Leto I. V Trstu dne 28. februvarja 1908. St. 9. Izhaja v Trstu vsak petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 r~~ --—\ Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto ' 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Voli spine kurile v deželni zbor goriškj! Jugoslovanska socialna-demokratiena stranka Vas vabi, da glasujete za njene kandidate in s tem utrdite svojo demokratično zahtevo. — Socialna demokracija stoji odločno na stališču splošne in enake volilne pravice in priznava pravičnost propor- icijonalnega sistema. Vsak glas, ki ga oddaste za socialno- demokratične kandidate, je glasna demonstracija za splošno in enako volilno pravico, demonstracija proti izdajstvu dosedanjega klerikalnega dežel¬ nega zbora, demonstracija zademokracijo, demonstracija za enakoprav¬ nost vseh državljanov, demonstracija za močan par¬ lamentarizem, demonstracija za neoviran gospodarski in kulturni napre¬ dek ljudstva. tfolilci! Dne 2. marca glasujte vsi za sle¬ deče kandidate: Peter Bevk, posestnik v Otaležu. Peter Leban, železniški delavec v Gorici. Anton Vrčon, trgovec v Skriljah na Vipavskem. VoiiHci! Ve dajte se premotiti! Pridite vsi na volišče, glasujte složno! Vaj se ne zgubi ne en glas! Izvrševal ni odbor jugoslovanske soc.-demokrat. stranke. 1 * i j a n e c. Spisal: Josip PremK. (Dalje). II. j Jesen, tiha z mrzlim, strupenim dihom, [ista sanjava jesen, o koji ne vemo in ne hitimo kdaj pride, tista tiha, otožna jesen e ležala nad vasico Dol. Nekaj mehkega n turobnega leže v človeško srce, ko gleda £olo, prej tako bogato vejevje, ki steza fedaj svoje sloke vrhove proti sivemu pebu. Tista božajoča pesem, ki jo posluša sb prihodu spomladi zgubljeno srce s pri¬ trjenim dihom sedaj umira... a nekaj dru¬ gega, prihaja — nekaj kar navdaja duše z umirjeno blaženostjo, nekaj kakor pokoj oznanjujočega... V vrhovih še lesti in ako se giblje še kak suh listič pade v malih kolobarjih na suho cesto ali gozdni mah. Ni potreba pentimentalne duše, tudi poetičnega čustva ne, da bi se videlo življenje tam kjer ga Dela in kruha brezposelnim! Do dne 14. januvarja t. 1. je bilo v mestih Chicago in New Jorku v Ameriki 300.000 brezposelnih delavcev. To je tužna vsakdanja slika delavskega položaja. Tisoče in tisoče delavcev postopa vsak dan po mestnih ulicah, krog tovarn in delavnic. Na tisoče je zdravih žilavih rok, ki čakajo nestrpno trcnotka, ko bo klicala parna piščal v tovarnah na delo tudi brez¬ poselne. Kdaj se zgodi to ? Kdaj bo odmeval jek parno piščali po celem svetu ter naznanjal vsem prisiljenim brezposelnim čas dela, čas življenja. Mučno je to vprašanje, kajti od nikjer ni jasnega odgovora. Lačni ne morejo od¬ govoriti, a oni, ki so zakrivili to gospo¬ darsko mizerijo, oni ki so delavca oropali kruha in življenja, oni molče vživajoč bo¬ gastvo, ki so ga iztlačili iz vsakdanjega dela proletarijata. Ob volitvah v državne in deželne zbore in mestne zastope znajo pač obljubljati, toda delavstvo ne more živeti od obljub. Kakor po vseh evropskih deželah, tako so znali ameriški kapitalisti v Washingtonu prevaliti delavstvo z bogatimi obljubami, da so mogli z njihovimi glasovi se vsesti na najvišje stolčke javne uprave. Dolžnost teh faktorjev je bila, opaziti takoj, da trpi vsled gospodarske mizerije največji del prebivalstva t. j. delavstvo. Toda ta, v bo¬ gatem razkošju živeča gospoda, jc bila slepa in gluha na zahteve delavstva. Ko je pa pretil bančnim špekulantom prve dni krize, gospodarski pogin, tedaj jim je pri¬ šla vlada v Waschingtonu na pomoč z milijardi, (en milijard ~= 100 milijonov) Sedaj pa, ko preti beda in smrt delavcem, sedaj, ko se gre za življenje tisočem de¬ lavstva, sedaj ima omenjena vlada do brezposel nih simpatije. Samo simpatije . Ironija današnje kapitalistične družbe, ki se upa norčevati iz bede proletarijata. Toda kaj zato? Mari naj ostane delav¬ stvo z rokami v žepu in čaka ostanke, ki jim vrže kapitalizem iz bogato obložene mize, ko se njemu to poljubi? Ne! Skrb za zboljšanje svojega položaja je odvisna od delavstva samega. Armada brezposelnih mora v akcijo, kajti blazno je stradati in ginevati sredi tolikega bogastva in pri tolikem delu, ki mora počivati vsled zločinske kapitalistične špekulacije. Tristotisoc ameriških brezposelnih de¬ lavcev zahteva od mestnih, deželnih in državnih faktorjev dela in kruha. Osemtisoč tržaških brezposelnih delavcev se je obrnilo na mestno in deželno upravo, da prične izvrševati odobrena dela in za¬ gotovi tako delo in kruh brezposelnim. Od mestne in deželne gospode ni nobe¬ nega odgovora. Kakor pristaši onih, ki so zakrivili gospodarsko krizo, kakor pristaši ni: ne, samo nekoliko se ozreti po tem otožnem gozdu, zastane korak in morda ležemo zato v mehki mah... Tako je ležal Gregorčev Ivan z napol zastrtimi očmi in zrl v ta mogočni vsemir... — Lahko je kmetiču, ki je pospravil bogato žetev, veliko pridelal, brez skrbi sede sedaj na hišni prag in si prižge pipo duhana. Zaslužil ga je, saj jc delal celo poletje, da so mu padale vroče znojne kapljo v suho prst, a sedaj je končal in umirjen je napor in vsa skrb. Lahko mu in tudi pošteno mero vina si brez pomisleka lahko privošči naj že bo zima še tako huda in dolga. A jaz — ? Ivan je premišljeval težke, mučne misli, delavnik mu je bila nedelja — večen praznik, ki ga je obhajal pri Zališku. Ali sede tudi on lahko sedaj na prag tako brez skrbi in si privošči mero vina? To vprašanje mu je bučalo mukoma po glavi — a v hipu je skočil po konci ter za¬ mrmral: «Lahko, bajta je moja!...» Počasi je stopal 'po gozdni stezi, ki je bila vsa pokrita z odpalim, rumenim listjem in globoko se mu je vanj udirala noga... onih, ki so oropali delavstvu kruh in živ¬ ljenje, molče, vživajoč bogastvo, ki so ga iztlačili iz rok proletarijata. Toda med tržaškim in ameriškim prole¬ tariatom ni nobene razlike. Kakor ame¬ riški, tako mora nastopiti tudi tržaški pro¬ letariat najodločneje in zahtevati dela in kruha brezposelnim! Volilna reforma za deželni zbor istrski. Kompromis med hrvatsko in italijansko narodno stranko dosežen. V torek dne 25. t. m. so končala kom¬ promisna pogajanja, ki so se vršila pod predsedstvom namestnika princa Hohenloe med delegati istrske italijanske in hrvatske narodne stranke. Od italijanske stranke so se udeležili pogajanj deželni poslanci Pizzi, Bubba, Chersicli in Sbisa; od slovanske strani pa dr. Dinko Trinajstič in dr. Matko Laginja. Med strankama se je dosegel popolen Tako smo čitali v „Edinosti“) sporazum tako glede splošnih določil volil¬ nega reda kakor tudi glede razdelitve vo¬ lilnih okrajev. Glavne točke sprejetega za¬ konskega načrta so: Italijani bodo imeli 25 mandatov, slovani pa 19. (15 hrvatskih in 4 slovenske). Vseli poslancev bo 44 (seveda brez 3. virilistov). Ker ostanejo Italijani še vedno v večini, so določene v zakonskem načrtu garancije, ki zagotavljajo slovanski manjšini svoboden razvoj v gos¬ podarskih in kulturnih stvareh. Deželni odbor bo obstojal pod predsedstvom de¬ želnega glavarja, iz 5 deželnih poslancev in sicer iz treh italijanskih in 2 slovanskih. Za sklepanje v deželnem zboru bo potrebna prisotnost nadpolovične večine poslancev. Za veljavnost sklepa pa absolutna t. j. nadpolovična večine prisotnih. Za sklepanje o spremembah deželnega reda bo potrebna navzočnost tri četrtine t. j. 33 poslancev, za veljavnost sklepa pa dve tretjini nav¬ zočih. Pri sklepanju o preliminiranju izdat¬ kov iz deželnih sredstev v svrhe deželne kulture, pri sklepanju o občinskih stvareh, ki so podvržene deželnemu zboru in pri sklepanju o zakonskili načrtih je pa po¬ trebna prisotnost 32 poslencev. Za razve¬ ljaviti sklepe storjene v zadnjih treh točkah mora glasovati najmanj 32 poslancev. Deželni odbor ima sklepati v njemu od- kazanih stvareh v kolegijalnih sejah ter je za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj treh deželnih odbornikov, V naslednjih stvareh je pa za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj štirih odbornikov, od katerih mora pripadati saj eden odbornikov izvoljen od kurije kmetskih občin, katera kurija bo volila dva deželna odbornika, ki bosta pripadala slovanski manjšini, ker bo v tej kuriji pretežna večina slovanskih poslancev. Te stvari so: a) Sklepanje o izvrševanju sklepov deželnega zbora v stvareh nave¬ denih gori pod 1 in 2. — b) Sklepanje o odobrenju sklepov, storjenih od občinskih Obraz mu je bil nekoliko bled in oči vodene — nič več tako jasne in iskrene kakor nekdaj. Po uhojenih razorih je stopal dalje preko njiv, a vso se mu je zdelo zamorjeno, mrtvo... kakor v njegovi duši... Sredi polja je za korak postal, kot da hoče nekaj premišljevati ali jo kreniti v drugo stran, a v istem hipu se mn je v srcu nekaj sladkega zganilo in ga zapodilo dalje... «Kaj si morem! — Navadil sem se in nimam moči, da bi se premagal!,..» Ivan res ni imel toliko moči in odporne voljo, da bi premagal svojo strast do vina, a tudi ne toliko premisleka, da bi pomislil na svojo bodočnost, ki je ležala pred njim v najgnusnejši temi... V tem je oživel in stopiti iz življenja se mu je zdelo ravno toliko kot sprijazniti se s smrtjo... Nebo je postalo sivotemno, le tu pa tam se je izza tega motnega zagrinjala prika¬ zovala bela lisa — siva meglica, ki je plula pod nebom... Visoko v višinah so kričale ptice — zadnje, ki so se poslavljale od mrzlih krajev in hitela tja na jug.., Ivan se jc ozrl tja gori k njim in zahotelo se zastopstev, kateri sklepi so podvrženi po določbah občinskih zakonov takemu odob- renju. c) Sklepanje o uporabi deželnih sredstev za neprevidjene izdatke in d) Sklepanje o predloženju zakonskih načrtov vsled inicijative deželnega odbora. Pri razdelitvi volilnih okrajev se je dr¬ žalo načela, da se zaokrožijo kolikor možno po narodni posesti, da se kolikor možno izogne narodnim bojem. * Kritiko o tem vladnem oz. kompromis¬ nem volilnem načrtu podamo, ko bomo enkrat popolnoma na jasnem o razdelitvi mandatov v raznih kurijah in drugih določbah. Vsekakor ne moremo zamolčati, kako more poročati „Edlnost‘‘ da se je dosegel popoleil VSpeh med obema stran¬ kama, če so slovanski delegatje privolili takemu načrtu le pod pritiskom od zgoraj. Vspeh je dosegla potemtakem samo vlada s svojimi grožnjami na slovanske in itali¬ janske delegate, kakor smo mi poročali že v zadnji št. našega lista. Dejstvo, da se tega barantanja za de- želnozborske mandate niso udeležili naši puljski sodrugi ne direktno ne indirektno konštatiramo z veseljem. Slovanski narodnjaki so vedno pridigo" vali o načelih splošne volilne pravice in so zgražali na puljske sodruge vsikdar, kadar so ti priporočali nacijonalcem ene in druge narodnosti premirje v narodnem boju. Zelja puljskih sodrugov ni bila gotovo, da bi se udali slovani pritisku od zgoraj. — Pametnih in odkritosrčnih nasvetov naših sodrugov niso poslušali, toda pokazali so zopet enkrat svojo udanost do tistih, ki so prvi zatiralci slovanske narodnosti t. j. do vladnih krogov. V prihodnji številki se pa pomenimo nekoliko o puljskih razmerah ter hočemo dokazati, da je politika istrske hrvatske in italijanske narodne stranke navadno umazano klečeplazstvo napram vsemu, kar sedi na visokih klinih vladne lestvice in dokazati hočemo laž o c. k. in kamoristični socialni demokraciji, ki jo trosijo v svet naši ljubeznivi rodoljubi v edini namen, da prikrivajo ž njo svoje grehe. Na angleških vseučiliščih zmaga socialistične ideje. Razpravo, ki so se vršile na velikem kongresu v Hull-u, so pokazale, po petnajst mesečnem boju zoper socializem, katerega so se udeležili vsi uplivnejši angleški listi, da tudi v vrstah angleškega delavstva in v delavskih sindakatih zmaguje socialistična ideja. Sedaj pa je pričela prodirati ideja socia¬ lizma tudi med inteligenco in celo na vseučiliščih. Na vseučilišču v mestu Manchester na Angleškem, se je vršila namreč te dni mu je z njimi tja daleč, daleč v tuje, ne¬ znane kraje, v novo boljše življenje... Ze je prišel do prvih hiš in bolestno se mu jc stisnilo srce... V duhu je gledal nazaj v one lepe čase, ko je z veseljem in radostjo v srcu gledal na rodno vasico; da, takrat je nosil za trakom na klobuku rožmarin. Sedaj pa je vse preč... Tam v onem lepem vrtu so onemogli nageljni, sklonili so resaste, duhteče glavice; puščoba in samota vlada v njem... Lepo je bilo takrat; a to je bilo v času, ko se je vračal Ivan na večer s koso na rami ter zankal, da so sc tam koncem vasi odprle duri in s<' mu je zasmejalo nasproti dvoje srečnih dekličnjih oči... A odmev njegovega ukanja je plul črez vas, dalje tja proti malemu holmu, kjer se je tudi ve¬ selja in sreče zganilo dobro srce; starka — Gregorčevka je stopila na prag na¬ smehnila se je ob pogledu na njega, ki je korakal tako ponosno tam črez vas. — (Dalje prih.) DELAVSKI LIST zanimiva razprava vseučiliščnega socialnega društva ob navzočnosti zastopnikov vse¬ učilišč iz Oxford-a, London-a, Liverpool-a, Seds-a in Sheffield-a. Na tem zborovanju je predložil pater Carlyle iz vseučilišča iz Oxforda, sledečo resolucijo: „Zbor izjavlja, da je socializem edina znanstvena rešitev sedanjega vprašanja revščine' 1 . Svoj predlog je utemeljeval pater Carlyle v grandijoznem in preciznem govoru — kateremu je pritrdil celo vseučiliščni rektor — v katerem je dokazal, da edina pot ki vodi iz sedanjega gospodarskega antago¬ nizma, je socializiran j e proizvajalnih in prevoznih sredstev. Svoj govor je končal rekoč, da se mora izbrati eno od dveli rešilnih vprašanj: «ali bo družba uničila truste ali pa bodo trusti uničili družbo*. Pri glasovanju je bila sprejeta resolucija patra Carlvla s 90. glasovi proti 70tim. Že vidimo, kako se bo pogledovala naša slavna inteligenca in se čudila, da se je dogodilo kaj tacega baš v državi v kateri je meščanstvo najbolj razvito in najmanj razvita socialna demokracija. Za nas, ki smo vajeni gledati in prouče¬ vati najneverjetnejše in čudne socialne pojave, nas ta dogodek prav nič ne izne- nadi, posebno ne, čc se je pojavil na An¬ gleškem, kjer se pojavljajo v zadnjem času različni dogodki, ki med tem ko uničujejo paradoks meščanske kulture utrjujejo znan¬ stveno doktrino socializma. Pred par meseci je bil izvoljen v an¬ gleški parlament prvi socialistični poslanec t. j. odkriti socialist član male toda in- transigentne marksistične organizacije an¬ gleških sodrugov in ne morda pristaš angleškega tradunionizma oziroma pristaš t. zv. Neodvisne delavske stranke. Malo časa pozneje je zmagala na kon¬ gresu tradunionistov v Hullu kolekti¬ vistična ideja proti klasični in nevtralni korporativistiki angleških Trades Unions. Toda sklop vseučiliščnih profesorjev v Manchestru dokazuje tembolj jasno, kako zmagoslavno se širi socialistična ideja ne samo med delavstvom, temveč tudi v za¬ prtih prostorih angleških vseučilišč, t. j. med tistimi dijaki, ki postanejo jutri vla¬ dajoči sloj velike države. In to je ravno kar utrjuje neomajeno resnico socialistične doktrine. Dosedaj je bilo angleško delavstvo nas¬ protno političnemu delu socialne demokra¬ cije. Vzrok temu je, da je na Angleškem zelo razvita in zvita bnržoazija, ki si je znala z raznimi socialnimi uredbami in de¬ lavskimi zakoni privezati delavstvo nase in tako ovirati med njim napredek socialistične ideje. Radi tega so stale tamošnje velike delavske organizacije nad pol stoletja v nižavah sindakalistične korporativistike, na stališču politične neodvisnosti ter prodajale glasove svojih članov zdaj liberalni zdaj konservativni stranki, kakor jim je pač ta ali ona več obljubila. Tako stališče ome¬ njenih organizacij je tudi oviralo širjenje socialistične ideje med delavstvom. Drugi vzrok pa tiči tudi v psihološki tem pri anglo-saksoncev, ki se ne navdušu¬ jejo preveč za idealizme filozofično-polične doktrine marksizma. Radi tega posebnega psihološkega značaja se je zadovoljevalo angleško delavstvo imeti „raje danes jajce nego jutri kokoš". Toda med tem, ko so si znali priboriti večc plače in znižanje delavnih urnikov, so morali iz druge strani opazovati, kako se podraže dan za dnem najpotrebnejša živila, kupovalci katerih so v prvi vrsti delavci sami. Tedaj je tudi angleško delavstvo uvi¬ dijo, da ne zadošča samo delati za zvišanje plač in znižanje delavnih urnikov, ampak, da je treba tudi političnega dela in v prvi vrsti dela, da se razruši sedanji kapitalis¬ tični sistem in se uvede na njegovo mesto socialistično družbo. Uvidel je, da med tem ko mu kapitalizem iz ene strani daje, mu iz druge strani jemlje še v večih kosili. Uvidel je, da se s vsemi socialnimi ured¬ bami in zakoni ne prepreči mizerije in bede. To so uvideli tudi angleški vseučiliščni profesorji in priznali, da edina rešitev iz dosedanje bede je socializem. In med tem, ko se vsa evropska buržoa- zija trese pred tem preobratom tendenc angleškega delavstva in resnične angleške inteligence, se mi veselimo in z nami se vesele tudi vsi resnični in odkritosrčni prijatelji vseobčnega blagra, ki bo izražen v bodoči socialistični družbi. ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte Delavski List“ in sirite LL RAZMO. Veronauk in ljudske šole. V Italijanski zbornici se vrši že dva tedna debata o veronauku v ljudskih šolah. Italijanski ministerski svet je sklenil in stavil v zbornici predlog, naj se podeljuje veronauk v onih šolah kjer se izreče zanj večina starišev, kjer pa ne, naj skrbe sta- riši sami za verski poduk. Temu so se uprli vsi svobodomiselci posebno pa socia¬ listi in uprli so se tudi klerikalci in vsi tisti poslanci ki so bili izvoljeni po kom¬ promisu s klerikalnimi glasovi. Prvi so se uprli zato, ker pravijo, da ne vlada ne občine nimajo in ne smejo imeti nobene dolžnosti ne pravice upeljati verski poduk v ljudskih šolah. Klerikalci pa zahtevajo naj se upelje veronauk v vseh ljudskih šolah, tudi tam, kjer se stariši ne izrečejo zanj. Toliko iz ene kakor tudi iz druge strani je bilo vloženih mnogo predlogov. Vsakdo bi hotel rešiti stvar po svoje. Predlog, ki je zbudil veliko zanimanje in ki ga bodo podpirali vsi liberalci, je vložil socialistični poslanec sodr. Bissolati. V svojem predlogu pravi, da sc mora skleniti principijelno, in zakonsko uveljaviti, da ostane šola brezkonfesionalna. In res. Le na podlagi takega sklepa bi se preprečilo vsaki verski sekti usiljevati svoj poduk v šole. Temu se upirajo seveda klerikalci, ki so pa v zadnjem času uvideli, da bi ne mogli prodreti s svojim predlogom, ki zahteva obligatorično upeljavo veronauka v vse ljudske šole, se poteguj e jo za predlog vlade. Debata o šolstvu se bo najbrže na¬ daljevala še ta teden. Vlada in klerikalci bi hoteli prisiliti občine, da bi dajale brezplačno veronauk vsem tistim otrokom za katere stariši zahtevajo. Pravijo, da imajo stariši pravico zahtevati, da se daje svojim otrokom ve¬ ronauk na stroške občin. Svojo zahtevo utrjujejo, češ, da so stariši edini, ki smejo odločevati o izobrazbi svojih otrok. Seveda dajejo to pravico klerikalci samo tistim starišem, ki so krščanskega mišljenja, kajti znano nam je, da sc protivijo vedno željam tistih starišev, ki nočejo, da se njihovi otroci udeležujejo veronauka v šoli. Vera ne sme biti stvar občin ali države, marveč kdor hoče da so njegovi otroci verski, naj jih uči sam doma. Sola mora biti svobodna. Demokratična država ne more in ne sme pospeševati verskega poduka. Ce katoličani pravijo, da so v večini, nimajo še nobene pravice prisiliti manjšino, da se njeno po¬ tomstvo versko poučuje. Misteriji vere so nepojmljivi. Veliki filozofski in življenski problemi in znanstvene iznajdbe so dokazale nesmisel verskega poduka. Toda klerikalci se boje za vero. Država pa ne sme biti odvisna od vere ne otroci od svojih sta¬ rišev. Država mora biti svobodna in otroci morajo tudi imeti prostost vstvariti si ko enkrat zrastejo, filozofska čuvstvovanja. Kakor nastopajo sedaj italijanski svobo- domiselci, bomo morali nastopiti tudi v Avstriji. Seve, da čas še ni za to. Toda vedeli bi pa radi kaj mislijo o tem naši liberalni voditelji, ki imajo Ciril Metodi- jevo družbo v svojih rokah. V Ciril- Metodijevi šoli v Trstu podučujejo pa še vedno nune. Kje je svobodomiselstvo ? . . . Nuncij Nasi obsojen. Bivši italijanski naučni minister Nuncij Nasi, je bil od italijanskega senata (gos- podske zbornice) ki še je konstituiral v najvišje sodišče, obsojen na enajst mesecev in dvajset dni zapora in na 4 lota in dva meseca izgube civilnih pravic. Nuncij Nasi je bil pred leti naučni mi¬ nister v Italiji. Kot tak je izrabljal svoje stališče v popolnoma privatne namene. Z državnim denarjem je kupoval najdra¬ gocenejše stvari in jih delomn obdržal sam, deloma jih je daroval svojim prija¬ teljem in pristašem. Proti takemu njego¬ vemu nemoralnemu postopanju so nastopili energično italijanski socialistični poslanci. Boj proti njemu in vsej italijanski mafiji je vodil poslanec sodrug Bissolatti. Nato je Nasi zbežal iz Italije. Lansko leto se je zopet vrnil kot poslanec, ki so ga izvolili volilci mesta Trapnni. Tedaj je pa italijanski parlament pod pritiskom socialističnih po¬ slancev sklenil izročiti Nasija sodišču. Ker ga pa sodišče ni maralo soditi, se jo kon¬ stituirala gospodska zbornica v najvišje sodišče in obsodila Nasija radi tatvine in izrabljanja državnega denarja. Z obsodbo Nasija se je ob enem obso¬ dilo vso tisto nemoralnost, ki vlada v ne¬ katerih krogih v Italiji. Priznalo sc je, da v javnih zastopih in upravah mora vladati kriterij stroge -morale, ter se priznalo tudi, da se more postopati energično proti vsem, ki bi škodovali javnemu imetju, tudi če so ti iz najvišjih rodbin in čc sede na najvišjih klinih vladne lestvice. Visoko sodišče se je zavedalo te nalogo ter izvršilo svojo dolžnost popolnoma v smislu pravice in poštenosti. In tako je pokazalo pot po kateri se more hoditi, da se očisti Italijo buržoazne mafije. Večje rudniške nesreče od leta 1902. do 1907. Predsednik sodr. A, Jernejčič pozd fl ' navzoče ter se spominja umrlih člJ Navzoči vstanejo v znamenje sožalja. V da besedo poročevalcu sodrugu Skocijj Iz poročila je razvidno sledeče: Na zadnjem občnem zboru se je skler( pristopiti zvezi uslužbencev prevoznih prometnih delavcev v Avstriji. lako s( ustanovilo iz prejšnje krajevne zveze, s j : pino uslužbencev c. k. glavnih skladi; so vedno žrtve. V združenih državah je bilo ubitih v zadnjih 17 letih 22.840 rudarjev v rud¬ nikih. In iz teh umorov si vstvarja buržoa- zija svoje bogatstvo. Do kedaj ? Pri čeških deželnozborskih volitvah je bilo v kmetski kuriji izvoljenih 36 čeških in 26 nemških poslancev; v 17 okrajih je potrebna druga volitev. Po strankah je med izvoljenimi 24 agrarcev, 1 mladočeh in 1 češki klerikalec, med nemškimi pa 11 agrarcev, 5 nacionalnih radikalcev, 2 na¬ prednjaka, 2 člana ljudske stranke in štirje izven strank. Češki agrarci so dobili 104.698 glasov, klerikalci 32.052, socialni demo- kratje (v čeških okrajih) 19.072, narodni socialci 10.483, Mladočehi 8611. Na deželi so te volitve popolnoma pokopale moč mladočehov, ki so pred dvajsetimi leti tako- rekoč z enim pogumnim naskokom porazili Staročehe. V dvanajstih letih se je ta nekdaj demokratična svobodomiselna in hrabra stranka popolnoma obrabila. Samo žalostni ostanki še pričajo, da je nekdaj živela. Dva socialna demokrata, in sicer Anton Sveceny na Smichovu in Haberman v Rokicanih-Blodvicih prideta v drugo volitev. V drugem volilnem razredu je bilo iz¬ voljenih v 13. kmečkih občinah 5 čeških agrarcev, 1 nemški agrarec, 1 mladočeh in 1 krščanski sociale. V petih okrajih je po¬ trebna druga volitev. Nov deželni zbor na Tirolskem je sestavljen sedaj po končanih volitvah tako: 12 nemških liberalerv (kakor v prejšnjem deželnem zboru) 11 konserva¬ tivcev, (prej 26) 25 krščanskih socialcev (prej 20), 6 italijanskih liberalcev (prej 10), 14 italijanskih klerikalcev (prej 10). Prelat konservativec VVeissteiner se je odrekel svojemu mandatu vsled česar je potrebna nadomestna volitev. Domače stvari. Občni zbor uslužbencev e. kr. glavnik skladišč. V nedeljo dne 23 t m se je vršil v Delavskem Domu ul Boschetto 5. II. nad., občni zbor usluž¬ bencev c. k. glavnih skladišč v Trstu. st: II V tem letu se je delalo iz vseh proti tej zvezi, toda le ta je znala pre tt , gati vse sovražnike, in z veseljem je R statiral sodr. Skocijaj, da stoji danes 0 «I njena skupina na trdnih tleh. Vodstvo imelo 35 sej. Zastopalo je svoje člane bolniških blagajnah in pri vodstvu gl aV( ; skladišč; dalo se je pravovarstvo vg. članom, ki so to zahtevali. Dalo se ■ izredne podpore članom in vdovam itd. ( volilo se je tudi posebni odsek pravover. tva. Vsled odpuščanja članov iž dela, j nastopilo vodstvo v prid delavcem v pet slučajih. V enem slučaju je doseglo popoi v štirih pa parcialno zmago. Vodstvo interveniralo tudi pri kompetentnih faktoij, vsikdar, kadar sc je šlo za nastavljaj osobja na prazne prostore. Mej drugim] nastopilo vodstvo tudi proti umazanetj protekcionizmu, ki je vladal v glavna skladiščih. V nedeljo dne 2. februvarja \ je podalo vodstvo zopet k direktorju | nasu ter zahtevalo pokritje izpraznjeni mest. Gospod Minas je obljubil da ustreij tej želji. Vodstvo se je bavilo tudi z načrtom i povišanje penzij. Danes lahko povemo, s se bo ta načrt predložilo v državnem zbor; skupno s načrtom starostnega zavarovan;! Nadalje smemo tudi povedati, da tudi i težake in druge nižje uslužbence se kmalu zboljšalo gmotno stanje. O društvenem stanju pove, da če pn se je i lotom zveze uslužbencev c. k. glavi skladišč zbolšalo plače raznim kategorija; celo za 700 kron letnih. Vendar je bi! nekoliko takih, ki so zapustili naše društv in šli v vrste sovražnikov delavskih org zacij oz. v vrste tistih ki hočejo razdelil delavstvo in uničiti njihove organizacij Vkljub temu je pa vendar še 50% ušlo bencev pri c. k. glavnih skladiščih, ki člani našega društva. Prepričani smo, bo to razveselilo vse današnje člane in v tovariše, ki bodo tako uvideli, da ni im ki bi zamogla razdražiti delavstvo, kad; je dobro organizirano in ki se zna boj- vati vspešno proti vsem lažnjivcem in oi rekovalcem. Treba je pa delati s vso si! da se privede v našo organizacijo t« tiste, ki se ne zavedajo še svojega razredi V preteklem letu se je inkasiralo 11 vstopnin po 50 vinarjev = 59'50 krci 25637 tedenskih prispevkov po 30 vin.- 7691 10 kron. Od tega se je dalo članoti; brezposelne podpore 3096T0 kron in pol pore v 7 slučajih smrti 210 kron. Iz sklada prejšnje organizacije se je da! članom 4304 kron brezposelne podpori 997 kron podpore vdovam in sirotam umrli' članov in 46’30 kron izrednih podpor Centralni zvezi se je poslalo 2227.59 kron Društveno (lokalno) imetje znaša 60801! kron. V svrho izobrazbe članov se je dogovo rila centralna zveza z društvi «Circolol studi sociali* in «Ljudski oder* kjer bol imeli naši člani pravico posluževati ; knjižnice in čitalnice. Razven tega se i 1 obvezala centrala podpirati «11 Lavoratori in «Delavski List*, ki sta edina lista I rstu, ki zagovarjata interese in pravir delavstva. Dosedanje vodstvo zaključi letošnjo dol prepričano, da je naredilo svojo dolžno-- Nato poroča blagajnik sodr. Penne. Nadi so govorili k poročilu še razni sodrugi 1 odobravali delo vodstva. Po predlogu sd; Saridachi-ja je zbor vzel poročilo vodstf na znanje. Po daljši razpravi o raznih stvareh, -r bili izvoljeni v novi odbor sledeči sodni;' predsednik Avgust Novak; podpredsedt Jean Valentinčič; tajnik Alojzij CosseM namestnik Bo mej Talento; blagajnik M Penine; knjižničar Drago Basolo. Nad> rovalci: Anton Jernejčič; Ludvik Rod 1 in Edvard Stare. Novoizvoljeni predsednik sodr. Xo'; opomni navzoče, da kmalu se bodo vrl' volitve delavskih svetnikov v obrtno r dišče in prosi navzoče, da bi se že sd pripravljali za ta nastop delavskih oif| nizacij. Po predlogu sodruga Stoka jo ^ sklenil enoglasno darovati 200 kron g