo naše sožalje ! Nenadna smrt pri pogrebu Iz Beograda javljajo, da je bil 9. tm. slo- vesen pogreb bivSega 2upana in po- slanca Dobre Mitroviča. Pogreba so se udeležili vsi uradniki mestne občine, vlada in poslanci. Med udeleženci se je nahajala tudi soproga sedanjega beograjskega podžupana Bajič. Blizu hotela London jo je naenkrat nopadla slabost ter je na mestu obležala mrtva. Vlorn v Šmarju. Dne 2.tm.jebilo vlomljeno v Šmarju pri Sevnici v trgo- vino Antona Strgarja. Tatovi so odnesli 3 bale moškega blaga, več ženskega blaga, 10 kg teletine, 1500 Sava- in 300 Zeta-cigaret. Skupna Skoda znaša 25.000 dinarjev. Lorettanski škof utonii. Škof iz Loretta je opazoval na dvorišču nad- gkofiiske palace v Recamati popravilo 14 m gJobokega vodniaka, padel je v vodnjak in utonii. Pomanjkanje denarja v Subotld. V soboto je nastalo v Subotici tako pomanjkanje denarja, da mnogo pod- jetij ni moglo plačati svojih delavcev. Banke so bile oblegane od tovarnarjev, a jim niso mogie ustreči. Kmetijski pouk po dežel): Od- delek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca novembra siedeča predavanja na Štajerskern in v Prek- murju : V nedeljo, dne 18 XI. 1. Cir- kovce, o boleznih rastlin, Zupanc J. 2. Oplotnica, o kletarstvu, Štamberger. Ksr je dobro, nc mars 'Dili naiceircjäe! Zlatorog-riMo se izdeluje le iz najboljših siro- vin, je tore: :• ;\ vsako perüo največjo koristi. Brez Tr;;d.t iiaredi perilo snežnobclo kijub ne;:- natni vpo;\.bi. V vsaki trgovini lahko dobite Zlatorog-milo! 3. KriŽevri v Prekmurju, o poljedelstvu, Pavlica. V nedelio, dne 25. XI. 1. 11 a j- | dina, o boleznih rastiin, Zupanc j. 2. Hotiza v Prekmurju, o kmetijstvti, Vojsk. 3. G'"•¦;:;;;'iče v Prekmurju, o i\- vinoreji, Pavlica. Pokrajinska zveza Jugos!. vino- gradnikov za Sloven'jo im« svoj ustanovni občui zbor v nedeljo, čnt 2. \ decembra t. I. ob 10. uri v Mnriboru- v »Narodnem domu« z nasledniim dnev- nim redom : 1. Volitev izv-^evaln^ga odbora , (predsednika, podpredsednika, tajnika, biagajnika in pet odbornikov) društva ter treh delegatov za občni zbor Glavne .-.veze ; 2. Računsko poro- čilo začasn^ga odbora in odobntev ra- čunov ; 3, Poročilo o položaju vinarstva v Jugoslaviji s posebnim ozlrom na Slovenijo, o vinski krizi in kako ji odpomoči; 4. Slučajnosti, Po § 24. društvenih pravil tvorijo občni zbor pokrajinske zveze vinogradnikov : pred- sednik in po dva delegata vsakega kraievnega vinarskega druStva v Slo- veniji, s pravico glasov v razmerju žtevila čianov dotičnega krajevnega dru^t.va ; po trije delegati vsake zveze kmetijskih zadrug in kmetijske dru2be v pokrajini ter vsi vinarski strokovnjaki v javni sluilbi te pokrajine, s po enim glasom. Vsi navedeni, kakor tudi drugi člani krajevnih vinarskih druStev in ostali nevčlanjeni vinogradniki, ki žele pristopiti organizaciji ter sodelovati pri ureditvi razmer našega oijroženega vi- nogradništva, se prijazno vabijo, da se u.stanovnega občnega zbora pokrajinske zveze vinojrradnikov sigurno udek?že. Začasni odbor se je obrnil na promet- no ministrstvo, zaradi znižanja voznih : cen po železnicah na polovico in pri- čakovati je, da se bo proSnji ugodilo. Natančneje se objavi pravočasno. Ma- ribor, dne 7. novembra 1923. Za zs- Časni odbor Pokrajinske ^vczr; jugosi. vinogradnikov: F^redsednik Puklavec I. r., tainik Zabavnik I. r. Razstava v Toronto. V Toronto se bo vršua !etna razstava v septem- bru 1924. Na razstavi bo rezerviran poseben prostor za razstavljalce iz Ju- goslavije. Na§ generalni konzulat za Kanado prosi, naj bi mu interesenti vposlaü vzorce za razstavo najdalje do meseca maja 1924. V poštev bi priSH: vozovi, razni ročni izdelki, preproge itd. Za vina se naj pošlje po dva vzorca od vsake vrste. Vzorce je poslati na: Consul General of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes — Montreal, Canada. Tudi štatistSka. Kakor se malo ve o predsedniku Coolidgeu, nekaj je sta- tistično ugotovljenega, da je predsednik najkrajših stavkov. Stavki njegovih dosedanjih govorov vsebuje jo povprečno 18 besedi. Lincoln je uporabljal po- vprečno 26, Harding 28, Wilson 31, Taft 39, Roosewelt 41 in Washington 51 besedi v stavkn. Dvoboj v Teksasu. Romantika na Divjem zapadu še danes ni izumrla, Iz Freestona County v drŽavi Teksas poročajo »Timesu«, da sta tam dva sorodnika Eorwood Huckaly in Charles j A. Williams izvojevala dvoboj na naj- groznejSi način. Z dvema sekundantoma sta se oba nasprotnika zapr'a zvečer v skedenj. Postavila sta se tako, da sta se s palci na nogah dotikala drug drugega, zn !evi roki sta se držala, v desni pa sta irnela vsak svoj samokres. Istočasno sta sprožila morilno orožje in obSezala mrtv-j. V omari se obesila. Marija VoliC, 70-letna sr.arlctv iz Subotice je živela s svojim mo2em v najlepši slogi, bole- hala pa je že dalje časa na raku. Zad- nje case je neprestano molüa v misli, da zadobi zdravje. Ker pa 3e ni ozdra- vela, se jo je lotil obup. Ko je bila * sama coma, se je zaprla v omaro za obleko in se v njej obesila. Mož jo je naSe! po daljšem iskanju, seveda že mrtvo. Odgovorni ürednik: Lie. Edvard Šlmnic. Izdaja in tiska: Zvvzna. tiskarna v Celju. Prostovoljna dražba nepremičnin. Na predlog c'^dinje po dne 19. iu- lijem 1923 umrleii. Antonu Hriberšek Nežo KriberŠek se prodajo na javni Jražbi spodaj zapisane nepremičnine za za pristavljeno izklicno ceno dne 24. novembra 1923 predp. ob 10. uri kot celota. Dražba se vrši v Št. Ilju , pri cerkvi. i Ponudbe pod izklicno ceno se ne | sprejmejo. Izkupilo ^prodaje je založiti pri j okr. sodišču Šoštanj. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati v sodni ptsarni : sobe St. 6. Nepremičnine: pare. 5tev. 958/11, 958/4, 958/5 in 959/2 njive, sedaj trav- nik v skupni izmeri 39 a 14 m2 ter | pare. 5tev. 960/2 travnik v izmeri ! 24 a 23 m2. i j Okrajno sodiŠČe v Soštanju odd. 11, i dne 6. novembra 1()23. ElH za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina R.Stermecki, Celje, ako hočete res do- bro in poceni kupiti ČEVLJE ročno, domače delo, Icakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moSke in otroke, perilo, klobuke, pletene jopo, čepice in sale, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros-cene. Ucenca sprejme Atelje Jos. Pelikan, Raz- lagova ul., Celje. 2—1 ]VIoderni plesi priencjo v sredo ob 8. uri zveeer v mali ' dvorani „U^IOflA". Kontoristinja vešča stenografije. strojepisja in vseh pisarniških del, ššče v mestu ali okolici za ftakoj primerno mesto. Zmožna perfektno slovenščine, nem- ščine in deloma tudi srbohrvaščine. Naslov v upravniStvu »Nove Dobe«. --------____________.-----------________. i Poxivl Dobro poznani gospod, ki se je nahajal v nedeljo 11. nov. zvečer pri g. PristovSeku (Sp. Hudinja) na veselicir in pomotoma zamenjal črni, še skoraj nov klobuk se opozarja, da ga v dveh dneh vrne v gostilno, ako ne, se bode proti dotičnemu sodnijsko postopalo. ¦StTftH -«. NOV A 1) O B 4 * Stev. 12:^ S>UanJ« tureunilxUt% vlog čez K 70,000.000-- Rarodni dom (na oglu ü pritličju) Stanje foranllniti vlQgr čez K 70,000.000-- Sprejema hranilne vloge na tiraustltae ätnji&ice in felcoel racun ter jili obrestufe od l.avg.tL napre] po 6%lbrez odpovedi, 6V«% do 8% z odpo- vedjo, ve«E5f « staübne rtaložbo in naložbe denamih zavodov po dogovoru. O3»avlf«fc v»«t «teitcurne, kredltne in posoplne transakcije naLjkulanfneje. R.bji low v# Ložnicit, da ob&in«« T*s» harje w troajem. Dražba istega bode dne 18. new. 1923 obiO. uri v občinski pisarni na Teharjih. Županstvo Teharje. Jcžef Robov, župan. Razširjajte Jmo Dobo"! Odükovani brivec in lasničar Koštoma], se priporoča. Hue gospodični se S{ar>ejmeta na hrano. Naslov v upravi lista. Izvežbana prodajalka mešane stroke se sprejme takoj za podružnico, ako mogoče z malo kav- cijo. Oferte je posiati na. upravo Nove Dobe pod »Podruznic.fi«. 2—2 Ceije &>a!ja Pet«*a cesia 15 ¦MM 24-10 piiporoča cenjenirn odjemalcem svojo vc'iko zalogo češkega jn angleš- kega blaga. Debelo sukno za površnik' ¦. sakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, belo i ;liio in vse kroiaške potrebščine. Velika zaloga gotovih povržnikov (kaglan, Schliefer, Stutzer), gumi plašče, Iepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. --------------— - - - -----— -,i i i ._ •— ffüocna deia za Božič poučuje gdč. Agricola, Krekov trg 7. 2 Vozovi na prodaj! En koleseii (Geschäftsv-rag-en) na oijnste osi, enovprežen ter več drugih vozov (enovprežnih) in kočije (dvovprežne), so ceno na prodaj pri Ivan Strelec, Celje, Samostanska ulica 2. 2—1 Kje? Kje? v Celju 16-2 kupite najcenejše in najboljše vse vrste špe- cerijsko in kolonijalno blago ter delikatese. i-egäsfrovai&fö Uteffltm® in smvtoenn zadruga z omejeno zavezo, PreSernova nl. IS- Sprejema hran. vloge in fill obr. po 6'V''n to Je 6 50 Din od ato, protl odpovedfi do 8 Din od sto. Pri večfih naložto^Ji po dogovoru Rmttnl «flavek pi«»La zadrug« ter oe ne xaraduni vlagateljem I NOVO! NOVO! Prvič v Celju! Na Glaziji ŽDva ogr*0smma 1 v ° 1' J** ' 3 metre dolga, 16 kg težka ter več raznih ptic-roparic. Vidijo se tudi taj- nosti drugega sveta. Odprto od ne- delje 11. do nedelje 18. tm- vsaki dan od 9. ure predpoldne do 7. ure zvečer. Za obilen obisk se priporoča RAVNATELJSVO. lluzija! NOVO! Iluzija! fflopsha dehlica pol raba, poB «Sf klica, živa. se vidi na Qlaziji v Celju 'samo 8 dni. Oöprto od nedelje 11. do druge i]e- delje 18. nov. tl. Ogleda se lahkc vsak dan od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer. Za obilen obisk se priporoča RAVNATELJSTVO. Pozor! Pozor! Dobernian mlad, čistokrven, se radi odpotovanja ugodno proda. Pojasnila iz prijaznosti v trgovini R. Plavc, Celje, Vrazov trg 1. Radi rodbinskih razmer se proda v naj- bližji okolici Celja dobro ohranjena obstoječa iz 18 oralov niiv, travnikov in gozdov z zraven spada.očirr. vino- gradom in viničariio. Pojasnila daje iz | prijaznosti Ant. Stern, Gosp. ul. 26. ! 3-1 Del. glavnica: Din 60,000.000-— Rezerva: Din 30,000.000*— Bled, DsiAvninifB* Ljubljana, Cavtat, ]svmUm\\* lVIjarilbor», Ceije, IWIetilio^rlö, Dwlba^ovriLll«:, Ppevalje, Hercegnoiri, Sarajevo, Jelsa, v Sjplit, Jesenice, Silsexiik, Kopčula, Tr»žio, Kotoi», 2ÜEig[s?elb. Kranj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ ftmcni{an5|i odidct(. KasloV na brzoja^c: JadransHa. Miiiratti zailodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.