Leto VII t Sfev. 29. Celje, loreR 17. marca 192$. Foitnins plačana i Qotovhi -¦SB ^H^h ^/yV/ ^r ^^^^^v ^^^P^^I^b ^HRIfllF ^V^Hi^^^r BH^HflflflV JBS^^^^^B $Sto# se raüunajo po tarifu, Prl veCkratnem ogltSanjö popust. | Izba?» I vsaK torek, četrfek In soboio. ÜFeÖI»i**^«*: Eivossmayerjev» «h?-t. 1, prltHCje. 1e!el.65 Ul>r«*viil8frvo: Strossmayerjevaullca 1, prltllčje. T>!ei.l& Račun prt poštnem Cck. zavodu 5t. 10.666. Pred razveljavljenjem radicevskiih mandatov« fteieljske seje ver>( kadjskega odbora. — Govor pos!. Slmonovica in dr. TraiBblca — Živahen potek razprave. — Verifikaclja mandatov Narodnega blfcka. — Razprava o siovenskih mandatlh. — Usoda radtfevskih mandatov zapečatena. Iseoyrtiü, lö. aiarca. Včeraj je ve- wicutku .svojega govora jo naglašal 'unkcijo veriiikacijskega odbora. Orae- *i*l je, da jo v neki pritožbi proti «land atom dr. Mačka in tovarisev c'proženo vprašanje uporabe otena 18. xvtkona o sMsčiti dr&ave in iznesena aaJbteva, da liaj verifikacijski odbor v smirthi Uigii zakona razveljavi radic'ov- *ke mandate. Ta člen namreč pravi, 4& no morejo vršiti noberie javne slu- yJ>e in nobem1 javne funkcijo — logič- *o tudi in» niorejo vröiti najvišje za- konodajne oblasti — poslanci, ki pri- l»ftdaio komunistični stranki. Govornik jo v nadaljnem svojem «ovoru dokazaJ, da so zaslopniki 'HRSS tprejeh ideje in melode komu- nittičnti »tränke. Oni >so postaTi komu- ttisti m ?ato jo nasa dolžiiost, da iib idoöiraü iz vrhovne zakonodajne obla- Hi. Govornik je dalje navedel različno •^lope ministrskcga .svota in sodišč toi' Vlank« Stjepana Kadica, ix katevih iz- h«ia, da st.» metode in sredstva, ki se j* k posluževala HRSS za wresnifo- öje svcijih idej, popohioma komuni- stičaa. NaiflaSal jo daljo, da sta bik notrunji minister oz. vlada polno uppvi^na, da sta ski^ela za varstvo mavo m da «ta zato stavila predlog « TO^1 Xak°na ° ZaÄöiti ^av(* prpr Poateiiei: ^wionovip jö daljo zelo -™rri« ^azpiavljal o ra^merjw Badi- ww »/rtiMfcc rfo «eyacfc« internmijo- *»tetf Aioifcri. Naglašal jo, da je se* Wka inttjrnacijpnala komuuistična «n da suv njej zaslopani tudi oficijel- »i predatavniki sovjoteke Rusije. *r Macka «« ^var»«CVj ki so biH i7 voljem v ßjem«kem okrožju, razvelid- #»>. (jovor posi. Simonovica so p0- slinci mesioma zelo mimo poslušali. Za njiin je povzel besedo dr. Trmnbic. Njcgov govor je v celoti Tsakega razbcaral. Dr. TrumbW j<* na- Nopals na soji kakor zafjovrrrnik Stje- Pomt Radiča in njegove politike. Med »jegovim govorom je piislo ponovno J° sivahriih inedklicev in protestov. ^načilno jo bilo dejstvo. da so je med •Lrh H(!viiri «ovoroni poslanec dr. •o zelo mpri3otiK> kor l"1^ t"C1Vv ' ^lov,,. SV°,3CaS V ItaliJi Aupno ¦»eclSV V Juffosiovaualfem odboru - " ^^oirrUmbiÖ hT^^~ I'tetopanje vii^«Jni-.k' »nil)tmini|. ^a •kem odboruVi * IT* V veriiikadi- ' aa "« bili Hrvatje komunüjti, mu jo zaklioal posl. Ran- A-or/c.(rad,): »To ni res! Odreclbe so n a per jene proti HRSS in ne i>roti Hr- vatom!« Dr. Truiubic se je daljo pritoževal, da vodijo Srbi v inoztmistvu sistenia- ticHio kmupanjo proti Hrvalom. Na ta ocitek je posl. Grgin (rad.) razburjen zaklinar: »Ne, brate I Vi sami sto sli na Dunaj, v Moskvo in London —- in so- da j trdite, da vas sramotimo v ino- zomstvu!« Veliko vusolosl jo vzbudila Ti'uui- bn.iev.'.i izjava siede razmerja med ra- dikal i in mmoslopiimi demokrati. Dcjal jc, da obvstoja mod velikim *p« (Pašič) in inalim ^P« (Pribičevic) pakt. ])o katuiein je država razdefjena trn domenc in da je preko Save domo- na aaraoslojnih domokratov. Radikal- ski poslaneo Tomo Popovič je nato vpr-išal, kam naj potem pripado sav- ski most? (Živahna veselost. Začul se jc vzklik: *Srednji liniji!«) Ko je začel posf. dr. Truiubic v nadaljnem svojoin govo.ni navajati, da so bile izviže/io Hlevüuü aretacijt) Hr- vatov, ki to bili potem v xaporu tepe- ni, je poslan.ee Leovac (rad.) pripom- ii.il: »Na tojn jo ravno toliko vesnice, kakor na trditvi Stjepana Radica, da «o Srbi posušili 20.000 Hrvatov v dim- niku in jih potem pojedli!« Razvijal so je Se; dalje živahen prepir mtxi j?6saineznimi poslanci in dr. Trumbicera; tudi notranji raini- »tet Boža Maksimovie je večkrat ži- vabno iigovarjaf dr. Trumbi^u. Dr. Trumbič je koiičal svoj govor ob 13.20, Dakar je bila razprava preložena na 17. uro. :• Od 17.30 do 20. so je razprava na- daljevala. Na dnevnom redu jo bilo zopet vprasanje razveljavljenja radi- cev.skill mandatov in jo dr. Trumbič nadaljeval svoj govor. Ob 20. je bila razpi'ava zopet preložena in bi se Dcn»- la nadaljevati ob 21.; pricela pa je de- 1({ ob 23. in je trajala pozno v noč, do 2.30. Bila je niestoma tudi živahna, vendar je zanünanje za razpravo vid- no padalo, ker so bift poslanci utru- jeni. ; . - ¦ ;¦: vs**iid Verii'ikacijski odbor je sprejel ta- koj ob zacetku sinočnje seje predlog vladnih poslancev, da se preloži raz- prava o mandatih HRSS na danes zvecer, oz. ponoči tor da se meritorao uadaljuje razprava o ostalih mandatib na Hrvatskem, v Hosni in Hercego- vinj. Po mefitonia živabni razpravi je verifikaeijski odbor odobril vse man- data samostojnih demokratov in radi- kalnv, ki so biH izvoljeni na Hrvat- skem in v Slavoniji, kakor tudi v Bos- ni in Hercegovini. Izvzeti so samo mandati HRSS. Prilsodnja seja veriCikacijskega odbGra je določena za danes oh 16. Na dnevneni redu je tudi razprava o man- datih v Sloveniji. Za to sejo vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker pride v razpravo tudi dr. Koroščev Ijitbljanski mandat. Ponoči pa se bo z vao ostrostjo nadaljevala debata o razveljavljonju mandatov HRSS. Go- lovo je danes ze toliko, da ho verifi- kacijski odbor potrdil mandate Hr- ¦vatske sajednice, razveljavil, pfl vse mandate Hadičeve stranke. Obrtnifto zboroVanje V Ccljo. Obüeslovensko obrtno druStvo je na 13. t. m. skiicalo v celjski Narodni dom obrtniško zborovanje, da se obrt- nikom pojasnite dve zelo aktualni za- devi in se mu da prilika, da v teh za- devah zavzame svoje stališče. Na raz- pravi ste bili ti-le toCki: 1. Kredit za male obrtnike z ozi- rom na na}nove]5o akcijo ^Narodne banke«. 2. Stanovanjski zakon s posebnim ozirom na nameravano spremembo določb glede obrtniSkih poslovnih io- katov. Na 7.borovanje |e doSlo prav lepo Stevilo zborovalcev, katerl so restav- racijske prostore Narodnega doma na- poinilido zadniegakotiCka, Predsedoval \o zborovanju društveni načelnik gosp. Ivan Rebek, ki je v prisrčnih besedah pozdravil zborovalce, posebno obrtnike i/. krajev izven Celja in zastopnike so- sednih bratskih druStev. K prvi toiki dnevnega reda je po- ročal zadružni nadzornik g. Založnik, ki je podal pregled dosedanjega dela posameznih organizacij za dobavo kre* dita mali obrti, raztolmaCil razpis Na- rodne banke od 16. jan. 1925, s ka- torim se je v navedene svrhe dal na razpolago Sloveniji kredit v znesku Din 800.000—, ie toplo priporofal, da se obrtništvo, ki je kredita potrebno, r^s'uzuie te nrilike, in končno stavil več predlogov. Po izvräeni debati, ka- tere se je udeležilo veliko Stevüo obrt- nikov, so bili sprejeti sledeči sk/epi, ki se nanašajo na predmet: 1. da se za Slovenijo doloČeni kon- tingent Din 800.000*— z ozirom na število slovenskih obrtnikov 25.000 in njegove nujne potrebe zvi5a kar naj- izdatnejše; 2- da se za posameznega obrtnika določena kvota zviSa na najmanj Din 10.000--; 3. da se v eskontno sekcijo vsake bančne podrufcnice v Slovenlji pri re- Sevanju obrtniSkih posojilnih prošeni pritegneta najmanj dva obrtnika; 4. da se postopek pri reSevanjti proSenj kar najbolj pospeši, 5. da se opusti zahteva soglasnega sklepa eskontne sekcije pri dovolje- vanju obrtniSkih posojil, 6. da Narodna banka odstopi od zahteve, da bi se morala menica vsake trj mesece obnavljati, ker to povzrofa obrtniku preveč stroškov, 7. da se iz določenega kontingenta za Slovenijo da obstoječim dobro po- slujočim obrtniškim kreditnim zadru- gam na razpolago zadružnim okolišem odgovarjajoča svota, iz katere bi za- druge dovoljevale posojila izkljuCno obrtnikom svojega okoliša pod pogoji, ki jih določi Narodna banka, 8. da se ne odobrava predlog Trgovske in obrtniSke zbornice ljub- ljanske na Narodno banko, naj bi se namestu dveh porokov zahtevai pod- pis denarnega zavoda na kraju pro- šnjikovega bivfcliSča, ker bi tak postopek posojila le podražil in bi noben de- nami zavod ne dal svojega podpisa brez posebne garancije s proSnjikove strani, katera garancija bi najbrže zopet obstojala v podpisu dveh žirantov. Zbornica se prosli da umakne svoj tozadevni predlog. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Obrtniki so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se je vendar enkrat Na- rodna banka odiočila podpreti tudi slovensko obrtništvo v njegovem eksi- steninem boju, ter so izrekli nado, da bo to velekoristno delo nadaljevala in izpopolnjevala v smislu upravičenih obrtniSkih zahtev. \ O drugem predmetujdnevnega reda je predavai isti poroCevalec. Podal je pregled dosedanjih določb stanovanj- skega zakona, v kolikor se nanaSajo na poslovne prostore in višino najem- nine, ter na to navajal tozadevne do- ločbe osnutka za novi stanovanjski zakon, Debata v tej totki je bila iz- vanredna živahna in mestoma burna, kar je bilo z ozirom na delikatnost obravnavanega vprašanja tudi pričako- vati. Prišle so do temeljitega razjasnllfl tako zahteve obrtnikov hišnih posest- nikov kakor tudi obrtnikov najemm- kov in se mora priznati, da ni mogoče odrekati utemeljenosti niti enirn nits drugim pritožbam, Naravno Je bilo iz- ključeno pri tako nasprotujočih si in- teresih doseči leak soglasen sklep. Vkljub tcmu je pa razprava dosegla popolen vspeh, ker so se razčistila mnoga medsebojna nasprotstva. So* glaSali so vsi govorniki !e v tern, da je nujno potrebno pospeševanje grad- bene podjetnosti in pa zakonito zni- žanje obrestne mere in mnogo pre- visokega najmarinskega davka. Predsednik gosp. Rebek je ob za- ključku zborovanja mogel zzadoSčenjem konštatirati, da je debata bila vseskozi stvarna, ter je fzrazil željo, da bi se obrtništvu večkrat dala prilika, da se na ta način v svojih orgamzacijah razgovori o važnih stanovskih zadevah. Redni obšni zbor krajevne org. dem. stranke v Celju. (Konoc.) Stucajnosti. Pti öiucajnostih se je oglawif nai- prej k besedi g. Rebek, ki je iznesef neko željo politicno-taktično narave, Za njim ie poročal predsedniK srozke organizacije g. Prekorsek o dLe- lovanju celjske srezke organizacij« demokrat.ske stranke, ki jo za raari^ borsko «rezko organizacijo najve^ja yh marib. obla^ti. Delo cesjske srezke OT" ganizaeijü je povodom zadnjih äkupr š^inskih volitev zelo ožSvelo, Pofeg Üi- vo-aktivnega srezkegakandidata seje v veliki men in uspeno udejstvovala vsa Tiaša inteligenca na deželi, ztiaatl pa uciteljätvo, trgovstvo in obrtništvo» ki je pokazalo mnogo volje za delo * «vrho aapredka naše stvari. Uspeh |t bil lep; c tem tudi priča porast nafiitf glasov v veeb krajih. Velika nafogn V prihodnjih letih Ieii v delu po organi- zacijah v srezu. (Daslej sta iraeli $Q dve orgaaizaoiji svoja občzia zbora: kraj. org. JDS za Celje-okolico in x Žalcu.) Pofog kontrole skupščinnkeg* dela potom »trankinih organizacij ae bo izvršila reorganizacija stranke te* se bodo ustanovile Se nove organizaci- je kar naj sliiži kot velika podlag» 7.a oblastne volitve. Oba naša izvolje- na pos^anca v Sloveniji zahtevata od strankinlh organizacij porocil in kri1- tjfnepa s-odelovanja. Po tej poti se im* stranka nadejati lepih uspehov, K* deželi prerladuje občutek, da je minil Čaa, ko 5e je pred narod stopilo sU skrinjicami. Da homo prispevali temu iztreznjeiiju, moramo posvetiti vse Ba- se delo zunanjim organizacijam, kje» je po zadnjih volitvah opaziti mnogo pripravrjCTiosti za delv0- Ravnatelj g- Lemičar govori « raznih gospodarskih prilikah in o or- panizacijskih potrobah v xnaribofskl oblasti. Sedanja politična konstelacij» je omogočila oživotvorjenje maribor- sko oblastne samouprave, na koje čelu sloji mož velike delavnosti in airifnosti, V podkrepitev važnosti in pntrobp oblastne samonprave je p. ^mnatoli navedel nekaj nezdrnvih si11("¦«'»iav ..iz gOJ.podarbkeRa življenja iz .«Has**, ko.ie Siran 2. »NOVA DOBA Stev. 29 nisnio imeli svoje oblasUic samoupra- ve. Poleg raznih, so vedno odprtih go- spodarskih vprasanj Ijo treba tudi tftmprej rešit i vprašanje nacijonalhe- ga čiščenja. Naše kraje snio politično pač zavojevali. a treba bo še več let in- tenzivnega dela, predno bomo postali tudi gospodarsko dejanski gospodarji. <)dlocno moramo tudi vztrajati na no.- «¦'Momilnem elscenju našiJh mest. G. Zontič razjpravlja o gospodar- «ki osaniofevojitvi obrtnistva. (rgovstva in delavstva in zahteva, da se naj vr- i&ijo dTŽavne dobave samo v okviru lastne države ter da so da s teni koti- kor mogoče zaslužka domačim ljudem. Samor ako se bo podpirala domača obrt, trgovina in industrija, bodo te pridobitne panogc v stanu plaČevati visoke davke. G. prof. Ruič govori. o uradni- žjtem vprašanju in podal žalostno sli- to o finunčiK-m stanju uradhistva v Gelju. Povdarja važnost državnega uradnistva za organizacijo in napre- jjak državfc. Žalostno dejstvo je, da mo- fa drž, nradnik dandanes vae pritr- gati i sebi i svoji družini. Taka inteh- genca nr more imeti poleta. Govornik izraža upauje, da bo vzela današnja flada rečitev uradntökega vpra&anja temeljito v roke. Vo izčrpanem dnevnem reda je predscdnik izrazil željo, da bi zani- tnanje in delovanje za stranko, ki da- nes napolnjuje članstvo, ostalo tudi v npdoče živo in uspeSno ter po 2-urnem jdborovanju ob tričetrt na 11. zaključi j*ad vse lepo uspoli strankin občni aboi. Polif i6«ie vesti. .VERIFJKACIJSKI ODRORjena evoji seji dne 13. t. m. verificiral vse fojvodinske mandate in pričel nato ˇ soboto z razpravo o mandatih v srem- gkem volilnem okrožju ter istočasno Äebatr» o razveljavljenju vseh radičev- tkih mandaiov. Seja se je nadatjevala popoldne in je trajala do večera. O po~ teku nedelj.ske scjo poroeamo rned. naj- novejaimi telefonskinii vestmi. Curtška borza v portd. 16. marca Zagreb: 8 35 ZAUUEB$KA BORZA r nondeheky dne 10. ,mare« üunaj: 0.08685—0.08885. Milan: 2.5225—2.5525, London: 296.75—299.75 New-York: 61.70—62.70. Pari»-. 3.185—3.235. Praga: 1.8375—1.8776, Ourih: 11.97—12.07. Dneirne vesta. 50 - LÜXJN1CA SMUTI ÖVE'i O- ZARJA MARKOVIOA. Dne 11. t. m, je minilo 50 let, kar je umrl v Trstu znani srbski politik-ideolog Svetozar Markov ič, ki jo. iinel velik. vpliv na srbske politične razmere. Bil je usta- novitelj radikalne stranke, ki je veija- la v tistih časih kot socijalistično- marksistična stranka. Skupina njego- vih učencev je pozneje osnovala srli- sko socijaiisticno stranko. PRVO AKTIVNO LETU. lz cd- linsske statistJkc o izvozu in uvozu, ki jo je pravkar dovrwila carinska upra- va, posnemamo, da je Irila naša Irgo- vinska bilanca v Itetu 1924. aktivna za eno milijardo 317 milijonov dinarjov. To jo prvio po osvobojenju aktivna tr- govinska bilanca, kar jasno priča, da so naše narodno gospodarstvo boljin- bolj konsolidira in da posledice vojne- ga in jiovojnega stanja izginjajo. POUCNA EKSKURZIJA LJUB. LJANSK1H ELEKTROTEHNIKOV V ITALIJO. Kakor doznavamo, priro- do prihodnji mesec za časa velikonoč- iiili pocitnic slušatelji višjili semestrov na clektroteh. oddelku ljubljanskc teh- niške fakultete daljše študijsko poto- vanje v severno Italijo pod vodstvom nasega priznanega strokovnjaka gosp. prof. dr. M. Vidinarja. Namen, ki ga Zttsteduje to potovanje, je proučitev italijansko težke industrije, predvsem pa velikopotezno elektrifikacije itali- janskih železnic ter ogromnih vodnili in električnib naprav severne Italije. — Naša vlada in Ijubljanski gen. kon- zutat kralj. Italije sta obljubila pomoc" in bosta nudila. vsestranske ugodnosti. da ,sc It'po zasnovaui n&ci't gotovo iz- vede. Madejanio se in odkritosrčno že- liniO; da bo tudi naša industrija uvi- dela veliki pomen te ekskurzije ter s svojimi prispevki omogoeila nje izved- bo. JJozdravljamo idejo, da naši bodoči elektroijizenjerji pohite za časa veliko- nočnih poL'itnic izpopolnjevat se v svo- ji stroki, organizalorjem. ki so ne stra- sijo velikili ovir, katere se jim stavlja- ;jo predvsem v finančnem oziru, pa že- liino čiin \eč uspelia. M. KNJIŽEVNA TOMBOLA JÜ- GOSLOVANSKE MATIGE. Dne 7. tm. so bile izžrebane sledeče Stevilke: 45. 00, 4, 63, 66? 0, 88, 65, 48, 25, 38, 74, •i2r 57, 62, 27, 54, 75, 33, 77; 46, 49, 3f>: 70. S temi številkanii so bili zadeti vsi dobitki za anibe, terne, kvaterne in činkvine. V soboto se je vršilo žreba- nje za tombolo in so bile izžrebane sledcče Stevilke: 70 (sedemdeset), 37 (trideselsedem), 44 (štiridesetštiri), 5 (pet), 64 (šestdesetžtiri). 24 dvajset- stiri), 73 (sederadesettri), 83 (osem- descttri), 76 (sedenidesetsest), 8 (osem), 10 (deset), 60 (šestdeset), 15 (pctnajst), 69 (šestdesetdevet),, 6 (sest), 85 (osemdeselpet), 18 (osem- najst), 28 (dvajsetosem). 16 (Sest- najst), 5o (petdcaettri), 55 (petd««et- pet) in 80 (oscrndeset). Kdor je s temi in pi-ejšnjimi ^tovilkami zadel tombo- lo, naj poslje svojo tablico pokrajin- skemu odboru Jugoslovanske Matice v ijjubljani, in sioer najka ^o- je se odobri brez debate. V imenu prmmega in personalne- ga odseka poročata obč. odbornika (ir- Kalan in pro!. Mravfjak. Z ozirom na uveljavljenje nove službene pragmati- ke, po kateri se je že izvedla splošna legulacija niesečnih sluzbenih prejem- kov mestnih uslužbencev, se uredijo tudi pokojnine dosedanjira mestnim upokojenccin. 25% izrechia draginjska cloklada od čotokupnih prejemkov od- slej odpade. zato pa se povišajo osebne in rodbinske draginjske doklade, da se s tern način plačila poenostavi ter pre- jomki izenačijo s pokojnuiami drlav- nih upokojencev, Ugodi so nekaterim prosrijam mestnih iivsluzbencev za po- višek njih mesečnega honorarja. De- linitivniüi mestnim uradnikom se ime- nuje Jelovsek Martin, mestni vrtnar, ki opravlja svojo službo pri celjskem Oi'opsevalnem druStv». Komisija za reedukacijo invalidov se je pritožila. na veliko županstvo, da se pri podelit- vi javnih služb posamezni uradi no ozirajo zadosti na vojne zrtve, ki vsled svoje pohabljenosti niso sposobni za težja dela. Veliki župau inariboxöfce oblasti pozivfja vse podrejene urade i* tudi avtonomna mesta, da pri podelit- ¦\ i služb v prvi vrsti upostevajo vojn« invalide. Obeinski zastop vzame ta de- pis naznanje ter ugotovi pri lej prilifct^ da jo tvidi že doslej upošteval tozade?-- Jie pj'edpi.se. V domovinsko zvozo h« sprejiimjo: zasebnica Verbovšek .Fran- čiška, zasebni «radnik Gmanjski Maks, tesar Javoj-nik Matevž, postrež- nica Klemenčič Marijji in zasebnica. Po"«grac Ana. Občiuski zastop eklen* ponovno se cbrniti do vvlikega /.upant. s prošnjo, da stori \*se potrebne kora- ke, da. se vrne mestni občini ])opo?na avtonomija, izvzeinši policije. Finančni in gospodarski od$e&, Poročevalec: obč. odbornik dr Božič p#- roča, da so potrebne pri proračunu z» leto 1925. na zahtevo financne deleg&~ eijo jiokatere izpremembe, na kar bft veliki župan odobvil proračun bre» vsakih nadaljnih ovir. Pri cestni nft- kladi se sklene, da so posiljko do 50 kf ccstarine proste. Nakfada pri spor#~ voznih kosovnih posiljkah se zniža oi 1.50 pare na 1 paro pri kg. Nakla4i podvržene so odslej tudi vse dovla&u- ce iz oeljskega kolodvora, ki so bile f» naklade proste. Ker zahteva finaačn« 'delegacija za vm davSčine enako pr»- centno izmero, so določi dokfad» ms državne davke. izvzemsi najmaria^ pri vseh ostalih davščinab, kakor pri zemljarini, rentnini, obči in poeebni pridobnini, na 220%. Eksekutivne pri- stojbine se povisajo štirikratno, in at- cer po tarifi, ki je že v veljavi v Lja!»- Ijani in v Afariboru. Ne računi ae p» ta pristojbina za prvi opomin, ki mm- ra nuditi stranki 14-dnevni rok »a fe- plačilo tirjatve. Te izjeme ljubljaiwk» in mariborska tarifa ne pozna. K«r ima obrcstna mera splosno tendenc» padanja, se bodo tudi v bodoce zara5u- nasfi od mestnih davSčin, doklad in na- klad le 6% zamudne obresti. Sreskl poglavar oeljski jo v dopisu vpraSal inestno občino eeljsko, ali ne bi kazalo na isti način, kakor se je to zgodilo $t v Maiiborn, izvesti tudi v Celju ana- grafski popis vscga v Ct^rju bivajodeg» preJ)ivj.i!slva. Občiuski zastop se izreče proti takemu popisu: ker za majhno mesto kakor je Celje. nima Lste^a po- niena hi. ker je prebivalstvo tudi bra» lakegn popisa lahkrp- cejenje število prinasajo tudi egiptov- eke humoristične ganjsko bukve, iz- kopane leta 1895. v Bulaku. Nazadnje ho vzeli novega mini- stra pošte iz vrst opozicije in ta je de~ jal, da hoče napraviti red, naj velja. kar hoče. Rrž ko je prisegel in dat svoje sli- ke razobesiti v vseh poštnih uradih, je pozval v ministrsko palačo sedem mo- drijanov tedanjega sveta. Eden ae je opravicil a smrtjo, ostali pa so priäli, ko so zvedeli, da iuiajo na železnici prosto vožnjo in ˇ TelMih ropolno oskrbo. I Minister Herhor, podjeten in bi~ stroumen gospod, je modrijanom naj- prej razložil vso zadevo, jim dal pre- citati vöe zapisnike in jih vprasaf za 8\et, Alodrijani so se sporazumeli, da hočejo v stvari enako postopati, in se 7^dinili, da zuhtevajo za vsak svoj od- | govor, najsi bo neumen ali pameten, tisoc drahem v zlatu. Kdor pa zadevo prav uredi, naj prejme desetkrat toli- ko. Vsak izreče samo en nasvet, začne pa najatarejai med njimi. Minister je brzojavil perzijskemu dvoru; ko ae je prepričal, da tam ne ngovarjajo temu postopku, je dal pri- nesti pet usnjenih vreč bi v vsaki je bilo tLsoT drahem, potem pa kovČ4?g, v kttterem je bilo desetkrat toKko. Nalo so se modrijani umaknili v svoje sobe, da bi vse mlruo premisHH in tie ne bi prenaglili. Drugi dan so stopili modrijani prod minlstra in najstarejši je izrekel vsvoj nasvet: >IXečepsu, lepo poštno praktikantko, odpustite iz službe!« Minister je skoinizgni? z rameni in odgovoril: »To je nemogoče. Heče- psu je definitivno nastavljena in do- slej še ni bila v disciplinarni preiska- vi. Njena lepota ji po pravilniku» ki velja za uradnisivo, ne more biti v za- držek. Sile ji tudi ne smemo prizadeti, ker smo svobodomkselna vfada. Kaj bi k temu rekli zgodovinarji?a , Najstarejsi modrijaa sö je pri- klonil, vzel tisoc drahem in odšel, žvi- žgHJe si koračnico iz operete »Ibi» ˇ zadregi«. Drugi filozof je izjavil: »Hecepsu morate strogo nad/orovati. Pazite na- njo, ali res prihaja vsak dan pravo- casno v pinarnOi ali se ne zabava včasi ¦s strnnkanii in aM nikdar ne kvari orariu>Ka papiTa. Naj me tristo ihnev- monov, (r-e jc< ne brwiv v kratkem zasa- čili na kakšnem preRrtt&ku!« Minister je dal vse urade, kjer je Ilecepsu dc tistega dne opravljala slu- žbo, telefonično zvezati z dvorana, kjer se je vrSilo posvetovanje, in od povsod se je glasilo: »hTečepsu jo vzorna in vestna uradnica,« i.f5kcda!.H jo zaSepetwl modrijan, ho priksonil, sprejel moSnjiček z drah- mariii in r glävo majajo odsel. Trotji jo menu: ^Bogme, podtuk- nite ji zavoj^ek pisemskib znamk ve5 In nato nenadoina tevidirajto. Gvtovo ima ljubcka, ki potrebuje dosti denar- ja. Potem ,jo pa kar naženite iz slu- žbe.« Minister je dokazal» -da živi He^- psu rteobičajno nravno in da nima ljubega, češ. da ne mara moskih, ker so ji preveč bedasti. Modrijan je vzel drahme, pogie- dal na uro in odhiter na postajo., da n« bi zn.mudil brzovlaka. Cetrti modrijan j*5 Rvetoval: »V: pisarni, kjer piše Hečepsu, nastavite šest najlepših uradnikov in jim naroh (5ite, naj začno z njo ljubimkati. Ta posel jim štejte v uradni čas in verje- mite mi, da jo boste čez mesec dni za- radi galantnih pustolovin mogli m»~ kar vreci v Niht Minister je vprasal v telefon in. zopet je brnclo od vseh strani: Tied«- psu je poštena deklicalv Ministe) je dostavil: [)di gaspod- je, iako je. Tcj ne more zlepa kdo zme- sati glave; prej nasprotno. Jaz sam — boU'c priti stvari do konca — sem i# obiskal v pisarui — ali dragi moji — ne vem, kaj bi vam dejal. Saj sem ven- dar t\idi že imef opraviti z damami, ali ko roe je pogledala — Osiris mi pomaga:'! —- se mi iß zaMo vrteti % glavi, kakor da imam mlinsko kolo ˇ, njej. To vam je ženska — z eno bescr- do: prekrasna!« Pri tern je miniate* mlaßknil kot pravi sladJtosnedi vedčak. : Modrijan je zmignil i ustnicam^ prejel d rah me in zami&lkm zapuMct dvbrajao- -, (Konec.) Stev. 29. NOVA OOBAi 3ts*a 9 »kiwi« odprodati niestiio hisö v Kova- rtki nlici, kjer je nastanjena nied dru- gün ludi davkarija. V to svrho se bo poslopjo zopet cenilo. Gremij ceTjskih irgovcev je izrazil v dopisu na celjski mestni Magistrat svojo nezadovoljstvo, da vse gledc kaldermine od strani celj- »kega most a še ni nieesar ukrenilo. Wgotovi so pa, da jo mestni magi&trat odnosno zupanstvo že davno storilo vse potrcbne korake, da bi sc kalder- oiMia koneeno enkrat izpla&ila. V to imo. eKr so bili vsi dosodanji toza- «J&vni koraki brezuspesni, sklcne ob- ^Jf^i svet zaostali znesek iztirjati ev. tozbonim potom. Pri glavni direkciji mr]I} v Beogradu se izvede na predtog «ariboi'fikcga župana skupna akcija m- «Prostitev trosarine na žarnice, ki ^ wwabljajo za javno razsvetljavo. . ,_, *a Qospodarski odsek poročata wcüiska odbornika ravnatelj Lesniear m <*• Owican. Na Poslopju mestnega gledalisča *<> potrebna razna popravila, ki se iz- vedejo v najkrajšom času. Tudi se pri- raerno uredi prost or pred poslopjem moßtnegn gledalisca. Na Vipoti in na »ribu sv. Jožefa kosijo nekatere stran- ge Yisoko travo, Ta koanja se dovoli brezplačno, ker je 1« v korist mladim nasadoin, pač pa se opozori niestno oskrbnistvo na to, da nadzoruje stran- ke, da bi se pri tern ne poškodovalo mlado drevje._ Za morebitna popravila raznih niostov se pripravi v lastnem gozdu potreben les. Dosedanje stano- vanje tnestnega vrtnarja je že narav- uwt v dcaolatnem «tanju. Odkloni se prizidek k evetftčnjaku. ker bi se s tern pokvarUo lu:e cole slavbe. par. pa so «brne obeinski svet do «tanovanjskega urada s pro&njo. do dodeli mestnemu vrtnarju kako dmgo stanovanje V pr- vi vrsti kažo mestnega vrtnarja na- Htaniti v bhzim cvetličnjaka. Radi te- gn 8e bo naprosila justična uprava, da odstopi v Grofiji, kjer je sedaj regi- ^tratura, del prostora, iz katerega bi «HJ- napravilo potrebno stanovanje. — Srezko poglavarstvo v Cefju je odobri- ^o od mestne občine izdelani nacrt. Na mestucm zemljiscu pri sv. Jožefu so fltrankam razne stavbene parcele na raRpolago. Oglasili so se tudi že razni mteijaenti. Principieino se sHenejo L odprodajo teh parcel sledeči pogo- I Rn'i?-UPnoa Cena za m' mA P^ilično «.wi pin, 2. parcela se mora takoj za- wcfati po načrtu, ki ga odobri mestni •Wmski svet, 3. od sveta se ne sme ni- ^esar odprodati, 4. do vodovoda ali do «icitrisiiiega voda nima kupec nobeno posebne pravico, ampak se mu oboje «a pod običajnimi pogoji za okolico in go dopastnoeti razmer. 5. k popravi- lö« (iovozn.h cest morajo rastniki po- «uneznih parcel prispevati po OTe je to/adevne obrnil na velikega župa- na za intervene!jo pri dravski divizij- ,ski oblasti. Vsled tega vse je /azpisala komisija r.aknadno, ko je bila stavba xe dogotovljena. Zastopniki mestnih občin in tudi vsi sosedi so se izrekli iz sanitarnih in javno varnostnih ozirov odločno proti tej stavbi, ki je zgrajena iz löäa in niakakor ne odgovarja stav-^ beniiu predpisom. Mestni občinski svet so sogfasno t)i'idruži temu protestu. —• Trgovec Jcllenz namerava postaviti v bližini sejinižča »Pri zelenem travni- ku« fckladišce za konzerviranjo kož. Pri tozadevnem komisijonelnem ogle- du so so izrekle hidrotehnicjii, veteri- narni in zdravstveni refernt odlocno proti iej stavbi, ker bi ogrožala a smra- dom dateo naokrog bivajosio prebival- stvo. Občinski odbor se pridruži mne- nju tozadeviio komisije ter se izreče proti stfivbi. Obcinskii podjetja. Obclnski od- bornik dr. Kalan poroča, da je z elek- Frarno tvrdke Westen sklenjena po- godba, da ima meatna občina izključ- no pravico oddajati strankam v Celju in okolicl elektricni tok. Tvrdka »Py- rota«, -ki je precej oddaljena od mest- nega okofiea, prosi za dovoljenje, da sme priključiti svojo elektrißno nape- ljavo direktno na elektrarno tvrdke Westen, kar se iz financijelnih ozirov izjemoma dovoli. Vodji mestnega kina se oddaja elektricni tok pod običajni- mi pogoji po ceni, ki je določena za na- vadnc obrate in razsvetljavo. Obcmski odbornik LeskovSek po- roča, da se je obrnilo ProstovoTjno ga- «ilsko društvo v Škofjivasi s prošnjo do mestne obcine, da bi smelo napra- viti v fikofjivasi in v Šmarjeti tri bi- drante, ki bi jih rabilo le v slučaju po- žara. Pod gotovimi pogoji se to do- voli. Občiiiski odbornik Prekorsek po- roča, da je bila gospodinjska sola v Oelju radi premajhnega števita učenk v tekočem aolskom lelu vikinjena, kar se vzame na znanje. Obmiiski odbornik Sirec opozarja v irnenu odseka za tujski promet mest- ni občiuski svet na razne nedostatke, ki jih je treba odpraviti. Stranisce na kolodvoru je potrebno nujnega popra- vila. Poslopje Grofije je treba v naj- krajšetn času renovirati, da se spravi v sklad z lepim novim cvetličnjakom. Odstrani naj se dosedanje poslopje «a cvGttičnjak v mestnem vrtu^ kjer naj interesenti zgradijo na lastne »troeke paviljon za kavarno. Pri slučajnostih se iznesejo še ne- katera vprasanja in predlogi, na ka- tere odgovarja župan dr. Hrašovec. Vröesko/i stvarna soja se zaključi ob «23. uri. KEDNI SESTANEK KRAJEY. 0R0. JT)S ZA MEST0 CELJE v sre- do, dne 18. t m. radi sledečega pra»- nika cdpade. KONCEKTNA MATJNEJA GLA- SBENE MATIGE V CELJIL V ne- deljo, dne 15. t. m. ae je vrail ob pol 11. uri dopoldne v mali dvorani Cefj- sfcepa doma dobro obiskan V. mlndin- «ki konctrt celjske Glasbene Matice. szvajale so se siedele tocke: I. Seb. Ifachov Ti-mol koncert za glasovir in dvoje gopli (ga. in K. Sancin ter gosp. rranzot). Zd FlKchova »Srfanka« za klarfnet in glasovfr (izvajala: nčitelj klarineta na Gt M. g. Kindlhofer m ga. M. Sancinova), SI. Osterčev »Nok- turno* in »Humoreska« 2^ godalni kvartet (rr. Vidmajer, Fink, Osterc ii» Wohrliczek), R. Savinor »Inter- mezzo« 1. in 2. za gosli in glasovir (pa. in g. Sancin) ter SI. Osterčeva »Serenada« za godafni kvartet. Uvod- na be?edß je izostala, ker sc bodo na bodor.Pin VT. mladinskem koncertu itak tudi izrajale Jtomorne skJadbe in Re bo ta temn ob t?) priliki skupno ob- ravnavaT T/vajanje POBamexnih točk je bilo poTTolno in eksaktno. V odsot- nof.ti !slcf>»oa-te1ia J? R. Savina je pre- v^dfa Tijf-ffov rlasovirski nakt pi. M. SanHnora. Namen rnladiTTfikih \on~ cettor Je, da se oWinflfvo wwnani Ir^- likormogoče /. doli domacih, in ^eveda tudi tujiii skladateljev. Nedeljski kon- cert je imel predvsem namen, seina- I niti mladino s krarinetora. Z ozirom na dejstvo, da se iina celjska Glasbena Matica boriti z velikimi težkočamij ker za to koncerte nima na razpoltgo do- volj izvajajočih moči, kakor je to v vcčjili niestili, se mora izreči vodstvu Glawbene Matice za vztrajno in res po- zrtvovalnc delo polno priznanje. Gte- de Ostcrčevih skladJ? poročtmo za da- nes samo to, da bomo v kratkem ob- javili v nasem listu razpravo o mo- derni glasbi s posebnwn ozixom na Osterčevo kompozitorsko delovasje. VI NOTARSKE PRAKSE. Za obole'lega. notarja g. Jurija Detičeka v Celju je deželno sodišče v Ljubljani na predlog notarske zbornice v Ljublajni postavifo namestnika v osebi njegove- ga sina g. Juro Detička. SMRTNA KOSA. Umrl je v celj- ,ski javni bohiici dne 15. marca 19^ na posledicah zastrupljenja krvi uče- nec I. gimn. razreda Kovač Bernafd v nežni mladosti 20 let. Pogreb »e je vrsi! v pondeljek v Št. Jurju ob j. ž., udeležilo s« ga je pod vodstvom gim- nazije večje tevilo sošolcev umrlega. N. p. v m.l Težko prizadetim «taršem nase sožalje! — One 14. marca j« umrla v Celju v bolnici gdč. Rosa Je- zorxek, hčerka pokojnega notarja g. Jezovška iz Vranskega po daljaem, težkem trpTjenju v starosti 33 let. N. p. v m.! 0 SOKOLSTVU IN POLITIKI bo predaval g. prof. Orožen v sredo, dne 18. marca ob 20. uri v mali dvo- rani Narodnoga doma. Bratje in se- stre, pridite polnoštevilno! PLANINSKO DRUŠTVO. Ker vlada glede članstva pri S. P. D. še ne- jasnost, opozarjamo, da mora vsak clan irneti legitimacijo s sliko. Legiti- macija stane 10 Uin in vel*ja za 9 let. Članarina znaša za leto 1925. 25 Din. Članl plačajo v vseh plan, kočah eno tretjino prenocnine in imajo v skupi- nah najmanj pet oseb prtvico do po- lovične vožnje na železnicah. Člani, ki že imajo legitimacijo, naj dajo istö po- trditi za leto 1925. (25 Dui). Legitima- cijo izdfi,ia. iu potrjujc g. Vrtovec, dro- gerija 8anitas v Cefju. Tamkaj se do- bivajo tudi lepe razglednico od nove koče v Logarski dolini in od slike na odru plan, sejma. Po pravilih se mo- lajo člani prijaviti do 1. aprila. — Sa- vinjska podrnžnica. LETNI Ž1VJNSKI IN KRAMAR- SK1 SEJEM se bo vršil v Cefju v so- boto po sredi posta, dno 21. marca 1.1, VSEM V0JNIM 0ŠK0D0VAN- CKM-PREČAN0M. Tnforrnacije gle- de vojne odskodnine se dobijo pri g. Vekoslavu Verckovniku, policijskemu nadzorniku. Celje, Mariborska oesta st. 17. NOČNO LEKARNIŠKO SLUZBO ima la tuden lekarna »Pri Križu<-, Cankarjeva cesta. CENJENEMU OBČINSTVU! V zvezi z v pondeljek izvršeno poskuš- njo gašenja požara pri kapueinskem mosLu, prosirn občinstvo, da vzame na znanje, da sera med razgovorom z ne- kateritni gospodi pozabil priviti arma- turo in jo bila vsled tega as za udar- janje predaleč od stektene posode s ki- slino, ki je ni mogla razbiti. Vsled te- ga aparat ni funkcijoniral, kar naj vam isluži v pouk. Naznanja se vam, da se vrsi v četrtek (na praznik sv. Jožefa) ob pol 12. uri dop. na istent Hwjstu ponovna poskušnja v večjem ob- Scgu in ae prGsite, da na omenjeni dan ponovno pridete ter se uverite, da je aparat v resnici dobra in praktična »tvar. -- Zastopnik Niagara d. d. 282. StiNZACIJA! Prve lasta^ice m Mi Pojavile v Celju v tern lepem vtwwp- n" letas že jako zgodaj ter so na»efile v kavarni »Central«, kjer bodo žvrgo- feie vsak večer najlepse in najmoder- nejse melodijiß. Od 16. marca dalje vsak večer veliki »Damski koncerti*. ¦Ne zamudite obiskati teh i7.vanrcdnih koncertov damskega orkestra. 256 V K0NCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* V CELJU se vwe vsak v»«er elitni salonski koncerti pod vodstvom znanega kapelnik« GüWeberga in Finake. GledaliiSe. Reperioar: Torek 17. marca ob 20.: Vdom «•#- finkch', Abonma. VWVA ROSLINKA«. V torek, duo 17. t. m. se vprizori v mastne« gledalisču Gvetka Golarja kiriečka k»- medija »Vdova Rošlinka«. Gvetko GRožni grm« itd.l] zavzemajo v nasi literaturi povse» svoje rnesto. »Vdova Rošlinka« je G$- larjev drainatični prvenec, a nobenv slovenska igra se ni imela tako velik' uspeh kot Golarjeva. Pristen slovenskS humor preveva vse delo, ki vzbuja « svojo orjginahiostjo pravo salve sme^ lia. Glavni vlogi igrata kot gosta članKf Narodnega gledališča v Ljubljani g*,. Jnvanova (vdova Rošlinka) in goaii, Cesar ^Rožmanov Janez). G. Cesarj« je kritika soglasno priznala, da je a t« svojo vlogo poetaf najboljši slovonsU igralec krnečkih vlog, kakršnega alo>- vensko gledališč© eploh so ni imel», Ostale \\oge so v rokah domačih igraf- CGv in opozarjamo zlasti na so, da na- stopi v veliki vlogi Balantača gosp. R„ Salmic. — Prepričam smo, da bo cenj, občinatvo napolnilo gledatišče do /a#- njega koticka. KINO GABERJE. Pondeljek lfc in torek 17. marca: »Tekmeci«. Senza-- cijska drama v 7 dcj. V gfcivni vlogi Harry Piel. Za mladino dovoljeno. MESTNI KINO. Pondeljek 101 marca: *Pckel življenjiu (Borkalski pekel). Senzacijska drama v 5 dej. p« istoimenski drami Pa via Franka. % glavni vlogi Grit Haid. Za mladino do- voljeno. - Torek 17., sreda 18. in 69- trtek MJ. marca: »Arabella«. Roma» čivtokrvnega angleškega konja v 5 dej. V glavnih vlogah Mae Marsch, Her- uuin Picha in Alfonz Pryland. Za mladino dovoft'eno. Razširjajte „Novo Dobo"! BREZNO NAD LA&KIM. Dua i. marca se je ustanovila tukaj na- predna oitalnica pri g. Kozoletu. Let- na članarina jc 5 Din. Za predsedni- ka je bis izvoljen Stokavnik Bratomilc trgovec; za podpredsednika ilödl Ma- tija, posestnik; za tajnika Pov«e Slav- ko, rudniskega nadpaznika sin;/ za btagajnika Kozolc Peter, trgovec; m knjiznicarja pa jo imenovan Joaiu Maj€r. Sport. S. K. Utrmen Ljubljana : S. K\ Cclje 4 -1 (3 : 0). Nedeftska nogomet- na tekma med S. K. Celjem in ijub- ijan^kiiii S. K. Hermesom je končtla z deloma nezasluienim porazom Ce~ Ijancv, ki so biii vecinoma v premodi« a vred na^protnim goalom niso inul* srfce — chroma sigurnega ßJ.nih. K tefcihi se še pevrnemo. IV. odborova seja S. P. Celje m vrSi v torek. dne 17. t. m ob 20, uri v klüiiovi scbi Celjskoga doma. — Taj- nwtvo S. K. Cslje. Pozivdam I. incstv» m reaervo, da. m z&nasljivo udelež* ' treninga v četrtek, dne 19. t m. ob 14.. 1 uri na Glaziji. — NačelniA- (xOYoreci film. j Ni kmalu problema, s katerim bi i se človežtvo toliko pečalo, kakor z go- voreOim folmom. Kino je bil že 8počet- ka izum, ki ni imel jasnega cilja, in j zata so hoteli vsi, ki so stah ob njegovi xibelki, ustvariti iz njega novo gleda- liš^o, ffledalisce za naiširše plasti ljud- ¦sit'yj», takortkoc gledalisce bodočnosti. V primeri s prejänjimi enostavnina napravami, ki so shižili kot podlag» za izum, ima kino mnogo prednosti Krai, kjer se vrši dejanje. se lahko nth oxwjenp nwBja, nudr vee detajle dra- Ste&ft 4. .NOVA DOB A« Stev. 24 Pupilai»i80vai»en in javnolcorisfen denarni zavod celjsfcega mesta Mestna hranilnica celiska it&taoovf/euA Into. 1864. — Poii trajnfm dritavttim ntuHzorstvom. V laatni palači ppi kolodvoi>u. Vsltiranflnltnt posit aeizvršu)e Jo nallcnil&niiiefe.liBtro Info«« no. Ugodno obreaiovanje. Pofctsntla in nnsvefi brexpiaCno, Yredaost jezervafh ZAktado* nod «row «5,000.000- . Za hraniine vloge jamfii mesto Gelje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. jnaticniii lnoinentov in najrazlicnejae pmore, ki.si jili more i.zinisliti člove- ftka fantazija. Nodostajalo jo »amo ži- ve bcsede. Monotono brnenjo aparata in., spremljanja na klavirju ali grarao- fonu je bilo edino zvočno srodstvo, ki. je imefo naraen za .silo predočiti žive «braze. Gledalisce pa jo inielo živo be- sedp, ki jo bilft njcgovo najmočnejse -sreästvo. Zato .so skusali ueonjaki apromeniti film v gledališče in iati tudi njomu to, privlačno silö. S tern jprpbfcmom se je pcčalo mnogo izumi- teljcv, med njimi svetovnozriani Edi- son, Seeber, Messter, Thomayer itd. tfrvotno «o si pomagali z iglo, ki je proizvajal». zvoko slično, kakor pri gramosoiui. Ali poleg slabe reproduk- cije je iuiela ta naprava š© ta nedosta- Wk, da so se zvoki ujemali z mimiko *»st itd. samo dottej, dokler ni bilo tre- ba iz fUma izrezati pokvarjenih delov. Cim, pa sp začeli film popravljati, je bilo, konec harmonije med zvokom in slikami. Šelo proizvajanje zvokov op- tjj&tiir» oz, lotografekim potom jo omo- gočilo pppolno harmonijo med geato, mimiko in zvokom. Od Jeta 1918. so so pečali s tem problemom H. Vogt, dr. J. Engel in J. 'MasHolle, ki so uyeijavili raetodo (tri- wgonfilm), koje cilj jo idealna har- moniia med slikami na pfcithu in zvo- kom, ki tse ixjprodücira zelo jasuio in precizno. V to avrho so omenjeni iz- uniitelji ivbv&Vi film, ki je na eni stra- ni luknjio kakih 5 mm šir«i nego nor- malni film (öirok 35 mm). Na tern ro- i)u, dotocenem za »fotografiranje« avočnih valov, lovi poseben objektiv del «vetlobf;, ki prihaja iz po,sebno žarnice, kojo svetlobna intenzivnost se perijo- (lično menja l;a>or je pač znaČAj zvo- kfl, ki ga vjamo slufialo. Tako nastane nebroj ortic, ki vjamejo na stranskem robu filraa zvok. Aparat iraa poleg fjqrmalne naprave za projektiranje .svetfobo be p.osebno svetilko, ki prena- && fotografične belcžke na zvočne va- love. Miliraeter za inilimetrom pada i'azsvotljeni rob s »fotografijarni« zvo- ka na zelc občutljivo eproveto, zveza- no s telefonskim aparatom. Ta epro- veta reproducira zvoke. Izumitelji so uadonnestili eltektrostatično in iznmili takozvani statafon, ki jo na polju go- jrorečega fiJma oaiboljši aparat, kar ; jih poznumo doslcj. Zivočna repro- dukcija jc tu izredno čista. l)rugo vprašanje je seveda, kak- änega pomena je to za nmetnižko stran ¦fifana. Tu je treba ugotoviti, da bi pri- sla kinematografija v zastoj, če bi se ülaUio nveljavil govoreč film. Film ima danos svcjc posebne pogoje, ki so na- pravili .iz njega nekaj, kar se razlikuje od gledaliftča. Film nikoli ne postane gledatiščo, ali vsaj no glcdali.šče v (em smisln, kakor si ga rlanes predstav- Ijamo. Poleg tega bi izgubil film eno ovojih najlepših pasebnosti, t. j. inter- nacijonalni značaj. Naslove poedinih slik jß fabko prevasti v razne jexike, «emoptfx;« pa je prevajati živo besedo. Zato bo imel novi izum svoj veliki po- men za zrmmenito igralce, pevce, vir- tuoze in politike, kojih govore odnosno petje bo niogoco reproducirati po vsem svotu. Edino s tega stališča je treba jrovoreri film pozdraviti. Odirovorni urednik: Rado Vebnik. Ir&ija in Hsia: Zvezna tiskarna. CelU. Išce se starejša ženska ali vdova, katera bl oskrbovala 8 gfxv raSadc 21 vine, Dobi stanovanje in dobro plačo. t Bcio platno trpežno Jrst' m Din 12-, mcčno kSava" Oin 13-, Slo- verskoplatno, zelomočnoDln 16'-, fina ,Be- oflrad'tkanlna Din 17-, zelo flna tkanina ,Gorica' za 8rajce Din .:,.— 19-, po^ebno fm( nature! Sifon 92 om Din 22 - prodaja se v veietrgovini R. Stermecki, Celje. [ KcWr pridi i vUkom esibH kujwvJt, tkbl Mtt|Ki prisons pc»rniljv l vnJ