Ernst Weidner, Die Inschriften Tukulti-Ninurtas I. und seiner Nachfolger. 
r ei?„e^ ,TtTvWan Heinrich 0tten- Archiv für Orientforschung. Beiheft 12. 
Graz 1959, 4°, XVI + 68 str. 12 plošč. 
+ali^1t,ePtau^r6+Ìe IÌZWPT5VÌ ZVezek napisov starih asirskih kraljev kot Altorien-
nerf7hi?Ä k * (zblrk° i° priredili E-Ebelinff, Br. Meissner in E. F. Wrid-
S do 1243Ì Kpgra4fapiSe °$ ™^rrsih mÌ> Zari4um> do Salmanasarja I. 
ikadolori^vr™/ ?ГЛ & *odelavca. umrla* se J« E. Weidner, profesor za 
SuNim^te TÌl9Ì9 !1c,nAfdaljeVanja in ie ?bJaviI naPise asirskega kralja 
nr7n!nn - i1.2,42-1?0.6.).' njegovega srna Aššur-nadin-aplija (1205-1203), 
S *ki «nJSffa,AssurTrf.1" a (1130-1113), vmes pa poročilo o šestih vla-
napisov m 12°2 d° 1131 in niso astili nobenih lastnih 
n _.NaP.^i.asirskih kraljev so kot zgodovinski viri pomembni, ker govore tudi 
o vojaških m zunanjepbht čnih dogodkih, medtem ko babilonski kralji o tem ne 
povedo ničesar. Tukulti-N murta I. je bil vrstnik zadnjih hetitskih vladarev 
Š?SnnPOr0^' t Je ? hetitskeSa ozemIJa onstran Evirata s" silo odpeljll s sebof 
28 800 prebivalcev (pnm. str. 26, št. 16, v. 27 ss.; str. 30, št. 17, v. 23 ss ) - Pet 
л£,Р<^°dovanlh. Pisem iz korespondence med Tukulti-Ninurto I. in hetit-
meSirailEOta S0 najdena Y hetÌtSkÌ Prestolnici> Je Predel in ko-
Zgodovinarji so hvaležni Weidner ju za nadaljevanje izdajanja asirskih 
napisov; želimo, da temu zvezku kmalu slede še drugi. asirsKin 
V. Korošec 
Mission de Ras Shamra: 
T, л ^Te Zh Le PaIaÌS royal d'USarit> Publié sous la direction de Claude 
*.A.Schaeffer, Membre de l'Institut, III: Textes accadiens et nourrîtes des 
Archives Est, Ouest et Centrales, par Jean Nougayrol avec des études de 
G. Boyer et E. Laroche, 4«, XLIII + 342 str. 25 slik. Paris 1955. 
Tfme IX: Le Palais royal d'Ugarit..., IV: Textes accadiens des Archives 
Sud (Archives internationales), par Jean Nougayrol, 4», 11 + 301 str. Paris 1956. 
Tome VII: Le Palais royal d'Ugarit..., II: Textes en cunéiformes alpha­
bétiques des Archives Est, Ouest et Centrales, par Charles Virolleaud, Mem­
bre de 1 Institut. 4°, XLIII + 241 str., 26 plošč, Paris 1957. 
Francoska izkopavanja nekdanjega trgovskega mesta Ugarita, ki ga dan­
danes pokriva grič Ras šamra (blizu pristanišča Latakia) v severni s!riji so 
sele v 10. kampanji leta 1938) naletela na prvi klinopisni ploščici v babilonskem 
(= akadijskem) jeziku. V nadaljnjih izkopavanjih so odkrili kar več kralje™ 
«W "lhlw\m ŠteVll°.akadiJskih listin Je leta 1952 naraslo že na 257 V nl-
ЛГРАЛ jefste7l10 Povečalo za nadaljnjih 250. Vodja ekspedicije 
P™™ • À Schae"er Jf .posrečeno poveril izdajo akadijskih dokumentov 
enemu izmed najbolj zaslužnih in vidnih francoskih akadologov Jeanu No™ 
gayrolu, kustosu v Louvreu m profesorju na Ecole des Hautes Etudes v Parizu 
J. Nougayrol je objavil leta 1955 kot Le Palais royal d'Ugarit (= PRU) III 
S lPiTr r1 SO ]\h PreJeli.aIi Pisali ug«itski vladarji ali njihovi dvor­
io ћfe f\hstm> m*à 4tenF" {e ,179 Pravnih. Od teh jih je deset takih, ki 
so bile sestavljene pred pričami; okoli 40 pred kraljem, okrog 100 pa je takih 
ki obsegajo kra jevske podelitve zemljišč. Zelo dobro je bilo, da je g Boyer 
vodilni francoski strokovnjak za klinopisna prava, v istem zvezku objfvü svoj 
а^/пГЛ1 П<ттЈекs/om- Med njimi so močno zastopane zlas i po- • 
daritve. Zdi se, da so se sklepale podaritve pred kraljem zatof da bi takem 
pravnega posla nihče ne mogel izpodbijati. Kraljeva navzočnost je bua, kakor 
se zdi, pogosto samo fmgirana. - Za kraljeve obdaritve je obdarjenec kraliu 
večkrat povrnil neko svoje darilo, navadno v določenem* zneskusrebra (Ä 
334