3 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 3-4
pred nami je ponovno zanimivo branje pris- 
pevkov naših kolegov in upam, da bodo ti vir 
novih idej za vaše delo z uporabniki.
Knjižničarji v osnovnih šolah ves čas razmiš- 
ljamo, kako bi učence spodbudili k branju, 
kakšne dejavnosti še organizirali, kaj še  
postorili, da bi otroci vzljubili branje in bi  
z veseljem odkrivali nove svetove, ki se  
skrivajo v knjigah. Že nekaj let ugotavljamo, 
da so najbolj ‚kritična‘ skupina fantje v tret- 
jem vzgojno-izobraževalnem obdobju.  
S to skupino smo preizkušali že razne načine 
dela, pa še vedno ni vidnejšega uspeha.  
Enega od načinov nam v svojem prispevku 
predstavlja dr. Sabina Fras Popovič. Zanimivi 
sta povezava in primerjava branja s športom. 
Na prvi pogled zelo različni dejavnosti,  
vendar lahko tudi to dvoje združimo – re-
zultati so spodbudni in kaže razmišljati v tej 
smeri. Če je šport področje, ki zelo zanima 
fante, kaže to izkoristiti tudi za spodbujanje 
branja.
V času finančne krize (ki še kar traja) je še 
toliko bolj pomembno, kakšno gradivo za 
šolsko knjižnico kupujemo. Ni vedno poceni 
nakup najugodnejši. Tako knjižničar vedno 
išče poti med finančnimi (z)možnostmi šole 
in potrebami uporabnikov. Predvsem pa 
je zelo dobrodošlo, če ima šolska knjižnica 
izdelane usmeritve za nabavo gradiva. Temu 
služi dokument o nabavni politiki, ki lahko 
prepreči slabo voljo ravnatelja, knjižničarja  
in uporabnikov knjižnice. Klara Napast pred- 
stavlja primer dobre prakse oblikovanja do-
kumenta o nabavni politiki šolske knjižnice. 
Zelo dobrodošel in zanimiv je primer dobre 
praske iz poklicne in srednje strokovne šole, 
saj so opisi prakse s teh šol bolj redki. Sodob-
nim napravam v šoli se v današnjem času ne 
moremo več izogniti ali prepovedovati njiho-
vo uporabo pri pouku. Ugotovitve projekta 
Inovativna pedagogika 1 : 1 so, da je uporaba 
teh naprav pri poučevanju smiselna, vendar 
je treba dobro premisliti, kako jih vključiti 
v poučevanje in katere vsebine obravnava-
ti z njihovo pomočjo. Njihova uporaba se 
je v vseh primerih izkazala kot zelo velika 
motivacija za sodelovanje učencev pri pou-
ku. V projektu je bila vključena tudi šolska 
knjižnica in nastale so smernice za uporabo 
IKT pri KIZ. Verjamem, da bodo marsikomu 
v pomoč pri delu ali pa bodo služile le kot 
ideja za izvedbo ur KIZ ob podpori sodobnih 
elektronskih naprav.
Zelo aktualen je prispevek kolegice, kate-
re knjižnica se je pred kratkim priključila 
sistemu COBISS. Glede na zakonska določila 
naj bi ta naloga čakala vse šolske knjižnice. 
Še vedno je veliko nejasnosti, še vedno veliko 
vprašanj, ki velikokrat ostajajo brez jasnih 
in konkretnih odgovorov. Predstavljeni opis 
primera dobre prakse bo šolskim knjižničar-
kam in knjižničarjem olajšal nalogo prehoda 
in razjasnil marsikatero vprašanje. Predvsem 
pa je namen tega članka dokazati, da se da. 
Počasi, postopoma, korak za korakom in 
bomo vsi dosegli zastavljeni cilj.
Eden od zastavljenih ciljev v tem šolskem letu 
je tudi izpeljati konferenco šolskih knjižni-
čarjev. Vsi imamo v spominu zelo uspešne 
kongrese šolskih knjižničarjev in ta napove-
dana konferenca bo na neki način podobna 
oblika srečanja. Namen je srečanje kolegov in 
predvsem izmenjava primerov dobre prakse. 
Videti in slišati, kaj počnejo kolegi na šolah, 
kaj se obnese, kaj je najbolj učinkovito pri do-
UVODNIK
Pozdravljeni, spoštovani bralci in bralke,
ROMANA FEKONJA, odgovorna urednica

4 Romana Fekonja: Uvodnik
seganju ciljev iz našega kurikula in pri vzgoji 
samostojnega uporabnika.
Veliko se je dogajalo na našem področju in 
to dokazuje tudi veliko odmevov, nekaj pa jih 
še čaka na naslednjo številko. Na tem mestu 
vas vabim, dragi bralci in bralke, da tudi vi 
zapišete, kaj se dogaja v vaši knjižnici, šoli, 
kraju, če menite, da bi zanimalo bralce naše 
revije. Tudi ti zapisi služijo kot dobrodošla 
ideja za izvedbo raznih dejavnosti v knjižnici 
in na šoli.
Želim vam prijetno branje. 
KLUB LILI NOVY 
14.00−15.30
LN
O ti pismenost: naš  problem in naša odgovornost  
v kontekstu povezovalne moči knjižničarjev 
Razprava 
 
Sodelujejo: dr. Polona Vilar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo,  
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; mag. Tatjana Likar, Ministrstvo za kulturo RS;  
mag. Breda Podbrežnik Vukmir, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik; Darka Tancer Kajnih,  
Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga, dr. Igor Saksida, Oddelek za razredni pouk,  
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Povezuje: dr. Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica
Da otroci ne berejo in premalo berejo,  
da ne razumejo prebranega in se izgub- 
ljajo na poti od osnovnega do zahtevnega, 
je vse pogosteje slišati na zelo različnih 
delih naše države. Tudi ugotovitve, da je 
pismenost pri odraslih problem, ni več 
skrivnost. Vprašanja o pismenosti pravi-
loma sodijo v krog učiteljev, čeprav se z 
njim srečujemo v zelo različnih okoljih, 
vse od javnega sektorja do gospodarske 
sfere. Vprašanje (ne)pismenosti je širši 
družbeni problem in prav zato bomo na 
tem dogodku spregovorili o morebitni 
povezovalni moči knjižničarjev pri spod-
bujanju iskanja sistemskih rešitev za 
spreminjanje Slovenije v državo bralcev. 
Dogodek organizira Zveza bibliotekarskih 
društev Slovenije.
ZRSŠ ŠK str. 4.indd   1 21.2.17   12:15