Od Liot.
naročnina mesečno
stvo BO din — no-
inozemstvo 120 din.
80 din. za inozem- ^^^^^^	^Kg ^^^	^k ^^^^^^	T ^^^^^^	nlno in
oLUl/UVJtC
Cek. raSj Ljubljana
it 10.600 ca narot.
ta Inserate.
as rt t m V mm J m^ l^f m
TeL 40-01 do 40-05
Uredništvo:	^^^^	1MP	^ ^MMM^	Celje, Ptuj, Jesenic«,
t i	6/IIL	Kranj, Novo mesto,
TeL 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan tjntraj razen ponedeljka in dne*« po prazniku.	TrhovlJ«.
Velik program in njegova možnost
Politična kriza, v kateri se nahaja Francija že od boiiča lanskega leta, je kljub temu, da še ni nončana, dokazala, da je položaj maršala Petaina, ki vodi Francijo po določenem načrtu po poti v novo bodočnost, zelo trden. Sile, ki vztrajno delajo na to, da bi se Francija bolj bližala avtoritarni vladavini, kakor se je razvila iz nemškega narodnega socializma, niso naperjene toliko proti maršalu, ki ima za seboj večino francoskega naroda, kolikor proti nekaterim smernicam njegovega obnovitvenega programa, ki se zde njegovim nasprotnikom, zbranim v Pauzu, še zasidrane v katoliški tradiciji dežele, to se pravi, da temelje na krščanskih načelih o družabnem sožitju. To smatrajo ideologi bivše »Action Franjaise« za »reakcionarno«, seveda ne v tistem smislu, kakor jili smatrajo za reakcionarne komunisti, ki so isto-tako zagrizeni sovražniki matšala Petaina, ampak v smislu, po katerem zametajo nazor krščanske demokracije pristaši tako imenovanega plemenskega socializma ali. kakor mu v romanskih de-žetab pravijo, fašizma Ne spuščamo se zaenkrat v vprašanje, kako se bo končala ta borba, ki je hkrati borba za zunanjepolitično usmeritev Francije, v kateri so v taboru bivših desničarjev stopile na plan antipatije do Anglije. Danes hočemo poudariti samo to, da Petainovega obnovitvenega dela vsaj v nekaterih njegovih temeljih ne bo mogoče porušiti, ker je zidano na zdravem razumu, na zavesti, da se mora Francija osvoboditi vseh škodljivih vplivov bivšib brezverskih in amoralnih režimov in na nekaterih tradicionalnih silah Francije, ki jih priznavajo vsi, najsi bodo v Vichyju ali v Parizu, za edino podlago, iz katere se more roditi nova Francija.
Semkaj spada reforma, za katero se maršal Pelain najbolj prizadeva, to je, zopetni dvig in ugled kmetskega stanu v nravstvenem in gospodarskem pogledu. Po krivioi očitajo Petainu nekateri krogi, ki še živijo v nazoru gospodarskega liberalizma in velemeščanske civilizacije, da sanja o pojiolnein pokmetenju Fiancije in francoskega naroda. Povratek k zemlji v celih množinah je utvara, to uvidi vsak pameten človek. Zmanjšali industrijsko delavnost, bi pomenilo škodljiv nesmisel, saj jo je v nekaterih panogah treba celo povečati. Vzdrževati in gojiti kmetski značaj dežele sploh ni vprašanje števila, ampak kakovosti, to se pravi, da je treba ustvarili kmetski slan, ki se bo od svoje zemlje mogel pošteno preživljati in ne bo samo zadovoljen s svojim položajem, ampak se bo tudi zavedal, kako prvenstveno važno je njegovo opravilo za narod in za državo, tako da bo užival splošen ugled in na socialni lestvici ne bo več vrednoten kot najnižji stan. Kmet se. ne sme smatrati zgolj za proizvajalca živeža, ki je potreben »škriconn, ampak predvsem za ohra-njevatelja tistih narodovih čednosti, ki spajajo med seboj občestvo, da ohranja svojo zdravo rast in trdnost. Zakaj izkušnja tisočev m tisočev let človeške kulture je pokazala da le čednosti rastejo na silah prirode, s katero je samo kmet najbistvenejše združen. Tudi zdravje diužine ima svoje skrivnostne moči predvsem iz kmetskega žitja. Kar so v framasonski Franciji žalostnega spomina smatrali za kmeta, je bil le kmetski magnat, veleme-šetar in navijalec cen, popolnoma okužen od liberalnega meščanskega ozračja. Pravi francoski kmet se ne bo ponašal samo s svojimi pravicami in ugodnostmi, ampak se bo zavedal svojih socialnih dolžnosti v družbi z enakopravnimi stanovi. To je mogoče doseči samo z nravstveno vzgojo mladega pokolenja To izključuje nasilno pokmetovanje, kar ne bi bilo samo bedasto, ampak tudi nemogoče. Kako neki nagnati inleligente, uradnike in delavce na deželo ko je danes vsak stan nujno potreben, kjer je in dela? Pač pa je treba kmetsko mladino samo vzgajati v ljubezni do kmetskega stanu in dela, preprečevati nespametni beg v mesta in jo zaposliti na kmetijah, ki jih je pa treba temeljito reformirati.
Kmelijski minister v Petainovem kabinetu je agronomski inženir Peter Caziot, mož 65 let, ki je sam posestnik in se je pod bivšimi režimi celih 20 let trudil, da bi se francoski kmet rešil propadanja, pa so imeli v Parizu za njegov agrarni program gluha ušesa. Julija meseca lanskega leta ga je na njegovo največje začudenje pozval maršal Petain telefonično v vladp. Njegova naloga ni lahka. Francija je danes takorekoč odrezana od sveta in prisiljena k avtarkiji. Treba je torej povečati proizvodnjo zemlje, toda kako? Manjka delavnih rok, saj je 1,200.000 francoskih kmetov v nemških ujetniških taboriščih. Promet je zaradi vojne po velikem delu razrušen in predvsem manjka železniških voz. Umetnih gnojit manjka tako, da je krita komaj ena tretjina potrebe po njih. Ni ka-mijonov in traktorjev, manjka pa tudi premoga in koksa, ki ga je v severni Franciji več kot zadosti, pa ga ni mogoče tran-portirati v nezasedeni del. Tudi semen ni zadosti, zlasti manjka krompirja. Tudi krme za živino je premalo. To še bolj sili kmeta, da kolje svojo živino, da se kolikor toliko krije potreba po mesu v prebivalstvu in za nemške zasedbene čete, saj kmet nujno potrebuje denarja. Zato pa bo mesa in mleka čedalje bolj primanjkovalo. Tudi se zaradi tega dvigajo cene živine, vprežni konj na primer, ki so ga plačevali za časa vojne s 5 do 6 tisoč franki, stane danes 30 tisoči
Minister Caziot seveda ne obupuje. Veseli ga, da se je ozimina obnesla. Kmetje so se zelo potrudili. posejana površina je skoraj tako velika, kakor je bila leta 1938. To je gotovo uspeh, na katerega se morejo navezati nade za bodočnost. Toda prizadevanje, da se doseže čim večja proizvodnja, še ni vse, ker more biti le začasne vrednosti. Minister polaga največjo važnost na to, da se poveča površina orne zemlje. Nihče ne bi verjel, da je v Franciji še tri milijone hektarjev zemlje ledine I Danes je to ogromnega pomena za dvig Francije in njenega prebivalstva. Vlada bo začela kolonizacijo v velikem obsegu po načrtu, ki se razteza na dolgo dobo let. Kakšno ogromno število ljudi bo na ta način dobilo svoj kruh in se lahko množilo! Na* ta način bo mogoče parcele, ki so danes silno razdrobljene, povečati oziroma koma-sirati, kakor pravimo pri nas. Seveda se bo moralo reformirati dedno pravo, ki je do sedaj pospeševalo drobitev zemlje in francoska vlada namerava v iem oziru iti po nemškem vzgieau, kjer v tem
Nove napovedi o skorajšnjem podpisu
sovjetsko-japonslie nenapadalne pogodbe
V Londonu primeriaio sedanji položaj s položajem 1.1939, ko so Sovjeti podpisali nenapadalno in prijateljsko pogodbo z Nemčijo
Glede že dalje časa napovedanega jajion-sko-sovjetskega nenapadalnega sporazuma objavljamo spodaj dve tolmačenji, eno iz tabora velesil osišča, drugo iz angleškega tabora.
Iz tabora osišča
Rim, 20. febr. »C o r r i e r e della Sera« f>oroča iz ameriških virov, »da stojimo tik pred podpisom japonsko-sovjetskega sporazuma, v katerem bosta obe velesili poravnali razna vprašanja, ki povzročajo napetost med njima.« Poročilo pristavlja, »da jo v teh vprašanjih obsežen tmli ncnapadalni pakt med obema državama«. Italijansko službeno glasilo poroča, da so tudi iz Šanghaja prišla nedavno poročila, ki pravijo, da ho ncnapndalni sporazum v najkrajšem času sklenjen in podpisan.«
Iz angleškega tabora: »Japonci so pripravljeni plačati visoko ceno za nenapadalni pakt s Sovjeti...«
London, 20. febr. »International N e w s Service« poroča, da v Londonu raznim govoricam o s ov jetsko-japonskem n e n a p a -dalnem paktu j>osvečajo resno (>ozornost. Če bi do takšnega sjx>razuma med Sovjeti in Japonsko zares prišlo, potem ni dvoma, da bi to bil signal za takojšnji sunek Japonske proti Singa-purju in Nizozemski Indiji, morda celo tudi proti Avstraliji. Londonske »Time s* poročajo iz Tokia, da je »Japonska pripravljena Sovjetom plačati zelo visoko ceno za nenapadalni sporazum«. Japonska vlada je že izjavila, da je v sporu glede ribiških pravic na Sahalinu in na Kamčatki pripravljena popustiti tako daleč, da na to pred letom dni še ni bilo misliti. Vendar pa menijo v Londonu, da je prepad med Sovjeti in Japonsko tako velik, da se ne bo dal premostiti.
Drugi politični opazovalci v Londonu pa pravijo, da Sovjetom ni zaupati. Položaj ined Sovjeti in Japonsko je danes isti, kot je bil I. 1039 položaj med Sovjeti in Nemčijo. Ko nikdo ni pričakoval sporazuma, jsa je Stalin podpisal v brk angleškim in francoskim generalom, ki so se pogajali v Moskvi za zavezniško pogodbo. Tudi v primeru Japonske znajo Sovjeti storiti isto. Če ne zaradi drugega, pa zato, da bi Japonsko opogumili, naj se le spusti v borbo i Anglijo in Ameriko na Tihem morju, da ho vojni metež, v katerem Sovjetska zvezn pričakuje ' bogate žetve, čim večji in Čim obsežnejši. Japonska bo pripravljena, tako govorijo v Londonu. Sovjetom plačati visoko ceno za nenapadalni pakt. samo da bi dobila svobodne roke v južnih morjih in na Tihem morju. Japonska bi za to ugodila tudi takšnim sovjetskim zahtevani, ki jih je dosedaj vedno odklanjala. Zakaj bi jih Sovjeti ne sprejeli, če nič ne stanejo in če jim kljub lomu pustijo možnost odprto, da pretep med velesilami še bolj izkoristijo.
Tokio, 19. febr. DNB. Obveščevalni urad pri jajjonski vladi poroča, da so se na pcdlaei nedavnega sjx>razuma, ki je bil dosežen med japonskim velejK)slanikom v Moskvi Tatekavo in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim 27. februarja v Moskvi, začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. (AA.)
Sovjeti—Tajsko
Moskva, 19. febr. Tass. Novi tajski (siamski) poslanik v Moskvi Montry je včeraj prišel v Moskvo. Na postaji so ga pozdravili Kaganovič, pomočnik komisarja za zunanjo trgovino Kumi-kin, načelnik oddelka za trgovske zveze z Daljnim Vzhodom v komisarijatu za zunanjo trgovino Sivkov, načelnik protokola za zunanjo trgovino in druge osebnosti. Zastopnikom tiska je Montry izjavil, da je prišel v Moskvo, da bi obnovil diplomatske in trgovske zveze med Tajem in Sovjetsko zvezo. (A A.)
Napetost med Ameriko in Japonsko
Washington, 19. febr. DNB. Novi japonski veleposlanik v Ameriki N o m ur a je izjavil na konferenci s časnikarji, ki io je včeraj prvič imel, odkar je prišel v Washington, da se mora na vsak način preprečiti vojna med Ameriko in Japonsko.
Izjava poslanika Nomure
Nomura je podčrtal, da mora pobuda za to, da se prepreči vojna med tema dvema državama, priti iz Amerike. Ni nobenega vprašanja, ki bi sililo katero od teh dveh držav, da zagrabita po orožju.
Govoreč o japonski politiki, je Nomura rekel, da skuša Japonska z gospodarskimi sredstvi uresničiti miroljubno razširjenje proti jugu in da stori vse, da bi se izločila uj>oraba sile. Toda ničesar ni rekel o tem, ali Japonska v okviru svojega načrta nikdar r;e bo prisiljena uporabljati orožja. Ob koncu je poudaril, da Japonska stori vse, da bi se uporaba sile preprečila.
Nomura Jf nato govoril o trozvezi in je ob tej priliki ponovil, da Japonska v prvi vrsti želi ohraniti mir v področju Tihega oceana. To pa pomeni, da se tudi pri podpisu trozveze ni obravnavalo vprašanje vojne med Ameriko in Japonsko. Na Japonskem verujejo, da Amerika ne bo odkrito napovedala vojne Nemčiji in tako tudi odredbe in obveza, ki izvirajo iz trozveze, ne bi stopile v veljavo. (AA)
Odmev v Ameriki Pomirljive besede diplomatov, toda tisk je ostal strupen
Washington. 20. febr »Associated Press«: V vladnih krogih v Washingtonu so z veseljem vzeli na znanje pomirljive besede novega japonskega veleposlanika Nomnre, kakor tudi poročilo, da je jafionski zunanji minister Macuoka poslal angleški vladi pomirljivo izjavo Toda v ameriških političnih krogih nočejo spregledati, da japonski tisk vkljub temu s polno paro žene naprej svoj napad na Anglijo in na Ameriko. Vladno glasilo
pogledu imajo izvrsten zakon o dedni posesti (Erbhof). Minimum za družino naj bi znašal 10 do 20 hektarjev. Na jugu je veliko zemlje, ki je čisto pusta in ki jo bo treba kanalizirati; to sta zlasti okraja Crau in Sologne. Tukaj bo mogoče ustvariti najmanj dva tisoč dobrih kmetskih posestev. Za enkrat pa se je treba lotiti popravila razrušenih ali zapuščenih kinetskib domov in pospešiti elek-trifikacijska dela po vsej državi. Ustanovljene šo že kmetske korporacije, v katerih so kmetski posestniki združeni s svojimi delavci; to «o nekaki kmetski parlamenti, v katerih se sporazumno rešujejo vprašanja kmetskega stanu in kmetskih delavcev; v spornih primerih odloči država.
Ni dvoma, da bo vlada maršala Petaina. kolikor ji bodo dopuščale omejene materialne možnosti nezasedene Francije, ta program resno in smotrno uresničevala. Pri tem delu pa seveda na vsakem koraku naleti na težkočo, ki izvira iz sedanjega političnega položaja Francije. Dvig proizvajalnih možnosti in sil je namreč bistveno odvisen od od-nošajev med vlado in nemško zasedbeno oblastjo. To vprašanje pa še ni rešeno m se je pravkar zopet načeio. Na izid je radoveden ves svet.
»N i - č i N i - Č i« je med drugim objavilo srdil napad na francosko Indokino, ki jo dolži, da pomaga maršalu Čankajšku, ter na Anglijo, ki da iz-podjeda jajKmske življenjske žile, in na Ameriko, ki se pridružuje »gangsterjem Tihega morja«. Ameriško časopisje poudarja, da spričo takšnega zadržanja jajsonskeca tiska pomirljive besede japonskega veleposlanika zelo votlo donijo.
V Washington so prispela jjoročila, da je bila t Tokiu sklicana konferenca vseh poveljnikov letalstva, suhozemske vojske in mornarice, z dnevnim redom: »Položaj na južnih morjih«. Na konferenci je [»omočnik mornariškega ministra admiral T oiada zahteval takojšnjo mobilizacijo trgovskega brodovja v vojne svrhe.
Močne besede admirala Starka
Spričo tega ni čudno, če ameriška in angleška imperialna vlada z veliko hitrostjo pripravljata protiobrambo v okolici Singapurja, Avstralije. Nizozemske Indije in Filipinov. Poveljnik ameriške mornarice Stark je o tem dejal, da se Amerika ne bo več ozirala na nobene proteste Japonske. kakor je to storila do sedaj iz gole obzirnosti zaradi ljubega miru. marveč ho brezobzirno utrdila svoje postojanke na Guamu, na Filipinih
in na tihomorskeir otočju da ho pripravljena na
obisk, ki ga ji napoveduje Japonska. Tudi avstralska vlada je izvedla obsežne obrainhne ukrepe zaradi napetosti, ki še vedno traja, kot se je izrazil poslevodeči podpredsednik vlade Fadden.
Tokio. 19. febr. DNB. Listi pišejo, da bodo verjetno še leti« vsf; angleške in ameriške šole in učni zavodi na Japonskem zaprti. (AA)
Protijaponske ostrine v ameriški zbornici
Washingtcn, 19 febr DNB. Pri včerajšnji razpravi v poslanski zbornic' ie v zvezi z razširitvijo pomorskih oporišč in okrepitvijo ameriških pomorskih oporišč na Atlantskem in Tiheni oceanu prišlo do izraza močno protijaponsko razpoloženje. Številni fioslanci so kritizirali washingtonsko vlado, ker je dovolila, di se zadnji dve leti pošiljajo velike količine vojnega materiala na Japonsko. Poslanec Andersen je zahtev il, da se uvede pojiolni embargo za ves vojni material, ki je namenjen na Japonsko. Poslanec Fadis je zahteval na koncu, da je treba Japonski sporočiti, da bo ameriško brodovje uničilo japonska mesta in industrijska središča ter pretrgalo japonske zveze za oskibo v primeru če bodo Japonci poskušali izvesti napad na Singapur. (AA)
»Times« pomirjujejo
London, 19 febr. Reuter: Današnji »Times« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Tokia, ki poroča o odmevu, na katerega je na Japonskem naletela včerajšnja izja«a britanskega državnega podtajnika Butlerja. Dopisnik piše, da današuji jutranji tokijski »Asahi Šimbun« trdi, da je Butler razen tega predvčerajšnjim izjavil japonskemu ve-le{K>slanikr v Londonu Sigemicu. da Anglija na Daljnjem vzhodu fiodvzema izključno obrambne ukrepe, za nezaželeni primer, da bi Japonska napadla kakšno angleško posest, da pa je Butler dejal Šigemicu da Anglija ne namerava napasti Japonske. V svojih nadaljnjih izvajanjih pravi tokijski dopisnik »Timesa«, da je treba fzlavi, ki jo je v torek podal zastopnik japonskega zunanjega ministra časnikarjem, pripisovati večji pomen, kakor so je prvotno mislilo, da ga zasluži. Ta izjava — trdi dopisnik — je jasen izraz sedanjih nazi-ranj japonskega zunanjega ministra Matsuoke, ki z ozirom na notranji položaj na Japonskem ne želi, da bi se vojna poostrila. (AA)
Manilla. 20. febr. b. Japonski generalni konzul je svetoval japonskim državljanom na Filipinih, da v svojem lastnem interesu čimprej odpotujejo.
Sovjetsko naziranje
Moskva, 20. febr. TASS. Glasilo rdeče armade, »Krasnaja zvezda«, objavlja članek o ja-ponsko-angleško-ameriški napetosti in pravi, da spada vse to v poglavje »živčne vojne«. List nato omenja vojne priprave Japonske, premikanje japonskih oboroženih sil proti jugu. List nadalje pravi, da so »ranljive točke v vseh teh pripravah«. Naštel jih je že sam predsednik japonskega kovinskega koncema Hirao, ko je dejal, da je Japonska glede surovin odvisna od tujine. Zaradi tega, pravi sovjetski list, je sedanja napetost na Daljnem vzhodu zgolj »živčna vojna« in mora vsakomur pasti v oči, tla sta si japonska diplomacija in vojska svoje vloge pri tem lepo porazdelili, da druga drugi pomagata.
Turški tisk o paktu z Bolgarijo
Turški vladni listi se trudijo dokazati, da ni spremenil dosedanje politike
Istanbul, 20. feb United Press: Turški tisk se sedaj, kakor po nalogu, trudi, da bi bolgarsko-turško nenapadalno pogodbo prikazal v luči, ki odgovarja dosedanji turški zunanji politiki, ki temelji na vojni zvezi z Grčijo za primer napada od strani kakšne balkanske države, ter na vojni zvezi z Anglijo, za primer katerega koli napada na Turčijo, izvzemši taksnega, ki bi prizadel turško-sovjetske odnošaje in bi Turčijo spravil v vojno s Sovjeti. Na tej podlagi tolmači turški tisk bolgarsko-turško pogodbo in hoče na vsak način odstraniti vtis, ki ga je ta pogodba ustvarila, namreč, da je Turčija opustila svoio dosedanjo črto, se odmaknila od Ajiglije ter se odločila, da ne bo nastopila, če bi se zgodile kakšne spremembe v položaju na Balkanu.
List »Vakit« trdi, da oogodba z Bolgarijo ne pomeni, da je Turčija dala Nemčiji polno svobodo, da se poslužuje bolgarskega ozemlja za svoje čete, marveč, da se je v tej pogodbi Bolgarija odrekla vsakemu napadu, to se pravi neposrednemu napadu na Turčijo, a tudi posrednemu napadu na njo. Turčija pa bi tolmačila kot neposreden napad nanjo vsako ogražanie Grčije skozi bolgarsko ozemlje ter prisotnost tujih čet v Bolgariji Ta obveznost zna po mnenju lista postati jedro novega zbiranja balkanskih nevtralnih držav v skupnem odporu proti vsakemu napadalcu
List »Jeni Saba h« pa pravi, da je vse to, kar se sedaj dogaja, samo del »nemške psihološke ofenzive proti Grčiji«, ki da bi jo radi prisilili, da položi orožje. Toda Grčija se ne bo dala preplašiti v tej vojni živcev. Turčija ostane na strani Grčije v dosedanjem obsegu.
List »Vatan« piše, da turška previdnost ne bo v ničemer popustila m Turčija ne bo izdala nobene svojih dosedanjih obveznosti do Anglije in do Grčije, Ce bi slutila, da se na jugovzhodu kaj
dogaja, kar bi jo ogražalo, bo takoj sprožila obrambni stroj, ki je pripravljen.
List »I k d a m« meni, da bo ta pogodba Bolgarijo podprla v njenem odporu proti težnjam Nemčije, da bi jx>slnla svoje čete v Bolgarijo in naprej proti Grčiji. Tisti, ki mislijo, da bodo sedaj mogle tuje čete mirno korakati v Bolgarijo, se zelo motijo, kajti Turčija ima za takšen primer vse možnosti, da stori korake, ki bodo potrebni.
Časopisa »Akšama« in »Ullus« pišeta o bolgarsko-turskem sporazumu in pravita, da je bil namen obeh držav v prvi vrsti, da se ohrani mir in red na Balkanu. »Akšama« pravi, da se s tem Turčija ni osvobodila raznih obvez in da sP Turčija tudi ni nameravala osvoboditi teh obvez. »Ullus« pa pravi, da je Turčijo in Bolgarijo vodila pri tem misel na mir in red na Balkanu.
Večerja pri Papenu
Carigrad, 19. februarja. DNB: Nemški veleposlanik Franc v. Pa pen je priredil večerjo na čast bolgarskemu poslaniku Kirovu in večjemu številu turških osebnosti. V zdravici, ki jo je pri tej priliki izrekel v. Papen, je naj-prisrčneje čestital Kirovu in navzočneimi zastopniku glavnega tajnika turškega zunanjega ministra k holgarsko-turški izjavi, ki je bila pred kratkim objavljena. Veleposlanik je de-
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemnnskn vremenska napoved: Delno oblačno po vsej državi. V primorskih krajih utegne deževati. Temperatura se ne bo dosti spremenila.
Zacrebška vremenska napoved* krajev&C oblačno.
»Jutrov« cinizem
Četrtkovo »Jutro« je prineslo uvodni članek o zahtevi JNS. ki hoče imeti »pravico kritike«. Takole pravi: Opozicija — to se pravi JNS — mora dobiti pravico kritike in mora biti enakopravna ... Kar je dovoljeno en» stranki, ne sme biti prepovedano drugi...« »Jutro« torej hoče zdaj v teh časih dobiti pravico javne kritike, ki je v vsej Evropi dandanes ni z ozirom na nevarne in kočljive razmere, ki v njih živimo. Tudi glasila vladnih strank znotraj in zunaj naših meja »o morala z ozirom na blagor splošnosti nadeti omejitve, ponekod prostovoljno. drugod pa pod silo razmer. Le slovensko glasilo JNS hoče nekaj, česar nikjer drugod danes ni. In zanimivo, da se za svobodo kritike io svobodo besede ter prepričanja ogreva danes prav listi li6t, ki je njegova stranka še pred 6 do 8 leti tako nepopisno teptala vsa načela svobodne besede, kritike in prepričanja. »Jutro« je in je bilo glasilo tiste stranke, katera je na Slovenskem uganjala najhujši teror nad svobodo prepričanja in vesti. »Jutro« pa jc bilo glasnik tistega nasilja v časih diktature. Možje te stranke so plenili vsako najmanjšo besedico v naših listih ter imeli postavljene posebne strankarske ljudi, ki so nadzorovali, kako podrejeni državni uradi cenzurirajo naše liste. V eni sami noči je bil »Slovenec« petkrat zaplenjen, da bi ne mogel iziti. In 60 plenili celo stvari, kakršne so v Prešernovih časih smeli prinašati takratni listi, kakor je Prešeren pel: »gosence kaj naj repo varje, kak se preganjajo ušivim glavam gnide ... « In kaj jc bilo s političnimi svoboščinami opozicije pod diktaturo JNS? Misli »Jutro«, da je vse to pozabljeno! In takrat, ko 6e nam je pod vlado JNS tako godilo, ni bila V6a Evropa v plamenih, kakor je danes. Še več! Ta stranka, ki jo zastopa »Jutro«, je po svojih receptih delovala tudi v časih najbolj bujno cvetoče parlamentarne demokracije v Jugoslaviji. Ko je Jutrova stranka leta 1925 strahovala s svojim terorjem vso Slovenijo takrat so na njeno povelje državni pravdniki morali pleniti v opozicijskih listih celo interpelacije in govore narodnih poslancev, kateri so imeli pogum zoperstaviti se nasiljem oboroženih opričnikov Jutrove stranke. Tako je ta stranka delala, kadar je bila na vladi. Delala je tako, ne da bi jo bila k čemu podobnemu silila zunanja stiska jugoslovanske domovine. Pač pa je ta stranka svojo jugoslovansko domovino v najlepšem zunanjem miru zlorabljala za svoje zgolj strankarske namene. Danes so okoli in okoli nas nevarni časi. In vendar je sedanja vlada tako liberalna, da tudi opozicija sme kakor vladno časopisje, pisati o vprašanjih, o katerih piše »Jutro« od četrtka. Stranka, ki ima za seboj tako preteklost, pa je enkrat za vselej izgubila pravico sklicevati se na svobodo kritike in svobodo besede. Taka zahteva je gol in grd cinizem v njenih ustih. Da tudi drugi ljudje v Jugoslaviji tako sodijo kakor mi, naj razvidi javnost iz besedi, ki jih je zapisalo glasilo dr. Markoviča »Delo« v svoji zadnii številki: »Tudi JNS ima v Sloveniji svoje somišljenike in organizacije, čeprav je silno padla, odkar je v opoziciji. V njej so 6e zbrali pristaši svoiečasne demokratske (samostojne demokratske dr. Žerjav, dr. Kramerl in bivše slovenske kmetijske stranke (Pucelj) Politična odgovornost JNS za razmere v Sloveniji je velika in huda. JNS v Sloveniji stoji in pade r. dnevnikom »Jutrom«, ki ie krepko v rokah kroga dr. Kramerja« Torej kroga ljudi, ki je pri nas politično najbolj nestrpen in fanatičen.
»Mason biti ni častno«
Pod tem naslovom prinaša novi zagrebški • Hrvatski glas« poročilo izpred zagrebškega sodišča, ki je 19. t. m. obravnavalo tožbo upokojenega polkovnika Slavka Kvaternika zoper zlatarja Janka Matka. Slavko Kvaternik je zdaj v službi znane hrvatske zadruge .Hrvatski Ra-diša«. Matko pa je 3. svečana leta 1939 razposlal po Zagrebu letake, kjer je trdil, da je Slavko Kvaternik mason. Nato je pisal Hrvatskemu Radiši še posebno pismo, kjer je dejal: «Re». je. da sem izdal letak s trditvijo, da je Kvaternik član lože .Libertas«. To trditev sem izdal na podlagi podatkov, ki jih imam ter pri tej trditvi ostanem.« Zaradi tega je Kvaternik tožil Matka ter v tožbi navaja tele razloge: «S te msvojim pismom je Matko brez dvoma nameraval pred delodajalcem Hrvatskim Radišo mene označiti kot člana masonske lože .Libertas«, rekoč, da ima za to dokaze. Matko je vse to napisal, ker je vedel in moral vedeti, da Hrvatski Radiša stoji na stališču, da bi moje članstvo v masonski loži škodovalo ugledu in koristim Hrvatskega Radiša. To je zadruga HR tudi potrdila, ko je od Matka zahtevala v po^ sebnem pismu, naj svoje trditve ali dokaže ali pa prekliče. Obtoženi Malko je torej gorenje trditve napisal le zato, da bi mnei mogel škodovati na dobrem imenu in gospodarskem kreditu, zlasti oa v službi, ker bi bil lahko odpuščen iz službe in tako ostal brez eksistence. Zadruga Hrvatski Radiša in vsa hrvatska javnost, ki zadruga v njej deluje, namreč nimata niti za Častno niti za dovoljeno, da bi Hrvat bil član masonk elože.« Med obravnavo je Matko. ki ga je zastopal dr. Žiga Scholl. narodni posalnec, izjavil, da nima drugih dokazov kakor le pismeno izjavo dr. Manka Ga-gliardija, ki je trdil, da je Kvaternik mason. Matko je bil obsojen na mesec dni zapora, na 1200 din globe — oboje pogojno za leto dni. Plačati pa mora seveda vse stroške.
Madžarski list o avtonomiji Slovenije
»Pester Lioyd« prinaša iz Belgrada obširen članek, kjer govori o pomenu Slovencev v političnem življenju Jugoslavije. Najprej oriše zgodovino od krfske deklaracije do smrti dr. Korošca, nakar pravi, da vstop dr. Kulovca kot dr. Koroščevega naslednika v vlado, pomeni, da bo Slovenija kmalu dobila svojo avtonomijo. Težave pa bodo s finančnimi vprašanji, ker je Slovenija revna Zaradi tega nastajajo zapletena vprašanja, ki pa jih bo mogoče rešiti le v praksi. Vse pa kaže, da so že začeli izdelovati načrte o banovini Sloveniji. Nekateri trde, da je s tem v zvezi imenovanje dr. Konstantinovi-ča za pravosodnega ministra Vendarle pa, čeprav bi se vsi odlični činilci zedinili, kako naj se uredi banovina Slovenija, in še druge državne relorme, bi ostalo vedno še odprto vprašanje, ali je sedanji čas primeren za take globoke reforme. Tudi najbolje izdelani načrt ostane vendarle poskus. Ne verjamemo, da bi v takih usodnih dneh bil dovoljen tak ukrep, ki je zvezan s težavami. Ustvarjanje banovine Slovenije bi brez dvoma spravilo na vrh tudi še druga odprta notranja vprašanja, Bosno in Hercegovino in druga Tako bi notranja sila države bila cele mesece vezana, medtem ko je ta sila tako potrebna v časih te velik« evropske pr »skušnje.
Delovanje odbora za zimsko pomoč
Belgrad, 20. febr. AA. Pod predsednlštvom
Nj. kr. Vin. kneginje Olge je bila 20. februarja t 1. ob 10.30 v starem dvorcu seja delovnega odbora za zimsko pomoč kr. Jugoslavije. Na seji so bili navzoči: predsednik vlade Dragiša CvetkoviČ, podpredsednik dr. Vladko Maček, soproga kr. namestnika dr. Ive Peroviča ga. Vera Perovič, žena bel-grajskega župana Milanka Tomič, žena senatorja Olga Ilič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Srdjan Budiaavljevič, belgrajski župan Jev-rem Tomič, tajnik delovnega odbora za zimsko pomoč Relja Aratitovič in višji svetnik ministrstva za socialno politiko Mari Krmpotič. V spremstvu Nj. kr. Vis. kneginje Olge sta bila dvorna dama ga. Olga Lozaničeva in pomočnik dvornega maršala Ivan Babič Djalski.
Tajnik delovnega odbora Relja Aratitovič je podal poročilo o delovanju izvršilnega odbora za zimsko pomoč v Belgradu in o stanju zimske pomoči v vsej državi. Ugotovljeno je, da je bilo v državi ustanovljenih dozdaj 149 odborov, lani pa
jih je bilo ustanovljenih 23. Denarja Je bilo vsega skupaj zbranega — po dosedanjih obvestilih — 8,800.445 din brez Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Največ odborov Je bilo ustanovljenih v donavski banpvini, kjer jih je 28, največ denarja pa so nabrali v banovini Hrvatski, ta sicer 2,691.653 din, pri čemer Zagreb ni vštet.
Nj. kr. Vis. kneginja Olga je izrazila svojo zadovoljnost nad tem delom in je pohvalila izvršilni odbor ter ga prosila, naj tudi v bodoče vztraja pri svojem tako vestnem delu.
Država je podelila delovnemu odboru podporo pet milijonov din, delovni odbor jo je pa razdelil takole: banovini Hrvatski en milijon, dravski banovini 300.000. zetski banovini 600 000, donavski banovini s Pančevom 450.000, vrbaski banovini 600.000, drinski banovini 400.000, moravski banovini 250.000, ostanek 300.000 din pa se bo uporabil za razne potrebe odborovega tajništva. Denar bo poslan preko banovinskih odborov, ti pa ga bodo razdelili med odbore za zimsko pomoč.
Občni zbor aerokluba »Naša krila«
Ljubljana, 20. febr.
Danes je bil v Ljubljani občni zbor oblastnega odbora Aerokluba »Naša krilat. Občni zbor je bil v prostorih ljubljanskega Avtokluba. Zborovanje je oh 18 začel načelnik dr. Filip Orel, predsednik kluba »Naša krilat. Uvodno je povzal vse navzoče, naj vkliknejo trikrat »Ziviolt Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr Vis. knezu namestniku Pavlu in vsemu kraljevskemu domu, ter je naprosil občni zbor, da lahko pošlje vdanostne brzojavke. Prav tako sla bili sprejeti pozdravni brzojavki poveljniku letalstva generalu Simoviču in inž. Sondermayerju. Predsednik je pozdravil zastopnika bana svetnika Poklukarja, zastopnika diviz. poveljnika majorja Deretiža in zastopnika ljubljanskega župana g. Andrejko. Potem je prešel na dnevni red in so bili izvoljeni zapisnikarji in overovatelji občnega zbora, nakar so bila pregledana poblastila posameznih delegatov krajevnih odborov.
Sledila so poročila članov upravnega odbora. Za predsedstvo je poročal" predsednik dr. Filip Orel, tajniško poročilo je podal gosp. Svetozar Hribar, blagajniško pa inšpektor 0 s a n a, na-
kar je za motorno sekcijo poročal njen načelnik dr. R a p e. Poročilo o delu jadralnega odseka je podal njegov načelnik g. M a j d e 1, za modelarski odsek pa je poročal njegov voditelj g. C e n č i č. Vsa poročila so bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Poročilo nadzornega odbora je podal primarij dr. K u n s t in predlagal razrešnico odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Predlog proračuna za leto 1941 je podal inšpektor g. O s a n a. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora in je bila soglasno sprejeta lista, ki jo je predlagal dosedanji upravni odbor.
Za delegata za občni zbor osrednje uprave sta bila izvoljena predsednik kluba dr. Orel in dr. Stane Rape. Pri slučajnostih se je razvila živahna razprava o delovanju kluba in delu krajevnih odborov. Številni delegati so živahno posegati v potek razprave. Predsednik dr. Orel je ob osmih zvečer zaključil občni zbor, ki je pokazal obsežno delovanje aerokluba »Naša krilac. Pozval je vse navzoče in slovensko javno mnenje, naj z vsemi silami podpirajo pomembno narodno-obrambno delo kluba »Naša krilat.
Pogreb kanonika Janka Barieta
Zagreb, 20. febr. b. Ob 10 dopoldne je bil pogreb g. Janka Barleta, kanonika zagrebškega kap-tola. Na Kaptolu se je zbrala velika množica ljudstva in predstavniki raznih društev in ustanov, med njimi predstavniki Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, katere član je bil »pokojnik. Nadalje predstavniki časopisa sv. Cecilije, raznih humanih društev, višja duhovščina itd. Pogreb je vodil od hiše žalosti do stolne cerkve nadškof dr. Stepinac s asistenco ter opravil tudi pogrebne molitve. Pred kanoniško arkado na Mirogoju je govoril in se poslovil od pokojnika dr. Rittig, župnik cerkve sv. Marka v Zagrebu. Dalje je govoril tudi predstavnik društva hrvatskih rodoljubov in gasilcev. Pokopan je bil v kanoniški arkadi.
Priprave na hrvatski jubilejni kongres
Zugreb, 20. febr. b. Priprave za evhar!stični kongres se nadaljujejo. V Zagreb bo prišlo veliko število inozemcev, med drugimi večje število Slovakov in slovaških Hrvatov. Trnavski škof dr. Pavel Jantavš, ki je bil leta 1930 na evbarist.ičnem kongresu v Zagrebu, je sporočil dr. Andriču, kateri ga je obiskal v imenu zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, da bo zaradi starosti in slabega zdravja prisiljen poslati na slavnosti v Zagreb svojega zastopnika. Razen tega je povedal, da se slovaški Hrvatje vesele in že leto dni pričakujejo prihoda hrvatskega nadškofa dr. Stepinca, da jim posveti cerkev blaženega Nikole Taveliča.
Obletnica Davidovičeve smrti
Belgrad, 20. febr. m. Ob obletnici smrti bivšega šefa demokratske stranke Ljube Davi-doviča prireja glavni odbor demokratske stranke 23. februarja komemoracijsko akademijo, na kateri bo govoril o rajnem Davidoviču sedanji predsednik demokratske stranke Milan Grol. Poleg njega bosta še govorila književnik Milosav Jelič, prof. Rado je Kneževič in drugi.
Poveljniški tečaji
Belarad, 20. febr. m. Kr. namestniki so na predlog vojnega ministra podpisali uredbo o poveljniških tečajih. Po tej uredbi bo omogočena polkovnikom, kandidatom za stopnjo bri-gadnega generala, popolna strokovna pripravljenost, ki jo zahteva ta položaj. Poveljniški tečaji bodo posebej za generalštabne in posebej za navadne častnike. Komisija, ki bo ocenjevala uspeh slušateljev, je sestavljena tako-le: pred*-sednik komisije in člani dva divizijska in' gene-ralštabni general, za navadne častnike pa dv& divizijska in en brigadni general. Število tečajnikov ne sme presegati števila 15. Ce se oglasi več kot 15 kandidatov, bo več tečajev, ki bodo drug za drugim. Uspehi bodo ali dobri ali zadostni ali nezadostni. Komisija bo ocenjevala po sposobnosti, ki io bo slušatelj pokazal pri
debatt in pri izvrševanju naloge. Uredba je
objavljena v današnjih .Službenih novinah« in stopa s tem v veljavo.
Nemški filmski igralec v Ljubljani
Belarad. 20. febr. m. Dne 27. ffebr. prispe v Ljubljano znani nemški filmski igralec in režiser Willi Forst. Dopoldne bo sprejel v Unionu ljubljanske časnikarje. V njegovem spremslvu sta še jugoslovanska filmska igralca Bogoslav Tanko in Gonzer.
Hmeljarska konferenca v Belgradu
Belgrad, 20. febr. m. Danes je bila v ravnateljstvu za zunanjo trgovino konferenca hmelj-skih pridelovalcev glede izvoza našega hmelja. Na konferenci je zastopal zadrugo iz Celja g. Mi-helčič, Kmetijsko zbornico bivši poslanec Martin Steblovnik in glavni tajnik dr. Joža Lavrič, Zadrugo bmeljskih trgovcev predsednik Maks Cu-kala in tajnik Osek iz Št. Petra v Savinjski dolini, izvršni odbor ravnateljstva Narodne banke g. Ivan Avsenek. Na sestanku so zastopniki posameznih hmeljskih društev proučevali možnosti izvoza hmelja in ugotovili, da bo izvoz kljub vsemu uspešen.
Določila o krušni peki
Belgrad, 20. febr. AA. V zvezi s čl. 1 uredbe o spremembah in dopolnilih uredbe o mletju moke in kruha (uredba št. 158 od 12. februarja 1941) daje urad za nadzorstvo nad cenami naslednje pojasnilo:
Po čl. 1 zgornje uredbe je dovoljeno peči kruh z največ 50% enotne pšenične moke in najmanj 50% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se sme zamenjati z rženo moko, koruzna moka pa se sme zamenjati do dve petini s krompirjem. Z ozirom na to se sme pri peki kruha uporabljati 50% enotne pšenične moke, 50% koruzne moke, ali 50% enotne pšenične moke, 30% koruzne moke in 20% krompirja, ali pa 50% ržene moke in 50% koruzne moke, ali 50% ržene in 30% koruzne moke ter 20% krompirja. Na podlagi določb omenjene uredbe ni dovoljeno peči drugačnega kruha.
(Iz urada za nadzorstvo nad cenami.)
Belgrajske novice
Belgrad, 20. febr. m. Celjski župan dr. Voršič je skupno z g. sen. Mihelčičem posredoval v raznih zadevah celjske občine. Bil je sprejet pri ministru za gradbe, jutri bo sprejet pa pri ministru za prosveto dr. Kreku. Za sprejem je zaprosil tudi pri predsedniku vlade Cvetkoviču.
Belgrad, 20. febr. AA. V smislu uredbe o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona od 21. decembra 1940. je uprava državnih monopolov izročila v prodajo obrazce za najemninske pogodbe, in sicer po 11 din. Ti obrazci se lahko dobe pri pooblaščenih prodajalcih. (Iz uprave državnih monopolov.)
Mednarodne tekme v hokeju v Ga-Pa
Garmisch-Partentirchen, 20. febr. b. Jugoslavija je zavzela v svoji skupini drugo mesto. Vendar pa ni upanja, da bomo igrali v pol-finalu, ker bo o tem odločalo razmerje golov, katero znaša za Jugoslavijo 4:15. Snoči je bila tekma Švedska : Romunija, ki je končala z zmago 6:0 v korist Švedske, ter Slovaška : Nemčija. Nemško moštvo je slabo igralo, ter je komaj zmagalo s 3:2. To je bil avtogol gostov. Pred to tekmo je izvedla naša državna prvakinja Silva Palme program umetnega drsanja z velikim uspehom.
Garmisch-Partenkichen, 20. febr.
Madžarsko moštvo je danes premagalo slovaško hokejsko moštvo z rezultatom 4:0, 1:0 in 1:0.
Garmisch-Partenkichen, 20. febr.
DNB: Včeraj je bil prvi dan mednarodnih tekem v hokeju na ledu. Pred polnim stadionom, na katerem so bili vsi prostori razprodani, se je odigrala tekma med Švedsko in Romunijo. Čeprav so bili Švedi še utrujeni od dolgega potovanja (prispeli so čele nekaj ur pred začetkom tekme v Ga-Pa), so vendar z lahkoto premagali svojega nasprotnika in sicer s 6:0 (2:0, 1:0, 3:0).
Prihodnja tekma je bila med Nemčijo in Slovaško. Pomenila je pravo presečeneje, kajti Nemci so s težavo zmagali s 3:2, pri Čemer je treba pripomniti, da je odločilni gol bil avtogol. Pokazalo se je, da so Nemci preveč podcenjevali goste in da so bili Slovaki enakopravni nasprotnik Nemcem. Mod nemškim moštvom so se med igro pokazali tudi gotovi nedostatki.
Poleg hokeja na ledu je bila včeraj tudi tek; ma v umetnem drsanju, ki se je je udeležila tudi Silvija Palme iz Jugoslavije.
Garmisch-Partenkichen, 20. febr.
Danes dopoldne se je odigrala v Garmisch-Parlenkirchenu v okviru mednarodnega turnirja tekma v hokeju na ledu med Jugoslavijo in Holandijo. Tekma je bila zelo živa, čeprav drugače ni bila ravno na preveliki višini. Jugoslovansko moštvo je pokazalo nekaj zelo uspešnih in lepih kombinacij in je smagalo s 4:2 (2:0,2:0, 0:2). Holandci so se borili zelo požrtvovalno, niso pa pokazali tehničnega znanja in rutine. Šele proti koncu ae jim je posrečilo zabiti 2 gola, ki sta ju zabila Lammert in Val. Gole za Jugoslavijo so žabili Morbaeher, Žitnik iu Eržen. (DNB)
Politični pogovori v Belgradu
Belgrad, 20. febr. m. Po včerajšnjih pogovorih, ki jih je imel g. predsednik dr. Kulovec včeraj popoldne z nekaterimi člani vlade, je bil snoči sprejet pri g. predsedniku vlade Cvetkoviču. Sprejem v kabinetu predsednika vlade v pred-sedništvu ministrstva je trajal eno uro. Na sestanku sta izmenjala misii o vseh perečih političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Predsednik vlade se je sešel tudi z več člani svojega kabineta. Sprejel je med drugimi tudi dr. Mačka.
Predsednik dr. Kulovec je danes sprejel v svojem kabinetu finančnega ministra dr. Šuteja, ki se je mudil pri njem dalj časa in razpravljal z njim o vseh vprašanjih, ki se tičejo Slovenije.
Za finančnim ministrom je predsednik dr. Kulovec sprejel v svojem kabinetu senatorja dr. Schaubacha in g. Mihelčiča s celjskim županom dr. Voršičcm ter bivše poslance dr. Golio, Theuer-echuha, Štreina ln Škulja. G. Štrcin je posredoval v zadevah kamniškega okraja tudi v raznih ministrstvih, g. Škulj pa v zadevah kočevskega okraja in je bil sprejet tudi pri vojnem ministru Pe-šiču in socialnem ministru dr. Bmlisavljeviču.
G. predsednik dr. Kulovec je potem odšel v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel zunanji minister dr. Cincar Markovič.
Prosvetni minister dr. Krek je sprejel v svojem kabinetu predsednika JUU Ivana Dimnika in predsednika tega društva za dravsko banovino Metoda Kumlja in tajnika Dragotina Zupaniia.
M rister dr. Krek predaval beograjskim akademikom
Dne 18. t. m. zvečer je prosvetni minister dr. Miha Krek predaval članom akademskega kluba .Jedinstvo., ki je v organizacijski zvezi z JRZ, o pomenu duhovnih vrednot nad materialističnim gledanjem sveta. Predavanja se je udeležilo mnogo akademikov in funkcionarjev JRZ. Med drugimi je bil navzočen tudi minister za telesno vzgojo g. Dušan Pantič. V uvodu je minister dr. Krek naglasil veliki pomen takih večerov, ki naj trajno izoblikujejo notranjost vsakega akademika. V svojem predavanju je naglašal veliki pomen duhovnih vrednot ter med drugim dejal: .Mislim, da je prva stvar, ki si jo želimo, ta, naj bi v tem dijaškem klubu bilo postavljeno načelo, da je življenje treba gledati in umevati s stališča, ki ni materialistično. Klubu je treba dati protimaterialistično smer. Materializem je namreč s svojim naukom zapeljal ves civilizirani svet v tako zmedo, da se zdaj v njej duši.. Nadalje je predavatelj naglasil, da mora vsak dijak izoblikovati svojo notranjost ter na tem potem graditi tudi svoje poklicne sposobnosti. S tem v vzezi je primerjal materialistično in idealistično pojmovanje življenja. Ministrovo predavanje je bilo deležno velikega odobravanja. Predsednik .Jedinstva. prof. g. Sava Milutinovič se je v sklepnem govoru ministru v imenu vseh najtopleje zahvalil.
Nemški propagandni film
Belgrad, 20. febr. m. V tukajšnjem premi-erskem kinu »Uraniat je nemško poslaništvo snoči kazalo dokumentarni film o nemški ofenzivi v Holandiji, Belgiji in Franciji. Film, ki se imenuje »Zmaga na zahodut, je pripravilo nemško vrhovno poveljništvo na vseh pohodih. Predvajanju filma je prisostvovala vsa vlada s predsednikom kr. vlade D. Cvetkovičem in zun. ministrom dr. Cincar-Markovičem na čelu, dalje minister dvora Milan Antič in maršal dvora Čolak-Antic, belgrajski župan Jevrem Tomič, upravnik mesta Belgrada Dragomir Drin-čič, domači in inozemski časnikarji ter močno zastopstvo častniškega zbora. Člane kr. vlade in druge je sprejemal osebno nemški poslanik na našem dvoru von Heeren s tiskovnim atašejem dr. Hribovškom-Berge- V filmu so v vsej svoji strahoti pokazane vse borbe nemške armade od začetka sedanjega svetovnega zapletljaja do zloma francoske armade in predora Maginotove črte ter zasedbe Belgije, Holandije in Francije.
Nemški list o avtonomiji Slovenije
»Kolnische Zeitung« prinaša izpod peresa svojega belgrajskega dopisnika daljše poročilo iz Belgrada, kjer med drugim tudi tole poroča: »Dr. Kulovec je pristaš upravne samostojnosti Slovencev. Ta misel je prav za prav na isti črti kakor uradna državna politika, ki jo je določil sporazum od 26. avgusta leta 1939. V tem sporazumu je med drugim rečeno, da se bo končna razmejitev banovine Hrvatske izvrševala v zvezi z reorganizacijo države, pri čemer bodo upoštevane gospodarske, socialne, zemljepisne in politične razmere. Potemtakem v okvir te organizacije spada tudi samostojnost slovenske uprave. Tako je dr. Kulovec s svojimi idejami deležen popolnega razumevanja od strani dr. Mačka.«
(Nadaljevanje s 1. strani)
jal, da nemška vlada z velikimi simpatijami pozdravlja to ponovno poudarjanje dobrih so-sedstvenih odnošajev med Turčijo in Bolgarsko, ter daje priznanje namenom, ki jih kažeta ti dve prijateljski vladi, pri čemer prispevata k pomiritvi na jugovzhodu. Kakor pri vsaki takšni priliki, je dejal v. Papen, je Nemčija tudi zdaj zadovoljna, ko vidi, da se prijateljski odnošaji med narodi jugovzhodne Evrope razvijajo v duhu miru. (AA.)
Angleške domneve o nadaljnih nemških načrtih na Balkanu
Bern, 20. febr. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja sporočilo nekega zasebnega sotrudnika, ki prinaša angleška ugibanja o nadaljnjih na-črtin Nemčije na jugovzhodu. Poročilo se glasi:
»V Londonu na splošno mislijo v zvezi z nadaljnjim razvojem na jugovzhodu Evrope, da želi Nemčija v okviru načrtov zaenkrat priti do Egejskega morja. V angleških krogih opozarjajo na to, da bi nemško letalstvo na primer s kakšnega oporišča v Solunu z lahkoto prišlo na pomoč že dolge mesece popolnoma odrezani in osamljeni italijanski posadki na Dodekaneških otokih. Na isti način bi nemško letalstvo moglo tudi začeti z večjo letalsko ofenzivo proti angleškim oporiščem v vzhodnem Sredozemlju. Ker ima nemško letalstvo tudi možnost, da napade s svojih letalskih oporišč na Siciliji, ofenzivnih možnosti Nemčije proti Angliji na sredozemskem prostoru nikakor ne gre podcenjevati. V Londonu menijo, da so bile vse navedene možnosti predmet zadnjih razgovorov generala Wavella z grškim in turškim generalnim štabom.«
Po bojiščih Evrope in Afrike
Hudi nemški letalski napadi na Swansea — Angleški protinapad na Brest — V Albaniji krajevni boji —
Iz Afrike prihajajo poročila o bojih v italijanski Somaliji
Albanija
italijanska poročila
Nekje r Italiji, 19. febr. AA. 258 uradno poročilo Klavnega slana italijanske vojske se glasi:
Grško bojišče: Nobene posebno važne akcije.
Grška poročila
Atene, 20. febr. Atenska agencija: Poročilo štev. 116 grškega generalnega štaba se glasi:
Pri očiščevanju zavzetega ozemlja so grške čete na manjšem področju ujele več sovražnih ujetnikov. Sovražna letala včeraj niso napadla grškega ozemlja.
Vladni tolmač je na konferenci tiska razložil časnikarjem, da so grške čete še vedno na vsej fronti nesporno v ofenzivi. Res pa je, da Italijani neprestano dobivajo nove okrepitve, ki jih pošiljajo predvsem na srednji odsek albanske fronte. Italijani so poskusili napraviti pri Podgradcu protinapad, toda grške čete, posebno pa grško topništvo ga je ujelo in zadržalo, nakar so grške čete okrepile svoj pritisk pri Moskoplju. Tudi na obali so bili napadi in protinapadi, toda grška fronta se nikjer ni umaknila niti za ped nazaj. Fronta se dotika obale nekako 10 do 12 km severno od Himare.
Vladni tolmač je prebral tudi besedilo pisma, ki ga je grški Rdeči križ poslal Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Švici, v katerem navaja, da so Italijani pri svojem umiku iz grškega in albanskega ozemlia vzeli s seboj vsega 1.126 talcev, ki so jih nabrali med grškim prebivalstvom. Grški Rdeči križ prosi za posredovanje, da se ti krivično odvedeni talci vrnejo.
Grška presoja o letalski moči Italije
Atene. 20. febr. »United Press« razširja članek, ki ga je v listu »Esti« napisal neki letalski strokovnjak. Clankar trdi, da je imela Italija v trenutku, ko je stopila v vojno, vsega okrog 5.000 letal, med njimi tudi šolska in transportna. Takoi m eno va ni h »letal prve črte«, to je tistih, ki so takoj in neposredno sposobni za boj, je imela 2.000 do 2.500. Italija je svoje letalstvo razdelila v 8 ali 9 letalskih »kolon«. Pet takih kolon je bilo na ozemlju vzhodne Libije (Cirenajka). dve koloni sta v Albaniji, ena kolona služi za bombardiranje grških mest, okrog 200 letal je imela na Dodekaneških otokih. Ostala letala so ji potrebna za obrambo lastne obale in lastnega ozemlja. Kakšen je položaj italijanskega letalstva danes, vprašuje »Esti«? Izgube v severni Afriki so bile hude in od tistih 5 tamkaj nameščenih letalskih kolon jih ni več mnogo ostalo. Tudi grško bojišče je bilo zelo drago. Italija je do sedaj od svojih letalskih sil izgubila z gotovostjo 865 letal in to »letal prve črte«. Toda poleg tega je izgubila tudi 20 modernih letališč v Albaniji (Korča, Argirokastro) in v Libiji, Hudo je bilo italijansko letalstvo prizadeto tudi zaradi uničenja bencinskih zalog po sovražnih bombardiranjih.
Afrika
Nemška poročila
Berlin, 20. februarja DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča o operacijah v Sredozemlju:
Na področju Sredozemskega morja so nemška bojna letala uspešno napadla ladje v pristanišču Bengazi, kjer so z bombami poškodovala dve veliki trgovski ladji. Na i6tem področju je bilo sestreljenih pet sovražnih lovskih letal. Dve nemški letali pogrešamo.
italijanska poročila
Nekje v Italiji 20. februarja Štefani: Poročilo štev. 258 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
Severna Afrika; En sovražnikov motorizirani oddelek, ki se je poskušal približati našim postojankam v oazi Kufra, je bil odbit v proti napadu in prisiljen umakniti se z občutnimi izgubami. Naša letala so bombardirala sovražnikova letalska oporišča.
Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala in obstreljevala s strojnicami z velikim uspehom številna sovražnikova mehanizirana sredstva in postojanke sovražnikovih baterij. Sestreljenih je bilo pet sovražnikovih lovskih letal Druga nemška letala so v strmoglavih poletih napadla sovražnikova letališča na Sredozemskem morju. Dva 8000 tonska parnika in nekateri drugi manjši so bili zadeti z bombami velikega in srednjega kalibra.
Vzhodna Airika: Na področju spodnje Džube, je sovražnik spet ponovil srdite napade zaradi prehoda čez reko Na drugih odsekih imajo boji krajevni značaj. Naša letala eo napadla sovražnikove
čete na severnem področju Nitineje. Sovražnikovi letalci so izvedli napad na neko naše oporišče v Eritreji. Naia obramba je sestrelila eno angleško letalo, naši bombniki pa so napadli neki drugi sovražnikov stroj, ki se je vžgal in padci na tla pri Sudanu. (AA).
Italijanski listi o položaju armade generala Wavella
Rim, 20. lebr b Italijanski listi opozarjajo na vojna poročila, iz katerih 6e v zadnjem času lahko vidi, da so bili hudi napadi proti angleškim četam v Libiji od strani nemškega in italijanskega letalstva Časopisi poudarjajo, da so bili doseženi pomembni uspehi, ker je velik del Wavellove vojske onesposobljen za boj.
Splošno domnevajo, da bodo postali napadi italijanskega in nemškega letalstva v Libiji še hujši. »Piccolo« piše o položaju na Sredozemskem morju in Libiji in poudarja, da so zveze med Libijo in Italijo v zadnjem času pogostejše in da jim je uspelo prepeltati v Libijo močne okrepitve. List pravi, da se nahaja general Wavell v tem trenutku v zelo hudem položaju. Na podlagi tega se lahko zaključi, da Italijani pripravljajo odločen odpor nadaljnemu napredovanju angleških čet.
A ngleška poročila
Kairo, 20. februarja Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Italijanska Somalija: Imperialne čete so prekoračile reko Džuba (Juba) in odbile soražnikove protinapade, Operacije na V6em tem področju se ugodno razvijajo. Zahodno od reke Džuba ni nobenega nasprotnika več.
Abesinija; Južnoafriške čete so zasedle M e g a, ki leži 90 km severno od abesinsko-kenijske meje.
Zajele so 600 sovražnikov in uplenile mnogo vojnega materiala.
Na drugih frontah ni nobenih sprememb.
Delovanje angleških bombnikov
Kairo, 20. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo angleške vzhodne armade poroča:
Južnoafriška letala so pri napadu na letališče v Asmarj uničila na tleh 10 sovražnih letal, dva nemška bombnika vrete »Junkere« pa so sestrelila. Bombe so poleg tega razrušile letalske lope, veliko garažo motoriziranih vozil in skladišča. Pri borbi, ki se je razvila nad Bengazijem z nemškimi letali vrste »Heinkel«, je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Nadaljni napad je bil izveden na skladišča in vojaške zgradbe v Desjeu v. Abesiniji ter na večje kolone sovražnega vojaštva. Dve letali se nista vrnili.
Džarabub
London, 20. februarja Reuter. Vojno ministrstvo objavlja službeno:
V zvezi 6 ponovnimi poročili italijanskega glavnega 6tana in drugih italijanskih virov, da so angleške čete napadle Džarabub in da so bile odbite, ugotavljamo, da angleške čete niso Džarabuba napadle. Naše čete so Džarabub obkolile in je njihovo stališče stališče čakanja.
Tujcem prepovedana področja v Italiji
Ziirich, 20 febr. b. V Rimu je btla objavljena odredba, s katero je tujcem prepovedan dostop v vsa v odredbi našteta italijanska mesta. Na podlagi tega je prepovedan tujcem dostop v V60 južno Italijo.
Angleško-nemško bojišče
Nemška poročila
Berlin, 19. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neki hitri bojni čoln je potopil kljub gosti megli v južnem delu Severnega morja dve oboroženi britanski trgovski ladji s skupno 10.000 tonami. V okviru izsiljenih ogledniških poletov so nemška letala včeraj napadla konvoje severno od He-bridov, kakor tudi ob vzhodni in jugovzhodni obali Anglije, kjer so tako težko poškodovala štiri velike trgovske ladje, da jih lahko smatramo za izgubljene. Pri Harvicku je bil z bombami zažgan en rušilec.
Skupine bojnih letal so uspešno napadle letališče v Midlandu, pristaniške naprave na otoku Wight ter pristaniške naprave na Škotskem. Skupine bojnih leta! so bombardirale preteklo noč doke v Londonu, Swanseaju, Plymouthu, Chathamu. AA.
Berlin, 19. febr. DNB. Po podatkih, ki jih prinaša službeni list nemškega episkopata, je bilo od začetka vojne odlikovanih z železnim križcem prve stopnje. 32 katoliških vojaških duhovnikov, z železnim križcem druge stopnje pa 71. (AA)
Vojna na morju
Berlin, 19. febr. DNB. Poleg tistih ladij, o katerih je bilo že sporočeno, da so bile potopljene, je bil včeraj izveden napad ob britanski vzhodni obali še na večje število trgovskih ladij, ki so deloma težko poškodovane. Težka bomba je padla na neko 2000 tonsko ladjo v bližini Harwicka, neka drugo tisočtonska ladja pa je bila zadeta v bližini Cassburryja, pred Orfornesoin je bil napaden konvoj in je bila pri tej priliki težko poškodovana tritisočlonska ladja. Bomba je zadela tudi neki rušilec, na katerem je izbruhnil požar. (AA.)
Berlin, 19. febr. DNB. Nekemu nemškemu hitremu motornemu čolnu se je posrečilo na južnem področju Severnega morja kljub gosti megli potopiti dve angleški oboroženi trgovski ladji s skupno 10.000 tonami. (AA)
Berlin, 20. febr. AA. DNB. Kakor se je zvedelo, je danes popoldne neko nemško letalo na dolge polete napadlo 500 km zahodno od Hebridov v Atlantiku 12.000 tonsko sovražnikovo trgovsko ladjo. Letalu se je posrečilo z več težkimi bombami zadeti britansko ladjo, ki je obstala na mestu. Ladjo je treba šteti med izgubljene.
Angleška poročila
London, 20. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Takoj po nastopu mraka so 3noči priletela sovražna letala in so napadla neko mesto v južnem Walesu (Swansea). Vrgla so veliko število zaži-galnih in rušilnih bomb. Bombe so napravile v mestu veliko škodo na zasebnih zgradbah in trgovinah. Zažigalne bombe pa so zanetile veliko po-
Mirovno posredovanje Japonske
v luči italijanskih in nemških tolmačenj
Rim, 19. febr. V zvezi z izjavo japonskega pooblaščenega zastopnika o namenih japonske vlade, da posreduje za prenehanje vojne v Vzhodni Aziji in v ostalem svetu, izjavljajo na rimskih pooblaščenih mestih, da teh izjav ni mogoče komentirati, ker še ni prispelo točno njihovo besedilo. Opazi pa se lahko, da Japonska z vso natančnostjo odgovarja na napade Amerike, ki dolže Tokio, da želi izzvati vojno na Tihem oceanu Posredovanje med Kitajsko in Siamom je dokaz japonske želje po miru. Kar se tiče izjav japonskega zastopnika, ki pravi, da Jaj>onska želi, da bi bil mir vzpostavljen ne samo v Aziji, pač pa tudi na drugih celinah — pri čemer je japonski zastopnik mislil na sedanjo evrop«ko vojno — rimski krogi potrjujejo, da je pojmljivo, da imajo te besede namen j»oudariti japonsko željo po miru, da pa ne pomenijo, da ni obstajala možnost posredovanja med vojskujočimi se evropskimi državami, ter v zvezi s tem najodločneje izjavljajo, da bosta državi osi ostali trdno odločeni nadaljevati vojno do končne zmage. (AA.)
Berlin, 20 februarja. DNB. Politični krogi v nemški prestolnici se bavijo z nekaterimi ugibanji. ki so se razširila zlasti po ameriških časopisnih agencijr.h, kakor tudi po listih in agencijah
v Angliji, ki očitno temelje na izjavah angleškega državnega podtajnika Butlerja v spodnjem domu, v katerih je bilo rečeno, da je Japonska ponudila Angliji svojo uslugo za to, da bi se naredil konec sedanjemu oboroženemu spopadu v svetu. Ti ber-linsi krogi posebno poudarjajo, da poročila, ki so o tem vprašanju prispela iz tujine v Berlin, zlasti
Sa iz Jafionske povzročajo vtis, da je Japonska nt ena izmed podpisnic trojnega pakta hotela izrabiti priložnost in preko svojega predstavnika pred tujimi dopisniki v Tokiu še enkrat poudariti svoje miroljubne namene.
Politični berlinski krogi dalje pravijo, da so v Londonu očitno med vrsticami izjave pooblaščenega ministra Isahija brali več, kakor pa je bilo z japonske strani v njih povedano. Berlinski politični krogi pravijo, da jim ni znano, da bi Tokio baje poslal Londonu kakršno koli noto ali podoben dokument. Med drugim izjavljajo isti krogi, da obstajajo med angleškimi in ameriškimi inačicami v tem predmetu velike razlike. V berlinskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da se ta iz java predstavnika japonske vlade časnikarjev v Tokiu, ki vsebuje ponovno potrditev miroljubne politike Japonske, v nobenem primeru ne more smatrati za »formalno mirovno ponudbo« in zaradi tega ni mogoče smatrati za pravilno In točno pojmovanje, kakršno je pokazal London. (AA)
žarov, ki pa so bili delno takoj, delno pa do jutranjih ur pogašeni. Človeških žrtev je veliko. Natančno število bo objavljeno. — Tudi London je imel krajši napad Bombe so tukaj povzročile nekaj škode in zahtevale tudi nekaj žrtev, med njimi več smrtnih. — Tudi z drugih krajev Anglije poročajo o letalskih napadih, predvsem iz južne Anglije in severne Škotske. Tudi tukaj je nekaj škode in so padle človeške žrtve. Po polnoči ni bilo več nobenega napada.
Danes je bilo delovanje sovražnih letal nad Anglijo malo obsežno. Eno sovražno vodno letalo »Dornier« je bilo sestreljeno. Ugotovljeno je, da so snočni napad na Svvansea izvedli predvsem bombniki »Dornier«. V Londonu je bila od ene bombe poškodovana stara stolnica južnolondonske Škofije Southvvark.
Nemški letalci uporabljajo sedaj nove vrste zažigalnih bomb. Medtem ko so prejšnje mirno padle in mirno tlele ter prižigale požare, tako da jih je bilo mogoče takoj pogasiti s peskom, sedanje bombe po padcu eksplodirajo, tako da je za gasilce nevarno približati se jim pred eksplozijo. Ognjišče je tudi večje. Angleška gasilska obramba pripravlja sedaj posebne vreče s peskom, ki jih mečejo na tleče bombe h kakšnega kritja.
Letalsko ministrstvo je objavilo tudi nekaj podatkov o letalskih izgubah. Po teh številkah naj bi bili Nemci izgubili 3101 letalo ter nad 7000 iz-vežbanih letalcev, medtem ko znašajo angleške izgube skupno 851 letal, toda 427 pilotov se je rešilo. V prvih sedmih tednih letošnjega leta so po teh navedbah Nemci izgubili 56 letal, angleške izgube pa znašajo samo štiri stroje.
Nova angleška bombna letala
Bern, 20. febr. Švicarski radio razglaša članek v »Basler N a t ion a lz ei t u n g«, ki je izšel iz angleških virov in ki trdi, da se Angleži sedaj noč in dan pripravljajo, da bi imeli pri rokah učinkovito letalsko obrambo za primer poskusa nemškega vdora v Anglijo. Podrobnosti o tej novi tehniki niso znane, le toliko je prišlo v javnost, da so izumili neki novi način metanja bomb pri nizkem poletu.
Anglija ima tudi le letala posebne vrste, ki so zgrajena za te nove naloge. Strmoglavski napadi so v očeh letalskih strokovnjakov že zastareli in jih ne uporabljajo več kot splošno napadalno sredstvo. Strmoglavni napadi imajo namreč uspeh samo takrat, kadar nasprotna stranka nima letalskega protiorožja, drugače pa so neuspešni. Novi angle-Iški bombniki za nizke polete bodo imeli predvsem 'nalogo, da napadajo nasprotnikovo brodovje, če bi se hotelo približati obalam Anglije, odnosno, da napadajo sovražne oddelke, ki bi se jim bilo posrečilo doseči obalo in se izkrcati. Onemogočili naj bi nadalje nasprotniku, da bi ohranil zvezo s svojimi vojnimi silami, ki bi se Angliji bližale ali so celo že poskušale izkrcavati. Izvežbane so tudi posebne nadzorne čete, ki bodo imele nalogo, da bodo po najhitrejši poti obveščale letalsko poveljstvo o približevanju sovražnika ali o poskušanem izkr-cavanju.
Nove nemške »žepne podmornice« od 40—-80 ton, ki jih grade na »tekočem traku« za spomladansko ofenzivo
Bern, 20. febr. Švicarski radio objavlja sporo-čilo, ki ga je dopisnik »United Press« dobil iz nekega neangleškega vira in ki vsebuje nekaj podrobnosti o novih nemških podmornicah, ki da so pripravljene za spomladansko ofenzivo proti Angliji. Poročilo pravi da grade sedaj v Nemčiji v velikih količinah »žepne podmornice«, ki jih hočejo spomladi spustiti v morje okrog Anglije, tako da bo vsak pomorski dostop onemogočen in bo Anglija zaradi nevarnosti, da je ne izstradajo, prisiljena, da se ukloni. So to čisto nove vrste podmornic malega obsega z manj kot 100 tonami. Govorijo celo o podmornicah s 40 do 60 tonami. Iznajdba pripada nekemu italijanskemu inženirju, toda prvotne načrte so v Nemčiji znatno popravili in izboljšali. Te majhne podmornice grade sedaj po vsej Nemčiji takorekoč na »tekočem traku« v serijah. Eno takšno podmornico zgrade z lahkoto v dveh do treh tednih. Kolikšna je proizvodnja, si je lahko predstavljati, če jih grade v stotinah in stotinah tovarn ter da so spet posebne tvornice, kjer posamezne dele sestavljajo. Te podmornice so tako zgrajene, da jih z lahkoto prevažajo po železnici. Delokrog takšnih podmornic je seveda zelo omejen in so sposobne le za kratke proge ter se morajo opirati na kakšno bližio oporišče, bodisi na kakšno pristanišče, bodisi na kakšno matično ladjo, ki jih vodi po morju in skrbi zanje, kakor koklja za svoj mali zarod.
Pri svoji spomladanski podmorniški ofenzivi namerava Nemčija spustiti cele roje teb podmornic v vode okrog angleških otokov, tako da bi zaprle vsak dovoz in vsak izvoz. Te podmornice pa bi imele še to posebno nalogo, da bi napadale in sproti potapljale transporte ameriškega orožja, ki prihajajo v Anglijo, tako da bi ameriška pomoč postala utvara. So pa tudi nekateri pomorski strokovnjaki, ki menijo, da bo Nemčija roje svojih »morskih piščancev« poslala tudi skozi Italijo v Sredozemsko morje, ki naj bi postalo pravo »osje gnezdo« nemških podmornic, ki bi onemogočale vsak nasprotnikov gib med sredozemskimi obalami.
Vir, iz katerega je »United Press« črpala te podatke, navaja, da so vprav te podmornice tisto novo orožje, s katerim bo Hitler leta 1941 presenetil svojega protivnika. Pomorski strokovnjaki v Angliji sami so začeli prihajati do spoznanja, da je Nemčija v stanju, da spomladi požene na morje na tisoče teh malih podmornic z namenom, da Anglijo izstrada Podmorniška vojna bi seveda zavzela do sedaj nedojmljive obsege, takšne, s katerimi se pomorski generalni štabi do sedaj brez dvoma še niso resno pečali. Angleška admiraliteta je postavljena pred nove, resne probleme.
Napadi na Nemčijo
London, 20. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Letala obalne obrambe so ponoči izvedla večji napad na pristanišča in ladjedelnice v Brestu in Calaisu v Franciji. Bombe so zadele zaželene cilje, povzročile požare in eksplozije. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Berlin, 20. febr. DNB. Poročilo vrhovnega poveljstva se glasi:
V noči od 19. na 20. februar so manjše skupine sovražnikovih letal letele nad zasedenim ozemljem.
Pogafanja za mir med lta!i;o in Grčijo?
Nemška prizadevanja, da se Grčija ukloni — Prestolonaslednik Pavel v Nemčijo? — Angleži bodo morali bolj pomagati
Bern, 20. lebr. Švicarski radio: Zadnje dni so se razširile govorice o poskusu mirne rešitve grško-italijanskega spora. Govorili so, da je Nemčija takšen predlog že stavila grški vladi, ali da ga bo stavila vsak hip. Nemčija naj bi bila pripravila posebne mirovne pogoje, ki v veliki meri ustrezajo prvotnim italijanskim zahtevam, med drugim tudi številna italijansko-nemška oporišča na grškem ozemlju, ki pa bi se po zmagoviti vojni nad Anglijo pri dokončnem sklepanju splošnega miru spet vrnile nazaj v grško posest.
V Berlinu so službeno izjavili, da se odnošaji med Nemčijo 'in Grčijo y ničemer niso spremenili. Toda nikjer ni bilo zanikano, da Nemčija posreduje v Grčiji, odnosno, da namerava posredovati. Vsekakor bo res, da stojimo pred močnejšim pritiskom na Grčijo, da sklene mir z Italijo. Zadnji dogodki na Balkanu imajo tudi ta pomen, da Grčijo pripravijo do popustljivosti.
Razširile so se tudi govorice, da je bival, ali da še vedno biva v Nemčiji grški prestolonaslednik princ Pavle. Ugibanja o pomenu njegovega potovanja v Nemčijo so spričo dogodkov v začetku grško-italijanskega spora odveč.
Iz Grčije poročajo, da se bo grška vlada upirala vsakemu pritisku in da bo ostala ob strani Anglije, toda množijo se govorice, da bo grška vlada od Anglije zahtevala, da svojo pomoč, ki jo nudi Grčiji, poveča, predvsem kar se tiče letal in topništva. Vsekakor bodo v Grčiji v bližnji bodočnosti sprejeli važne sklepe, ki bodo imeli svoj odločilni vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov.
Ameriški glas:
Angleška pomoč Grčiji prepozno
Newyork, 20. februarja, b. Ameriški dopisnik poroča iz Ziiricha, da je v četrtek dopoldne prevladovalo v nevtralnih diplomatskih krogih mnenje, da se nahaja Grčija pod močnim pritiskom, da sprejme italijanske mirovne pogoje. Ni še nobenega stvarnega dokaza, da so mirovna pogafanja v teku ln še manj je znano, kakšne mirovne nogni« M iIjitIU Italija In
tudi se ne ve. če je iUUjanska vlada poslala grški
vladi v Atenah kakšne formalne pogoje. Medtem pa je gotovo — trdijo — omenjeni krogi — da bi vsako pošiljanje angleške vojne pomoči s severnoafriškega bojišča prišlo Grčiji prepozno, ker
so nemške priprave že zelo napredovale. Na podlagi tega vsaj za sedaj ni izgleda, da bi Grki in Angleži mogli izvršiti kakšne uspešne vojaške ukrepe, da olajšajo sedanji diplomatski pritisk.
Položaj Vatikana
Vatikan, 20. febr. »II Popolo d'Italia« objavlja članek, v katerem v toplih besedah daje priznanje Vatikanu za njegovo zadržanje v sedanji svetovni vojni. List pravi, da je »Vatikan danes nevtralno ozemlje, sveto in nedotakljivo ozemlje in da moralne naloge vodstvo katoliške Cerkve dvigajo iznad vseh sporov in vseh udeležencev vojni. Samo v primeru, če bi kateri od vojskujočih se taborov zaprosil Vatikan, naj poskusi vzj>ostaviti mir, samo takrat bi Vatikan posegel vmes in bi sprejel mirovno poslanstvo- še nikdar nikdo ni užival tako velik diplomatični ugled, kakor ga danes uživa pa-peštvo-«
Darlan nazaj v Vichyju
Pariš, 19 febr. DNB. Admiral Darlan se je danes dopoldne odpeljal z avtomobilom iz Pariza v Vichy. Za časa svojega bivanja v Parizu je imel Darlan razgovore tudi s prefektom seinske oblasti in s prefektom pariške policije. Poleg tega je Darlan sprejel tudi zastopstvo sindikatov, (AA)
Koga priznava Anglija
London, 20 febr. Reuter. V spodnjem domu je državni podtajnik Butler predložil zakon, s katerim se priznavajo diplomatične ugodnosti tudi vsem članom zavezniških vlad. ki so začasno pri-bežale.v Anglijo, ter višjim njihovim uradnikom. Med zavezniškimi vladami, ki bodo uživale ta privilegij, je Butler našlel naslednje: Poljska, Norveška, Nizozemska, Belgija, Luksemburg ter začasna češkoslovaška vlada. Na listi ni na-vtedena Albanija in ne Avstrija.
Banski svet o javnih delili in elektrifikaciji
Nadaljevanje razprave o naši prosveti
V sredo zvečer so je nadaljevala razprava o poročilu prosvetnega oddelka.
G. Lovro Planina (Škofja Loka) Je poudaril, da je v škofjeloškem okraju bilo v zadnjih lelih zgrajenih šest novih Sol in da nujno potrebujejo novo šolo šo Železniki in Leskovica. Prosi za podporo meščanski šoli v škofji Loki, kjor je šolska kuhinja provzela skrb tudi za ljudskošolsko mladino. Predlaga kontrolo nad žganjekuho, prosi ban-sko upravo, naj posreduje, da bo prosvetni dom v Slari Loki zopet mogel služili svojemu namenu.
G. Franc Prelog (Ptuj) se zavzema, naj bi učiteljevo sodelovalo čim bolj pri ljudski prosveti. Priporoča razširitev gimnazije v Ptuju, ki ima 700 učenccv. Radio bi lahko mnogo bolj služil ljudski prosveti, če bi bile fakse znižane. Po vinorodnih krajih naj se ustanovi Čim več šolskih kuhinj.
G. Ludvik Krtišnik (Brežice) predlaga, naj se vaje obveznikov telesne vzgoje preložo na delavnike. Opozarja, da bo rajhenburška šola v kratkem premajhna in da bi bilo najbolj primerno zgraditi novo manjšo štirirazrednico v Gorici, s čimer bi bila rajhenburška šola razbremenjena. Glede pospeševanja treznosti navaja rudnik v Senovem, ki jo javil delavstvu, da bo vsakdo odpuščen, če bo zaradi pijanosti imel opravka z oblastmi. To opozorilo je v veliki meri znnnjšalo pijančevanje. Zal vzame se za gimnazijo v Brežicah, kjer je občina pripravljena dati primerno poslopie, iin priporoča v podporo prosvetna domova na Bizeljskem in v Brežicah.
G. Alojzij Zoreni (Šmarje pri Jelšah) podčrta, da nezadovoljstvo z učiteljstvom na deželi marsikdaj izvira odtod, ker je pred leti šla v učiteljski stau v glavnem malomeščanska mladina, ki nima smisla za kmečko delo in življenje. Zato pozdravlja vse ukrepe, ki so biLi v zadnjem času napravljeni, da se omogoči tudi kmečki mladini obisk učiteljišča. Poudaril je, da ponekod učitelji žalijo verski čut in da med Šolsko mladino razdirajo to, kar so starši vcepili otrokom že v najnežnejši dobi. Prosi, naj bi okraj dobil čim več moških učnih moči, in predlaga, naj se pripravi vse za odkup Slomškovega posestva.
G. Jurij Kugovnik (Prevalje) opozarja, da sku-Sajo ponekod odtujeval! našo slovensko šolsko mladino izven šol elementi, ki z mladinskim skrbstvom nimajo nobenega opravka, in opozarja na potrebno protiukrepe.
G. Ivan Serbinek (Maribor) se zavzema za jesenske počitnice in navaja še fazne druge želje prebivalstva glede šolskega pouka. Glede pospeševanja treznosti predlaga, naj se zločini, storjeni v pijanosti, kaznujejo strožje, kakor je to doslej navada.
G. Ferdinand Hartner (Murska Sobota) daje pojasnilo glede murskosobolke gimnazije, ki se je
jo dotaknil v razpravi g. Klekl.
*
S tem Je bila razprava k poročilu prosvetnega oddelka končana in g. ban je zasedanje zaključil.
Poročilo tehničnega oddelka
Poročilo tekničega oddelka je podal njegov načelnik g. inž. Franc Rueh. Iz tega poročila posnemamo:
Tehnični posli so lani trpeli zaradi nesigur-nih in nestalnih gospodarskih razmer. To se je zlasti opazilo v tem, da jo pretežna večina licitacij radi stalnega dviganja cen ostala brezuspešna. Banovina je sicer za svoja javna dela skušala prilagoditi oddajne pogoje sedanjim razmeram s tem, da je omogočila spreminjanje oddajnih enotnih cen za že prevzeta dela in dobave. Toda tudi to ni uspelo in je banovina pričela izvajati v režiji tudi nekatera delaj ki se praviloma oddajajo podjetnikom. Posledica razmer pa je bila tudi v tem, da so mnoga dela ostala nezaključena in ne-dovršena, čeprav so bili pripravljeni že vsi proračunski krediti. Važna ovira je bila tudi v tem, da so pričela pritekati denarna sredstva v banovinski sklad za javna dela šele zadnje niescce preteklega leta.
S 1. aprilom 1940 je država prevzela v svojo upravo ceste: Maribor—Murska Sobota—državna meja, Maribor—Dravograd—državna meja, Krška vas—Krško—Zidani most—Celje in Kranj—Jezersko—državna meja v skupni dolžini '266.373 km, tako znaša skupna dolžina drž. cest v naši banovini sedaj 88.933 km, t j. 8.8% vsega cestnega omrežja. Na drž. cestah so bila dokončana moder-nizaoijska dela na drž. cesti proti Gorenjski na odsekih skozi mesto Kranj in Kranj—Naklo. V gradbeni sezoni 1940 so se začele preureditve na dveh daljših odsekih drž. ceste Ljubi jann—Maribor—državna meja na odseku Ježica—Domžale in na odseku Maribor—Frani, dela pa se tudi na odseku skozi Slovensko Bistrico. Večina načrtov za modernizacijo cest je sedaj v predelavi z ozirom na povišane tržne cene, odn. so popravljeni načrti, jiredloženi gradbenemu ministrstvu v ponovno potrditev. Tudi na ostalih odsekih drž. cest so bilo izvršene manjše preložitve in preureditve. Nastale pa so tudi težkoče pri dobavi gramoza za državne ceste, ker kmetovalci ne iščejo več zaslužka pri postranskih delili.
Banovinskih cest dolžina je sedaj 246.000 km, občinskih 2.420, še nekategoriziranlh, toda delno dograjenih, delno pa v gradnji se nahajajočih prog je 18.828 kni, še nezgrajena proga Ljubljana— Sušak na znaša 48.000 km. skupno torej 315.248 km. v oskrbi samoupravnih oblastev je bilo: 979.609 km banovinskih cest L reda 2.888.380 km cest II. reda, 25.479 km dovoznih cest k železniškim postajam, 637.091 km občinskih subvencioniranih cest in 17.S85.358 km občinskih cest I. in II reda, skupno torej 22 415 917 km.
Vzdrževanje cest bo zahtevalo mnogo višje kredite kot doslej, ko so bili že itak skopo odmerjeni. štednja za daljšo dobo ni na mestu. •
Strokovna preiskava posameznih najdišč gramoznega materiala za vzdrževanje cestnega omrežja je pokazala, da ga ima Slovenija mnogo. Banska uprava je lotos odprla lasten kamnolom keratofirja v Kamni gorici. Zmogljivost kamnoloma znaša okoli 100 kubičnih melrov na delovni
dan. Spopolnil se je tudi inventar cestnogradbenih in cestnovzdrževalnih strojev z novimi nabavami.
Radi prevzema nekaterih cest po državi se je število cestarjev znižalo od 755 na 702, toda 32 mest oskrbujejo stalni cestni delavci, pragmatično pa je zasedenih 670 cestarskih mest.
Banska uprava je tudi za 1941 izračunala poseben ključ za obravnavanje proračuna cestnih odborov.
Bednostni sklad je lani dal za cestna dela 2.55 milij. din, banovinski sklad za javna dela pa bo dal za ceste 4 milij. din. Banovinski cestni sklad služi za amortizacijo 25 milij. din cestnega posojila, ki ga je banovina najela za modernizacijo cest. Posojilo bo v bodoči gradbeni seziji izčrpano in bc treba misliti na nove vire. Dohodki ban. cestnega sklada znašajo letno 1.775 milij. din, amortizacijski stroški posojila pa 3 milij. din. Za 1940—1941 je banovina prejela iz drž. cestnega sklada 2 milij. din. Letni dohodki sklada za gradnjo in ureditev kolesarskih steza znašajo 1.5 milij. din.
Lani so bila Izvršena nekatera večja mestna dela, med njimi zlasti most čez Muro v Petanjclh za 6.5 milij. din. Nadaljujejo pa se še nadalje številna cestna dela. V najbližji bodočnosti je med večjimi deli pričakovati začetka del na mostu čez Savo pri Krškem, čez Ljubljanico pri Zalogu in modernizacijo ceste Škofja Loka—kolodvor.
Za regulacijska dola je bilo lani na razpolago 5.8 milij. din, t. J. 5.4 milij. din manj kot prejšnje leto. S temi sredstvi so bila dokončana številna dela. Za melioracijska dela je bilo na razpolago 3.6 milij. din, t. j. 1.9 milij. din manj kot prejšnjo leto. Za vodovodna dela je bilo na razpolago 8.4 milij. din, t. j. 9.3 milij. din manj kot prejšnje leto. Vendar pa so bila Izvedena ln začeta številna dela. Iz vseh poročil o hidrotehnlčnih delih je razvidno, da je imela lani zanje na razpolago 19.56 milij din manj kot v prejšnjem proračunskem letu. Vendar so se radi prihrankov iz prejšnjih let dela razvijala normalno, vendar bo moral biti program hidrotehnlčnih del precej skromen v novem proračunskem letu.
Stroški za redno vzdrževanje banovinskih poslopij in od banovine najetih poslopij so v zadnjih letih znatno narasli. Med prizadetimi je predvsem banska palača, ki je potrebna temeljite renovacije. Izvršene so bile številne nove 6tavbe, tudi število nadaljevalnih zgradb je bilo znatno. Število izgo-,. tovljenih tehničnih elaboratov je veliko, pa tudi-številni tehnični elaborati se še izdelujejo. Tudi instalacijski posli so dali lani veliko lepih rezultatov. Geodetski referat bo nadaljeval z zamejičenjem in izdelavo geodetskih elaboratov na vseh cestah, kjer so gradbena dela že končana, odn. kjer bodo gradnje v teku leta končane.
Za ljudsko delo In odkupnino za samoupravne ceste je bila odrejena ista količina kot prejšnje leto. Odkupnina javnih uslužbencev za proračunsko leto 1940—1941 znaša 2.25 milij. din, od česar dobi banovinski cestni sklad polovico.
Elektrifikacija lepo napredufe
Tudi poročilo odseka za elektrifikacijo je podal načelnik tehničnega oddelka inž. Franc Rueh. Iz poročila je posneti, da se je morala tudi elektrifikacijska akcija boriti z vedno večjimi težavami zaradi naraščajočih cen. Zalo so bile investicije lani manjše kot leta 1939, čeprav je zanimanje za elektrifikacijo med interesenti neprimerno naraslo. Banovinske elektrarne prihajajo vedno bolj iz eks-tenavne in intenzivno elektrifikacijo, gradijo se namreč manj daljnovodi kot omrežja za razdeljevanje toka.
Pregled števila elektrarn kaže, da pada število manjših kaloričnih central, narašča pa število vodnih central. Proizvodnja je znašala leta 1939 352.7 milij. kilovatnih ur in bo proizvodnja približno ista tudi v letu 1910.
Kranjske deželne elektrarne
Pri Kranjskih deželnih elektrarnah je poraba teka lani zopet narasla in sicer zaradi večjega odjema v Ljubljani, zaradi oddaje Trbovljam, Jaršam, Gaberju pri Celju, Mežici in Novem mestu. Proizvodnja lastnih central KDE je lani narasla zaradi ugodnejših vodnih razmer od 8 na 8.5 milij. kilo-vatnih ur. Nakup toka v Velenju je znašal skoro ravnotoliko, dvignil pa se je nakup iz Trbovelj, tako, da so se vsi nakupi povečali od 23.1 na 29.2 milij. ur. Oddaja KDE je narasla- na drobno od 8.4 na 19.35 milij. ur na debelo od 17,55 na 22.2 milij., fftupno od 25 94 na 32.56 milij, ur. Razveseljivo dejstvo ie, da »o izgube znašale lani 5.19 (1939 5.15) milij. ur, toda v odstotkih lani 13.8%, leta 1939 pa 16.67c. Poraba je skupno znašala lani 31.1 milij. ur., skupno z dobavo Trboveljske Fali pa 32.56 milij. ur. Opaža se, da se gospodarska izraba prenosnih in transformatorskih naprav povečuje. _
Na Gorenjskem ni bilo večjih investicij, na Notranjskem so bili zgrajeni novi daljnovodi in odcepi. transformatorskih postaj je bilo zgrajenih 6. Večia ie bii« investicijska delavnost na DoieajsKem
kakor tudi v drugih okrajih. Dolžina daljnovodov KDE se je lani povečala za 61.820 km, zgrajenih je bilo 20 novih transformatorskih postaj, 3 stare so bile ukinjene, krajevna omrežja so se povečala za 224.410 km Ob koncu leta 1940 so imela KDE 5 večjih vodnih, 1 malo kalorično tentralo za rezervo, 1, 052.590 m daljnovodov visoke napetosti, 8 zveznih transformatorskih postaj 269 normalnih transformatorskih postaj. Lani je bilo na novo elektri' ficiranih 146 krajev z 22.000 prebivalci, tako da sedaj prejema posredno aH neposredno tok od KDE 884 krajev v 140 občinah « približno 320.000 prebivalci. Dohodki KDE so lani narasli od 23. na 26 milijonov dinarjev.
Elektrifikacijski program je še vedno velik, vprašanje pa je. v koliko se bo dal zaradi naraščanja cen izvesti. Predvaem bo treba pričeti z elek-trif.kacijo šmarskega okraja, priključiti Rogaško Slatino Zgraditi bo treba daljnovod od Brežic, odn. Globokega do Mestinj Čez Sv. Peter pod sv. Goratfi: in pospešiti dela v Savinjski dolini in priključiti Gornjigrad in Novo Štifto, nadalje pospešiti elektrifikacijo krajev na ptujskem in dravskem polju, v. Slovenskih goricah in v Prekmurju.
Kakor vse zadnje desetletje je tudi v letu 1940 naša banovina ohranila vodilno mesto v elektrifika'" ciji Slovenije in po obsegu novozgrajenih naprav daleč prekosila vsa druga zasebna in samoupravna elektrifikacijska podjetja.
Računski zaključek KDE U lato 1939.
Iz računskega zaključka in pojasnil posnemamo, da so do konca leta 1939 znašale investicije KDE 94.2 milij din, od tega so KDE investirale z lastnimi sredstvi 72.9 milij. din, banovina je prispevala 7.76, interesenti pa 13.54 milij. din. Po posameznih krajih so bil« investicije do konca 1939 naslednje:
Gorenjsko, vštevši priključek Ljubljane s kolodvori 208, daljnovod Velsnje-Čmuč« 13.4, Trbovlje-Podiog 3.67, transformatorska posiaja Črnuče 8.2,
Podlog 3.85, Notranjsko 5.6. Dolenjsko 19.65, Šta-
Jersko 9, investicije central v Bohinju, Zsgradcu, lireh in Kranju 7.845 milijonov din itd. Investicije v letu 1940 no znašala 10 milijonov dinarjev
Računski zaključek za 1939 izkazuje 24.3 milij. din dohodkov ki 0.14 milij, din čistega dobička. Odpisi co znašali 4.36, upravni stroški 2066 milij. dinarjev Bilanca izkazuje pri vsoti 89.25 milij. din investicije v skupnem znesku 71.8 milij.. zaloge 6.8, naložbe 3.3, dolžnike 4 44 milij. din. Posojila 60 znašala 64.4 milij. din, upniki pa so sc zvišali od 4 na 7.3 milij. dinarjev.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladlkl, Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
Pošiljajte oa Hranilnico dravska banovin« —
čekovni račun 10.680.
Razprava o tehničnem oddelku in elektrifikaciji
K razpravi o poročilu tehničnega oddelka in odseka za elektrifikacijo se je priglasilo 32 govornikov.
O. Demeier Weble (Novo meato) omenja, da se je elektrifikacijska politika obnesla in da je prav Dolenjska dolžna veliko zahvalo banovini glede na to, da je bilo električno omrežje v zadnjih letih tako razpredeno. Prosi, naj se izvršu-jojo regulacije in melioracije še naprej in se zavzema za cestno zvezo Suhekrajine z Radohovo vasjo ln za zvozo Novo mesto—Hmeljnik.
O. Pavlin Bitnar (Črnomelj): Belokranjski vodovod naj se gradi naprej in vsaj letos zgradi do državne ceste na Suhorju. Daljnovod od Starega trga naj so zgradi Čim prej, da bo začel lahko obratovati vodovod v Starem trgu. Gradnja ceste Stari trg—Črnomelj naj se pospeši. Subvencionira naj se rekonstrukcija ceste Planina—Črnomelj. Metliška okolica prosi za elektrifikacijo.
G. Franc Prelog (Maribor) se zavzema za regulacijo Drave, Pesnice ln Poljskave. Z javnimi deli naj se zajx>sli prebivalstvo Haloz in Slovenskih goric. Prosi za zgraditev cest Leskovce— 1'odlehnik, Terbegovci—Grapčanski breg. Zgradi naj se tudi več novih kapnic, podpre pa naj se elektrifikacija ptujskega okraja. Dravskega in Ptujskega polja do Plujsko gore in do Majšperka.
G. Ivan Tovšak (Slovenjgradec) omenja naj bi občine občinske ceste vzdrževale ig lastnih stroškov, banovina pa naj bi dajala podpore le ob ujmah. Pri zaposlitvi z javnimi deli naj se prvenstveno uj>oštevajo družinski cčetje. Prevozniki lesa napravijo na cestah največ škode. Zato naj se temu primerno obremene. Priporoča večje plače za cestarje. V okraju naj se dokonča cesta Šoštanj—St.Vid—Črna. Zavzema se za cestno zvezo Slovenjgradeo—Sv. Miklavž in za elektrifikacijo občine Šmartno pri Slovenjgradcu ln Skal pri Velenju.
G. Novak Marko (Šoštanj) se zavzema, naj banovina prevzame nekaj ceste od občine Skale in Šl. Ilj. Prosi pomoč za cesto Šoštanj—Ravne in za razširjenje vodovoda v Šoštanju. Elektrificirajo naj se še Ravne in Št. Ilj. Regulira pa Paka.
G. Ivan Majeršič (Tržič) priporoča vodovode v okolici Tržiča in prosi naj se izvedejo zavarovalna dela na Tržiški Bistrici. Banovina naj stori vse, kar moro, da se zaradi neuspelih licitacij ne bo še bolj zavleklo tlakovanje ceste skozi Tržič.
G. Marjan Marolt (Vrhnika) priporoča v zvezi z regulacijo Iške regulacijo hudournika v Že-limljah. Zavzema se za cestne zveze Višnja gora —Polica—Polje—Domžale, nadalje za zvezo Selo —Bičje—Mlačevo— Višnja gora, Ig—Golo in za tranzitno cesto, ki gre skozi Kožarje in veže državno cesto s cesto Ljubljana—Polhov gradeč. Prosi za mostove čez Ljubljanice na Verdu in Lipa in za most čez žellmljico v Želimljah. Barjani se boje zatvornice v Ljubljani, koristna bi bila regulacija Gradaščice, ki se je že začela. Pripravi naj se vse potrebno za melioracijo močvirij v občinah St. Jurij, Šmarje, Grosuplje, Slivnica, Žalna, Račna. Dobrunje bi bc rade priključile na ljubljanski vodovod, zgradi naj se vodovod v Pir-ničah in poveča vrhniški vodovod. Elektrificira naj se še Rakitna, Želinilje in Škrilje ln borovniška okolica. Zgraditi bi bilo treba še šolo v Pir-ničah ln Dragomelju. Potrebna bi bila podpora za popravilo tabora v Št. Jurju.
G. Ivan Deželak (Laško) se zavzema za preložitev ceste na Dolu, ceste v Hrastniku in prosi, naj se cestna zveza Zagorje—Trbovlje zgradi tudi s prispevki tistih, ki so pripravljeni kaj žrtvovati zanjo. Regulacija Savinje lepo napreduje, naj se ne pozabi šesta etapa regulacije v La-Skeni. Laško je dobilo vodovod pred 13. leti in ima občina še sedaj dolg. Predlaga, naj se prizna prispevek banovine za vodovod.
O. Peter Zadravee (Ormož) se zavzema za ceste in regulacije v okraju.
G. Jakob Jan (Radovljica) prosi naj se začete ceste nadaljujejo, zlasti cesta na Koprivnik. Nadaljuje naj se osuševanje Blat. Vodovor Gorje —Bled ima premalo vode ln so višje ležeče vasi, zaradi prevelike porabe na Bledu včasih brez vode. Blejska občina sama novega priključka ne bo zmogla. Priporoča podporo. Zavzema se za zgraditev javorniškega mosta.
O. Ludvik Kuder (Celje) priporoča regulaci-
jo Savinje, Ložnice, nekatera cestna dela in nadaljevanje vodovoda v Novi cerkvi.
G. Josip Lesar (Brežice) predlaga naj se določijo razmerja za dotacije okr. cestnih odborov. Prosi za elektrifikacijo obsotelske doline in za elektrifikacijo občine Blanca. Priporoča zgraditev vodovoda v Spodnjem Brezovcu. Glede pretiranih zahtev posestnikov za odstop sveta za krški most, prosi, da se upošteva, da je dolina ozka in da je malo plodnega sveta.
G. dr. Josip Leskovar (Maribor) je mnenja, da so odpisi od investicij KDB, ki znašajo le okrog 5% premajhni. Povdarja. da elektrifikacija Štajerske sfagnira in priporoča elektrifikacijo Slovenskih goric, za kar je načrt Že pripravljen.
G. Alojzij Zorenč (Šmarje pri Jelšah) prosi za takojšnjo elektrifikacijo najbolj siromašnega ln najbolj pasivnega okraja Šmarje pri Jelšah. Elektrifikacija naj se Izvede iz dveh smeri Kubečno pri Celju, Šmarje—Rogaška Slatina, na drugi strani pa iz smeri Dobova—Bizeljsko— Sv. Peter pod Sv. Gorami. Tredlag-i regulacijo Sotle in Bistrice in prosi za zgraditev vodovoda v Petlju ob Sotll. Preloži naj se klanec Ključice pri Kozjem, dogra-de pa ceste Čokelc—Sv. Štefan, Zibika—Brezje, Golobinje—Giršlanj in Loka—Girštanj, Sladka eo-ra—Lipoglav, Polje — Buče—Bučka gorca, Lesično —Girštanj, Klake—fceče, Podčetrtek—Olinle. Priporočil je tudi cesto v sodnem okraju v Rogatcu in j>oroča o slabih prometnih zvezah okraja.
G. Ivan Serbinek (Maribor 1. b.) se zavzema za svečinsko subvencionirano cesto za nadaljevanje regulacijskih del v Št. Jurju ob Pesnici, za popravilo Že regulirane Pesnice pri Sp. Sv. Kun-
!;oti in za splošno regulacijo Pesnice pri Sv. Mar-etl. Podržavljena cesta Sv. Lenart je sedaj slabša, kot je bila prej pod banovinsko upravo. Dogradi naj se vodovod za Zg. Sv. Kungoto. Prt elektrifikaciji so velika ovira prevelike priklopne takse mariborskega električnega podjetja. Prosi za več kapnic.
O. Jakob Krar.je prosi, naj banska uprava izda pravilnik, po katerem bi občina prisilila vse na sodelovanje pri popravilih občinskih cest.
G. Lovro Planina (Škofja Loka) prosi, naj se prekoračeni proračun cestnega odbora za gramoz odobri. Priporoča regulacijo Sore v Retečah. Pospeši naj se graditev ceste Sorlca—Bohinj. Občina Črni vrh nima zveze s središčem okraja In vodi zveza z njo čez Ljubljano. Modernizacija ceste Škofja Loka—kolodvor naj se Izpelje v celoti.
G. Ferdinand Hartner (Murska Sobota) izreka zahvalo za premostitev Mure pri Petanjclh. Dve tretjini nabavnih stroškov za gramoz gre v soboškein okraju za prevozne stroške. Banovina naj posreduje, da bi za prevoz gramoza Železnica znižala tarifo. Priporoča' elektrifikacijo Prek-murja.
G. Janez Šellh (Konjice) predlaga, naj prevzame okrajni cestni odbor nadzorstvo nad cestami, ki jih banovina zgradi občinam. Priporoča zvišanje plač cestarjev. Državna cesta Maribor— Celje ima v Konjicah oster ovinek. Ovinek se bo popravil s tem, da se bo jarek pokril. To naj ee Izpelje čim prej. Cesta Oplotnlca—Bistrica, ki ee gradi, Je nujno potrebna. Graditev naj se pospeši. Predlaga cestno zvezo Zreče-Sv. Kunigunda, Fran-kolovo-Črešnjica, priporoča vodovod v Vitanju.
G. Adoll Jesih (Trbovlje) prosi, naj se elektrifikacija razširi tudi na kraje Dolenjcl-Boben-Sv. Marko-Ravne. Regulacija Trboveljščice je nujno potrebna, v njenem gornjem toku pa naj se zagrade hudourniki. Priporoča povišanje plač cestarjem, vsaj v Trbovljah, kjer je vse dražje kot drugod.
G. Josip Likar (Kostanjevica) omenja, da obhajamo lepo petletnico ogromnega napredka javnih del v naši banovini, za kar gre zahvala g banu. Upa. da bodo javna dela napredovala tudi v bodoče ter se zavzema za regulacijo Krke, za razširitev ceste Mokronog-kolodvor, za vodovod v Kostanjevici in za elektrifikacijo nekaterih krajev v krški dolini.
G. Peter Arnež (Jesenice) opozarja na podrto cesto Jesenice—Dobrava—Bled, zaradi katere bo nujno potrebna regulacija Save na desnem bregu. Zavzema se za meščansko šolo na Jesenicah, za carinarnico ir skladišča. Predlaga še novo cesto Jesenice—Planina—Sv. Križ.
Popoldansko zasedanje
G. Zupan Alojzij (Novo mesto) se zahvaljuje gospodu banu za njegovo veliko prizadevanje pri rešitvi največjega problema Sune Krajin«: Voda je sedaj že napeljana na visoko planoto. Prosi, da bi bil kmalu v celoti izveden ta vodovod. Žužemberk ja dobil tudi ele.ktriko. Prosi, da bi dobili elektriko še občini Dvor in Sela-Žužem-berk. Prosi ie, da bi s« nadaljevala začeta dela pri nekaterih cestah v Suhi Krajini.
Na izvajanja g, dr. Josipa Leskovarja glede Kranjskih deželnih elektrarn in elektrifikacije Slovenskih goric j« odgovoril načelnik tehničnega oddelka g. inž. Rueh. da Kranjska deželne elektrarn« niso pasivne, ker davkoplačevalci doslej ia niso nič plačali za pasiva Kranjiskih deželnih elektrarn in je kapital v njihovih napravah mnogo viiji, kot j« naveden v bilanci. Slovenske goric« bi bilo mogdče elektrificirati le na podlagi dogovora s falsko elektrarno. Bilo bi potrebno posojilo 10 milij, din od štajerskih denarnih zavodov, ki pa ga ni bilo mogoče dobiti.
Dr. Leskovar s« z odgovorom ni mogel zadovoljiti, ksr se načalstvo tehničnega odbora ni zadovoljilo z načrtom mariborskih krogov, da s« napelje vod iz Maribora, ampak hočejo napeljati iz Ptuja Denarja pa štajerski denarni zavodi nimajo, zato bi tu morala posredovati banovina. Glede Kranjskih deželnih elektrarn pa ja žalel le pojasnila.
Na ta izvajanja je odgovoril Še ban g. dr. N a -tlačen, da ima banovina v Kranjskih deželnih elektrarnah lepo premoženie.
G. Kolman Josip (Maribor- desni breg) poudarja, koliko je za naša severne kraje izvriifa uivša iuarkburika oblastna samouDrava Dod nred-
sedstvom dr. Leskovarja, sedaj pa to delo uspešno nadaljuje banovina. Prosi za poenostavitev postopka pri razlastitvi zemljiič za gradnjo novih cest. Opisuje slabo stanje ceste Maribor—Fram. Naj bi se nadaljevala tudi gradnja nekaterih drugih cest, ki se je že pričela.
G. U m n i k (iz Šenčurja) prosi, da se po-speči delo gor. mlekarne v Čirčičah z dobro voljo g. bana. Povodnji in nalivi iz Jezerske in K o -r I š k e dolina delajo škodo v občinah Preddvor, Šenčur in Predoslj«, na vseh trah odsekih, kjer >o začeta regulacijska dela naj »e pospešijo. Podaljša naj s« vodovod iz Prebačev v obč. Smlednik, vas Trboj«, kjer j* Sava zaradi industrije nezdrava in neužitna. Vodovod Kovor—Podbrezie s« že gradi z načrti in obljubami 30 let, lani pa se j« premaknilo z mrtve točka. Tudi «e gradi vodovod Cerklje, kar j« tudi nujno Podaljša naj ta vodovod v Predvoru. Vodovod Goriče naj te pospeši, posebno š« zaradi zdravilišča G->lnik. Prosi tudi gleda nov« cest« na Golnik, da se traaira med Letenoi in Goričami čez polje v ravni črti v zadovoljstvo večin« okoličanov.
G. Š t u h « r Alojzij (Ljutomer) prosi za v«č sredstev za javna dela. Potrebna j* zgraditev ccst« Maribor - Sv. Anton • Sv, Jurij ob Ščavnici - Ljutomer Leseni most čoz Muro v Vcržeju n« bo mogel vefi dolgo služiti svojemu namenu. Elektrifikacijo t«ga okraja bi morali nujno izvesti.
G. Slavfč Franc (Ljutomer) se zavzema ta ljutomerski vodovod, kanalizacijo in regulacijo Ščavnice, ki stalno prepravlja najrodovltnejše kraje.
(Nadaljevanje na 5. strani spodaj.)
Gospodarstvo
Naše gospodarstvo v decembru in januarju
Iz najnovejšega statističnega mesečnega poročila Narodne banke za december pocnemamo naslednje podatke:
Indeks življenjskih stroškov je narastel v Belgradu od 152.1 v decembru na 157.0 v januarju 1941 (avgusta 1939 je znašal 107.7). Povišanje od avgusta 1939 do januarja 1941 znaša 45.8%'.
Indeks cen na drobno je narastel od decembra na januar v 10 največjih mestih v državi od 147.0 na 156.2 (avgusta 1939 je znašal 89.3). Povišaije cen na drobno znaša torej za vseh 10 me6t povprečno 76%.
Hranilne vloge so znašale dne 1. januarja 1911 10.425 milij din, dne 1. decembra pa 10.303 milij. din, dočim so dne 1. januarja 1940 znašale 10.185 milijonov dinarjev.
Obtok razpoložljivih plačilnih sredstev sc je v decembru povečal od 30.980 na 32.328 milij. din, dočim je s koncem leta 1939 znašal samo 24.555 m<lij. dinarjev. Od tega se je povečal obtok bankovcev in kovancev od 10.681 na 15.028 milijonov din, s koncem januarja 1941 pa se je zmanjal na 14.822 milijonov dinarjev.
Dne 15. februarja 1041 je bilo stanje naših kli-ringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. februarja):
Aktivni kliringi: Bolgarija 872.716 (+ 10.682) din, Francija 3.838.295 (— 91.630) franc. frankov, francoske kolonije 4.988.490 franc. frankov, Holan-dija 5.783.151 ( + 84.634) hol. goldinarjev in Norveška 485.018 din.
Pasivni kliringi: Nemčija 76.724.128 mark ( + 18.525.088), protektorat 71.821.984 (+ 8.557.501) kron, Slovaška 25.706.774 ( + 135.883) kron, Madžarska 87.758.282 (+ 780.113) din, Poljska 18.515.036 (— 10.000) din, Romunija 3.347.135 (— 170.040) din,
Stanje Narodne banke
Dne 15. februarja 1941 je bilo stanje Narodne banke nasledn je (vse v milij. din, v okle-
Eajih razlika v primeri s stanjem dne 8. fc-ruarja 1941:
Aktiva: zlato v blagajnah 2297.0 (+0.2), zlato v inozemstvu 492.0, skupna zlata rezerva 2789.2 (+0.4), devize izven podlage 785.2 (—43.9), kovani denar 345 4 ( + 31.1), posojila: menična 1644.1 (—16.3), lombardna 52.4 (+0.2), skupna posojila 1696.5 (—16.0), eskont bonov državne obrambe 7096.0 ( + 5.0), razna aktiva 2134.1 ( + 32.0).
Pasiva: Bankovci v obtoku 13.659.0 (+6.7), drž. terjatve 290.8 ( + 0.1), žirovni računi 1561.4 (—57.1), razni računi 2045.3 (—44.2), sku|>no obveznosti na vjjogled 3895.5 (—107.1), obveznosti z rokom 300.0 (+100.0), razna pasiva 345.8 (16.8).
Obtok bankovcev in obveznosti na vpogled 17.554.6 (—100.4). skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4462.8 (+0.7) milij. din, skupno kritje 25.42% (v prejšnjem izkazu 25.27%), od »ega samo z zlatom v blagajnah 20.95% (20.81%).
Izkaz kaže, da je zopet nastojjila obremenitev banke zaradi zmanjšanja žirovnih računov in večje zadolžitve države, dočim se zadolžitev zasebnega gospodarstva zmanjšuje. Povišanje obveznosti z rokom je v zvezi s prenosom dela naših vplačil v nemškem kliringu iz računa obveznosti na vpogled, kar se mora upoštevati pri izračunavanju kritja, na račun obveznosti z rokom, za katerega ne veljajo predpisi o kritju.
J". . ■	, .. -i	i -
Zaposlenost v decembru
Iz statistike Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani posnemamo, da je v konjunk-turnem pogledu, t. j. od decembra 1939 do decembra 1940 najbolj naraslo število zavarovancev pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, pri gradnjah nad zemljo, nazadovala pa je zaposlenost v tekstilni industriji in gozdnožagarski industriji.
V	sezijskem pogledu, t. j. od novembra na december 1940 je padlo število zavarovancev najbolj pri gradnjah nad zemljo, nadalje pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb. Edino število hišne služinčadi se je povečalo.
Dovoljenje za prevažanje drv
V	namenu ureditve pregleda so bile pri nas ^vedene razne ustanove, ki pa svojega namena niso dosegle, ker so ustvarile samo nepotrebne ovire svobodni trgovini, ki daje sama dovolj pregleda in statističnega materiala. Centrala za kurivo v Belgradu spada v neki meri tudi med take ustanove Prevozna ali odpremna dovoljenja spada v nelii meri tudi med take ustanove. Prevozna ali odpreinna dovoljenja za drva dajejo tej ustanovi ogromno posla, saj prihaja na dan kakih 400 prošenj za taka dovoljenja, pregled produkcije in vporabe drv pa ni s to ustanovo ničesar pridobil. Slovenija .je največji producent drv in točno je razvidno, koliKO drv se vporablja doma in koliko jih ostane za ostale banovine in za izvoz. Dovoljenja za prevažanje drv so velika zapreka trgovine. Do odpošiljatelja traja pot takega dovoljenja po 14 in še več dni. Mnoge nabave se tudi onemogočijo iz enostavnega razloga, ker trgovec ne dobi ob pravem času prevoznega dovoljenja. Med zasedanjem Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj v Belgradu so se zastopniki Zveze trgovskih združenj iz Slovenije zglasili v Centrali za kurivo ter predlagali, naj bi se za dravsko banovino prevozna dovoljenja za drva sploh odpravila, v prvi vrsti pa naj bi se uredilo, da na razdaljo 30 km ne bi bilo treba več imeti posebnih dovoljenj za prevažanje drv. Deputaciji je bilo obljubljeno, da bo zadeva v najkrajšem času ugodno rešena. Že nekaj dni JM>-zneje je pritnel odgovor, da prvi točki ni mogoče
G. Pevec Ignacij (Litija) prosi, naj bi se cgradila železniška postaja v Velikem Galcu med Radohovo vasjo in St. Lovrencem.
G. Stermecki Rudolf (Celje) govori o potrebi regulacije Hudinje ter o slabem stanju celjske bolnišnice.
G. Strnad Jože (Kočevje) govori o proračunu za vzdrževanje cest v svojem okraju. Prosi «a podporo za odpravo slabega stanja cest v njegovem okraju. Zahvaljuje se za izvršeno asanacijo nekaterih vasi v okraju. 7500 ljudi že čaka na do-vršitev suhokrajinskega vodovoda.
G. dr. Iv a n S a j o v i č (Kočevje). Država naj v naii banovini prevzame še več cest, tiste pa, ki so državne, naj jih primerneje vzdržuje Cestarji naj dobe več pravice razpolagati z gramozom, da bodo lahko luknje na cestah popravili takrat, ko so še majhne. Prosi tudi za dovršitev in podporo nekaterih manjših cest v kočevskem okraju.
G. Kupovnik Jurij (Dravograd) opozarja na ceste v svojem okraju in prosi za zvišanje plač cestarjev, zlasti tistih, ki so na novo nastavljeni Načrti za prevaljski vodovod naj bi sa čim prej dovriili.
Turčija 4.124 806 (-1.767,854) din, Ilalija 33.025.170 (+ 5.722.897) din, Belgija 4.286.687 (+ 278.370) din, Danska, zbiralni 2.840.658 (+ 13.696) din, Danska, likvidacijski 2.608.614 (+ 4.587) din ter Finska 1.007.881 (+ 1.007.881) din.
Izkaz kaže, da se je naše dolgovanje v nemškem kliringu izredno povečalo ter presega vsoto 76.7 milij. mark, kar je preko 1.360 milijonov dinarjev po povprečnem tečaju 17.82 din. Narasla je tudi naša pasivnost v protektoratu in v Italiji, zmanjšala pa v Turčiji. Na novo se je pojavil za nas pasivni saldo v kliringu s Finsko v znesku 1.0 milij. din.
ugoditi, ker je bil režim prevoznih dovoljenj uveden s posebno uredbo, katere ni mogoče izpreine-meniti ali uki.iiti. Ukinjena pa so bila prevozna dovoljenja za drva na razdaljo 30 km in so železniške direkcije že dobile zadevno obvestilo. Ob tej priliki je treba navesti, da je bila že v začetku decembia obljubljena ustanovitev podružnice Centrale za kurivo v Ljubljani. O tem smo pisali že v prvih dneh decembra. Podružnice pa še danes n[. Njena ustanovitev tudi ne bi bila potrebna, če bi bilo ugodeno želji našega trgovstva in bi se lahko pri nas prevažala drva brez posebnega dovoljenja.
Prijava zalog in potreb kož
Zavod za nadzorstvo cen je izdal navodila za prijavo kož, iz katerih je razvidno, da se morajo vse zaloge prijavljati dvakrat mesečno 1. in 15. Prijava mora vsebovati: koliko kg imajo govejih in bivolskih kož, posebej pa kož v tež« posmaeznega komada do 20, 30 in čez 30 kg, koliko surovih telečjih kož, surovih konjskih kož, suhih govejih kož brez ozira na težo posameznega kosa, suhih telečjih <n suhih konjskih kož. Prvo prijavo je vložiti v 8 dneh.
Vse tovarne, ki predelujejo surove kože, morajo kolektivno v 8 dneh vsaka zase prijaviti: količino potrebnih surovih in kakšne vrste kož, mesečno za vsakega člana združenja, količino skupnih zalog surovih kož in koliko časa bodo zadostovale za normalno obratovanje, koliko ima dotično združenje članov, ki se aktivno bavijo s predelovanjem Surovih kož, popis mora vsebovati tudi na6love.
Kdor se teh predpisov ne bo držal, ne bo upoštevan pri razdelitvi surovin. Prijavljene zaloge bodo razdeljene sarno med tiste, ki bodb delali v škla"" du s temi navodili.
Bilance
Prva jugoslovanska tvornica klobukov in tuljcev, d. d., Sisek. Glavnica 5.0, bilančna vsota v letu 1939. 12.8 (12.0), izguba za 1939 1.5, izguba iz prejšnjih let 0.9, skupno 2.4 milij. din.
Hrvatska katoliška banka v Zagrebu. Glavnica 5.0, bilančna vsota 39.64 (39.2) milij. in čisti dobiček brez prenosa 0.65 (0.75), s prenosom vred 0.94 (0.93) milij. din.
Hrvatski splošni kreditni zavod v Zagrebu. Glavnica 10.0, bilančna vsota 16.97 (21.73) milij. din, brulodonos brez prenosa 1.65 (1.3), čisti dobiček brez prenosa 0.047 (0.027), s prenosom vred 0.35 (0.33) milij. din.
Banka Zlatihor. Belgrad. Glavnica 5.0, bilančna vsota 20.26 (19.6), brulodonos 1.8 (1.9), čisti dobiček 0.51 (0.74) milij. din, dividenda za 1940 7.5 (10)%.
Iz francoskega gospodarstva
Med vprašanji, ki so zahtevala v Franciji čim hitrejše uredive, je bilo najprvo gotovo leto, da se franku ohrani njegova kupna moč v notranjem gospodarstvu ter primerna menjalna vrednost pri mednarodnih transakcijah. Bilo je to težko vprašanje, ki je bilo rešeno s pomočjo hitrih metod načrtnega gospodarstva. Od tu izhaja vrsta uredb, ki težijo za tem, da ojačijo kontrolo nad menjanjem in zunanjo trgovino ter zakoni, ki organizirajo natančno kontrolo nad potrošnjo. Gotovo je, da so vsi ti postopki Francijo obvarovali pred popolno gospodarsko izčrpanostjo, onemogočili so verižni-kom, da bi se okoriščali z nesrečno usodo države
Nemška razstava jadralnih letal v Madridu: Po skupnem sodelovanju španskih in nemških postojank so v kristalnem paviljonu v Madridu odprli razstavo jadralnih letal. Na sliki: Nemški višji častnik razlaga španskim gostom posebuosti na razstavi
Živinski sejmi
Živinski sejem v Zagorju oh Savi dne 10. februarja t l. Cene; biki za mesarje 7.50 do 8.50 din, telice za mesaitje 7.50 do 9 din, vol' 8 do 10 din za 1 kg žive težfc> Telice za plems 2500 do 3000 din, krave za pleme 3500 do 4000 din za glavo.
Svinjski sejem v Ptuju dne 12. februarja i. I. Dogon: 78 vin,j in 48 prascev. Prodanih je bilo 47 glav. Cene: pršutarji 12 do 13.50 din. debele svinje 14 do 15 din in svinje za pleme 10 do 12.50 din za l kg žive teže.
S počeščenjem zmagovalcev na smuškem stadionu se je končalo mednarodno smuško svetovno tekmovanje v Cortini d°Ampezzo.
ter se na njen račrn bogatili, toda bistveni namen skoraj vseh korakov zadnjega časa pa je bil: preprečiti razvrednotenje franka. Finančni dogovori, katere je Francija pred kratkim sklenila s Švico in Nemčijo, dovolj jasno kažejo, da je frank ohranil svojo vrednost, tako v Franciji sami, kakor tudi v mednarodni trgovini.
Gospodarski načrt, za katerega je bilo določenih 40 milijard frankov, je zlasti v svobodnem delu Francije občutno zmanjšal brezposelnost. Ta kredit je bil razdeljen med najrazličnejše panoge: 14 milijard za železnice, 8 milijard za popravilo cest, kanalov in luk, 2 milijardi za dvig kmetijstva, 7 milijard za razne potrebe države itd.
Izdanih je bilo tudi nekaj novih naredb, ki zdravijo, kolikor se le da, rane, katere je Franciji zadala vojna. Velikega pomena in moralne vrednosti je tudi zakon, ki reformira ustroj delniških družb in teži za tem, da napravi konec izrabljanju anonimnosti ter obvaruje izkoriščanje prihrankov pred špekulacijo kapitalizma.
Vse kaže, da se francoska vlada resno trudi dvigniti svejo državo tudi na gospodarskem polju ter tudi na niem izvesti reforme v smislu narodnega preporoda.
*
Naredba o razdelitvi surovih kož. V »Službenih novinah« z dne 19. t. m. je izšla naredba o razdelitvi surovih kož, katero je predpisal minister za preskrbo in prehrano dr. 1'rolič. Uredba jc torej z dnom objave stopila v veljavo.
Odlok o maksimiranju cen pralnemu milu je stopil v veljavo dne 18. februarja 1941.
Likvidacija: Jugoslovanske Ricotvornice d. d. v Zagrebu.
Izvoz jajc iz ljutomerskega okraja. Iz ljutomerskega okraja izvažamo pole;« nekaterih drugih kmetijskih proizvodov tudi precej jajc. V naslednjem ■navajamo nekaj podatkov o izvozu jajc iz tega okraja v letu 1940: V Švico smo izvozili v lanskem letu 1,097.198 kg jajc v vrednosti — 13,592.755 din, v Nemčijo 487.855 kg v vrednosti 6,866.114 din, na Češko 275.210 kg v vrednosti 2.128.010 din in v Italijo 54.640 kg v vrednosti 657.477 din. Ves lanski izvoz jajc iz ljutomerskega okraja je znašal 1,914.403 kg v skupni vrednosti 23.244.356 din.
Borze
Dne 20. februarja.
Denar
Nemška marka 17.72—17.92 ameriški dolar 55.—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 17.207.352 din, na belgrajski 14.28l.(HK) dim, od tega 156.265 in 258.000 mark, 49.583 švič-frankov in 128.129 dolarjev. — V efektih jc bilo prometa na belgrajski borzi 210.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London t funt....... 174.57— 177.77
New.york 100 dolar..... 4425.00—4485-00
Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1058.64
Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 215.90— 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 1<M) frankov ..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem •	38.00 den
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 37.50 den 13
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 37.63— 38.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 7.45, London 16.45, Nevvvork 451, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.57.5, Oslo '18 50, Kopenhagen 85.50, Sofija 425, Lizbona 17.25, Budinpešta 85, Atene 3<)0, Carigrad 357.5, Bukarešta 212.5, Helsingfors 8.75, Bucnos-Aires 101.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 481—483 v Zagrebu 479 denar v Belgradu 480—481
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100.50—102, agrarji 56—57, vojna škoda promptna 4.81—485, begi- obveznice 85—86, dalmatinski agrarji 81—82, 8% Bler. posojilo 106 do 107.50, 7% Bler posojilo 101—102, 7% posojilo Drž. hip banke 102.50—103.50, 7% stab posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7.000—7-500. Trboveljska 585—395, Kranjska industrijska družba 142 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. |)osojilo 100 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 479 denar, bcgluške obveznice 86.50 denar, dalm. agrarji 82.50 blago, 6% samske obveznice 81.50 blago, 4% severni agrarji 56.50 denar, 8% Blerovo jjosojilo 108 denar. 7% Blerovo posojilo 102 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. 7% stab. posojilo 98 denar. Delnice: Narodna banka 7.(H)0 denar, Priv. agrarna banka 206 denar. Trboveljska 390—400 (390, 395), Sladk. tov. Bcčkerck 700 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. jiosojilo 101—102, vojna škoda promptna 480— 481. bcgluške obvez. 85.75—86.50, dalm agrarji 81.50—82 (81.50), 6% šiimske obvez. 81 denar, 4% severni agrarji 55.5(1—56 50, 8% Blerovo jK>sojilo 106 denar 7% Blerovo posojilo 103.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102.50 denar, 7% stab. posojilo 98.50 denar. Delnicc: Narodna banka 7.050 blago, Priv. agrarna banka 214 denar.
Zitnl trg
Novi Sad. Vse neizpremenjc.no. Tendenca neizpremenjena.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov r okraju Kamnik, dne 11. februarja t. 1.: Voli II. vrste 9.50 din, III. 8; telice I.' 9.50, II. 8.50, III. 7; krave I. 8, II. 7, III. 6; teleta I. 12, II. 11; prašiči špeharji 19, pršutarji 16.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste 17 din, 11. 15 din; svinjina 23, slanina 25, svinjska mast 27 din za 1 kg. — Ječmen 3.50—3.75 din, rž 3.50—3.75, oves 3.25—3.50, koruza 2.75—3, fižol 4—6, krompir 1.50 do 2, seno 1—1.50, pšenična moka 5.50—9, koruzna moka 4.50—4.75, ajdova moka 7—9 din za
I	kg. — Trda drva 120—130 din za 1 m, jajca 1.50 za komad, mleko 2.50 za liter, surovo maslo 32—38 din za 1 kg.
Živinsk' sejem v Kranju dne 17. februarja. Dogon: 20 volov, 20 krav, 9 telet, 2 junici, 1 bik, 50 svinj in 32 prašičev. Prodanih je bilo: 16 volov,
II	krav, 9 telet, 1 junija, 1 bik. 31 svinj in 22 prašičev. Cene: voli l.*vrste 10 din. voli II. vrsle 9 din, voli III. vrste 7.75 din, telice I. vrsle 10 din, telice II. vrste 9 din, telice III. vrste 7 75 din, krave prve vrste 9 din, krave II. vrste 8 din, krave III. vrste 6.75 din. teleta I. vrste 13 din, teleta II. vrste 12 din, prašiči špeharji 18—19 din, piašiči pršutarji 17 do 17.50 din za kilogram živ» teže. M'a-.li prašički za rejo, 7 do 8 tednov stari, 300 do 350 din za glavo. Goveje meso *I. vrste, prednji del, 16 din, zadnji del 18 din, goveje meso II. vrste, prednji del, 15 din, zadnji del 17 din, svinjina 24 — 26 din, slanina 26— 28 din, svinjska mast 30 din. č'sti med 36—40 din, oprana jezerska volna 108—112 din. — Oves 3.75—4 din, koruza 3.75 din, fižol 8—10 din, krompir 2—2.25 din, lucerna za krmo 1.50—1.75 din, seno 1.50—1 75 din, slama 1 din, jabolka II. vrste 8—10 din, III. vrste 6—8 din, pšenična moka 5.50 do 9 din, koruzni zdrob 6.50 din za kiloaram. — Trda drva 180—188 za kub. meter, jajca 1.75—2 din za komad, mleko 2.50—3 din za liter, surovo ozir. čajno maslo 48— 52 din za kilogram.
novice
Koledar
Petek, 21. februarja^ Irena, devica; Feliks, škof in mučenec; Eleonora, devica; Paterij, škof.
Sobota, 22. februarja: Petrov stol v Antijobiji; Marjeta Kortonska, spokornica.
Letopis
21. februarja 16??. 1. je umrl v Haagu Baruch Spdnoza, holandski filozof in judovski raziskovalec sv. pisma. Rodil se je 24. novembra 1632 leta v Amsterdamu, Spinoza je Črpal iz judovske verske filozofije, poznal je dobro Desrartesa, ne pa Mure in shola-stične filozofije; njegov nauk ni niti ateizem, niti deizem, tudi ne panteizein v strogem smislu, kajti Bog mu ni v bistvu stvari. Osnova mu je večna, brezkončna kot misleče bitjo smntruna, povsod učinkujoča narava (Deus sive nutura). Njegov etični ideal je čustva obvladujoča človekova podreditev nujno učinkujoeiin zakonom, ki jih izvaja iz božjega bistva in podreditev lastne sreče splošni dobrobiti. Spinoza spada v krog onih ljudi 17. in 18. stol., ki *o zavrgli razodeto resnico in skušali s svojim umom razrešiti postanek, bist\o iu uuiucu človeka iu ve-soljsiva.
21. feburnarja 1905. 1. se je začela velika bitka med Japonci. j»od maršalom Ojamo, in llitsi, pod generalom kuropatkiuom pri Mukdenu, Ki se je končala šele v prvi polovici meseca maren z japonsko zmago. Rusi so sc morali z velikimi izgubami (ca. 90.0(H) mož) umakniti proti severu, vendar so obdržali velik del Mandžurije. 21. februarja 1916. 1. je začel nemški vrhovni poveljnik Falkenhavn veliki napad na Ver-dun, ki ga je branil Petain, po osvojitvi fortov Douaumont in Vaux in po brezpri-merno krvavih bojih, ki so trajali |>reko celega jioletju, je morala neitlfcka vrhovna komanda z napadanjem prenehati. Vendar je ostal francoski, ob njegovih utrdbah se je razbila nemška napadalna moč.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je umrl g. Jože Kosnilnn. višji policijski agent. Pogreb rajnega bo jutri oh treh popoldne z Žai, kapela sv. Jakoba, na pokopališče pri Sv. Križu. Pokoj njegovi duši 1
■f V Trzinu je umrl g. Ignac Mušič, ključavničarski mojster. Truplo pokojnika bo prepeljano danes dopoldne ob osmih iz niše žalosti na pokopališče v Mengeš. Naj v miru počiva!
■j- V Novem mestu je umrl g. Adolf P a u s e r,
posestnik in trgovec. Rajni gospod bo pokopati jutri ob 3. popoldne. Naj mu sveti večna luč! Domačim naše sožaljel
-f- V Ljubljani je umrl g. Anton Jurra, glavni arhivar na upravi policije. Pogreb rajnega ho jutri z Žal. kapela sv. l'otra. Naj v miru počiva! Domačim našo sožalje!
Osebno novice
Belgrad, 19 februarja m. S kraljevim ukazom 60 na predlog prosvetnega ministra odlikovani naslednji meščanskošolski učitelji m ravnatelji: z redom sv. Save 4. stopnje: Anton Fakin, ravnatelj meščanske šole na Viču; z redom sv. Save 5 stopnje: Simon Dobemik, ravnatelj I. deške meščanske šole v Mariboru, Tomo Žargaj, ravnatelj meščanske šole v Novem mestu ,Josip Novak, ravnatelj v Slovenskih Konjicah, Gotard Roth v St. Vidu, Edgar Von-čina v Tržiču, Rudolf Godicelj v Žalcu, Bogomir Srebre v Brežicah, Franc Janšovec in Franc Bajd v Celju, Josipina Demšar, Henrik Korene, Felicita Labernik in Ivan Kune v Ljubljani. Vinko Zivko, Josip Rudež, Viljem Šuštcršič in Karlo Kirar v Mariboru, Olga Andrejčič v Novem mestu, Maks Jovan v St. Vidu.
Belgrad, 19. februarja. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov ter na predlog prometnega ministra so postavljeni pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani: Za inšpektorja V. skupine prometno - komercialnega oddelka Ivan Bre-gar, do sedaj na postaji Ljubljana. Za višjega kontrolorja VI. skupine promet, komerc. oddelka Leopold Debevec, do sedaj na postaji Slovenjgradec. Za višjega kontrolorja VI. skupine v Brezovici Alojz Skok, do sedaj v Zidanem mostu.
—	Odlikovani katehetje. Red sv. Save V. razreda so dobili katehetje: p. Arhangel Apej, p. Metod Valjavec v Šiški. Janez Žerjav v Ljubljani, p. Ciprijan Napast v Novem mestu, Janez Pivek v Ljubljani. Janez Pintar v Ljubljani, Alojzij Plantarič v Kočevju, p. Rupert Suliač v Mariboru, Valentin Toinec in Alojzij Tom v Ljubljani. Čestitamol
—	Poročil se je v Petrovčah nad Celjem g. Ivan Mišvelj, dipl. tehnik pri upravi Marijingrad, z gdč. Faniko Ramšak iz Šmarlna v Rožni dolini. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
—	Nemška radijska oddajna postaja »Alpen«
(nova oddajna jiostujn v Gradcu) mlduja vsak dan na vulu 88H,6 (HS6 k I Iz) v času od 6.30— 6.43, 1H.I3—18.30, 20.15—20,30 nemška poročilu v slovenskem je/ikil,
—	V zvezi s prejšnjimi objavami glede žigosanja delnic petrolejsklh družb iz Romunije obvešča poslaništvo kraljevine Romunije v Belgradu zainteresirane o sledečem; 1. Pod Uredbo št. 2676-1940 uvedena je enako tudi kontrola transfernih in zastavnih opeiacij teh delnic. Na podlagi lega morajo kupci in zastavni posestniki iz Jugoslavije predložiti poslaništvu kr. Romunije v svrho registriranja žigosane delnice no ime bivšega lastnika obenem z Izpiskom borznega senzala. 2. Pod Uredbo št. 3742-1910 spadajo v polmenlčenje (nominati-vizacijo) in transferni kontroli tudi delnice sledečih romunskih družb: Telefoane; Erplosivi; Hadiodifu-ziune; Ditcont; Chibrlturi si Urlchetc; Asocialna Autobuzelor Patricularc; Calea Frrala Buzau — Negola»i; Časa de Imprumut de Paslrare din Ro-mania.
—	Poglobitev turističnih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Tednik »Gazdnsagl 11 i— radot (Gospodarski vestnik), ki izhaja v Budimpešti v madžarskem in srbohrvatskem jeziku, je v zadnji številki objavil daljši simpatičen članek, v katerem toplo pozdravlja predstoječi obisk turistov iz Slovenije madžarski prestolnici. Recipročni turistični izlet v Rudimpesto, ki ga organizirata v času od 22. do 20. februarja Tujskopronietni zvezi v Ljubljani in v Mariboru, odnosno vsi uradi »Put-nikat v Sloveniji, predstavlja po prepričanju pisca članka prvi uspešni korak za pojačanje medsebojnega turističnega prometa med Madžarsko in Jugoslavijo. Pisec zagotavlja, da bo madžarska prestolnica turiste iz Slovenije v vsakem pogledu gostoljubno sprejela in poskrbela za to, da se bodo dragi gosti najbolje počutili ter da se bodo podrobneje seznanili z lepotami in znamenitostmi Budimpešte. Posebni vlak izletnikov v Budimpešto odhaja v soboto, dne 22. februarja, in sicer iz Ljubljane ob 13.10, iz Maribora pa ob 14.23; obe grupi
se združita na Pragerskem in skupno nadaljujeta pot v Budimpešto. »Gazdasagl Illradot objavlja končno, da v Budimpešti že zdaj pripravljajo orga-
nizacijo izleta s posebnim vlakom v Slovenijo; ta izlet naj bi se vršil še tekom letošnje pomladi. Naši turistični krogi si od te poživitve medsebojnega turističnega prometa z Madžarsko obetajo mnogo koristi.
—	Borba proti ognju je lahko uspešna samo z dobrim gasilskim orodjem. To so uvideli tudi prebivalci obmejne občine šnlovci v Prek-murju, kjer deluje več gasilskih čet, ki imajo zaradi jKimanjkanja in oddaljenosti vode kaj te/ko stališče pri požarih. Prepričali so se, da je samo motorna brizgalna kos vsem zahtevam, zato so dozdaj že 4 čete nabavile motorke. Pretekli teden pa sta tudi četi v Hodošu in Velikih Dolencih dobili vsaka svojo motorko, tako dn je zdaj v šalovski občini skupno 6 motofk. Požrtvovalnim gasilcem gre pač jiolno priznanje /a njihovo skrb pri izix>lnitvi gasilskrga orodja, prav tako pa tudi oličnnom, ki so s prispevki omogočili nabnvo inotomih brizgaln.
—	300 vagonov žita so Izvozili iz Prekmurja v zadnjih mesccih. ko ,šp nj bila v veljavi pfr'-jioved o izvozu izven mej šolskega in lendavskega okraja. V tej količini je seveda všteta tudi ajda (okrog 45 vagonov) proso (okrog 40 vagonov). Največ je bilo izvožene rži (čez 100 vagonov), ostalo pa odparle na soržico. pšenico in koruzo (15 vagonov). Tretjino od izvožene količine žita so odpeljali s tovornimi avtomobili. K temu je še treba pri|>oinniti, da so sezonski delavci pripeljali s seboj iz Banata okrog 50 vagonov pšenice in 20 vagonov koruze. Ves izvoz iz Prekmurja je šel v pasivne kraje Slovenije. Izgleda, da je kljub izvozu v Prek-murju še toliko žitaric, da bodo zadostovale za prehrano gosto naseljenemu prebivalstvu do nove žetve. Seveda pa so v gornjem delu Prekmurja kraji, kjer nimajo dovolj žita in tudi denarja ne, da bi ga kupili (Kuzma. Dolič, Boreča. Trtkova itd), ker je lani samo 25% delaV-cev od šlo na sezonsko delo v Bannt in inozemstvo. Zato bodo družine tistih delavcev, ki lani niso mogli nn sezonsko delo, kljub dovoljni zalogi žitn v Prekmurju. trpcle spomladi pomanjkanje, ker nimajo denarja. Temu vprašanju bo pač treba posvetiti vso pažnjo, zlasti ker so prizadeti kraji tik ob meji.
—	Bclgrajčnne o| oznrjamo na izvedbo Verdijevega Re<|uieii1a, ki bo v nedeljo, 23. t. m. v veiik dvorani Kolarčeve narodne univerze v Belgradu. Delo bodo izvajali solisti: Zlata Gjtingjenac, Franja Golob. Jože Gostič, Žarko Cvejič, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in celotni orkester belgrajske filharmonije. Dirigent: ravnatelj Polič. Vstopnice za ta koncert se dobijo v veži Kolarčeve ustanove pri stari koncertni blagajni.
—	Za pripravo na sv. mlsljon ali duh. vaje izide 1. marca primerna dinarska knjižica: *Eno je potrebno* (dr. Fratic Knific). Knjižica bo zelo praktična in bo za dober uspeh misijona ali duh. vaj veliko storila. Ker se je zgodilo, da so zaradi izrednih naročil zadnje knjižice pošle, zato vljudno
prosimo župnije, kjer se bo vršil misijon ali duhovne vaje, naj takoj naročijo gornjo knjižico, če jp želijo dobiti v večji množini. Prednaročila se spre« jemajo do 25. februarja. O tem obveščamo župne urade in gg. misijonarje. — Knjižici »Ples* in *Dogodek o Irlingu« sta jiošli. Ponatisnjena je knjižica *Muleniška Španija*. Priporočamo.
—	Z električnega droga je padel in se močno poškodoval po glavi, hrbtu in rokah delavec mestne elektrarne Založnik Franc, doma iz Brezovice, rojen 1899. Za Ravniharjevo žago je mestna elektrarna jiostavljala drogove, Založnik je napeljaval žico na drogu, nesreča pa je hotela, da je padel r. drogom vred in ob tej priliki odnesel telesne poškodbe.
—	V škaf vrele vode Je padla. V ljubljansko splošno bolnišnico so prepeljali koma) dveletno dekletce Ano Hajzinger, hčerko kurjača državnih železnic na Jesenicah. Padla je v velik škaf vrele vode in se opekla po vsem životu Stanje otroka je brezupno in dvomijo, če bo ostala pri življenju.
—	Pri igri je izgubil prste na roki. Mrainor Jože, doma iz Cerknice, rojen 1924. je prišel iskat jiomoči v ljubljansko bolnišnico. Našel je nekje staro vojaško patrono, s katero se je začel igrati in jo preiskavati. pa jO V njegovih rokah eksplodirala ter mu odtrgala vse prste na roki.
Ml
Jadralno letalo vlečem na višino, da ea od lam spuste v sinji zrak.
Cellski „Mali gospodar
Društvo »Mali gospodar«, kateremu načeluje g. prof. Bitenc Mirko, je v kratki dobi svojega obstoja že precej storil za napredek malega gospodarstva v celjski okolici. O delu društva v preteklem letu smo v našem listu že obširno poročali.
Društvo je letos izdelalo obsežen delovni program, ki je vzbudil zlasti med našim delavstvom s koščki zemlje in tudi med kmetovalci v celjski okolici veliko pozornost. Reja malih živali, gojitev povrtnine, ustvaritev društvenih toplih gred, iz katerih dobiva članstvo sadike — z vsem tem je društvo mnogo pridobilo na ugledu. Letos bo priredilo ciklus važnih gospodarskih predavanj, katerih se bodo lahko udeležili vsi, ki se zanimajo za delo društva »Mali gospodar« in tudi za napredek svojega gospodarstva.
V sredo zvečer je bilo v telovadnici okoliške šole v okviru ciklusa prvo predavanje o gnojenju vrtov. Obilna udeležba je dokaz, kako potrebna so pri nas gospodarska predavanja, saj se je odzvalo vabilu na predavanje v časopisju 50 malih gospodarjev. Predsednik društva g. prof. Bitenc Mirko je v začetku govoril o pomenu intenzivnega vrtnarstva v današnjih časih, ko tnora vsak skrbeti, da oskrbi svojo družino z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami, med katere spada brez dvoma tudi zelenjad. Nato je imel prav zanimiv referat kmetijski referent g. Zupan. V eno-urnem predavanju je dal navzočnim točna navodila o racionalnem gojenju vrtov. Jedro njegovih izvajanj je bilo v bistvu: vrtove je treba izkoristiti do maksimuma, saj vsak posamezni gospodar uvidi, koliko mora izdati za zelenjad na trgu, če je nima doma, oziroma, če mu njegov vrt ne do-naša dovolj.
Prihodnje predavanje bo v četrtek, 27, febr., ob 8 zvečer v zakurjeni telovadnici okoliške šole. Na predavanju bo govoril o obdelovanju vrtov kmetijski referent g. Sitar Janez. V ciklusu predavanj je tudi referat kmetijskega referenta g. Ci-mermana o pridelovanju povrtnine, dalje predavanje živinozdravnika g. Kožela Josipa o nalezljivih boleznih malih živali in predavanje o napravah hlevčkov in reji koz ter kuncev, ki ga bo imel strokovnjak Aljančič Franc. Prihodnje dni bo društvo poslalo vsem svojim članom navodila, katera dela naj opravijo 2e sedaj v februarju, meseca marca pa bo društvo pošiljalo navodila za obdelovanje vrtov svojim članom tedensko.
Št. Vid nad Ljubljano
Na pustr.o nedeljo, 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer bo pri Gogoljevi komediji jRevIzor«. ki io bo igrala Blaž Potočnikova čitalnica, nastopilo kar 20 oseb Zato v nedeljo vsekakor pridite v Ljudski dom, da pustno veselje dobro in koristno zaključite. Preskrbite si že sedaj vstopnice pri Kautmauu!
p/> dbUžavi
*	Mina zopet eksplodirala pri Komižl. Te dni
je zopet eksplodirala mina na naši obali, to pot pri Komiži. Mina je po vsej priliki eksplodirala ob otoku Barjaku. Detonacijo so slišali mnogi Komižani, nekateri so videli tudi odsev njene eksplozije. Na kraj eksplozije je odplulo nekaj ribiških čolnov, da ugotovo jx>drobnosti.
*	Koliko jc gospodinjstev v Zagrebu. Izdajanje živilskih kart nudi najlepšo priliko, da se ugotovi število samostojnih gospodinjskih obratov. Urad, ki se je v Zagrebu bavil s to zadevo, je ugotovil, da ima Zagreb Sfl.OOO gospodinjstev.
*	Jezdec brez nog. V Kraljevu morejo videti ljudje vsak dan na ulici nenavadnega jezdeca. Je to Savko Bačkulja, junak iz svetovne vojne, ki gre j>ovsod |>o opravkih le na konju. Ta jezdec se ne more sam povzpeti na konja, tudi ne sam razjahati, ker nog sploh nima. Stari Savko je namreč eden onih srbskih vojakov iz svetovne vojne, ki so izvršili čudeže junaštva. Ob priliki neke borbe na Kosmaju mu je sovražna granata zdrobila obe nogi. Prepeljali so ga v skopljansko bolnišnico ter mu jih tam odrezali. Danes živi junak Savko tiho in mirno življenje v predmestju Kraljeva in obuja spomine na pretekle dni.
*	Na sodni razpravi našel napadalca. V Alek-slncu v Srbiji se je zgodil zelo nenavaden primer. Za pričo pri nek' sodni razpravi proti drznim razbojnikom je bil tudi kmet, ki so mu lopovi izropali precejšnjo vsoto denarja. Na dolgo in široko je razkladal sodnikom, kako se je rop izvršil. Na koncu pa prosi sodnike za dovoljenje, da sme pregledati, če se morebiti zločinec ne nahaja med publiko. Kmet je skrbno in natančno pregledal vse udeležence, toda zločinca ni n&šel. Nato je prosil sodnike, naj odrede, da se vsi udeleženci pokrijejo. Zdaj je po zopetnem skrbnem pregledu našel roparja, ki je bil tako bled od strahu, da je bil že zaradi tega zelo sumljiv. Sodnija ga je dala takoj aretirati. Ugotovilo se je, da se kmet ni zmotil v osebi.
*	70 pekov pred sodiščem. V Zagrebu po prišlo okrog 70 pekov pred sodno preiskavo zaradi tega, ker so odjemalcem in preprodajalcem zatrjevali, da so je moka podražila, kar pa ni bilo res. To so peki delali zato, da bi preprodajalcem odvzeli dobiček pri preprodaji ter na ta način prisilili odjemalce, da pecivo neposredno nabavljajo iz pekarn
*	Stoletnik umrl. V Tetovu v Južni Srbiji je umrl stoletni Koča Antič. Ta mož je igral pomembno vlogo v zgodovini srbskega odpora proti turškemu zatiranju. On ie bil tisti, ki je javno obtožil
Ljublianay21, februarja
Gledališče
Drama: Petek, 21. februarja! Zaprto. (Gostovanje v Celju: Zaprta vrata). — Sobota, 22. februarja: Šesto nadstropje, izven Znižane cene od 20 din navzdol. — nedelja. 23. februarja ob 15: Snegulčica Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Cigani. Izven. Znižane cent od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 21. februarja: Zaprto. (Generalka.) — Sobota, 22. februarja: Tri stare Škatlo. Premiera, Opereta. Izven. — Nedelja, 23. februarja ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: Tri stare škatle. Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 21, febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Najiovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Pred poštnim okencem (M. Demšar) — 13 Naše narodno (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 V bratskem zagrljaju. -Spored jugoslov. glasbe (Rad. ork.) — 14 Poročila in objave — 14.10 Tujskoprometna poročila: Po stranskih potih na smučeh — 17.30 Z našega jugu (plošče) — 18.10 Ženska ura. Socialne dajatve in gospodinja (gdč. Vika Penca) — 18.30 Plošče — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) 19 Napovedi in jioročila — 19.30 Otok Kreta (dr. Roman Savnik) — 19.30 Poročila o izseljencih — 20 Rezervirano za prenos — 21.30 Mandoline in balalajke (plošče) — 22 Napovedi ln poročila.
Drugi programi
Petek, 21. februarja. Belgrad: 20.25 Simfon. konc. — Zagreb: 20 Gotovčevi zbori — Praga: 18.50 Valčki — Sofija: 19.50 Opera — Beromiiii-ster: 20 Dunajski predklasiki — Budimpešta: 21 Plesna gl. — ilal. postaje: 19.50 Zbor — Sottens: 21 Operetni gl — Švedske postaje: 20.40 Verdijeva opera »Ples v maskah«.
Belgrajska kratkovalovna postaia: YUA, YUB (14.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0 30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
»Sedejeva družina« priredi v soboto 22. t. m. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. komenskega ulica št. 12, veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Po predstavi prosta zabava. Odbor.
Frančiškanskn dvornna. Komedija »Oj ta prešmentann latinščina« in čidoR šramel nas bosta b s ribalo zvečer ob 8. znbavila! Predprodaja v pe-kariji Petrič, Florijanska 29, v soboto pa od 4 pop. dalje v frančiškanski dvorani.
Predavanja
Prosvetno društvo v Mostah ima danes zvečer ob osmih prosvetni večer. Predava g. prof. dr. Savnik o sodobni Grčiji. Za vse člane udeležba obvezna, drugi vabljeni.
Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 24. t. m. aktualno predavanje g. dr. Vinka Bruinna o temi »Pedagoški pomen tujih kultur«. Predavanje bo ob 18 v predavalnici Mineraloškega inštituta na univerzi. Vsi, ki se Zanimajo za sodobno jiedogogiko vabljeni. Vstopnine ni.
»Pričaranega ženina«, veheloigro v treh dejanjih, ki je imela minulo nedeljo nabito polno dvorano, ponovi Stolna prosveta prihodnlo pustno nedeljo ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice na razpolago v Šoukalovi trafiki Pred škofijo. Ker se igra pozneje ne bo ponovila, ne zamudite te prilike!
Nase dijaštvo
AKD »Ruda« ima drevi ob osmih redni članski Sestanek.
SKAD Danira ima drevi članski sestanek s predavanjem tovariša Daničarja o »Volivnih sistemih in volivni pravici« ter koreferatom o »Volivni pravici pri nas«.
AKD VEDA bo imela danes ob 8 zvečer redni sestanek s predavanjem: Psihologija uspeha.
Akademski klub Straža ima danes zvečer ob 8 XV. redni sestanek. Govoril bo ravnatelj g. dr. Jožo Pogačnik o Mohorjevi družbi. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Za člane obvezno, starešine iskreno vabljeni.
Cerkveni vestnik
Stolna kongregacija Marijinega varstva za gospe ima danes, 21. t. m ob 17 svoj redni shod. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4,; mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
mmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmm
zloglasnega bega Jusufa zaradi njegovega nečloveškega postopanja s srbskimi kmeti. Njegova tožba je imela uspeh. Jusuf beg je v pravdi izgubil.
*	Turški tobak preko Sušaka v Ameriko. Večje količine turškega tobaka izvažajo preko Sušaka v Ameriko. Prevažajo ga naše trgovske ladje.
*	Tuberkuloza ni doma le v Sloveniji. V Slavoniji je zelo razširjena tuberkuloza. Tako so v majhni vasi Bizovcu na isti dan umi le štiri osebe, vse od tuberkuloze.
Umetnost
»Ali ludi VI igrate na glasovir, gospod ravnatelj*«
»Ne, ljubi moj, jaz tudi ne znam«.
£ LJUBLJANA
Občni zbor angleškega društva
Ruttledgea, o Orknojskih otokih (Copeland), o naših
Ljubljana, dne 20. februarja.
SnoZl je bil v lastnin društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici deveti letni občni zbor Angleškega društva. Prireditve, ki jo Je vodil predsednik društva dr. Majaron, se je udeležilo veliko Članstva, počastil pa jo Je tudi novi angleški konzul v Ljubljani g. Pettitt.
V svojem pozdravnem govoru je predsednik počastil spomin nedavno umrlega lorda Llovda, predsednika Britisb Councila, ki je bil tudi ljubljanskemu društvu vedno zelo naklonjen, za kar
se mu je predsednik še posebej zahvalil. Poročilo odbornikov bo pokazalo, je dejal, kako plodno je bilo delo Angleškega društva.
Tajniško poročilo je dal tajnik društva dr. Švi-gelj. Iz poročila posnemamo, da ima društvo 220 članov, da je priredilo v tekočem letu 19 tečajev, ki jih je obiskovalo 156 učencev. Tečaji so naslednji: pet za začetnike v angleščini, trije za naprednejše, dva konverzacijska, eden za literaturo, eden za moderno literaturo, eden za čitanje Shakespea-reja, eden za moderno dramo, komercialni in še dva posebna tečaja izven društvenih prostorov. Učiteljev ima društvo pet, in sicer dva Angleža in tri domače moči. Društvo je vsako sredo prirejalo čajanke g konverzacijo in se je teh prireditev redno udeleževalo veliko članov in gostov. Izrednih predavanj jo bilo šest: o Mount Everestu od Hugha
alpskih cvctllcah (Copeland), o angleškem slikarstvu (Anth. Bertrain), o Welesu (Mr. Roberts) ln o nanieščenskih klubih v Angliji (A. Robinson).
Kn:......
Hleva. Ker je
in skoraj vse knjige stalno krožijo.
Blagajniško poročilo je dal dr. Sujer. Blagajna se bori z velikimi težavami in bi bil razmah društva seveda še večji, ko bi bili dohodki večji. Tako pa blagajna krije društvene 9troŠke le z veliko težavo in Še to le z dobrohotnimi prispevki i:n osebnimi žrtvami članov samih.
Po čitanju poročil je ravn. Miklavtli predlagal zahvalo dosedanjemu odboru za njegovo požrtvovalno delovanje. Občni zbor je zahvalo izrekel s ploskanjem tn dal odboru odvezo ln priznanje.
Na koncu so bile volitve odbora. Za predsednika je btl ponovno izvoljen dr. Majaron, za podpredsednika dr. Sujer, za tajnika dr. Svigelj in gospa Copeland, za blagajnika Ivo Bricelj, za odbornike pa dr. Voriii, lektor Robinson, gospa Ko-cijaniičeva, gospa prof. Ornhorjeva, ravnatelj Mi-klav/ič in ravnatelj dr. Krian.
Po občnem zboru je bila čajanka, pri kateri se je novi angleški konzul osebno spoznal s številnimi člani in prijatelji Angleškega društva.
1 XVI. prosvetni večer in zadnji v tej sezoni bo danes zvečer ob 8. uri v frančiškanski dvorani. Večer je posvečen slovenski narodni pesmi Predaval bo g. prof. Ludovik Puš o tej zanimivi in aktualni tvarini pri na«. Pred predavanjem nastopi tudi zbor gojencev orglarske šole v Ljubljani, ki zapoje narodne fantovske pesmi Predavanje pa bodo sprem-ljale tudi ekioptične slike. Cenj. občinstvo vljudno vabimo, da s* tega večera v obilnem Številu udeleži, kajti sedanji čas j« nasproten narodni pesmi, moderni šlagerjl »o njeni največji sovražniki. Zavedajmo »e da je narodna pesem del naše samobitnosti. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni evea, Miklošičeva cesta in v trgovini Sfillgoj.
1 Drevi bo ob 20 v mali Filharmonlčnl dvorani koncert na dveh klavirjih. Izvajata ga Osterc Marta in Silva Hraševec. Vstopnice v Matični knjigarni.
22. februarja vsi na	'
Grafično prireditev v Pil, zbornico
1 Prijetno vas bo zabavala frančiškanska prosveta v nedeljo ob 5 in na pustni torek ob 8 a komedijo z godbo in petjem: »Veseli dan« ali »Matiček se Ženi«. Prisrčno se boste nasmejali, ko vas bo g. Podgoršek seznanil s svojimi najnovejšimi kupleti.
1 2,898.000 dinarjev bo treba, da se dogradi srbska pravoslavna cerkev v Ljubljani, poroča belgrajska »Pravda«. Glavne zasluge, da cerkev le stoji, ima med drugimi prejšnja uprava ljubljanske me«tne občine, ki je dala cerkvi v Tivoliju brezplačen prostor na razpolago.
Kino Kodcljevo - Tel. 41-64
Danes in jutri ob 20
Pavla Vessely v krasnem filmu
Zrcalo iivijenja
ter velefilm o bojih med rlbiCi A|Saclf9 in gusarji na ledenem severu mlJOSKCi George Raft-Dorothy - Lamour-IIenry Fonda-
1 Mitnice — dobrotalce Ljubljančanov. Marsikdo bo pomenljivo zmajal z glavo pri tem naslovu in gospodinje se bodo morda spet razjezile na to preklicano mestno trošarino kot na edino povzročiteljico draginje. Toda v izrednih časih ž<vlmo in marsikaj se je spremenilo, mnogo pa tudi popolnoma obrnilo, da je iz dobrega postalo slabo in iz slabega spet dobro. Sicer je pa vsa naša javnost že dobro poučena o neizbegljivosti trošarine in o njeni potrebi, Če se hočemo izogniti drugih še težjih davkov ln dajatev. Zato se pa tudi ne smemo čuditi, če je v teh spremenljivih časih postala splošno zaničevana trošarina zelo koristna pomočnica v boju proti draginji in tudi pri prizadevanjih mestnega preskrbovalnega urada za preskrbo vseh slojev prebivalstva z moko ln drugimi racionlraniml živili. Dandanašnji, ko sta moka ln kruh na karte, prihaja z vseh strani moka v naše mesto. Tako smo n. pridobili v torek 18 t. m. 13.200 kg raznovrstne moke v Ljubljano. Uslužbenci mestne trošarine natanko zapUejo velike količine, ki jih dobiva Gospodarska zveza za prehrano vse banovine, orav tako pa tudi vse večje količine raznovrstne moke, ki jo z dovoljenjem Prevoda uvažajo razne tvrdke. Vsak dan pa pride pri mitnicah na glavnih cestah in tudi po stranskih potih dosti vreč in vrečic moke za skrbne gospodinje in tudi za skrbne obrtnike, ki hočejo obvarovati svoje družine In odjemalce pred najhujšim pomanjkanjem. Na mitnicah moko lepo stehtajo ter zapišejo ime in naslov tistega, ki moko pripelje, še posebno pa zapišejo ime in naslov tistega, ki mu je moka namenjena. Mestni trošarinski urad vsak dan te zapiske zbere in jih pošlje mestnemu pre-skrbovalncmu uradu. Čeprav «0 gospodje in gospodične v mestnem preskrbovalnem uradu čez glavo
zaposlene in delajo tako rekoč noč in dan, vendar te drobne zapiske natanko primerjajo s krušnimi kartami. Uredba namreč pravi, da tisti ne sme imeti karte, ki ima doma že moko. Ta uredba pa tudi pravi in zahteva globe in zapor ter konfiskacijo blaga v skritih zalogah, — Iz zapiskov mestnega trošarinskega urada je razvidno razveseljivo dejstvo, da Ljubljani gotovo ne bo treba stradati, saj je po
skritih shrambah toliko fine moke, da. bi za slovo od predpust« lahko cvrli krofe od debelega četrtka najmanj ie teden dni če« pepelnico prav pri vseh hišah. Če bi namreč najskrbiiejii zbiralci nalog svojo moko razdelili, bi bilo krofov dosti prav na vseh mizah vsak dan pri kosilu ki večerji ter še za malico.
V	sladkost veselja te tolažl)ive ugotovitve bo pa iz mestnega preskrbovalnega urada in is rdeča hiše na Bleiweisovi cesti kanila maisikak* grenka kaplja.
V	mestnem preskrbovalnem uradu namreč že zaključujejo račune in kmalu (e bodo razkropili pooblaščeni odposlano) državne policije po shrambah lastnikov kcuinih k »rt... Zares bridki čaei prihajajo nad ikrite zaloga živili Iz krušnih kart ae odvijajo strupene kače paragrafov in se plazijo po izpraznjenih »hrambah sikajoč proti lastnikom, ki se propadli poslavljajo od svojih belih zakladov ter trepetaje odhajajo po še druge nagrade na policijo in sodišče. In kakor se v teh spremenljivih časih vse
Ereobrača, d« je celo mitnica postala dobrolnica jubljančanov, tako tudi doživljamo čudeže, kako se tajalo ledena srca ter se vnemajo v ljubezni do bližnjega. Taki trdosrčneži, ki nikdar niso hoteli videti reveža in njegove bede, seveda nehote postajajo dobrotniki revežev, ker s svojimi skritimi zalogami polnijo skladišča revnim in bogatim enako odmerjene moke. Toda tudi za take neprostovoljne dobrotnike revežev ima mestni prehranjevalni urad še zadnjo tolažbo. Dan na dan namreč tiho prihajajo vrste skesanih in vračajo krušne karte. Diskretni uradniki brez besede črtajo ime skesanega grešnika iz usodnega imenika in vse je spet dobro. Kdor ima torej doma majhno zalogo moke ali drugih raciont-ranih živil, naj naglo karto vme prehranjevalnemu uradu in vse bo mirno urejeno brez škode za lastnika zaloge, ker pač brez karte ne bo mogel več izkoriščati vsemu prebivalstvu namenjenih zalog. Kdor ima pa velike zaloge skrite, tega naj prepriča lastna pamet, kako nevarno je v teh spremenljivih časih misliti na špekulacijo io odiranje revežev.
23. februarja vsi na prireditev SK Planina v Delavski zbornici
MARIBOR
Mojstri ponarejanja obsojeni
Razprava se je končala snoči, sodba je bila razglašena danes opoldne
Maribor, 20. februarja.
Tri dni je trajala senzacija na mariborskem okrožnem sodišču, ki je privabljala k razpravi proti ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev ogromno število radovednežev. Razprava sama je bila snoči po dvodnevnem napornem obravnavanju ob 8, zvečer končana, eodisče pa je sklenilo, da se sodba razglasi danes dopoldne ob pol 12. uri. Zasliševanje prič je bilo končano včeraj popoldne, nato pa so se začeli govori zagovornikov, ki niso imeli prijetne naloge, saj sta bila samo dva plačana, ostalih osem pa je moralo dva dni zastonj sedeti pri razpravi, ker Jih je postavilo sodišče. Po govorih zagovornikov pa je nastopil državni tožilec, ki je bil jako oster ter je zahteval za glavne obtožence Majcna, Grašiča, Vabiča, Zuraja in Jurija Bogomila najvišjo kazen, ki jo zakonik za to vrste zločine predvideva.
Dasi je bila za danes najavljena razglasitev sodbe za pol 12. uro, so vondar ljudje, ki so hoteli prisostvovati razpravi do konca, že ob 9. uri zjutraj docelf napolnili hodnike pred razpravno dvorano ter se tiSčalf k vhodu, vedoč da spet ne bodo vsi dobili prostora. Ko pa so se odprla vrata dvorane, je nastal tak naval in pritisk, da so enega, ki je stal tik pri vratih, ostali podrli ter ga pohodili, tako da Je dobil precejšnje poškodbe.
Ljudje so nestrpno pričakovali prihoda sodnega dvora, obtožencem, ki so se proti 11. uri zbirali na zatožnih klopeh, pa Je bilo bolj težko pri srcu, ker je večina sedela pobita ln žalostna. Po 11. uri so pripeljali pazniki tudi obtožence iz preiskovalnega zapora. Sodni dvor pa je prišel v dvorano šele nekaj minut pred 12. uro ter je začel predsednik senata dr. Turato ob napeti tišini s čitanjem sodbe, ki ee glasi:
Majcen Franc se obsoja na 6 let robije, 600 dinarjev denarne kazni ali 10 dni zapora, trajno izgubo častnih pravic; Grašič Anton 8 leta robije, 900 din denarne kazni, 3 leta Izgube častnih pravic; Vabič Mohor 8 leta in 6 mesecev robije, 600 din globe, 4 leta izgube častnih pravic; Majhenc Josip 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, 800 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Zimšek Frančiška 2400 din globe ali 40 dni zapora; Ko-larič Jožef 10 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Jurij Bogomil 1 leto ln 2 meseca robije, 800. din globe ali 5 dni zapora, 3 leta izgube častnih pravic; Merlak Ivan 8000 din globe ali 50 dni zapora ter na plačanje stroškov kazenskega postopanja; Žuraj Anton 2 leti in 6 mesecev robije, 000 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Belec Josip 1 leto robije, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 let) izgube Častnih pravici Stajnko Ignac 2 mesece zapora; Tomanlč Jakob 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Košir Štefan 1 leto ln 2 meseca strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; feteinpihar Jožef 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic 2 leti; Stempihar Marija 8 mosecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic za 2 leti; Kosi Josip 3000 din globe ali 50 dni zapora ter jlačilo stroškov postopanja; Ha b jan Josip 1 leto n 3 mesece strogega zapora, 300 din globe ali
R
r
'Hti^km.^P**/ v----.....mm mm i
Eaa saj bel; kvsžbgaih čgi japaasksga letalstvi,
5 dni zapora, 2 leti Izgube častnih pravic; Malu-nec Milka 1 leto strogega zapora, 800 din ali 5 dni zapora; Malunec Josip je bil edini od vseh obdolžencev v procesu oproščen; Vucrin Martin 7 mesecev strogega zapora, 800 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Vrus Ivan 1 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leli izgube častnih pravic; Kostanjevee Eliza 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Kostanjevee Ivan ml. 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora; Kostanjevee Ivan st. 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic 2 leli; Senekovlč Tomaž 9 mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic 2 leti; Tomanič Janez 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Meglic Stanko 6 mesecev strogega zapora, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic.
Vsi obsojenci so dobili nepogojne kazni. Vsi
predmeti, ki so v zvezi s ponarejanjem, se zaplenijo, vsem se pa šteje preiskovalni zapor v kazen. Glede zasebnih udeležencev pa morajo ne-
kateri solidarno, drugi posamezno poravnati povzročeno škodo.
f Jurij Košir
Maribor, 20, febr.
Včeraj zvečer ob 10 je na svojem stanovanju v Jerovškovi ulici zadet od srčne kapi umrl upokojeni nadpreglednik finančne kontrole gospod Jurij Košir. Pokojnik se je rodil leta 1871. v Škofji Loki na Gorenjskem. Služboval je dolga leta na Primorskem in v Istri, Po prevratu pa v Mariboru. Nekaj časa je bil starešina finančne kontrole na mariborskem glavnem kolodvoru, nato pa je bil 14 let v mestni službi. Pokojnika je dičil kremenit krščanski in slovenski značaj, Svoje otroke je vzgojil v krščanskem duhu in jim že v mladih letih vcepljal odločno narodnostno zavest, kar v časih stare Avstrije ni bilo ne lahko ne prijetno. Sin inženir Vinko je uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani in agilen delavec v raznih naših društvih, hčerka Zorka je poročena z bivšim narodnim poslancem in odvetnikom Bajlecem v Murski Soboti, najmlajši, Danilo, pa študira na ljubljanski univerzi pravo. — Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopali-lišča na Pobrežje, Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 22. t. m., ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Magdalene. —■ Naj počiva v miru, sorodnikom naše globoko sožaljel
*
m Jeklarji t Guštanju v mezdnem gibanju.
V	guštanjski jeklarni so delavci potom svojih zaupnikov sporočili vodstvu tovarne že meseca januarja, da zahtevajo zvišanje draginjskega prispevka. Ker ni bilo odgovora, so se obratni zaupniki v predpisanem roku »pot oglasili pri vodstvu podjetja, ki pa še dosedaj ni reagiralo na zahteve delavstva. Guštanjska jeklarna spada v veliki koncem Bohlerjevih podjetij v Nemčiji. Delavstvo bo zaradi tega nastopilo TX>t, ki je v mezdnem gibanju predpisana, da uveljavi svoje upravičene težnje.
m V soboto premiera. V mariborskem gledališču bo jutri, v soboto, premiera Parmove operete »Caričine Amazonke«.
m Zdravniški znanstveni sestanek se bo vršil dane« ob 18. uri v fizikalni sobi internega oddelka splošne bolnišnice. Primarij dr. černič bo predaval o sinotrenem in nesmotrenem zatiranju raka. Vabljeni so vsi zdravniki.
m Policija pridno Čisti. V sredo je bila spet racija ter je policija vzela zlasti na piko Velrinj-sko ulico z njenimi lokali ter raznimi skrivališči temnih elementov. Posledica je bila aretacija 9 sumljivih oseb. Ena izmed aretirank je povzročala stražnikom toliko posla, da so morali naprositi nekega lastnika osebnega avtomobila, da ie stražnike in ujetnico odpeljal v policijski zapor.
V	avto se je areliranka kar rada in brez odpora vsedla.
m Redna letna skupščina prevozniških obrtnikov bo jutri zvečer ob 19. uri v kazinski dvorani.
m Lovsko društvo v Mariboru ima v nedeljo 23. februarja ob 9 dopoldne v lovski sobi hotela Orel občni zbor.
m Izdatki mestno občine za zdravstvo. Svoje-časno smo že poročali, da je zdravstveno skrbstvo v Mariboru vzorno organiziran« tej s* mora n«!e
mesto v prvi vrsti temu zahvaliti, da slovi zaradi svojih urejenih zdravstvenih razmer. Obeina pa za to svrhe tudi žrtvuje primerne »vole. V novem proračunskem predlogu le predvideno 1,810.580 din izdatkov za zdravstvo, dočim je izdala za tekoče proračunsko leto v te namene 1,749.075, tako da znaša povišek 61.505 din. Za zatiranje kužnih bolezni, razkuževanje, prevoz infekcijskih bolnikov, za cepivo Ud. je določeno 10.500, za raztelesenje 1130, za zdravstvene ustanove 17.700 in sicer za podpore 15.000, zaščitni sestri proti-tuberkulozuega dispanzerja pa 2700, javni bolnišnici bo prispevala občina 267,000. mestnim podjetjem bo povrnila za dobavo, vode 1,500.000, za ortopedično telovadbo telesno slabo razvitih otrok 0000, za razne druge izdatke pa je predvideno 8250 din. Izdutki za zdravstvo znašajo 3.21% celotnega proračuna.
m Rokoborci za rimsko pomoči Opozarjamo občinstvo na veliko dobrodelno prireditev mariborskih rokoborcev v prid zimske pomoči mesta Maribora. Vršila se bo v nedeljo dopoldne v vo-likl unionskl dvorani ob pol 10.
Gledališke
Petek. 21. februarja: zaprto. Sobota, 22. februarja, ob 20: »Caričine Amazonke«. Premiera. Red A.
Nedelja, 23. februarja, ob 1!5: »Habakuk«. — Ob 20: »Sumljiva oseba«. Znižane cene.
CELJE
Uspehi Rdečega križa
V	mestni posvetovalnici je bil r sredo zvečer redni letni občni zbor okrajnega odbora društva Rdeči križ. Predsednik je po svojem pozdravnem nagovoru sjioročil, da je glavni odbor v Belgradu odlikoval 4 zaslužne odbornike za požrtvovalno delo: priinarija g. dr. Raj-špa, dr. Rebernika, dr. D. Hočevarja in dr. Ivana Podpečana. Odlikovanci so sprejeli diplome in odlikovanja. Tajniško poročilo je dokaz, da okra jni odbor RK v Celju tiho, vendar vztrajno in uspešno deluje.
V	pretekli poslovni dobi je priredil RK 3 samarijanske in 4 bolničarske tečaje, med temi enega Za dijaštvo celjske realne gimnazije in trgovske Šole. Saraarijanski in bolničarski izpit je položilo 224 oseb. Okrujni odbor ie doslej priredil 17 tečajev, iz kuterih je izšlo nud 500 izprašanih samnrijanov iu bolničarjev, oz. sainarijank in bolničark.
Glavni odbor je odlikoval predsednika RK v Žalcu dr. Hermana in inž. Laha v Št. Jurju pri Celju s srebrno svetinjo za zasluge za RK. Okra jni odbor šteje danes 267 članov. Preteklo leto je priredil teden RK, ki je uspel. Posebno pozornost je posvetil odbor pripravi zaloge opremo za socialno bolnišnico in dobil za to precejšnjo podj>oro v denarju. RK podpira tudi di jaški kuhinji na gimnazi ji in na deški ter dekliški mešč. šoli. Vsem kuhinjam jc odbor poklonil po 500 din, Krajevni zaščiti otrok v Celju 1000 din, podmladku RK na šoli na Lju-bečni 200 din. na šoli v St. Pavlu pri Preboldu 150 din, za bitoljske žrtve 500 din, za francoske begunske otroke 300 din. V bodočnosti bo odbor uredil tudi svojo knjižnico. Organizacija edinie RK je uspela in so erliniče v vseh krajih razen na Kalobju, v Novi Cerkvi in 1'etrovčah.
Društvo je Imelo 82.924 rlin dohodkov in 44.000 din izdatkov. Vrednost društvenega inventarja znaša 40.000 din. Proračun za leto 1941 predvideva 29.300 din dohodkov in ravno toliko Izdatkov. Pri slučajnostih je bilo predlagano, da bi okrajni odbor priredil samarijanske tečaje za podmladke RK na deželi, s
c Sestanek zastopnikov celjskih nameščencev. Pred kratkim osnovani Akcijski odbor zastopnikov celjskih nameščenskih organizacij ie sklical v sretlo zvečer v vrtni dvorani hotela Evropa zaupnike celjskih nameščenskili organizacij. da z njimi razpravlja o perečih nameščenskili vprašanjih, zlasti o izvedbi pobiranja podpisov, na podlagi katerega naj bi prišla nova uredba o nameščenskili draginjskiti dokla-dah. V Celju so nameščenci zbrali že lepo število podpisov, da se pa akcija izvrši v popolnem obsegu, je Akcijski odbor pritegnil k sodelovanju tudi nekatere zaupnike posameznih nameščenskili organizacij. O akciji bomo poročali obširneje v nedeljski številki. Vse zastopnike, ki so prejeli nalogo pobiranja podpisov, naj isto vestno izvrše in čimprej oddajo podpisane pole. Nameščenci, bodimo zavedni, pocl-pirajmo drug drugega in dosegli bomo uspe-nel Naša borba je lojalna in zakonita, zato naj se nihče ne plaši pred eventuelnimi grožnjami. Izpolnimo navodila, ki nam jih je dal na seji predsednik nameščenskega odseka Delavske zbornicc tov. inž. Košir iz Ljubljane. Čas je kratek, zato pohitimo!
c Ljubljanska drama uprizori drevi ob 8 v Mestnem gledališču Pragovo dramo »Zaprta vrata«. Pričetek točno ob 8.
c Dodatne izkaznice za delavce-težake izdaja Bratovska skladnica v Celju, na kar vse delavstvo Opozarjamo.
c Pojasnilo. Celjska mestna občina bo uveljavila za kinematografe od prodane vstopnice I din občinske takse, ker je taka tnksn primerna socialna obdavčitev. To v pojasnilo k včerajšnjemu poročilu.
c Gasilski samnrijanski tečaj bo 28. februarja v celjskem Gasilskem domu. Predavala bosta dr. 1'odpečan in dr. Kozin.
c Listnica uredništva. Dobelšek Rudi na j se. zglasi v uredništvu zaradi lepe službe kot lesni manipulant. (Rok le 2 dni.
c Važno opozorilo za Vojničane. V trafiki g. Gorenška dobite lahko dnevni »Slovcnec« in »Slovenski tlom«. Prav tako dobite oba lista v trafiki r>ri orgnnistu g. Sopari u.
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek ob 6. zvečer v meščanski šoli poučno predavanje »Slovenje-štajersko baročno slikarstvo«. Predaval bo umetnostni zgodovinar g. prof. dr. šijanec iz Celja.
c Celjska poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI obvešča vse prijavi jonce za mojsterski izpitni tečaj, da se isti prične v sredo, 26. februarja ob 7 zvečer v celjskem Obrtnem domu.
c Vknjižba zn inozemsko drnsfvo. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Celju je bila vknjižena na posestvu vrtnarije pokojno Av-gusfine Dirnberger nadzastavna pravica za varnost posojilne dajatve v znesku 4000 din in za postranske obveznosti določene varščine po 800 din v prid posojilodajalca društva »Reichs-detiischcr llilfsverein« (Pomožnemu druStvn nemških državljanov) v Ljubljani, podružnici v Celju. Predstavnik tega društva v Celju je g. inž. \Valier C.rahmanu v Celju, zaposlen pri tvrdki Wes<en dd.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska opera: »Rusalka«
Med skladatelje, ki so dvignili 軚ko glasbeno stvariteljnost do ravni svetovne vrednosti, spada Anot Dvordk, avtor »Slovanskih plesovc, simlonij, oratorija, kantat, uvertur, simfoničnih pesnitev in opernih del, med katerimi je najbolj znana »Ru-salkat. Kakor F. Smetana, kasneje Jan&ček, je tudi Dvorak črpal iz ljudskega glasbenega zaklada in na tej osnovi gradil svoja dela. Tako je v Rusalki opaziti tisto tipično češko svojskost ljudske motivike.
Dasi drama nima ravno izrazite dramatsko gibalne stopnjevitosti, vendar je v glasbi utelešena globina najtanjših refleksov človekove duševnosti, ki se oglaša v pevski melodiji iu venomer razgibanem orkestru; Dvorak ne pozna tonskega slikanja ali kakega podčrtavanja dramatskih zunanjih efektov. Njegova glasba je odsev človekove duše in njenega dogajanja — prav za prav je to Dvorakov svet, zajet v vseh odtenkih po lepoti hrepeneče narave, prelit v najčistejšo glasbeno izoblikovanost, ki ji je vpliv kakega razuniarsko-miselnega vodila tuj. Kakor je draniatska snov dvignjena v pravljični 3vet, tako je tudi Dvorak ob tem lažje našel ključ k čimbolj absolutnemu tonskemu oblikovanju, dvignjenemu do najvišjega, lepega in globoko v človeka segajočega.
Značaj dela sta tako dirigent kakor režiser pravilno dojela: prvi je pooblikoval muzikalni koncept kot nekaj samostojnega, v sebi zaključenega ne glede na soliste in dramatsko dejavnost, drugi pa je znal režijo temu podrediti in delu vdihniti pravljično nastrojenost ter predstavo o pravljičnih bitjih, kar se mu je najbolj posrečilo v oblikovalki Rusalke. Tako smo dobili predstavo s pravilno in obojestransko dobro interpretacijo, le da režijsko podreditev muziki pretrga na nekaj mestih za spoznanje preveč zunanje izražena bolečina in nemir glavne junakinje. V celoti pa je režija prav dobra v pravljično umirjenem poteku. V skladu je tudi inscenacija goep. V. Skružnyja. Režiral je gosp. C. Debevec.
Predstavo jc vodil g. N Štritof, ki je interpretiral dobro Orkester mu je tokrat zvenel še dovolj dobro: trobi a na nekaterih mestih so popolnoma zadovoljevala, dočim so se manj posrečila težja mesta, kjer je trpela predvsem intonnc.ija, prav tako tudi pihala posameznikov in v skupini; godala so bila dobra, če izvzamemo ritmično razrah-Ijanost v pasažah, čela so bila boljša kot do sedaj, vendar še manjka do popolnosti v smislu do sedaj že ugotovljenega Če bodo pri nadaljnih predstavah odpadli ti nedostatki, bo orkester prav dober. — O. Štritof j? topot v smislu že zgoraj navedene značilnosti muzikalne zasnove prav tako pazil na
interpretacijo solistov kakor tudi zbora, ki je iz-vanredno dobro zvenel ter smiselno muzikalno oblikoval — čeprav tudi v podrejenosti. Glasovna uravnovešenost ter barvna skladnost zbora je tu morda celo boljša kot pri »Hlapcu Jerneju«.
Naslovno vlogo je pela gdč. V. Heybalova. Njo-na Rusalka je bila igralsko v celoti dobra, na posameznih mestih je dosegla visoko igralsko-obliko-valno popolnost. Tudi v petju je presenetila. Spo-čitost od prevelikega truda prejšnjih predstav ji je vrnila kvaliteto petja: višine so bile znatno boljše, celo v srednji legi je močno popustil vibrato, le tu pa tam moti še pripihavanje sape. Oblikovanje melodičnih linij je na visoki stopnji, le tu pa tam še motijo premočni poudarki, kakor tudi preostri dinamični prehodi zlasti iz f v p, ker le zrušijo tu pa tam frazo. V celoti pa je njena oblikovalna kultura prav v Rusalki močna in visokovredna. — Princa je oblikoval g. Gostič Na tej predstavi nas je bolj zadovoljil glasovno, kakor nekaj tednov sem. Predvsem višine so bilo mehkejše in into-nančno čiste, kulturo v pevskem oblikovanju pa itak poznamo. Kot princ je pevsko boljši kakor v igri, dasi tudi igralsko popolnoma zadovolji in prepriča. — G. Betetto je kot povodnji mož prav lepo oblikoval pevski del, dočim mu vloga ne nudi igralskega razmaha. Najlepše in najbolj polno mu zvenijo toni v srednji in srednje visoki legi, dočim je višina v tej vlogi stisnjena in suha. — Knežna — gdč. Laboševa je v igri dobra, v petju deloma, ker pevsko oblikovanje slabi vibrato, ki se veča z višino tona. Visoki toni so silno stisnjeni ter in-tonančno negotovi. Tudi izgovarjava je premalo jasna. Skratka, ostati je pri istih ugotovitvah, kakor ob otvoritveni predstavi. — Ga. Kogejeva je igralsko prav dobro podala čarovnico, v petju pa je ugotoviti isto kot do sedaj. — Gozdarja je pel g. Sladoljev, ki je tudi igralsko zadovoljil. — Ga. Barbičeva pa je pokazala v tej vlogi pevski napredek; glas je v srednji legi pridobil večjo prodornost, izgovarjava jasna in razumljiva. Zaigrala je kuharčka dobro. — Tri vile so predstavljale ga. Vidalijeva. ga. Ivančičeva in gdč. Polajnarjeva. Vse tri so dobro in mestoma prav skladno ter glasovno uravnovešeno pele, le mimogrede je zmotil vibrirajoč ton prve vile ter sem pa tja intonančno malo negotov ton druge vile. Vendar moram ugotovili, da je ga. Ivančičeva v tej vlogi še najbolj odgovarjala pevskim zahtevam. Ce bi bilo mogoče vzdržati to stopnjo v težjih stvareh, potem bi bilo razveseljivo upanje na pomembno zboljšanje. — Vlogo lovca je izpolnil g. Rakovec dobro.
Predstava »Rusalke« je v celoti na prav dostojni izvajalski višini.	sil.
Novi poglavar Grčije: Korizis, Metahsov naslednik
časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 35, št. 1—2
Mariborska zgodovinska revija, ki ima v vidiku predvsem raziskavanja mariborskega področja od zgodovinske in etnične strani ter pomeni središčni organ mariborskih znanstvenikov, časopis za zgodovino in narodopisje, je v svoji prvi dvojni številki 3j>. leta jirinesla že zoget več nad vse zanimivih razprav in poročilv Uvodna razprava Antona Smodiča, Nove Taten-ske najdbe na Dravskem polju, prinaša natančen opis vseh številnih arheoloških najdb v raznih krajih Ptujskega polja, tako v Formi-nii, kjer jili je največ, potem v Stojnici, Skor-bi in ptujski Panorami. Predvsem so forminske najdlje vredne natančnega pregleda, ki ga podaja ta razprava, v kateri so vse te najdbe po arheoloških principih opisane, narisane ter tudi zgodovinsko raztolmačene kot ostanki keltskih in rimskih dob. Kraji, kjer so bili najdeni, pa nudijo domnevo, da je tod šla ob Dravi rimska cesta. — Trije naslednji članki pa so referati. ki so jih imeli odlični slovenski zgodovinarji na svojem 2. sestanku na Ptujski gori v 1. 19+0, kjer so obravnavali predvsem zgodovino naselij in kolonizacij. Načelno besedo o stanju in nalogah slovenske kolonizacijske zgodovine je podal univ. prof. dr. Milko Kos, ki je poudarjal potrebno po takem raziskovanju osnovne zgodovine naših tal ter tudi razložil potrebo poseganja na pomožne vede, ki morejo kakor koli pozitivno vplivati na trdnost rezultatov. Za zgled uspelega znanstvenega raziskavanja je omenil Blaznikovo zgodovino kolonizacije brižinskega okolja. Zato je bil tudi prof. dr. Pavle Blaznik opravičeno poklican, da k tem načelnim besedam da svoj koreferat o praktičnem delovanju na terenu takega raziskavanja ter je tako v članku O metodah proučevanje kolonizacijske zgodovine prikazal delo kolonizajskih študij, opozoril na težave, na katere naleti tak raziskovalec, ter na pravilno vj>orabl janje urbarjev, katastrov, etnografskih razmer in ledinskih, osebnih imen ter omenil tudi prvo metodo, ki določa starost naselja po — fosfatnih ostankih (smetiščih). Uspeh takega urbarnega raziskavanja je podal tudi dr. Fr. Mikič, ki je za to priliko primerjal ledin-ska in hišna imena občine Luče ter prišel do zanimivih rezultatov, kako dolgo se drže ena in ista imena pri hišah, ter na podlagi imen sklepal o posestnih spremembah te občine tekom stoletij. To so torej tri predavanja, ki so plod 2. sestanka slovenskih zgodovinarjev. — Mladi pravnik in dramatik Stanko Kociper pa je prispeval pravno-narodopisne prispevke s tem. da je razbral pravne starine ormoškega okraja: kako se kaže pravni čut v slovenskih navadah in običajih, študija je zanimiv prispevek k slovenski pravni zgodovini ter narodopisju ormoškega okraja.
To bi bile razprave. V rubriki Izvestja pa Josip Mravljak lokalizira admontska posestva, ki se v listinah imenujejo Chamenatcn, Cami-nata v Klužah, ki je soseska med Sv. Boštjanom in Vrati pod Dravogradom. Inž. arh. Marjan Mušič, ki restavrira sedaj sedaj mariborsko stolnico, razbira sedaj gradivo, ki ea je dobil v mariborski stolnici ter spada v dobo med romantiko in gotiko.
Franjo Baš govori o zgodovini trga Rečica, v kolikor se mu kaže v novih arhivalijah gor-njegrajske gospoščine. ki jih Baš že dalje časa tako uspešno uporablja za svoje študije. Dr. Fr. Ilešič je prispeval nekaj drobiža o Antonu Kremplju (o ruskih rubljih in o imenu V.e-koslav). Slovenjgraški /upnik Jakob Soklič prinaša nekaj gradiva o Davorinu Trstenjaku ob priliki 50Ietnicn njegove smrti. Dr. Fr. Ilešič podaja življenjske podatke ljutomerskega in ptujskega advokata rlr. Jakoba Ploja, brata dr. Koroščeve matere, ki je tudi dr. Korošca spravil - šole, plačeval zanj dve leti stanovanje in ga imel tudi na hrani.
Nekrologe nrof. Gabrijelu Majcenu, dr. VI. Travnerju, prof. dr. F. šišiču ter šolskemu svetniku E. Lileku je napisal Fr. Baš. V rubriki Slovstvo je ocenjenih nad dvajset zgodovinskih knjig v raznih jezikih. Tudi Zapiske poživljajo zgodovinske drobtinice. 19 slik "ponazarja Smo-dičev in Mušičev članek. — To revijo vsem priporočamo, kakor tudi članstvo pri Mariborskem zgodovinskem društvu, ki je že zvezafco z naročbo.
** Naše delo
Zveza fantovskih odsekov nadaljuje z rednimi izdajami knjižic »Naše delo«, ki so predvseip namenjene fantovskim sestankom po odsekih naše fantovske organzacije.
Pred seboj imamo zadnje tri knjižice za fantovske sestanke. V njih se v glavnem nadaljuje tvarina, namenjena okrožnim tekmam in drugemu obravnavanju na sestankih. V knjižici »Naše delo« za december je največ govora o dobrem tisku, o čemer je pač treba na koncu vsakega leta ponovno govoriti. Tudi se v tej knjižici nadaljujejo predavanja v delavskem vprašanju, in sicer e tu govora o obratnih delavskih zaupnikih in o sodiščih delavskega zavarovanja, torej stvar ri, ki morajo v prvi vrsti zanimati vsakega našega fanta-delavra, in prav teh je mnogo v na» organizaciij. Kmetsko vprašanje se nadaljuje Sv razpravo o veri našega slovenskega kmeta in šfe fiosebej o razmerju med našim kmetom in delavcem. Glavna tvarina — narodno obrambno vprašanje — vsebuje v decembrski knjižici zanimivo razpravljanje o razmerju med vero in narodnostjo, med velikimi in malimi narodi ter med kulr turnostjo in narodnostjo. Iz organizacijskega življenja navaja člankar naše fante na članske dolžnosti. na povečanje pažnje našemu naraščaju, nja tekme iH na članarino. Vsakemu sestanku pa sb zmerom pridejana tudi verska in cerkvena razmišljanja. Ob koncu je knjižica posvečena pripravi božičnice med našimi fanti po odsekih
Januarska knjižica »Naše delo« nadaljuje v narodno obrambnem vprašanju z razpravo o razmerju slovenstva do katoličanstva, v delavskem vprašanju je še zmerom govor o obratnih zaupnikih, in sicer to pot o njihovih volitvah, dalje pa razpravlja člankar v tem poglavju o zaščitnih organizacijah našega delavstva ter o razmerju delavstva do našega naroda. V kmetskih vprašanjih govori pisec o kmetu in njegovem delavcu, o zaslugah kmeta za našo kulturo v preteklih dobah ter o skupnosti, ki vlada med sosedstvom na kmetih. Druga vprašanja so v tej knjižici krajše obdelana, zato pa je bil posebni sestanek v januarju posvečen žalni komemoraciji za pokojnim slovenskim narodnim voditeljem dr. Antonom Korošcem. Za to žalno proslavo prinaša knjižica več dekla-marij, žalostink in govor izpod peresa dr. Josipa llohnjeca.
Najnovejša knjižica »Naše delo« prinaša tva-rino za fantovske sestanke za tekoči mesec februar. Pomembna vprašanja so obravnavana v poglavju narodno obrambno vprašanje, tako narodna samoobramba, narodna svoboda, razmerje med Slovenci in Jugoslavijo. V kmetskem vprašanju se nadaljuje razprava o sosedstvu na kmetih, govor je o izobrazbi kmetske mladine, posebno pomembno in zanimivo pa je poglavje z naslovom »Pravde žro kmetije«. V delavskem vprašanju pa je največ govora o nastanku in koncu slovenskega marksizma in njegovih organizacij ter o enotni delavski organizaciji in končno o delavski zbornici prej in sedaj.
Tako zadnji trije zvezki zbirke »Naše delo« prinašajo vse polno važnih in prezanimivih predavanj, člankov in razprav iz našega socialnega, verskega in stanovskega ter splošno kulturnega življenja. Marsikaj izmed tega je namenjeno predvsem našim fantom kot tvarina za tekmovanje, velika večina vse snovi pa je namenjena tudi splošnosti. Zato na vse zbirke »Naše delo«, ki jo izdaja Zveza fantovskih odsekov, opozarjamo vse naše prosvetne, organizacijske in kulturne delavce. Veg knjižice lahko vsak čas dobite pri ZFO v Ljubljani.
Iz Aten poročajo: Ko je Metaxas še živel, je bilo večkrat slišati, kako so bili v skrbeh za njegovega naslednika. Takrat se je že slišalo ime Korizis, in da je to najbolj zmožna grška osebnost, kakor se je izrazil urednik velikega atenskega časopisa in še dostavil: iVse gospodarske in socialne reforme pod Metaxa-som bi bile brez Korizisa ničvredne.« Spomnil sem se (piše atenski dopisnik), da ni prav za prav nobenemu inozemskemu časnikarju kaj več znanega o Korizisu, medtem ko smo bili natrpani s podatki o brezpomembnih grških osebnostih.
To dejstvo pa je Korizisu samo v čast; Korizis je na izredno željo Metaxasa postal njegov naslednik.
Profesor Aleksander Korizis spada k ljudem, ki ne rinejo v ospredje. Vse javno hva-lisanje mu je bilo že zdavnaj zoprno in nedavno je nekemu uredništvu, ki je v svojem listu objavilo njegovo sliko, telefoniral, naj take stvari prihranijo za tiste, ki na bojišču žrtvujejo življenje za domovino.
Korizis izhaja iz majhnih razmer. Rodil se je na enem od številnih otokov grškega otočja in sicer na Parosu. Medtem ko so se njegovi vrstniki in sorodniki ukvarjali z iskanjem gob v morju, z ribištvom in gojenjem oljk, ali pa so se izseljevali v Ameriko, se je mladi Aleksander odločil za šole. Ko mu je bilo 12 let, je bil že v šoli v Atenah; ko mu je bilo 16 let, je študiral pravo; z 18 leti je pravni študij dokončal in je dobil službo v grški Narodni banki. V tej banki se je Korizis z večkratnim pre-kiujenjem zmeraj • spet povrnil. Korizis, ki je bil začel kot najnižji bančni uradnik, je leta 1923 doživel čast, da je postal podguverner iste Narodne banke. Ko je pa leta 1940 postalo mesto najvišjega šefa v banki prazno, je Korizis, ki je bil medtem postal socialni minister, odložil ministrstvo, tla je stopil na to visoko mesto, ki je o njem bržkone sanjaril že takrat, ko je Bil prvikrat stopil v prekrasno marmorno palačo Narodne banke v Atenah.
Korizis je vprav zgled za to, kako se more človek, ki nekaj ve in zna, brez vsakršnih zvez in brez posebne sreče in brez javnega ponašanja in senzacijskih junaštev povzpeti na visoka mesta takorekoč po naravnih zakonih. Kmalu je povsod zaslovel kot strokovnjak. V vseh finančnih in gospodarskih zadevah so njega klicali na posvet. Bodi da so bili na vladi venizelisti ali rojalisti — brez Korizisa se državni voz ni premaknil iz kolotečin. Njegovo prvo veliko delo je bila ustanovitev Zavoda za kmetijske kredite, kjer so kmetje dobivali posojila in poljedelske pobude. Le z ustvaritvijo takega zavoda je bilo mogoče olajšati bedo maloazijskim ubežnikom, ki so se po turški zmagi 1. 1922 brez denarja in imetja vrnili v svojo domovino. Begunce so združili v posebnih zadrugah, svetovali so jim. česa naj se lo. ti jo in kaj naj posejejo z ozirora na potrebe svetovnega trga m so dali s tem mnogim družinam in poedincem priliko za življenje.
Nič manj uspešen ni bil Korizis kot predsednik »Avtonomne rozinove službe«. Znano je, da Grčija izvaža največ posušeno grozdje, rozine in cVeM'''Med ^eWvno' vojno pa j« poglavitna odjemalka grških rozin, USA, odpovedala tozadevne trgovske zveze. V Kaliforniji, posebno v dolini San Jacinto, so začeli s pomočjo armenskih in grških izseljencev na de-
belo sušiti grozdje in rozine. Korizis je znal slehernemu grškemu pridelovalcu rozin pojasniti, da se sam ne bo prerinil v inozemstvo s prodajo rozin. Zato je ustanovil »Samolastno rozinovo službo«, ki v imenu vseh ponuja in prodaja inozemskim tržiščem svoje blago. Najboljša Korizisova zamisel pa je bila ta, da se je skušal predvsem okoristiti s številnimi severnoameriškimi grškimi izseljenci, ki naj pospešujejo prodajo grških rozin. To je bilo tem laže, ker so imeli Grki vprav glede na preskrbo z živili v Združenih ameriških državah veliko besedo. Z domovinskim navdušenjem so sporočili svojemu »generalu« Korizisu svoje zmage v »rozinovih bitkah« in kmalu ni bilo več izgub v trgovanju z inozemstvom.
Največja bolečina Aleksandra Korizisa je ta, da bo sedanja vojna podrla skoraj vse socialno blagostanje njegove domovine. Vendar ima Grči ja v Združenih ameriških državah mogočno prijateljico, ki zbira darila za grške žene, ki so n jih možje v vojni. Korizis sam je bil zmeraj velik prijatelj Amerike. On je član Rotary-kluba in častni predsednik ameriške »Družbe prijateljev Grčije«. Ta delovna družba, ki je njen predsednik v Ameriki Vander-bilt, že zdaj pošilja velike denarne vsote Grčiji v pomoč.
Kot ministrski predsednik in minister vojske na suhem, na morju in v zraku, si je Aleksander Korizis naložil hudo breme na pleča. Če ima grško ljudstvo in vojaštvo isto zaupanje v tega skromnega in tihega Metaxasovega naslednika, kot ga imajo njegovi prijatelji in sotrudniki, potem čaka Grčijo pod Korizisovim vodstvom lepa bodočnost.
Old Shatterhand bi si ne bil nikoli mitdil, da bodo nekoč »bledoličniki« vežbali prave Sioux Indijance, tako se uporablja moderno orožje. Na sliki dva Indijanca iz rodu Sioux, ki služita v ameriški armadi, pri metalcu min.
ŠPORT
Hokej v Ga-Pa — Jugoslavija je podlegla Švici s 13:0, švedska je premagala Romunijo z rezultatom 6:0, Nemčija pa Slovaško s 3:2
, Kakor je bilo pričakovati, tako je bilo z našo hokejsko reprezentanco, ki je nastopila v GA-PA napram Švici. S 13:0 (3:0, 6:0, 4:0) so Švicarji odpravili naše zastopnike v hokeju na ledu na petem zimskošportnem tednu, torej z desetimi goli manj kakor pred dvema letoma v Curihu. Jugoslavija je igrala vseskozi defenzivno igro in so bili posamezni igralci precej robustni, zaradi česar so igrali precej časa z nepopolnim številom, ker je bil eden izključen. Švicarji so bili ves čas na strani naših in je imel zato izredno veliko posla vratar Rihar, ki je v prvi tretjini izborno ščitil, za kar je bil nagrajen od 2500 glave množice, ki je prisostvovala tej tekmi. Jugoslavijo so zastopali pri tej tekmi naslednji igralci: Rihar, Žitnik, Pogačnik, Stipetič, Pavletič, Gre-gorič, Eržen, Aljančič in Morbacher ter deloma tudi Gogala.
V odmoru po prvi tretjini igre je nastopila v umetnem drsanju naša državna prvakinja Silva Palmetova, ki bo nastopila še v četrtek in soboto. V nedeljo popoldne pa nastopi z Bibrom kot mešani par.
Zvečer se je turnir nadaljeval in so nastopili Švedi napram Romunom, katere so odpravili z rezultatom 6:0. Za njimi so pa nastopili Nemci napram Slovakom, katere so prav tesno premagali z rezultatom 3 :2.
Kaj pravi svetovni prvak Nemec Berauer o naši planiški skakalnici?
Zaradi naše mamutske skakalnice v Planici je bilo že mnogo prahu po športnem svetu in mnogo črnila se je porabilo radi nje, toda FISA jo radi znanega stališča severnjakov še do danes ni priznala. Ves objektivni športni svet ve, da take skakalnice zaenkrat ni nikjer na svetu in zato se nam postopanje onih, ki jo nočejo priznati, zdi še dokaj razumljivo, četudi ne opravičljivo. Skrajni čas bi pa že bil, da se taka športna naprava, kakor je naša skakalnica v Planici, končno vendar enkrat prizna, da se oni, ki to umetno preprečujejo, ne bodo osmešili pred vsem svetom. Od svetovnih prvakov smušfccga skakalnega športa je bilo polno priznanj za našo skakalnico, po vsem svetu priznani strokovnjaki so se najbolje izrazili o tej naši edinstveni športni napravi, le oni, ki so poklicani, da jo potrdijo, pa nočejo o tej stvari ničesar slišati. Sedaj pa posltišaj-mo, kaj pravi o tej skakalnici svetovni prvak Gustl Berauer:
»Zame je bil pravi užitek, da lahko prvič skačem na tej zares prvovrstni skakalnici. Dne 8. marca sem skočil štirikrat: 77, 77, 83 in 78 metrov. Naslednji dan so se mi posrečili spet štirje skoki: 83, 93, 99 in končno zaželenih
100 metrov. Skupaj z nemškimi in jugoslovanskimi tovariši smo izvedli v onih dneh vsega skupaj 156 skokov v dolžini 9316.5 metrov, od vsen teh skokov pa se jih samo šest ni posrečilo! Dokaz, da je skakalnica naravnost dovršena!«
Kaj nam bo dala Planica letos?
Velika prireditev v Planici prihaja letos teden dni hitreje, kot je bila pripravljena. Vzrok leži v izrednih razmerah v inoztm6tvu; moral se je vzeti ta termin, ali pa prireditev z inozemsko udeležbo ne bi bila mogoča.
Na srečo je Združenje smučarjev Planica svojo veliko skakalnico že zgodaj pripravilo, tako da bo prihodnji teden sposobna za uporabo. Od torka dalje prično z izvedbami smušUih poletov in če bo vreme ugodno — snega je dovolj — lahko tudi letos pričakujemo izredne rezultate.
Vse zanima, kdo bo letos nastopal v Planici. Za sedaj so definitivni sledeči naši stari planiški znanci: Mair Fr„ ki je dosegel lani 100 metrsko znamko, Gregor Holl, ki je doslej izpustil samo eno prireditev v Planici in je dosegel lani 96 m, Palme Hein-rich, ki se je povzpel lani na 95 m, Schneidenbach Paul, ki je bd leta 1938 v Planici in je dosegel 96 m in Friedl Herbert, ki je prišel lani na 94 m. Poleg teh bodo pomerili svoje moči sledeči nadaljni odlični nemški skakalci: Klopfer Heinrich, Paul Kraus, Lahr Hans, Kohler Rudi in Hahnel Fritz. Domači skakalci še niso pripravljeni, verjetno pa bodo nastopili Novšak Albin, naš državni prvak in nosilec jugoslovanskega rekorda z 89.5 m, Karel Klančnik ki je bil letos v Ga-Pa odličen, Pribošek Franc in Finžgar Rudi. ki je dosegel lani z 87 m najdaljši skok med domačimi tekmovalci.
Prireditev smuških poletov je močno odvisna od vremenskih in snežnih prilik. Zato je v naprej nemogoče predvideti U6peh. Toda če upoštevamo sijajne rezultate, ki jih je dala Planica doslej, smemo upravičeno pričakovati, da 6e bo ta močna garda prijavljenih skakalcev častno uvrstila v vrsto senzacionalnih dogodkov, ki iih je doslej dala Planica svetu.
ZFO
Zvezna akademija ZFO in ZDK bo 2. marca v Unionu
Poleg drugega 6poreda kakor so modeme gitrina-6tične vaje, sodobna vrhunska orodna telovadba, švedska omara in klopi bomo imeli priliko slišati na letošnji akademiji novo fantovsko koračnico, ki jo je spesnil Joža Vovk in uglasbil prof, Matija Tome. Polno živahnosti <n borbenosti je v tej koračnici ZFO, na katero bodo člani' pomladka FO na klasični gimnaziji zaključili akademijo s simbolično vajo. Ljubek bo nastop gojenk z otrošk<m rajanjem, naraščajniki nas pa bodo navdušili z mladimi vojaki Naši orodni mojstri so od lanskega leta tako napredovali, da bo lahko vsakdo spoznal velik korak naprej v naši orodni telovadki, ki jc že na vseh orodjih dosegla stopnjo, ki jih usposablja za vsako mednarodno ali olimpijsko tekmovanje. Vstopnice se dobe v Prosvetni Zvezi na Miklošičevi cesti.
Krani
Umrl je po težki bolezni ugledni trgovec
in pekovski mojster Franc g. Gruden s Prlmsko-vega pri Kranju. Pokojnik se jo rodil 1. 1861. na Policah, župnija Cerkno na Goriškem. Vež let je opravljal cerkovniške posle pri župni cerkvi v Kranju. Zaradi svoje vestnosti ln ljubezni do dela, ki ga je opravljal, je bil vedno zelo pri-prlljubljen. Kasneje se je preselil na Primskovo, kjer je tudi dalj časa bil cerkovnik. S svojo skrbno ženo sta tudi pričela s trgovino, sprva v tujih lokalih, dokler nista kupila in se preselila v svojo hišo, kjer sta pričela tudi s pekarijo. Bog jima je dal blagoslov pri delu in trudu. Lepa vzgoja, skrbna — dve hčeri sta učiteljici, sin Franc je šolski upravitelj na Planini pri Sevnici, hči Francka oodi trgovino doma. — Pokojnik je bil predvsem dobrotnik primskovske cerkve. Če je le izvedel, da je treba kaj nabaviti, je daroval velike vsote v ta namen. Bil je dobrotnik dobrodelnih in kulturnih organizacij, vseskozi katoliški mož in naročnik naših listov. Odšel je po plačilo. Naj v miru počiva! Domačim naše sožaljel
Ptuj
Klub slovenskih akademikov v Ptuju se zahvaljuje Slovenski Straži v Ljubljani za podporo 500 din v svrho organiziranja umetnostne razstave y Ptuju.
Predavanje o obrtnem zadružništvu bo v nedeljo, dne 23 februarja ob pol 9 dopoldne v prostorih gostilne Zupančič, Ljutomerska cesta. Vabimo vse obrtnike, obrtnice, kakor prijatelje obrtnikov, da se tega predavanja udeleže.
Da bi se tudi ptujsko obrtništvo moglo organizirati v zadrugi in pokazati voljo do samoobrambe ter dokazati, da je sposobno osamosvojitve, je Društvo slovenskih obrtnikov v Ptuju sklenilo, da priredi v zadevi ustanovitve nabavne in prodajne zadruge predavanje, ki bo v nedeljo, 23. februarja ob 8.30 dopoldne v prostorih gostilne Zupančič na Ljutomerski cesti. Predavanje je važno za vsa obrtnike, ki se količkaj zavedajo evojega stanu in ga žele izboljšati.
Osebne vesti. Profesorski izpit je napravila gdč. Perko Slana, suplentka ptujske gimnazije. Iz Sobote je bil premeščen na ptujsko gimnazijo prof. J. LiSka.
Občni zbor okrajnega odbora Rdečega križa v Ptuju. V nedeljo, 16. t m. je bil občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Ptuju. Banovinski odbor Rdečega križa je poslal kot svojo dele-gatinjo na občni zbor go. dr. Kroftovo, ki je na občnem zboru podala oceno delovanja krajevnega odbora v Ptuju in nakazala smernice za nadaljnje udejstvovanje. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo razvidno, kako delavno je to društvo, zlasti v podpiranju ubožne šolske mladine. Odbor Rdečega križa v Ptuju se ni izpremenil, ker je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z g. dr. M. Mr-goletom kot predsednikom.
Skoplje
Ciril-Metodov pevski zbor iz Zagreba je obiskal na turneji po Srbiji tudi Skoplje. Pripravljalni odbor pod predsedstvom podbana je priredil 15. februarja zboru veličanstven sprejem na novi postaji. Pozdravil je pevce (-50 po številu) podpredsednik mesta Skoplja. Zvečer je zbor pel v Narodnem gledališču Čajkovskela liturgijo. Gledališče je bilo napolnjeno občinstva. Prisostvoval je komandant armije, podban, škof dr. Če-kada, zastopnik metropolita in mnogo odličnih
predstavnikov javnosti. V umetniškem pogledu je bilo izvajanje liturgije na višku in je zbor žel veliko priznanje. — V nedeljo, 16. februarja je bila v katoliški cerkvi liturgija po vzhodnem obredu. Cerkev je bila polpa katoličanov in pravoslavnih. Ciril-Metodov zbor je pel liturgijo sv. Ivana Zlalousta. Opoldne je mestno poglavarstvo priredilo zboru banket v oficirskem domu. Bili so tu vsi zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti. Pozdravil je domačin mesta Skoplja g. inž. Jos. Mihajlovič brate Hrvate. Načelno jedrnato je govoril prevz škof skopljanski dr. Sini-ljan Čekada o duhovnem delovanju zbora in zastopnik pravoslavne cerkve g. prota Pešič o »brat mi mio, koje vere bio«. — Na večernicah v cerkvi je zbor zapel vzhodno cerkveno pesem in s tem za vršil svojo pesem na jugu.
Finžgarjevo 70 letnico bo proslavilo Narodno gledališče v Skoplju 24 t. m. s predstavo »Divjega lovca«. Gledališki list je prinesel obširen članek o življenju ln delu slavljenčevem.
Kaj jim je prišlo na mar!
Metropolitanska Opera v Newyorku, to je tista Opera, kamor si najslavnejši pevci in pevke sveta najbolj želijo in kar si štejejo v največjo srečo, če to dosežejo, je zdaj v denarnih stiskah. Opera, ki jo seveda posečajo le najpremožnejše osebe v Newyorku, mora biti prenovljena. Američani, ki imajo zmeraj prav posebne domisleke, so si izmislili za pridobitev denarja to, da bi na kosce razrezali velikanski oderski zastor, ki je bil 1. 1904 kupljen in ki se je odgrinjal in padal vpričo toliko slavnih umetnikov, kot na primer pred Ca-rusom, Jeritzo, Lehmannovo, Geraldino Far-rarijevo in sedanjo Lili Ponsovo. Te kosce bi
Otroški kotiček
Mlhčeve Čudovite dogodivščine
(299) Mihec jo odkuri naravnost proti domu ter pridrvi v domačo hišo kot vihar. Ves srečen pade svoji dragi mamici okoli vratu in jo objemlje brez konca, saj se ima pa tudi le njenim dobrim naukom zahvaliti, da je tako dobro shajal ■•■v svetu. Tudi ona ga vsa srečna gleda in posluša njegove čudovite dogodivščine, ki jih je doživel, odkar jo je tako nenadno zapustil.
Konec.
razprodali nosebnim predmetov, r!
»ljubiteljem« izrednih
r___________ _ rijavilo se je toliko kupcev, da
so morali zastor razrezati na tisoč koscev, ki so bili v hipu razprodani. Tako je bila zbrana velika vsota denarja in razen tega se je prijavilo nekaj bogatih abonentov. ki so pripravljeni kupiti nov zastor. Pravijo, da bo novi zastor sestavljen iz medaljonov samih portretov slavnih rajnih ljubljencev Metropolitanske ope-Te... Zares prav po ameriško.
O deželi, hi ne pozna nobene vojne
Malo je dežel na zemlji, ki bi imele tak mir, kakor severnoatlantski otoki. Največji in najbolj obljudeni tak otok je Islandija, ki ima
Eribližno 100.000 prebivalcev. Islandska, ki je ila doslej pod dansko nadvlado, ni nikoli poznala sporov za vojsko. Samo Vikingi so sa pred več kot tisoč leti izkrcali na Islandiji. Odtlej se otok sam upravlja. Islandija ima najstarejši parlament sveta. Že pred tisoč leti so se prebivalci otoka zbirali na prostem, da so sklepali o svojih postavah. Islandija pa ni poznala samo miru na zunaj, ampak tudi v njeni notranjosti ni bilo nobenih sjiorov in zločinov in, kakor je slišati neverjetno, so jetni-šnico v mestu Reykjavjku morali podreti, ker je bila odveč. Ko so leta 1940 Nemci zasedli Dansko, je Islandija v maju oznanila svojo neodvisnost in zdaj križarijo .angleške ladje ob otoku, in prvikrat je ondi videti vojaštvo, ki otok straži, in mesto Reykjavik je postalo gar-nizijsko mesto.
Na drugem danskem otoku in sicer na otokih Far-Oer, med Shetlandijo in Islandijo, je samo nekaj ribiških vasi. Ta otok je na slabem glasu zaradi viharjev in nevarnih čeri. A ta otok je tudi važno strateško oporišče. S Fnr-oerskih otokov bi mogel kdo izlahka obkrožiti Anglijo, zato je tukaj neprestano mnogo majhnih angleških pomožnih križark, ki so brezžično zvezane z angleškim obrežjem. Naloga

teh križark je, da nadzirajo naravno obrambno črto med Ameriko in Anglijo in tudi pas severne Irske, ki ie še pod nadvlado Anglije. Dalje je tu še otok Jan Mayen, ki pripada Norveški in na katerem je observatorij in vremenska opazovalnica; a ta dva zavoda ne delujeta več, odkar je Norveška zasedena. Tudi otok Rockall bi utegnil biti, ker je blizu Škotske, za Anglijo važnega strateškega pomena. Dalje bolj proti veseru sta dva otoka Oms in Spitz-bergi, ki sta šele nekako 15 let obljudena. Oba otoka iinata mnogo premoga, a hkrati je ondi -tudi strahovit mraz in pa štiri mesece traja joča polarna noč, Samo Griinlandiji se ni bati nobenega, ker je ta otok pokrit z debelo ledeno plastjo in vsebuje samo 300 Evropejcev in 17 tisoč Eskimov.
Drevesa v narkozi
Nekemu ameriškemu vrtnarju je bilo naročeno, naj presadi nekaj velikih dreves v nov park. Pa mu je prišlo na misel, da bi v drevesa vbrizgal malo kloroforma (ki z njim sicer omamijo bolnike, da ne čutijo bolečin med operacijo) in sicer zato, da bi drevesa lažje prestala presad, saj se vprav odrasla drevesa težko privadijo novi zemlji in če časih celo
posušijo. Ta poskus se je izvrstno posrečil. Drevesa so med prevozom ostala v narkozi in v svojem novem bivališču so zelenela in cvetela dalje, ko da bi se ne bilo nič zgodilo z njimi. Niti eno kloroformirano drevo ni bilo niti najmanj poškodovano.
Surovo maslo raste na drevesih
V Južni Ameriki raste drevo, iz čigar sadežev, ki so podobni orehom, pridobivajo olje, ki je potem, ko je kemično predelano, popolnoma tako in istega okusa, kakor surovo maslo. Različni botaniki v Evropi so že poskušali, da bi to drevo zasadili po naših krajih, vendar se jim ni niti toliko posrečilo, da bi začelo drevo cvesti. Samo v botaničnem vrtu v Hamburgu se je posrečilo ohraniti tako drevo toliko, da rodi tudi majhne sadeže. Pač bi bilo vsaki državi, zlasti v sedanjih časih, v korist, če bi mogla imeti nasade takega drevjal
Dišava zoper ljubezen
Dva ameriška znanstvenika, ki proučavata
samo vplivanje raznih dišav, sta nedavno dognala, aa dišave, pridobljene iz cvetlic, kuj različno vplivajo. Tako ima, na primer, parfum
iz vrtnic to lastnost, da lahko ustavi uro, da ne gre več. Znanstvenika pravita, da je to odtod, ker dišava prodre v notranjost ure, vpliva razkrojevaino na olje, s katerim je kolesje namazano, in ura se ustavi. Izcedek iz cedre ali pa iz limonove lupine ima to posebno lastnost, da poveča vid. Vonj od narcis, tako pravita znanstvenika, povzroča zvišanje krvnega pritiska, toda amonijak zniža krvni pritisk. Vrt-nični parfum pospešuje delovanje srca in prav tako vijolični parfum. Toda dišava iz narcis vpliva tako zoprno na občutke, da učenjaka svarita zaljubljence, naj nikar ne uporabljajo narcisovega parfuma, ker bi s tem zamorili ljubezen ...
V globoki žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da me je nenadno za vedno zapustil moj nad vse ljubljeni soprog, stric in svak, gospod
Anton lurca
glavni arhivar uprave policije
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 22. februarja 1941 ob štirih popoldne z Zal — iz kapelice sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1941.
Žalujoča soproga Marija in ostalo sorodstvo
Naznanjamo žalostno vest, da je v sredo, dne 19. februarja 1941, v Gospodu umrl naš dolgoletni in zaslužni delovodja, gospod
Jožef Spešny
pos. zlate kolajne za 40 letno zvesto službovanje
Dragemu pokojniku bomo vedno ohranili časten spomin! Slovenj Gradec, dne 20. februarja 1941.
Tovarna kos Kellner & Sin Slovenj Gradec
Edgar Wallaee:
43
Zagonetna grofica
(Roman Iz londonskega življenja.)
»Ali govorite vi kdaj resnico?«
To vprašanje ga je zelo razjezilo; nenadoma Je spremenil svoje obnašanje proti njej.
»Nekega dne vam bom že povedal resnico, gospodična, in zelo neprijetno vam bo, ko jo boste izvedeli,« je zakričal na njo.	_
Potem je zaloputnil vrata za 6eboi in jih zaklenil.
XXXII.
Istega dne je hotel tudi Mr. Chesney izvedeti resnico. Drugače se je sicer ni posluževal, toda danes je pri obedu rekel grolici, da končno želi vedeti vse.
»Takoj se bova poročila Leonora, čim se ta stvar razčisti. Preden pa govorimo dalje, mi moraš odkriti svoje karte. Iločem prej vedeti, kaj sem napravil. Slepa pokorščina pristaja vojaku, toda jaz nisem vojak Jaz sem si že tako zamazal roke pri tej stvari, da lahko odsedim zaradi tega pet let v zaporu, če me Dorn zasledi. Se mnogo stvari je, ki mi jih nisi še povedala, zdaj pa hočem, da mi vse to razjasniš.«
Grotica vzame cigareto iz ust, pihne oblak dima, spremljaje ga z očmi. dokler se ni razblinil. Potem počasi ugasne cigareto v pepelniku in mu pove vse. Chesney jo je poslušal cele pol ure, ne da bi jo prekinil. Potem je sklenil, da vse, kar je zvedel, obrne sebi v prid. Samo enkrat se je nekoliko zaustavila, ko je opazila svojega sina in Lizy v restavraciji, polni palm.
»Lepša je, kakor sem mislila. Četudi je videti kakor prava koristolovka ... vendar .. .<
»No, to je zdaj čisto vseeno,« reije Chesney nestrpno, »Kaj je bik) potem?*
Grofica je pripovedovala dalje, ne prikrivajo mu ničesar. Ko je nehala, je Praye-ova glava žarela.
»Pri Bogu!« je rekel brez diha. »Ti si v resnici čudovita ženska. Zdaj razumem vso tajno Gallovvs-farme. Res, moram ti reči, da sem za-divljen.«
»Da, to je skrivnost Gallows-farme,« reče la-dy Moron in zopet prižge cigareto.
Chesney Praye je odšel sam iz hotela. Grofica je hotela oditi na svojo podeželsko posestvo in ga je povabila, naj gre z njo. Toda on je hitro našel izgovor; rekel je, da ima neki sestanek. Znal je naglo misliti; tej svoji lastnosti se je tudi imel zahvaliti, da se je nekoč izognil sodbi v Indiji.
Pogledal je na neko javno uro na ulici Bil je zadnji čas za izvedbo enega dela svojih namenov. Četudi njegov načrt še ni bil izdelan v vseh podrobnostih, ko je sedel V avto, je bil že precej premišljen, ko je prispel na pokopališče Sv. Pavla.
Lord Moron in njegova prijateljica sta sedela v navadnem avtobusu, ko je njegovo vozilo zdrvelo mimo.
»Moj o?im,< zamrmra grof »Človek zares ne mare razu.neti, kako more tak gnusen zločinec privlačiti žensko, kakršna je grofica «
Lizy samo stisne ustnice in zamrmra besede, ki prav za prav niso značilne dosti in ki so lahko tolmačile na razne načine: »S komer se družiš, takšen si.«
Ko sta dospela v Charlolte Street, nista dobila nobene brzojavke.
»Niti ne bo prišla,« reče lord Moron zadovoljno. »Stavim se z vami za kolikor hočete, da jo je oni doktor zadržal. Le verjemite. Elizabeth! Imel sem ga priliko spoznati čisto od blizu in — mislite si o meni kar hočete — jaz znam dobro presoditi značaje.«
»Saj jaz sem prepričana, da sfe pametni,« prizna Lizy. »To sem vedno trdila. Kaj pa bo rekla
vaša mati, ker sva kosila v tako dragi restavraciji.«
Lord Moron odvrne, da ga to nič ne briga.
»Od danes naprej sem svoj lastni gospodar ... nikoli človek ne more dosti zgodaj začeti. Grofici ni nič do tega, če se javno kaže z onim nemogočim Chesneyem, ono ptico roparico, kakor ga jaz včasih imenujem.« Pričakoval je, da bo Lizy pristala na njegovo mišljenje, toda ga je le prijazno gledala in se mu smehljala. »In če ona ne najde ničesar v tem, potem tudi jaz ne vidim, kaj naj bi imela proti temu, da jaz z neko ... vseeno... z. nekim dekletom obedujem,« reče on malo zbegano. Elisabetha privzdigne plaho oči, kakor je to že videla v najboljših filmih.
Okrog osmih so se poštni uradi zapirali. Zato Selvin stopi v najbližnjega in vpraša po brzojavki, toda nobene ni bilo. Tudi zveze z Mr. Will-som ni mogel dobiti. Odpeljala sta se po široki Great West Road (Velika vzhodna cesta). Nenadoma jih prehiti neki hitrejši avto. Selvin se nehote upogne globlje v sedež
»Kdo je bil to?« vpraša Lizy.
Lord Moron dene prst na usta, čeprav ni imel kdo prisluškovati njunim besedam. Šele ko se je oni avto v daljavi zmanjšal v majhno pikico, se je obrnil važno proti njej.
»Chesney ... Chesney Praye ... tudi on se vozi tja! Vedel sem, da ima tudi tukaj svoje prste vmes. Lopov, kakršen je on, mora seveda poriniti roko v vsako umazanijo.«
»Ali naju je videl?« Selvin odkima.
»Ne, sedel je za volanom. Toda režal se je kakor opica... in to gotovo nekaj pomeni.«
V Maidenheadu sta opazila, da stoji njegov avto pred nekim hotelom.
»Tukaj je,< reče Selvin zelo razburjeno. »Zelo morava paziti, da naju ne prepozna, če se še enkrat popelje mimo naju.«
Domislil se je, da se bosta skrila za časopisom, če bo Chesneyev avto zopet privolil mimo.
A vsaka skrb je bila odveč, ker je bil že mrak, ko je hupa Chesneyevega vozila globoko odjeknila in takoj nato zdirjal avto mimo njiju z največjo brzino.
Deset milj pred Gallows-farmo sta se morala informirati. Težko je bilo določiti točno lego farme. Šele ko sta prispela do vasi Whitcoinb, sta lahko z gotovostjo peljala po ravni cesti. Treba pa je bilo premagati še druge težave.
»Nobenega smisla ne bi imelo, če bi vozila naravnost na Gallows-farmo in tam enostavno vprašala: kje je ona,« je razlagal lord popolnoma upravičeno. »Če je kaj sumljivega v tej stvari — in jaz sem trdno prepričan, da je vsaka stvar, v katero je vmešan Chesney, tolovajska — potem sploh ne bo>-a dobila nobenega odgovora. Z druge 6trani bi pa iopet prišla v neugoden položaj, če bi enostavno vdrla v notranjščino in tam ne bi bilo nič .. .<
»Sumljivega,« dopolni Lizy, da mu pomaga.
Dve milji vstran od VVhitcomba sta imela vojni svet in sklenila, da avto pošljeta na glavno cesto in gresta dalje peš. To je bil predlog mladega grofa.
Z veliko muko sta korakala po prašni cesti in z napetostjo gledala Chesneyev avtomobil. Bila je že tema, pri sebi pa sta imela le vžigalice, ki jih je lord Moron od časa do časa prižgal. Ko sta naposled zagledala zid farme, sta bila čisto onemogla.
»To ni niti malo lepo mesto,« reče Selvin. Njegovo navdušenje za energično delo je kolikor toliko popustilo. »Strašen kraj! Niti najmanj se ne bi začudil, če bi tukajle v bližini stale prave vislice. Mislim, ds sva napravila napako, ker sva avto pustila, da se je odpeljal«
»Zdaj Je prepozno govoriti o napakah.« *s9e Lizy kratko in stopi dalje. »Našla sva larmo... in to jc tudi nekaj.«
Naposled sla prišla do sivega zida in do velikih rdečih vrat.
Slovenj Gradec
V slovenjgraški bolnišnici ie po težki in zelo ni učni ter kratki bolezni tragično preminul 71-
lotni Spešny Josip, posestnik in delovodja tovarne kos v pok . odlikovan za 40 letno zvesto službovanje z zlato kolajno. Pokojni je bil odličen in zaveden katoličan, član bivše SLS in sedaj podpredsednik krajevnega odbora JRZ, član FO Slari trg, častni predsednik bralneca društva, ustanovitelj in načelnik gasilske čete Stari trg, predsednik nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice ter raznih drugih gospodarskih organizacij. Pog/eb blagega pokoinika bo danes ob 4 popoldne v Starem trgu, toda zaradi izrednega slučaja bolezni brez vsakršnih pogrebnih svečanosti. Naj počiva v miru! Preostalim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« mmmmmmmmmmmmmmmmm
Mati ogtasi
Prodamo 1|1 Službe §
x Premos ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana. Bohoričeva B
telefon 20-f>9 Postrvi ba brezhibna
t
Podpisana društva naznanjamo ttižno vest, da je tragične smrti nenadoma umrl, previden s tolažili sv. vere, gospod
Spešny Jože
poslovodja tovarne kos v pok., posestnik v Starem trgu, odlikovan za 40 letno zvesto službovanje.
Rajni je bil ustanovitelj, delovni odbornik in vedno pripravljen član vseh naših katol. organizacij. — Pogreb pokojnika bo v petek, dne 21. februarja 1941, ob štirih popoldne na pokopališče v Starem trgu.
Brez posebnih pogrebnih svečanosti.
Svete maše zadušnice se bodo brale v petek 21. t. m. ob 7 zjutraj v tukajšnji farni cerkvi v Slovenjem Gradcu in v soboto 22. t- m. ob 8 zjutraj v Starem trgu.
Slovenj Gradec, dne 20. februarja 1941.
Krajevni odbor JRZ — Gasilska četa Stari trg Fantovski odsek Stari trg - Slovenj Gradec
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja in« sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda
FRANCA LEMUTA
orožniškega narednika v pokoju kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom Zavetišča sv. Jožefa za požrtvovalnost ob bolezni, čč. sestram usmiljenkam za nego, deputaciji drav. žand. polka, častni četi, stanovskim tovarišem ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. — Sv. maša zadušnica bo 22. t. m. ob 7 v cerkvi Srca Jezusovega.
Ljubljana, Maribor, Ajdovščina, dne 21. februarja 1941.
Žalujoči ostali
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, zet, tast in svak, gospod
Jože Kosmina
Tišji polic, agent
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 22. februarja 1941 ob treh popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1941.
Globoko žalujoči ostali
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naš ljubi soprog in papa, gospod
Jurij Košir
finančni nadpreglednik v pok.
v 70. letu starosti, rojen v Škofji Loki, nenadoma poslovil od nas in odšel k Vsemogočnemu po svoje plačilo. — Pogreb bo v petek 21. februarja ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, dno 22. febr. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, Ljubljana, Mur. Sobota, dne 20. febr. 1941.
Užaloščeni: Marija roj. Vrčon, soproga; inž. Vinko, Zora por. Bajlec, Danilo, stud. iur., otroci. - Cilka roj- Ptaček, snaha. Franc Bajlec, odvetnik - zet. Feruško, Mirjam, Zorkica in Jožek, vnuki in vse ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila

Dobe:
Čevljarske pomočnike
sprejmem takoj. Zarnik Alfonz, Gajcva 9.
Vinicarja
z dveml odraslimi mofimt, verzlranega tudi v sadjarstvu ln ekonomiji -sprejme takoj neka graščinska uprava v okraju Slov. Konjice. Ponudbe z referencami lia upravo »Slovenca« pod značko »Verziran vintčar« Stev. 2530.
Lovec
oženjen, srednjih let. v službi strog, vešč slovenskega ln nemškega jezika, z lovskim izpitom -dobi službo v večjem revirju na Pohorju. Taki z gozdarsko prakso imajo prednost. Ponudbe z referencami upravi »Slov.« pod značko »Gozdno veleposestvo« št. 2531.
Sprejmemo več
Mih
j Sliižte H
]Ut|o:
Absolventka
nižje gimnazije z malo maturo ln trgovskega tečaja, s primerno prakso, išče takojšnje zaposlitve. Prosilka je lz številne družine e 7 nepreskrbljenimi otroci. Oče je onemogel delavec brez zaposlitve. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Pridna ln poštena« 6t. 2471.

Vajenca
zdravega, 14 let starega, poštenih krščanskih staršev, sprejme takoj Mali Martin, avtollčenje ln splošno tapetništvo, Domžale.

Razpis
»
REALITETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin )e samo v LJubljani. Prešernova ulica 64, t, nad str.
Telefon 44-20.
Stavbeno parcelo
ob glavni prometni cesti v Ljubljani poceni prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 2515.
mizarjev e
Interesenti naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjih služb in časa zaposlitve na naslov
Remec - Co.
Duplica - Kamnik
g ŽMtilte 1
Gospodična
23 let, trgovsko naobra-žena, solidna, želi poročiti solidnega gospoda -trgovca ali gostilničarja. Le resne ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje pod »Življenjska družica«. št. 126.
Izgubljena je bila
aktovka z naročiino knjigo fotografijo od LJubljane to Jesenic 7.a ijgubitelja velike vrednosti. Prosim, da se vrne proti dobri na-irradi na policijo ali v go. tilno Mulej, SI. Javornik.
;SREl3RO - PLPTINO
BRlUPNTE
SMBRBCOP SRFIRlE RUBlnE
BISERE I.T.D. STRRIIHKr NPKITE TER UMETNINE PO NRJVISJIH CENflll
' STARK TVRDK« ,
3os EBERLE
uubljahfl. tvr4eva 2
Kupimo železno blagajno
v teži ca. 100 kg, dobro
ohranjeno. Naslov v upr. »Slovcnca« pod št. 2513.
Ukradena je bila
včeraj zvečer iz mojega osebnega avta rjava aktovka, v kateri so bile naročllne knjige, kolekcije stekla ln propagandni material. Prosim storilca, da ml povrne za njega absolutno neupo-rabljlve stvari, ter si naj za odškodnino obdrži aktovko. Pri tem opozarjam svoje cenj. odjemalce na storjeno delo, ln prosim, v primeru, da bi tat izrabil bodisi naročilnico ali mogoče Inka-siranje denarja, da Imenovanega prijavijo takoj najbližji stražnici. »Sta-klo« Tober, St. Vid nad Ljubljano, tel. 734.
za namestitev ekonoma v bolniSniei državnega prometnega osebja v Beogradu
Kandidati za to mesto morajo izpolniti sledeče pogoje:
1.	vse pogoje po §3 zakona o državnem prometnem osebju, ki se zahtevajo za sprejem v službo pri državnih prometnih ustanovah;
2.	da niso starejši ko 50 let;
3.	da imajo strokovno šolsko izobrazbo v trgovski ali ekonomski vedi, enakovredno dovršeni srednješolski izobrazbi;
4.	da imajo za seboj najmanj pet let državne službe in da so uprav- ' lja.lt blagajno ali da so bili v državni ali samoupravni bolnišnici pet let kot polagalci računov;
5 da odgovarjajo moralno in materialno za vsako storjeno škodo in v ta namen položijo kavcijo 25.000 din (pet in dvajset tisoč dinarjev).
Ponudbi je treba priložiti tudi popis dosedanjega delovanja in živ-
Dolžnosti ekonoma so določene v Pravilniku bolniške službe za bolnišnico prometnega osebja na Dedinju.
Začetna plača ekonoma je 1500 din (tisoč pet sto dinarjev) mesečno, stanovanje, kurjava in hrana.
Kandidati morajo osebno oddati po predpisu taksirano prošnjo z listinami najkasneje do 10. marca 1941 Glavni upravi bolniškega fonda — zgradba prometnega ministrstva, soba št. 543 a v Beogradu, in sicer ob delavnikih od 10 do 12.
Iz pisarne Glavne uprave bolniškega fonda pri prometnem ministrstvo J v Beogradu, dne 8. februarja 1941 — G. U. št. 288/41.
t Žalostnega srca javljamo tužno vest, da je v svojem 71. letu starosti tragično umrl naš dragi mož, oče, stari oče in tast, gospod
Spešny Jože
posestnik in delovodja v pok. v Starem trgu pri Slov. Gradcu
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 21. t. m. ob 4 popoldne iz bolniške mrtvašnice na pokopališče v Starem trgu. Radi izrednega slučaja brez posebnih pogreb, svečanosti-
Stari trg pri Slovenjem Gradcu, dne 20. februarja 1941.
Globoko žalujoči: Jožefa, žena; Pepca, Franci, Tine, otroci; Kristina, snaha; Minka in Vikica, vnukinji.
MESTNA OBČINA V SLOVENJEM GRADCU javlja žalostno vest, da je po kratkih, težkih mukah umrl gospod
SpeSnv Jože
dolgoletni občin, odbornik, delovodja tovarne kos v pok., odlikovan z zlato kolajno in posestnik v Starem trgu.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 21. febr. kn-iu ——olatae na župno pokopališče v Starem trgu. oveic maše zadušnice se lx>do brale v petek 21. t. m. ob 7 zjutraj v mestni župni cerkvi in v soboto ob osmih
zjutraj v župni cerkvi v Starem trgu.
Agilnega občinskega odbornika bo občina ohranila trajno v blagem spominu.
Slovenj Gradec, dne 20 februarja 1941-
Mestna občina Slovenj Gradec — župan dr. Picej,
Hranilnica in posojilnica, registr. zadruga t neomejeno zavezo v Slovenjem Gradcu,
javlja žalostno vest, da je tragično umrl naš dolgoletni član, gospod
Spešny Dože
predsednik nadzornega odbora
Agilnega zadružnika bo naš zavod ohranil v hvaležnem spominu. Slovenj Gradec, dne 20. februarja 1941.
Nenadoma nam je umrl dobri, plemeniti in nepozabni brat in stric, gospod
Adolf Pauser
posestnik in trgovec.
Položili ga bomo k večnemu počitku v soboto, 22. februarja 1941 ob 15. uri.
Novo mesto, dne 20. februarja 1941.
Ema poroč. Toporič. vdova po sod svet., sestra; Anica Prijatelj, soproga drž. prav., nečakinja, in ostalo sorodstvo.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar!*
izdajatelj: !nl Jože Sodja
Urednik: Viktor Centift
1UUBI14NAI
Občni zbor angleškega društva
Ljubljana, dne 20. februarja.
Snoči je bil v lastnih društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici deveti letni občni zbor Angleškega društva. Prireditve, ki jo je vodil predsednik društva dr. Majaron, se je udeležilo veliko članstva, počastil pa jo je tudi novi angleški konzul v Ljubljani g. Pettitt.
V svojem pozdravnem govoru je predsednik počastil spomin nedavno umrlega lorda Lloyda, predsednika British Councila, ki je bil tudi ljubljanskemu društvu vedno zeio naklonjen, za kar se mu je predsednik še posebej zahvalil. Poročilo odbornikov bo pokazalo, je dejal, kako plodno je bilo delo Angleškega društva.
Tajniško poročilo je dal tajnik društva dr. Švi-gelj. Iz poročila posnemamo, da ima društvo 220 članov, da je priredilo v tekočem letu 19 tečajev, ki jih je obiskovalo 156 učencev. Tečaji so naslednji: pet za začetnike v angleščini, trije za naprednejše, dva konverzacijska, eden /.a literaturo, eden za moderno literaturo, eden za čitanje Shakespca-reja, eden za moderno dramo, komercialni in Še dva posebna tečaja izven društvenih prostorov. Učiteljev ima društvo pet, in sicer dva Angleža in tri domače moči. Društvo je vsako sredo prirejalo čajanke s konverzacijo in se je teh prireditev redno udeleževalo veliko članov in gostov. Izrednih predavanj je bilo šest: o Mount Everestu od Hugha
Ruttledgea, o Orknejskib otokih (Copeland), o naših alpskih cvetlicah (Copeland), o angleškem slikarstvu (Anth. Bertram), o Welesu (Mr. Roberts) in o nameščenskih klubih v Angliji (A. Robinson).
Knjižničarjevo poročilo je prebrala gdč. Suiler-iičeva. Knjižnica ima sedaj že 1300 različnih knjig. Ker je vsak dan odprta, je obisk izredno razveseljiv in skoraj vse knjige stalno krožijo.
Blagajniško poročilo je dal dr. Sujer. Blagajna se bori z velikimi težavami in bi bil razmah društva seveda še večji, ko bi bili dohodki večji. Tako pa blagajna krije društvene stroške le z veliko težavo in še to le z dobrohotnimi prispevki in osebnimi žrtvami članov sanuh.
Po čitanju poročil je ravn. Miklavlii predlagal zahvalo dosedanjemu odboru za njegovo požrtvovalno delovanje. Občni zbor je zahvalo izrekel s ploskanjem in dal odboru odvezo in priznanje.
Na koncu so bile volitve odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Majaron, za podpredsednika dr. Sujer, za tajnika dr. Švigelj in go.-pa Copeland, za blagajnika Ivo Bricelj, za odbornike pa dr. Vorlii. lektor Robinson, gospa Ko-cijantiieva, gospa prof. Grahorjeva, ravnatelj Mi-klaviit in ravnatelj dr. Krian.
Po občnem zboru je bila čajanka, pri kateri se je novi angleški konzul osebno spoznal s številnimi člani in prijatelji Angleškega društva.
Najnovejša poročila
Vprašanje prehoda nemških čet v bolgarskem sobranju
Sofija, 20. febr. Vladna parlamentarna večina je iinela danes svojo sejo, katere so se udeležili tudi predsednik vlade Filov in drugi ministri, izvzemši vojnega ministra Daskalovu. Poslunci so podajali svoje vtise glede razpoloženja med ljudstvom. Narodni poslanec Šivilj nov je rekel med drugim:
Ljudstvo se v glavnem zanima za vpra šanje prehoda nemških čet skozi
Bolgarijo,
ludi, kakšno je stališče Jugoslavije glede te|
I XVI. prosvetni večer in zadnji v tej sezoni bo danes zvečer ob 8. uri v frančiškanski dvorani. Večer je posvečen slovenski narodni pesmi Predaval bo g. prof. Ludovik Puš o tej zanimivi in aktualni tvarini pri nas. Pred predavanjem nastopi tudi zbor gojencev orglarske šole v Ljubljani, ki zapoje narodne fantovske pesmi Predavanje pa bodo spremljale tudi skioptične slike. Cenj. občinstvo vljudno vabimo, da se tega večera v obilnem številu udeleži, kajti sedanji čas je nasproten narodni pesmi, moderni šlagerji so njeni največji sovražniki. Zavedajmo se, da je narodna pesem del naše samobitnosti. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta in v trgovini Sfiligoj.
I Drevi bo ob 20 v mali Filharmonični dvorani koncert na dveh klavirjih. Izvajata ga Osterc Marta in Silva Hraševec. Vstopnice v Matični knjigarni.
22.	februarja vsi na	" Grafično prireditev v Del. zbornico
1 Prijetno vas bo zabavala frančiškanska prosveta v nedeljo ob 5 in na pustni torek ob 8 s komedijo z godbo in petjem: »Veseli dan« ali »Matiček se ženic. Prisrčno se boste nasmejali, ko vas bo g. Podgoršek seznanil s svojimi najnovejšimi kupleti.
1 2,898.000 dinarjev bo treba, da se dogradi srbska pravoslavna cerkev v Ljubljani, poroča bel-grajska »Pravda<. Glavne zasluge, da cerkev že stoji, ima med drugimi prejšnja uprava ljubljanske mestne občine, ki je dala cerkvi v Tivoliju brezplačen prostor na razpolago.
23.	februarja vsi na prireditev
SX Planina v Delavski zbornici
1 Mitnice — dobrotnice Ljubljančanov. Marsikdo bo pomenljivo zmajal z glavo pri tem naslovu in gospodinje se bodo morda 6pet razjezile na to preklicano mestno trošarino kot na edino povzročiteljico draginje. Toda v izrednih časih živimo in marsikaj 6e ie spremenilo, mnogo pa tudi popolnoma obrnilo da je iz dobrega postalo slabo in iz slabega spet dobro. Sicer je Da vsa naša javnost že dobro poučena o neizbegljivosti trošarine in o njeni potrebi, če se hočemo izogniti drugih še težjih davkov in dajatev. Zato se pa tudi ne smemo čuditi, če je v teh spremenljivih ča6ih postala 6ploš<io zaničevana trošarina zelo koiistna pomočnica v boju proti draginji in tudi pri prizadevanjih mestnega preskrbovalnega urada za preskrbo vseh slojev prebivalstva z moko in drugimi racioniranimi živili. Dandanašnji, ko sta moka in kruh na karte, prihaja z vseh strani moka v naše mesto. Tako 6mo n. pr. dobili v torek 18 t. m. 13.200 kg raznovrstne moke v Ljubljano Uslužbenci mestne trošarine natanko zapišejo velike količine, ki jih dobiva Gospodarska zveza za prehrano vse banovine, prav tako pa tudi vse večje količine raznovrstne moke, ki jo z dovoljenjem Prevoda uvažajo razne tvrdke. Vsak dan pa pride pri mitnicah na glavnih cestah in tudi po stranskih potih dosti vreč in vrečic moke za skrbne gospodinje in tudi za skrbne obrtnike, ki hočejo obvarovati svoje družine in odjemalce pred najhujšim pomanjkanjem. Na mitnicah moko lepo stehtajo ter zapišejo ime in naslov tistega, ki moko pripelje, še posebno pa zapišejo ime in naslov tistega, ki mu je moka namenjena. Mestni trošarinski urad vsak dan te zapiske zbere in jih pošlje mestnemu preskrbovalnemu uradu. Čeprav so gospodje in gospodične v mestnem preskrbovalnem uradu čez glavo zaposlene in delajo tako rekoč noč in dan, vendar te drobne zapiske natanko primerjajo s krušnimi kartami Uredba namreč pravi, da tisti ne sme imeti karte, ki ima doma že moko. Ta uredba pa tudi ravi in zahteva globe in zapor ter konfiskacijo .aga v skritih zalogah. — Iz zapiskov mestnega trošarinskega urada je razvidno razveseljivo dejstvo, da Ljubljani gotovo ne bo treba stradati, saj je po skritih shrambah toliko fine moke. da bi za slovo od predpusta lahko cvrli krofe od debelega četrtka najmanj še teden dni čez pepelnico prav pri vseh hišah. Če bi namreč najskrbnejši zbiralci zalog svojo moko razdelili, bi bilo krofov dosti prav na vseh mizah vsak dan pri kosilu in večerji ter še za makco.
V	sladkost veselja te tolažljive ugotovitve bo pa :z mestnega preskrbovalnega urada in iz rdeče hiše na Bleiweisovi cesti kanila marsikaka grenka kaplja.
V	mestnem preskrbovalnem uradu namreč že zaključujejo račune in kmalu se bodo razkropili pooblaščeni odposlanci državne policije po shrambah lastnikov krušnih kart .. Zares bridki časi prihajajo nad skrite zaloge živili Iz krušnih kart se odvijajo strupene kače paragrafov in se plazijo po iz-
Pr
bi,
Kino Kodeljevo - Tel. 41-64
Dancč in jutri ob 20 Pavla Vessely v krasnem filmu
Zrcalo ilvUenja
ter velefilm o bojih med ribiči Aliaclfa in gusarji na ledenem severu #%IJO®liQ
George Raft-Dorothy - Lamour-Henry Fonda-
praznjenih shrambah sikajoč proti lastnikom, ki se prepadli poslavljajo od svojih belih zakladov ter trepetaje odhajajo po še druge nagrade na policijo in sodišče ln kakor se v teh spremenljivih ča6ih vse
Ereobrača, da je celo mitnica postala dobrotnica jubljančanov, tako tudi doživljamo čudeže, kako se tajajo ledena srca ter se vnemajo v ljubezni do bližnjega. Taki trdosrčneži, ki nikdar niso hoteli videti reveža in njegove bede, seveda nehote postajajo dobrotniki revežev, ker s svojimi skritimi zalogami polnijo skladišča revnim in bogatim enako odmerjene moke. Toda ludi za take neprostovoljne dobrotnike revežev ima mestni prehranjevalni urad še zadnjo tolažbo. Dan na dan namreč tiho prihajajo VTste skesanih in vračajo krušne karte. Diskretni uradniki brez besede črtajo ime skesanega grešnika iz usodnega imenika in vse je spet dobro Kdor ima torej doma majhno zalogo moke ali drugih racioni-ranih živil, naj naglo karto vrne prehranjevalnemu uradu in vse bo mirno urejeno brez škode za lastnika zaloge, ker pač brez karte ne bo mogel več izkoriščati vsemu prebivalstvu namenjenih zalog. Kdor ima pa velike zaloge skrile, tega naj prepriča lastna pamet, kako nevarno je v teh spremenljivih časih misliti na špekulacijo in odiranje revežev.
Drobne novice
Budimpešta, 20. febr. m. List »Pest« poroča, da bodo v londonskih restavracijah začeli gostom servirati le ono jed.
Delhi, 20. febr. Ass. Press: Sedmo ljudsko štetje v Indiji se bliža koncu- Po dosedanjih podatkih ima Indija približno 400 milij. ljudi.
Pariz, 20- febr. DNB: Od 20. do 22. februarja bo v Parizu konferenca zastopnikov nemških in francoskih pristojnih ustanov zaradi proučitve vprašanja preskrbe s surovinami, (aa) Pariz, 20. febr. DNB: Z odobrenjem vlade so francoske cerkvene oblasti v Parizu poslale 44S prenosnih oltarjev v Nemčijo, da bi omogočile službo božjo v francoskih ujetniških taboriščih- (AA)
Madrid. 20. febr. Štefani: Potres, ki je nastal v Vigu, je povročil v mestu velik preplah. Potres so čutili tudi v Ponte Vedraon. V tej pokrajini je uragan uničil 150-000 dreves in podrl 300 cerkvenih zvonikov. V Escalantu je padla streha nekega samostana na ljudi in so pri tej priliki štirje našli smrt. (AA)
Madrid. 20. febr- Štefani: V eni glavnih madridskih ulic se je podrla hiša. Izpod razvalin so potegnili 15 mrtvih in ranjenih. Reševalna delli se nadaljujejo, kajti pod razvalinami je najbrž še nekaj ljudi. (AA)
Moskva, 20. febr- DNB: Novi načelnik generalnega štaba sovjetske vojske armijskj general Žukov je sprejel danes tuje vojaške atašeje, akreditirane v Moskvi. (AA)
in
_ _ . . lega. Poslanec Baterberski je rekel med drugim: Pontonski mostovi nu Donavi pri Ruščuku so že gotovi- Mi poslanci pa smo ponovno nepoučeni o tem, kaj se dogaja- 1'olcg tega je Baterberski ostro kritiziral vlado zuradi tega, ker se ne posvetuje s parlamentom o takšnih stvareh. Vsi govorniki so se izrazili zelo pesimistično o razpoloženju, ki vlada med mobiliziranimi državljani. Dr. Nikolajev je rekel med drugim: Stanje v državi je zelo resno in celo nevarno. Ko sem potoval z mobiliziranci, sera ugotovil, da z vlaki potujejo ugitatorji razsula. Nikolajev je govoril potem o nepravilnostih, ki se dogajajo pri rekviziciiuh in nepravilnosti pri izvajanju mobilizacije. Predlagal je, da se izvede unketa o vseli teh primerili in o stunju v državi. Poslanca Kovačev in Raduhov sta poudarila, da se komunizem čedalje bolj širi, in sicer zato, ker oblasti ne razpolagajo z nobeno državno ali službeno organizacijo, na katero bi se lahko oprle Več poslancev je izrazilo nezadovoljstvo, ker je bil za kmetijskega ministra imenovan Kušev. Rekli so, da jc bil poprej ta
mož proti sedanjemu režimu. Predsednik vlade Filov je v svojem odgovoru omenil, da minister Dimitrij Kušev ni bil imenovan slučajno. 11 okel je, du se je pred imenovanjem pogovarjal s Ruševini in se prepričal, da stojitu popolnoma na črti sedanjega režima in ga je nato predlagal za ministru. Filov jc potem izrazil svojo nejevoljo, da je poslanec Baterberski govoril tako ostro proti vladni notranji politiki. V razgovoru z nekaterimi poslanci vladne večine se je lahko ugotovilo, da vlada povsod veliko začudenje, ker je prendsednik vlade Filov molče šel preko ugotovitev, ki sta jih podala poslanca šivinov in Batenberski glede vprašanju prehoda nemške vojske in postavljanja pontonskih mostov pri Ruščuku. (AA)
Nove nenapadalne pogodbe na Balkanu
Budimpešta, 20. febr. MT1: Tukajšnji listi poročajo, da bo bolgarsko - turški nenapadalni pogodbi sledila še enn nenapndalnn pogodba med Bolgarijo in eno sosedno državo, ki ima z Bolgarijo, prav tako kakor Turčija, že pogodbo o večnem prijateljstvu- Madžarski listi pišejo, da bo tudi ta pogodbo, ki bo nadaljevala delo velesil osišča za stalno pomirjenje jiižnov/.hodne Evrope, utrdila mir na Balkanu iu ziločilu vsake morebitne motnje pri nadnljnem razpletu diplomatičnega in vojaškega delu na tem prostoru.
Kako je romalo 100 milifard francoskega zlatega zaklada
60 milijard v severno Ameriko, 40 milijard pa v južno Ameriko
Pariz, 19. febr. AA. DNB: »Matin* objavlja zelo zanimive podrobnosti v zvezi s prevozom francoskega zlata v vrednosti 100 milijard frankov iz Pariza. Po »Matinovili« informacijah je ameriški veleposlunik v Parizu, Bul-lit, posredoval pri Reynandu, da naj se francosko zlato zaradi večje varnosti prepelje v Ameriko. Ta ameriški korak je sledil po podpisu francosko-angleškega sporazuma, ki izključuje možnost sklenitve ločenega miru. Tu sporazum je bil podpisan dne 28. marca. Rey-naud je sprejel ta ameriški predlog in je ukazal finančnemu ministru, da naj del zlata v vrednosti 60 milijard lr. prepelje v Ameriko.
Ostanek 40 milijard frankov bi naj ostal v francoski Narodni banki in se naj vedno prevaža s sedežem te banke. To vsoto so dejansko najprej prepeljali iz Pariza v Saogur, nato pa v Bordeaux in nazadnje v Clermont-Ferrand. Reynaud je nato odredil, da naj se to zlato v vrednosti 40 milijard prepelje v Dakar. Po
številnih incidentih in velikih težavah jc zlato nazadnje tudi res prišlo v Dakar. General de Ganile, ki je bil državni tajnik v Reynuudoyi vladi, je vedel, da je to zlato v zakladu in jc prav zaradi tega zlata napadel Dakar. Del te vsote so nato prepeljali v Južno Ameriko, da bi plačali nakupe pšenice in mesa.
Severna Amerika je od vsote onih 60 milijard, ki je bilo tja prepeljana, pred kratkim zaplenila 12 milijard. »Matinc piše, da ima ta korak ameriške vlade svojo predzgotlovino. V vsoti v višini 100 milijard frankov francoskega zlata je bila tudi všteta vsota za 10 milijard, ki je pripadala belgi jski vladi in to zlato so pred 10. majem prepeljali v Pariz. Po zlomu Belgije in Francije je na zahtevo belgijske vlade Francija Belgiji to vsoto vrnila. Ta denar je bil povrnjen vladi v Bruslju. Belgijska vlada pa, ki je v Londonu, je dosegla s posredovanjem Anglije, da se je ta vsota v Ameriki zaplenila na korist londonski belgijski vladi.
Eden in general Dill v Egiptu
Kairo, 20- febr. Reuter: Angleški zunanji minister Antony Eden in vrhovni poveljnik angleške suhozemske armade v Angliji, general Dill, sta danes nenadno priletela v Egipt, kjer sta se takoj sestala s člani egiptske vlade in s poveljniki angleške vzhodne armade. Namen tega potovanja ni znan.
Predsednik avstralske vlade v Londonu
London, 20. febr. Reuter: Avstralski ministrski predsednik Menzies je danes z letalom priletel v Anglijo, kjer se bo posvetoval z imperialno vlado o sodelovanju Avstralije v vojni za skupno zmago.
Italijanska revija o zmagi
Rim, 20. febr. »Relazioni Internazio-nali« objavlja članek o »političnih kartalu, ki
Mojstri ponarejanja obsojeni
Razprava se je končala snoči, sodba je bila razglašena danes opoldne
Maribor, 20. februarja.
Tri dn! je trajala senzacija na mariborskem okrožnem sodišču, ki je privabljala k razpravi proti ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev ogromno število radovednežev. Razprava sama je bila snoči po dvodnevnem napornem obravnavanju ob 8. zvečer končana, sodišče pa je sklenilo, da se sodba razglasi danes dopoldne ob pol 12. uri. Zasliševanje prič je bilo končano včeraj popoldne, nato pa so se začeli govori zagovornikov, ki niso imeli prijetne naloge, saj sta bila samo dva plačana, ostalih osem pa je moralo dva dni zastonj 6edeti pri razpravi, ker jih je postavilo sodišče. Po govorih zagovornikov pa je nastopil državni tožilec, ki je bil jako oster ter je zahteval za glavne obtožence Majcna, Grašica, Vabiča, Žuraja in Jurija Bogomila najvišjo kazen, ki jo zakonik za to vrste zločine predvideva.
Dasi je bila za danes najavljena razglasitev sodbe ža pol 12. uro, so vendar ljudje, ki so hoteli prisostvovati razpravi do konsa, že ob 9. uri zjutraj doceb napolnili hodnike pred razpravno dvorano ter se tiščali k vhodu, vedoč da spet ne bodo vsi dobili prostora. Ko pa so se odprla vrata dvorane, je nastal tak naval in pritisk, da so enega, ki je stal tik pri vratih, ostali podrli ter ga pohodili, tako da je dobil precejšnje poškodbe.
Ljudje so nestrpno pričakovali prihoda sodnega dvora, obtožencem, ki so se proti 11. uri zbirali na zatožnih klopeh, pa je bilo bolj težko pri srcu, ker je večina sedela pobita in žalostna. Po 11. uri so pripeljali pazniki tudi obtožence iz preiskovalnega zapora. Sodni dvor pa je prišel v dvorano šele nekaj minut pred 12. uro ter je začel predsednik senata dr. Turato ob napeti tišini s čitanjem sodbe, ki se glasi:
Majcen Franc se obsoja na 6 let robije, 600 dinarjev denarne kazni ali 10 dni zapora, trajno izgubo častnih pravic; Grašič Anton 3 leta robije, 900 din denarne kazni, 3 leta izgube častnih pravic; Vabič Mohor 3 leta in 6 mesecev robije. 600 din globe, 4 leta izgube častnih pravic; Majhenc Josip 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Zimšek Frančiška 2400 din globe ali 40 dni zapora: Ko-iarič Joiui 10 mesecev strogega zapora, 300 uiii
globe ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Jurij Bogomil 1 leto in 2 meseca robije, 300 din globe ali 5 dni zapora, 3 leta izgube časlnih pravic; Merlak Ivan 3000 din globe ali 50 dni zapora ter na plačanje stroškov kazenskega postopanja; Žuraj Anton 2 leti in 6 mesecev robije, 600 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Belec Josip 1 leto robije, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravici Stajnko Ignac 2 mesece zajiora; Tomanič Jakob 1 leto in 2 meseca strogega zapoia, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Košir Štefan 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Štempihar Jožef 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic 2 leti; Štempihar Marija 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic za 2 leti; Kosi Josip 3000 din globe ali 50 dni zapora tor plačilo stroškov postopanja; Habjan Josip 1 leto in 3 mesece strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Malu-nec Milka 1 leto strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora; Malunec Josip je bil edini od vseh obdolžencev v procesu oproščen; Vugrin Martin 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Vrus Ivan 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leli izgube častnih pravic; Kostanjevec Eliza 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Kostanjevec Ivan ml. 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe nh 5 dn) zapora; Kostanjevec Ivan st. 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih' pravic 2 leti; Senekovič Tomaž 9 mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic 2 leti; Tomanič Janez 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zajiora, 2 leti izgube častnih pravic; Meglič Stanko 6 mesecev strogega zapora, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic.
Vsi obsojenci so dobili nepogojne kazni. Vsi predmeti, ki so v zvezi s ponarejanjem, se zaplenijo, vsem so pa šteje preiskovalni zapor v kazen. Glede zasebnih ndeiežencev pa morajo nekateri solidarno drugi posamezno poravnali povzročeno škodo.
jih ima Italija poleg vojaških na razpolngo. Ena teh političnih kurt sq ijnenuje »nerazdruž-ljiva skupnost in medsebojna povezanost Španije 7. Italijo in Nemčijo. Kljub nasilnemu postopanju Anglije proti Španiji, se slednja oil Nemčije in Italije ne bo ločila, marveč se bodo medsebojne zveze še bolj utrdile. Iz nedavnih izjav španskega zunanjega ministra Sunerja jasno izhaja, da hoče Španija na vsak način svoje zgodovinske pravice, ki jih demokratične velesile zanikajo, velesili osišča pa priznavata, uveljaviti. Končno bo v sedanji vojni zmagal tisti, ki obvlada Evropo, ne pa tisti, ki se v svojem delovanju omejuje na Afriko. Tudj Italija bo spet zavojevala nazaj to, kar je začasno v Severni Afriki izgubila. Kdaj, to je samo vprašanje čusa, načinov in discipline.
Slovaško sodišče obsodilo dr. Hodžo, Osuskega in tovarišev
Bratislava, 20. febr. DNB: Po tridnevni razpravi, od katere je bila javnost izključena, je bil končan jiroces proti bivšemu jx>slaniku češkoslovaške republike v Parizu, dr. Osuske-mu, bivšemu predsedniku vlade dr. .\f- llodžu, bivšemu glavnemu uredniku »Narodnih Novinvc dr. Pavliniju, proti Tothu in bivšemu šefu slovaškega tiskov, urada Petru Pridavoku. Imenovane osebnosti so bile obtožene za delovanje proti slovaški državi in za veleizdajo. Sodišče je obsodilo Osuskega na dosmrtno ječo, dr. M. Ilodža na 18 let robije, Pavlinija, Totha in Pridevoka pa na 15 let robije. Kot dokaz so služili govori, katere so obtoženi imeli v radiu, ter izpovedi prič, ki so po zasedbi Francije od strani nemških čet iz Pariza dopotovule na Slovaško. (AA)
Pogreb Hitlerjevega tovariša
Milnchen. 19. febr. DNB. Na Čast umrlemu veleposlaniku, polkovniku Hermannu Kribelu, staremu sodelavcu voditelja rajha, je bila danes v Miinchcnu spominska svečanost, ki so se je udeležili tudi kancler Hitler, maršal Goring, namestnik kanclerja Hitlerja Rudolf Hess, zunanji minister v. Ribbentrop in mnogo drugih vodilnih osebnosti stranke, državne uprave in vojske, Minister Rudolf Hess je imel govor pred katafal-kom, potem jia je voditelj Nemčije položil venec kot poslednji pozdrav svojemu tovarišu v boju. Razvil se je nalo jiogrelmi sprevod, posmrtno ostanke pokojnega Kribela bodo prepeljali na Bavarsko in jih v njegovem rojstnem kraju položili v grobnico. (AA)
Kava iz tuiip
Bern. 20. febr. Švicarski radio: ^Frij Neder-land< poroča, da 60 nemške oblast' naročile 2000 ton tulipnih gomoljev, ki jih bodo uporabili za izdelavo kave. Strokovnjaki pravijo, da je treba gomolje najprej na drobno zrezali, potem opra-žiti, kar da okusno zniletino, ki ji je treba zaradi lepše barve dodati nialo cikorije. zaradi vonja pa nekoliko prave kave. pa se dobi zelo dobro nadomestilo za kavo. To kavo bodo upurabljali predvsem za potrebe na Nizozemskem.
Donavski odbor
Dunaj, 19. febr. DNB: Začasni odbor za promet na Donavi bo imel svojo |irvo sejo. ki lio na Dunaju pod predsedstvom Nemčije. Na seji bodo zastopniki vlad Italije, Sovjetske zveze, Madžarske. Romunije, Jugoslavije, Bolgarije ia Slovaške. (AA.).
KULTURNI OBZORNIK
———— i mi n um i iijjuammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmKrnmmmm
Ljubljanska opera: »Rusalka«
Med skladatelje, ki so dvignili češko glasbeno stvariteljnost do ravni svetovne vrednosti, spada Anot Dvohik, avtor »Slovanskih plesov«, simfonij, oratorija, kantat, uvertur, simfoničnih pesnitev in opernih del, med katerimi je najbolj znana »Ku-salkat. Kakor F. Smetana, kasneje Janaček, je tudi DvofAk črpal iz ljudskega glasbenega zaklada in na tej osnovi gradil svoja dela. Tako ie v Rusalki opaziti tisto tipično-'češko svojskost ljudske motivike.
Dasi drama nima ravno izrazite dramatsko gibalne stopnjevitosti, vendar je v glasbi utelešena globina najtanjših refleksov človekove duševnosti, ki se oglaša v pevski melodiji in venomer razgibanem orkestru; DvoMk ne pozna tonskega slikanja ali kakega podčrtavanja dramatskih zunanjih efektov. Njegova glasba je odsev človekove duše in njenega dogajanja — prav za prav je to DvoFdkov svet, zajet v vseh odtenkih po lepoti hrepeneče narave, prelit v najčistejšo glasbeno izoblikovanost, ki ji je vpliv kakega razumarsko-miselnega vodila tuj. Kakor je dramalska snov dvignjena v pravljični svet, tako je tudi Dvoril k ob tem lažje našel ključ k čimbolj absolutnemu tonskemu oblikovanju, dvignjenemu do najvišjega, lepega in globoko v človeka segajočega.
Značaj dela sta tako dirigent kakor režiser pravilno dojela: prvi je pooblikoval muzikalni koncept kot nekaj samostojnega, v sebi zaključenega ne glede na soliste in dramatsko dejavnost, drugi pa je znal režijo temu podrediti in delu vdihniti pravljično nastrojenost ter predstavo o pravljičnih bitjih, kar se mu je najbolj posrečilo v oblikovalki Rusalke. Tako smo dobili predstavo s pravilno in obojestransko dobro interpretacijo, le da režijsko podreditev muziki pretrga na nekaj mestih za spoznanje preveč zunanje izražena bolečina in nemir glavne junakinje. V celoti pa je režija prav dobra v pravljično umirjenem poteku. V skladu je tudi inscenacija go6p. V. Skružnyja. Režiral je gosp. C. Debevec.
Predstavo je vodil g. N Štritof, ki je interpretiral dobro. Orkester mu je tokrat zvenel še dovolj dobro: trobila na nekaterih mestih so popolnoma zadovoljevala, dočim so se manj posrečila težja mesta, kjer je trpela predvsem intonac.ija, prav tako tudi pihala posameznikov in v skupini; godala so bila dobra, če izvzamemo ritmično razrah-ljanost v pasažah, čela so bila boljša kot do sedaj, vendar še manjka do popolnosti v smislu do sedaj že ugotovljenega. Ce bodo pri nadaljnih predstavah odpadli ti nedostalki, bo orkester prav dober. — G. Štritof je topot v smislu že zgoraj navedene značilnosti muzikalne zasnove prav tako pazil na
interpretacijo solistov kakor tudi zbora, ki je iz-vanredno dobro zvenel ter smiselno muzikalno oblikoval — čeprav tudi v podrejenosti. Glasovna uravnovešenost ter barvna skladnost zbora je tu morda celo boljša kot pri »Hlapcu Jerneju«.
Naslovno vlogo je pela gdč. V. Heybalova. Njena Rusalka je bila igralsko v celoti dobra, na posameznih mestih je dosegla visoko igralsko-obliko-valno popolnost. Tudi v petju je presenetila. Spo-čitost oc) prevelikega truda prejšnjih predstav ji je vrnila kvaliteto petja: višine so bile znatno boljše, celo v srednji legi je močno popustil vibrato, le tu pa tam moti še pripihavanje sape. Oblikovanje melodičnih linij je na visoki stopnji, le tu pa tam šo motijo premočni poudarki, kakor tudi preostri dinamični prehodi zlasti iz f v p, ker le zrušijo tu pa tam frazo. V celoti pa je njena oblikovalna kultura prav v Rusalki močna in visokovredna. — Princa je oblikoval g. Gostič. Na tej predstavi nas je bolj zadovoljil glasovno, kakor nekaj tednov sem. Predvsem višine so bile mehkejše in into-nančno čiste, kulturo v pevskem oblikovanju pa itak poznamo. Kot princ je pevsko boljši kakor v igri, dasi tudi igralsko popolnoma zadovolji in prepriča. —• G. Betetto je kot povodnji mož prav lepo oblikoval pevski del, dočim mu vloga ne nudi igralskega razmaha. Najlepše in najbolj polno mu zvenijo toni v srednji in srednje visoki legi, dočim je višina v tej vlogi stisnjena in suha. — Knežna — gdč. Laboševa je v igri dobra, v petju deloma, ker pevsko oblikovanje slabi vibrato, ki se veča z višino tona. Visoki toni so silno stisnjeni ter m-tonančno negotovi. Tudi izgovarjava je premalo jasna. Skratka, ostati je pri istih ugotovitvah, kakor ob otvoritveni predstavi. — Ga. Kogejeva je igralsko prav dobro podala čarovnico, v petju pa je ugotoviti isto kot do sedaj. — Gozdarja je pel g. Sladoljev, ki je tudi igralsko zadovoljil. — Ga. Barbičeva pa je pokazala v tej vlogi pevski napredek; glas je v srednji legi pridobil večjo prodornost, izgovarjava jasna in razumljiva. Zaigrala je kuharčka dobro. — Tri vile so predstavljale ga. Vidalijeva, ga. Ivančičeva in gdč. Polajnarjeva. Vse tri so dobro in mestoma prav skladno ter glasovno uravnovešeno pele, le mimogrede je zmotil vibrirajoč ton prve vile ter sem pa tja intonančno malo negotov ton druge vile. Vendar moram ugotoviti, da je ga. Ivančičeva v tej vlogi še najbolj odgovarjala pevfkim zahtevam. Ce bi bilo mogoče vzdržati to stopnio v težjih stvareh, potem bi bilo razveseljivo upanje na pomembno zboljšanje. — Vlogo lovca je izpolnil g. Rakovec dobro.
Predstava »Rusalket je v celoti na prav dostojni izvajalski višini.	sil.
časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 35, št. 1—2
Mariborska zgodovinska revija, ki ima v vidiku predvsem raziskovanja mariborskega področja od zgodovinske in etnične strani ter pomeni središčni organ mariborskih znanstvenikov, Časopis 7.a zgodovino in narodopisje, je v svoji prvi dvojni številki 35. leta prinesla že zopet več nad vse zanimivih razprav in poročil. Uvodna razprava Antona Smodiča, Nove laten-ske najdbe na Dravskem polju, prinaša natančen opis vseh številnih arheoloških najdb v raznih krajih Ptujskega polja, tako v Formi-nu, kjer jih je največ, potem v Stojnici, Skor-bi in ptujski Panorami. Predvsem so forminske najdbe vredne natančnega pregleda, ki ga podaja ta razprava, v kateri so vse te najdbe po arheoloških principih opisane, narisane ter tudi zgodovinsko raztolmačene kot ostanki keltskih in rimskih dob. Kraji, kjer so bili najdeni, pa nudijo domnevo, da je tod šla ob Dravi rimska cesta. — Trije naslednji članki pa so referati. ki so jih imeli odlični slovenski zgodovinarji na svojem 2. sestanku na Ptujsiki gori v 1. 1940, kjer so obravnavali predvsem zgodovino naselij in kolonizacij. Načelno besedo o stanju in nalogah slovenske kolonizacijske zgodovine je podal univ. prof. dr. Milko Kos, ki je poudarjal potrebno po takem raziskavan ju osnovne zgodovine naših tal ter tudi razložil potrebo poseganja na pomožne vede, ki morejo kakor koli pozitivno vplivati na trdnost rezultatov. Za zgled uspelega znanstvenega raziska-vanja je omenil Blaznikovo zgodovino kolonizacije brižinskega okolja. Zato je bil tudi prof. dr. Pavle Blaznik opravičeno poklicin, da k tem načelnim besedam da svoj koreferat o praktičnem delovanju na terenu takega razi-skavanja ter je tako v članku O metodah proučevanje kolonizacijske zgodovine prikazal delo kolonizajskih študij, opozoril na težave, na katere naleti tak raziskovalec, ter na pravilno vporabljanje urbarjev, katastrov, etnografskih razmer in ledinskih, osebnih imen ter omenil tudi prvo metodo, ki določa starost naselja po — fosfatnih ostankih (smetiščih). Uspeli takega urbarnega raziskavanja je podal tudi dr. Fr. Mikič, ki je za to priliko primerjal lerlin-ska in hišna imena občine Luče ter prišel do zanimivih rezultatov, kako dolgo se drže ena in ista imena pri hišah, ter na podlagi imen sklepal o posestnih spremembah te občine tekom stoletij. To so torej tri predavanja, ki so plod 2. sestanka slovenskih zgodovinarjev. — Mladi pravnik in dramatik Stanko Kociper pa je prispeval pravno-narodopisne prispevke s tem, da je razbral pravne starine ormoškega okraja: kako se kaže pravni čut v slovenskih navadah in običajih. Študija je zanimiv prispevek k slovenski pravni zgodovini ter narodopisju ormoškega okraja.
To bi bile razprnve. V rubriki Izvestja pa Josip Mravljak lokalizira admontska posestva, ki se v listinah imenujejo Chamenaten, Cami-nata v Klužah, ki je soseska med Sv. Boštjanom in Vrati pod Dravogradom. Inž. arh. Marjan Mušič, ki restavrira sedaj sedaj mariborsko stolnico, razbira sedaj gradivo, ki ga je dobil v mariborski stolnici ter spada v dobo med romantiko in gotiko.
Franjo Baš govori o zgodovini trga Rečica, v kolikor se mu kaže v novih arhivalijah gor-njegrajske gospoščine, ki jih Baš že dalje časa tako uspešno uporablja za svoje študije. Dr. Fr. Ilešič je prispeval nekaj drobiža o Antonu Kremplju (o ruskih rubljih in o imenu V.e-koslav). Slovenjgraški župnik Jakob Soklič prinaša nekaj gradiva o Davorinu Trstenjaku ob priliki 50letnicn njegove smrti. Dr. Fr. Ilešič podaja življenjske podatke ljutomerskega in ptujskega advokata dr. Jakoba Ploja. brata dr. Koroščeve matere, ki je tudi dr. Korošca spravil v šole, plačeval zanj dve leti stanovanje in ga imel tudi na hrani.
Nekrologe prof. Gabrijelu Majcenu, dr. VI. Travnerju, prof. dr. F. šišiču ter šolskemu svet- I niku E. Lileku je napisal Fr. Baš. V rubriki Slovstvo je ocenjenih nad dvajset zgodovinskih knjig v raznih jezikih. Tudi Zapiske poživljajo zgodovinske drobtinice. 19 slik ponazarja Smo-dičev in Mušičev članek. — To revijo vsem priporočamo, kakor tudi članstvo pri Mariborskem zgodovinskem društvu, ki je že zvezano z nnročbo.
Naše delo
Zveza fantovskih odsekov nadaljuje z rednimi izdajami knjižic »Naše delo«, ki so predvsem namenjene fantovskim sestankom po odsekih naše fantovske organzacije.
Pred seboj imamo zadnje tri knjižice za fantovske sestanke. V njih se v glavnem nadaljuje tvarina, namenjena okrožnim tekmam in drugemu obravnavanju na sestankih. V knjižici »Naše delo« za december je največ govora o dobrem tisku, o čemer je pač treba na koncu vsakega leta ponovno govoriti. Tudi se v tej knjižici nadaljujejo predavanja v delavskem vprašanju, in sicer e tu govora o obratnih delavskih zaupnikih in o sodiščih delavskega zavarovanja, torej stvari, ki morajo v prvi vrsti zanimati vsakega našega fanta-delavca, in prav teh je mnogo v naši organizaciij. Kmetsko vprašanje se nadaljuje z razpravo o veri našega slovenskega kmeta in še posebej o razmerju med našim kmetom in delavcem. Glavna tvarina — narodno obrambno vprašanje — vsebuje v decembrski knjižici zanimivo razpravljanje o razmerju med vero in narodnostjo, med velikimi in malimi narodi ter med kul-turnostjo in narodnostjo. Iz organizacijskega življenja navaja člankar naše fante na članske dolžnosti, na povečanje pažnje našemu naraščaju, na tekme in na članarino. Vsakemu sestanku pa so zmerom pridejana tudi verska in cerkvena razmišljanja. Ob koncu je knjižica posvečena pripravi božičnice med našimi fanti po odsekih
Januarska knjižica »Naše delo« nadaljuje v narodno obrambnem vprašanju z razpravo o razmerju slovenstva do katoličanstva, v delavskem vprašanju je še zmerom govor o obratnih zaupnikih, in sicer to pot o njihovih volitvah, dalje pa razpravlja člankar v tem poglavju o zaščitnih organizacijah našega delavstva ter o razmerju delavstva do našega naroda. V kmetskih vprašanjih govori pisec o kmetu in njegovem delavcu, o zaslugah kmeta za našo kulturo v preteklih dobah ter o skupnosti, ki vlada med sosedstvom na kmetih. Druga vprašanja so v tej knjižici krajše obdelana, zato pa je bil posebni sestanek v januarju posvečen žalni komemoraciji za pokojnim slovenskim narodnim voditeljem dr. Antonom Korošcem. Za to žalno proslavo prinaša knjižica več dekla-macij, žalostink in govor izpod peresa dr. Josipa Hohnjeca.
Najnovejša knjižica »Naše delo« prinaša tva-rino za fantovske sestanke za tekoči mesec februar. Pomembna vprašanja so obravnavana v poglavju narodno obrambno vprašanje, tako narodna samoobramba, narodna svoboda, razmerje med Slovenci in Jugoslavijo. V kmetskem vprašanju se nadaljuje razprava o sosedstvu na kmetih, govor je o izobrazbi kmetske mladine, posebno pomembno in zanimivo pa je poglavje z naslovom »Pravde žro kmetije«. V delavskem vprašanju pa je največ govora o nastanku in koncu slovenskega marksizma in njegovih organizacij ter o enotni delavski organizaciji in končno o delavski zbornici prej in sedaj.
Tako zadnji trije zvezki zbirke »Naše delo« prinašajo vse polno važnih in prezanimivih predavanj, člankov in razprav iz našega socialnega, verskega in stanovskega ter splošno kulturnega življenja. Marsikaj izmed tega je namenjeno predvsem našim fantom kot tvarina za tekmovanje, ■velika večina vse snovi pa je namenjena tudi splošnosti. Zato na vse zbirke »Naše delo«, ki jo izdaja Zveza fantovskih odsekov, opozarjamo vse naše prosvetne, organizacijske in kulturne delavce. Vse knjižice lahko vsak čas dobite pri ZFO v Ljubljani.
Novi poglavar Grčije: Korizis, Metahsov naslednik
Iz Aten poročajo: Ko je Metaxas še živel, je bilo večkrat slišati, kako so bili v skrbeh za njegovega naslednika. Takrat se je že (dišalo ime Korizis, in da je to najbolj zmožna grška osebnost, kakor se je izrazil urednik .velikega atenskega časopisa in še dostavil: iVse gospodarske in socialne reforme pod Metaxa-soni bi bile brez Korizisa ničvredne.« Spomnil sem se (piše atenski dopisnik), da ni prav za prav nobenemu inozemskemu časnikarju kaj več znanega o Korizisu, medtem ko smo bili natrpani s podatki o brezpomembnih grških osebnostih.
To dejstvo pa je Korizisu samo v čast; Korizis je nu izredno željo Metaxasa postal njegov naslednik.
Profesor Aleksander Korizis spada k ljudem, ki ne rinejo v ospredje. Vse javno hva-lisanje mu je bilo že zdavnaj zoprno in nedavno je nekemu uredništvu, ki je v svojem listu objavilo njegovo sliko, telefoniral, naj take stvari prihranijo za tiste, ki na bojišču žrtvujejo življenje za domovino.
Korizis izhaja iz majhnih razmer. Rodil se je na enem od številnih otokov grškega otočja in sicer na Parosu. Medtem ko so se njegovi vrstniki in sorodniki ukvarjali z iskanjem gob v morju, z ribištvom in gojenjem oljk, ali pa so se izseljevali v Ameriko, se je mladi Alek-sunder odločil za šole. Ko mu je bilo 12 let, je bil že v šoli v Atenah; ko mu je bilo 16 let, je študiral pravo; z 18 leti je pravni študij do. končal in je dobil službo v grški Narodni banki. V tej banki se je Korizis z večkratnim pre-kinjenjem zmeraj spet povrnil. Korizis, ki je bil začel kot najnižji bančni uradnik, je leta 1923 doživel čast, da je postal podguverner iste Narodne banke. Ko je pa leta 1940 postalo mesto najvišjega šefa v banki prazno, je Korizis, ki je bil medtem postal socialni minister, odložil ministrstvo, da je stopil na to visoko mesto, ki je o njem bržkone sanjaril že takrat, ko je bil prvikrat stopil v prekrasno marmorno palačo Narodne banke v Atenah.
Korizis je vprav zgled za to, kako se more človek, ki nekaj ve in zna, brez vsakršnih zvez in brez posebne sreče in brez javnega ponašanja in senzacijskih junaštev povzpeti na visoka mesta takorekoč po naravnih zakonih. Kmalu je povsod zaslovel kot strokovnjak. V vseh finančnih in gospodarskih zadevah so njega klicali na posvet. Bodi da so bili na vladi venizelisti ali rojalisti — brez Korizisa se državni voz ni premaknil iz kolotečin. Njegovo prvo veliko delo je bila ustanovitev Zavoda za Kmetijske kredite, kjer so kmetje dobivali posojila in poljedelske pobude. Le z ustvaritvijo takega zavoda je bilo mogoče olajšati bedo maloazijskim ubežnikom, ki so se po turški zmagi 1. 1922 brez denarja in imetja vrnili v svojo domovino. Begunce so združili v posebnih zadrugah, svetovali so jim, česa naj se lotijo in kaj naj posejejo z ozirom na potrebe svetovnega trga in so dali s tem mnogim družinam in poedincem priliko za življenje.
Nič manj uspešen ni .bil Korizis kot predsednik ^Avtonomne rozinove službe«. Znano je, da Grčija izvaža največ posušeno grozdje, rozine in cvebe. Med svetovno vojno pa je poglavitna odjemalka grških rozin, USA, odpovedala tozadevne trgovske zveze. V Kaliforniji, posebno v dolini San Jacinto, so začeli s pomočjo armenskih in grških izseljencev na de-
belo sušiti grozdje in rozine. Korizis je znal slehernemu grškemu pridelovalcu rozin pojasniti, da se sam ne bo prerinil v inozemstvo s prodajo rozin. Zato je ustanovil »Samolastno rozinovo službo«, ki v imenu vseh ponuja in prodaja inozemskim tržiščem svoje blugo. Najboljša Korizisova zamisel pa je bila ta, da se je skušal predvsem okoristiti s številnimi severnoameriškimi grškimi izseljenci, ki naj pospešujejo prodajo grških rozin. To je bilo tem laže, ker so imeli C.rki vprav glede na preskrbo z živili v Združenih ameriških državah veliko besedo. Z domovinskim navdušenjem so sporočili svojemu »generalu« Korizisu svoje zmage v >rozinovih bitkah« in kmalu ni bilo več izgub v trgovanju 7. inozemstvom.
Največja bolečina Aleksandra Korizisa je ta, cla bo sedanja vojna podrla skoraj vse socialno blagostanje njegove domovine. Vendar ima Grčija v Združenih ameriških državah mogočno prijateljico, ki zbira darila za grške žene, ki so njih možje v vojni. Korizis sam je bil zmeraj velik prijatelj Amerike. On je član Rotary-kluba in častni predsednik ameriške »Družbe prijateljev Grčije«. Ta delovna družba, ki je njen predsednik v Ameriki Vander-bilt, že zdaj pošilja velike denarne vsote Grčiji v pomoč.
Kot ministrski predsednik in minister vojske na suhem, na morju in v zraku, si je Aleksander Korizis naložil hudo breme na pleča. Če ima grško ljudstvo in vojaštvo isto zaupanje v tega skromnega in tihega Metaxasovega naslednika, kot ga imajo njegovi prijatelji in sotrudniki, potem čaka Grčijo pod Korizisovim vodstvom lepa bodočnost.
Old Shatterhand bi si ne bil nikoli mislil, da bodo nekoč »bledoličniki« vežbali prave Sioux Indijance, kako se uporablja moderno orožje. Na sliki dve Indijanca iz rodu Sioux, ki služita v ameriški armadi, pri metalcu min.
ŠPORT
Hokej v Ga-Pa — Jugoslavija je podlegla Švici s 13:0, švedska je premagala Romunijo z rezultatom 6:0, Nemčija pa Slovaško s 3:2
Kakor je bilo pričakovati, tako je bilo z našo hokejsko reprezentanco, ki je nastopila v GA-PA napram Švici. S 13 :0 (3: 0, 6:0, 4: 0) so Švicarji odpravili naše zastopnike v hokeju na ledu na petem zimskošportnem* tednu, torej z desetimi goli manj kakor pred dvema letoma v Curihu. Jugoslavija je igrala vseskozj defenzivno igro in so bili posamezni igralci precej robustni, zaradi česar so igrali precej časa z nepopolnim številom, ker je bil eden izključen. Švicarji so bili ves čas na strani naših in je imel zato izredno veliko posla vratar Rihar, ki je v prvi tretjini izborno ščitil, za kar je bil nagrajen od 2500 glave množice, ki je prisostvovala tej tekmi. Jugoslavijo so zastopali pri tej tekmi naslednji igralci: Rihar, Žitnik, Pogačnik, Stipetič, 1'avletič, Gre-gorič, Eržen, Aljančič in Morbacher ter deloma tudi Gogala.
V odmoru po prvi tretjini igre je nastopila v umetnem drsanju naša državna prvakinja Silva Palmetova, ki bo nastopila še v četrtek in soboto. V nedeljo popoldne pa nastopi z Bibrom kot mešani par.
Zvečer se je turnir nadaljeval in so nastopili Švedi napram Romunom, katere so odpravili z rezultatom 6:0. Za njimi so pa nastopili Nemci napram Slovakom, katere so prav tesno premagali z rezultatom 3 : 2.
Kaj pravi svetovni prvak Nemec Berauer o naši planiški skakalnici?
Zaradi naše mamutske skakalnice v Planici je bilo že mnogo prahu po športnem svetu in mnogo črnila se je porabilo radi nje, toda FISA jo radi znanega stališča severnjakov še do danes ni priznala. Ves objektivni športni svet ve, da take skakalnice zaenkrat ni nikjer na svetu in zato se nam postopanje onih, ki jo nočejo priznati, zdi še dokaj razumljivo, četudi ne opravičljivo. Skrajni čas bi pa že bil, da se taka športna naprava, kakor je naša skakalnica v Planici, končno vendar enkrat prizna, da se oni, ki to umetno preprečujejo, ne bodo osmešili pred vsem svetom. Od svetovnih prvakov smuškega skakalnega športa je bilo polno priznanj za našo skakalnico, po vsem svetu priznani strokovnjaki so se najbolje izrazili o tej naši edinstveni športni napravi, le oni, ki so poklicani, da jo potrdijo, pa nočejo o tej stvari ničesar slišati. Sedaj pa poslušaj-mo, kaj pravi o tej skakalnici svetovni prvak Gustl Berauer:
»Zame je bil pravi užitek, da lahko prvič skačem na tej zares prvovrstni skakalnici. Dne 8. marca sem skočil štirikrat: 77, 77, 83 in 78 metrov. Naslednji dan so se mi posrečili spet štirje skoki: 83, 93, 99 in končno zaželenih
100 metrov. Skupaj z nemškimi in jugoslovanskimi tovariši smo izvedli v onih dneh vsega skupaj 156 skokov v dolžini 9316.5 metrov, od vseh teh skokov pa se jih samo šest ni posrečilo! Dokaz, da je skakalnica naravnost dovršena!«
Kaj nam bo dala Planica letos?
Velika prireditev v Planici prihaja letos teden dni hitreje, kot je bila pripravljena. Vzrok leži v izrednih razmerah v inozemstvu; moral se je vzeti ta termin, ali pa prireditev z inozemsko udeležbo ne bi bila mogoča.	*
Na srečo je Združenje smučarjev Planica svojo veliko skakalnico že zgodaj pripravilo, tako da bo prihodnji teden sposobna za uporabo. Od torka dalje prično z izvedbami smušUih poletov in če bo vreme ugodno — snega je dovolj — lahko tudi letos pričakujemo izredne rezultate.
Vse zanima, kdo bo letos nastopal v Planici. Za sedaj so definitivni sledeči naši stari planiški znanci: Mair Fr., ki je dosegel lani 100 metrsko znamko, Gregor Holl, ki je doslej izpustil samo eno prireditev v Planici in je dosegel lani 96 m, Palme Hein-rich, ki se je povzpel lani na 95 m, Schneidenbach Paul, ki je btl leta 1938 v Planici in je dosegel 96 m in Fricdl Herbert, ki je prišel lani na 94 m. Poleg teh bodo pomerili svoje moči sledeči nadaljni odlični nemški skakalci: Klopfer Heinrich, Paul Kraus, Lahr Hans, Kohler Rudi in Hahnel Fritz. Domači skakalci še niso pripravljeni, verjetno pa bodo nastopili Novšak Albin, naš državni prvak in nosilec jugoslovanskega rekorda z 89.5 m, Karel Klančnik ki je bil letos v Ga-Pa odličen, Pribošek Franc in Finžgar Rudi, ki je dosegel lani z 87 m najdaljši skok med domačimi tekmovalci.
Prireditev 6muških poletov je močno odvisna od vremenskih in snežnih prilik. Zato je v naprej nemogoče predvideti U6peh. Toda če upoštevamo sijajne rezultate, ki jih je dala Planica doslej, smemo upravičeno pričakovati, da 6e bo ta močna garda prijavljenih skakalcev častno uvrstila v vrsto senzacionalnih dogodkov, ki iih ie doslej dala Planica svetu.
ZFO
Zvezna akademija ZFO in ZDK bo 2. marca v Unionu
Poleg drugega sporeda kakor so moderne gfmna-6tične vaje, sodobna vrhunška orodna telovadba, švedska omara m klopi bomo imeli priliko slišati na letošnji akademiji novo fantovsko koračnico, ki jo je spesnil Joža Vovk in uglasbil prof. Matija Tome. Polno živahnosti m borbenosti je v tej koračnici ZFO, na katero bodo člani pomladka FO na klasični gimnaziji zaključili akademijo s simbolično vajo. Ljubek bo nastop gojenk z otroškim rajanjem, naraščajniki nas pa bodo navdušili z mladimi vojaki Naši orodni mojstri so od lanskega leta tako napredovali, da bo lahko vsakdo spoznal velik korak naprej v naši orodni telovadki, ki je že na vseh orodjih dosegla stopnjo, ki jih usposablia za vsako mednarodno ali olimpijsko tekmovanje. Vstopnice se dobe v Prosvetni Zvezi na Miklošičevi cesti.