številka 48 • lelo XLI • cena 350 din
Celle, 3. december 1987
novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Kako preživeti prazniife?
Kislo in deževno vreme je med prazniki marsikomu prekrižalo načrte, da je rćge ostal kar doma na toplem. Sicer pa v Celju
kakšnih posebnih možnosti za zabavo niti ni bilo. Tiste redke kulturne ustanove, ki so imele kljub praznikom odprta vrata, pa so
I ostajale prazne in neobiskane. Očitno je negbolj udobno, pa tudi najceneje, doma v naslonjaču pred televizijskim zaslonom. Ker pa
vsi mladi niso takšnega тпецја, so si zabavo našli na celjskem drsahšču. Očitno v življenju še niso dovoj nadrsali in jih tovrstna
rekreacija še mika.	FOTO: EDI MASNEC
Ustavili so eialctroiilavž
Zadnji dan novembra so
v štorski Železarni ustavili
elektroplavž, s katerim so
edini v Jugoslaviji proizva-
jali tako kakovostno surovo
ielezo, da je primerno za iz-
delovanje nodularne litine.
Za ustavitev te 33 let stare
proizvodnje so se v železarni
odločili predvsem iz dveh
razlogov: prvi je zelo velika
poraba električne energije,
kije letno dosegla 110 milijo-
nov kilovatnih ur, kar pome-
ni 20 odstotkov celotne pora-
be celjske energije. Stroški
zanjo so nenehno naraščali
m so predstavljali tretjino
proizvodnih stroškov, po
zadnjih podražitvah pa se je
staile še poslabšalo. Prav za-
radi cene energije so se že
nekaj let ubadali z nerenta-
bilno proizvodnjo. Drugi raz-
log pa je ta, da bi morali
plavž takoj modernizirati, za
kar pa bi bila potrebna veli-
ka vlaganja. V železarni so
menili, da to ne bi bilo smo-
trno, saj tudi drugod v svetu
ukinjajo pridobivanje suro-
vega železa ali grodlja v elek-
troplavžih, ker to ni več ren-
tabilno. Poleg tega pa se je
z jugoslovanskimi porabniki
grodlja niso mogli dogovori-
ti za združevanje sredstev za
posodobitev. Proizvodnja je
bila tudi ekološko problema-
tična, poleg tega pa še odvis-
na od uvoza rude iz Brazilije.
O ustavitvi proizvodnje so
pravočasno obvestili vse li-
varne v Jugoslaviji, ki proiz-
víú^o nodularne litine, ven-
dar te niso bile pripravljene
združiti sredstev, saj jih do-
slej niso niti za pokrivanje
cenovnih neskladij. Letno so
za potrebe livarn izdelali 25
tisoč ton grodlja. Izpad bi
lahko pokrila žćlezarna Ili-
jaš, ki pa še nima tako kako-
vostne proizvodnje, sicer pa
bo treba grodelj uvažati, ta-
ko kot pred letom 1973.
Nekću več kot 100 plavžar-
jem gre pri tem vsa pohvala,
saj so vrsto let nosili posledi-
ce energetske krize in izpol-
njevali vedno večje potrebe
po grodlju. Zanje so v žele-
zarni našli zaposlitve v dru-
gih delih proizvodnje, v ob-
stoječih prostorih pa bodo
prihodnje leto uvedli novo
proizvodnjo - centrifugalno
vlivanje valjev, Jsi sodi y na-
črte prestrukturiranja Žele-
zarne Štore.
TC
V novo delovno halo
Novi program Gorenla v Bistrici
Delavci Gorenjeve te-
meljne organizacije Kon-
denzatorji Rogatec, ki dela-
lo v obratu v Bistrici ob
Sotli, so se v predpraznič-
ííih dneh »uradno« preselili
iz neprimernih prostorov
v stari osnovni šoli v novo
proizvodno halo, ki je bila
»icer zgrajena že pred dve-
«ûa letoma, vendar je služi-
la drugim namenom.
S preselitvijo ima sedaj
okoli 70 delavcev obrata
v Bistrici ob Sotli neprimer-
no boljše delovne pogoje, do
konca leta pa bodo uvedli še
^Irugo izmeno in zaposlili se
okoli deset delavcev.
Program proizvodnje je za-
enkrat nespremenjen, gre za
'Zdelovanje krmilnih kom-
ponent za gospodinjske apa-
rate, termostate za hladilni-
ce, zagonske releje za kom-
presorje in podobno. Stro-
kovne službe v delovni orga-
fiizaciji Gorenje-Gospodinj-
ski aparati in v temeljni or-
ganizaciji v Rogatcu pa že
pripravljajo program za raz-
širitev proizvodnje, saj je da-
nes zasedena le približno po-
lovica nove hale v Bistrici ob
Sotli. Gre za dopolnjeni pro-
gram elektromehanskih
komponent, kamor sodijo
termostat pralnega stroja,
elektromagnetni ventil pral-
nega stroja, stikala za hladil-
no tehniko in bakelitni pro-
gram za potrebe delovne or-
ganizacije Gospodinjski apa-
rati. Za ta program bodo do
konca leta izdelali predinve-
sticijsko študijo, do spomla-
di pa še elaborat za pridobi-
tev bančnih posojil. Spod-
budno pri tem načrtu je, da
im^o za program, ki je da-
nes še v povojih, že zagotov-
ljeno tržišče, tehnologija in
izdelki pa so zasnovani tako,
da bodo konkurenčni tudi
na tujih, predvsem konverti-
bilnih trgih.
M.AGREŽ
Navdušenci že
smučajo
Slabo vreme je marsi-
komu zgrenilo praznične
dni, ni pa jih malo, ki so
se padavin razveselili.
V višjih legah in s tem
tudi na vseh smučiščih
po Sloveniji je namreč
snežilo, upravljale! smu-
čišč pa so že tudi pripra-
vili smučarske proge.
Na celjskem območju
je že možna smuka na Ro-
gli in na Golteh. Na Rogli
vsak dan obratuje vlečni-
ca Mašinžaga, uredili pa
so že tudi 7,5 km tekaških
poti. Do torka je na Rogli
zapadlo 30 cm snega. Ve-
liko smučarjev je bilo
med prazniki na Golteh,
kjer je zapadlo do torka
že okoli 50 cm snega. Ure-
diU so proge ob sedežnici
in ob vlečnici Morava.
R.P.
Z raz¥Olem do noUšIh
Izdelkov
Laboratorij v Gradnji je prvi te vrste
v Jugoslaviji. Stran 8.
Želje ostalalo velike, možnosti pa vse
manjše
Stanko Lesjak je mora! pridelavo zmanjšati skoraj na
polovico. Stran 5.
Še en košček zgodovine
v Muzeju revolucije odprli stalno r§2stavo. Stran 4.
Konusu nagrada Avnoja
Med letošnjimi nagrajenci Avnoja je tudi delovna
organizacija Konus iz Slovenskih Konjic, ki je bila še
do leta 1971 znana izključno po proizvodnji in prede-
lavi vseh vrst naravnega usnja. To so razvijali od
svojih začetkov do konca minulega stoletja.
Zaradi težav pri proizvodnji in prodaji usnja
v Jugoslaviji in v svetu so se sredi šestdesetih let
odločili za prestrukturiranje proizvodnje.
Danes je konjiški Konus skoraj edini jugoslovan-
ski proizvajalec reprodukcijskega materiala za obu-
tveno industrijo in tehničnoreprodukcijskega mate-
riala, sodi pa tudi med najpomembnejše v Evropi in
svetu. Lani so kar 85 odstotkov svojih izdelkov izvo-
zili na konvertibilni trg.
Novo vodstvo
Prelomno obdobje za socialistično zvezo
¥ Laškem
v Laškem so izvolili novo
vodstvo občinske sociali-
stične zveze. Z novim man-
datom se v delu te organiza-
cije v Laškem pričenja pre-
lomno obdobje, saj bo novi
predsednik, Gorazd Šetina,
svojo funkcijo opravljal ne-
profesionalno.
To pa pomeni, da bodo na-
loge v socialistični zvezi od-
slej razporejene drugače, ve-
lik del bodo namreč morali
prevzeti neposredni aktivi-
sti. V Laškem menijo, da je
to korak naprej k resnični
demokratizaciji delovanja
socialistične zveze, k vklju-
čevanju čim širšega kroga
ljudi v delo in akcije pa tudi
k odločnejšim zahtevam po
racionalizaciji dela v celotni
družbi.
Socialistična zveza mora
postati resnična fronta vseh
članov družbe, ki bodo le
s skupnimi močmi in voljo
lahko zagotovili nadaljnji
razvoj in napredek. Osnovna
usmeritev za delo te organi-
zacije je pogojena s poglab-
Ijajočo se družbeno in eko-
nomsko krizo, njeno razreše-
vanje pa teija odločne kora-
ke, odprte razprave, odkriva-
nje odgovornosti in boj proti
argumentom moči. Smo
v obdobju najgloblje gospo-
darske krize, ki ne dopušča
več poigravanja s političnimi
parolami in akcij, ki so same
sebi namen. V Laškem so
odločni, da bodo svoje delo
zastavili resno in odgovorno,
in da se bodo uprli vsem pri-
tiskom, ki bi hoteli uveljav-
ljati moč sile namesto
ustvaijalnosti in sposob-
nosti.
Dosedanji podpredsednik
Jure Krašovec in sekretar
Franci Kadunc bosta svoji
funkciji opravljala tudi v pri-
hodnjem mandatu.
NK
Laščani vendarle
do novlli telefonov
čez tri leta 2000 priključkov
Za razliko od nekaterih
drugih območnih občin so
se v Laškem odločili za po-
seben način zbiranja sred-
stev za razširitev PTT
omrežja.
Laško združeno delo je na-
mreč pristopilo k sporazumu
s celjskim Podjetjem za PTT
promet o skupnem financi-
ranju, tako da so poštaiji že
podpisali z Iskro pogodbo
o nakupu dveh telefonskih
central.
Centrali bodo postavili
v Laškem in Rimskih Topli-
cah, z njima pa bo Laška ob-
čina namesto zdajšnjih 760
priklučkov dobila več kot
2000 telefonov. Obe centrah
bosta tudi prvi zametek či-
stega digitalnega telefonske-
ga omrežja na Celjskem, s^
bosta omogočali komutacijo
med telefoni, podatkovnimi
terminal, teletekstom in vi-
deotekstom. Gradnja obeh
digitalnih telefonskih cen-
tral bo stala 98- milijonov di-
naijev, polovico bo prispeva-
lo Podjetje za PTT promet,
polovico pa občina Laško.
VLASTA BUKANOVSKY
Vozovi niso
čakaii
Med prazniki so v Ce-
lju delali tudi železničar-
ji in delavci delovnih or-
ganizacij, ki so dobile
vlakovne pošiljke. V to-
rek so prišli na delo tudi
delavci vseh treh špedi-
terskih organizacij in
celjski cariniki.
Tako jim je uspelo od
sobote do srede zjutraj
raztovoriti več kot 250 va-
gonov, med njimi nekaj
pošiljk iz uvoza, ki so zelo
pomembne za nemoteno
proizvodnjo. Omenimo le
38 voz za Železarno Štore
in 12 voz naftnih deriva-
tov iz uvoza za celjski Pe-
trol.
BP
2. stran - novi tednik
3. december 1981
¡Viani objektov, več odlikovani
Tudi na celjskem območju lepo proslavili Dan republike
Letoišnji Dan republike je
bil, času primerno, precej
manj ozaljšan z otvoritvami
novih objektov oziroma z de-
lovnimi zmagami, če se izrazi-
mo bolj aktivistično. Dobri
gospodarji ne čakajo več
praznikov, da bi lahko sloves-
no odprli nov objekt, pač pa
se potrudijo, da investicija
začne čimprej prinašati dobi-
ček. Tako so pred Dnevom re-
publike še največ trakov pre-
rezali v celjski občini, drugje
pa so praznik in slovesnosti
ob tej priložnosti večinoma
izkoristili za podeljevanje od-
likovanj in priznanj.
Celje: Za praznik republike
so tudi v celjski občini odprli
nek^ novih gospodarskih ob-
jektov; v Etolu v Škoiji vasi so
odprli novo hladilnico, v kateri
bodo lahko skladiščili svoje iz-
delke in globoko zamrzovali
sadje. Erin ozd Vino Šmartno
ob Paki pa je v Celju poleg
tehničnega prodajnega centra
v Bukovžlaku odprl novo so-
dobno skladišče, kjer bo tudi
diskontna prodaja pijač. Med
prazniki pa so se Celjani že lah-
ko zapeljali po zadnjem odse-
ku celjske magistrale med
Vrunčevo in Čopovo ulico.
Podelili so številna državna
odlikovanja zaslužnim posa-
meznikom, osrednja sloves-
nost paje bila v Narodnem do-
mu, kjer je nastopil Slovenski
oktet.
Laško: Na proslavi ob Dne-
vu republike so v laški Pivo-
varni podelili državna odliko-
vanja, red dela z srebrnim ven-
cem, štirim občanom: Janku
Remicu, Francu Rojniku, Go-
razdu Šetini in Francu Škoiji.
Slovesnost so pripravili tudi
v osnovni šoli Anton Aškerc
v Rimskih Toplicah. Z redom
zaslug za narod je bil odliko-
van alpinist Franček Knez.
Mozirje: Ob Dnevu republi-
ke niso namenu predali nobe-
nega novega objekta, pripravi-
li pa so številne proslave v kra-
jevnih skupnostih in osnovnih
šolah. Znova so se izkazala za-
res aktivna kulturno prosvetna
društva v občini.
Žalec: Ob Dnevu republike
so namenu predali nove pro-
store za pošto v Preboldu
v vrednosti 224 milijonov di-
narjev, kolektiv Hmezadove
delovne organizacije Minerva
iz Zabukovice pa je proslavili
dvajsetletnico obstoja. Prosla-
ve ob Dnevu republike so pri-
pravih v vseh krajevnih skup-
nostih.
Slovenske Konjice: V petek,
27. novembra popoldne, je bila
pred osrednjo proslavo, ki je
bila v domu kulture, še majh-
na, a ne nepomembna sloves-
nost; v Slovenskih Konjicah
so, v starem delu mestnega je-
dra, odprli poslovne prostore
domačega Turističnega dru-
štva in Turistične zveze.
Šentjur: Manjše slovesnosti
ob Dnevu republike so v šent-
jurski občini pripravili po kra-
jevnih skupnostih, osrednja pa
je bila tudi letos v Kulturnem
domu, kjer je občanom sprego-
voril Vlado Gorjup, predsed-
nik občinske skupščine. Odli-
kovanj letos v Šentjurju niso
podelili, prav tako pa se ob
prazniku ne morejo pohvaliti
z večjimi delovnimi zmagami.
Šmarje pri Jelšah: Občinska
proslava ob Dnevu republike
je bila tokrat v Kostrivnici
v tamkajšnjem domu kraja-
nov, kjer je v kulturnem delu
programa zapel domači moški
pevski zbor, za praznično raz-
položenje pa so poskrbeli tudi
učenci kostrivniške osnovne
šole. Občane je ob tej priložno-
sti nagovoril Franc Vehovar,
sekretar občinske konference
ZKS Šmarje pri Jelšah, držav-
na odlikovanja pa so letos pre-
jeli: Anton Dirnbek, Boris Pe-
tek, Milka Dobrave, Vinko
Habjan, Valter Jordan in
F'ranc Renier.
Velenje: Dan republike so
proslavili že v petek s sloves-
nostjo v Domu kulture, ob tej
priložnosti pa so podelili tudi
državna odlikovanja zasluž-
nim občanom. Sicer pa v Tito-
vem Velenju praznika, razen
manjših proslav po šolah in ne-
katerih delovnih organizaci-
jah, niso proslavljali z novimi
delovnimi pridobitvami, s^j so
jih, tam kjer so pač кад novega
zgradili, raje predali namenu
takoj ob zaključku del, da bi
čimprej izboljšali delovne po-
goje in pričeli služiti denar.
Hitra cesta
V petek so Celjani odprli
zadnji odsek hitre ceste
skozi mesto, ki je povezala
že zgrajene odseke med
Teharjami im Medlogom.
Zadnji odsek ima štiri
vozne pasove, vmesno zele-
nico in vse elemente so-
dobne hitre ceste. Cesto so
kvalitetno in v rekordnih
štirih mesecih zgradili
Cestno podjetje Celje, GIP
Ingrad ter Elektrosignal in
Hmezadov tozd Vrtnar-
stvo. Številni Celjani so že
med gradnjo izražali pomi-
sleke ob tem, da v tej težki
gospodarski situaciji gradi-
mo tako drag cestni objekt,
ki ne bo dal takojšnjih go-
spodarskih učinkov. Kljub
vsemu pa bo cesta omogo-
čala tekoč promet brez za-
stojev, kar se bo gotovo
odrazilo tudi v gospodar-
skem in ekološkem smislu.
BRANE PIANO
Osnutek resoiuciie
liodo še dopoiniii
Osnutek resolucije za pri-
hodnje leto so v celjski ob-
čini sestavili še pred spre-
jetjem protiinflacijskih
ukrepov, zato jih v doku-
ment niso mogli vključiti.
Kljub temu pa so člani iz-
vršnega sveta ob obravnavi
osnutka ugotovili, da je do-
volj realen in da bo treba
popraviti le nekatere mate-
rialne okvire razvoja.
S sestavo dokumenta so
pohiteli predvsem iz dveh
razlogov: da bi se pričela raz-
prava o načrtovanih ciljih in
ukrepih ter da bi te cilje upo-
števali tudi nosilci planira-
nja pri pripravah letnih načr-
tov v delovnih organizacijah.
Resolucija je zato kratka in
mobilizacijska, vanjo pa so
vključili napovedi vseh no.
silcev gospodarskega razve,
ja v občini. Te napovedi bo.
do sedaj morali nekoliko
spremeniti, saj sedanji osnu-
tek predvideva več kot 3 od-
stotno rast družbenega pro-
izvoda, tri in pol odstotno
rast industrijske proizvodnje
in pet odstotno rast izvoza,
od tega bi naj bil izvoz na
konvertibilna področja večji
za 10 odstotkov. Nekateri so
menili, da so ti okviri nereal-
ni in da bodo v občini lahko
zadovoljni, če bodo ohranili
sedanjo raven razvoja. Drugi
pa so podvomili tudi v cilje,
ki so zapisani v osnutku re-
solucije. Ti namreč govorijo
o tem, da bo treba krepiti
akumulacijsko sposobnost
gospodarstva, nadaljevati
s prestrukturiranjem in po-
sodabljenjem proizvodnje.
Menili so namreč, da že do-
slej bistvenih premikov na
teh področjih ni bilo in da bo
v prihodnje te cilje še težje
uresničevati. Zato so se
vprašali, kaj je v sedanjih
razmerah sploh mobilizacij-
sko za gospodarstvo, če za
nekatere stvari že vnaprej
vedo, da niso realne. To velja
tudi za tisti del osnutka reso-
lucije, ki govori o zagotavlja-
nju socialno-varstvenih po-
moči in za katere je znano,
da jih ne bo mogoče zagotav-
ljati v dosedanjem obsegu.
Kljub vsem tem pripom-
bam paje celjski izvršni svet
sprejel osnutek resolucije
celjske občine za prihodnje
leto, ki ga bodo dopolnili na
osnovi analize protiinflacij-
skih ukrepov in ga ponudili
skupščini v sprejem.
TC
Gozdovi pa še kar umirajo
Na letni programski volil-
ni seji Občinske konference
Socialistične zveze v Mozir-
ju so v razpravi precej be-
sed namenili ukrepom
Zveznega izvršnega sveta
ter poudarili, da so bile za-
radi tega v mnogočem pri-
zadete tudi družbene dejav-
nosti. Precej negodovanja
med prebivalci v mozirski
občini povzroča visoka in-
flacija in neživljenjski de-
vizni zakon, ki je še poslab-
šal motivacijo za izvoz.
Zdravko Novak je pouda-
ril, da Socialistični zvezi
v zadnjem obdobju ni uspelo
vključiti delovnih ljudi in
občanov v reševanje gospo-
darskih problemov. Ostajali
so nezainteresirani in apatič-
ni, razen kadar je šlo za oseb-
ne probleme in njihovo reše-
vanje. Tudi v mozirski obči-
ni je vse bolj prisotna tako
imenovana siva ekonomija,
nelegalno trgovanje z lesom
in vedno večje razslojevanje.
V zadnjem obdobju se je po-
slabšal položaj kmetijstva,
v občini pa so namenjali pre-
malo pozornosti razvoju
drobnega gospodarstva.
Nemalo besed na seji so
namenili svobodni menjavi
dela in družbenim dejavno-
stim. Zaprtost v občinske
meje v procesu svobodne
menjave dela najbolj občuti-
jo porabniki zdravstvenih
storitev. V Mozirju nikakor
niso zadovoljni s solidar-
nostnim sistemom zdrav-
stva, ki jo predstavniki druž-
benopolitične skupnosti žal
brezuspešno naslavljajo na
ustrezne republiške organe.
Na seji so znova opozorili
tudi na zastrašujoč podatek,
da zaradi onesnaževanja
umira že več kot polovica
gozdov. Zlasti so prizadete
kmetije v hribovitem po-
dročju, kjer je gozdarstvo
najpomembnejši vir dohod-
ka. Mladi se vse težje odloča-
jo za obstanek na domačijah,
pojavlja se problem nasled-
stva, vse manj deklet pa je
pripravljenih na življenje na
samotnih hribovskih kmeti-
jah. Nujno bo torej treba po-
spešiti prizadevanja, da bi
kmetijam v odročnih in hri-
bovitih predelih zagotovili
zadostni dohodek in s temx
socialno varnost.
JANEZ VEDENIK
Razvoi ne sme zastati
v Laškem bodo iskali notranje rezerve
Zaostreni pogoji gospodarjenja, ni-
ti zadnji ukrepi zvezne vlade, ne sme-
jo in ne morejo zaustaviti razvoja ob-
čine, menijo v Laškem. V resoluciji
zastavljene cilje pa bodo lahko dose-
gli le s hitrejšim prilagajanjem orga-
nizacij združenega dela in skupnosti
predvidenim spremembam v gospo-
darskem sistemu.
Zato so med prednostne naloge
v razvojnem dokumentu za prihodnje
leto uvrstili tudi pospeševanje obrti in
manjših, tržno bolj prilagodljivih go-
spodarskih enot ter sprotno in dosled-
no odpravljanje težav v tistih okoljih,
kjer bi se pojavile. Zaenkrat sta sicer
v občini le dva izgubarja: Železniško
gospodarstvo, tozd za promet Zidani
most in Rudnik Laško; njuna izguba,
ki je v prvih devetih mesecih znašala
skupno 861 milijonov dinarjev, pa je
predvsem posledica kritičnega položa-
ja celotnega slovenskega premogovni-
štva in jugoslovanskih železnic. Novi
intervencijski paket grozi z rdečimi
številkami tudi nekaterim drugim de-
lovnim organizacijam, ki so doslej po-
slovale na robu rentabilnosti. V resolu-
ciji je zato poudarjeno, da morajo po-
samezni poslovodni organi iskati vzro-
ke in rešitve še pred znakom za alarm.
Sicer pa naj bi družbeni proizvod
v občini Laško prihodnje leto zrasel za
tri odstotke, prav toliko kot industrij-
ska proizvodnja. Slednja je v letoš-
njem letu močno prehitevala regijsko
in republiško povprečje, saj je bila
v prvih devetih mesecih večja kar za
16,3 odstotka.
Kmetijska proizvodnja naj bi ostala
na sedanji ravni, čeprav predstavniki
Kmetijske zadruge kot nosilca razvoja
kmetijstva v občini menijo, da je na-
daljnja proizvodnja še vedno vprašlji-
va, saj se razmerja med cenami še na-
prej zaostrujejo.
Od vseh kazalcev gospodarske rasti
so letos v Laškem najbolj zadovoljni
z akumulativno in reproduktivno spo-
sobnostjo. Ti sta višji od povprečja
v regiji. Delež akurnulacije v dohodku
naj bi prihodnje leto še povečevali. Del
akumulacije bodo namenili zagotav-
ljanju finančne stabilnosti delovnih
organizacij in dolgoročno perspektiv-
nim programom ter obnavljanju stroj-
ne opreme. Investicije naj bi se nas-
ploh bolj kot v gradnjo novih indu-
strijskih objektov usmerile v posodab-
ljanje proizvodnje.
Izvoz, ki je bil letos manjši od uvo-
za, naj bi se v prihodnjem letu pove-
čal vsaj za 5 odstotkov in pokril uvoz.
Združeno delo laške občine naj bi iz-
vozilo za približno 15 milijonov do-
larjev blaga, od tega največ - za 7 mi-
lijonov dolarjev - Papirnica Radeče.
Skladno z razvojem gospodarstva
občine naj bi se razvijale tudi družbe-
ne dejavnosti. Glede na zožene materi-
alne možnosti in probleme pri financi-
ranju bodo še posebej zavzeti pri iska-
nju vseh notranjih rezerv, da ne bi bilo
treba krčiti programov.
NADA KUMER
Ukrepati pravi čas
stališča so poslali republiškemu
Izvršnemu svetu in Skupščini
Pozorno, skrbno in za-
skrbljeno so v Slovenskih
Konjicah minuli četrtek de-
legati zborov skupščine ob-
čine pretresali devetmeseč-
no gospodarjenje v občini.
Gospodarski dosežki dele-
gatov in občinskih mož ne
uspavajo. Tudi na seji skup-
ščine so ugotovili, da je za
konjiško gospodarstvo
v zadnjem obdobju značilno
padanje kakovostnih kazal-
cev gospodarjenja. Ti so si-
cer še vedno višji kot velja to
v povprečju za regijo in re-
publiko, vendar so dovolj
alarmantni, da velja biti na-
nje pozoren ob pravem času.
Ker so ti kazalci povezani
z vladnimi ukrepi in prvimi
ocenami protiinflacijskega
programa, ki so v večini de-
lovnih organizacij negativne,
so na seji skupščine nad nji-
mi izrazili javno nezadovolj-
stvo. Tak zaključek, oziroma
stališče seje skupščine obči-
ne so poslali tudi republiške-
mu Izvršnemu svetu in
Skupščini.
Nevzdržno je, so se na seji
skozi razpravo oglašali dele-
gati, (kar sicer v tej občini ob
podobnih obravnavanjih ka-
zalcev gospodarjenja ni bilo
v navadi), da ob vseh napo-
rih akumulacija in reproduk-
tivna sposobnost gospodar-
stva padajo. Ob teh ukrepih
pa bi bilo tudi manj slabe
volje, če interventna zakono-
daja ne bi zdaj udarila prav
tiste, ki so se pred leti najbolj
stabilizacijsko obnašali.
Gospodarstvo konjiške
občine, ki je lahko za zgled,
nima izgub. Prav tako ne ne-
gospodarstvo.
V resolucijskih ciljih za le-
tos je bilo opredeljeno, da bo
fizični obseg industrijske
proizvodnje letos porasel za
5 odstotkov, vendar kot vse
kaže, te stopnje ne bodo do-
segli. Na podlagi ankete
v delovnih organizacijah,
kjer je fizični obseg indu-
strijske proizvodnje najbolj
padel, je najpomembnejši
razlog takšnega stanja pre-
strukturiranje proizvodnje
v kapitalno intenzivnejšo in
tehnološko zahtevnejšo pro-
izvodnjo z manjšo porabo os-
novnega materiala ter z več
vloženega umskega dela. Ve-
lik vpliv na padanje fizične-
ga obsega industrijske proiz-
vodnje pa ima po mnenju de-
lovnih organizacij recesija,
ki je prisotna v celotnem go-
spodarskem sistemu države.
Težave, ki so jih nakazale de-
lovne organizacije se k^ažejo
tudi pri naročilih za darr^ači
in tuji trg, plačanih računih
in kreditih za obratna sred-
stva ter pri oskrbljenosti
z uvoženimi surovinami in
materialom. Kritično je sta-
nje pri plačevanju računov
in naročilih so opozorili
predvsem v delovni organi-
zaciji Kostroj - tozd Tovarna
strojev.
MATEJA POD JED
Je žalska resolucija preoptimistična?
že sedaj lahko trdimo, da v žalski
občini ne bodo uresničili nekaterih
osnovnih resolucijskih nalog za letos.
Fizični obseg industrijske proizvod-
nje upada tudi v drugem polletju,
akumulativna sposobnost gospodar-
stva je vedno manjša, zmanjšuje se
delež naložb v družbenem proizvodu,
za trideset odstotkov je manjši izvoz
na .44>pvertibilna tržišča, izgube pa
naraščajo.
Težave v gospodarstvu se seveda
odražajo tudi na nekaterih drugih po-
dročjih življenja in dela kot so razvoj
gospodarske infrastrukture, urejanje
prostora in varstvo okolja, skromni
premiki v kadrovski sestavi zaposle-
nih in še bi lahko naštevali. Načrtova-
nje razvoja v žalski občini za leto 1988
ima tako relativno skromno startno os-
novo.
Ne glede na vse te ugotovitve pa
v občini že sedaj dokaj smelo načrtuje-
jo rast nekaterih osnovnih kategorij
materialnega razvoja. Družbeni proiz-
vod naj bi se povečal za dobra dva
odstotka, industrijska proizvodnja za
dva do dva in pol, kmetijska za štiri do
pet, zaposlenost za dober odstotek,
prav za toliko tudi produktivnost, kon-
vertibilni izvoz za osem odstotkov, de-
lež naložb v družbenem proizvodu pa
naj bi se iz sedanjih skromnih desetih
poyzpel na petnajst odstotkov.
Številke so prav takšne kot so velja-
le za letos, vprašanje pa je, če je to
sploh realno. Prve ocene rasti proiz-
vodnje za prihodnje leto namreč kaže-
jo le na približno 1,5-odstotno pov-
prečno rast, do oblikovanja osnutka
resolucije, pa ocen še niso posredovale
vse organizacije združenega dela.
Hkrati so ocene nastajale v času, ko je
na razvojna razmišljanja pesimistično
vplival postopek sprejemanja protiin-
flacijskih ukrepov Zveznega izvršnega
sveta. Tudi štiri do petodstotna rast
kmetijske proizvodnje je vprašljiva.
Vprašanje namreč je, če bodo rešena
sistemska neskladja v primarni kme-
tijski proizvodnji. Tu mislimo zlasti na
disparitete cen, obrestne mere in de-
vizno zakonodajo, čeprav je tudi res,
da bo treba še več kot doslej storiti za
uvajanje sodobnih tehnologij in po-
enotenje stimulacij v občinah celjske
regije. Ne nazadnje pa bo treba nada-
ljevati tudi z urejanjem zemljišč v skla-
du s srednjeročnimi usmeritvami. Pri-
hodnje leto naj bi namreč izvedli osu-
ševanja na 1131 hektarih, namakanja
na 1142 hektarih, agromelioracije na
647 in komasacije na 391 hektarih.
JANEZ VEDENIK
3. december 1987
novi tednik - stran 3
Mošnja bo tanjša
uni or in protiinflacijski program ukrepov
Konkretni učinki protiin-
flacijskih ukrepov so v de-
lovni organizaciji Tnior
2reče večstranski, pravi
glavni direktor Marjan Osó-
le. Glede na to, da sodi zre-
ški Unior med največje iz-
voznike v Sloveniji, je vpra-
šanje izvoza v teh ukrepih
najbolj pod lupo.
Deloma so v Uniorju že
uspeli preračunati« šopek
ukrepov na lastne razmere,
vendar se to v celoti zaenkrat
še ne da, saj je tudi Uniorju
še neznanka, kaj bo s krediti
la izvoz, ki naj bi prinesli do-
ločene ugodnosti.
Kljub vsemu pa v Uniorju
ugotavljajo, da so ukrepi, ki
so začeli \ eljati letos, in to že
pred protiinflacijskimi ukre-
pi. predvsem domači trg
z ročnim orodjem prepolovi-
li, Uniorjeva prodaja orodja
na domačem trgu je po koli-
čini za polovico manjša, in to
kljub intenzivni reklami
s katero so opozarjali nase
prek vseh medijev. Podraži-
tev jekla, energije in trans-
porta so tudi veliko višje kot
so predvidevali v Uniorju in
kot mislijo, da bi bile potreb-
ne za saniranje stanja v suro-
vinskem delu industrije. Vse
to vzame Uniorju več kot so
računali, čeprav je treba na
drugi strani upoštevati de-
valvirani dinar in to, da za
izvoz dobi Unior več dinar-
jev. Uniorjeva specifičnost
pa je, da izvozijo petkrat več
izdelkov kot uvozijo in je
pod udarom devalvacije sa-
mo uvozno usmerjen del.
Če vzamemo vse to v obzir,
pravi direktor Marjan Osole,
je trenutni položaj Zrečanov
tak, da bodo pri ostanku do-
hodka z okoli 10 odstotkov
na slabšem kot so bili pred
sprejetjem zadnjih ukrepov,
kajti z izvozom vsega manj-
ka ne bodo mogli pokriti.
Mošnja bo bolj tanka, ven-
dar v Uniorju vseeno upajo,
da ne bo vplivala na osebne
dohodke.
Unior bo bitko za kako-
vostno delo kljub težavam
in ukrepom nadaljeval.
V prihodnje imajo še več
načrtov za prodor na tuja
tržišča zlasti z ročnim oro-
djem, kajti za področje av-
tomobilske industrije so
v proizvodnjo homokinetič-
nih zglobov dosegli sam
vrh. Večji skok na tuje jim
bo omogočilo tudi avstrij-
sko podjetje, kjer gredo de-
la h koncu in kjer bodo izde-
lovali ročno orodje.
K sreči, pravijo v Uniorju,
so vse večje naložbe, sem so-
di tudi turistični kompleks
na Rogli, začrtali in tudi iz-
vedli. To pa, dolgoročno gle-
dano, predstavlja veliko var-
nost glede zaposlovanja in
prezaposlovanja, kar pa je
v teh jugoslovanskih razme-
rah polnih presenečenj, zelo
pomembno.
MATEJA PODJED
Jasnejša vremena za rogaške steklarje?
Proslavili so Jubileja Steklarne Boris Kidrič In Steklarske šole
Šestdeset let je minilo,
odkar je v Rogaški Slatini
prvič zagorelo v steklarski
peči, in štirideset let, odkar
se je v tamkajšnjo steklar-
sko šolo vpisalo prvih pe-
tinštirideset učencev - bo-
dočih steklarjev. Delavci
Steklarne Boris kidrič in
Steklarske šole iz Rogaške
Slatine so se odločili oba ju-
bileja proslaviti skupaj. Ta-
ko so praznik republike
združili s praznikom roga-
ških steklarjev.
Začetki steklarstva v Ro-
gaški Slatini segajo na zač-
tek leta 1927, ko seje po uki-
nitvi steklarne v Zagorju ob
Savi le-ta preselila v Roga-
ško Slatino in ko seje stopet-
desetim domačinom pridru-
žilo sedemdeset zasavskih
steklarjev. Delo v steklarni
seje odvijalo vse do septem-
bra leta 1944, koje bila tovar-
na delno porušena. Po vojni
je sledila obnova in 9. sep-
tembra 1945 leta je proizvod-
nja'spet stekla. Po letu 1950
so zgradili veliko talilno ha-
lo, kjer je bilo mogoče name-
stiti dve lončeni peči, s tem
pa se je proizvodnja potroji-
la. Med pomembne mejnike
sodi tudi leto 1967, ko so
zgradili novo talilno halo
z brusilnicami, ter leto 1973,
ko so proces priprave zmesi
avtomatizirali. Največja pre-
lomnica pa je bila leta 1985,
ko so zgradili nov tovarniški
objekt, sodobno proizvodno
halo z novo opremo in novo
tehnologijo, ki omogoča av-
tomatizacijo, izboljšanje ka-
kovosti stekla in izdelkov ter
podvojitev obsega doteda-
njih zmogljivosti.
Danes je Steklarna Boris
Kidrič iz Rogaške Slatine
vzoren 2200-članski delovni
kolektiv, ki uspešno kljubu-
je pogosto nerazumljivim
ukrepom tekoče ekonomske
politike na področju odno-
sov s tujino. Ukinitev deviz-
nih računov in odvzem raz-
polagalne pravice z deviza-
mi, tečajna politika, ki ne
sledi infiaciji, izvozne spod-
bude, ki prihajajo z nekaj
mesečno zamudo, - vsi ti ne-
smisli navdajajo naše izvoz-
nike z dilemami, koliko so
tej državi konvertibilne devi-
ze zares potrebne. Steklarna
Boris Kidrič pa z vsakim do-
larjem uvoza ustvarja šest
dolarjev izvoza! Lani na pri-
mer, so imeli samo dolarskih
plačil v višini 9,2 milijona, ob
dejstvu, da je bil dolar v na-
šem obračunskem sistemu
lani v poprečju podcenjen za
20 odstotkov, pomeni to za
Steklarno Boris Kidrič za 2,3
milijona manj dohodka. Iz-
vozne spodbude, ki bi naj ta
»izpad« nadomestile pa pri-
hajajo z zamudo in inflacijo
oklestene za polovico. Če
k temu prištejemo še visok
zvezni prometni davek, šib-
ko kupno moč domačega po-
trošnika in še kaj, je podoba
jasna: finančne razmere se iz
leta v leto slabšajo, osebni
dohodki steklarjev pa so,
kljub izvoznim uspehom, za
okoli 17 odstotkov nižji od
poprečja v naši republiki.
Steklarna Boris Kidrič bo
letos na konvertibilno tržiš-
če izvozila za 13,5 milijona
dolarjev, prihodnje leto naj
bi se, ob normalnih pogojih,
njen izvoz povzpel na 15 do
17 milijonov dolarjev. Na
ameriškem tržišču, pa tudi
drugod v svetu (Italija, Zah.
Nemčija, Avstrija, Francija,
Japonska), so izdelki iz Ro-
gaške Slatine cenjeni in se
uvrščajo v srednji-višji kako-
vostni razred, kar uspeva le
redkim našim izvoznikom.
Zadnji ukrepi zvezne vlade
vlivajo rogaškim steklarjem
nekoliko več optimizma,
vendar pa to še vedno ni do-
volj, da bi nadoknadili zamu-
jeno v zadnjih dveh letih.
Brez sosednje Steklarske
šole bi Steklarna ne mogla
slediti tehnološkemu na-
predku v proizvodnji. V tem
270-članskem delovnem ko-
lektivu se kalijo bodoči stro-
kovni kadri za potrebe ste-
klarske industrije, ki je ena
od nosilk razvoja v občini
Šmarje pri Jelšah. V Steklar-
ski šoli, kjer je v ospredju
učno-vzgojni proces, se da-
nes pripravlja na delo v pro-
izvodnji 180 učencev. Sola
s sodobnimi učilnicami, la-
boratoriji za kemijo, fiziko in
biologijo ter s prostori, kjer
se odvija proizvodnja, je res-
nično življenjska šola,, ki jé
lahko za zgled drugirp po-
klicnim šolam. Sarrio devet
let je za obstoj šole skrbela
družba, dotedanji linancerji
so namreč odklonili kritje
povečanih stroškov, takrat-
na steklarska industrija pa
zaradi slabega ekonomskega
položaja ni bila zmožna prev-
zeti novih obveznosti, ki so
nastale z izgradnjo nove šol-
ske delavnice, vključno s tri-
lončeno steklarsko pečjo,
kjer se je odvijal praktični
pouk. Zato je bila edina mož-
na pot ta, da so organizirali
praktični pouk, uporabne iz-
delke učencev pa prodali in
na tak način pokrili stroške
šolanja. To je bila za tisti čas
revolucionarna odločitev, ki
je omogočila nadaljnji razvoj
šole. Danes ustvarja Steklar-
ska šola iz Rogaške Slatine
blizu tri milijarde din celot-
nega prihodka, od tega s svo-
bodno menjavo dela 9 od-
stotkov, ostalo pa s proiz-
vodnjo gostinskega stekla in
stekla za široko potrošnjo za
domači in tuji trg. Prihodnje
leto načrtujejo pomembno
naložbo v rekonstrukcijo,
modernizacijo, razširitev
proizvodnje, izboljšanje ka-
kovosti in zmanjšanje pora-
be energije. Zmogljivost pro-
izvodnje se bo s tem podvoji-
la, izvoz pa nameravajo od
sedanjih 300 tisoč dolarjev
povečati na poldrugi milijon
dolarjev. V štiridesetih letih
seje v Rogaški Slatini izšola-
lo več kot 1500 steklarjev, od
steklopihalcev, brusilcev,
stekloslikaijev do tehnikov.
Vv šolskem letu 1964/65 seje
vpisala prva generacija ste-
klarskih tehnikov, ki pa je
bila več kot dvajset let tudi
edina, ker je zanimanje ste-
klarn za izobraževanje v tem
času upadel. V preteklem
šolskem letu je ponovno za-
živel pouk na V. stopnji zah-
tevnosti, en oddelek za mla-
dino in oddelek za odrasle,
ki se izobražujejo ob delu.
Žal pa danes ocenjujejo, da
bo v naslednjih letih vpis
tehnikov ponovno zamrl.
MARJELA AGREŽ
S solidarnostjo nad Toprove težave
¡Savinja Ima 6,6 mllljaril dinarjev dolga
Del denarja, ki ga bo celj-
sko gospodarstvo konec le-
ta namenilo v rezervni
sklad, naj bi porabili za
kritje dodatne izgube, ki so
jo odkrili v celjskem Topru.
Takšno priporočilo je dal
prejšnji teden direktorjem
celjskih delovnih organiza-
cij izvršni svet, ki je poslo-
vodne delavce seznanil tudi
s trenutnim položajem
v nekdanjem LIK Savinja.
Osnovni namen sklica se-
stanka je bila sicer seznani-
tev direktorjev z ukrepi an-
tiinflacijskega programa,
vendar o tem niso povedali
kaj bistveno novega.
Služba družbenega knjigo-
vodstva je pri pregledu lan-
skoletnega zaključnega ra-
čuna v Topru ugotovila pre-
cej nepravilnosti pri knjiže-
nju in sestavljanju bilance in
odkrila dodatno milijardo in
-80 milijonov dinarjev izgu-
be. Po priporočilu izvršnega
sveta bi del izgube krilo iz
rezervnega sklada tudi celj-
sko gospodarstvo (seveda ti-
sti, ki bodo sklad ustvarili).
Ta sredstva bi bila do polovi-
ce nepovratna.
Poleg tega naj bi Toper ne-
kaj denarja združil v repro-
verigi, v razreševanje težav
pa se bodo menda vključili
tudi v republiki. Precejšnje-
mu delu Toprovih težav na-
mreč botruje njegovo zuna-
njetrgovinsko udejstvova-
nje. S tem v zvezi so zaenkrat
znani le obeti, da bi Topsport
v Avstriji prevzel konjiški
Konus.
Sicer pa je tekoče poslova-
nje Topra bolj spodbudno.
Izguba je za polovico manjša
od predvidene v sanacij-
skem programu, tudi proda-
ja za novo sezono je dobra.
Obeti za konec leta so zato
optimistični, je povedal Mi-
loš Pešec, kije celjske direk-
torje seznanil še s trenutnim
položajem v LIK Savinja.
Dokončno je namreč zna-
no, da ima Savinja za 6,6 mi-
lijard dinarjev dolgov. Ko-
likšna je vrednost osnovnih
sredstev, še ni znano, saj bo-
do ta ocenjena do 15. decem-
bra, po tem datumu pa bo
tudi prva licitacija. Kljub te-
mu, da naj bi manjši del
kombinata prevzela katera
lesnopredelovalnih organi-
zacij, bo pretežni del strojev,
opreme in prostorov proda-
nih. Izvršni svet in sodišče
bosta še deset dni zbirala pri-
jave tistih organizacij, ki bi
želele odkupiti stroje in pro-
stor za svojo proizvodnjo.
Tako bi pri prvem naroku
poznali vse večje interesen-
te, z ustanovitvijo konzorcija
teh pa bi pričakali licitacijo
bolje pripravljeni.
RP
Novo Erino skladišče
Pred praznikom so slavili pomembno delovno
zmago tudi v Erinem tozdu Vino Šmartno ob Paki, ko
so v Celju, poleg tehničnega prodajnega centra
v Bukovžlaku, odprli še sodobno skladišče in
diskontno prodajo alkoholnih in brezalkoholnih
pijač.
Skladišče, vredno 300 milijonov dinaijev so v tem
tozdu skoraj v celoti zgradili z lastnim denarjem. Poleg
600 m^ skladišča so v novih prostorih še poslovni pro-
stori ter diskontna prodajalna pijač, ki bo zaradi nižjih
cen pijač verjetno dobro obiskana. Iz skladišča, ki je
popolnoma paletizirano, bodo oskrbovali trgovine,
gostinstvo, društva, družbeno prehrano itn. na celot-
nem območju osmih občin pa tudi v delu Posavja.
Novi delovni pogoji pomenijo boljšo in hitrejšo
dostavo, pestrejšo izbiro, pa tudi razbremenitev dose-
danjega skladišča ob Partizanski cesti pri mestnem
parku, kjer bodo imeli v bodoče pravtako diskontno
prodajo pijač.
Delovna zmaga kolektiva iz Šmartnega je toliko
pomembnejša, ker so v tem času uspeli pridobiti tudi
lastno proizvodno zaledje. Ker bo njihova klet uvrš-
čena v šmarsko-virštanjski vinorodni okoliš, bodo
dobili tudi možnosti za obnovo vinogradov z žlahtno
vinsko trto v naši neposredni bližini. Vse skupaj daje
njihovim kletnim in polnilnim zmogljivostim bolj dol-
goročne možnosti razvoja.
R.P.
POGLED V SVET
Spremembe v Avganistanu
Afganistanski voditelj Nadžibulah je
te dni oznanil načrt, ki naj bi pripeljal
h koncu devetletno vojno v državi. Med
zasedanjem tako imenovane »velikeple-
menske skupščine* je predložil umik
sovjetskih čet v enoletnem roku in se
zavzel za sklic mednarodne konference
o Afganistanu z udeležbo Moskve in
Washingtona. Po besedah 41-letnega ge-
neralnega sekretarja ljudske demokra-
tične stranke Afganistana (PDPA) se
Moskva strinja s tem predlogom, ki naj
bi ga predstavili tudi v prihodnjem kro-
gu posrednih pakistansko-afganistan-
skih pogovorar pod pokroviteljstvom
OZN v Ženevi.
Toda od Nadžibulahovih besed k deja-
njem bi bilo treba premagati veliko
ovir. Več kot zgovorno znamenje za to je
bil že sam potek zasedanja skupščine,
med katerim sta se pripetila dva inci-
denta. Prvi dan zasedanja so na zgradbo
skupščine streljali z granatami prav ko
je govoril Nadžibulah, naslednjega dne
pa je bilo pred skupščino ubitih enajst
stražarjev.
Vse prej kot slovesno je bilo torej
vzdušje, v katerem je skupščina izvolila
Nadžibulaha za predsednika države s se-
demletnim mandatom, sprejela novo
ustavo in novo uradno ime države, ki se
poslej imenuje Republika Afganistan
(kar naj bi bilo bolj »nevtralno* od dose-
danjega imena Demokratska Republika
Afganistan). Ustava naj bi pomenila pre-
lomnico v afganistanski politiki, saj
med drugim razglaša Afganistan za ne-
uvrščeno državo z islamom kot državno
religijo in z večstrankarskim sistemom
(seveda pa je PDPA zagotovljena vodil-
na vloga v politiki).
Nadžibulah je na zasedanju govoril tu-
di o programu »nacionalne sprave*, ki
ga je oznanil že pred enim letom po po-
vratku z obiska v Moskvi. Po tem naj bi
vlada v zameno za mir z upornimi mud-
žahidi zagotovila spoštovanje religije,
priznavanje družbene vloge musliman-
ske duhovščine in veljakov tradicional-
Plše Slobodan Vujanovič
nih družbenih struktur, omogočila pro-
sti razmah gospodarstva in poskrbela za
sprejem petih milijonov beguncev, ki so
se od prihoda sovjetskih čet leta 1979
zatekli v Pakistan in Iran.
Toda kako je s ključnim vprašanjem,
umikom sovjetskih sil, ki ga pred vsa-
kršnim dialogom s kabulskim režimom
zahtevajo madžahidi in brez česar torej
tudi »nacionalna sprava* ni mogoča?
Nadžibulahova izjava, da se Moskva in
Kabul strigata z umikom sovjetskih
enot (približno 110.000 vojakov) v eno-
letnem obdobju, pravzaprav ne prinaša
nič novega. Čeprav je namreč rok umika
nekaj krajši, kot sta ga Moskva in Kabul
ponujala doslej, je tu še zmeraj za upor-
nike gotovo nesprejemljiv predlog, da se
mora prej končati »tuje vmešavanje*.
torej ameriška in pakistanska pomoč
mudžahidom.
Drugo, prav tako važno in nerešeno
vprašai^e, je delitev politične moči po
premirju. Ne Moskva ne Kabul nočeta,
da bi sedanji režim oziroma partija izgu-
bila vodilno politično vlogo, medtem ko
mudžahidi zavračajo tudi koalicijsko
sodelovanje s PDPA. Moskva in Kabul
po njihovih trditvah navsezadnje nadzo-
rujeta le 15 odstotkov afganistanskega
ozemlja. Vse skupaj dodatno zapleta še
vprašanje vrnitve afganistanskega kra-
lja Zahira Šaha, ki živi v egzilu v Italiji.
Kabul mu je sicer že ponudil položaj
v koalicijski vladi, a kralj je ponudbo
zavrnil. Po sodbah opazovalcev si kra-
ljeve vrnitve želi večina Afganistancev,
vendar temu nasprotujejo nekatere od
skupin mudžahidov.
Gre torej za pravcati gordijski vozel,
ki ga najbrž zmoreta s sporazumom pre-
sekati edinole voditelja velesil. Za Sov-
jetsko zvezo je že nekaj časa očitno, da si
želi čimprejšnje politične rešitve krize,
oziroma konca vojne, ki je ni mogoče
dobiti z vojaškimi sredstvi in zaradi ka-
tere jo obsoja skoraj ves svet. Mihail
Gorbačov je bil ob nedavni proslavi 70.
obletnice oktobrske revolucije v Moskvi
nedvoumen, koje Nadžibulahu dejal, da
je prišel čas, ko mora »Kabul pomagati
Moskvi*. Ali bo skorajšnje, s pompom
napovedovano »zgodovinsko* srečanje
med Reaganom in Gorbačovom prineslo
preobrat v afganistanski krizi ostaja
vprašanje, nedvomno pa bo usoda Afga-
nistana povezana tudi z reševanjem dru-
gih žgočih vprašanj.
4. stran - novi tednik
3. december 1987
Čar besede in sli
luči za vzgojo
v celjskem SIG Teden otroških predstav
In abonma Čebelica
Vzgoja mladega občin-
stva ostaja celjski poklicni
giedaiiáki hiši ena izmed
poglavitnih nalog, neozira-
je se na vrsto gmotnih in
kadrovskih težav. V Sloven-
skem ljudskem gledališču
Celje pripravijo vsako leto
pred novoletnimi prazniki
mladinsko predstavo, s ka-
tero pospremijo na pot in
na oder tudi dedka Mraza.
A ker so si zastavili, da bo-
do za mlade poskušali nare-
diti še več, so se že lani lotili
priprave, organizacije in iz-
vedbe Tedna otroških pred-
stav. Med najmlajšimi je bil
toplo sprejet, dvorana je bila
nenehno polna, gasilci in
varnostniki v gledališču so
morali na eno oko zamižati
in spregledati predpis, da na
enem sedežu ne smeta sedeti
dva otroka. Obisk je bil večji
kot so bili predvideli, zado-
voljstvo pa obojestransko.
V Slovenskem ljudskem
gledališču so se zato še skrb-
neje lotili priprav na drugi
Teden otroških predstav.
Pričel se bo 7. in bo trëyal do
13. decembra. Na celjskem
odru se bodo v tednu dni
zvrstile najimenitnejše otro-
ške in mladinske predstave
s slovenskih odrov, pa tudi iz
Zagreba.
Prvi dan bo z dvema pred-
stavama nastopilo Primor-
sko dramsko gledališče iz
Nove Gorice s pravljično
igro Alberta Wendta Tičev
Jaka. Priznano zagrebško
Kazalište mladih bo prišlo
v goste s predstavo polno pe-
smi, glasbe in plesa, z Osva-
janjem gledališča, avtorja Je-
lačiča Bužimskega. Celjsko
gledališče bo mladež razve-
selilo z glasbeno slikanico
Daleč od dvorca, avtorjev
H. Ch. Andersen-Verasa. Dan
pozneje bo nastopila plesna
skupina Akt s plesno lep-
ljenko Intermezzo za klovne,
v koreografiji Ane Vovk-
Pezdir. Prešernovo gledališ-
če iz Kranja prihaja v Celje
11. decembra, in sicer z iz-
redno zanimivo predstavo
A me vzamete zraven, Marc-
hela Archanda. Teden otro-
ških predstav v Celju bodo
obogatili tudi mariborski
lutkari s predstavo za naj-
mlajše Zgodba o levjih zo-
beh. Za zaključek in veselo
pričakovanje novoletnih
praznikov pa bodo še enkrat
nastopili Celjani z lansko
mladinsko uspešnico. Raz-
bojnikom Rogoviležem. Če
bo gledališču ostalo še kaj
cvenka, pa obljubljajo na ta,
zadriji dan, pred gledališčem
pravi ognjemet, pričakujejo
pa tudi prihod dedka Mraza
s spremstvom.
V	gledališču se dogodka.
Tedna otroških predstav, ve-
sele, kiOti en del njihovega
načrta, pripeljati čim več
mladega občinstva pod sij
gledaliških reflektorjev,
pred baržunstvo zaveso in
čar odrske besede, je izpol-
njen. Tako raste mladi rod
ljubiteljev gledališča, ki pa
se mu v ce^skem gledališču
želijo približati še z na novo
razpisanim abonmajem za
najmlajše »Čebelica«.
V	začetku sezone so na-
mreč v gledališču obnubili
dodatni abonma za najmlaj-
še: za Zvončke, Marjetice,
Petelinčke in Medvedke iz
vrtcev in malih šol, pa tudi
za učence od prvega do četr-
tega razreda. Abonma čebe-
lica bo ob sobotah ob treh
popoldne. Vanj pa bosta le-
tos vključeni dve predstavi:
Glasbena slikanica Daleč od
dvorca in lutkovna igrica
Zgodba o levjih zobeh, v iz-
vedbi Lutkovnega gledališča
iz Maribora. Po vsaki pred-
stavi se bodo mladi gledalci
lahko srečali in pogovarjali
z ustvarjalci odigrane pred-
stave. Cena abonmaja je do-
segljiva domala vsak star-
ševski žep, in velja 1000 di-
narjev. Razpis abonmaja pa
traja še do 10. decembra.
MATEJA PODJED
Oricester SF
v Celju
Prihodnjo sredo, 9. de-
cembra, se obeta celjskim
ljubiteljem glasbe izreden
kulturno glasbeni užitek.
V dvorani kina Union bo
po enoletnem premoru po-
novno gostoval naš prizna-
ni orkester Slovenske fil-
harmonije. Vsekakor gre za
kulturni dogodek, kakšnih
je v našem mestu malo. Or-
kester bo tokrat vodil zna-
meniti vzhodnonemški di-
rigent Christian Kluttig,
med drugim pa bodo izved-
li tudi delo ruskega roman-
tika Musorgskega v Rave-
lovi instrumentaciji »Slike
z razstave«. V Beethovno-
vem koncertu za violončelo
in orkester bo nastopil kot
solist violončelist Ciril
Škeijanc, izvedli pa bodo
tudi delo mladega sloven-
skega skladatelja Tomaža
Sveteta.
Organizator koncerta.
Zavod za kulturne priredi-
tve, se nadeja dobremu obi-
sku, s£Ú je ljubiteljev simfo-
nične glasbe v Celju vedno
več, koncert pa bo dobro-
došel glasbeni užitek tudi
za gojence glasbene šole, ki
im^o kaj redko priložnost
poslušati velik simfonični
orkester.
-ed
Med gosti, ki so si prvi ogledali spominsko sobo Petra Stanteta-Skale in Dušana Kve
Tomaža je bil tudi Mitja Ribićić-Ciril, kije lika obeh revolucionarjev šegavo orisal
v svojih spominih.
Še en ifošček zgodovine
ШÊШÊШÊШÊÊШШШÊÊШШÊШÊÊÊÊШÊÊÊIШШШÊШÊÊÊÊШÊÊÊÊШÊШÊÊÊÊÊÊIШШШШШÊÊÊÊÊÊÊШШШШШШШШШm
v Muzelu revolucije odprli stalno razstavo
v Muzeju revolucije so
v četrtek odprli razstavo
o življenju in delu dveh,
s Celjem tesno povezanih
revolucionarjev: Petra
Stanteta-Skale in Dušana
Kvedra-Tomaža. Na otvori-
tvi so bili številni predstav-
niki Celja, sorodniki in so-
borci obeh revolucionarjev
in drugi ugledni gostje, med
njimi Mitja Ribičič-Ciril.
Zbirka dokumentov, zapi-
sov, fotografij in nekaterih
predmetov Petra Stanteta-
Skale in Dušana Kvedra-To-
maža bo odslej stalno raz-
stavljena v Muzeju revoluci-
je. Po ureditvi spominske so-
be o Francu Leskošku-Luki
pred dvema letoma, je rr
s predstavitvijo še dvel
rodnih herojev zaokroži!
čevanje o treh velikani!
so na našem območju gr
temelje revolucionarne
obrazbe.
Razstava o Skali in T(
žu, ki stajo zasnovala in
kovala kustosa Emil Laj
Jože Vurcer, zajema i
življenjepis od rojstva
smrti in je razdeljena n
obdobja: predvojno, r
vojno in povojno. Gradiv
delavci muzeja zbirali p(
hivih, na pomoč pa sta
skočili tudi družini c
mož. Tako je nastala zbi
ki je dobrodošla dopoln
podobe o novejši zgodo
Celja in celjskega obmr
Z njo naj bi se sezna
predvsem mlade gener
ki v šolah sicer veliko izv
o zgodovini Jugos^'
prav malo ali nič pa o
vini svojega kraja.
Za trud pri ohranjal^!
volucionarnih tradicij jj
otvoritvi razstave p
stavnik borcev II. gr
odredov. Rado Gabro',
Gauč Muzeju revolucijei
delil posebno prizn»
s plaketo.
J
Hkrati z razstavo so v
zeju pripravili tudi pose '
brošuro o Skali in Tomi.
ki povzema vsebino razsf
in je dodaten dokurrf,
o koščku celjske zgodov'
NADA KUlNr
ir
Bogat in iep kulturni večer
Doživeli smo ga na koncertu MKZ In MPZ PTT Celje
v torek, 24. novembra je
v nabito polni dvorani Na-
rodnega doma izzvenel
skupni koncert Moškega
pevskega zbora PTT Celje
in Mešanega kohiornega
zbora Celje. Oba zbora vodi
dirigent Pavel Bukovac.
Moški zbor PTT Celje je
praznoval prvi pomemben
jubilej, saj mineva deset let,
odkar je zborovodja Jurij
Gorič preizkušal prve pev-
ske zanesenjake poštarskega
kolektiva. Očetovo delo je
nadaljeval sin Bojan Gorič.
Posamezni pevci so obupali
in izstopili, peščica pa je
vztrajala in sprejemala v svoj
krog nove člane, ki so želeli
delati. Delu v zboru so sledili
nastopi, najprej pred sode-
lavci na prireditvah in pro-
slavah. Nato so pevci začeli
prepevati tudi na revijah so-
rodnih pevskih zborov in se
tako predstavili širši publiki.
Leta 1983 je Goriča mlajšega
zamenjal sedanji dirigent
Pavel Bukovac. Danes pre-
peva v zboru 26 pevcev, pre-
teženo mladih, ki so poro-
štvo, da bo zbor še naprej
vztrajno vadil in razvijal svo-
jo kakovost.
Na svojem prvem javnem
koncertu so pevci zapeli de-
set slovenskih umetnih in
ljudskih pesmi. Vse do četr-
te pesmi, ko so izvajali Gal-
lusovo Vae Nobis, so imeli
pevci strahovito tremo. Očit-
no jim je Gallus predstavljal
najzahtevnejši zalogaj na
koncertu. Potem pa seje pet-
je sprostilo in zbor je poka-
zal, da zmore izvajati pro-
gram intonačno čisto in ta-
krat seveda postane zvok
zbora poln, izenačenost vseh
glasov pa prijetno deluje na
poslušalca. Zbor bo moral še
delati na izobrazbi posamez-
nih glasov. Posebno sem po-
grešala izdaten in bogat dru-
gi bas. Tudi prvi tenorji so se
mestoma oglašali preplaho.
Dobro postavljen zborovski
zvok je temelj za zanimivo in
učinkovito interpretacijo
skladb. Ob zaključku izvaja-
nja Moškega zbora PTT Ce-
lje je tajnik ZKO Celje. Šte-
fan Žvižej, podelil petnaj-
stim pevcem bronaste Gallu-
sove značke. Dirigentu Pa-
vlu Bukovcu je občinska
Zveza kulturnih organizacij
Celje za dolgoletno delo na
kulturnem področju podeli-
la zlato plaketo. Občinski
svet zveze sindikatov Celje
pa je zboru za desetletno de-
lovanje podelil posebno priz-
nanje.
V drugem delu koncerta
smo sledili izvajanju progra-
ma Mešanega komornega
zbora Celje, ki je bil ustanov-
ljen leta 1984. Zbor nastopa
na občinskih in medobčin-
skih revijah, koncertira do-
ma in v zamejstvu. Že po pr-
vih taktih smo začutili pravo
pevsko rutino, poln in izena-
čen zborovski zvok, lahkot-
nost izvajanja. Pretežno ro-
mantično izbran program
gre na roko dirigentu s širo-
kim glasbenim srcem, spo-
soben zborovski korpus se
odziva na vse finese dirigen-
tove interpretacije, ker ni in-
tonančnih težav, lahko po-
slušalec doživlja neslutene
užitke. Petje komornega me-
šanega zbora nas je čustveno
razgibalo in napolnilo z ugo-
djem. Kako tenkočutno je
bila izvedena romantika
Bruckneijeve Ave Marije,
kako presenetljivo mehko in
polno so zveneli tenoiji
v Kodallyjevi Esti dal, kako
prevzeli so Tomčevi Vlahi.
Pohvalo je treba izreči tudi
imenitnim solistom. Zbor se
pripravlja na republiško tek-
movanje Naša pesem Mari-
bor, ki bo aprila prihodnjega
leta.
Ob koncu koncerta je pod-
predsednik IS SO Celje, tov.
Vlado Kuštrin, za dolgoletno
uspešno delo na kulturnem
in športnem področju pode-
lil dirigentu Pavlu Bukovcu
grb mesta Celja. Tako je bil
zaključen bogat in iskren
kulturni večer.
DRAGICA ŽVAR
Žeiezarji na odru
Gledališke skupine v Štorah
Medtem ko je stari plavž
v štorski Železarni čez praz-
nike za vselej ugasnil, se je
prav v teh dneh razplamte-
la kultura na ravni sozda
Slovenskih železarn. Minuli
petek so v kulturnem domu
v Štorah nastopili folklori-
sti Verige iz Lesc, društva
upokojencev Koroška Bela
in kulturnega društva Pre-
žihov Voranc z Raven. Za-
vrteli so se tudi Kompol-
čani.
Kulturna dejavnost je med
štorskimi žeiezarji močno
vkoreninjena, pravi tudi Bo-
židar Ščurek, predsednik
komisije za kulturo pri kon-
ferenci sindikata Železarne
Štore. Odraža se v likovni,
pevski, gledališki in folklor-
ni dejavnosti. Še posebej pa
so žeiezarji ponosni na svojo
godbo na pihala.
Prav te dni je v Muzeju re-
volucije v Celju na ogled raz-
stava likovnih del članov li-
kovne sekcije, ki je tudi že
tradicionalen prispevek štor-
skih likovnikov za Dan repu-
büke.
Kulturniki v Štorah pa se
zavzeto pripravljajo tudi na
srečanje gledaliških skupin
slovenskih Železarn, ki bo
letos v organizaciji Štoranov.
Ti se bodo tudi prvi predsta-
vili, in sicer 18. decembra
v Štorah z Nušičevem Anal-
fabetom in Paplerjevimi
Divjimi svinjami, v izvedbi
članov AG Železar Celje-Što-
re. Naslednji dan se bodo
predstavili člani amaterske-
ga gledališča Tone Čufar
z Jesenic s Spewackovim de-
lom Naši trije angeli. Ta an-
sambel bo predvidoma go-
stoval na odru v kulturnem
domu v Trnovljah. Medtem
pa bodo Ravenčani nastopili
v Štorah. Tamkajšnje kultur-
no društvo Bratstvo se bo
predstavilo z delom Stefa-
novskega Divje meso.
Gostitelji pa so na letošnje
srečanje povabili tudi pobra-
teno gledališče Paračin, ki
bo letos prvič v Štorah v ča-
su srečaiya kulturnikov slo-
venskih Železarn, sicer pa je
na štorskem odru že stalen
gost.
Skratka: kulturna dejav-
nost dosega med štorskimi
železaiji v tem mesecu vrh,
saj štorski gledahščniki
medtem kujejo še novo pre-
miero, z novo zborovodkinjo
so oživili delo zbora, nemir-
no ustvarjalni so tudi likov-
niki. Vse to pa daje vedeti in
slutiti, da imajo na ravni soz-
da, kjer imajo poseben sklad
za potrebe kulture, in v štor-
ski Železarni posebej, vehko
mero razumevanja za to de-
javnost.
MATEJA PODJED
Izbor katalogov In prospekte
V Knjižnici Edvarda Kar-
delja na Muzejskem trgu bo
še do sredine januarja v II.
nadstropju odprta razstava
»Izbor katalogov in pro-
spektov nekaterih tujih in
jugoslovanskih založb«. Ka-
taloge in prospekte prejema
Knjižnica brezplačno kot
reklamo.
Konec leta 1983 smo priče-
li s sistematskim urejanjem
katalogov in prospektov.
Vsa leta dobivamo reklame
istih založb, večina iz zahod-
nih držav.
Največ gradiva prejema-
mo od založb PRENTICE-
HALL International in sicer
za različna področja. Večina
reklamnih	prospektov
obravnava računalniško,
elektronsko in poslovno (bu-
siness) področje. Veliko re-
klamnega gradiva nam poši-
ljajo tudi naslednje založbe:
BAILLIÈRE TINDALL,
GALE Research Company,
PLENUM, SAUR Internati-
onal, MACMILLAN Press,
The ECONOMIST, SPRIN-
GER St. James (SJ),
THOMPSON, Henry, Ltd.,
LA (LIBRARY ASSOCI-
ATION Ltd.) in mnoge
druge.
Od zahodnonemških za-
ložb imamo večje število re-
klamnih prospektov in kata-
logov in sicer: SAUR Verlag,
München, MAX NIEMEY-
ER Verlag, LANGENSCHE-
IDT ter druge.
Iz Vzhodne Nemčije nam
redno pošiljajo svoje reklam-
no gradivo ZENTRALANTI-
QUARIAT der DDR, BUC-
HEXPORT,	Leipzig,
BROCKHAUS, VCH Ver-
lagsgesellschaft.
Občasno prejemamo tudi
dve vzhodnonemški peri-
odični publikaciji in sicer
SELECTA in NOVA.
Iz Madžarske nam reklam-
ne kataloge pošilja založba
AKADÉMIAI KIADÒ.
Razstavljena sta tudi dva
najnovejša kataloga sovjet-
skih publikacij. Nekaj drob-
nih prospektov smo prejeli
celo iz Kitajske.
Obiskovalce bi želeli opo-
zoriti, da zaradi pomanjka-
nja prostora nismo mogli
razstaviti vsega iz naše zbir-
ke prospektov in katalc
Zbrali smo le najnovejši
divo. Prosimo obiskov
ki želijo podrobnejše i
macije, naj se oglasijo,
nadstropju Knjižnice rç
zejskem trgu v pisarni^
talogi« pri Jelki Brvar.
Do leta 1986 smo prejt
reklamne kartice razi
založb, ki smo jih dol
preko Frankfurta od
Verlag fur Internati'
Dokumentation V
Flach. Pri teh karticah ;
stopana vsa področja, u
smo jih po UDK sistem
reklamne kartice si 1
ogledate v dopoldan;
času. razen sobote, ob
dah pa do 16. ure in it
boste našli kaj primei
zase.
Nazadnje naj dodam
je to zgolj informativni
stava. Knjižnica nima f
kacij iz teh prospektov i
talogov. Bralcu lahko p
dujemo samo naslov že
založbe. Preko naših z£
ki poslujejo s tujino, p;
ko naročite publikacijo
potrebujete. JELKA BI
december 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Za povezanost in boljšo
ponudbo turizma in gostinstva
I Velike neizkoriščene možnosti za razvoj turizma in
igostinstva na celjskem območju, slaba povezanost
Ivseh, ki to dejavnost opravljajo in vrsta problemov,
s katerimi se srečujejo delavci v njej, so vzpodbudili
ustanovitev Medobčinskega odbora sindikata delav-
cev gostinstva in turizma na celjskem območju.
Na ustanovni skupščini odbora so med problemi
posebej poudarjali nizke osebne dohodke delavcev
v gostinstvu in manj v turizmu ter neenakopravne
pogoje poslovanja. Pri tem so veUko breme visoke
najemnine za prostore, v katerih opravljeno svojo
dejavnost. Zahtevi, da ti prostori preidejo v njihovo
upravljanje, kar zakon že nekaj časa omogoča, še
vedno niso prisluhnih ne izvršni sveti občinskih
skupščin ne samoupravne stanovanjske skupnosti,
čeprav so, v Celju na primer, to že zahtevah.
^ Za izboljšanje poslovnih uspehov pa bo 5400 gostin-
skih in turističnih delavcev na celjskem območju
moralo izboljšati tudi kakovost ponudbe. Tudi pri tem
bo pomembna koordinacija dela, a ne samo med njimi,
:emveč tudi z drugimi, zlasti trgovino, ki se vse pre-
slabo prilagaja potrebam turizma.
I V razpravi so spregovorili tudi o potrebi nadaljnjega
orizadevanja za benificiranje delovne dobe gostinskih
delavcev, precej pozornosti pa je bila deležna tudi
iružbena prehrana. Cene malic v gostinskih lokalih,
Lîlasti v Celju, ne pokrivajo osnovnih stroškov. Udele-
ienci ustanovne skupščine so zahtevali, da v bodoče
jie bi več reševali socialne varnosti delavcev na njihov
i'ačun, saj ima večina teh delavcev in njihovih organi-
zacij združenega dela višje dohodke kot gostinstvo.
I	MILENA B. POKLIČ
'jbra Icuhinja za več gostov
^ šentjurskem Motelu Merx so za praznični konec tedna
pravili dneve dobojske kuhinja. Gostje, kuharji hotela
^nturist iz Doboja, so tri dni pripravljali bosenske speci-
jete, popestritev kulinarične ponudbe Motela pa je ena
^ovih rednih akcij za več zadovoljnih gostov.
;di, ki jih na našem jedilniku redko srečamo - omenimo le
'insko čorbo, zeljanico, šareno dolmo, šiš čevape, pečeno
yetino, šopsko salato, turško baklavo, hurmašico, tuhafije in
ojsko baklavo - so gostje z užitkom pokušali, kuhaiji pa so
li s pripravo kar precej težav. Slovenska kuhinja se namreč
sestavinah močno razlikuje od bosenske, tako da so večino
г in zelenjave pripeljali kar iz Doboja.
i	I.F.
Celjska koča ponovno odprta
Po dobrem mesecu in pol
temeljite obnove Celjske
koče z okolico, je ta ponov-
no odprta in na voljo števil-
nim planicem, pohodnikom
in kmalu tudi verjetno smu-
čarjem. Celjsko kočo je od
Izletnika oz. hotela Celeie
za sedem let prevzel zaseb-
nik Stanko Zakelšek.
O tem, kaj je vse postoril,
da je koča ponovno odprta,
smo že pisah. Teme^ito jo je
obnovil, uredil parkirne pro-
store, podaljšal smučišče
pfoti Tovstu, dal popraviti
obe vlečnici, postavil bruna-
rici za vzdrževalce, nabavil
nov teptalni stroj in postoril
še marsikaj, da bo ta izletni-
ška točka za Celjane in ostale
znova zanimiva. Žal ga je
prehitelo slabo vreme, da bi
parkirane prostore, ki jih bo
plužil sam, kot tudi cestno
do Svetine, asfaltiral, smu-
čišče razsvetlil in naredil še
kaj, da bo ta točka v bližini
Celja znova zablestela.
Veliko denarja je Stanko
Zakelšek vložil v objekt
z okolico, iz Celja pa, razen
obljub, ni dobil nobene po-
moči. Zdaj je koča odprta
vsak dan od 8. do 22. ure.
pripravljajo pa tudi silve-
strovanje s posebno zanimi-
vostjo, ki jo Stanko imenuje
skrivnost. V kuhinji, kjer bo
»glavna« njegova žena, pa bo
možno dobiti same domače
kmečke in planinske speci-
alitete. Zakaj jo torej ne bi
peš iz Pečovnika mahnili na
Celjsko kočo in med drugim
pojedli tudi gobovo juho z aj-
dovimi žganci, zabljenimi
z domačimi ocvirki? Dobro
bi bilo, da bi sed^ urejena
Celjska koča ostala takšna
oz. celo še boljša tudi v bo-
doče.
TONE VRABL
Pred dnevi so na Celjski koči pripravili tudi delovno akcijo, s katero so želeli še olepšati
okolje. Kljub zvenečim obljubam mnogih, pa se akcije, ki jo je pripravil Zakelšek, ni
udeležil nihče. Je to dokaz silnega zanimanja Celjanov za svojo izletniško točko?
Foto: EDI MASNEC
IZJAVE,
MNENJA
Borut Cene, direk-
tor Poslovne skupno-
sti Formator o antiin-
flacijskem programu:
»Moti že ime, sßj to ni
antiinñacijski program.
Sicer pa to ni le moja ugo-
tovitev, tako ocenjujejo
program ugledni ekono-
misti. Vsekakor bo pro-
gram precej vplival tudi
na dogajanja v drobnem
gospodarstvu. Predvsem
bo bistveno vplival na
oskrbo surovinami iz
uvoza. Že doslej so bile te
uvozne količine za drob-
no gospodarstvo minimi-
zirane, na robu sprejem-
ljivega, sedaj se lahko
stvar le še poslabša. Že
doslej je bilo za potrebe
slovenskega drobnega
gospodarstva namenjeno
le 2 milijona dolarjev, kar
je skorajda zanemarljivo.
Zamrznitev še posebno
občutijo delavci naše po-
slovne skupnosti, s^ bo-
do naši osebni dohodki
skupno s sedanjimi ukre-
pi zamrznjeni 15 mese-
cev. Vprašanje je, če bo-
mo obdržali kadre.«
Stane Bizjak, direk-
tor zdravilišča Dobr-
na o možnostih razvo-
ja turizma:
»Tisti, ki delamo nepo-
sredno^v turizmu, smo na
nek način organizatorji
dela v tej dejavnosti, so-
oblikovcdcev pa Je mnogo
več. Turizma ni, če ni ure-
jenega komunalnega oko-
lja, urejenega prometa, če
ni urbanističnih progra-
mov, skratka, če vsa ko-
munalna kultura ni na
višji ravni. Na drugi stra-
ni tudi industrija ne pro-
izvaja za turistični izvoz,
kljub strokovnim ugoto-
vitvam, da bi lahko tako
,izvažali' po ugodnejših
cenah. Zaradi tega in pa
zato, ker nikjer, ne v regiji
ne v občini, nimamo stra-
tegije turističnega razvo-
ja, smo ob razmišljanjih
o prihodnosti turistični
delavci pogosto pesimi-
sti. Dokaz da ni takšne ce-
lotne naravnanosti, Je tu-
di cesta, ki Je speljana
proti Dobrni. Tudi drob-
na kmetijska proizvodnja
skozi kmetijsko politiko
ni naravnana v ugodnejšo
prodno. Ob turizmu mo-
ra živeti celotna storitve-
na in servisna dejavnost,
kultura, kmetijstvo in še
kdo. «
Jure Sadar, pred-
sednik Komiteja za
urejanje prostora in
varstvo okolja občine
Celje, ob otvoritvi
zadnjega odseka celj-
ske mestne hitre
ceste:
»Odpiramo sodobno
cesto, ki poteka skozi
mestna območja, značaj
mestne ceste pa bo v res-
nici dobila šele potem, ko
nam bo uspelo sanirati
številne neugledne objek-
te in dvorišča ob njej.
Prav tako bo vključeva-
nje nove ceste v obstoje-
čo cestno omrežje pov-
zročilo velike spremembe
in preobremenitve obsto-
ječih prometnic, kar bo
zahtevalo še hitrejšo re-
alizacijo neizvedenih del.
Predvsem Južne magi-
strale, ki ima zaradi pove-
zave Zasavja na avtocesto
slovenski značaj, pa tudi
rekonstrukcij obstoječih
cest in križišč, ki niso bile
izvedene zaradi pomanj-
kanja sredstev. «
ЈЦе ostajajo velike, možnosti pa so vse manjše
mko Lesjak Ш rad širil kmetijo, a v zadnjem letu Je prJdelava zmanjšal skoraj na polovico
asi so takšni, da v kme-
/^u ni nobenih razvoj-
nožnosti. Ne rečem, da
v šentjurskem Kmetij-
[ kombinatu, predvsem
Temeljni organizaciji
erantov, ne gredo na
- a kaj, ko se kmetijska
ika oblikuje drugje. Žal
, a če se v kmetijstvu
u ne bo kaj spremeni-
bo moral eden od naju
> zaposliti, da bo v dru-
reden mesečni doho-
zagrenjeno pripove-
>tanko Lesjak, kmet iz
e pri Slivnici.
rti in želje o širitvi
je in intenzivnejši
jski pridelavi v Lesja-
kovi družini ostajajo, zatika
pa se pri denarju. »Dokler bo
cena litru mineralne vode
enaka ceni petih litrov mle-
ka, dokler bodo takšna nes-
kladja med cenami reproma-
teriala in odkupnimi cenami
kmetijskih pridelkov - vse
dotlej bomo le s skrajnimi
napori ohranjali zd^šnji ob-
seg proizvodnje. Skrbi me,
k^ bom jeseni dal v 150 ku-
bičnih metrov velik silos, кгу
bomo počeli s stroji, ki jih je
na kmetiji dovolj za obdelo-
vanje 50-hektarske kmetije,«
pripoveduje Stanko.
Lesjakova kmetija meri 18
hektarov, od tega je 8 hekta-
rov obdelovalne zemlje.
Pred leti so imeli Lesjakovi
v najemu še nekaj hektarov
zemljišč, ki jih je v slivniški
dolini dovolj, a niso izkoriš-
čena. Stanko pripoveduje,
da je v bližnji okohci vsaj 20
hektarov slabo obdelane
zemlje, ki bi lahko ob skrbni
obdelavi dala večji pridelek.
O tem, da Lesjakovi resnič-
no znajo izkoristiti svojo
zemljo, govori tudi podatek,
da redijo v poprečju 4,3 go-
vedi na hektar zemlje, kar je
tudi republiški živinorejski
maksimum. Pred tremi leti
je bil Stanko tudi največji
pridelovalec mesa na tem
območju in še zdaj skrbno
hrani Merksovo zlato pla-
keto.
Žal pa vse bolj kaže, da so
to le lepi spomini in opomi-
ni, da se v našem kmetijstvu
vendarle da tudi intenzivno
izkoriščati zemljo. Lesjakovi
imajo zdaj drugo leto v hlevu
24 govedi in 4 konje, prej pa
so imeli poprečno 40 glav ži-
vine in 7 konj. »Stalež živine
smo zmanjšali, ssy se računi-
ca ne izteče več. Preveč stro-
škov imamo in premalo do-
hodka. Minili so časi, ko je
umen kmet vzel v roke
svinčnik in si izračunal, koli-
ko dohodka mu bo ostalo.
Zdaj pameten kmet niti po-
misli ne več na računanje,
saj bi potem še solato kupo-
val,« Stanko zavija v šalo ce-
novna neskladja v kmetij-
stvu. Če kaj v kmetijski poli-
tiki drži, potem je prav goto-
vo res, da v položaju, kakr-
šen je danes v kmetijstvu,
potrošnik in kmet nikoli ne
bosta zadovoljna. Potrošnik
drago plačuje pridelke, ki jih
kmet poceni proda, z odkup-
nimi cenami pa ne pokrije
niti stroškov pridelave.
Razdrobljena zemlja
Lesjakovi imajo 8 hekta-
rov obdelovalne zemlje iz ka-
tere bi lahko iztisnih še več,
če bi bila manj razdrobljena.
»Razdrobljene parcele ima-
mo, kar dvanajst jih je, in
med njimi je več kot 3 kilo-
metrska razdalja,« pripove-
duje Stanko, ki že leta sanja-
ri o zložbi kmetijskih zem-
ljišč v slivniškem koncu. »O
tem se veliko govori, naredili
smo tudi spisek kmetijskih
zemljišč, to pa je tudi vse,
kar lahko v krajevni skupno-
sti naredimo sami,« dodaja
tajnik krajevne skupnosti
Franci Škoberne, ki razmi-
šlja tudi o tem, da bi šentjur-
ska kmetijsko zemljiška
skupnost lahko porazdelila
in dala v najem pribhžno 20
hektarov slabo izkoriščene
zemlje v slivniški dolini.
»Zdaj daje ta zemlja pri-
bližno 10-odstotni pridelek
in če bi jo le malce skrbneje
obdelali, bi lahko dobili bolj-
ši pridelek,« razmišlja Stan-
ko. Lani so Lesjakovi proda-
li 14 pitancev in v zbiralnico
mleka, ki je na njihovi doma-
čiji, oddali 18 tisoč litrov
mleka. Številke so sicer
manjše od tistih iz prejšnjih
let, a kaj, ko so prav v trenut-
kih največjih načrtovanj o ši-
ritvi kmetije morali kmetij-
sko pridelavo zmanjšati. »Če
ne gre, pač ne gre. In človek
ni tako neumen, da bi dolgo
pljuval v lastno skledo,« se
skorajda razjezi Stanko, ki še
vedno sanja o večji kmetiji.
»Žal mi je tudi zaradi meha-
nizacije, ki je zdaj neizkoriš-
čena, a z glavo skozi zid vse-
eno ne bom rinil,« zaključuje
Stanko.
Konji so ljubezen
»s konji sem gor rastel in
ves čas jih imam zelo rad.
Zdaj pa vse bolj ugotavljam,
da dajejo tudi boljši doho-
dek kot živinoreja,« pripove-
duje Stanko in kaže konjski
hlev, kjer ob jaslih stojijo šti-
ri lepotice noriške pasme.
Konji so Stanku v ponos in
vselej morajo imeti A rodov-
nik. To pa je tudi pogoj za
vzrejo žrebcev, ki jih Lesja-
kovi redijo za ljubljansko Bi-
otehniško fakulteto. Nekaj
konj so oddali tudi Merksovi
prodajni službi, v družini pa
vse bolj rćizmišljajo, da bi
število privezov v konjskem
hlevu še povečali.
IVANA FIDLER
in Marica sta iz hleva pripeljala ponos družine, zadovoljno pa se smehljata tudi
a in Katja. Slednja še posebej, saj smo jo ujeli prav sredi razmišljanja, kako
J je imeti rojstni dan skupaj z rojstnim dnevom republike. »Lepo je zato, ker 29.
ira nimamo pouka", je zvito pripomnila 10-letna Katja.
6. stran - novi tednik
3. december 1981
Pohištvo pod ceno in
zloraba samoupravljanja
Na celjskem sodišču se je prejšnji
teden nadaljevalo sojenje Jožetu Ce-
rovšku, direktorju bivšega tozda Po-
hištvo Šempeter in še trem delavcem
bivše LIK Savinja-Zvonku Perliču,
Ivanu Grabrijanu in Dragu Guzeju.
Na tridnevni obravnavi je senat za-
slišal obdolžence in priče, sojenje pa
se bo nadaljevalo prihodnji teden, ko
naj bi bile na vrsti že zaključne bese-
de tožilca in obrambe.
Gre za zadevo, ki ni povezana s ste-
čajem LIK Savinje in ponarejanjem
bilanc, pač pa za kupovanje pohištva
pod ceno in zlorabljanje samouprav-
ljanja. Javni tožilec je obtožnico za vse
štiri obdolžene vložil že lani decembra,
vse pa kaže, da bo zadeva kmalu dobi-
la sodni epilog. Predsednica senata je
namreč na zadnjem sojenju zavrnila
nove dokazne predloge obrambe.
Tožilec bremeni Jožeta Cerovška
zlorabe položaja in pravic odgovorne
osebe. Zvonka Perliča napeljevanja
h kaznivemu dejanju, zlorabe položaja
in pravic odgovorne osebe ter zlorabe
samoupravljanja, Ivana Grabrijana in
Draga Guzeja pa zlorabe samouprav-
ljanja.
Obdolženi Perlič naj bi februarja le-
ta 1985 pa tudi že leto pred tem v šem-
petrskem tozdu dobil pohištvo po nižji
ceni, kot pa je bila dejanska vrednost.
Cerovšek, ki mu je omogočil tak na-
* kup, je zato obdolžen zlorabe položaja,
Perlič pa napeljevanja k temu kaznive-
mu dejanju.
Za zlorabo samoupravljanja so ob-
dolženi Perlič, Grabrijan in Guzej. Za-
deva sega v leto 1984, ko je Perlič se-
stavil dopis komisiji za delovna raz-
merja, da se nekemu delavcu, ki je
opravljal svoje delovne dolžnosti tudi
med bolniškim staležem, izplača zne-
sek v višini njegovega osebnega do-
hodka. Grabrijan in Guzej sta potem
na sestanku komisije za delovna raz-
merja vztrajala, da se ta znesek izplača.
Čeprav komisija ni bila pristojna za
reševanje takšnih zadev, je vseeno
sprejela sklep, ki gaje v dopisu predla-
gal Perlič.	s. ŠROT
NOČNE'
CVETKE
•	V nedeljo zvečer so že-
lezničarji s celjske železni-
ške postaje sporočili milič-
nikom, da je pri vhodu na
postajo sumljiva črna tor-
ba, v kateri bi lahko bil tudi
eksploziv. Miličniki so se
previdno približali torbi,
v njej pa je bilo le - kame-
nje. Izkazalo se je, da so si
taksisti, ki stojijo pred že-
lezniško postajo, privoščili
nekoliko zabave, ki bi jim
skrajšala čakanje na potni-
ke: v torbo so nasuli kame-
nja, potem pa opazovali, če
jo bo kdo poskušal ukrasti.
•	Ljubica M. z Maribor-
ske ceste v nedeljo zjutraj,
nekaj pred eno uro, nika-
kor ni mogla domov; pred
vrata njenega stanovanja se
je vlegel neznanec; glasno
je smrčal in ni kazal nobe-
ne volje, da bi se umaknil.
Ljubici so prišli na pomoč
miličniki in prebudili ne-
znanca; izkazalo se je, da
Janko B. iz Kompol ni na-
šel poti domov, bil paje ta-
ko utrujen, da se je vlegel
kar pred njena vrata.
•	V soboto zvečer so mi-
ličniki prekinili mladinski
ples v krajevni skupnosti
Dolgo polje. Vse kaže, da
so bili nekateri fantje pre-
več razočarani, ker se de-
kleta niso zmenila zanje in
so začeli metati petarde.
Ker se tudi po prihodu mi-
ličnikov niso umirili, je bilo
plesa brž konec.
•	Prejšnji petek je pre-
cej odvečne energije spro-
stil Franc L. iz Zagrada.
Ker je razgrajal, so ga milič-
niki stlačili v intervencij-
sko vozilo; to ga je še bo
bolj razjezilo, zato je začel
razbijati in je naredil tudi
nekaj škode. Tudi v prosto-
rih za treznenje je še nekaj
časa pridno telovadil, a mu
je kmalu zmanjkalo energi-
je. Pomiijen in trezen je
lahko odšel nazaj domov.
Več gospodarskega kriminala
Celjski kriminalisti so le-
tos odkrili več primerov go-
spodarskega kriminala;
v zadnjem času predvsem
največ nedovoljene trgovi-
ne in korupcije.
Tako so ovadili Vinka J.,
poslovodjo Kmetijske zadru-
ge Gornje Savinjska dolina,
poslovalnica Braslovče. Vin-
ko je osumljen, da je od ku-
pcev (zlasti kupcev traktor-
jev) sprejemal podkupnino.
V časih, ko se cene spremi-
njajo vsak dan, je Vinko bolj
darežljivim kupcem zagoto-
vil blago po starih cenah ali
pa je poskrbel za krajši rok
dobave. Vinko J. naj bi pre-
jel od posameznih kupcev
od 200 do 500 tisoč dinarjev
podkupnine.
Marija B. iz Celjskega Ni-
voja si je popravljala stan-
dard s potnimi stroški;
osumljena je goljufije in po-
narejanja listin. Marija naj bi
v obračunih potnih stroškov
za terenske delavce v nekaj
primerih naredila napačen
obračun in si denar prilasti-
la, nekajkrat pa naj bi podpi-
sovala prejemke in prikaza-
la, da so delavci denar dobili
(čeprav ga je seveda Marija
spravila v svoj žep).
Kriminalisti so ovadili tudi
obrtnika Radomira S. in Bri-
gito Z. zaradi nedovoljene tr-
govine. V raznih krajih v Ju-
goslaviji naj bi kupila razna
oblačila (predvsem jeans) in
jih prodajala kot lastne iz-
delke.
Zaradi nedovoljene trgovi-
ne se bodo zagovarjali tudi
56-letni Zagrebčan Beriša L,
27-letni avtoličar iz Šoštanja
Janez D. in 35-letni Franc K.
iz Titovega Velenja. Vsi trije
so v priporu, osumljeni pa so
preprodajanja novejših
osebnih avtomobilov. Pri
posamezni preprodaji naj bi
zaslužili 1,5 do 2 milijona di-
narjev.
Priprli vlomilca
Celjski preiskovalni sodnik je priprl 21-
letnega Jožeta P., ki je osumljen več vlo-
mov v stanovalca. Jože naj bi vlamljal
predvsem v okolici Rogaške Slatine, iz sta-
novanj paje odnašal največ devize, zlatnino
in gotovino.
Neprevidnost na
železniški postaji
Na železniški postaji v Štorah je v sredo
popoldne tovorni vlak zbil 20-letnega Pavla
Brečka iz Laškega. Brečko je hotel ujeti
potniški vlak za Celje in pri tem neprevidno
prečkal tire ter spregledal tovorni vlak. Pa-
vla Brečka so huje ranjenega pripeljali
v celjsko bolnišnico.
Pogrešajo ribiča
Od prejšnjega torka pogrešajo 34-letnega
Borisa Košca iz Vrunčeve ulice v Celju. Ta
dan je Košec odšel lovit ribe k Savinji. Ker
ga zvečer ni bilo domov, so ga svojci nasled-
nji dan začeli iskati. Ob Savinji so našli
njegovo kolo, v Tremarjah pa njegovo ribi-
ško torbico. Sumijo, da je med ribolovom
omahnil v nekoliko "naraslo Savinjo in
utonil.
ràOMETNË
liíESRECE
Spregledal
kolesarko
V ponedeljek popoldne je
55-letni voznik osebnega
avtomobila Slavko Belak iz
Ljubljane vozil po Tkalski
ulici v Celju in zavijal na
Kersnikovo. Na križišču je
spregledal kolesarko, 48-let-
no Marijo Lugarič iz Zgornje
Hudinje, ki je pripeljala po
kolesarski stezi. Belak je tr-
čil v kolo, Lugaričeva pa je
padla in se lažje ranila.
Po levi
V nedeljo zvečer je 25-let-
ni Marko Jurak iz Celja vo-
zil z osebnim avtomobilom
iz Laškega proti Celju.
V	Debro je pripeljal brez lu-
či, potem pa še iz neznanega
vzroka zapeljal na levo v tre-
nutku, ko je iz celjske smeri
pripeljala kolona vozil. Ju-
rak je najprej trčil v bok
osebnega vozila s šoferjem,
22-letnim Damjanom Zun-
kovičem iz Laškega. Žunko-
vič je po trčenju zapeljal s ce-
ste, Jurak pa je še čelno trčil
v vozilo 28-letnega Alojza
Pristovnika iz Marijagradca.
V	nesreči se je voznik Jurak
lažje ranil, škode na vozilih
pa je za 4,5 milijonov di-
narjev.
KONUS Slovenske Konjice
TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE
Trg V. kongresa 6
Komisija za delovna razmerja KONUS TOZD
Blagovna hiša Celje
objavlja
prosta dela in naloge
- prodajalca
- za določen čas (nadomeščanje delavke med po-
rodniškim dopustom).
Pogoji: KV prodajalec z najmanj 6 meseci delovnih
izkušenj.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
KONUS, TOZD Blagovna hiša Celje, Trg V. kongresa 6.
Keramična industrija Liboje
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb in
delavski svet delovne organizacija Keramične
industrije Liboje
razpisujeta
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1.	vodenje tehnične službe
2.	vodenje računovodske službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva-
nju kadrovske politike v občini Žalec izpolnjevati še
naslednje:
Pod. 1
-	da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo kemijske
ali strojne smeri
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo-
gah zahtevanega poklica
-	da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja-
nje nalog s tega področja
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	da so družbenopolitično aktivni
Pod. 2
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske
smeri
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo-
gah zahtevanega poklica
-	da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja-
nje teh nalog
-	da so družbenopolitično aktivni
Pri izbiri kandidatov se lahko upoštevajo določila
družbenega dogovora o kadrovski politiki ali poseb-
nega zakona iz posameznega področja, ki določa
dovoljena odstopanja pri izobrazbi glede na pridob-
ljene delovne izkušnje.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev na naslov: Keramična indu-
strija Liboje, 63301 Petrovče, v 10. dneh po objavi.
O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 8. dneh
po sprejemu sklepov._
МЕШ
DO »METKA« tekstilna tovarna in
konfekcija CELJE
Delovna skupnost skupnih služb
DS DSSS razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodenje finančno računovodskega
sektorja
Za opravljanje navedenih del in nalog je lahko ime-
novan delavec, ki poleg splošnih pogojev po zakonu
izpolnjuje še naslednje:
VI. oz. VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah
Kandidati za prevzem del in nalog iz razpisa izdelajo
program dela (razvoja) za naslednje mandatno ob-
dobje. Vsem kandidatom so podatki o delu, poslova-
nju in razvoju sektorja na voljo v DO.
V skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politi-
ki v občini Celje zahtevamo za razpisana dela še
naslednje pogoje:
-	širšo družbenopolitično aktivnost
-	samoiniciativnost pri delu, ustvarjalnost in spo-
sobnost vodenja
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 15. dneh od dneva objave na naslov:
DO «METKA« tekstilna tovarna in konfekcija Celje,
Ipavčeva 22, Celje, s pripisom »za razpisno komi-
sijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni po sprejemu skle-
pa o imenovanju.
3. december 1987
novi tednik - stran 7
Kaj se dogaja
s celjskim
plavanjem
Oglašam se zaradi članka
v Novem tedniku 19. 11. 1987
pod naslovom .Kaj se doga-
ja s celjskim plavanjem?« in
pa zaradi nekaterih izjav, ki
so jih dali posamezni funkci-
onarji in trener Andrej Žni-
daršič za Radio Celje v prete-
klem obdobju.
Pisec članka T. Vrabl ugo-
tavlja, da ženske ekipe prak-
tično ni več pa tudi moška
ekipa ni blestela na mitingu
za pokal Celja in je bila »ta-
ko-tako«; vse zaradi tega, ker
so se starši preveč vmešavali
v delo strokovnega vodstva.
Mislim, da je treba reči bo-
bu bob. Zato bi moral tov.
Vrabl poiskati tudi koga od
staršev -odpisanih« deklet
in jih povprašati za njihovo
mnenje; skratka, moral bi vi-
deti tudi drugo plat medalje,
ker je problem precej širši in
ne gre samo za »vmešavanje
staršev v strokovno delo«.
Tu in sedaj ne bi našteval,
kaj se je dogajalo v pretekli
sezoni v klubu Klima Nep-
tun, ker ne bi rad javno me-
šal osebnih stvari v to zade-
vo. Zdi pa se mi čudno, zakaj
se novinar, ki ima gotovo
precej izkušenj, ni vprašal,
zakaj so ravno dekleta (razen
Drezgičeve) prenehala s pla-
vanjem in zakaj ne vzame
bolj resno »kuloarskih no-
vic« in jih preveri ter objavi,
če so resnične. Najbrž mora
biti nekaj hudo narobe, da
prenehajo s plavanjem de-
kleta, ki imajo za seboj šte-
vilne uspehe in se ponašajo
s številnimi medaljami in re-
kordi.
Mislim, da za uspešno delo
in dobre rezultate ni po-
membno samo nabiranje ki-
lometrov po »strokovno« se-
stavljenih treningih, ampak
še tudi kaj več. Ce ta »več«
trener ne zna, je pač potreb-
no dobiti za to strokovnjaka;
najbrž pa to presega finanč-
ne možnosti kluba.
MATEVŽ CVIRN,
Na Zelenici 8,
Celje
Parkirišče pod
šolskimi okni
Pred časom sem sicer
v Novem tedniku prebral
kritični zapis o parkiranju in
prometni ureditvi v Celju.
Pozneje pa nisem zasledil
nobenega odziva na ta čla-
nek. Nisem prometni stro-
kovnjak in se ne nameravam
lotiti splošnega svetovanja,
kako naj bo promet v Celju
urejen. Ne morem pa mimo
tega, da ne bi vendarle podal
nekaj svojih predlogov in
mnenj.
Veliko govorimo in sliši-
mo o skrbi za zdravo življen-
sko okolje. Vendar vse kaže,
da nikogar ne motijo avto-
mobili parkirani okrog stav-
be Srednje ekonomske šole
v Celju. Kot da ne bi bilo
dovolj že to, da tik šole pote-
ka gost promet po Vodniko-
vi ulici, se je dvorišče te šole
spremenilo v parkirišče.
Zrak je v tem delu mesta že
brez avtomobilov dovolj za-
strupljen in se vprašujem,
zakaj ga moramo mladini še
dodatno zastrupljati z izpuš-
nimi plini naravnost v učilni-
ce. Nihče ne bi mogel šoli in
mladini ničesar očitati, če bi
dostope na ta prostor kratko-
malo zaprla. Pa ne samo za
nekaj ur, kot so to naredili na
Tromostovju v Ljubljani,
ampak za stalno.
Premajhna in prenatrpana
parkirišča blizu mestnega
središča bi najbolj učinkovi-
to razbremenili z visoko par-
kirnino za omejen čas parki-
ranja. Tako so to uredili
v Novem Mestu pa verjetno
še kje drugje. Visoka parkir-
nina bi zadoščala za plačilo
delavca, ki bi parkirnino po-
biral. mogoče pa bi še kaj
ostalo za komunalo.
Prometne konice in gnečo
na cestah ob začetku in ob
koncu delovnega časa bi bilo
možno vsaj oniiliti z zami-
kom pričetka delovnega ča-
sa. Podatke o tem so zbirali
že pred več leti, rezultat pa
mi ni znan. Zanimivo bi bilo
slišati mnenja tistih, ki so za
ta vprašanja pristojni in od-
govorni.
C. M., Celje
Nova cerkev na
Ostrožnem
Pod tem naslovom je novi-
narka Z. S. objavila 26. 11.
1987 na strani 7 v Novem
tedniku članek o novi cerkvi
na Ostrožnem. Ker podatki
v tem članku (in že prej v no-
vici Radia Celje) niso točni
in ker ne bi bilo prav, da bi
bili krajani napačno obve-
čeni, saj veliko sprašujejo,
kako daleč je zadeva, je prav,
da objavite tudi toč t po-
datke.
Po večletnem razpr., Ija-
nju je v zazidalnem načrtu
Ostrožno-sever dobila loka-
cijo tudi cerkev za novo žup-
nijo Celje-Sv.Duh. Župnija,
ki je bila ustanovljena 1-. 8.
1987, bi naj že dobila tudi
zemljišče (parcelo) in loka-
cijsko dovoljenje. Tako je»bi-
lo predvideno s strani Opa-
tijsko mestnega župnijskega
urada kot tudi s strani občin-
skih organov. Vendar posto-
pek še traja, ker je potrebno
urediti še vrsto stvari.
Lokacijskega dovoljenja
torej nova župnija še nima,
ureja pa se lokacijska doku-
mentacija. Tudi potrebni na-
črti še niso izdelani, ker so
v popravku.
Krajani verniki smo pre-
pričani, da bomo v letu 1988
lahko začeli z gradnjo, da bo
torej do spomladi vse po-
trebno urejeno. Prepričani
smo tudi, da bomo s strani
občinskih organov in s strani
KS deležni razumevanja, da
ne bo nepotrebnih ovir in ne-
soglasij, saj si vendar vsi pri-
zadevamo, da kraj dobi tudi
v tem objektu dopolnitev in
obogatitev - ne le kot verski
objekt ampak tudi kulturno
umetniški. Vsi želimo, da bi
bila cerkev čim prej zgrajena
in da bi bila tudi kraju
v ponos.
DRAGO SVETKO
župnik župnije
Celje-Sv. Duh
Zakaj nas delajo
sitne in
nejevoljne
Zima je pred vrati in z njo
težave, ki me že nekaj časa
pestijo. Tokrat sem se odlo-
čila, da jih javno predstavim.
Gre seveda za stanovanje in
moje nezadovoljstvo s poslo-
vanjem celjske Samouprav-
ne stanovanjske skupnosti.
Tri leta je tega, kar je pričel
zamakati nadstrešek nad
mojim balkonom, nato je od-
padel omet in vlaga je začela
domovati tudi v enem od sta-
novanjskih prostorov. Ne-
varnost je, da se nadstrešek
zruši, kar lahko povzroči še
druge posledice. Tega pa ne
vem zgolj sama, razmere tu-
di občinski stanovanjski
skupnosti in strokovnim lju-
dem, odgovornim za vzdrže-
vanje stanovanjske zgradbe
Na otoku 9 v Celju, niso nez-
nane. Spomladi sem s sta-
njem in svojo nemočjo sez-
nanila tudi komisijo za vloge
in pritožbe pri Skupščini ob-
čine Celje; drugače pač ni šlo
in če bo potrebno, bom mo-
rala javno predstaviti tudi
obveznosti Stanovanjske
skupnosti, ki doslej niso bile
uresničene.
Jesensko deževje je znova
navlažilo stene in v vsej res-
nici odkrilo tisto, kar naj bi
bilo sanirano »čim bo na po-
mlad vreme to dopuščalo«,
kot so zagotovili na Samo-
upravni stanovanjski skup-
nosti. Na koncu koncev gre
za družbeno lastnino ter za
odgovornost ljudi, ki uprav-
ljajo z njo in sojo dolžni stro-
kovno ohranjati. Njihovo de-
lo je to. Pa nič. Po tem pisa-
nju lahko morda pričakujem
8 (osmo) komisijo, da si ogle-
da stanje staro že tri leta.
Prepričana sem, da je popra-
vilo nujno; čutim se ogrože-
no, ogroženo je družbeno in
moje premoženje in zgolj za-
to pišem v upanju, da bo
morda zaleglo. Malomarnost
ne sme imeti potuhe in lju-
dje zaslužimo ravnanje kot
se ljudem spodobi, ne pa da
nas vedno znova delajo teč-
ne, sitne in nejevoljne. Če
stanovanjska skupnost me-
ni, da stvari niso takšne, naj
to javno sporoči in prevzame
odgovornost za to. Sama
sem svoje povedala in ubrala
tudi pot v javnost.
JELKA CEGNAR,
Celje
Nova cena
oskrbnega dne
Oskrbovanci Doma upo-
kojencev Celje žalostno tava-
mo sem in tja; na skupnem
sestanku smo izvedeli, da je
nova cena oskrbnega dne
10.452 dinarjev in to tudi za
november. Za december bo-
mo tako morali plačati
324.012 dinaijev in še 14L120
razlike za november oziroma
skupaj 465.132 dinaijev.
Kdo pa ima toliko pokojni-
ne? Zelo malo. Ostali bomo
prišli pod oskrbo socialnega
zavarovanja. Tudi jaz in to
po 37 letih dela na težkem
delovnem mestu.
Sedaj nas čakajo še pokoj-
nine za nazaj. Pa je treba
marsikaj popraviti - očala ali
uro in še marsikaj nepredvi-
denega; kako bomo vse to
zmogli in ali smo si to zaslu-
žili potem, ko smo preživeli
najtežje čase?
PAVLINA KLANČNIK,
Celje
Kam naj gleda
Splavar
Nedavno sem imela v ro-
kah knjigo »Celje« založbe
Obzorja Maribor iz leta 1968,
ki jo je izdala Skupščina ob-
čine Celje - Svet za kulturo
in znanost. V tej knjigi je na
strani 78 natisnjena slika ki-
pa Splavarja iz leta 1961 z li-
cem obrnjenim proti Savinji,
kar je logično prikazano, da
vesla s splavom po reki.
Sedaj sem na sprehodu
opazila, da gleda Splavar
proti mestu, zato sprašujem,
s čim se je Savinja zamerila
Splavarju, da ji je obrnil hr-
bet in gleda proti mestu.
A. P., Celje
O celjskem Splavarju smo
pred časom že pisali, pa vse-
eno: ubogega Splavarja so
od leta 1961, ko so ga posta-
vili, že kar precej obračali,
tako da je nekaj časa gledal
mesto, nekaj časa pa Savi-
njo. Ko so ga postavili, je gle-
dal Savinjo, vendar je avtor
- kipar Boris Kalin - posre-
doval, da so ga Sbrnili. Spla-
var namreč vesla proti bregu
(tam blizu naj bi splavarji tu-
di zares pristajali).
Pred časom so obnovili
podstavek Splavarja, ker je
bila nevarnost, da bi se kip
prevrnil, tudi komunalcem,
ki so ga obnavljali, se je zde-
lo bolj logično, da Splavar
gleda Savinjo. Tokrat so po-
sredovali Celjani, ki imajo
fotografije, s katerimi so do-
kazovali, da Splavar pravilo-
ma gleda v mesto; tako je
moral še enkrat obrniti hrbet
Savinji; verjetno se mu ni
nič »zamerila«, le stalnega
obračanja bo imel počasi do-
volj.
Uredništvo
Kozjanski cestni
križ
v »Delu« (4. 11. 1987, str. 2)
berem, da bomo dobili za
osrednjo proslavo prvega
maja 1988 asfaltirano cesto
na Lisco. Ni povedano, za
katero cesto gre. Makadam-
ski cesti sta dve, ena od za-
savske, ena od kozjanske
strani in obe vodita na Lisco.
Posodobljena in asfaltirana
bo seveda cesta iz zasavske
strani, zato prihajamo prebi-
valci doline Gračnice spet na
dan s svojo dolgoletno zahte-
vo po asfaltirani cesti (R št.
336) na 8 (osem) km dolgem
odseku od odcepa pri Lokah
do Mišjega dola. Kozjanski
cestni križ edino na tem od-
seku še nima asfalta, čeprav
gre za zelo prometno cesto,
ob kateri se ljudje (pa tudi
živina) ob vedno bolj naraš-
čajočem prometu posebno
ob suhem vremenu dušijo
v oblakih prahu. Pred leti se
je peljal maršal Tito po tej
cesti od Planine do Lisce.
Franc Šetinc je o tem poro-
čal v »Nedeljskem dnevni-
ku« 26. maja 1985 (»S Titom
v miru«). Iz njegovega feljto-
na povzemam: Titov izlet je
pripravljal njegov pribočnik.
Le-ta je tov. Šetinca jezen
nahrulil: »Ali veste, tovariš
Šetinc, po kakšni cesti se bo
peljal Tito?« - »Saj ni tako
slaba...« - »Kako, da ne, saj
smo se ponoči vozili po njej.
Luknja pri luknji... Tovariš
Tito ne bi prenesel naporne
vožnje...« Tito se je kljub te-
mu odločil za izlet, ošvrknil
pa je tov. Šetinca: »Nisem
vedel, da imate tudi tako sla-
be ceste...« In naprej: »Am-
pak ceste bi lahko bile vse-
eno boljše... Najrazvitejša
republika pa tako slabe ce-
ste.« - Odtistihmal je minilo
kar precej let, cesta pa je ne
samo slaba, ampak zmeraj
slabša. Krajani se zadnja leta
na vse kriplje trudijo s proš-
njami in zahtevami od Pon-
cija do Pilata, da bi se našel
denar za omenjeni osemkilo-
metrski odsek. Kaj so dose-
gli? Dvesto metrom asfalta,
ki so si ga Jurkloštrčani pred
nekaj leti na lastne stroške
sami omislili skozi strnjeno
naselje Jurklošter so letos iz
cestnih sredstev na začetku
in na koncu (!) dodali še ne-
kaj metrov asfalta. Ljudje
pravijo; »Norca se delajo iz
nas.« Če bo osrednja prvo-
majska proslava leta 1988 res
na Lisci, bi bilo pač prav in
pošteno, da bi se našel denar
tudi za teh osem km asfalta
v dolini Gračnice. Asfalt na
Lisco? Prav, če ga zmoremo,
zakaj ne. Toda prva bi mora-
la biti cesta od Lok do Mišje-
ga dola! To bi bil tudi dosto-
jen in trajen spomin na mar-
šala Tita. Sramota je, da osta-
ja kozjanski križ štirideset
let po osvoboditvi še zmeraj
nedokončan.
In še nekaj. Most preko
Gračnice v naselju Dežno na
regionalni cesti (R št. 336) je
že več let brez varnostne
ograje in je kot v posmeh ob
straneh napeta samo opozo-
rilna vrvica. Cesta je zelo
prometna in tudi redni avto-
busni promet poteka po njej.
Upravljalcu CP Celje je bilo
predloženih že nešteto opo-
zoril glede ureditve varnost-
ne ograje, ker je globina z ni-
voja mostu do dna struge
najmanj 3 metre, kar prav
gotovo povzroča resno ne-
varnost za uporabnike ceste,
še posebno v zimskem času.
Od predstavnikov CP Celje
- TOZD Vzdrževanje in var-
nost cest je bilo izrečenih že
nešteto obljub, da se bo po-
stavila primerna ograja, ven-
dar od obljub do dejanja ne
pride, ker se po vsej verjet-
nosti čaka na resnejšo pro-
metno nezgodo.
KAREL SALOBIR
Mrzlo polje pri Jurkloštru
(v imenu sokrajanov)
Dan republike
v tujini
Dan republike je najlepši
in največji praznik vseh Ju-
goslovanov, tako v^domovini
kot v tujini. Ob tem prazniku
se zlivajo naše želje z željami
milijonov naših ljudi v do-
movini.
Naše društvo »Planinka«
iz Radolfzella je pripravilo
praznovanje nekaj dni prej
in sicer 14. novembra v Bö-
hringenu. Najlepši del praz-
novanja so prispevali naši
otroci, učenci dopolnilnega
pouka iz Radolfzella in Tutt-
lingena pod mentorstvom
Vlada Donaja. Proslave se je
udeležilo veliko naših roja-
kov iz Tuttlingena, Schwe-
ningena, Donaeschingena,
Ravensburga, iz sosednje
Švice in tudi nemških go-
stov ni manjkalo. Veseli ve-
čer je popestrila folklorna
skupina pod vodstvom Da-
nice iz Tuttlingena; v lepih
gorenjskih nošah so zaplesa-
li par slovenskih plesov.
Vsem našim v domovini
iskreno čestita k dnevu re-
publike slovensko društvo
»Planinka« iz Radolfzella.
MARIA PATH
Celjanke na
obisku pri
Ljutomerčankab
v začetku novembra se je
na povabilo Občinske konfe-
rence SZDL Ljutomer-Sveta
za spremljanje družbenoeko-
nomskega položaja žensk
odpravilo 50 celjskih žena iz
istoimenske organizacije
pod vodstvom predsednice
Majde Trogar na delovno in
tovariško srečanje v Lju-
tomer.
Ob izredni gostoljubnosti
Ljubomerčank smo si Ce-
ljanke ogledale usmerjeni
kmetiji, moderno urejeno to-
varno oblačil DO Mura
v Ljutomeru in občudovale
razprostranjenost in ureje-
nost jeruzalemskih goric ter
doživele s kulturnim progra-
mom pospremljeno bogato
pogostitev, ki so jo pripravi-
le žene iz Cvena v prvem po
vojni zgrajenem zadružnem
domu.
Ta, drugi obisk Celjank
v Ljutomeru je ponovno
omogočil širjenje spoznava-
nja napredka in življenja
v Pomuiju in še posebej lju-
tomerskih žena. Gostoljub-
nost in korak s časom sta ne-
pozabna vtisa uspelega sre-
čanja.
D.V.
Žabe v pitni vodi
v stanovanjski hiši s šte-
vilkama 33 in 34 v Kozjem
precej časa nismo imeli pit-
ne vode zaradi okvare. Sta-
novanjska iz Šmarja je 28.
oktobra poslala delavce, da
odpravijo okvaro. Začeli so,
seveda, pri števcu; ko so ga
odstranili, so v mreži pred
njim našli razpadajočo žabo
in polno blata. Števec je bil
zamenjan le štirinajst dni
prej in se je torej v zelo krat-
kem času nabralo toliko nes-
nage.
Okvare takrat vseeno niso
odpravili, ampak so morali
poklicati še delavce Gokopa
iz Rogaške Slatine.
Sprašujemo se, če zmanj-
ka vode v pipah, kam po njo.
Več kot sto let smo imeli či-
sto vodo, a so izvor uničili,
ko so iskali večjega; pred leti
so vrtali, potem pa pustili
vse v razvalinah. Zdaj tam
teče nepitna voda, odgovo-
ren pa ni nihče. Lahko je vse
uničiti ali pa površno napra-
viti. Tako kot zajetje tega vo-
dovoda iz katerega sedaj pi-
jemo vodo, v ceveh pa razpa-
dajo žabe. Vsi stanovalci
smo zgroženi nad tem, kakš-
no vodo moramo uživati.
MILKA PRESKAR,
Kozje 34
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Za četrti mladmski
abonma in izven bodo danes ob 12. uri v celjskem gleda-
lišču uprizorili tri Molierove komedije pod skupnim naslo-
vom Zgrabite Sganarela v režiji Vinka Möderndorferja.
Jutri ob 10. uri bodo odigrali zaključeno predstavo za
srednješolski center iz Murske Sobote in sicer Toneta
Partljiča Ščuka da te kap.
V soboto. 5. decembra bodo člani celjskega gledališkega
ansambla gostovali v Cankarjevem domu z Molierom.
Zgrabite Sganarela bodo obiskovalcem pričeli igrati ob 20.
uri.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V Kristalni dvorani Zdra-
vilišča bo v soboto, 5. decembra gostoval Akademski pev-
ski zbor Boris Kidrič iz Celja. Celovečerni koncert se bo
pričel ob pol osmih zvečer.
Narodni dom Celje: V veliki dvorani Narodnega doma
v Celju bo jutri, 4. decembra ob 18. uri jubilejni koncert
Celjskega instrumentalnega kvinteta, ki ga pripravljajo ob
20-letnici svojega delovanja.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar: V klubu kultur-
nih delavcev bo jutri ob 18. uri pogovor o zbiranju in
arhiviranju ljudskih noš iz Kozjanskega. Pogovor o tem bo
vodila dr. Manja Markovič, članica Celjske folkorne sku-
pine ŽPD France Prešern.
KLjUB Mladinski kulturni center Celje: Danes ob
19.30 uri bodo v KLjUBu vrteli video film, jutri ob pol
devetih zvečer bo v KLjUB koncert rock skupine Mr. Zoro
F. bandit, v soboto, 5. decembra pa se bo ob 19. uri začel
plesni večer.
Likovni salon Celje: V Likovnem salonu v Celju je
odprta razstava likovnih del akademske slikarke Zdenke
Golob iz Ljubljane, predstavnice ljubljanske grafične šole.
Razstava bo odprta do 12. decembra.
Laški dvorec: V laškem dvorcu je na ogled prodajna
razstava likovnih del, ki so nastala na likovni koloniji
Laško 87. Prodajna razstava bo odprta do 10. decembra.
Prodajna galerija Izba: V prodani galeriji Izba na
Slomškovem trgu je odprta stalna prodajna razstava. Tre-
nutno lahko izbirate med približno petdesetimi likovnimi
deli, galerija paje odprta od 10. do 18. ure.
Muzej revolucije Celje: V spodnjih razstavnih prostorih
Muzeja revolucije je odprta raztava Likovnih del likovne
sekcije Železarne Štore in likovnikov Sozda Slovenskih
železarn. Razstava bo na ogled do 14. decembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: Na oddelku za Štu-
dij Knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava o življe-
nju in delu Vuka Karadžiča, ki so jo pripravili ob 200-
letnici Karadžičevega rojstva. Razstava bo odprta do 14.
decembra.
8. stran - novi tednik
3. [
Z razvojem do boUših izdelkov
Laboratorij v Gradnji Je prvi te vrste v Jugoslaviji
Brez posebnega pom-
pa, le z interno proslavo,
so V žalski Gradnji zad-
nji dan dela pred prazni-
kom republike tudi
uradno odprli laborato-
rij za preizkušanje ogre-
valnih naprav in dimni-
kov, pričeli pa so tudi
z lastno proizvodnjo
dimniških vratio.
Vodstvo Gradnje je
pravočasno prisluhnilo
raziskovalcem v svoji de-
lovni organizaciji, še po-
sebno Lojzetu Raku, ki
so zagovarjali potrebo po
ustanovitvi in izgradnji
laboratorija, v katerem bi
lahko preizkušali kvalite-
to svojih izdelkov. Le ta-
ko lahko namreč Gradnja
stori korak naprej pri pro-
izvodnji dimnikov, ki jih
izdelujejo po licenci Schi-
edel. Nov laboratorij,
v katerem manjka še ne-
kaj opreme, je prvi te vr-
ste v Jugoslaviji. Ker je
tudi prvi, kjer je omogo-
čeno preizkušanje ogre-
valnih kotlov pri narav-
nem vleku, so za tovrstno
raziskovalno delo poka-
zali zanimanje tudi na
Strojni fakulteti v Ljub-
ljani, ter v republiški razi-
skovalni skupnosti (ki so-
financira raziskave), takoj
pa je k sodelovanju pri-
stalo tudi vseh pet slo-
venskih proizvajalcev
kotlov za centralno ogre-
vanje.
Tako sočasno ob testi-
ranju dimnikov s pomoč-
jo strokovnjakov iz Stroj-
ne fakultete že merijo
zgorevanja v kotlih cen-
tralne napeljave. Razen
tega da bodo proizvajalci
dobili popolne in primer-
ljive podatke o zmogljivo-
sti svojih izdelkov, se ka-
žejo prednosti tovrstne
raziskave v tehnološkem
in ekološkem vidiku.
Znanstveno podprto je
mogoče na tak način priti
do takšnih peči, ki so pri-
merne našim premogom
in drugemu gorivu in
v katerih bo izgorevanje
kar najbolj popolno. Bolj-
ši izkoristek torej in
manjše onesnaževanje.
V Gradnji pričakujejo,
da bodo na preizkus pri-
stali tudi ostali jugoslo-
vanski proizvajalci. Labo-
ratorij, ki je vreden nekaj
starih milijard in ki je po-
vezan z lastnim računal-
nikom, bodo še dogradili
in dodatno opremili. To
naj bi posebni razvojni
ekipi Gradnje omogočilo,
da bi razen tekočega
spremljanja kvalitete svo-
jih izdelkov in izdelkov
dobaviteljev kmalu prišU
do takšnih novosti pri
proizvodnji dimnikov, ki
bi bile energetsko in eko-
loško bolj učinkovite.
K tej pridobitvi, vredni
nekaj starih milijard, so
v Gradnji dodali še lastno
proizvodnjo dimniških
vratic, ki so jih doslej do-
bivali od kooperantov.
RP, Foto: EM
Jože Kaplar iz Strojne fakultete in Lojze Rak iz Gradnje pri merjenju v nov
riju. Preizkus enega kotla traja neprekinjeno 36 ur, pri tem pa spremi^
s štiriindvajsetih merilnih mest.
V Preboldu so dobili pošto
Te dni montirajo telefonsko centralo
Potem ko so po vseh peri-
petijah v Preboldu zaprli
staro samopostrežno trgo-
vino, so v teh prostorih
končno le uredili prostore
za pošto. Otvoritev novih
poštnih prostorov je bila
prejšnji četrtek. Odslej bo
pošta v Preboldu odprta
vsak dan do 18. ure, ob sobo-
tah pa do dvanajste.
Novi prostori omogočajo
poleg boljših delovnih pogo-
jev tudi možnost za postop-
no uvajanje modernejše teh-
nologije. Te dni bodo začeli
tudi z montažo elektronske
centrale Iskra 500A/1000. To
je računalniško vodena tele-
fonska centrala, namenjena
za'uporabo v PTT telefon-
skem omrežju za nivo konč-
nih central. Telefonski del
centrale je zasnovan na teh-
nologiji sistema Metaconta
10 CN, krmilna enota pa je
rezultat sodelovanja med is-
kro in Fakulteto za elektro-
niko v Ljubljani. Tako bo
mogoče v Preboldu dobiti
1024 novih priključkov,
z uporabo dvojnih priljuč-
kov pa bo lahko telefon do-
bilo 1536 naročnikov.
Nova avtomatska telefon-
ska centrala bo imela začet-
no zmogljivost 612 naročni-
ških priključkov in 32 med-
krajevnih zvez. V zaključni
fazi je tudi projekt za izgrad-
njo krajevnega kabelskega
omrežja za celotno območje
krajevne skupnosti Prebold
s Šeščami in Matkami. Vred-
nost novega objekta v Pre-
boldu presega 224 milijonov
dinarjev, od tega vrednost
centrale z opremo in monta-
žo 143 milijonov dinarjev.
Nova pridobitev v Prebol-
du pa še ni vse na celjskem
območju. Kot je povedal di-
rektor za PTT promet v Ce-
lju. Ivan Slamnik, bodo v na-
slednjih mesecih namenu
predali nove sodobne avto-
matske telefonske centrale
s po 3000 priključki v La-
škem, Slovenskih Konjicah
in v Rogaški Slatini.
Direktor podjetja za PTT promet v Celju Ivan Slamnik je
ob otvoritvi pošte v Preboldu napovedal tudi nekaj dru-
gih pridobitev na celjskem območju.
Foto: DARKO NARAGLAV
Vodovod za Icraiane Topolovca
Letošnji praznik repüblike si bo-
do krajani zaselka Topolovec v KS
Andraž v žalski občini dobro za-
pomnili. Na sam praznik so imeli
otvoritev vodovoda, ki so si ga žele-
li že vrsto let.
Nihče ni veijel, ko so pričeH pred
mesecem in pol kopati jarke, da bo
letos pritekla po ceveh voda. Delali
so tudi ponoči in - uspeli.
Na krajši slovesnosti so se zbrah
porabniki, predstavniki KS in obči-
ne Velenje, žal pa iz žalske občine ni
bilo nikogar. Zbranim je spregovoril
Franc Glavač, ki je bil operativni vo-
dja pri gradnji in poudaril, da so mo-
rali položiti skoraj 2,5 kilometra pri-
marnega voda, nato pa porabniki še
vsak do svojega doma sekundarne-
ga. Priključili so se na vodovod iz
Titovega Velenja, za kar so se na slo-
vesnosti še posebej zahvalili. Pov-
prečno je moral vsak opraviti petde-
set prostovoljnih delovnih ur in pla-
čati 360 tisoč dinaijev. Porabnikov je
28. Pri gradnji vodovoda sta finanč-
no pomagala še KS Andraž in SKIS
za komunalo in ceste občine Žalec.
Zaslužnim krajanom Jožetu Krku,
Štefanu Pražnikaiju, Francu Glava-
ču, Simonu Ograjenšku in Srečku
Brinovšku so podelih posebna priz-
nanja.
Ob otvoritvi so preizkusili vodo-
vod gasilci domačega GD. Povejmo
še to, da imajo sedaj v tem zaselku
dva hidranta za gašenje požarov.
T. TAVČAR
Vojni
Letos so v Ki
nosti Vojnik p
sodobili ali pri
faltiranje prec
cest, deset kil(
pa jim je celo u
či z asfaltom.
Poleg tega so
asfaltiranih ces
mem Vojniku
del javne razsve
pa ne bi bilo i
dela in prispevl
samih, saj je v 1
naija tudi za ki
vse manj. V teh
čani končujejo t
za asfaltiranje (
maž, ki so jo poi
tudi inženirci iz
nizije.
Viki Žgajnar,
sveta Krajevne
Vojnik:
»Že v začetki
krajani odzvali u
vu in pričeli urd
odseke cest v s
Z lastnimi pris;
lom so uredili
najst kilometrom
ga smo jih des
Upamo, da nam
jo Občinske
skupnosti uspel
stalih pet kilomi
nje leto asfaltira
Krajani Vojn
asfaltirali 450 i
v Arclinu, 400 1
Tone Maslo
Koje pred leti odh^al
od nas, smo vzeli slovo
od nJega zaradi tega, ker
se tako pač počne. Neka-
teri so ga srečevali še isti
dan, ko gaje spodsekalo,
drugi kak dan prej. Zd^
Je odšel nepovratno. Za-
to je tem globlje seglo
naša čustva spoznanje,
da ne bo več naših sreče-
vanj, pomenkov ob kate-
rih smo se z malo besed
razumeli.
Naš celjski časnikar-
ski starosta, borec, druž-
beni delavec, dober to-
varšiš, ki seje dokazoval
z dejanji, Je na koncu
svoje poti poslušal slo-
vensko pesem, zapeto
v praznični namen. Ob
slovesu pri grobu, pa
smo se poslovili brez pe-
smi; želje, da bi mu zape-
li ob slovesu, mu nismo
mogli uresničiti, kljub
prizadevanju.
Tone Maslo se Je rodil
pred 72 leti v učiteljski
družini v Pasjaku nad
Reko, od koder so zaradi
preganjanja pobegnili
leta 1922 iz Italije v ma-
tično domovmo. V Turju
pri Rimskih Toplicah Je
doživljal mlaodst, hodil
v gimnazijo, zgodaj izgu-
bil očeta, za nJim še ma-
ter. Da bi prišel do samo-
stojnosti, Je odšel v in-
tendantsko akademijo,
bil kratek čas v celjskim
polku, potem na meji.
Kot ujetnik Je iz Bosne
moral v taborišče na
Nemškem, od tam v Ita-
lijo, kjer se Je pridružil
po kapitulaciji odporni-
škemu gibanju, prišel
v partizansko bazo in III.
premorsko bil bitko za
bitko v Dalmaciji vse do
rodnega Slovenskega
Primorja in Istre. Ra-
njen pri Kninu, odliko-
van za hrabrost Je doča-
kal svobodo in se vrnil
v Celje.
Najprej Je služboval
v trgovskih orgaizacijah,
potem na okraju, dokler
ga nagnjenost k pisanju
Je pripeljala k Tedniku.
Tone Je bil preudaren
urednik in Je tudi sam
veliko pisal. Ta preudar-
nost ni bila plašnost,
prej potrpežljiva spret-
nost, ker kako bi sicer
v tistih časih ostal ured-
nik polnih 14 let?! Znal
Je nastaviti svoja pleča
za prvi udar, kadar smo
si v uredništvu privoščili
več svobode, kot so nam
Jo bili od zgoraj priprav-
ljeni dati.
Tudi dober gospodar
" Je bil in organizator, saj
Je v njegovem času Ted-
nik dobil priznanje, kot
najboljši slovenski po-
krajinski časnik.
Res Je, kar smo
v osmrtnici zapisali, da
je Tone Maslo oral ledi-
no za današnji čas, ko
Javna beseda postna na-
čin življenja v naši
družbi.
Takšen Je bil in zato ga
bomo ohranili spominu,
zato ga bodo vsi, zlasti
pa družina, toliko težje
pogrešali.
JURE KRAŠOVEC
V SPOMIN
Državna odlilcovanja Poizelanom
Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimož-
nik je konec minulega tedna na priložnostni slovesnosti
podeUl več državnih odlikovanj zaposlenim v Tovarni noga-
vic Polzela in zaslužnim družbenopolitičnim delavcem v KS
Polzela.
Medaljo zaslug za narod so prejeli Avgust Likeb, Drago
Lubej, Danijel Pfeifer, Stanko Košec; Red dela s srebrnim
vencem Marija Slokar, Albert Čater. Matilda Emeršič,
Dominik Pirnat, Ivan Puckmeister, Teodora Skornšek,
Vlado Povše - posmrtno; Red zaslug za narod s srebrno
zvezdo Jožica Skoijanc. Na sliki: Predsednik skupščine
občine Žalec, Ludvik Semprimožnik, izroča odlikovanje
Ivanu Puckmeistru.	T. TAVČAR
и1987
novi tednik - stran 9
Slivnlčani delajo
Nekaj manj kot 600 metrov
asfaltirane ceste med Brano
in Tratno v šentjurski krajev-
ni skupnosti Slivnica pri Ce-
lju je nova pridobitev za kra-
jane. Pomembna je predvsem
zaradi tega, ker je zdaj z regi-
onalno cesto povezanih tudi
nekaj domačij, do katerih je
prej vodil le gozdni kolovoz.
Cestni odsek med brano shv-
niškega jezera in naseljem
Tratna so uredili nekaj več kot
štirinajstih dneh, 18 milijonov
dinarjev pa so zbrali iz krajev-
nega samoprispevka, prosto-
voljnih prispevkov kr^anov.
Železarne Štore, Ribiške dru-
žine Voglajna ter Območne
vodne skupnosti Savinja-Sot-
la. V Železarni Štore in Ribiški
družini Voglajna so za ureditev
ceste prispevali nekaj več kot
3 milijone dinaijev. Pomem-
ben delež denarja, približno
5 milijonov dinaijev, so s pro-
stovljnimi prispevki zbrali tu-
di krajani skupnosti letos de-
narja, so namenili za urejanje
cestnih odsekov Cmok-Volav-
šek, Paridol-Jelce, Podjezerce-
Voduce ter ostahh vaških cest,
sanirali so plaz v Javoiju, sku-
p^ z brigadiiji Zvezne mladin-
ske delovne akcije Kozjansko
87 so razširili vodovodno
omrežje ter uredili okolico os-
novne šole in približno 250 me-
trov pločnika v Gorici. Do kon-
ca leta bodo še razširili in mo-
dernizirali cesto Urban-Črni
Tumf ter sanirali nekaj zemelj-
skih plazov. Dva manjša v vasi
Sele in enega v Vodicah so že
sanirali, za plaz v vasi Urban
pa so že pridobili potrebna ge-
otehnična mnenja.
IVANA FIDLER
Í letos urejali ceste
Viki Žgajnar: »Brezplačno
smo dobili v uporabo tudi
peskolom, ki je kar ob sami
cesti v Tomaž, kar nam je
precej olajšalo delo in
zmanjšalo stroške.*
v Lešje, 2 kilometra ceste
med Malimi dolami in Lačno
vasjo, 2 kilometra ceste med
Malimi dolami in Črešnjev-
cem in več kot 2 kilometra
ceste med Vojnikom in
Konjskim. Za asfaltiranje pa
so pripravili kilometer^ceste
med Malimi dolami in Želča-
mi, kilometer in pol ceste
med Malimi dolami, Verbi-
čem in Operčkalom, zdaj pa
končujejo še priprave za as-
faltiranje na cesti med Vojni-
kom, Tomažem in Dobro-
tinom.
BRANE PIANO
Ferdo Borovnik, predsed-
nik odbora za izgradnjo ce-
ste v Tomaž:
>Obnavijamo 800 metrov
ceste do Tomaža in nasipa-
mo 400 metrov ceste naprej
proti Dobrotinu. Sredstva za
izgradnjo smo zbrali tako, da
je vsak izmed 26 uporabni-
kov ceste prispeval 150 tisoč
dinaijev, seveda pa ne bi šlo
brez pomoči vojakov, ki so
v okviru dvodnevne vaje ce-
sto posipali in poravnali.
Najnujnejše stroje najema-
mo po znižanih cenah pri za-
sebnikih, veliko večino dela
pa seveda opravimo kar
sami. «
Oglas v Novem tedniku
- pot k uspehu
rijiva Tina iz Kore
I BrlleJ je dobila na/vlšje priznanje na
iskem sejmu mode
tovarna otro-
№ije iz Radeč,
• vitrino pred
dodala po-
priznanje:
ie« so prejeli
narodnem sej-
f Beogradu za
iomplet Tina.
. hlače in blu-
rtnem stilu iz
leansa v kom-
6ipko in belo-
astim bomba-
kovala Marje-
i je KORI zve-
t.
rav sem po
tostala obliko-
slov za otroke
se oblikovalka
kolekcije spo-
itkov svojega
wOt Korina šti-
sem končala
ïkstilno šolo
Potem pa pri-
em delovnem
e, da imam ne-
kaj daru za oblikovanje,
v teh letih pa se je, seve-
da, nabralo tudi ogromno
izkušenj.«
Otroška moda je naj-
brž bolj sproščena od
»odrasle« in se tudi po-
časneje spreminja?
»Res je. Visoka moda
ne vpliva odločilno na
otroške modele. Iz nje po-
beremo le tisto, kar lahko
uspešno uporabimo tudi
pri naših modelih, ki mo-
rajo ohraniti otroško pri-
srčnost, lahkotnost in ne-
nazadnje tudi praktič-
nost. Letos, recimo,
,odrasla' moda ljubi pent-
lje, čipke - vse to je zelo
uporabno tudi pri otro-
ških modelih. Sicer pa se
v Kori vedno trudimo, da
ustvarjamo uporabne
modele, takšne, ki jih bo-
do lahko otroci nosili
vsak dan - v šoli, pri
igri...«
Za oblikovalce mode
je najbrž nujno, da kdaj
pokuk^o čez mejo?
»Žal je potovanj v tuji-
no vedno manj. No, v Ko-
ri nam vendarle uspe. da
si vsako leto ogledamo
kakšen sejem v tujini. Se-
veda pa tudi vsak zase-
ben skok v zamejstvo iz-
koristim za to, da poku-
kam, kaj ponujajo tam-
k^šnji konfekcionaiji.
Pomagamo si tudi z neka-
terimi tujimi revijami, ta-
ko da lahko sledimo mod-
nim smernicam. Ni veli-
ko, a kar dovolj, da člo-
vek dobi kakšen navdih
in idejo.«
Kako ste oblikovali
Tino?
»Kot vse ostalo. Že prej
sem povedala, da v Kori
ustvapamo predvsem
oblačila za vsak dan, zato
so naši modeli povečini
športni. Praktičnost,
združeno s prikupnostjo
sem imela v mislih, tudi
ko sem usjvaijala novo
kolekcijo za prihodnjo
pomlad in poletje.«
Je to potemtakem po-
vsem reden proizvodni
program Kore?
»Da. Nikoli ne ustvarja-
mo modelov posebej za
sejme. Vse, kar naredimo,
potem tudi redno proda-
jamo.«
Ali takšno priznai^e
kot je »Zlato lane« dvig-
ne ceno izdelku?
»Ne. Nagrade nič ne
vplivajo na prodajno ce-
no. So le nekakšna moral-
na vzpodbuda in prizna-
nje, da znamo ustvariti
tudi kaj nadpovprečno
dobrega.«
NADA KUMER
Se vedno zdrava in vesela
Zlata poroka zakoncev Terglav
Malo je zakoncev, ki bi sreč-
ni, zdravi in zadovoljni doča-
kali 50-letnico skupnega živ-
ljenja. To srečo imata 76-letni
Mihael in 71-letna Pavla Ter-
glav, doma iz Zgornjih Grušo-
velj.
Oba sta v Zgornjih Grušov-
Ijah tudi rojena, Mihael izhaja
iz številne kmečke družine,
Pavla pa iz delavske z desetimi
otroki. Spoznala sta se v To-
varni nogavic na Polzeh, kjer
sta bila oba zaposlena. Po po-
roki v Nazaijah sta si v domači
vasi poiskala stanovanje, se
večkrat preselila, srčno pa sta
si želela ustvariti lastni dom.
Po hudem odrekaryu in trdem
delu seje družina leta 1952 vse-
lila v lep nov dom. Po rojstvu
otrok Stane in Borisa je Pavla
ostala doma in gospodinjila,
Mihael pa je delal kot šofer pri
Elektru Šempeter, kjer se je le-
ta 1972 tudi upokojil. Kljub
številnim težavam, ki so za-
konca in družino pestile v pr-
vih letih in med vojno, je druži-
na znala ohraniti dobro voljo
in ljubezen do domače sloven-
ske pesmi. Ta ljubezen se je
izkazovala tudi s tem, da je sin
Boris že zelo zgodaj vzljubil in
tudi obvladal harmoniko ter
imel svoj ansambel, oče Miha-
el pa je z veseljem pel v raznih
pevskih zborih ter igral v tam-
buraškem orkestru pa tudi kot
igralec je nastopal. Ob jubileju
so se zbrali poleg slavljencev
tudi vnuki, ki jih imata pet in
pravnukinja. Na praznovar\ju
je Mihael na željo številnih go-
stov zelo lepo zapel jjesem En
starček je živel, ki je ena njego-
vih nćuljubših.
Obred zlate poroke je v po-
ročni dvorani žalske občinske
skupščine opravil Franc Žuža.
TONE TAVČAR
Srečna in z najlepšimi željami sta si zlatoporočenca
Mihael in Pavla Terglav nazdravila.
Ansambel se ne stara, le zori
Celjski Instrumentalni kvintet Igra In poje že 20 let
Najprej je bil - nekoč dav-
no v šestdesetih letih - Celj-
ski instrumentalni kvintet.
Potem so bili Dobri znanci.
To je bilo takrat, ko so se
člani prvega »CIK« zbrali
kot študentje v Ljubljani.
Še nekoliko kasneje je od
obeh skupin ostalo le nekaj
prijetnih spominov. In nav-
sezadnje je Milan Đakošič
ustanovil novi Celjski in-
strumentalni kvintet. To je
bilo natanko pred dvajseti-
mi leti in od takrat ansam-
bel še ni umolknil.
Dvajset let je za delo neke
glasbene skupine spoštljivo
dolga doba. Starost pa se
Celjskemu instrumentalne-
mu kvintetu pozna le toliko,
kolikor d^e njihovi glasbi
plemenitost izkušenj.
Skupino vsake toliko časa
osveži nov član. V dveh de-
setletjih so se glasbeniki
dvakrat zamenjali. Najdaljši
staž - 15 let - ima harmoni-
kar Mirko Polutnik, ki je vo-
dja ansambla. Najnovejši
član je trobentar Miran Maj-
cen, ki se je ansamblu pri-
družil pred letom dni. Ostali
člani so še: klarinetist Janez
Bezjak, basist Igor Podpe-
čan, kitarist Beno Pečar ter
pevca, Vera Šabac in Franci
Pirš. Prihajajo z vseh vetrov.
Iz Ptuja, Slovenj Gradca,
Šentjurja, Rogaške Slatine,
Vitarya, Celja. Vaje so zaradi
oddaljenosti bolj redke
- vsakih štirinajst dni - zato
pa takrat bolj temeljite. Le
pred pomembnejšimi nasto-
pi se zbirko bolj pogosto.
Izbranci glasbenikov
CIK le redkokdaj manjka
na kakšnem pomembnejšem
festivalu ali reviji. Letos so
želi veliko u^eha. Bili so
zmagovalci v Steveijanu, na
Ptuju pa so osvojili kar nekíó
lovorik: zlatega Orfeja, dru-
go nagrado strokovne žirije
in Viktorja revije Stop. Mo-
rebiti slednja nagrada še naj-
več pove o visoki vrednosti
njihovega	glasbenega
ustvarjanja. Viktorja so na-
mreč prejeli kot zmagovalci
tajnega glasovanja vseh na-
stopajočih glasbenikov.
Trdo delo, mnogi nastopi
in uspehi so se obrestovali.
»Lahko rečem, da nas da-
nes dobro poznao po vsej
Sloveniji,« pravi Mirko Po-
lutnik. »Ponudb za nastope
nam ne manjka. Razprodani
smo tja do aprila. Vabijo nas
tudi v tujino, vendar lahko le
redko sprejmerrïo kakšno
vabilo.«
Pred leti je CIK veliko na-
stopal zuneO naših meja.
Pravzaprav so večino leta
preživeli na tujih tleh.
»Takrat smo bili profesi-
onalni glasbeniki. To pa je
mogoče le, če nastopaš v tu-
jini. Pri nas se od glasbe ne
dà živeti. Vendar je bilo vse
skupaj prenaporno. Družine
so nas videle le po nekaj dni
na mesec. Zato smo se vrnili
domov, se zaposlili, glasba
pa nam je postala priljublje-
ni konjiček.«
V Avstriji so posneli dve
samostojni kaseti, njihovi
posnetki pa so tudi na mno-
gih ploščah, ki jih je posnelo
več skupin skupaj v Nemčiji
in Švici. Doma so posneli pet
plošč in štiri kasete.
»Ni veliko, a tudi malo
ne,« meni Mirko Polutnik.
»Nekoliko smo prikrćgšani
pri snemanjih, ker nismo
v Ljubljani. Težko je namreč
uskladiti čas vseh nastopajo-
čih in proste studijske ter-
mine.«
Januaija namerava o pos-
neti novo, peto kaseto.
Skledbe zanjo so že priprav-
ljene.
»Skušali bomo spet nare-
diti nekaj novega, izvirnega.
Vem, da je možnosti za
ustv^anje še veliko. Še po-
sebej zd^j, ko je v narodno-
zabavni glasbi vedno več do-
brih glasbenikov,« je prepri-
čan vodja ansambla.
Besede so pomembne
Note za melodije, ki jih
igra Celjski instrumentalni
kvintet, pišeta Mirko Polut-
nik in Igor Podpečan. Sled-
nji skladbe tudi priredi in
vodi strokovno delo v an-
samblu. Posebej pozorni pa
so na besedila svojih skladb.
Zanje ustvaijćOo najbolj zna-
ni pisci: Meta Rigner, Ma^an
Stare, Ivan Sivec, Tatjana
Rodošek, Vinko Šimek, Ivan
Malavašič in Brigita Kobe.
»Besedila so nasploh slaba
stran narodnozabavnih
skladb,« meni Mirko,« zato
jih mi še posebej skmo izbi-
ramo. Res, da glasba marsi-
k^ pove brez besed, a tudi
besedilo mora pritegniti po-
slušalca.«
Največkrat igra CIK za za-
bavo, na plesih.
»Televizija, radio, kaseto-
foni so zelo zmanjšali zani-
manje za koncerte, ko pa lah-
ko ljudje ansambel vidijo in
slišijo tudi v domačem nasla-
njaču.«
Poletja preživljajo ob mor-
ju. Potijo se na odru, ne na
plaži.
»Zadnji čas je, da so hote-
lirji, ki se jim zdi za glasbeni-
ke škoda vsakega dinaija,
uvideli, da je tudi narodno-
zabavna glasba del naše turi-
stične ponudbe. Tuji gostje
so nas lahko poslušali doma
v Nemčiji, Švici, Italiji, tu,
odkoder izviram.o pa ne. Ne-
smisel!«
Večina Je oddana
s priljubljenostjo ansambla
raste tudi kupček pisem v Mir-
kovem nabiralniku. Poslušalci
jih grajajo in hvalijo, prosijo za
podpise, razglednice, plakate,
kasete.
CIK bo svoj jubilej prosla-
vil delovno - s koncertom, ki
bo jutri (v petek), ob 18. uri
v celjskem Narodnem domu.
Kot gostje bodo nastopili
Frankolovčani in Harmoni-
karski orkester celjske Glas-
bene šole pod vodstvom Ber-
tija Završnika. Program bo
povezoval Vinko Šimek.
Ansambel bo poseben gost
Lojtrce domačih prihodnji
konec tedna, v silvesterski
noči pa bo zabaval goste
v dvorani Golovec.
»Vsem skušam odpisati in
ustreči,« reče Mirko.
V pismih ljudje sprašujejo
méirsikaj - kaj počeryćgo člani
ansambla v prostem času, kdaj
bodo nstopali v tem in tem
kraju pa tudi to, kdo je že poro-
čen in kdo ne. Večina je že od-
dana. Le basist Igor in pevka
Vera še nista nadela poročnega
prstana.
»V glavnem nas poslušalci
v pismih hvalijo, nekateri pa
niso zadovoljni s sprememba-
mi naše glasbe in novimi
aranžmaji. Želel bi, da bi ostali
pri starem. Toda toliko se že
spoznam na naše delo, da lah-
ko rečem, da boljši kot smo
zdaj, nismo bili še nikoli.«
NADA KUMER
10. stran - novi tednik
3. december 1987
Štirideset let ŠŠD Kajuh
iJva dni pred letcjšnjim
Dnevom republike je bila
(Iv)rana Narodnega doma
premajhna, da bi sprejela
vse, ki so prišli na proslavo
40 letnice ustanovitve šol-
skega športnega društva Ka-
juh, ki deluje na celjski sred-
nji družboslovni šoli ali bivši
gimnaziji. Poleg dijakov te
šole so na njihovo povabilo
prišli tudi mnogi nekdanji
dijaki te šole in seveda odlič-
ni športniki ter športni de-
lavci na čelu s še vedno naj-
boljšim celjskim športnikom
atletom, profesorjem Stan-
kom Lorgerjem. Člani ŠŠD
Kajuh so za to priložnost pri-
pravili nekonvencionalen
program, kije bil prijeten. Je
pa bila to lepa priložnost, da
so se srečali nekdanji športni
asi celjske gimnazije, kije bi-
la v prvih povojnih letih prav
gotovo zibelka za mnoge
celjske športe, kkjer so pred-
njačili atletika, košarka, ro-
komet, nekaj časa tudi pla-
vanje.
Žal med slavljenci ni bilo
umrlega prof. Slavka Koko-
ta, velikega športnega delav-
ca v Celju, ki se je leta 1946
spomnil, da bi lahko v častit-
ljivi stavbi ob Savinji usta-
novili tudi športni aktiv. Za
začetek so šolsko športno
društvo poimenovali Sred-
nješolec, leta 1947 pa so izvo-
lili tudi prvega predsednika
Dejana Pejovića. Potem so
še dvakrat spremenili ime
v aktiv Gimnazija Celje in se
končno ustalili pri imenu
ŠŠD Kajuh, ki je v šolskem
letu 1968/69 osvojilo 5. mesto
v svoji kategoriji za najboljša
tovarstna društva v Slove-
niji.
Ob jubileju so izdali tudi
svoje glasilo z imenom KOŠ,
ki so ga začeli izdajati leta
1982. Bivši gimnazijci ali se-
danji družboslovci se lahko
pohvalijo s številnimi stiki
z drugimi tovrstnimi šolami,
prisotni so na tekmovanjih
v Celju pa tudi v domačih
logih so aktivni. Med vsemi
prireditvami gre omeniti tra-
dicionalno tekmovanje za
najboljši športni razred.
T. VRABL
Zapisali smo, da je šolsko športno društvo K¿ijuh pripra-
vilo proslavo ob 40 letnici obstoja. Vendar jc k temu jubileju
treba dodati še nekaj upravičenih pripomb. Razumemo, da
sedanji rodovi ne vedo, kako je nastalo in se razvijalo to
športno društvo z bogato zgodovino in lepimi dosežki. Ver-
jamemo tudi, da ne vodo, s kom vse so nekdanji gimnazijci
sodelovali, kako so prostovoljno gradili z brigado sedanji
stadion. Verjetno je največji problem v tem, da ni več
nestorja telesne kulture na celjski gimnaziji profesorja
Slavka Kokota, ki bi lahko študijsko pomagal, da bi se
mnogi zanimivi zgodovinski detajli ohranili, kajti prav
obletnica je priložnost, da se doseže več, kot seje.
Tako pa lahko v zajetnem biltenu imenovanem KOS,
beremo mnoge stvari, ki vanj ne sodijo in so čisto »napolnje-
vanje« prostora, zelo malo pa je koristnih, zgodovinskih
podatkov. Uredniki biltena so šli bolj v pisno srečanje
z nekaterimi uveljavljenimi imeni v slovenskem prostoru
(če to res so?), manj pa v akcijo, da hi v lastnem okolju
poiskali vse tisto, kar bi lahko mnogo bolj koristilo. Nekaj
primerov: omenjajo teke okoli gimnazije, bili pa so tradici-
onalni teki okoli starega stadiona, kjer so zdaj stolpnice.
Premalo je povedanega prav o tem stadionu in kako seje
prišlo do novega. Gimnazijci smo dali svojo brigado! Gim-
nazijci so bili pobudniki teka z baklami po celjskih ulicah,
kjer so sodelovali dijaki iz vse Slovenije, med njimi odlični
Forstnerič iz Maribora, Celjani Drofenik, Potrata, Erjavec,
da ne omenirno balkanskega mladinskega prvaka z tistih
časov Tineta Štajnerja. Po teku smo se vsi udeleženci zbrali
na športnem plesu v telovadnici gimnazije. Še in še bi lahko
naštevali! Zaključili bi takole: bolj koristno bi bilo več kon-
kretnih podatkov o bogatem življenju ŠŠD Kajuh, kot pa
preveč prazničnega, nepotrebnega leporečja.
ZONE VRABL
Košarkarice Cometa uspešne v republiški ligi
v Slovenskih Konjicah so trije vodilni športi: nogomet, streljanje in košarka, kjer obe
ekipi z imenom Comet nastopata v republiški ligi. Na sliki so košarkarice Cometa, ki so
trenutno na devetem mestu. Od leve stojijo trener Rihteršič, Hren, Šmidj Klančnik, Baraga,
Zdovc in pomožni trener Jager, spredaj pa Kangler, Lajnšček, Koželj, Sporar in Krajne
FOTO: TONE TAVČAR
Ena, lahko pa bi bili obe točki
v nadaljevanju zvezne ho-
kejske lige so igralci Cin-
karne Celje gostovali na Je-
senicah, kjer so zamudili iz-
redno priložnost, da prema-
gajo Kranjsko goro v borbi
za uvrstitev od 7, do 10. me-
sta. Končni rezultat je bil
5:5 (2:1, 1:2, 2:2).
Strelci za Cinkarno so bih
Kuczyinski^ Podsedenšek,
шшшшшшввlшшÊÊÊ^ÊШÊШшm
Filipovič, Zolek in Pulka.
Kazenske minute: Cinkana
18, Kranjska gora 8, gledal-
cev je bilo 600, sodili pa so
Priboj iz Subotice ter Celja-
na Pinter in Zorko. Celjani
so do trideset sekund pred
koncem tekme vodili 5:4, ta-
krat paje domačin Lah dose-
gel izenačujoči zadetek. Naj-
boljši igralec tekme je bil
vratar Cinkane Sodja. V na-
slednjem kolu, ki bo v sobo-
to, gostujejo celjski hokejisti
pri Bosni v Sarajevu.
Mladinci Cinkarne Celje bi
morali odigrati redno kolo
republiške Uge s Slavijo
v Vevčah. Ker pa je ves dan
deževalo, nimajo pa pokrite-
ga drsahšča, so tekmo prelo-
žili.
V občinski sindikalni ho-
kejski ligi so odigrali 1. kolo
novega prvenstva: Grofija
-	GD Lokrovec 2:2 in Zlatar-
na - Kovinotehna 10:3. Pre-
senetili so novinci v ligi GD
Lokrovec, ki so že na začet-
ku odščipnili točko favoritu
-	Grofiji. 2. kolo: Konus (v 1.
kolu je bil prost) - Grofija,
GD Lokrovec - Kovinoteh-
na, 10:3. Presenetili so no-
vinci v ligi GD Lokrovec, ki
so že na začetku odščipnili
točko favoritu - Grofiji. 2.
kolo: Konus (v 1. kolu je bil
prost) - Grofija, GD Lokro-
vec - Kovinotehna, Zlatarna
pa bo tokrat počivala.
MARJAN SORŠAK
Tesen poraz Merxa
Pred praznikom so nasto-
pili samo košarkarji Merxa,
ki nastopajo v l.B zvezni li-
gi. Gostovali so pri Borcu
v Čapljini in nesrečno izgu-
bili 84:83. Po 9. kolu so tako
košarkarji Merxa z eno sa-
mo zmago še vedno na zad-
njem mestu.
Predsednik KK Merx Ce-
lje Jože Geršak: »Sicer
v Čapljini nisem bil, imam
pa informacijo, da so naši
igrali solidno, ob koncu za-
deli trojko, ki pa stajo sodni-
ka menda neupravičeno raz-
veljavila in ponovno smo bili
ob točki. Zaradi kršenja pra-
vil se je vodstvo naše ekipe
pritožilo, vprašanje paje, ka-
ko bo s to pritožbo. Lahko
rečem, da imamo veliko
smolo, saj tekme zgubljamo
z minimalnimi rezultati. To
pomeni, da je naše delo do-
bro in tako bomo tudi nada-
ljevali.«
V 10. kolu. ki bo na spore-
du v soboto, 5. decembra,
bodo košarkarji Merxa igrali
doma. ko se bodo ob 19.30
srečali z ekipo Borova.
T. VRABL
Za najboUšega
športnika Slovenlle
Tudi letos bo društvo
športnih novinarjev Slove-
nije pipravilo tradicional-
no anketo za izbor najbolj-
šega slovenskega športnika,
športnice, ekipe in tiskovne
službe na največjih tekmo-
yanjih.
Žalostno je, da je med kandi-
dati za najvišja mesta vsako
leto manj celjskih športni-
kov. V ognju imamo pri po-
sameznicah tri tekmovalke,
od tega je ena šele zdaj prišla
v Celje. To so atletinja Kristi-
na Jazbinšek, ki je zmagala
na sredozemskih igrah in bi-
la 4. na Univerziadi v Zagre-
bu ter kegljavki članici KK
EMO Tanja Gobec in Marika
Nagy, ki sta državni prvaki-
nji v parih. Za najboljšo eki-
po v letošnjem letu pa kandi-
dira ženska ekipa kegljaške-
ga kluba EMO Celje. Med
športniki žal nimamo nobe-
nega v ožjem izboru, vse
skupaj pa kaže na izredno
nizko kvalitetno raven celj-
skega športa oz. športnikov,
pa čeprav je v ozadju nekaj
mladih in perspektivnih.
Letošnja podelitev priz-
nanj najboljšim bo v Žireh,
kjer tamkajšnja tovarna slavi
40 letnico. Prireditev bo 22.
decembra.
T. VRABL
Kegljaški derbi
v Celju
Vodeča ekipa v zvezni
ženski kegljaški ligi
EMO Celje bo imela v so-
boto in nedeljo najtežji
tekmi v prvem delu tek-
movanja.
V soboto ob 13.30 uri se
bodo Celjanke pomerile
proti drugi še neporaženi
slovenski ekipi SCT
Ljubljani. Ljubljančanke
se že vrsto let pripravljajo
za obračun s celjskimi
kegljavkami, ki so imele
v zadnjem obdobju več
uspeha. Sedaj so v izvrst-
ni formi in teško je napo-
vedati zmagovalca. To ve-
lja tudi za nedeljsko sre-
čanje ob 9.30 uri, ko pride
v Celje Rijeka Gostje so
bile več let državne prva-
kinje, imajo rutinirane
kegljavke, katerim celj-
sko kegljišče »leži« in ker
so tudi one neporažene,
bo zmagovalec tega tro-
boja najbližji naslovu je-
senskega prvaka! V celj-
ski ekipi bodo nastopile
Razlag, Lesjak^ Gobec,
Mikac, Nagy, Seško in
Zupane.
Program bodo še do-
polnili moški KK EMO
Celje. V soboto ob 16. uri
se bodo pomerili proti
Zanatliji iz Nove Gradi-
ške in v nedeljo ob 12. uri
proti Kanditu iz Osijeka.
Gostje so po vrednosti
enaki gostiteljem, tako da
lahko pričakujemo prve
točke moške vrste EMO
Celje.
J.KUZMA
NA KRATKO
Kegljanje v Obnovi
v delovni organizaciji
Obnova so pripravili klub-
sko prvenstvo v kegljanju.
Med članicami je nastopilo
15 tekmovalk, najboljše pa
so bile Hilda Slogar 375,
Stanka Jurše 369 in Jana
Snoj 364. Med moškimi je
nastopilo 21 tekmovalcev,
zmagal je Jože Majcen 1667
pred Stanetom Počivalškom
1637 in Zdravkom Gobcem
1616. Pomerili so se tudi
v parih. Med ženskimi dvoji-
cami jih je nastopilo osem,
najboljše so bile Ramšak
-	grušovnik 351, Majcen
-	Klokočovnik 329 in Jurše
-	Ojsteršek 327, med moški-
mi pa deset, kjer so slavih
Brežnik - Peperko 817, Poči-
valšek - Klemenčič 797 in
Špan - Jevšnik 789.
V	tenisu kar 48 ekip
Končano je tudi tekmova-
nje v tenisu v občini Celje,
kjer je v šestih ligah nasto-
pilo kar 48 ekip, to pa po-
novno kaže na vse večje za-
nimanje za »beli« šport.
V	najmočnejši 1. ligi (v vsaki
je nastopilo po osem ekip) je
zmagal Aero A pred Razvoj-
nim centrom A in Cinkarno
A, v 2. ligi Carinarnica pred
Klimo A in EMO A, v 3. ligi
Železarna A pred Klimo B in
Zdraviliščem Dobrna, v 4. li-
gi Merx DSS pred Aero B in
Sodiščem, v 5. hgi ŽTO pred
PPM in Blagovnim centrom
ter v 6. ligi EMO B pred žič-
no in Obrtniki.
Končano prvenstvo
v balinanju
strokovni svet za športno
rekracijo pri ZTKO Celje je
tudi letos med drugimi
mnogimi prvenstvi izvedel
občinsko prvenstvo v bali-
nanju, kjer je nastopilo šest
ekip. V jesenskem delu so
bili najboljši predstavniki
EMO, ki so postali tudi zma-
govalci celotne lige, torej
spomladanskega in jesen-
skega dela. Za njimi so se
uvrstili predstavniki Žične,
Klime, Železarne, Kovino-
tehne, Gradisa in Obnove.
ŠAHOVSKE
VESTI
Šahisti V finalu
v predtekmovanju za
vstop v republiško šahov-
sko ligo so celjski šahisti
premagali v predzadnjem
kolu Velenje 4:2. S tem so si
pridobili pravico sodelova-
nja v finalu kvalifikacij, ki se
bodo v Slovenj Gradcu po-
merili z domačini. Sloven-
skimi Konjicami in Sloven-
sko Bistrico za eno prazno
mesto v prvi republiški ša-
hovski ligi. Tu že igrajo Žal-
čani.
Znova najboljši
Črepan
Na rednem hitropoteznem
turnirju ŠK Celje je za mesec
november zmagal v precej
močni konkurenci žalski ša-
hist Marjan Črepan, ki je
zbral 11 in pol točke. Sledijo:
Štucl in Ojstrež 8,5, Pertinač
7 in Fras 6,5 točke.
Celjani zmagali
v Vinski gori
šahisti Celja so te dni
igrali tudi v Vinski gori na
tamkajšnjem turnirju ob
dnevu republike. Zmagah
so z 23,5 točkami pred Sa-
vinjčanom Šempeter 22,5,
Invalidi Velenia 20,5, ŠK Ve-
lenje 20 in Šoštanjem 14
točk.
J.KUZMA
Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
3. december 1987
novi tednik - stran 11
fiamesto uvoda:
se enkrat o Tednu domačega filma
Dvomim, da kdo med va-
ni ne bi vedel, kaj je Teden
lomačega filma. To je tisti
eden, ko v vseh celjskih ki-
lematografih vrtijo sloven-
Ice in jugoslovanske filme,
o se v Celju zbere množica
gralcev, režiserjev in drugih
ilmskih delavcev, ko neka-
efi od njih obiščejo tudi va-
0 šolo, in ko tudi vi obiščete
akšno kino-predstavo. Nav-
ezadnje je Teden domačega
ilma tudi teden, »ko vam za-
radi kina odpade kakšna ura
pouka, kar je še posebej ve-
selo,« kot je zapisala šesto-
šolka Jana v anketi, ki jo je
objavilo posebno glasilo os-
novne šole Ivan Kovačič-
Efenka iz Celja.
Posebna izdaja Utrinkov,
kot se glasilo imenuje, je res-
nično tako imenitna, da jo
moramo na tej strani posebej
omeniti. V njem je vrsta za-
nimivih utrinkov o letoš-
njem, 15. Tednu domačega
filma, pa tudi kopica drugih
setavkov. Med njimi recimo
slovarček filmskega izrazja,
ki pojasnjuje besede kot so:
sekvenca, eks, in, plan... Na
naslednji strani najdemo ča-
sopisne oglase za prve film-
ske predstave v Sloveniji,
Celju, Ljubljani. Tu je tudi
zapis o pionirju slovenskega
filma Metodu Badjuri pa
o prvem Tednu domačega
filma in... vsega zanimivega
je preveč za naštevanje.
Nad »filmskimi« Utrinki
so bili navdušeni tudi orga-
nizatorji tedna domačega fil-
ma in Otroški vrtiljak jim bo
to posebno številko odstopil
za njihov arhiv dokumentov.
Veseli tobogan
v Voiniku
v sredo je bila v telovadnici
osnovne šole Vojnik javna radij-
ska prireditev Veseli tobogan.
Bilje zares vesel. Program so pri-
pravili učenci centralne osnovne
šole in podružnic v Šmartnem,
Socki in Strmcu.
Nastopajoči so predstavili svo-
je kraje, zapeli in zaigrali so ne-
kaj pesmi, pripravili pa so tudi
program ob prazniku, 29. no-
vembru.
Oddajo sta vodila Loredana
Verdan in Milan Krapež z Radia
Ljubljana. Glasbenike je sprem-
ljal orkester pod vodstvom Boja-
na Adamiča. Gost oddaje je bil
znani humorist Toni, ki je obve-
stil slovensko javnost, da šola
v Vojniku ne more pogoreli - na
žalost - ker ima gasilsko ekipo,
ki bi »prehitro« ukrepala.
Prireditev, ki je zelo uspela, si
je ogledalo okrog osemsto Vojni-
čanov in okoličanov. Prireditev
smo v nedeljo poslušali na pr-
vem programu ljubljanskega
radia.
MONIKA DIMEC,
MOJCA SMODEJ, 6.c
OŠ VOJNIK
DopisniškI krožek
Mi smo dobri dopisniki. Letos
smo izdali pesmi Tata Mata. Mi
moramo biti brihtni, da si kaj iz-
mislimo. Izmislili smo si literarni
večer Tata mata. Nastopili so mo-
ji sošolci in sošolke. Dopisniški
krožek imamo ob sredah in tudi
po kosilu ali zjutraj. Vesela sem,
da obiskujem ta krožek. Mlajši
pri dopisniškem krožku tudi ri-
šejo. To je dober tečaj. Ob koncu
leta gremo na izlet. Izbiramo tudi
dopisnika meseca. V septembru
sta to bili Darja Cvefler in Katja
Kozjan. Če bom jaz veliko pisala,
bom tudi kam šla.
DARJA HORVAT, 3. r
OŠ STRANICE
Pogled V naravo
Sedim za mizo ter opazujem in
občudujem: kako si lepa. narava!
Daješ nam hrano, vodo, kisik m
vse. kar je potrebno za življenje.
V okolici naše hiše te je polno.
Tu ne smrdi po različnih izpuš-
nih plinih - to ni mesto, kjer mr-
goli avtomobilov in tovarn, ki
obratujejo dan in noč. Tu je pra-
vo kraljestvo v primerjavi z me-
sti. kjer je polno smeti in odpad-
kov. O, narava, kako se razlikuješ
od ostalih stvari, še posebej od
tistih, ki nam onesnažujejo zrak.
Ti pa nam čistiš zrak, a drugi le
iztrebljajo in izkoriščajo. Opam,
da bo še dovolj prostora na ¿erti-
Iji zate. Če pa te bodo uničili, tudi
nas ne bo več. Na zemlji bo ostala
praznina brez življenja, a sled bo
za vedno ostala.
NATAŠA TOMAN, 7.a
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
Atkina zanka
Tokratno Atkino zanko smo si izposodili iz glasila
Utrinki, ki je izšlo na OŠ Ivan Kovačič-Efenka v Celju
in ga predstavljamo v uvodu. Rešitve rebusa pošljite
na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE do torka, 8. decembra 1987. Med pravilnimi
rešitvami bodo izžrebali nagrajenca tovarne AERO.
V prihodnji številki bomo objavili tudi ime nagra-
jenca iz prejšnje številke, saj smo žrebanje zaradi praz-
nikov prestavili za teden dni.
Priznati moramo, da so na
osnovni šoli v Podčetrtku za-
res pridni, saj so se nam letos
oglasili že tretjič, medtem ko
doslej še zaman čakamo pri-
spevke drugih mladih foto-
grafov.
Vas privlačne nagrade Foto-
lika (fotoaparat, povečevalnik,
fotoreporterska torba) nič ne
mikajo? Navajeni smo že, da
nas zasujete z fotografijami, ko
gre akcija že proti koncu in za-
res je časa še veliko, vendar pa
je prav, da skupaj že prej ugo-
tovimo morebitne napake pri
vašem delu, da vaše izdelke
spoznajo tudi bralci Novega
tednika. Za vsako objavljeno
fotografijo prispeva Fotolik
bon za 4000 din, ki ga lahko
vnovčite v prodajalni na Tom-
šičevem trgu.
Avtorica objavljene fotogra-
fijë je Renata Jurak, naslov pa
je »Nasmejan umetnik«. Očit-
no sta se srečala dva mlada
umetnika, eden iza ograje, dru-
gi za fotoaparatom. In...
škljoc... Nastal je posnetek, ki
ga v naši rubriki Pioniiji foto-
grafirajo predstavljamo kot fo-
tografijo tega tedna. Poskusite
tudi vi!
UREDNIK FOTOGRAFIJE
Produkcija RTV Ljublja-
na je včeraj v Ljubljani
v klubu Valentino predsta-
vila novoletni paket 22 no-
vih izdaj s katerimi name-
ravajo »olajšati bolečine«
ob izteku letošnjega leta
• Zanimanje za finale Loj-
trce domačih je tolikšno,
da je organizator (Radio
Ljubljana) razen javne ge-
neralke v soboto ob 16,30
uri ter fìnalne prireditve
isti dan ob 20. uri, sklenil
pripraviti še eno prireditev,
ki bo v nedeljo ob 15. uri.
Za to prireditev so vstopni-
ce še na voljo • Prvi jubi-
lejni koncert ob 20 obletni-
ci Celjskega instrumental-
nega kvinteta v Vitanju je
bil zelo dobro obiskan.
Glavni koncert pa bo jutri
zvečer ob 18. uri v dovrani
Narodnega doma v Celju.
Vstop na to prireditev je
prost • »Zopet skupaj kot
nekoč" je naslov velike za-
bavno glasbene prireditve,
ki bo v soboto zvečer v več-
namenski dvorani v Zre-
čah.	Pevce bo
spremljal ansambel Bojana
Adamiča •
Na zaključku Lojtrce domačih v dvorani Golovec v Celju bo nastopil tudi ansambel
Savinjskih 7 iz Libo j.
IVInožice da, strokovnjaki ne
Narodnozabavna glasba
je pri nas nekak pastorek
v glasbenem življenju, saj
je zapostavljena na osrednji
radijski postaji, na televizi-
ji, strokovnjaki ji odrekajo
vrednost, folkloristi pa ji
očitajo potvarjanje in iz-
krivljanje narodnega izro-
čila.
Zvesti so ji ostali le poslu-
šalci, ki skoraj vedno in pov-
sod dodobra napolnijo dvo-
rane, kjer so te prireditve. To
so pokazali nastopi v Libo-
jah, kjer bi lahko poleg dveh
koncertov še tretjič napolnili
dvorano, za finale Lojtrce
domačih so morali dodati še
en koncert, nenazadnje, tudi
tekmovanje »frajtonaijev«
na Ljubečni je vsako leto iz-
redno dobro obiskano.
Zadnje čase se vse pogo-
steje tudi naša zabavna glas-
ba spogleduje z nardnoza-
bavno in vnaša v svoje sklad-
be harmoniko in druge ele-
mente, ki so značilni za na-
rodnozabavno glasbo.
Kje je torej vzrok, da je ta
glasba med ljudmi zelo pri-
ljubljena, med -poznavalci«
pa je zapostavljena. Je to
značilnost tistih, ki so se iz
vasi preselili v mesto in se-
daj zavračajo vse tisto kar jih
lahko še spominja na njiho-
vo prvobitnost. Ali pa je to
želja po novih vrednotah, ki
pa jih, roko na srce, večina še
ne zna sprejemati. To potrju-
jejo tudi napol prazne dvora-
ne na nastopih tako imeno-
vane resne glasbe.
Kvalitete večini narodno-
zabavnih ansamblov, ki se
potrjujejo s ploščami, kase-
tami in na raznih tekmova-
njih res ne gre oporekati.
V teh skupinah namreč v ve-
čini igrajo izobraženi glasbe-
niki. Mnogi med njimi tudi
z akademsko izobrazbo.
Kljub temu ostaja vse po
starem. Dvorane na koncer-
tih z narodnozabavno glasbo
bodo še naprej polne, neka-
teri pa bodo še naprej vihali
nosove ob tej glasbi. F.P.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	IT'S A SIN - PET SHOP BOYS	(8)
2.	I WANT YOUR SEX - GEORGE MICHAEL	(7)
3.	JAČI OD SUDBINE - BORIS	(8)
4.	NA VESELICO - OBVEZNA SMER	(6)
5.	CALL ME - SPAGNA	(4)
6.	BEAT PATROL - STARSHIP	(5)
7.	OKRENI SE, IDI - NOVI FOSILI	(3)
а.	SAMO MILIJON NAS JE - AGROPOP	(2)
9. WHERE STREETS HAVE NO NAME - U2 (10)
10. HERE I GO AGAIN - WHITESNAKE	(3)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Ceije vsal(0
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	ŽIVLJENJE NAS UČI - RŽ	(9)
2.	LEPA MORA BIT'- HENČEK	(7)
3.	ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI	(7)
4.	SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENIK	(3)
5.	LJUBICA LAHKO NOČ - KMETEC	(8)
б.	NA SONČNI STRANI ALP - RUPAR	(2)
7.	MOJA DEŽELA - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(8)
8.	NOCOJ S TEBOJ BI RADA ZAPLESALA - STOPAR	(7)
9.	POET UUBEZNI - SLAVČEK	(2)
10. IMEJMO SE RADI - VINIČARJI	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsaic
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec______________
lestvica domačih melodij_________, , t . ■
izvajalec___________' ' ^ _
ime in priimek_______________________■
naslov_______________ ■ ; '.. i
.1 jd-i
Nagrajenca: Branko Kos, Luče82	.
Franci Žvegler, Tratna 18b, Grobelno
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg У. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.	.j
12. stran - novi tednik
3. december 1981
»Nazaj!« je kriknila in se zravnala na sedežu. »Nazaj,
hlapci - molojci! Prišli steh kraljici velikega Huna, sina
Atilovega. Ne skrunite s svojo nogo tal, kamor stopajo
samo kani in kralji. Pokličite starosto in mu povejte, naj
pride, da govori z menoj, če mu je drago življenje Slo-
venke Ljubinice.«
Z nasmehom so se že nekateri veljaki gnetli v šotor in
stegnili roke po Alanki, da bi jo zajeli kakor druge. Ko
pa so čuli ime Ljubinice, so obstali in se spogledali.
»Nimamo kralja in nimamo s seboj staroste. Mi sami
smo kralji Slovenov, mi smo staroste narodu. Govori,
kje je Ljubimca? Naša sužnja si!«
Tako jo je ogovoril najstarejši veljak in stopil bliže.
Alanka se ni ganila, najmanjši strah Ji ni spreletel
obličja. Dvignila Je kakor v odpor samo drobno roko in
očitala veljakom.
»Nimate kralja? Ovcé imajo ovna, kozé vodi kozel,
prasci hodijo za merjascem - in vi. Sloveni, greste v boj
brez poveljnika ? Alanka je kraljica in žena največjega
Junaka, kar Jih Jezdi od Dnjepra do Bizanca, in ona vé,
da bi bili vrli molojci pod Balambakom posekali in
pogazili vas, tolpo, v rosno travo, da vas ni vodil nekdo,
ki mora biti modrejšj od vas. Pride naj, če mu Je milo
življenje Ljubinice. Če ne se strašno maščuje moj orel -
Tunjuš. «
Veljaki so se vnovič spogledali. Življenje Ljubinice, to
Je vplivalo na divjo naravo. Zagrnili so šotor, postavili se
za stražo predenj, najmlajši Je hitel po Iztoka.
Koje vstopil Iztok pod šotor, se je zavzel celo on ob
nagrmadenem bogastvu in razkošju, s katerim Je bil
prenapolnjen stan hunskega glavarja. Videl Je v zlatu
bleščeče preproge, kakršnih ni premogel sam Epafrodit.
»Klicala si me, kaj želiš, žena vrlega vojaka in glavarja
Hunov? «
»Ti si poveljnik?«
Iztok Je vedel, da poslušajo zunaj Sloveni pogovor.
Zato je govoril oprezno, da bi ne vzbudil suma, kakor da
si lasti oblast nad ljudstvom.
»Nisem poveljnik, brat med brati in sin staroste Sva-
runa.«
»Iztok?« Je povzela Alanka in se začudila. »Brat LJubi-
ničin ?«
»Brat LJubiničin. Ti veš zanjo? Povej, kam Je odjezdil
Tunjuš z njo, da mujo iztrgamo in vrnemo očetu.«
»Razodenem ti skrivnost, prisegam na Atilovo krsto.
skrivnost, ki Je ne zveš od nobenega Huna. Toda zanjo
me nagradiš.«
»Pozabljaš, da si sužnja Slovenov. Ne govori pre-
šerno. «
»Doklèr živi moj orel, Junak Junakov, dotlej sme govo-
riti Alanka prešerno. Zasužnji me, suni mi meč v prsi!
Mar se bojim ? Bojte se Sloveni! Če zarezgeta na pomoč
Tunjušev Cerkon, se dvigne obrski kakan, Varhuni
napno tetive, Alani zajašejo konje in sam Upravda mu
pošlje legije; izza Mursianskega močvirja pa privro vaši
poraženi bratje Anti. Ali me torej zasužnjiš ali na-
gradiš?«
Iztok Je pomislil. Ponosna Alanka mu je ugnala.
Izpraševal Je že Hune po LJubinici, po Tur^jušu. Rado,
zdvojèn in pobesnel, Jih Je pretepal z Jermeni, toda ne
eden ni izdal skrivnosti; kakor mutcem so bila usta
ujetnikov. Še vzdihnil ni nihče pod udarci. Zato mu Je
bila Alanka edini kažipot do Ljubinice.
»Povedal sem ti, da sem brat med brati. Če sklenejo
veljaki, te nagradim za skrivnost«
Iztok Je odšel pred šotor. Pred nJim so se nabrali
veljaki in starešine. Svarunič Jim Je razodel zahtevo
Alanke. Spočetka Je zamrmrala nejevoljna gruča. Ali
končni ukrep Je bil, da so zaupali Iztoku polno oblast.
Vrnil seje v šotor.
»Govori o LJubinici! Pripoveduj o Tunjušu in zahtev^
nagrade!«
»Prisezi na bogove in na ognjišče očetno, da me ne
prevariš. Prisegla sem ti tudi Jaz!«
»Prisežem!«
»Za skrivnost, katero ti povem o LJubinici in Tunjušu,
zahtevam svobodo: daš mi dva konja, enega za Ježo,
enega za tovor in me odpustiš, da grem, kamor hočem.
Storiš to?«
»Prisegel sem!«
»Sedi in posluš^. Tvoja sestra Je ovražila mojega orla,
zabubil Jo Je in Jo o tel. Še tisto noč so pa prišli sli iz
Bizanca, da mora Tunjuš do Upravde. Šel Je. LJubinica
Je Jokala, kakor Joka grlica v dobravi. Pekle so me solzé
te mehke ovčice in Jaz sem Ji pomogla, da Je utekla.
Zakaj od žalosti bi Ji bile iztekle oči in zvénila bi bila
kakor utrganijaglec. Sedeu veš vse. Alije dosegla svoj
rod, ne vem. Sla Je svobodna od tod in Je izvolila r^ši
smrt sredi stepe kakor življenje ob Tunjušu. In tako
volim Jaz sedaj svobodo in tudi smrt sredi planjave r^ši
kakor sužnost!«
»Kam Je krenila, na Jug ah na sever? Povej! Ti si Jo
zavedla, ker Ji ni znana pot! Šla Je v smrt!«
»Šla Je v svobodo! Želela jo Je in Jaz sem Ji Jo dala. Daj
Jo tudi ti meni!«
»Tudi ti pojdeš v smrt, če prideš v stepo! Hodi z nami!
Obljubim ti svobodo!«
»Tunjuš Je LJubinici ponujal ta šotor, pa ga ni marala.
Ne maram Jaz svobode v Slovenih. «
»Tunjuš se bo maščeval nad teboj!«
»Ne bo se. Prišel je godec in velik kozelnik našega
rodu. Očaral Je skrivnostni napoj, katerega dam
Tunjušu, če se snideva. Omami ga in mu zabriše spomin
na Slovenko, o, in moj orel objame mene, svojo
Alanko J«
Iztok se Je naglo domislil Radovana. Pretkani očka!
Resnično Je tvegal glavo in prišel v Tunjuševo gnezdo.
»In kje Je sedaj tisti kozelnik? Alije padel v boju?«
»Ni padel! Zakaj včeraj je odjezdil od nas obdarovan
in čaščen od naših ljudi!«
Iščejo dalje, seje razveselil Iztok. »In Tunjuša še ni iz
Bizanca ?«
Alanka Je pomolčala za hip.
»Dà, tudi to sem prisegla, da ti povem. Ni ga še. Pojdi
in pripravi mi konja.«
Hitro so privedli dva izborna hunska konja. Na enega
so natovarili hrane in nekaj dragocenosti, drugi Je čakal
osedlan pred šotorom. Alanka Je prišla iz šotora, preo-
blečena v hunskega fantiča, z rdečo čepko na glavi.
Ženske so zagnale plač, zasuženjeni hunski vojščaki so
se valjali po tleh in tulili, Alanka Je zamahnila z roko
proti nJim in rekla: »Ne jokajte, otroci! On živi!«
Nato Je prhnila kakor ptica v sedlo, konja sta zarezge-
tala, nežna roka je krepko nategnila povodce, krasni
deček Je splaval po soteski in izginil.
3. december 1987
novi tednik - stran 13
14. stran - novi tednik
3. december 1981
december 1987
novi tednik-stran 15
16. stran - novi tednik
3. december 1981
Toliko mačk na kupu pa že dolgo ne!
Ob CAC razstav! ¥ Celiu si Je 219 mačk ogledalo okoli tri tisoč obiskovalcev
Dobra priprava nacional-
ne CAC razstave pasemskih
mačk je bila pogoj za spre-
jem Zveze felinoloških dru-
štev Slovenije v mednarod-
no organizacijo FIFE. Kot
kaže, so Celjani svojo nalo-
go dobro opravili, zadovolj-
nih pa je bila tudi večina
obiskovalcev, ki so v dvora-
ni Golovec dva dni pasli ra-
dovednost ob dolgodlakih
lepotičkah.
Petčlanska sodniška eki-
pa, ki so jo sestavljali Danka
Hanna S. Sneum ter dva
predstavnika iz Brna ter Du-
naja, je imela veliko dela
z ocenjevanjem in podeljeva-
njem zvenečih mačjih naslo-
vov. Ocen z oznako CAC,
najvišjim priznanjem za ka-
kovost mačk, je bilo veliko,
kar priča o trudu jugoslovan-
skih rejcev. Sodniki so sicer
menih, da imajo rejci mačk
še nekoliko preskromno zna-
nje o pripravi svojih ljub-
ljenk za razstave ter da je vse
preveč mačk, ki se v razstav-
nih kletkah ne znajo »lepo
obnašati« - a za vse to je še
čas.
Sodniki so med 219 raz-
stavljenimi perzijskimi, hi-
malajskimi, siamskimi in
navadnimi, domačimi mač-
kami, izbirali tiste za naslo-
ve prvak Celja, prvak Slo-
venije, Best of the best, naj-
boljši kastrat, najboljši na-
sprotni spol in najboljši
mladički različnih starosti.
Danska sodnica Hanna S.
Sneum, ki je predlagala tu-
di nagrado za najboljše toč-
kovno obarvano predstav-
nico himalajske pasme, pa
je celjske organizatorje pre-
senetila še s prisrčnim dari-
lom. S seboj je namreč pri-
nesla orientalsko kratko-
dlako mačko, redko pred-
stavnico svoje pasme, ki jo
zdaj neguje Tatjana Mulej.
Pomemben je tudi obisk
predstavnikov italijanske
Zveze felinoloških društev,
ki so lani glasovali proti
sprejemu naših organizira-
nih rejcev mačk v medna-
rodno organizacijo FIFE. Le-
tos so namreč Italijani oceni-
li celjsko razstavo za izredno
dobro pripravljeno in kar ve-
lja še posebej omeniti, šte-
vilčno dobro obiskano. Sicer
pa o sprejemu slovenske
Zveze felinoloških društev
bodo razpravljali marca.
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Sodnici Hanni S. Sneum tu-
di drugi dan razstave ni
zmanjkalo besed. Imenitno
je komentirala svoje ocene,
organizatorje pa je pred-
vsem presenetil njen odnos
do mačk - vsaki je nameni-
la prijazen pozdrav in než-
no božanje.
»Saj vem, da sem lepa - ampak zdajle imam pa tudi
občudovanja že vrh glave«, govorijo zamišljene očke ene
najlepših mačk. Pravzaprav so drugi dan razstave pri
mačkah ostali dobro zapisani le njihovi lastniki.
Mnenje med delovnim
ljudstvom je na splošno
takšno: v neposredni proiz-
vodnji ljudje garajo, po pi-
sarnah pa zapravljeno čas.
To, seveda, ni čisto res. Drži
pa, da si uslužbenci iz pisarn
marsikdaj privoščijo skok na
tržnico, k mehaniku, k frizer-
ju, ali pa »kakšno minutko«
prej odidejo domov. Saj ve-
ste: temu se mudi na avto-
bus, oni ima nujen opravek.
tretjemu je zmanjkalo del^
Delavci izza stroja se le težk^
izmuznejo z delovnega
mesta.
Posebej slabo mnenje
menda vlada o tistih »zgo,
raj« - v občinski upravi. Tat^
naj bi sploh ne bilo nobene,
ga pravega reda.
Laški izvršni svet je sklic^
sestanek z direktorji v petek,
ob 12. uri. Končal seje nekaj
minut čez drugo. Priznajmo
si: večina med nami bi svoj
delovni dan (še posebej, ker
je bil petek) s tem tudi zak
ljučila. Laški občinarji pa ne.
Vrnili so se v svoje pisarne in
oddelali svoj »šiht« do коц.
ca, do 15. ure.
Pohvalna doslednost! Кџ
ti ljudje smo pač naravnat^
tako, da nas bolj kot pridige
in pozivi k »večji disciplini
pri delu« motivirao vzgledi
Vzorniki pa so bili od nekd^
zgoraj.
NADA KUMER
V OSRČJU JE VEDNO NEKAJ
DOBREGA IN KORISTNEGA.
Hmezadov hotel GOLDING RUBÍN
v Žalcu JE v osrčju moje dežele.
Amy Amazillia na rokah lastnika Mira Stipiča po dveh
dneh razstave tudi za naslov Prvak Celja in priznanje CAC
ni pokazala nobenega zanimanja.
Stroga sodniška očesa so pri ocenjevanju opazila tudi najmanjšo nepravilnost, posebej
pa jih je motila »neurejenost« mačk. Je že tako, lepota ni dovolj, potrebna je tudi
negovanost.
Z ljubeznijo skozi čas
Povsod žive ljudje, ki jih je
bolj kot druge izoblikoval
čas. Svojevrstni uporniki so,
trdovratneži, ljudje s pronic-
ljivim pogledom v prihod-
nost, s pretanjeno mislijo.
Brez strahu, z obilico odpo-
vedovanja v sebi. Široki v
pogledih in nenavajeni na
vdajo, kakršenkoh kom-
promis.
Tudi na Kozjanskem žive.
Kot povsod pač. Vehko jih je
izginilo.
»Po njihovih dejanjih jih
boste spoznah!«
Velika, mogočna dejanja
malega človeka. Nič pretira-
nega. Nikakršno poveličeva-
nje. Le neomajna vdanost
slovenskega človeka rodni
grudi.
Belinatovo Minko z Maro-
fa pri Pilštanju cenijo daleč
naokrog. In vendar je ženica
tiha, skorajda neopazna. Za-
dnja leta kar preveč samo-
tarska.
Ob ozki, toda asfaltirani
cesti se kot jagode molka vr-
stijo trdne kmetije marof-
skih gospodarjev. Med njimi
Behnatova. Vsi gospodarji,
brez izjeme, so v prevratnih
dneh izkopali orožje. Odpira-
li vrata tujcem, ki so trkali v
nočeh. Prisluhnili novemu,
svežemu vetru, ki je zavel
okoli marofskih oglov. Zadr-
li vase trn razočaranja. Biti
se in - ne kloniti. Za vsako
ceno. Siromaščina predvoj-
ne, za marsikaterega Kozjan-
ca mačehovske Jugoslavije,
ki je po Kozjanskem raztre-
sla mogočnike in na drobno
posejala reveže, ki so dro-
bencljali po razgonih, »da bi
imeU za sol«, jih je opomi-
njala.
Preteklost tiči trdneje v
spominu.
»Že med prvo svetovno
vojno smo grozno stradali,«
ve povedati Marija. »Avstrij-
ci so nas ropali, pobrali so
nam prasce, živino, polovili
kure, nič živega med stena-
mi jim ni ušlo. Ko sem se
omožila, ni bilo kaj prida
vzeti v roke. Miha je poma-
gal očetu čevljarju, pokrival
slamnate strehe (O, bog, ka-
ko se vse to razlikuje od da-
našnjega!) in - vesela sva
znala biti. Oba sva lepo
pela.«
, V glavi se ji plete pesem.
Če sme, se nekako sramežlji-
vo nasmehne? Stara pesem
je, le malo jo še pojejo, zadro-
bi. Izbica se napolni z žlaht-
nim glasom.
» Vino in voda,
žlahtne dve reči,
skor'da brez noben 'ga
bit' mogoče ni.
Vino hoče gospod biti,
voda se ne da vkloniti,
hud prepir med njima je.
Voda jaz sem stara
par miVjonov let,
tebe Noe vsadu.
ni te b'lo popred.
Sonce teje hot'lo speči,
morala sem jaz pri teči.
kak' gospod ti moraš bit'?
Kaj pa prida storiš
pijancem vino ti,
kdor te preveč pije,
pamet vso zgubi.
Kadar p'janci obnorijo,
to ti delaš, te dolžijo,
kak' gospod ti moraš bit'?
Voda, če češ biti,
bodi ti gospa,
kdor me hoče piti,
modro naj ravna.
Mero naj ima tapravo,
z vodo mešat' me je zdravo,
аТ na mizi naj se stri.«
»Ob nedeljah smo se Ma-
rofčani zbrali skupaj in zape-
li. Pozabili na klerikalce, ki
so nas, reveže, stiskali za
vrat. Povsod so nas zaniče-
vali, v nič devali, nam grozili.
Ob volitvah smo trepetali za
naprednjake.
Brat Janez je bil v Belgiji
rudar. Ko se je spomladi
1943 vrnil, je odšel takoj v
hosto. Nekdanjemu Šercer-
jevcu so po osvoboditvi do-
deUh v Banatu zemljo. Kako
rada se spominjam Janeza.
Bil je izredno zaveden, ko-
munist s srcem in telesom. V
staroj ugoslovansko vojsko
ni hotel. Ata, tako gnile voj-
ske ne bom služil, je dejal in
se odpravil najprej v Avstri-
jo, potem pa še v Rusijo in
naposled v Belgijo.«
Minka je nedolgo tega pre-
živela infarkt. Ničkaj rada ne
govori o tem. Kot da bi se
bala, da bi mislil, da se smili
sama sebi. Ko pa tega ven-
darle nikoli ni ne znala ne
zmogla in tudi ne - smela!
Za svetlobo okna drdra
enolično šivalni stroj. Hčer-
ka Marica je za materjo pre-
vzela drobno, a naporno de-
lo. Umetnost kije izpod Min-
kinih rok pričarala Kozjan-
kam marsikakšno obleko, je
podedovala žena, ki so ji
ukradli mladost.
Ko so se vendarle pretolkli
skozi najhujše, je gospodar^
m oče treh hčera, Miha Beli-
na odšel. Ko se je vrnil, so
imeli kaj videti - bil je oto-
vorjen s puško in strelivom.
Vse skupaj je požrla zemlja-
Ni povedal, kje, pa saj ga tU;
di nihče vpraševal ni. Vedeli
so, kaj lahko in kaj ne ...
-K našemu sosedu Kuneju
je začel prihajati neki štu-
dent, za Sorčana so ga klica-
li. Pripovedoval nam je o bo-
ju španskih ljudi. Pripoved
je zvenela na moč prepričlji-
vo. Že leta 1941 je k nam pri-
peljal Petra Stanteta. Še poZ;
neje Tončko Čečevo. Začeli,
smo se pripravljati na prihod
partizanov iz Savinjske doli-
ne,« govori ob nenehnem dr-
dranju šivalnega stroja Min-
ka.
(Nadaljevanje prihodnjič^
Minka Belina
Miha Belina