Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako jeta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
"V'e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravulštvu „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26. &
Leto XVII,
V Celovcu, 10. januarja 1898.
Štev. 1.
Lepim besedam naj sledijo dejanja!
Dné 28. dec. 1. 1. poslavljali so se c. kr. politični ura<l!jjk4,0(l odhajajočega g. dež. predsednika baronC'ocagi^fe^abiéroWa. Dvorni svetovalec vit. Ivozaryn pl. Okulič je v daljšem nagovoru zahvaljeval se deželnemu predsedniku za vse ono, kar je storil za deželo in uradnikom. Deželni predsednik sam se je tudi spominjal svojega 17 letnega delovanja v deželi.
Nato so se uradniki predstavili novemu gosp. deželnemu predsedniku vitezu pl. Fravdenegg in Monzello. Pozdravil ga je pl. Kozaryn kot zastopnika cesarjevega in vrhovnega predstojnika politične uprave v deželi in voščil, da bodi uspešno njegovo delovanje na Koroškem.
Novi g. deželni predsednik se je zahvalil za sprejem in pozdrav ter potem spregovoril sledeče pomenljive besede:
„Imejmo si vedno pred očmi, da bódi politični uradnik ne le vestni čuvaj postave, marveč tudi iskren prijatelj in dobrohoten svetovalec ljudstvu.
Bodimo strogo nepristranski (objektivni) in pomislimo vsikdar, da je uradnik tu zavoljo ljudstva in ne narobe.
Tako tedaj, spomnivši se vzvišenega gesla Nj. Veličanstva cesarja, z združenimi močmi pričnimo delo ter delujmo kot zvesti služabniki Nj. Veličanstva v blagor države jn dežele, katere uprava nam je izročena!"
Lepe besede, katerim je treba samo še to, da postanejo dejanje! — Uradniki so »čuvaji postav". Res je tako, a zavedajo se naj, da morajo čuvati postave za vse državljane jednako, da morajo meriti vsem z eno in isto mero! Ne da bi nam mogel kdo oporekati, lahko rečemo, da doslej ni bilo tako, da so Slovencem merili z drugim merilom, nego Nemcem. Nočemo o tem danes razpravljati. Pričakujemo, da postane sedaj drugače, da bodo uradniki vestni čuvaji postav in sicer tudi tistih, ki zagotavljajo Slovencem ravnoprav-nost v uradu in šoli.
Uradniki naj so po besedah g. dež. predsednika „iskreni prijatelji in dobrohotni svetovalci ljud-
stvu". Izvrstno, samo da bo res tako! Iz nastopanja mož, ki službujejo med Slovenci, smo morali spoznati, da nikakor niso prijazni ljudstvu, da mu nasprotujejo, kjer le morejo. Upajmo, da bode sedaj drugače, da zastopijo migljej, ki se jim je dal pd tako visokega mesta!
Uradniki „n a j so strogo nepristranski in naj vsikdar pomislijo, da je uradnik za ljudstvo in ne narobe". — Krasna beseda, po kateri se, brez ovinkov to poudarjamo, doslej mnogi na Koroškem niso ravnali! Kako tudi, ko se je prej iz onega mesta, od katerega smo culi sedaj te besede, oznanjal nauk, da Slovenci na Koroškem , nimajo pravice do obstanka, ko smo morali čutiti neprestano, kako se nam meri z dvojno mero. Strogo nepristranski naj so uradniki, — ta klic deželnega predsednika naj doni v vse pisarne, po katerih morajo Slovenci iskati pravice, in oni, ki je izgovoril pomenljive besede, naj tudi strogo pazi na to, da se bodo v resnici izpolnjevale*
Uradniki so za ljudstvo! — Dobro, a potem morajo znati jezik ljudstva, med katerim živijo, da se morejo z ljudmi tudi v resnici sporazumeti.
Potemtakem ne gré, da naj se ljudstvo zavoljo uradnikov uči tujega jezika, kakor hočejo naši nasprotniki, marveč uradnik mora skrbeti, da za-stopi ljudstvo! Kako je ravno v tem oziru na Koroškem, kako se po čisto slovenskih krajih šopirijo gospodje, ki trohico slovenski ne znajo, je znano in g. pl. Fraydenegg se kaj lahko osebno prepriča o tem. Ali se, da navedemo samo en izgled, skrbi „za ljudstvo", če okrajni glavar v Velikovcu, ki zastopa tako velik okraj, ne zna niti trohico slovenski? — Pričakujemo, da bode novi g. deželni predsednik mož-beseda, t. j., da bode tudi v djanju zahteval to, kar je v besedi priporočal, da bode j skrbno pazil na to, da se med slovensko ljudstvo j pošiljajo le uradniki in učitelji, ki so zmožni slo-| venskega jezika!
Slišali smo lepe besede iz ust g. dež. pred-: seduika. Z veseljem jih pozdravljamo, a ob jed-| nem izjavljamo, da ga bodemo sodili po njegovih delih. Če bodo dejanja takšna, kakor so besede, potem bo delovanje novega cesarjevega namestnika gotovo uspešno. Hoče to doseči, potem ne sme hoditi po potih, katera mu kažejo nasprotni kričači, ne sme se zbati njih ropotanja, kakor se je
K 10. obletnici smrti Andreja Einspielerja.
Deset je že od tega let,
Odkar je korotanski svet Voditelja izgubil.
Kako takrat je plakal rod,
Ki stiskan, tlačen je povsod,
Ki rajnega je ljubil!
Dà, ljubil kot nikogar prej! —
Cenili so ga izven mej Vsi bratje mu po krvi.
Zaslužil je ljubezen, čast,
Za narodovo sveto last Šel v boj je vedno prvi.
Ko bil je gubolic in siv,
Enako duh mu bil je živ In neumorna roka. —
Dà, domovina črnih kril Ponesla je na kraj gomil Najboljšega otroka.
Zdaj kliče mu »Najboljši sin,
Povzdigni glas iz groba tmin In brate svàri, drami:
Svetinj ne puščajte v ne m ar,
Vrzite za nje se v vihar
In Bog in sreča z vami!“ Bogdan.
*
* *
Dné 16. t. m. mine 10 let, odkar je umrl „oče koroških Slovencev", nam vsem nepozabni monsignor Andrej Einspieler. Dolžnost vsakega rodoljuba je, da se ob tej priliki hvaležno spominja velikih zaslug, ki si jih je pridobil pokojni probuditelj in voditelj naš za koroške Slovence in za slovenstvo sploh, in da v molitvi prosi za dušni pokoj možd, ki je vse svoje življenje žrtvoval narodnemu delu! Vedno bodi mu med nami časten in hvaležen spomin!
V Celovcu se bode darovala za dušni pokoj rajnega monsignora Andreja Einspielerja v četrtek dné 20. januarja ob 9. uri v cerkvi sv. Duha slovesna sv. maša-zadušnica. Tem potom vabimo celovške Slovence, kakor tudi rodoljube z dežele, zlasti iz celovške okolice, da se mnogoštevilno udeležč sv. opravila. Pokažimo, da znamo častiti za domovino zaslužne može !

Druga božičnica „Narodne šole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Iz Velikovca, dné 1. jan. 1898.
Bila je to tretja slavnost tekom enega leta, ki se je dné 29. grudna m. 1. obhajala v naši „Nd-rodni šoli". Že prvi dve slavnosti ste bili zelo dobro obiskani, ali druga božičnica se je vršila ob ogromni udeležbi in presijajno. Prostori slavnostne sobe so bili do zadnjega kotička zastavljeni, tako da, akoravno so bila vsa zgornja okna odprta, je bila v sobi silna soparica in se je neka kmetica šaljivo izrazila: „Zapomnili si bomo, kdaj smo se ob najhujšem mrazu potili." Ogromna večina udeležencev so bili rodoljubni kmetje in kmetice iz obširne naše velikovške okolice, počastili so pa tudi našo slavnost odlični gostje : visokorodni gospi ekscelenca baronica Pino in baronica Ott, č. g. dekan Wieser in osmero duhovnov ; celo iz oddaljenega Celovca so nam došli dragi gostje. Radost in veselje je bilo videti na obrazih vseh navzočih, pričakovali smo videti in slišati kaj izvanreduo spod-budljivega in zabavnega. In zares, naše nade niso nas varale. V slavnostni sobi smo zapazili ta napredek, da je bil višji oder in zastor napravljen. Na desni strani je bilo postavljeno visoko božično drevo lepo okinčano s svečicami, lepotičjem in različnimi sladčicami. V podnožji drevesca je bil prelepi kip praškega čudodelnega Jezuščka.
Slavnost se začne. Najprej učenci zapojejo s spremljevanjem na glasovirn mično božično pesem s samospevom. Poiem nastopita učenca druzega razreda, Konrad Mrčjak in Janez Kurat, in govorita slavnostna govora, prvi slovensko, drugi nemško, vmes pa prav izvrstno deklamuje učenka 2. razreda Ana Riepi nemško pesem „Božič“. Učenec Merčjak izjavlja v svojem govoru : Zbrali smo se, da v mični besedi in pesmici ter nedolžni igri častimo ljubega Jezuščka. Njemu v čast veljaj vse, kar smo se že v naši šoli naučili, njemu v slavo bodi tudi današnja skromna slavnost. Naša božična slavnost pa bodi tudi v zahvalo v prvi vrsti slavni družbi sv. Cirila in Metoda, in Vam dobrotnikom našim za ves trud in žrtve, za premnoge bogate darove, ki ste jih naši šoli in nam učencem v tako obilni meri podelili .... In Ti, ljubi Jezušček, največji prijatelj otrok, kakor si nekdaj blagoslovil otroke, katere so dobre matere k Tebi prinesle, blagoslovi tudi otroke, katere pošilja slovenska domovina v naš šolski dom, da v dobrih naukih napredujejo, Tebe vedno bolj spoznavajo in ljubijo, Te enkrat gledajo v nebesih s svojimi dušnimi pastirji, učitelji in dobrotniki, kakor so Tebe revni pastirji gledali in molili v jaslicah . . . .“ — Učenec Kurat zahvaljuje v svojem govoru najpo-prej navzoči visokorodni gospi eksc. baronico Pino in baronico Ott za njuno darežljivost in naklonjenost v korist šolske mladine „Nàrodne šole." Potem opisuje pomen božičnega drevesa. Učenka Riepi v svoji pesmi razpravlja misel, da, ako hočemo Jezuščeku dopasti, moramo vsi postati otroškega mišljenja. Priznati moramo, da so vsi trije govorili kar izvrstno, mirno, navdušeno in brez
spodtikljeja. Učenec Kurat in učenka Riepi sta pa govorila nemško z enako dovršenostjo, kakor učenec Merčjak slovensko.	(Konec sledi.)
8 cim si nadomestimo bobovo kavo?
(Članek, važen za vsako gospodinjo.)
Že dolgo časa poskuša se bobovo kavo nadomestiti s surogato najrazličnejših vrst. Ker je pričelo prosto ljudstvo samo to poskušati ia se je na industrijelnem polju te po-sjkuse z ozirom na nastale potrebe le posnemalo ali ponav-! alo, mora toraj bobova kava imeti svoje slabe strani, katere čutimo, rekel bi nekako po naravnem nagibu in sicer ne toliko z gospodarstvenega, kolikor veliko bolj z fizijolo-gičnega stališča.
Pričetkom pili so to kavo le bogataši, a pozneje omogočilo se je to tudi najnižjim ljudskim slojevom s tem, da so se pridejale bobovi kavi cenejše primesi. Na ta način postala je ta kava splošno skòro nepogrešljivo dražilo.
Obe te točki treba je vpoštevati, ko se oziroma po neškodljivem, mogoče celo koristnem nadomestilu bobove kave.
Vsled tega zadnjega vzroka zdi se nam za sedaj skoro nemogoče, povrniti se k dobrim šegam naših prednikov in zajutrkovati krepko juho ali sok, kakor je to v odgojevališčih na Angleškem še sedaj v navadi.
To šego spodriniti posrečilo se je kavi zaradi tega tako lahko, ker ni samo čutom prijetna, temveč ker tudi vzbuja poželjenje po čvrsti hrani, kot je n. pr. kruh, surovo maslo itd., in ker dovaja nadalje navadno z mlekom zmešano telesu vendar za delo potrebnih močij. Toda ne samo tem okoliščinam ima se zahvaliti bobova kava, da se je posebno o zadnjih letih tako močno razširila. V prvi vrsti pokazala se je kot izvrstno budilo in dražilo za oslabljene živce. Vzrok tega vpliva je nek alkaloid, takozvani kofein, katerega je našel Kunze leta 1820. v bobovi kavi. Ta pripada toraj onim dražilo, kateri imajo v sebi alkaloide, kot n. pr. opij in tobak. Ti strupi, kateri delujejo v okolščinah v zdravnikovih rokah ugodno, utegnejo postati najhujši sovražniki, če se v večji meri ali predolgo jemlje in se na nje navadi. Glavobol, prečute noči in dražljivost živcev so
IV aro<5a, | te in razširjajte ,5 IVI ir66 !
zbal prednik njegov, marveč ravnati se mora, kakor mu veleva jasna postava in pravica!
*
* *
Ob koncu moramo omeniti še nekoliko o odhodu barona Schmidt-Zabiérowa. V četrtek dné 30. decembra so mu napravili Celovčani veliko bakljado. Ob tej priliki je nagovoril celovški župan g. Neuner odhajajočega g. predsednika v imenu celovškega mesta in povzdigoval njegove zasluge. Med glavne zasluge je štel, da je bivši predsednik »nam ohranil n dr o d ni mir.11*) — Stara pesem, katero je bar. Schmidt sam v znanih člankih pogreval v uradni Celovčanki; „Mir“ ta je obstal in obstoji v tem, da oholi in brezobzirni nasprotnik tlači Slovence, da jim krati vse njih pravice ! Prav po turško hočejo ohraniti ta mir na veke, s tem da pokončajo Slovence!
Kako je g. Schmidt ohranjeval »mir11 na Koroškem, kaže najbolj to, da za njim največ žalujejo nemški » beilo “-bratci in da ga povzdigujejo sedaj v deveta nebesa. Po pravici; saj je ravno pod vlado bar. Schmidt-Zabiérowa prišla nemško-nacijonalna stranka do svoje neomejene moči ! Tam pri bakljadi so mu, kakor poroča uradni list, navdušeno klicali „heil“ zato, da je vzdrževal „mir“, t. j. da je prav po naukih in željah nemško-na-cijonalne stranke Slovence pritiskal ob steno.
Dopisi prijateljev.
Iz Borovelj. (Burno zborovanje.) Dné 26. decembra zborovalo je tukaj katoliško-politično društvo. Že ob 3. uri popoludne je bila dvorana natlačeno polna; bili so večinoma kmetje in le nekaj »rudečkarjev11 ali socijaldemokratov. Na dnevnem redu je bilo najprej delavsko vprašanje, potem kmetijsko vprašanje in raznoterosti. Po običajnem pozdravu je č. g. vikar Podgorc najprej razpravljal o kmetijskem vprašanju. Omenjal je najprej napredka, ki se kaže pri kmetijstvu. Ni še dolgo, kar se še nič ni vedelo o lucerni, o sladkorni repi, ki je menda divje rastla tam nekje na Francoskem, o kmetijskih strojih, ki pa so še vedno tako dragi, da mnogokrat spravijo posameznega kmeta v nič, kakor vé govornik iz lastne skušnje. Tudi umetni gnoj ni še dolgo znan; pri tej priliki omenil je govornik, kakšno bogastvo da je za kmeta gnoj in kako vse premalo spoštujejo in pazijo na ta zaklad. Pustijo, da vse izpera dež in da se najboljši šoki pretakajo po cestah in potih. Drugod, kjer je govornik potoval in proučaval stanje in razmere kmetov, gnoj in gnojnico vse bolj spoštujejo. Celo tako daleč smo že napredovali, da nam kmalu ne bo več treba jesti mesa. Neki profesor znašel je namreč neko zmes iz otrob, ki bi, kar se tiče redilne moči, popolnoma nadomeščala meso. Povsod torej napredek in vendar vidno hira in propada kmetijstvo! Kaj je le temu uzrok? Kmet vedno manj pridela in ima torej vedno manj za prodati. Na drugi strani ima že pri delu večje stroške, za to pa, kar hoče prodati, dobi vedno manj. Da mu zemlja ne dà več toliko, kakor v prejšnjih časih, temu se ni čuditi. Kmet le vedno jemlje in jemlje, a le malokateri vé, da mora zemlji v istej meri
*)„... der zielbewusst uns den Frieden ira Lande erhalten hat.“
tudi nazaj dati, kar potrebuje. Cena pa za poljske pridelke je vedno in vedno padala. Govorilo se je, da temu je uzrok amerikansko žito, da se pridela na svetu preveč žita itd. In vendar so bili temu uzrok le naši Židi. Ti so zvezani v celih skupinah (»Kiuge11 imenujejo jih) in tako odločujejo ceno žita, kakor se njihovej mošnji zdi najbolj prav. Zato pa je priporočati, da se tudi kmetje združijo v takih zadrugah, in da skušajo prodajati svoje izdelke državi. Sicer bodejo Židi tudi tukaj skušali v začetku po raznih zvijačah vse onemogočiti, kakor na primer pri celovškej kmetski zadrugi. A dokazano je, da se žita pridela na svetu mnogo, mnogo premalo, in če bodejo kmeti jedini in vsi v takih zadrugah, imele bodejo zadruge poljskih pridelkov zadosti, in lahko prodajale erarju, pri tem pa bolj lahko določevale tudi ceno. Seveda mora tudi tukaj vladati krščanska pravica. Kmet se mora boriti za svoje pravice in čim bolj se bo potegoval, čim bolj varčno bo živel, tem preje bo zmagala pravica. Izprevideti mora kmalu, kje da so njegovi pravi prijatelji in to bo gotovo najbolj hitro, ako ne verjame slepo liberalnim osrečeval-cem, ampak posluša tudi ljudi, kterim je za pravico! — Burna pohvala sledila je temu govoru, a ta pohvala spremenila se je v smeh, ko se je oglasil znani gospod »fabrikant11 Krassnigg iz Svetne vasi. Ne vem, morda je na glasu, da zna uganjati vesele burke ali kaj, da se mu je že prej vse smejalo. Pa bo že tako, kajti vse, kar je povedal — ubožec je moral zopet slovensko govoriti — obudilo je smeh. In on se je vendar prav resno držal. Dà, v začetku se je celo zahvalil č. g. Podgorcu, da je govoril tako „naprednjaško“ — potem pa mu je kar predbacival, da so duhovniki Kristusa križali! Toraj sveto pismo zna! Da pa je vendar marsikaj že pozabil, se ni čuditi, saj se tako celo modrejšim ljudem sem ter tja godi. Naš g. Pepej pač ne vó več, da so to bili židovski duhovniki, in da so Kristusa ravno radi tega križali, ker je oznanjeval pravico in resnice, katere pa so še današnjim judom in pod judovskim poveljem stoječim liberalnim nacijonalcem in rudeč-karjem — trn v peti. Kvasil je dalje, da so bili „klerikalci* proti hipotečni banki — a zopet pozabil, da le v začetku, ko so hoteli iz hipotečne banke napraviti nemškonacijonalen zavod, ki bi bil pritiskal pri državnozborskih volitvah na kmeta ; ravno takozvani klerikalni poslanci, pa so pozneje pomagali, da se je ta banka na boljši podlagi res ustanovila. Že smo mislili, da bo končal, a še mu pride neka misel, katere ni smel ohraniti za se: »Vsi bogati so pri klerikalcih11, več o tem ničesar ni vedel. Tudi to mu ni bilo prav, da je naš govornik svaril pred žganjem. Ne, naj ga le pijejo, kaj ne g.Krassnig, ostanejo vsaj bolj neumni!? Večina se je Krassnigu smejala, nekateri delavci-rudečkarji pa so mu ploskali. Med tem je pridrl v sobo Hrvat Sokol in kar tirjal besedo. Zato pa je že prej bil prosil č. g. Podgorc, da odgovori slavnim besedam Krassniga. A Sokol je začel vpiti, da mora on prej govoriti, tako da je naposled predsednik dal na glasovanje: „Kdor hoče, da govori zdaj č. g. Podgorc, naj vzdigne roke!11 Seveda je molila ogromna večina roke kvišku. To pa je zdaj rudečkarje tako razkačilo, da so začeli razgrajati, vpiti in tuliti »das Arbeiterlied11. Krassnig, kateremu
se je to izvrstno dopadlo, poje „Stimmt an“ in brizga svoj „Sodawasser“ tja k predsednikovi mizi. S tem je posebno pokazal svojo omiko ! ! Mislil je morda: hola, tukaj je najboljša prilika, da od moje vode vsaj nekaj spravim v svet. Le komaj so se dali nekateri pomiriti, da niso postavili razgrajalce pred duri. Zapustili so dvorano, v katerej so zdaj vpili, peli in bratili se Krassnig, Sokol in kakih 20 raznih delavcev. Za plačilo, da so mu ploskali, plačal jim je menda Krassnig sodček piva. Toda tudi Sokola so menda plačali delavci, kolikor so pač prej nabrali med sabo. Pozneje pridrli so baje še h Klausu, peli tam sicer od njih tako sovražno pesem „Hej Slovenci" in Sokol je celo hrvaško govoril, kar je Krassnig vse razumel. Pokazali so, da že niso več vedeli, kaj delajo in da jim je bilo samo zato, da ljudstvo ne zvé resnice.
Iz Borovelj. (Občinska volitev.) Od vseh stranij poročate o občinskih volitvah, le od nas ni poročila. In vendar smo jo mi slavno zašivali ali pa — so drugi nas. V „Karntner Zeitung" se čita, da sedi v nekem občinskem zastopu blizu
Borovelj šest gostirjev---------to še vse vkup nič
ni, kajti ti so saj večinoma domačini. Mi pa smo izvolili 7, reci sedem uradnikov, in od teh se je menda eden že precej udomačil, drugi so pa sploh še le parkrat tukaj čuli peti kukovico. — To pa ni, da bi kdo rekel, da nič ne vejo, kaj je tu pa tam potreba; — čemu pa so uradniki? Dà, eden je celo notar, drugi zna jako „kunštno“ risati itd., vsak po svoje. Da smo gosp. notarja volili, to pa zato, ker pravijo, da je še grozno mnogo dela nakopičenega v občinski pisarni (še od prej), ki čaka rešitelja; tudi letni računi se še menda niso sami dokončali, kar pri nas ne zahtevajo tako natančno. Vse to bo gotovo g. notar zastonj v red spravil. Domače hišne posestnike in obrtnike, ki kraj in ljudi poznajo, pa smo zaradi tega le bolj na strani pustili, ker so — no ravno, ker so domačini in ker morda vendar ne znajo tako dobro nemško pesem. Sicer pa mora pri nas itak vedno tujec zvonec nositi; pravijo, da je to bolj „nobel“ ! Prihodnjič pa bodemo morda že tako „nobel“, da bomo izvolili za svojega državnozborskega poslanca znanega gospoda -— iz Svetne vasi!
Iz Žitarevasi. (Volitev.) Kakor je vam znano, smo imeli letošnjo jesen lepo vreme. Zato smo mislili, da bodemo imeli tudi takšno zimo, pa upanje je nam splavalo po vodi. Že v začetku decembra je padel sneg in je pritisnil hud mraz posebno na naše volilce, kateri imajo pravico voliti odbornike za občino Žitaravas. Zeblo jih je tako, ko je bila dné 9. dec. volitev, da so čepeli rajši doma za pečjo, in se greli, voliti pa pustili nasprotnike. Tako so imeli liberalci pri volitvi lahko delo, ko jim nobeden ni nasprotoval, ter so si izvolili može, za katere že vedo, da se dajo po njih liberalni muziki zasukati. Spolnila se jim je tudi želja, da je spet voljen prejšnji župan, ker trdijo, da ga v celi občini ni druzega moža (?), ki bi imel zmožnosti, biti za župana. O uboga občina! Pa kako je kaj po drugih občinah, kjer tega moža ni? Kdo jim županuje? — Žalostno in sramotno je, da se naši ljudje še vedno tako bore malo zmenijo za volitve, in da dajo nasprotnikom našim gospodovati na slovenski zemlji. Kdaj se vendar enkrat
prva znamenja. Predvsem pa vznemirja kofein srce. Z jedno besedo, kava vznemirja najprvo vse živce, a pozneje jih popolnoma oslabi; vsem tem se še redno pridružuje črevesni katar. Vpliv na živce pojavlja se najbolj, kakor se je že zgoraj omenilo, v glavobolu in združljivosti čutnic, katera se lahko stopnuje do blodnje. Vpliv na srce se pa kaže s tem, da bije žila hitreje lahko in nepravilno, človeka poletava se nekaka tesnoba ali bojazen in mrazi ga. Mišice oslabe in zgube prejšnjo sigurnost. Še v večji meri pojavlja se pa to pri prebavljanju: posledice so te, da človeku ne diši jed, da ne opravlja redno svoje potrebe in da dobi črevesni katar.
Sestavine jedil, koje imajo dušek v sebi, oprejemajo se le počasi, jedila pa, katera imajo veliko beljaka v sebi, se s kavo sploh ne strinjajo. Vsled tega vpliva na srce, mišice in na živež, je kava posebno nevarno sredstvo ljudem, kateri mnogo delajo z rokami, toraj ravno našim delavcem. Ta šega, da se takoj zjutraj, ko se je telo po spanju okrepilo, prične dan s tem, da se živce takoj oslabi s strupom, kakoršen je v bobovi kavi in se tako zmanjša njihova zmožnost za prihodnje delo, je za zdravje nevarno. Prvemu dražljivemu učinku slediti mora po potrebi nekaka oslabelost, tako da je treba kmalu novih dražil za zajuterk, na primer alkohola. Tako se prične dan na zdravju škodljiv način z jutranjo kavo.
Posebno nevarna pa je bobova kava otrokom, kojih živci in organi za prebavljanje se na ta način že za naprej pokvarijo in oslabé. Kako malo starišev ve, kako škodljivo in za vse življenje nevarno je navaditi otroke na dražila, kakor so to n. pr. bobova kava, pivo, vino itd. S tem se napravi temelj celi vrsti najrazličnejših boleznij. Na vsak način nam je dolžnost to povdarjati, da je to, v rodovinah tako običajno uživanje kave za ljudstvo pogubonosno.
Zoper zlorabo alkoholovo pričelo se je delovati po vsem omikanim svetu in sicer poskuša se alkohol pri onih, kateri so na tako draženje živcev navajeni, nadomestiti z drugimi dražili.
V to služijo v boju proti alkoholu (tega imenujejo Gronlandci »ono vsled česa se zgubi razum“) v prvi vrsti kava in čaj!
Toda strup ostane konečno le strup. Ako stvar na-tanjčneje premotrimo, ni nadomestitev alkohola s kofeinom
ali ona morfina s kokainom veliko razumnejša. Pri prvih je pač kava v primeri z alkoholom manjše zló, toda zló je vendar le.
Gledé na mladi naraščaj treba bi bilo pač resno poskrbeti, da se vsa ta dražila odpravijo iz rednih živil in da se z ozirom na sedanjo ljudsko hrano polagoma poskuša vpeljati kako premeno.
Kar se dosedaj navadnih surogatov tiče, vsled katerih je pač bobova kava ceneja ali nikdar pa ukusneje ali zdravju v prid, morajo se ti pač ravno označiti kot higi-jenično zló, vsled katerega so ubogi in slabotni najbolj prizadeti.
In ker so ti sorugati, ko pridejo v prodajo, navadno že zmleti, izpostavljeni so pri vsem tem že večkrat dokazanemu ponarejanju in zdravju škodljivim primesim.
Edini kavini surogati, kateri zdravju najbolj prijajo, so oni iz cerealij, kateri se sedaj pripravljajo na ta način, da se opraži ječmen, še raje pa sladje. Ječmen spremeni se vsled sadja tako, da se jeden del škroba, kateri se nahaja v njem, spremeni v škrobni sladkor (dekstrin); ta se v vodi razpusti in je lahko prebavljiv. Vsi ti preparati imeli so pa to slabo stran, da je imel njihov polivek ali okus po moki, ali je bil sladak, zopern, ali pa grenak in žarek, tako, da niso bili niti sami, niti zmešani z bobovo kavo za trajno vživanje; to najdemo še dandanes pri vseh sladnih kavah, katere sèstojé le iz navadno žganega sladja ali iz praženega ječmena. S tem se toraj ni nič) napredovalo.
Vse drugače je pa to pri znani Kathreinovi sladni kavi, s katero smo dobili še le sladno kavo v pravem pomenu besede. Ta je brez vseh dosedaj navedenih slabih stranij. Najvažnejše pri pripravljanju te kave je pa to, da se je posrečilo dati ječmenu, kateri se na poseben način sladi, s pomočjo nekega izvlečka, dobljenega iz kavinega zrna, ukus in vonj bobove kave. S to na Kathreinov način pripravljeno sladno kavo dosegel se je v istini proizvod, s katerem se ne more nobeden dosedaj znanih primerjati in čegar polivek ima popolnoma okus po pobovi kavi, ne da bi pa imel pri tem tudi one, zdravju škodljive lastnosti te kave. Ce nalijemo Kathreinovo kavo v čašico, je ta po vonju, barvi in okusu tako izrecno podobna bobovi kavi, da se, če jej prilijemo mleko in v njo nadrobimo kruh, komaj spozna kak razloček.
Že več slavnih kemikov in higijenikov, kakor n. pr. gospodje profesorji, tajni svetnik pl. Pettenkofer, pl. Ziemsen, pl. Virchow, pl. Aubry, dr. m. Mansfeldt, prof. dr. Hofmann in drugi, analisovalo je, da bi proučili sestavo tega Kath-reinerjevega preparata. Zadnji preiskava! ga je znani higi-jenik prof. dr. Ferd. Hueppe iz Prage. Preiskave so poka-nale, kar bi utegnilo tu ravno najbolj zanimati, da znaša vsebina duškovih snovij ali sladinskega beljaka 9-31°/o do 10'81°/0 in ekstrativnih, toraj redilnih snovij 44-67°/0 do 55°/0. Preparati so nadalje popolnoma prosti tujih in škodljivih sestavin. Ta kava je posebno z ozirom na to, da ima v sebi mnogo beljaka, kateri se rad razpušča, masti, mnogo izlečka in posebno veliko srobotnega sladkorja, kar vse je vsega ozira vredno redilno sredstvo, tako, da se še ta lastnost pridružuje že itak povoljnemu vplivu te kave na naše živce. V nasprotju z bobovo kavo pojavlja se takoj pričetkom dobrodejni in krepilni učinek in nič ni čutiti one oslabelosti in onemoglosti. Pred vsem ni nikakor slabega vpliva na prebavljanje, tako da se ta preparat, ne glede na druge prednosti, kot nadomestilo bobove kave priporoča vsakemu, posebno pa otrokom, bledičnim deklicam in slabotnim ženam.
Če je pa vsled večletne navade težko opustiti bobovo kavo in pričeti piti sladno kavo, tedaj pokaže se sladna kava kot najizvrstnejša primes, ker napravi v večji množini vsled svojega dobrega ukusa bobovo kavo želodcu prikup-Ijivejši in deloma odstrani njene zdravju škodljive lastnosti. Kathreinova kava se torej tudi v tej meri toplo priporoča. Tudi otrokom je mlečna hrana, če se ji primeša sladna kava, prijetnejša in jim tudi bolj ugaja.
Z vsakega stališča razvidno je toraj, da se je v Kathreinovi sladni kavi našlo dolgo zaželjeno nadomestilo, kakor tudi najboljša primes za bobovo kavo, katera je največjega higijeničnega pomena za one slojeve našega ljudstva, kateri si služijo svoj kruh z rokami in sicer ne le kakor živilo, ampak tudi kakor hrana.
Iskrice. Kar je pri južini sol in paprika, to je danes v življenju — politika. — Možje se radi bahajo — s tujim perjem in ženske — s tujimi lasmi.
Slovenci!
JPridno stilla jej te na slo^enslte «liocle !
otresete zaspanosti in politične lenobe, kdaj vas prešine malo nàrodnega ponosa, da ne bodete hlapčevali drugim, marveč postali sami svoji gospodarji?! Kje pa so bili oni, ki bi nas imeli pri zadnji volitvi — voditi?
Iz Gozdanj. (Občinska volitev.) Kakor večinoma vse slovenske občine, imeli smo tudi mi dné 23. grudna 1. 1. občinsko volitev. Ali žalostnim srcem vam moram naznanjati, da je naša stranka pri istej toliko kakor propadla. V očigled najlepše nade in vkljub vsej požrtvovalnosti občinskih, kakor izvenobčinskih rodoljubov, zmagali smo samo v tretjem razredu. V drugem razredu pa smo ostali s 4 glasovi v manjšini. Nasprotniki so namreč dobro vedeli, da jim ravno v tem razredu preti največja nevarnost, zatorej so se z vso močjo vrgli na ta razred. Sam župan in učitelj, zraven pa še žganje in pivo, igrali so poleg raznih obljub pri nasprotni agitaciji glavno nalogo. lednega naših volilcev drugega razreda vkljub vloženi pritožbi niso sprejeli v volilno listo, ker je še le nekaj čez 13, reči trinajst mesecev posestnik in tako po njihovem mnenju še nima volilne pravice! Drugemu zopet so obljubili, da ga oprostijo kazni radi šolskih zamud. Tretje so z žganjem in pivom dobro napojili, da so jim potem v pijanosti zastavili svojo besedo* Zraven pa so morali še mežnar, „cer-kveua ura“ ter vsi znani in neznani duhovniki mirno držati svoje hrbte, da so jim nasprotni agitatorji na iste s prav živimi barvami naslikali vse njihove storjene in nestorjene grehe, od Kristusovega rojstva do današnjega dné. Na tak in enak način se je nasprotnikom posrečilo k svojim prejšnjim privržencem drugega razreda si pridobiti še šest žejnih političnih revežev ter jih pripraviti do žalostnega prepričanja, da na svetu ni večjih hudodelcev, nego so „farji“, pa tudi ne nedolžnejših bitij, nego so gozdanjski liberalni duhovi. Zoper tako nesramno obrekovanje se, ker so naši nekoliko prepozno vstali, ni dalo mnogo opraviti, in zadnji dan pred volitvo smo še le spregledali, da je drugi razred za nas toliko, kakor izgubljen. Onima dvema posestnicama, ki sta svoje pooblastili dali raje našim nasprotnikom, nego gospodu župniku, bi se dalo še odpustiti, ker baba je baba, ali kot neizrečeno žalostno in sramotno se mora označiti ravnanje onih volilcev drugega razreda v Crešnjah, Dražicah in v Vabernivasi, kateri so pri prejšnjih volitvah vedno stali na naši strani, in katerih jeden je celo odbornik slovenske posojilnice v Klečah, da so nas prav oni tako po judeževo izdali ravno sedaj, ko smo bili popolnej zmagi že tako blizu. Pa tudi oni štirje volilci drugega razreda, ki so z več ali manj praznimi izgovori izostali od volitve, so mnogo pripomogli k našemu propadu. — Tak je bil tedaj izid letošnje volitve. Mi se moramo ž njim hoté ali nehoté zadovoljiti, ker do zdaj niti toliko nismo imeli. Ali krvaveti mora rodoljubu srce, če vidi, s kako nesramnimi sredstvi nasprotniki cerkve in našega nàroda prav povsod dosežejo uspehe, in kako vsled tega naša poštena slovenska stvar počasi napreduje. Mi našim nasprotnikom njihove letošnje, s pijačo si kupljene volilne sreče ne zavidamo, ker smo še vedno trdno prepričani, da gotovo pride enkrat dan, ko stopi sedanjim omahljivcem v glavo krščansko-katoliško prepričanje in nàrodni ponos, in takrat vi odpadniki slovenski na veselo svidenje !	—h.
Iz Brda na Žili. (Občinska volitev.) Volitve v občini Brdo smo srečno prestali. „Srečno“, pravim, ker se nam ni zgodila pri tem poslu nobena nesreča ! Potrebno je, da vam najprej povem, da obstoji naša občina iz dveh katastralnih občin, namreč iz zgornje in spodnje. Kakor navadno, se v zgornjej občini radi prepirajo in tudi ravno zdaj teče neka „mlečna pravda", zaradi ktere živijo kmeti-volilci v največjej needinosti med seboj. Je že tako; tam kjer je malo zabele, se vliva maslo v ogenj ! Zatorej se je pa tudi udeležilo volitve celih 19, reci: devetnajst volilcev iz zgornje občine. Od spodnje občine pa nimamo veliko postrežljivosti, še manj pa pravičnosti pričakovati, dokler ne bo tam veselja mera polna. Zmagali pa smo nekoliko vendar-le, ker se naš občinski „Generalštab“ ni upal razdeliti odbornike v 3. in v 2. razredu po celej politični občini. Može, katere smo primorani imeti kot zastopnike svojih vasij, dobili smo po „milosti“ prvega volilnega razreda; kajti od naših ^veleposestnikov" niso dobili nobenega glasil, pač pa so volili naši volilci v tem razredu može, kateri se popolnoma vjemajo z večino onih, katere je volila „liberalna napredna stranka". Le tako naprej, dokler je še vetra kej ! Po takem potu bo kmetom kmalu pomagano (?). — Dokaz temu, kam hoče kapitan občinsko barko peljali, sta dopisa v „Karntner Nachrichten" št. 103. in v nekem drugem beljaškem zakotnem lističu, kjer se napada naš deželni poslanec g. Grafenauer, kakor da bi ne užival pri svojih volilcih nobenega zaupanja in je bil odločen za župana. Vse to je grdo obrekovanje in nesramna laž; pač pa je glavni agitator nasprotnikov — mladi Ledrič sam spoznal in povedal, da
niso voljeni pravi možje, in da se je agitiralo samo zaradi tega, da gospod nadučitelj Socher „nekaj zasluži". — To je današnji pojem § 22. volilnega reda, kateri se vsaj za tri leta menda za našo „fortschrittlich“ občino baje tako-le tolmači, da naj se glas odda po ^najboljšem" prepričanju tako, kakor bodo spoznali, da je najboljše za nekatere ljudi, ne pa za občni blagor. Kakšne odbornike so si po tem takem izbirali, je jasno kot beli dan. Sposobnost za „ja“, se jim po večini ne more odreči.
Politični pregled.
Avtro-Ogerska. Češko gimnazijo v Opavi prevzame vlada s prihodnjim šolskim letom v državno upravo. Zopet mala drobtinica ravnoprav-nosti. — Nemci na Češkem se sedaj pogovarjajo, ali naj vstopijo v deželni zbor. — V nižjeavstrij-skem deželnem zboru je poslanec Kolisko predlagal, da naj je samo nemščina učni jezik po ljudskih šolah. Ta predlog je naravnost zoper člen 19. drž. osnovnih postav. — Cesar je izdal več ukazov po § 14. osnovnih postav, s katerimi se podaljšuje dosedanje razmerje z Ogersko za jedno leto. Tudi kvota ostane stara, da mora naša polovica plačevati 70, ogerska pa 30 odstotkov. Zato naj se volilci zahvalijo nemškim nacijonalcem ! — Minister-ski predsednik Gauč se je zadnje dni dogovarjal z voditelji čeških Nemcev, s katerimi se hoče sporazumeti, da bode zopet mogoče državnozborsko delovanje.
Druge države. Šestdesetletnica mašništva ali biserna maša sv. Očeta Leona XIII. se je slovesno obhajala po vsem katoliškem svetu. Papež sami so na novega leta dan darovali sv. mašo pred zastopniki laških katoliških družb. Vkljubu veliki starosti so vendar čvrsti in zdravi. — Ker se je djakovski škof Strossmayr odpovedal belograjski škofiji, katero je doslej oskrboval, so izročili papež dušno pastirstvo v Belemgradu frančiškanskemu redu.
]¥ © v ! é a r.
Na Koroškem. (»Kmetski list.") Zadnja »Bauernzeitung" naznanja, da »Kmetski list", t. j. nemško-liberalno-lutrovska „Baueruzeitung“-a v slovenskem jeziku, začne izhajati dné 15. t. m. Slovenski rodoljubi vedó, kaj jim je pri tem naznanilu storiti! Protiverskim, protinàrodnim listom na Slovenskem ne sme biti prostora in dolžnost vsakega Slovenca je, da se volkov v ovčji obleki brani z vsemi močmi! Najboljša pomoč zoper slabe liste pa je razširjanje in podpiranje »M ir"-a. Zato, rojaki, storite sedaj povsod svojo dolžnost: razširjajte »Mir" !
—	(Duhovske zadeve.) Kazpisane so župnije: Riže v Ziljski dolini in Hodiše do 5. febr., Svi niča do 12. febr. — Č. g. K. Schiwitz, provizor v Marija Vajčah-u je prestavljen v Steinbihl.
—	(Izpred deželnega sodišča.) Dné 29. dec. 1897 bili ste tukaj dve zanimivi obravnavi. Prva je bila proti Matevžu Končniku v Javorji pri Črni in njegovi materi Mariji Končnik radi krive prisege. Neka Tekla Miiller, posestnica
v	Javorji, nju je ovadila, a dokazalo se je, da so bile njene trditve neresnične in izmišljene. Oba obtoženca sta bila oproščena. Pri drugi obravnavi pa je bila na obtoženi klopi Agata Sapovšek iz Malega Št. Vida. Pustila je bila za kratek čas svojega otroka na dvorišče, kjer se je drugekrati navadno igral. Slabo naslonjena težka trugla pade na otroka in ga zaduši. Šodišče je spoznalo, da nesrečne matere ne zadene nobena krivda in bila je vsake kazni prosta. Vse obtožence je zagovarjal g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu.
* Dné 1. t. m. je umrl v Celovcu gosp. Oskar Aleksander grof Christalnigg pl. Gilitzstein, oče rodoljubnemu g. grajščaku v Goričah v Rožni dolini. Pogreb je bil zelo veličasten ter se ga je udeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. — Med Grabštanjem in Sinčovasjo je vlak povozil hlapca K. Ozmalc. — Led je poškodoval dravski most pod Velikovcem. Zató dalje časa ne smejo voziti čez njega težki vozovi. — »Bauernbund" dné 16. t. m. zboruje v Sinči vasi. Slovenski kmetje iz Podjune,
vi	morate vedeti, kaj od vas zahteva nàrodna čast!
Na Kranjskem. V proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja je občinski svet ljubljanski sklenil sezidati ubožno hišo za 100 oseb, katera se bo imenovala »mestna ubožnica cesarja Franca Josipa I." in mestno kopališče, napraviti ustanovo za nadalnje praktično izobraženje mestnih tehničnih močij in razdeliti 5000 gld. za dobrodelne namene dné 2. decembra 1898. — V Ljubljani so dné 1. t. m. slovesno blagoslovili elektrarno. Zvečer je po mestu prvikrat žarela nova luč. — V Kranju je umrl vpokojeni župnik T. Šlibar. — Gasilno društvo so ustanovili v Ratečah pri Kranjski Gori. — Prihodnjo pomlad dobi Ljubljana za vse ulice, ceste in trge kakor tudi hiše nove table s sloven-sko-nemškimi napisi. — V Zagorju ob Savi zabodli so pri pretepu gostilničarja Košmela. — V Ljub-
ljani so imeli ob božičnih praznikih duhovne vaje za moške. Bile so dobro obiskane. — Osmerim gospodarjem so pogorela posestva na Ostrucu pri Kostanjevici. Škode je nad 10 tisoč goldinarjev. — Novo posojilnico so ustanovili v Domžalah.
Na Štajerskem. Mil. g. knezoškof so imenovali vč. g. J. Majcen-a, kn. šk. dvornega kaplana, svojim duhovnim svetovalcem. — Sijajen misijon so imeli v Vojniku. — Pred kratkem je kočar Vračko v Polički vasi blizu Pesnice ubil svojega 70 letnega tasta Ferlinca in njegovo ženo, jima vzel več denarja ter ju pustil tri dni v krvi. Zlobneža že ima gosposka pod ključem, pa tudi njegovo ženo, hčer ubitega Ferlinca in njegovo mater. — Po neprevidnosti je v Kozjem ustrelil brat svojo sestro, soprogo davčnega eksekutorja. Brat je bil vojak ter je prišel na odpust, obiskat sestro. Igral se je z nabasanim samokresom tako nesrečno, da ga je sprožil in zadel sestro pod oko. Kmalu nato je bila mrtva. — Najstarejši Mariborčan, vpokojeni nadučitelj Fr. Regolec, je dné 27. dec. umrl v dobi 97 let. Bil je svoje dni učitelj slavnega Fr. Miklošiča in sedanjega nadškofa goriškega, dr. Jakoba Missia. Sveti mu večna luč!
Na Primorskem. Slovenski deželni poslanci goriški se ne udeležujejo sej deželnega zbora, ker se vlada in Lahi nočejo ozirati na upravičene njih zahteve. Zavoljo tega je zbor nesklepčen ter ne more zborovati. — V Gorici je umrl stolni župnik, g. kanonik Fr. Košuta, občespoštovan nàrodnjak. N. p. v m. ! — Volilni shod je imel posl. A. Gregorčič dné 2. t. m. v goriški čitalnici. — V Ško-cijanu na Krasu so ustanovili sadjarsko in vinarsko društvo. Namestništvo pa dela ovire.
Po drugih deželah. Kot naslednik umrlega admirala Sternek-a je imenovan podadmiral Spaun za vrhovnega poglavarja naše mornarice. — Prav močen potres so imeli dné 19. dec. po Italiji. Tudi drugod se je večkrat tresla zemlja. — Poljski bankir Wawelberg v Varšavi je poleg 300 tisoč rubljev za »Delavski Dom" v Varšavi poklonil svojemu nàrodu tudi 1 milijon rubljev za ustanovitev tehnične šole, katero namerava sam vzdrževati z letnim prispevkom 400 tisoč rubljev.
Ustanovitev .,Slovenskega čebelarskega društva“ s sedežem v Ljubljani je c. kr. vlada dovolila in že potrdila predložena ji pravila. Vabimo toraj slovenske čebelarje, naj zglase svoj pristop za sedaj pri kmetijski družbi v Ljubljani in naj ob enem pošljejo letnino po 1 gld. O ustanovnem občnem zboru „sloven. čebelarskega društva' obvestimo ude svoječasno.
,,Živijo!“ je geslo podobi, katero vidimo prilepljeno na vogalih naših ulic, v izložbah naših trgovcev, kot kras v koledarjih in kot inserat v časopisih, in tako ta dobra misel občno pozornost nase vleče. Znana tvrdka Kathreiner naznanja svojo sladno kavo s to podobo, katere izvrstna izvršitev dokazuje, kako visoko je že dospela reklama, sploh pri Kathreinerjevih naznanilih, kateri se vže leta sèm zmiraj bolj odlikujejo. Tudi ta podoba je gotovo od prvih umetnikov izvršena. Mala stvarica na podobi je gotovo pri kaki domači svečanosti videla, kako so oče kozarec z vinom vzdignili in s kakim hišnim prijateljem ali z domačimi trčili. „Živio!“ To ji je v bistri glavici ostalo kot najvišji izraz veselja in srčne odkrite udanosti. In ker živahni otroci tako radi vtise posnemajo, pozdravi tudi ona tako od sestrice prineseno kavo. Kava je ta priljubljena Kathreinerjeva, katera tako prijetno diši in tako dobro tekne, in katera se ima zahvaliti za tako močne nogice, okrogle rokice in polna cvetoča ličica. In ko hoče ravno polno čašico k ustarn nesti, pride ji na misel izraz največje zadovoljnosti in zakliče .Živio!' svoji sestri nasproti. Kako srečno je umetnin; to izpeljal, ko mala stvarica živahno čašico povzdigne in se starejši sestrici, s ponosnim, pa vendar prijetnim smehljajem tej zahtevi uda. Tudi ona pije, kakor cela družina, gotovo že delj časa Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, katera edina tako izvrstno združi te tako zdravilne dobre lastnosti slada z navajenim prijetnim in priljubljenim okusom prave bobove kave. Delj ko se to otročjo skupino gleda, bolj se gledalcu dopade. Boljši priporočitve za to tako vže splošno priljubljeno Kathreinerjevo sladno kavo, kakor je to ta pravi umetnik v podobi storil, je gotovo težko najti.
Tržne eene v Celovcu
dné 5. januarja.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gid.	kr.
pšenica 		7	42	9	27
	5	48	6	85
ječmen		—	—	—	—
oves		2	30	2	87
hej da		4	30	5	37
turšica (sirk)		3	66	4	57
pšeno (kaša)		7	20	9	—
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	10	1	79
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 2 gld. — kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frišen speh je po 62 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 155 gld.
fjoterijske srečke od 31. decembra 1897. Line 2	65	29	81	6
Trst	69	43	8	11	36
HpHp^	omili |sij te	Oiril-IHtetociove <Ii*nžl>e!
«
>9
1
Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda!
Y Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki „ družbe sv. Cirila in Metoda' v trafiki gospe Iz o p, kosarnske ulice številka 7.
I
I
I
| Dr. Alojzij Kraut, $
odvetnik v Celovcu,	^
V
na benediktinskem trgu štev. 4., v pritličji.
Uradne ure so od 'j./.), do 12. ure zjutraj iV in od 3. do 6. ure popoludne.	^
^	Ob nedeljah je pisarna zaprta.	^
Naznanilo.
„Južno-štajerska hranilnica44 v Celju
obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898. naprej po 4: odstotke, brez da bi odtegovala rentni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu.
Ravnateljstvo.
Naznanilo.
Na Otoku v sredi vesi stoji šele leta 1894. pozidana hiša „mežnarija“, katera ima 3 sobe, kuhinjo in kaščo. Bila bi to pripravno poletno stanovanje za kako družino iz Celovca ali kakega druzega mesta. Ovo stanovanje se lahko na 3 leta v najem dà. Hišnega orodja ni, in ga ima najemnik sam oskrbeti. Popraša se pri
cerkvenemu predstojništvu na Otoku. Pošta Maria Wòrth.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi po novem letu vloge po 4% brez odbitka novega rentnega davka.

tit|g
gggg

Velika zaloga
taili železnih cevij za vodovode
a m	P° tovarniških cenah pri
Konradu Proseliti v Celovcu,
tovarna za kmetijske stroje.
Službo občinskega tajnika
išče slovensk mladenič, ki se je v občinskih poslih (slovensko in nemško) dobro izuril. — Yeč pové upravništvo „Mira“-a v Celovcu.
Pražko gnjat (pigia)
izvrstno blago, sočno, rožnato, milo-osoljeno, kilo po 86 kr., kakor vse vrste suhega mesa, ponujam pod najnižjimi cenami. — Pošilja se v vsaki množini, tudi v poštnih zavojih s povzetjem.
Karol Markart; Smiliov-Praga. ITQ,i33a,a,ga,jja.g3a
slavnemu občinstvu, da sem prevzel
svečarijo gospe Marije ScMer v Pliberku,
pri kateri sem služil 14 let za poslovodjo. Priporočam dobro izbrano zalogo raznih sveč za svečnico častiti duhovščini, cenjenim cerkvenim predstojni-štvom in vsem dragim kupcem z zagotovilom, da hočem vsem postreči kar najboljše in najskrbneje.
Bogomir Stockl, svečar v Pliberku.
vsi STEOJ3 ZA POLJEDELSTVO
LUo eclezo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne strqjn,
6o&ato Uastrovani 192 etranl obsežni ceniki v slovenskem io nemškem Jozlko na zahtevanja takoj zasioq).
IG. BELLEB, DUNAJ
• «h PIUTEESTiUSSE M 49.^! Preprodajalci se iščejo.
Tudi priporoča
najnovejša
i pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
za čevljarje, sedlarje, jennenarje, in šivilja: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezna dele teh strojev in iy!e vsake vrste kakor tudi železi»® biag&juicc, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoj: delavnici. Tovarniške cene.
Matija PlaEtko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeli in glavobolu
se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
»	«5 mms mm «««'£4
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Cena jedni steklenici je i gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr.'— Dobiva se v lekarni
l^owenì'ipotlielite«,
Baruch Gyuia, iisksicz Št 188 na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi _____	takoj dve steklenici Vašega iz-
vrstnega zdravila, kterega ne
umrem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel It. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin^ dobro prilegel, pošljite ........mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Pani Taé v Geviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896.
JjSF' Pristno le z zgornjo znamko.
JANEZ KUŠEJ,
slovenslci svečar v Železni Kapli,
ponuja svoje steče iz pristnega voska po H gld. 40 kr. kilo. Tudi druge reči, kakor slaščice itd., ima vselej v zalogi. Slovenci ! Svoji k svojim ! “rg^f

I
1
i
I
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.