Poštnina plačana v gotovini.
ST EV. 237.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 12. novembra 1925.
Posamezna številka Din 1.—
LETO n.
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen lisi.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
i
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Hrvatski blok.
Te dni so se sestali generali brez armade na Wilsonovem trgu in so glasno proklaniirali »uskrs« hrvatskega bloka. Ta objem je združil intransingentne pristaše frankovcev in radičevskih disidentov v novi skupini, ki bo skušala s staro firmo dobiti novih pristašev. So ljudje, ki mislijo, da nekaj diši po volitvah, zato pa hite z »idejnimi« predpripravami, katere ne smejo osupniti naivnega »purgerja« iz Vlaške ulice.
Kaj hočejo gospodje blokaši? Odgovor je jasen: Ribariti bi hoteli, toda voda se je nekoliko prečistila. In sedaj jo že kalijo. Kaptolska in čifutska fran-kovščina sta se amalgamirali in radičev-ski odpadniki »republikanskega« kalibra že stikajo po hrvatskem političnem vo-kabularju za najnovejšimi gesli, s katerimi nameravajo pitati hrvatsko ljudstvo. Priznati jim je treba, da niso tako nespretni, kakor jih slikajo vladinovski optimisti po svojem tisku. Firma »Hrvatski blok« je nekoč imela pri hrvatskem ljudstvu velik kredit. Če jo sedaj uporablja falitna politična družba za svoje nečedne namene, je to pač nesramna špekulacija, ki je vi tam onstran Sotle ne morete popolnoma razumeti. Toda dogodek kot tak je naraven simptom menjajoče se hrvatske mentalnosti. Znano je, da so svojčas — in sicer v dnevih najhujšega pritiska na nekdanjo republikansko Hrvatsko — frapkovci pridno krošnjarili s svojp politično uslužnostjo po Beogradu. Pravaška ko-kota — šminkana z rahlimi barvami nove državotvornosti — se je ponujala celo radikalom, vendar jih njena zgovornost in cenenost ni mogla spraviti iz ravnotežja. Takrat so mislili frank ovci v?'?-** strankarsko licitacijo s kar naj-
oljšim dobičkom. Nadaljevati staro, preživ jeno politiko magari pod vidovdan-® int plaščem: to je bila naše frankov-scine vredna težnja.
Fravaške osnove so se zrušile in Hr-voji in Prebegi so začeli razmišljati O minljivosti političnih uspehov. Ali ne bi poskusili s koncentracijo načelnih nezadovoljnežev? To je bilo vprašanje, ki so ga morali reševati frankovski tudi-strategi in nič čudnega ni, da se jim je Pogled zaustavil pred maloštevilno četico gospoda Marka Došena ... Eto, podlaga, kristalizacijska točka je ustvarjena! In Prcgram? Ni delal nikakih težav, ker v 1'opotaraici hrvatske državno-pravne politike takih rekvizitov ne manjka. Gospodje blokaši ne zahtevajo nič več kakor pravico samoodločbe hrvatskega naroda, nadalje popolno nacijonalno in državno samostojnost Hrvatske in konfe-derativno ureditev države... V teh nejasnih, s tremi potezami skiciranih »zahtevah« je zapopadena vsa politična ne-sposobnost blokašev, ki računajo le na jev«r^° 'ns*'nkte zagrebških »purger-
Konflikt z Italijo »likvidiran" na naš račun!
Beograd, 12. novembra. Kakor se do-znava iz informiranih krogov, je definitivno rešeno vprašanje med našo državo in Italijo. Mi smo že obsodili zažig zastave in ostale incidente v Zagrebu.
V	prvi vrsti se obsoja napad na privatno stanovanje italijanskega konzula. Poleg tega je upokojen zagrebški veliki
I župan dr. Trejsčec. Kaznovani pa bodo tudi vsi ostali, ki so zažgali italijansko zastavo ali pa se udeležili napada na italijanski konzulat. Oni so sami od sebe napravili nekaj, kar ne bi smeli in i nosijo zato odgovornost. S tem je ta spor ! definitivno likvidiran.
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 12. novembra. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala 4 ure. Razpravljali so o vprašanju interpelacij glede prosvetne politike, na katere bo odgovarjal prosvetni minister Velja Vukičevič. Njegov odgovor je vlada odobrila. Govorili so tudi o posameznih resortnih vprašanjih brez posebnega značaja. Minister financ je predložil članom vlade zakonski načrt o izenačenju neposrednih davkov, za kar je že dobil od Nj. Vel. kralja pooblaščenje, da ga predloži skupščini. Ko bo ministrski svet ta načrt proučil, bo takoj predložen skupščini. Nadalje so razpravljali tudi o delu v parlamentu. Govorilo se je, da bi po invalidskem zakonu prišle najprej na ! dnevni red konvencije z Italijo. Do tedaj bo finančni odbor izdeloval dvanajstine,
ki morajo biti sprejete do konca t. m. Da finančni odbor lažje dovrši svoje delo, bo dan skupščini krajši odmor. Za časa tega odmora bi se imela razčistiti vsa notranje-pclitična vprašanja, ki so ostala nerešena. Predvsem se misli na vprašanje rekonstrukcije vlade. V času odmora bo finančni odbor delal na bud-žetu za leto 1926/27. Kar se tiče vstopa Stjepana Radiča v vlado, vprašanje še vedno ni rešeno, ker se morata še podrobne o tem sporazumeti Pašič in Radič. Proti pozitivni in takojšnji rešitvi tega vprašanja ni nobenega drugega razloga razen tega, da se v tem oziru ne insistira niti z ene niti z druge strani. Misli se, da bi se ta zadeva mogla rešiti z ostalimi vprašanji, ki se nanašajo na vlado.
Seja skupSčine.
PRIBICEVIČ IZKLJUČEN OD TREH SEJ SKUPŠČINE.
m na požrtvovalnost provincijalne-Poljuba. Ne gre in ne gre jim v g avo, da sta ustava in sporazum med
Q i .	,	-	‘»otava	JU	.ipojuauui uiCU
rbi m Hrvati dejstvo, ki ga ni mogoče obiti, a najmanj zanikati.
Blokaška politika je politika državno-pravnih revindikacij, zato bo klavemo propadla. S sporazumom so prišli Hrvatje do spoznanja, da jih državno -pravne težnje, čim jačje so, tem globlje vodijo v ekonomsko in socialno krizo. HSS je svoj revizijonizem omejila na Praktično samoupravo ■— selfgou verne-JUent ji je važnejši od banskih preroga-'vov in bleska — nadalje na temeljite r®forme v socialnem in gospodarskem oziru. Blokaške nade pa zdaleka ne odgovarjajo malenkostnim šansam med
Beograd, 12. novembra. Včerajšnja seja narodne skupščine se- je pričela s precejšnjo zamudo. Prvi je govoril dr. B a z a 1 a , ki je predložil skupščini zakonski načrt o prevedbi upokojencev. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da se upokojenci nahajajo v zelo žalostnih razmerah. Zato prosi, da se predlog nujno reši. (Med njegovim govorom je padlo več medklicev.) Končno je bil predlog sprejet. — Nato je govoril posl. Ž e b o t o mizernem položaju invalidov. Po prehodu na dnevni red je posegel v debato o invalidskem zakonu tudi samostojni demokrat dr. Boškovič, ki je kritiziral vladni načrt. Po Boškovičevem govoru so prešli na glasovanje. Člena 62 in 63 sta bila sprejeta brez večjih sprememb. Pri čl. 64 pa je prišlo do večjega incidenta. Demokratski poslanec Ko-sta Timotijevič je za časa glasovanja sedel v radikalni klopi in se razgovarjal z radikalnimi poslanei. Predsednik dr. Niko Subotič ga je opomnil, naj se vse-de na svoje mesto. Timotijevič pa se še zmenil ni. Subotič ga ponovno opomni: »Kaj je z vami, g. Timotijevič?« Nato se je za Timotijeviča zavzel Pribičevič, rekoč dr. Subotiču naj se korektneje obnaša do poslancev. Prišlo je med obema dc konflikta. Pribičevič je dobil od
dr. Subotiča liajprej pismen ukor in končno je predlagal, da se Pribičeviča izključi od treh sej Narodne skupščine. Predlog je bil z veliko večino glasov sprejet in nato je bila seja zaključena. Za jutri so določene za dnevni red interpelacije posl. Radosavljeviča o občinskih zadevah in Demetroviča o redukciji gimnazij.
ZOPET POLITIČNO ZATIŠJE.
Beograd, 12. novembra. Že skoraj uzuelno politično mrtvile je zopet objelo politični svet v Beogradu. Le odmevi tržaških dogodkov in odgovor zunanjega ministra razburjajo še nekoliko politični svet. V ostalem pa ni nobenega zanimanja, najmanj pa za nameravano rekonstrukcijo vlade, o kateri se je že toliko razpravljalo, da je postala popolnoma neinteresantna.
V	vladnih krogih se zagotavlja, da je konflikt z Italijo popolnoma poravnan, kar se vidi iz izjave dr. Ninčiča. Dr. Nin-čič sam je obolel in se ni udeležil včerajšnje seje ministrskega sveta.
Opozicija še vedno upa, da pride med radikali in radičevci do nesoglasja in v tem zmislu se vrši tudi vse delo opozicije, ki pa sicer tudi ne pokazuje aktivnosti.
ljudstvom. Kdo bo, recimo, glasoval za listo, na kateri hočeta blesteti gospoda dr. Horvat in Buč? To je nemogoče je absurdum. Seljak je že tako vzgojen v protipravaškem duhu, da bo kratko-malo odklonil nemoralno kupčijo na Wilsonovein trgu. Blokaši lahko kvečjemu v Zagrebu računajo na največji odstotek glasov, ali to jih vendarle ne bo rešilo pred katastrofo. Eno si je treba zapomniti: hrvatski blok je bil nekdaj i rezultat skupnih prizadevanj. Voditi ga ; je znal samo eden: Stjepan Radič. Take kvalitete in avtoritete pa ni več med današnjimi blokaši. Frankovci imajo celo vrsto internih obračunov, medtem pa bolehajo disidenti g. Radiča na finančni malokrvnosti. Verjetnost uspeha je
potemtakem že tako nizka, da ne bo treba sele mučnega ugibanja. Prve volitve l>odo brezdvemno pokazale, da je j sporazum hrvatsko ljudstvo temeljito ozdravil državno-pravne melanholije, j Senca dr. Franka še leži na tlaku Vlaške ulice; duh, ki ga je širil, pa ni več element ljudskega mišljenja. In to je važno. Politika okoli zagrebške purgerije se približuje svojemu koncu. In borba, ki jo je Stjepan Radič napovedal frankov-cem, bo menda že v najkrajšem času doživela svoj uspešni izid. Hrvatski blok i je v današnji dobi sporazuma in konstruktivnega dela pri notranji gradbi države nezmisel v pravem pomenu besede. To bodo pokazale prve volitve.
-b.
Vatikan proti nam.
Rim, 12. novembra. Rektor zaveda sv. Hieronima mons. Blasotti in prorrektor mons. Butkovič sta bila od Vatikana odstavljena. Za rektorja je bil imenovan Nardoni, ki je znan ko't fanatičen nasprotnik Jugoslovenov. Duhovnik Nardini se je tudi potrudil, da takoj dokaže svoje protijugoslovenstvo in je sprejel na zavodu — ki je n a š — celo vrsto italijanskih dijakov, ki so bili zaradi sovražnih izstopov proti nam z zavoda odslovljeni.
Izstop Vatikana proti nam ni mogel presenetiti, dasi bi zahtevala pogajanja za konkordat logično, da Vatikan s sovražnim izstopom ne otežkoči pogajanj. Toda Vatikanov nasvet italijanskim klerikalcem, da opuste vsako protifaši-stovsko politiko in da postanejo izrazito filofašistov. stranka ter še ne pozabljene persekucije naše duhovščine v Primorju, kar se je zgodilo z vednostjo Vatikana, vse to kaže, da je Vatikan čisto na strani fašistovske stranke. Ni čuda, če je tudi njegov nazor glede Jugoslavije jmdoben fašistovskemu.
KOROŠKI SOCIALNI DEMOKRATI ZA KOROŠKE SLOVENCE.
Celovec, 12. novembra. Socijalni demokrati so v koroškem deželnem zboru predlagali, da se izvoli posebno komisijo, ki naj pregleda tožbe Slovencev in nate predlaga,»kaj bi bilo treba storiti, da se njihovim tožbam ugodi. Posebna komisija bo sprejemala pritožbe glede slovenskih šol.
ŠTRAJK NA ZAGREBŠKI UNIVERZI.
Zagreb, 12. novembra. Včeraj ob 10. uri je bil proglašen od akademske mladine 3dnevni štrajk. Policija je podvzela obsežne varnostne odredbe, da ne pride do ponovnih incidentov. Italijanski konzulat je naravnost blokiran od policije.
PROSLAVA RAPALLSKEGA DNE.
Sušak, 12. novembra. O priliki 51etni-ce Rapallske pogodbe, se vršijo tu velike priprave za prireditev nacionalnih manifestacij.
Zagreb, 12. novembra. Povodom 51et-nice rapallske pogodbe bodo akademiki nosili črne kokarde v znak narodne žalosti.
s RUSKI VPLIV NA KITAJSKEM NARAŠČA.
London, 12. novembra. »Times« javljajo, da je vsled nove državljanske vojne na Kitajskem vpliv sovjetske Rusije zelo narastek Zadnja rusko-kitajska konferenca, ki se je vršila v Moskvi v svrho ureditve carinskih odnosov med Kitajsko in Rusijo, je končala s popolnim uspehem Rusije. Kitajska je sovjetski Rusiji dovolila posebne carinske olajšave.
PREKINJEN JE ANGLEŠKO-NEMŠKIH GOSPODARSKIH POGAJANJ. Pariz, 12. novembra. Kakor javlja Information«, je prišlo do prekinjenja angleško-nemških gospodarskih pogajanj v Londonu. Smatra se, da po včerajšnjih burnih prizorih ne more priti do dogovora, niti do sporazuma. Najbrže pride ves spor pred mednarodno sodišče v Haagu.
PAINLEVE POPUSTIL.
Pariz, 12. novembra. Ministrski predsednik Painlevč je pristal, da se finančni načrt spremeni v smislu zahtev socialistov. Sedaj se izdeluje novo besedilo.
Sovjetska Rusija — Jugoslavija.
(V odgovor »Slov. Narodu«.)
Na D u n a j u, 9. nov. 1925.
»S. N.« od 9. t. m. je objavil bistvene točke iz nekake tajne pogodbe med SSSR in Italijo, kar je »razkril« neki amerikanski list. V tej »pogodbi* Sovjetska vlada priznava, da ima Italija napram Jugoslaviji posebne interese in da v slučaju oboroženega konflikta med njima — ne bo posredovala.
V	kompenzacijo bi Italija ostala nevtralna v morebitnem rusko-rumunskem sporu.
Na to pravi »S. N.«:
»Kaj pravijo k temu razkritju oni naši ljudje, ki s tako vnemo zagovarjajo vzpostavitev diplomatskih zvez med Jugoslavijo in Sovjeti.«	j
Uverjen sem, da je pisec te notice in posebno z ono apostrofacijo mislil v prvi vrsti — mene, kajti jaz sem bil tisti, ki sem več let zapored največ pisal o tem neizmerno važnem vprašanju. Cele serije so razprav, ki so imele edino ta namen: da se Jugoslavija sprijazni s sedanjim položajem v Rusiji, ki se polagoma a stanovitno konsoliduje v pravcu zdrave demokracije.
»S. N.« si morda domišljuje, da me je takole izza zapečka piknil v živo, a se je hudo zmotil, kajti priložil je krepko zaušnico samemu sebi. Meni pa je dal priliko, da zopet in zopet povzdigam svoj glas za čim hitrejšo vzpostavitev rednih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo. Samo radi tega se zopet oglašam v korist dobri stvari, ki je vitalnega pomena za mlado državo in — nerešenih naših vprašanj-----------.
Pravzaprav je »S. N.« lopnil z onimi besedami tudi nekega svojega člankarja, ki je pred kratkim časom navdušeno govoril o slovanski Rusiji in se zavzemal za obnovitev starih duševnih zvez... (Ne spominjam se več vsega, kar je tam pisano, a bil sem po dolgem času s »S. N.« zopet malce zadovoljen. Upal sem, da ne ostane le pri »svetlih momentih«. Kakor vidim, sem se hudo zrno- ,
til!)
Pred vsem bodi omenjeno, da vest ame-rikanskega lista od nikoder ni potrjena in je danes že pozabljena raca. Ali denimo, da je resnična. Kaj bi sledilo iz tega? Nič drugega nego to: Kako neizmerno kratkovidna, da zločinska je politika napram Rusiji, ki jo zagovarja tudi »S. N.« Pisec one notice ima najbrže moralnega mačka, če je količkaj stvarno in logiški razmišljal, zato je pohitel s tisto obrabljeno taktiko: »Rečem ti, da mi ne porečeš!«	■
Ako torej tudi še ni take tajne pogodbe med Sovjeti in Italijo, vendar je po vsem položaju v Evropi docela možno, da pride tako' daleč, kar ne bo nikaka krivda Sovjetov, marveč naši politiki s »S. N.« vred naj se sami primejo za ušesa ali naj jih stresejo prav pošteno državljani, ki bi mogli trpeti strašne posledice!!
Med Italijo in Sovjeti vladajo ze dolgo redni diplomatski odnošaji, med obema ni ni-kakih navskrižnih interesov. Mussolini je lisjak in čedalje bolje utrjuje medsebojne zveze. Kdo mu more to zameriti? Ali mar menite, da se bo na ljubo Jugoslaviji tudi on cmeril in se praskal s Sovjeti?
Po drugi strani pa kaže Jugoslavija Rusiji prav grdo sovražen obraz v vseh možnih oblikah. Do zadnjega časa celo (— ako ni še danes! —) so imeli v Beogradu rusko poslanstvo iz caristiške dobe, kar je stalo Jugoslavijo groznega denarja. Wranglove pustolovščine so znane! Dočim država nima denarja za jako nujne domače potrebe, je metala težke denarje skozi okno za resnične be<mnce in še več za razne postopače, ki so Bogu in ljudem čas kradli po celi Jugoslaviji, v veliko nadlogo domačega prebivalstva, ki mora trdo delati za svoj obstanek. Kam 1 sem se peljal, so bili vlaki polni takih bratov Rusov, ki so se brezplačno vozarili na sprehod od enega konca države do drugega, pa so se prokleto malo bratski obnašali. Našemu ljudstvu so bili skoro povsod v opravičeno izpodtiko vsled svojega lahkomiselnega. da često razkošnega življenja. Zašel bi predaleč, ako bi našteval, kar sem sam videl in doživel. — Cela vrsta nevrednih ljudi je prejemala od države redne denarne
podpore. »Jadranska Banka« je pošiljala te podpore za njimi, kamor se jim je poljubilo peljati se v posete. — Vrhu vsega tega so uganjali caristiško politiko.
Vprašam: Kaj naj bi zadrževalo Sovjete, da ue bi sklenili z Italijo take ali podobne, da še veliko hujše tajne pogodbe, ko pa se Jugoslavija tako ponaša napram Rusiji?!
Mi nimamo prav nikake pravice, da računamo na »vseslovansko idejo«, ko pa smo sami na Slovanstvo pozabili, vsaj Rusiji nasproti, ter smo dobri prijatelji njenih sovražnikov —!
Ako pa bi bila Jugoslavija prva med prvimi, ki bi bila obnovila prijateljske stike z Rusijo, tedaj bi bila mogla silno veliko storiti za ideje vseslovanske vzajemnosti v obče in za svoj ugled na zunaj. Jugoslavija bi mogla odgovoriti vsakomur z onim Črnogorcem: »Nas in Rusov je 150 milijonov, imamo naj-silnejšo vojsko na svetu, mi se nikogar ne bojimo!« — Tajne pogodbe, kakoršna je baje med njo ip Italijo, pa bi bile izključene!
Vidite, tako je ta reč, dr;jLgi gospodje okoli »S. N.« — Kako je z boljševizmom, sem pač že dovolj poročal v »N. D.« Nam se ga ni treba bati, saj se tako lepo razvija, pomlaja, preminja po poti zdrave evolucije, da bo kmalu tam, kjer pričenja moderna demokracija. Zasluga boljševiške krvave revolucije je, da je razbita Avstrija, da so tudi Ho-henzollerji in Habsburgovci izginili in da sta sploh nastali Jugoslavija in Češkoslovaška, oni so nam šele ustvarili ruski narod, gospodarski neodvisnega mužika, in s tem danes zadovoljnejšim narodom, nego je bil kdajkoli prej, je treba stopiti v najožje stike, česar pa ni mogoče storiti drugače nego x — rednimi diplomatičnimi odnošaji s Sovjeti. Pošljite Radiča v Moskvo!!
*
Jedino teritorijalno vprašanje v Evropi, ki ga Sovjeti smatrajo za nerešeno, je — Besarabija. Ne bom ponavljal nič tega, kar sem že obširno pisal o stališču Rusije napram Besarabiji, ozir. Rumuniji. Menim, da sem podal rojakom jasno sliko. — Rusija se Besarabiji ni nikdar odrekla, sklepa velevlasti ni priznala in ponovno je izjavila, da si jo zopet vzame, če drugače ne pojde — pa z orožjem.
»S. N.« sam pravi, da je Italija zagotovila Rusiji svojo nevtralnost za slučaj rusko-ru-munskega spora! In kaj dela Jugoslavija? — Saj veste sami, — in veste tudi, zakaj tako in ne drugače, kakor bi nam narekovala — slovanska vzajemnost!
Ker sem že pri Besarabiji, ki nam odtujuje mogočno Rusijo, naj povem o tem spornem vprašanju, kar morda ni vsakemu mojih čitateljev ostalo v spominu.
Po prevratu v Rusiji je prišlo načelo samoodločbe do polne veljave. Zato so brez odpora nastale male Baltiške republike. — Tudi Besarabija je imela sama odločiti svojo bodočnost. Takrat je tam vladal »Deželni Svet*, ki je sklenil, da še priključi k Rumuniji. — Moskva tega sklepa ni priznala, češ, da je D. S. sklepal pod pritiskom Rumu-nije, in se je izrekla za pravilen plebiscit. Boljševiška Rusija je vedno zahtevala Besarabijo zase, ker je važen izhod zaledja na morje. — Na to so velesile sklenile tako-zvani »besarabski protokol«, ki priznava Besarabijo — Rumuniji, ali ga niso podpisale vse države, med temi Japonska m Italija, dasi so Rumuni - romanski bratje. Tudi Pašič se je vedno upiral, priznati ta protokol. Jugoslovanska javnost pa je ze davno sprejela to »dovršeno stvar in nikomur ni več prišlo na um dvomiti, da Besarabija ni del Rumuni je.
Cičerin je v Varšavi razpravljat tudi o | tem kočljivem vprašanju. On cčividno hoče i ustvariti na jugozapadu urejene razmere z vsemi sosedi. Izjavil je baje, da lioce ustva-i riti tudi z Rumunijo tak položaj, kakor s I Poljsko. — Dalje se zopet čuje vest, da je C. povabil Rumunijo na nove dogovore za
  trgovske pogodbo. Ako je to res, potem
je logična posledica ta, da Rusi sprejmejo
»besarabski protokol«, kajti najprej morajo biti določene in priznane meje, v katerih naj velja nova trg. pogodba. Po nevspešnih dogovorih v Kopenhagiiu, Varšavi, Lausani in Dunaju eto petič poskus za mir med Rusijo in Rumunijo. Ako se posreči, da Rusi končno priznajo Dnjestr za državno mejo, — potem odpade tudi v Jugoslaviji zadnja ovira in urejeni, prijateljski odnošaji niso več daleč. — V interesu države privoščim »S. N.« priliko, ko poreče: da je bil vedno za prijateljstvo z mogočno Rusijo.	A.	G.
Kišinevski proces.
Vedno brutalnejši in vedno grozovitejši postaja ta proces. Še vedno se vodi na prostem in kmetje, bosi in slabo oblečeni, morajo prestati dneve in vedno bolj mrzle noči na prostem. Kulturna Evropa je protestirala proti temu barbarizmu, toda njen glas ne sega do s krvjo in trpljenjem namočene Besara-oije. Za trpine ni v Besarabiji nobene pravice!
Nova senzacija v procesu je bilo zasliševanje obtežilnih prič. Tudi ti so bili pretepeni in mučeni, da se je na ta način izsililo iz njih priznanje.
Pred sodišče pride priča Vazilij Constanti-nescu, posestnik iz Tatar Bunara. Kolena se mu šibijo in nato se razvije med njim in predsednikom sodišča sledeč, zelo značilen razgovor:
Predsednik: »Zakaj se treseš?«
Priča: »Bojim se, da bom znova mučen.« Predsednik: »Kaj so te tudi preje mučili?« Priča: »Da, vaše blagorodje, celo zelo hudo. Najprej bastonada, nato pa še štirideset ustava! (Če namreč v Rumuniji državljan protestira proti zlostavljanju in se pri tem sklicuje na ustavo, potem mu žandar v zasmeh ustave naloži »ustavo« v obliki 25 udarcev po zadnjici.)
Predsednik: »Najbrž si kaj zagrešil?«
Priča: »Ne, milostljivi gospod, orožnik me je hotel samo prisiliti, da izpovem proti svojemu nečaku.«
Priča Štefan D ih ter, konjski mešetar, izpove:
»Tudi jaz sem bil pretepen, ker nisem hotel podpisati neki hektografiran protokol. Končno sem to le storil, sedaj pa vse to preklicujem.«
Nato je bil zaslišan žandar Neicu. Med obtoženci nastane silno razburjenje, ker on je bil eden njihovih glavnih mučiteljev. Žandar tega niti ne taji, temveč pravi:
»Sem vojak in ne poznam civilnih zakonov. Dobil sem od avditorja Mariu izrecno | povelje, da izsilim od obtožencev priznanja in pretepal sem jih tako dolgo, dokler je bilo to potrebno!«
Deset prič iz vasi Banovca izjavijo soglasno, da so jih tako dolgo mučili, dokler niso priznali, da je učitelj Crecu prečital komunistični manifest. Toda to ni bilo res, ker dotični »manifest«, ki ga je učitelj čital, je bil volilni oklic zemljoradniške stranke.
Priča Glučev izpove, da so ga žandarji do krvi pretepli.
Predsednik: »Kako se pišejo ti žandarji?« Priča: »Ne vem.«
Predsednik: »Kako to? Tako reč si človek vendar zapomni.«
Priča: »Če je kdo mučen, potem je vesel, da se reši mučenja in ne vpraša po imenu svojih mučiteljev.«
Nato nova senzacija in nova brutalnost. Vojaški avditor Berehet vstane ter reče: »Ker je tu cela vrsta prič podala očividno krive izpovedi, predlagam, da se, vse te priče aretirajo. Upam, da sodišče mojemu predlogu pritrdi.« Brez posvetovanja je sodišče to tudi storilo in priče, ki so izpovedale resnico, pridejo na zatožno klop vsled krive prisege. 0 mučenju so izjave pred rumunskim vojaškim sodiščem prepovedane. Protest zagovornikov je bil seveda odklonjen.
Policijski šef iz Valcova je kot priča izjavil, da sta dva dezerterja iz vasi bila velika tihotapca. Ker niso mogli obeh prijeti, je prijel nadporočnik Lungu druge vaščane in s pretepanjem izsilil iz njih priznanje. Policijski šef je dalje izjavil, da je dal Lungu pretepati neko ženo po vojakih m da je bil on vsled tega tako ogorčen', da je izjavil, da pri taki preiskavi ne more sodelovati. Lahko
si vsakdo predstavlja grozote tega sistema, če protestira celo policijski šef.
Izjava policijskega šefa je bila predsedniku sodišča seveda nad vse neprijetna in zato je na popoldanski razpravi še enkrat vprašal policijskega šefa, če vztraja pri svoji izjavi. Vprašanje je bilo tako grozeče postavljeno, da je policijski šef umolknil in »pravica« je bila rešena. Saj rumunski policisti ne bodo pričali o grozovitostih rumunskih reakcionarjev!
Tako se deli pravica v Besarabiji pod ru-munsko upravo. Ni čuda, da hlepi prebivalstvo po sovjetski zvezdi.
Politične vesti.
= »Slovenčev« odgovor na naš članek smo prečitali in morali ugotoviti, da je ž njim »Slovenec« stopil v žalostno konkurenco s »Slovenskim Narodom«. Ta konstatacija mesto vsaega drugega odgovora.
= »Jutranji Ust« je objavil zanimiv uvodnik z ozirom na tržaške dogodke. Med drugim izvaja: Hrvatski del vladne večine ni nikdar tajil, da hoče do Italije iskreno politiko, a le tako, ki bi zajamčila našemu življu vse pravice. Najboljši dokaz za to je članek St. Radiča v »Domu«. (Članek smo objavili tudi mi. Op. ur.) — Ogorčenje, ki je nastalo vsled demoliranja »Edinosti«, je le naravno in to ogorčenje bo razumel tudi ves svet, ki pazi, da se ohrani evropski mir. Toda naše ogorčenje ne sme zavzeti oblik, ki bi ne bile v skladu v splošnim mednarodnim pravom. Napadi na konzulate se zato ne smejo dopustiti. — V skupščini je odgovoril dr. Ninčič tako, kakor bi odgovoril vsak zunanji minister. — G. Pribičevič se je pri tej priliki povzpel v vlogo edinega zagovornika primorskih Jugoslovenov. Ta poza je čisto napačna. Ni današnja vlada sklenila pakta prijateljstva z Italijo, temveč vlada, kateri je pripadal g. Pribičevič. — Še več! Malo pred atentatom na »Edinost« je Pribičevičcva beograjska »Reč« objavila članek, v katerem se zasmehuje smelost g. St. Radiča, ki si upa tako pisati proti Italiji v trenutku, ko ima vstopiti v vlado! Ta članek Pribičevičeve »Reči« je citiral tržaški italijanski tisk in * njim branil fašistovske metode. Vlada sporazuma mora presojati položaj čini najbolj trezno. Izzivanja fašistov ne smejo povzročiti pri nas napade na konzulate, ker bi to škodovalo našemu ugledu in vsem akcijam, ki bi jih sicer mogli naši diplomati in politiki z uspehom zaključiti. S tega stališča treba presojati zlonamerno kampanjo g. Pribičevi-ča, ki očita dr. Ninčiču, da je bojazljivec, Ra-j diču pa, da preveč napada Italijo.
|	= Terorizem divja dalje v Bolgariji. Na
podlagi zadnjih časopisnih vesti je razvidno, da se dalje vrše umori v nezmanjšani men. Kralju je bila predložena v potrdilo cela vrsta pomiloščenj, od katerih je kralj potrdil veliko število. Nikakor pa ni s tem rečeno, da bodo pomiloščeni tudi v resnici ostali pri življenju. Po jetnignicah so že zamenjani korektni pazniki z vladnimi morilci, ki bodo poskrbeli, da se kraljeva pomilostitev ne ho izvršila. »Ker so skušali pobegniti«, se bo javilo in s tem bodo umori pomiloščenih odpravljeni. v— »Pogrešanih« je vedno več. V zadnjem casu navaja statistika teh žrtev Cankovega terorja že gimna-ziste in gimnazistke. — Vsak dan prinaša nove senzacionalne procese proti delavcem in revolucionarjem. Proces proti sofijskim komunistom traja še vedno in državni pravd-uik zahteva par tucatov smrtnih obsodb. — Ker so vse ječe prenapolnjene, je sklenila vlada, da prične graditi nove ječe. Te ječe bodo dvojne vrste. Modeme ter lepo urejene ter navadne. Ni treba pripomniti, da bodo modemih deležni tatovi in zločinci, revolucionarji pa navadnih.
Prva dijaška predstava v letošnji sezoni bo
v soboto, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne v ljubljanskem dramskem gledališču. Vprizori se Goethejeva dramska pesnitev »Ifigenija na Tavridi«. Cene za to predstavo so znatno znižane ter bodo listki v predprodaji od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Predstava je namenjena v prvi vrsti mladini srednjih in strokovnih šol, vabljeno pa je tudi ostalo občinstvo.
(21)
Inž. M. Klodič:
železniška zveza Slovenije s SuŠakom.
IProee- Kočevje—Stari trg—Lukovdol—(Vrbovško)—Srpske Moravice, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—Št. Janž.)
Tovorni promet med našo državo in Trstom je bil leta 1923 sledeč:
Odšlo blago v Trst 179.813t Prispelo blago iz Trsta IMAM t
,„u.	m* Emi s;..» “»i
ladij s skupaj 113.110 netto reg. t, dos j 272—148 520 110.086 t. Odgovurjajoče številke za 1J-3 so 272
oziroma 285—162007.	*	.	( Z,;
Itksportirali smo les, suhe slive, oglje,	Ž,T,"£
materijal za strojenje, pepeljačo, sodo, vino, k P ' ščice, cunje, meso itd.	,	.	„„..i	•
Importirali smo fosfate, rudnine, sol, Kavo, p b sladkor, riž, rastlinsko olje, bombaž, volnene tkanine, loj, margarino, bencin, tobak, južno sadje, laneno olje, mamilsko olje, droge, oljnato seme, žveplo itd.
Dober del tega blaga je prihajal iz Slovenije. Preko postaj Bakar in Plase, je šel padel lirvatskega prometa. Promet v Bakru je bil leta 1922 v izvozu 118.427 t, v uvozu 32.305 ton, leta 1923 I—X v izvozu 103.214 t, v uvodu 32.434 t; v Plase 1922 v iznosu 33.531 t, v uvozu 2611 t, leta 1923 I—X v izvozu 24.23(1 t, v uvozu 2530 t.
Glede našega pomorskega prometa preko Trsta in Bakra smo bili leta. 1923 nekako na istemu staležu, na katerem se je nahajala Reka proti koncu 7. desetletja prejšnjega stoletja. V sledečem desetletju naraščal je pomorski promet Reke letno za okroglo 55.000 t, ki je prihajal zvečine iz ogrske polovice bivše monarhije, ki je imela takrat 18 milijonov prebivalcev. Ako se otvori naša železnica leta 1930,
tako da pride promet leta 1931—32 polno v tek. imeli bodemo v Trstu in Kvarncru, ako vzamemo kakor letni porast glede na danes vse drugače razvito gospodarstvo kakor takrat. 40.000 t, približno 650.000 t našega pomorskega prometa, ki bi bil pretežno hrvaško-slovcnskcga izvora. Da je bil naš promet 1923 v Trstu nekaj manjši kakor leta 1922, pokazuje le, da je 1923 že Bakar vplival; naša brodska ’ tonaža pa je bila 1923 mnogo večja kakor 1922. Že leta
1922	je iznašal železniški sušački promet okroglo 400.000 t, torej naši računi odgovarjajo, ako pomislimo, da nam bode tudi Reka in italijanska proga čez Št. Peter konkurirala.
Gotovo ni preoptimistično, ako denemo, da pojde po- • tem dobra četrtina, t. j. okroglo 175.000 t tega prometa na- i mesto v Trst in drugih progah na Kvarner po novi želez- j nici na Sušak. To da promet približno 40,000.000 brutto-ton- j skih km; na obstoječih železnicah, upoštevši kar odpade ! čez Rakek in kar bc pridobi na daljši progi Vrbovsko-Sušak, | pa 30,000.000.
Osebni promet Slovenije z Liko in Dalmacijo je v ; prejšnjem uračunan. Kar se tovornega tiče, smo mnenja, i da dalmatinske luke ne bodo naše izhodišče na morje, zato denemo, da se obrne v primeri s Sušakom le 10 odstotkov našega prometa v Liko, Dalmacijo in Split—Šibenik. To bi izdalo kakih nadaljnih 6,000.000 na naši železnici, na razliki daljave med Rakekom in Dalmacijo pa 18,000.000 br. t. km.
Da zamoremo presojati izgled na tranzitni promet^ ino-stranstva, opremo se tukaj na promet Nemčije, Avstrijo in Čekoslovaškc s Trstom.
Cehoslovaška je izvažala v glavnem sladkor, žito, les steklo itd., uvažala pa je železno rudo. fosfate, bombaž itd. Iz Avstrije je šel magnezit, papir, les, jeklo i. dr., v Avstrijo pa premog, žito, mast, bombaž itd.
V	letu 1923 je promet iz Avstrije presegal promet Čohoslovaške s Trstom, pozneje pa je obratno. Leta 19-4 raste čchoslovaški promet s Trstom rapidno proti letu 1923, kar je gotovo posledica trgovinske pogodbe med Ce-boslovaško in Italijo.
Leta 1913 iznašal je tržaški promet vse skupaj 2,697 545 t na kopnem in 3,449.729 t na morju, leta 1923 pa 2,020.458 t oziroma 2,050.948 t. Danes doseže tržaški promet pa malodane že predvojni.
Ta množina blaga teče v dveh glavnih tokih Praga— Trst in Dunaj—Graz—Trst, dočim stopajo toki Miinchcn_ Trst in Brno čez Dunaj—Trst v ozadje; ali kakor smo ze/ rekli, ima Sušak največ izglcda za odvojitev tranzita od sekundernega toka Brno—Dunaj v Trst, potem od glavnega Dunaj—Graz—Trst, dočim bode težko od glavnega toka Praga—Trst kaj pridobiti, tok Miinchen—Trst Pr,<‘, za Sušak pa komaj v poštev. Ako odvagaino vse okolnj' , ’ zdi se nam podmena prometa na Sušak 250.000 t na kar pomeni le kakih 10 odstotkov tržaškega in kar “• še pod številko naravnega letnega razvitka tega pro • zvečine iz Moravske ter Dunaj—Gnaakiikoi-IU,gi množina. To bi izdalo okroglo 60,000.000 ,br'-"	o**'
progi, na obstoječih, razliko med daljavami : roma Delnice uračunjeno, pa 45,000.000.	tovorni
Na novi železnici se bode t1oreiBP^.y,0^1,!!> br. "• knl' kar 1 in osebni promet sešteto, okroglo 156,000. t ,{III. i pomeni na vsaki gradbeni km 1, SbO.in kakor je bil na 1 Ta promet je za 20 odstotkov gg' žel. Zagreb leta glavnih državnih progah difekcije teh prognh precej jak. 1922/23, v katerem jo bil Pr""'° Iiasi novi železnici še go-i Ni verjetno, da bode Pronlc,rttIlzi(a mislimo, da poide slej I stejši. Glede madžarskega
, ko prej na Reko.	centralne Evrope na Jadran tako
i Vsekakor je p	lahko Trst, Rčka in naš skromni
Seveda predpostavljamo, da se bodemo v prihodnjem desetletju brigali tudi za razvitek naših morskih prevoznih sredstev; brez tega je vsaka nova železnica k morju in vsaka luka malopomembna.
Na podlagi te približne slike bodočih prometnih razmer spustimo se v približno načrtanje rentabilitetc nove železnice.
Dnevne vesti.
ROJAKI!
V	četrtek, dne 12. novembra 1925 je peta obletnica žalostnega rapalskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ki je odtrgala od nas okrog 600.000 naših bratov v Primorju.
Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma.
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi; skratka, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hoče na^ mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse, kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastnim delom in pridnostjo.
Vsled teh vnebovpijočih krivic more izjaviti vsa Jugoslavija, da svojih zasužnjenih bratov ne more in ne sme pozabiti in da nobena državna meja nima moči, da bi zbrisala kulturno in narodno, jezikovno in krvno sorodstvo.
Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih ofici-jelna in neoficijelna Italija dela pripadnikom našega naroda v Primorju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Vsled tega na noben način in nikdar ne moremo priznati prijateljskega sporazuma med državama toliko časa, dokler ne bode Italija postopala napram našim bratom tako, kakor je to dolžnost prosvitljene in kulturne države. Zato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje neosvobojene brate ter hoče iste s svojim neumornim in smotrenim delom tudi doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani^ prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se z resnimi in dostojnimi kulturnimi prireditvami spomnijo
o	priliki rapalskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je dolo-eena nedelja 22. novembra 1925. Ta dan bo-f° P?v.vsei Sloveniji, tudi v njenih najodda-ijenejsih gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovenska Matica prosi, da se ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »Dinarski dan«, ki naj služi v podporo kulturnih potreb našega naroda tam preko. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 dinar za svoje brezpravne brate. Podrobna navodila slede.
Rojaki! To Vam sporoča ob peti obletnici rapalskega dne Jugoslovenska Matica s prošnjo, da z besedo in dejanjem podprete njeno delo.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
—	Rapalski dan v Kastvu. Danes je, kakor znano, 5. obletnica rapalske pogodbe. Da dajo dušek svoji žalosti nad izgubo bratov, prirede Kastavčani dne 15. komemoracijo, pri kateri bodo sodelovala vsa tamkajšnja prosvetna društva. Na zborovanju bo predaval o izgubljeni Istri bivši narodni poslanec prof. Spinčič. Podobne komemoracije se bodo priredile tudi na Sušaku in v drugih krajih.
~ Hrvatski inženirji proti zakonu o vod-‘ *1 s,*ah. Zagrebška sekcija »Udruženja ju-uo ,i°yenskih inženjerjev in arhitektov« je v	generalni	direkciji voda resolucijo,
Z'k Se 'ziav*-ia proti obstoječemu načrtu "•Kona o izkoriščanju vodnih sil ter zahteva, a se izdela nov načrt na popolnoma drugi moderni podlagi.
. T zfP»r«»je "bratov ob nedeljah in praz-
"i h v	S°*cial.ne P°lj«ke je izdalo
sledeči odlok. Vprašanje zapiranja obratov
ob nedeljah naj se za vse obrate enako uredi Veliki župani naj urede po zaslišanju pristojnih industrijskih in delavskih zbornic na ?y°jem teritoriju zapiranje obratov ob nede-in sicer tako, da jih vodi pri tem na-c®lo> da imajo biti ob nedeljah zaprti vsi °orati. Izjema od tega načela se lahko na-
hvce’ V kolikor t0 dovol-illie zak- 0 zaš2ili de'
Ukinjenje I. razreda na brzovlakili. Ka-
kor
vodi preko Bosne v Beograd, odkoder se vrnejo v domovino. Namen ekskurzije je, da si ogledajo naše arhitektonične in arheološke znamenitosti.
— Za filijalko poštne hranilnice v Novem Sadu. Trgovinska in obrtna zbornica v Novem Sadu je poslala ministrstvu pošte in br-zojava spomenico, v kateri zahteva, da se ustanovi v Novem Sadu podružnica poštne hranilnice.
— Za razširjenje gimnazijskega poslopja v Šabcu je odobrilo ministrstvo javnih del kredit 1,982.290 Din. Z deli prično prihodnje leto.
— Dnevnice članov Velikega duhovnega
suda. Ministrski svet je določil, da se imajo izplačevati članom Velikega duhovnega suda, ki ne žive stalno v kraju, kjer se vrši zasedanje suda sledeče dnevnice: predsedniku in podpredsedniku po 200 Din, članom pa po 150 Din dnevno.
— George Blondel v Jugoslaviji. Naš odlični francoski prijatelj Georg Blondel, profesor na pariški Sorboni, potuje po Jugoslaviji. Te dni se je mudil v Beogradu kjer je predaval na univerzi o povojnih vprašanjih Evrope. Iz Beograda je odpotoval v Zagreb, odkoder pride v Ljubljano. Tudi v Zagrebu in Ljubljani bo predaval o omenjeni temi. Slavnega znanstvenika in našega odličnega prijatelja iskreno pozdravljamo.
— Velika avtomobilska nesreča. Kmet Savič se je peljal z vso svojo družino, obstoječo iz 7 članov v avtomobilu iz Podgorice v južno Srbijo. Na nekem ovinku je odpovedala zavora in avtomobil se je prevrnil v 15 m globok jarek. Šofer, Savič in njegov vnuk so obležali mrtvi, 4 člani so težko ranjeni, eden pa Ifthko.
— 84.000 smrtnih nesreč se je pripetilo po podatkih Statistical Boulletin-a tekom leta
1923	v Zedinjenih državah. 37 na dan so jih povzročili avtomobili, 36 oseb na dan se je smrtno poškodovalo vsled padca, 19 utonilo, 18 žrtev na dan pa so zahtevale železniške nesreče.
— Čudno sredstvo za ozdravljenje revmatizma. Kmet Vinko Cvijič v Babnigredi je trpel že dalje časa na revmatizmu v sklepih. Noben zdravnik mu ni mogel pomagati. Te dni pa je prišel v vas neki mohamedanec, ki je svetoval Cvijiču, da naj se zakoplje do vratu v gnoj, ki vre. Cvijič je ubogal, toda mesto da bi ga bil ozdravil gnoj revmatizma, mu je razjedel meso po telesu tako, da so nastale strašne rane. Cvijič je umrl čez 24 ur vsled zastrupljenja krvi.
— Smrtonosno prenočišče. Te dni je pogorel pri Ausigu (Čehoslovaška) neki skedenj. Uničenih je bilo 14 voz sena, 24 voz slame, 5 kmetskih voz in velik motor. Pri razmetavanju ruševin so naleteli na zoglje-nelo žensko truplo. Preiskava je ugotovila, da so prenočevali v skednju trije potepuhi z neko žensko, ki so manipulirali tako nerodno z gorečo svečo, da se je vnela slama, nakar so jo odkurili, ne meneč se za spečo tovarišico. Dva potepuha sta že pod ključem.
— Zopet umor iz usmiljenja. Zdravnik Blazce v Littletovvnu je imel hčer, ki ni imela niti rok niti nog in ki je bila poleg tega gluhonema. Zdravnik se je trudil 32 let, da bi bil vzbudil v nestvoru vsaj inteligenco. Ker se mu to ni posrečilo, ga je zastrupil pred kratkim s kloroformom. Sedaj se zagovarja radi tega pred sodiščem. Njegov zagovornik je izjavil, da se o umoru ne more govoriti, ker se ne more trditi, da je bila žrtev človeško bitje.
— Monstreproces zoper 43 črnogorskih razbojnikov. 43 črnogorskih odmetnikov se zagovarja radi 12 umorov. Računa se, da bo trajal proces do konca meseca aprila prihodnjega leta. Med razbojniki se nahajata tudi sorodnika znanega razbojnika dr. Vukašina Markoviča, Stojanka Markovič ip njen mladoletni brat gimnazijec. Dr. Vukažin Markovič ju je odvedel v planine, da sta mu pomagala pri njegovih zločinih. Dočim se je njemu samemu posrečilo iz preiskovalnega zapora pobegniti, sedita njegovi žrtvi na zatožni • klopi.
Vojak ustrelil civilista. Iz Subotice
— Odsekana glava na cesti. Iz Sofije po-' ročajo: Na sredi ceste Boženci—Garbovo je bila najdena s sekiro odsekana človeška glava, ki so jo oglodali psi. Zagonetna najdba še ni pojasnjena.
— Vsi sluge Narodnega muzeja v Sofiji aretirani. Tatvina v Narodnem muzeju v Sofiji je izzvala v mestu velikansko senzacijo. Ves policijski aparat je na nogan. Poizvedbe po storilcih so bile poverjene najbolj spretnim policijskim organom, katerih prvi korak je bila aretacija vseh muzejskih slug. Tatvina je bila izvršena na izredno drzen način. Preiskava še ni mogla ugotoviti, po kateri poti so prišli tatovi v poslopje. Domneva se, da so odprli s ponarejenim ključem glavna vrata, ker ni nikjer nobenih sledov kakih poškodb. Po izvršeni tatvini so odšli storilci skozi okno, ki se nahaja v višini 4 metrov in ob katerem vodita dve električni žici.
— Sultanov sin obdolžen poneverbe. Dunajska policija se bavi z ovadbo, ki jo je vložila Angležinja lady Douglas zoper sina zadnjega turškega sultana, princa Burhama Ebbina. Lady Douglas je princa pred letom dni po turškem ritu poročila. Kot poročni priči sta fungirala poljski poslanik grof Ro-mer in Ivan Lichtenstein. Ko se je peljala lady Douglas letos v jeseni za nekaj časa v London, ji je pisal princ, da se ji ni treba več vrniti ter da naj pošlje po svoje reči, ki se nahajajo v skupnem stanovanju' češ, da se smatra ločenim. Pri policiji je izjavil princ, da je bil njegov zakon takozvan zakon II. razreda, pri katerem je po turški šegi mož vsak čas upravičen, da se smatra ločenim ter pošlje svojo ženo k njenim sorodnikom nazaj. Ker pa je prinesla lady Douglas v zakon 400.000 švicarskih frankov dote, od katere sta porabila samo približno 100.000 frankov, zahteva lady sedaj ostalih 300.000 frankov nazaj. Ker jih »princ« noče ali pa ne more vrniti, je vložila ovadbo radi poneverbe.
— Linčanje junaka z revolverjem. Te dni
sta se srečala v neki dunajski gostilni dva stara sovražnika, kočijaž Johan Fuchs in pomožni delavec Franz Jung. Po kratkem prepiru sta se podala nasprotnika v svrho dejanskega obračunanja na ulico. Komaj sta stopil iz gostilne, je oddal Fuchs na Junga revolverski strel. Jung se je zgrudil težko ranjen. Fuchs jo je mislil pa odkuriti, toda Jungovi prijatelji so ga dohiteli, ter ga tako naklestili, da leži sedaj smrtnonevarno poškodovan v bolnici.
— Največji rimski cirkus v centralni Evropi. Pred par dnevi so odkrili v Šopronju (Madžarska) razvaline rimskega amfiteatra, ki prekaša glede dimenzij vse dosedanje podobne najdbe v centralni Evropi. Madžarska vlada je poslala na lice mesta celo vrsto strokovnjakov, ki nadzirajo nadaljno izkopavanje.
— Bitka med dvema rumunskima občinama. Agrarna komisija je odvzela pri določitvi sporne meje občini Gighera 160 lia sveta ter ga prisodila sosednji vasi Comosteni. Vsled tega je zavladalo v Gigheri silno razburjenje. Ko so prišli te dni kmetje iz občine Comosteni na odkazani jim svet delat, je besna jeza, ki se je kuhala v Gigherčanih, izbruhnila z elementarno silo. Ljudje so se oborožili s puškami, sekirami in kosami ter pognali nove posestnike v beg. Ti so alarmirali svoje soobčane, nakar je privrela velika množica, med katero so se nahajale tudi ženske in otroci, v protinapad. Prišlo je do srditega boja, v katerem so končno Comosten-čani, kot številčno slabejši, podlegli. Ko je prihitela na bojišče policija, je bil boj že končan. Dva kmeta, zadeta od strelov, sta se borila na tleh s smrtjo. Številni drugi ranjenci so odnesli zlomljene kosti, vbodljaje in bule. Nekaj kmetov iz Gighere je bilo med bojem ujetih. Comostenčani so jih pre-(iali orožnikom. Preiskava je ugotovila, da se je zgodila občini Gighera pri določitvi meje krivica.
— Zaplenjeni morfij. V Vancouvru je bila zaplenjena pošiljatev morfija v vrednosti
100.000	dolarjev. Preiskava je ugotovila, da gre za velikopotezen tihotapski sistem, po katerem naj bi se uvažal morfij v velikih množinah v Kanado. Na kovčekih, v katerih se je nahajal morfij, so bile etikete, nalepljene v Nemčiji. Kot namembni kraj je bila
ZBOROVANJE NA UNIVERZI.
Ker je aretiranih gotovo število akademikov v Zagrebu in v Ljubljani, je ljubljanska akademska mladina sklicala včeraj 11. t. m. ob 11. protestno zborovanje na univerzo.
Zborovanje je otvoril Likovič ter dal besedo Primusu, ki je v ostrih besedah obsodil taktiko vlade in policije. Nato je Galzi-gna prečital brzojavko zagrebških akademikov, ki prosijo solidarnosti. Govoril je tudi zastopnik zagrebških akademikov. Nato se je priglasil k besedi zastopnik marksistov (Blok levih), ki je hotel prečitati neko izjavo, kar so mu pa naciionalistični akademiki preprečili, ker je bila pisana v ostrem tonu in je hkrati obsojala lanskoletno postopanje nacijonalistov ob priliki beograjskih dogodkov. Kljub sklicevanju na akademsko svobodo mu je predsednik odvzel besedo ter stavil na glasovanje predlog za trodnevni štrajk, ki je bil soglasno sprejet. Nato je bilo zborovanje zaključeno. Na univerzi vlada mir; štrajk je v teku ter bo prenehal v petek ob 10.
interesentov, ki imajo kapital, v svrho izvedbe potrebnih pravnih korakov angleški konzorcij.
— Ločitev zakona — trik. Zidarski mojster Josip Tartej, ki je živel s svojo ženo v slogi in miru, se je dal zavarovati zoper ločitev zakona za 50.000 Din, nakar je pregovoril svojo boljšo polovico, da se je dala od njega navidezno ločiti. Zviti Jože je dobil od zavarovalnice 50.000 Din kot odškodnino za izgubljeno ženo. Ta se je sicer kmalu nato pri njem zglasila, da bi začela ž njim zopet skupno življenje, toda na svoje nemalo začudenje je našla pri njem drugo ženo. Sedaj je vložila nesrečna ženica Josipa tožbo na vzpostavitev prejšnjega stanja ter na plačilo polovice zavarovalne vsote, toda glede slednje bo izpregovorilo zadnjo besedo najbrže kazensko sodišče.
— Dober špekulant je, kakor poročajo iz Cetinja, Črnogorec Savo PoSek. Izkorišča namreč veliko zaupanje, ki ga ima preprosto ljudstvo v Črni gori in Hercegovini do sv. Vasilija v samostanu v Ostrogu. K temu ču-. dodelnemu svetniku roma namreč vsako leto na tisoče pobožnih ljudi, ki ga prosijo pomoči ter mu prinašajo darila. Mnogo ljudi pa si ne more dovoliti dragocenega potovanja, zato pošiljajo svetniku darila po posredovalcih. In to agencijo je prevzel že pred daljšim časom Poček, ki leta okrog lahkovernih kmetov ter jim pripoveduje, da imajo svetnik in redovniki do njega prav posebno zaupanje. Zato mu dajejo kmetje denar, kokoši, salo in vse, kar zahteva. Kakor hitro čuje kmet besedo »na čast in slavo sv. Vasilija«, sname pobožno čepico, ženske se trkajo na prsi in Počekova malha je kmalu polna. Toda Poček teh stvari ne nosi v samostan, temveč jih deli z nekim višjim državnim uradnikom, pri katerem stanuje, sprejema avdijence ter ozdravlja bolnike. Svoj dobičkanosen posel opravlja že precej časa, toda v kratkem bo konec, ker so opozorili časopisi oblasti nanj ter pozvali ljudstvo, da naj mu naloži batin, mesto daril za sv. Va-
( silija.
KOLINSKA
naša, prava, domača
CIKORIJA
je vrlo dobra!
znano, smo imeli doslej samo še pri br-
n‘a„kih vo«>ye..oziroma kupeje I. razreda. I r-?7i-^0r>0 j*? Beograda', se ukine sedaj veliko	bl?ovlakih-	ker se spričo
občinstva ne rentira ITkin' str.ani’ Potujočega ie» FTl,r“i7Jžmo°pri
fffh v ol ''-81'111’ Ch)C‘m S8 b0 P"41*61 Pfi drU' rirZl! r;aJU POt.rebe P° ali več voz I. ‘l.,, •. ‘rfven tega se število voz pri brzo-nad$» -i . omeji ter se bodo pripenjali Potrobe Vozovi Sarni,uram samo v slučaju
Liublia°-n*u'at Češkoslovaške republike v v Kraljevini^ouA11 &L državljane stanujoče noshiih n ,, • • s na prijavo poljskih vred-= i»- Predmet prijave tvorijo: \*n i ^ nice Karla Ludvika, železni-.e Albrechtove, obligacije bivše dežele Ga-ic_je, obligacije galicijskega deželnega posojila in končno obligacije raznih poljskih kakor Varšava, Krakov, Lodž, Lvov w. Prijave teh vrednostnih papirjev je vložiti potom konzulata Češkoslovaške repub-J1® v LinMjani najdalje do 31. decembra »ia. Samo prijavljeni papirji se bodo vpo-P1'1, poljski, valorizaciji v smislu polj-n.> valorizacijskih predpisov. Konzulat izda „ Zahtevo potrebne prijavne tiskovine in «0da potrebne informacije.
-	Poljski visokošolci na nuužnem potovali v Jugoslaviji. Koncem tega ali pa začet-in Prihodnjega meseca pride v Jugoslavi-j . več]a skupina poljskih akademikov-arhi-ktov iz univerze v Varšavi. V spremstvu “resorjev se ustavijo najpreje na Sušaku, kar obiščejo Dalmacijo. Nadaljna pot jih
poročajo: V nedeljo je ustrelil neznan vojak navedena Japonska via Quebec. Kovček! so K. i tlJ1)li''5kega polka tukajšnjega trgovca bili zaplenjeni, ker niso bili po predpisu deni ž' aE.talo*a. medtem, ko je šel mimo	klarirani.	V zvezi s	to zadevo je bilo areti-
vojasnice. Bartaloš je obležal na mestu mr- | ranih več	tihotapcev	v Nemčiji.
11 - j se te Posrečilo pobegniti ter ga ]	—	Konzorcij	za priboritev dedščine. V
uosiej e niso našli. Motiv dejanja doslej še	Bernu se	je vršilo te dni zborovanje 70	oseb
m pojasnjen.	xl gvice in severne	Francoske, dedičev	leta
—, un?, fz Mab^umnosti. Te dni je pri- ‘ 1860 v Hanleyu (Anglija) umrlega Josipa čakal praski magistratni uradnik Alojz j Mayerja iz Niderbippa'(Švica), ki je zapustil Schon delavca Peterzilko, katerega je že j 200.000 funtov sterlingov. Po poročilu prav-
parkrat pismeno pozval, da naj pusti njego vo soprogo pri miru, na ulici. Očital mu je, da mu je odtujil soprogo, ki je mati štirih otrok v starosti od 13 do 24 let, nakar je potegnil nenadoma revolver ter oddal na svojega tekmeca par strelov. Peteržilka je bil zadet v trebuh ter se je zgrudil smrtnonevarno ranjen. Schon je šel do prvega stražnika ter se dal prostovoljno aretirati.
sterlingov. Po poročilu pravnega zastopnika pa so ostali vsi koraki, ki so bili podvzeti v 60.ih in 80.ih letih pr. stoletja na zahtevo bernske in solothurnske vlade v Londonu, da bi se pripomoglo dedičem do njihovih pravic, brez uspeha. Zapuščinska masa, ki je naložena v Angleški banki, znaša danes z obrestnimi obrestmi približno 45 milijonov švicarskih frankov. Zborovalci so sklenili ustanoviti s pritegnitvijo angleških
Izvanredni uspeh!
Veliki fraacoski »PATHE - FILM«, Pariš
Prvič v Jugoslaviji!
DETE ULIC
Veliki filmski igrokaz t 7 dejanjih.
Srčkani umetnik francoski JACKIE COOGAN; Kolosalno dresirana opica »August« er prvak pariškega gledališča Comedie Francaise, nas izvrstno zabavajo v tem imenitnem filmu. — Smeha in zabave dovolj. — Ta izvrstni francoski film se predvaja samo še danes.
Predstave kakor običajno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. PREDNAZNANILO:	NAJNOVEJŠI	HARRV	LIEDKE - FILM SEZIJE 1925/2«.
Opozarjamo Vjis na že razstavljene reklamne fotografije!
I azite na znamko Balkan-filni! •	Pazite	na	znamko	Ralkan-film!
Elitni KINO MATICA (Tel. 124)
vodilni kino v Ljubljani.
' Sneg in ljubezen. Iz Dunaja poročajo: 15-letna Gizela Z. se je udeležila meseca marca lanskega leta izleta nekega planinskega društva na goro Anninger. Med izletniki se je nahajal takrat tudi 17-letni godec in atlet France B. Tričelrt leta pozneje se je rodil mali Francelj, kmalu nato pa je stal veliki Francelj pred sodiščem kot toženec v procesu radi očetovstva. 17-letni fant se je branil ter trdil v svojo razbremenitev, da je kritičnega dne močno snežilo. Mlada mati je trdila nasprotno, da je bilo krasno, toplo spomladansko vreme. Sodišče si je znalo pomagati: informiralo se je pri meteorologič-nem zavodu ter izvedelo, da je bilo takrat mrzlo vreme ter je močno snežilo. Tožba je bila zavrnjena. Tožiteljica je vložila priziv, le dni se je vršila drugoinstančna razprava, katere se je udeležilo tudi dete, ki je razveseljevalo s svojim jokom sodišče in avditorij. Toženec je izjavil, da je bil vsled plezanja silno utrujen, vsled česar se mu pač ni ljubilo misliti na ljubezen. Povdarjal je, da Gizela nikakor ni tako nedolžno jagnje, kot izgleda, kajti pred okrajnim sodiščem je morala sama priznati, da je imela že s Mimi leti razmerje. Tudi na usodepolnem izletu se je obnašala precej neženirano ter skakala okrog v sami srajci in reformnih hlačicah. Pri teh besedah se je oglasila njena mati: »No, če je letala v sami srajci okrog, potem ni moglo biti ravno preveč mrzlo!-' France se je odrezal: »Pri plezanju se človek segreje.« Sodišče se ni dalo prepričati ter je smatralo sneg, mokroto, mraz in utrujenost kot zadostne razbremenilne okoliščine' in je tožbo zopet zavrnilo.
— Odškodnina za »ukradenega« soproga. Gospa Frey v Newyorlui je zahtevala od miss Wilde Bennet, gledališkega »stara«, »malenkost« 100.000 dolarjev, ker ji je ta odtujila njenega soproga Charlesa Freya, vulgo »lepega Karlčka«. Ker se je posrečilo miss Wildi dokazati, da tožiteljica že davno pred tem ljubavnim razmerjem ni več vživala simpatij in ljubezni svojega soproga, je smatralo sodišče moralnost »lepega Karlčka« že za nekoliko okrnjeno in vsled tega njegovo vrednost za nekoliko znižano ter prisodilo njegovi soprogi satno 37.000 dolarjev odškodnine.
— »Avtomobil, ki ga vodijo električni valovi«. Te dni je vzbujal v Parizu velikansko pozornost avtomobil, ki je vozil brez šoferja in brez potnikov po najbolj obljudenih ulicah. Ljudje so mislili, da gre za senzacio-
nalen nov izum, za avtomobil, ki ga vodijo električni valovi. Toda, ko je prišel avtomobil v bližino cerkve Sv. Magdalene ter moral počasneje voziti, so začuli pasanti iz njegove notranjosti človeške glasove. Šofer in njegov spremljevalec sta namreč čepela pod sedežem, v čigar sprednjem delu sta bili izrezani dve odprtini za oči. Šlo je namreč za filmski posnetek, o katerem javnost ni bila obveščena, torej za glupo mistifikacijo.
•	— Vzorna upravna uradnika. V Astrahanu
*e vrši proces zoper predsednika eksekutiv-nega odbora kalmuške republike in njegovega namestnika. Leta 1923 sta povzročila v • kalmuški republiki orkan in povodenj veliko ■ škodo. Svet ljudskih komisarjev je nakazal
25.000	zlatih rubljev, ki naj bi se bili razdelili med poškodovance. Mesto, da bi bila denar razdelila, sta ga pridržala obtoženca zase ter i njim dalje časa prav razkošno živela.
Ljubljana.
1— Avstrijska republika praznuje danes obletnico proglasitve republike. Zastopniki tujih držav bodo ob tej priliki razobesili svoje zastave.
1— Pozor rodoljubi! Šentpeterska moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo 15. t. m. običajni Martinov večer v vseh restavracijskih prostorih g. I. Majdiča na glavnem kolodvoru. Spored zelo bogat. Začetek ob 19., konec ob 2. uri. Vstop prost.
I— Radioklubu Ljubljana je uspelo dobiti primeren lokal za prirejanje radiokoncertov , iu predavanj na prostoru ljublj. velesejma, I paviljon D. Naznanjamo torej vsem prija- ; teljem radiofonije in članom klubi), da se ! vrše sestanki v omenjenem lokalu vsak to- ' rek, četrtek in soboto od 8. ure zvečer dalje.
—	Radioklub Ljubljana.
1— Našla se je v veži Narodnega doma v torek zvečer listnica z manjšo vsoto denarja. Izgubitelj jo dobi v Mestni hranilnici j ljubljanski pri višjem kontrolorju g. Iv. Hitru 1
Književnost.
Janez Žagar »Vrtinec«. Drama v treh de-janjih. Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1925. (Oder, 12. zvezek.) Cena s poštnino vred Din 18.75. Realistična povojna slika nesrečnega zakonskega življenja na kmetih. Dekle je pri izbiranju ljubimcev hladno računalo in bili so ji travniki, njive, hiša bolj všeč kakor srce. In tako sta drug drugega naveličana in v desetih letih zakonske pokore je postala vsaka beseda zbadljivka, vsaka kretnja grožnja. Mož, v bistvu sicer pošten in skrben gospodar, postane ob njeni strani skoraj zločinec nad lastnim otrokom, tašča^mučenica skuša pomiriti sovražne duhove in v trpljenju preizkušeni svak, ki se je s težko pri-služenim denarjem vrnil iz črnih atfterikan-skih rovov k bratu, se komaj iztrga njenim mrežam. Bogato dejanje, ostra oznaka oseb, priprosta scenerija, krepek dialog bodo uspelemu prvencu mladega domačega dramatika zasigurali trajno in hvaležno mesto na naših podeželskih odrih. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Iz>voz vina v Avstrijo.
Po novi trgovinski pogodbi, sklenjeni med našo kraljevino in avstrijsko republiko, ki je bila pred mesecem podpisana na Dunaju in ki je deloma stopila autonomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina iz naše kraljevine. Od sedaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo; dovoljenja za uvoz izdaja avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere bo ono z izdavanjem uvoznih dovoljenj pooblastilo. Naše ministrstvo bo zahtevalo od avstrijske vlade tozadevne podatke in jih bo dalo naši javnosti na znanje.
Carina na vino znaša 30 zlatih kron do izčrpanja kontingenta od 40.000 hi belega in
40.000	hi črnega vina. Za vino izvoženo nad
ta kontingent se plača carina od 60 avstrijskih zlatih kron, t. j. za vino izpod 13% (prostornih) alkohola.
Evidenco o izčrpljenju kontingenta bo vodila avstrijska carina. Razdelitve kontingenta za sedaj ne bo, t. j. prepušča se izvozni-čarjem-trgovcem, da v mejah kontingenta izvažajo vino.
Trgovci in izvozničarji v mariborski oblasti smejo participirati na omenjenem kontingentu po znižani carinski tarifi.
LJUBLJANSKA BORZA, sreda, dne 11. novembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 75; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 322, bi. 325, zaklj. 322; Zastavni listi Kranjske deželne bnke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedi-onica, Zagreb bi. 9G0; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 126; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 34, bi. 35; »Stavbna družbac d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145, bi. 148.
Blago: Remeljni, 34/68, 68/68, 78/78, 98/98, 38/78, fco meja tranz. den. 570, bi. 590; Ma-drieri, 74X224, 4 m dolgi, fco vag. Postojna tranz. bi. 575; ajda, domača, fco prekm. post. bi. 265; pšenica bačka, 77 kg težka, fco nakl. post. bi. 245; pšenica domača, fco Ljubljana 'den. 260; pšenica backa, gar. 77 kg, par. nakl. post., 1 vag., den. 242.50, bi. 242.50, zaklj. 242.50; koruza nova, sušena, par. sremska post., 2 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; koruza bačka, stara, par. Novi Sad bi. 170; koruza umetno sušena, par. Novi Sad bi. 145; koruza umetno suš., par. Vinkovci bi. 155;
koruza umetno suš., slav. fco nakl. post. bi. 155; koruza nova, času prim. suha, kv. gar., slov. post., par. Novi Sad bi. 108; koruza nova, času prim. suha, fco sremska post. bi. 105; koruza umetno suš., par. Postojna tranz. bi. 193; koruza umetno suš., sremska, fco nakl. post. bi. 145; proso domače, fco prekm. post. bi. 210; oves, dvojnorešetani, fco slav. post. bi. 165; otrobi, drobni, par. Postojna tranz. bi. 165; krompir, beli ali roza, fco prekm. post. bi. 72; želod, fco nakl. post. bi.
’.'l?stani divji, sad, fco nakl. post. den. 50; jezice, zlatorumene, fco nakl. post. den. 190; fižol, beli ban., egal. vreče 100 kg, b/n, par. Postojna bi. 275; fižol rjavi, egal. vreče, 100 kg, b/n, par. Postojna bi. 260; fižol rib-ničan, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 300; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 350; konopno seme, par. Postojna, b/n bi. 550;^ laneno olje, fco Ljubljana, sod poseb. den. 1650; rozine Sultanine, Smyr-na, Extra v zab. (200) po 13 kg, b/tara 10%, fco prosto skladišče Trst bi. 156.80; seno sladko stisnjeno, fco štaj. post. bi. 75; seno polsladko, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 60; slama, stisnjena, fco štaj. post. bi. 50.
BORZE.
Zagreb, dne 11. nov. Devize:	Newyork
56.135—56.755, London 272.97—-274.97, Pariz 225.21—229.21, Curih 1083.75—1095.75, Praga 166.58—168.58, Milan 224.04—226.44, Dunaj 791.9 801.9.
Curih, dne 11. nov. Beograd 9.20, Newyork 518.89, London 25.1487, Pariz 20.67, Praga 15.375, Varšava 86, Bukarešta 2.45, Dunaj 73.125, Berlin 123.50, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007270.
nmm uBtmtmmmamumitmumummmmmmmmmmmammmmmimmrai
Za kratek čas.
Ona: »Večer za večerom zahajaš v družbo ter se zabavaš, jaz pa moram sedeti doma. Cemu si me pravzaprav poročil?«
: »Zato, da imam koga, ki ostane pri ubogih malih črvičih.t
okiopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
>Tako, tu je prav čedna knjižnica, če znate angleško Citati — tu je šah, igrate pa lahko tudi špano — tu so gosli — torej zabavajte se in če ste lačni ali če česa želite, kar tu pritisnite.«
Leonor zapre vrata. Toda dami ne igrata ne Špane, ne šaha, ne gosli — temveč neprestano stokata.
Zlasti za gospo predsednikovo je to strašna misel; v jela se je v lastno past!
Leonor obrne avtomobil proti železniškemu tiru, kjer pravkar drdra vlak. Potniki spoznajo takoj oklopni avto, vsa okna so polna glav, veselo vzklikajo in mahajo.
»Le pozdravljajte me! Ha, če bi vedeli, kdo je moj jetnik — vaša deželna mati!«
Tudi na drugi strani tira je prerija. Leonor pelje v velikem loku krog mesta, kamor so obrnjene ves čas njene oči. Da je v mestu veliko razburjenje, to opazujejo z daljnogledom. Leonor se tudi toliko približa, da vidi to s prostim očesom.
Ljudje prihajajo pred mesto, gledajo oklopni avto in živahno gestikulirajo; dalje pa si ne upajo, in če se jim bliža avto, izginejo na ceste.
»Še pol ure, potem začnem resno.«
(131)	Tedaj se prikažejo štirje jezdeci na cesti, ki drži
v prerijo in ki ima do konca velika poslopja. Jezdijo preko vrtov in polj, dospo v prerijo ter hite naravnost proti avtomobilu.
»Georga ni pri njih,« reče Leonor in pospravi daljnogled. »To so potniki, ki gredo le slučajno tu mimo.«
Toda Adam noče verovati v tak slučaj.
»Ne, ti hočejo z nami govoriti, mr. Georga pa pač niso privedli s seboj.«
»Gorje, če pridejo brez njega!!« zažuga Leonor. Toda to ji ne pomaga nič. Njihov cilj je res avtomobil.
»Ali smemo bližje?« zakliče prvi jezdec, ko sc dovolj blizu, je to še mlad., mož, a videti je mnogo bolj energičen kot don Manuel.
»Le pridite; sicer pa gotovo veste, da sta predsednikova soproga in njegova hčerka pri meni. Ali mi kaj poveste o mr. Hartujigu?«
»Da.«
Leonor je silno razburjena. Ker ga niso privedli s seboj, tedaj je le še mogoče — da je mrtev!
»Kje je Georg Hartung?!« »Poročal vam bom o tem.«
Prvi jezdec stopi s konja, Leonor ga povabi v avtomobil in mladi mož sprejme neustrašeno ponudbo. »Moje ime je Rikolo, jaz sem ...«
»Kje je Georg, kje je Georg Hartung, ki so ga
odvedli na sodnijo?!« sili Leoner, ki je vedno bolj razburjena.
»Ne vemo.«
»Ne.	Danes zjutraj ob osmih	so	ga sprejeli argentinski	kriminalni uradniki in	so	ga odvedli na
sodnijo. Jaz sam sem izdal ukaz. Sem namreč tajnik pri justičnem ministru. Šele včeraj zvečer sem dobil iz Captowna brzojavno poročilo od angleške oblasti* da	dospe	»Koluinbus« v najkrajšem	času, najbrže
že	danes	zjutraj v Buenos Aires	—	vedno semintja
vozeči parnik smo pričakovali danes zjutraj, preje ni mogel priti, vozil je zelo hitro. — Brzojav je poročal dalje, da je na ladji »Kolumbus« znani avtomobil mis Morrisove. Na ladji se vozeči angleški kriminalni uradniki bodo prijeli mis Leonor Morrisovo in njene spremljevalce radi uboja, cestnega ropa in drugih deliktov . ..«
:>Kaj, uboja in cestnega ropa nas obdolžujejo?!« zakliče Leonor, skoro le začudena.
Prosim, dovolite, da najprej poročam dalje.«
»Da, govorimo o poglavitni reči. Kje je Georg Hartung?«
»Istočasno so opozorili argentinsko justico, da prevzame aretirance in avtomobil in skrbno pazi nanje. V brzojavu je bila skrivna formula, da gre za mednarodno sporazuniljenje in v isti uri smo dobili še brzojav iz Londona, ki poživlja Argentinijo, da deluje skupno z angleško justico. Za to imamo posebne skrivne formule.
MALI OGLASI
Cim oglasom do 20 besed Din 5--, vsak« nadaljna beseda
50 par.
DRVA - - ČEBIN
llfolfova ulica 1/11. - Telefon 56.
Dve mladenki
želita v svrho duševnega razvedrila živahne korespondence z dvema inteligentnima gospodoma. — Dopise na upravo lista pod »črnolaska in Brunetka«.
Gospodična
trgovsko naobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovodkinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. — Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pisarniška moč«.
Absolventinjs
trgovske Sole ieli T»topltl kot prak-tlkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi oa upravo lista pod: >Marljlva«.
Mladenič
zdrav in pošten, vajen kmetije, ii
vine ter vseh ostalih poljski^ del išče primemo trajno službo. —• Ponudbe z navedbo plače je poslati ua upravo lista pod:	»Vestenc.
Zgubila
se je jeklena zapestna damska ura V soboto zvečer od gl. kolodvora do Križevniške ulice. Pošten najditelj se naproša, da jo izroči v trgovini »Pri Solncu« za vodo proti nagradi.
t Tleh barvah In vrstah od Din 18'— naprej, moške nogavice, olroike nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke la zobe, obleko In čevlje Ud. v največji Izbiri po nafniijl ceni pri
losip Peteline
L]UBL)ANA
blizu Prsitrnovsga spomtnlka ob vodi Na veliko.	Na	malo.
Upokojen
driavni uradnik Išče kakršnekoli »lužbe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«.
Mlad gospoc
veselega značaja se želi seznaniti z istotako gospodično. Ponudbe na upravo lista pod: »Vesel:.
Cement,
gips
H.
Gosposvetska s. 8. - Telefon M
»Opeka*
v
prvovrstne zidake priporoča opekama
ZEMONA" D. 0.
v Ljubljani — Tovarna na IUa (Brdo) — Pisarna v FM&ekovtul
ulici 3, prtličfe.
2££
MODNI SA£QN
MINKA HORVAT, Ljubljana
ŠTABI TBO STEV. 31
c,
ima vedno v zalogi najnovejše damska in dekllSke slamnika ln klobuka. — Žalni klobuki vedno v salogi Popravila sa sprejemajo.
i mrnTrf*
O
■ Naročajte in širite »Narodni Dnevnik^jj,
M
<SS*
SIMON
IidAjattelj in odgovorni urednik »wi.U7.NIKAH ALEKSANDER. — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.