Maribor, tor«k 10. junija
iRbalA fazan nedelj9 in pravnikov veak dan ob 16. uri RŽV> ,pii po*ta*m	Ljubljanici.	11.400
uprtvf tik^po poiti lO-Dln/dčilavij#«^ dom pa 12 Din
Tetefon:
Uredn. 3440 Upravo 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c.e.ata «03
Ogl*»l po larifu
Oglate »prcjama tudi ogUenl oddelek Jufrr« v LJublJ.nl, Prel.rnovt ulici «.4
IHarWšPi
Leto IV.
cesta «t.13
14. mednarodna konferenca dela
le pričela danes s svojim zasedanjem
v	Ženevi. Zastopana je tudi naša država po delegaciji, ki jo tvorijo predstavniki vlade ter delodajalcev in delojemalcev. Delegata vlade sta gg. dr. Ilija Šumenkovič, nas poslanik v Bernu, ki je obenem šef delegacije, ter Dušan Jeremič, načelnik oddelenja za socijalno skrbstvo v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, strokovna referenta gg. inž. Stefan Bosak, rudarski svetnik iz Sarajeva in inž. Ferdo Šinkovec, ravnatelj drž. rudnika v Zenici; delodajalski delegati so gg. dr. Cvetko Gregorič, tajnik Centrale industrijskih korporacij, ter strokovnjaki Marko Bauer iz Zagreba in dr. Adolf Golia iz Ljubljane; delavski delegat pa dr. Živko Topa-lovič, tajnik; Centralne zveze delavskih sindikatov v Beogradu.
Program letošnjega zasedanja obsega kot tri glavne točke delovni čas nameščencev, omejitev odnosno prepoved prisilnega dela v kolonijah itd., in delovni čas v premogovnikih. Kakor marsikaj druzega. se je tudi mednarodna socijalna politika tekom časa že stabilizirala, zato je število pred metov, ki jih konferenca vsako leto obravnava, tudi vedno manjše (leta 1919. in 1921. še po sedem točk). Popolnoma nov značaj pa dobi letošnja konferenca radi tega, ker bo obravna vala in sklepala o važnih vprašanjih nameščencev in glede dela v kolonijah in bo s tem podredila nove milijone ljudi neposrednemu, uplivu medna rodne organizacije dela.
Ali je računati s pozitivnim rezultatom konference v teh vprašanjih? Glede delovnega časa nameščencev se je dozdai izjavilo že 29 vlad. od teh 18 v prid konvenciji, zlasti Francija, Nemčija in Italija. Štiri vlade (med njimi tudi angleška!) še ne smatrajo vprašanja zrelim za mednaro dno rešenje. Druge zopet so proti ob vezni konvenciji, arrmak za milejšo obliko — priporočila. Vendar je v celoti položaj za sprejetje konvencije ugoden. Olasom te konvencije bi naj veljala za trgovske obrate in pisarne Uavne In privatne, tudi za pošto, br-zoiav In telefon) tedenska delovna doba 48 ur. Dnevni delovni čas naj b! načelno trajal 8 ur, vendar pa se lahko tedenska delovna doba razdeli na dneve tudi drugače, ne smp o a preko-račjti dnevno desetih ur. Obenem bo Predlagano, naj se vladam sporoči, da tekom štirih let sporoče mednarodnemu urad» dela svoia izvestja o delov-n.e™ času v gostilničarskih in hotel-wh obratih, v gledališčih, kinih in Pod.
Glede prisilnega dela v kolonijah ! Jr,^3'av,ten na2rt konvencije v tem 'Piislu, da^ se to d^lo dovoljuje samo za prehodno dobo in samo v ja v fae«.»svr^e, ter noc* gotovimi garanci irHlK odpraviti pa se mora tekom ‘reh let nn roHfllfao.m Icnnve.neii« *a
Karlov dinastični prevrat
KAROL n. NOVI KRALJ RUMUNIJ E. — DOSEDANJI KRALJ MIHAEL POSTAL PRESTOLONASLEDNIK. IMENOVANJE DVEH MARŠALOV.
BUKAREŠT, 10. junija. Takoj po vrnitvi bivšega romunskega prestolonaslednika, princa Karola, v domovino, so se vršili dogodki z bliskovito naglico. Ministrski predsednik Maniu, ki je želel, da naj bi se princ Karol proglasil za regenta, je že v soboto podal ostavko celo kupne vlade, ker ni prodrl s svojini predlogom. Regentn! svet je poveril nato sestavo začasne vlade zunanjemu ministru Mironescu. Nova vlada je že na svoji prvi seji soglasno sklenila, da se veliki narodni skupščini predloži predlog o razveljavljenju akta od 4. januarja 1926, ki vsebuje jasne določbe o kronski pravici kralja Mihaela I. in ustanovitev tročlan skega regentskega sveta. Velika narodna skupščina naj razveljavi odstavitev prestolonaslednika Karola In ga proglasi za kralja Velike Rumunije.
V	nedeljo dopoldne se je nato vršila skupna seja poslanske zbornice in senata, na kateri je bil predlog o proglasitvi princa Karola za kralja Karola II. sprejet s 485 od 486 glasov. Le zastopniki libe ralne stranke se seje niso udeležili. Dosedanji nedoletni kralj Mihael je bil obenem proglašen za prestolonaslednika In za velikega vojvodo Albe Julije.
Kabinet Mironescu je takoj po Izvršit-
vi	svoje naloge podal zopet demlsljo.
Ko se je novi kralj Karol II. peljal v parlament, da položi prisego, je bilo na cestah vse prebivalstvo, ki je viharno vzklikalo: »Živel kralj!« Kralj je imel u-nlformo generala letalskega kora In je prisegel, da bo ščitil zakone in nedotak. Hivostl države. Nato je imel kratek govor, v katerem je naglašal, da se je vrnil v domovino brez srda tudi napram onim, ki so s svojim nepremišljenim postopanjem hoteli raztrgati vezi, ki obstojajo med njim in vsemi pravimi Rumunl. Za dosego narodnih ciljev je potrebno sodelovanje vsega naroda.
Po prisegi armade je izdal kralj na narod poseben proglas, nato pa se je odpeljal v Curtea d Arges na grob svojega očeta Ferdinanda, na kar je izšel veliki amnestijski ukaz za razne vojaške in politične delikte.
BUKAREŠT, 10. junija. Ves rumun-skl tisk se zelo obširno bavl z novim položajem v državi ter Izraža nado, da bo sedaj, ko je definitivno rešeno dinastično vprašanje, nastopila doba mirnega delovanja In razvoja države. Podčrtavajoč, da so vse stranke z nav dušenjem pozdravile povratek princa Karola, razen njegovih starih nasnrot nikov liberalcev, naglašajo listi, da bo skoro gotovo sestavljena zopet parla
mentarna vlada, tako da ne bodo potrebne nove volitve.
Posvetovanja, ki jih je pričel kralj Karol takoj po demisijj začasnega kabineta Mironescu, se še nadaljujejo in ne bodo zaključena pred soboto, ker hoče kralj Karol podrobno proučiti položaj, predno se bo odločil, komu naj poveri mandat za sestavo nove vlade.
Še prav posebno zanimanje pa vlada v javnosti, kako bo rešeno vprašanje zakonske skupnosti nove kraljevske dvojice. Kakor znano, sta se princ Karol in njegova soproga, grška princesa Helena, sodno ločila. Ločitev zakona je ostala zaenkrat še v veljavi. Kralj Karol se je nastanil v gradu Cotroceniju, kjer biva tudi prestolonaslednik Mihael, dočim stanuje kraljica v svojem gradu. Zatrjuje sc, da je bil začasno sklenjen sporazum
v	smislu, da ostane ločitev v veljavi, za vzgojo prestolonaslednika pa bo skrbel kralj. Definitivno pa bo rodbinsko vprašanje rešeno šele po povratku kraljice-vdove Marije, ki se mudi sedaj v inozemstvu.
BUKAREŠT, 10. junija. Kralj je imenoval generala Averesca in Pre sana za rtimunska maršala.
BUKAREŠT, 10. junija. Dosedanji rumunskl poslanik v Parizu, Diaman-di, ki je bil znan kot eden najhujših nasprotnikov princa Karola, je bil v soboto brzojavno odstavljen In upo kojen. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano.
Italijanski zunanji minister na Poljskem
VARŠAVA, 10. junija. Včeraj je prispel semkaj, italijanski zunanji minister Grandi. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki oblasti z zunanjim ministrom Zale-skim na čelu. Grandi je imel davi sestanek z Zaleskim, s katerim sta razpravljala o odnošajih med Poljsko in Italijo.
V	zvezi z Grandijevim posetom se ba-
vi	poljski tisk z odnošaji med Poljsko in Malo antanto. Varšavski politični krogi pripisujejo prihodnji konferenci Male antante posebno važnost, ker je na dnevnem redu tudi vprašanje poglobitve gospodarskih odnošajev med državami Male antante. Temu cilju služi tudi Grandi-jev prihod, ki pa se ne sme razlagati tako, kakor da bi se Poljska hotela oddaljiti od Male antante. Poljska bo nasprotno slejkoprej podpirala politiko Male antante in se naslanjala na Francijo,- želi pa obenem živeti v dobrih odnošajih tudi 1 Italijo.
vsa privatna podjetja. Verjetno je, da bo tudi ta konvencija sprejeta, ker so se razun ene vse kolonijalne države izrekle pozitivno zanjo.
Najbolj trd oreh letošnje konference je vprašanje delovnega časa v premogovnikih. Vprašanje je načela že angleška delavska vlada jeseni 1929 na desetem zasedanju Društva narodov, ki ga je izročila mednarodnemu uradu dela. Ta je jan. 1930 sklical posvetovanje strokovnjakov, na katerem pa so se pojavila takšna nasprotja v nazorih, da ni moglo priti do odločitve. Zatri fe tudi nemogoča pro-
Najboljša
jed
je nepopolna, ako Vam po njej mani« ka Mocca-kava. Ako zavžiiete po jed! skodelico kave in pokadite cigareto, imate prijeten mir in se iznebite neprijetnega občutka sitosti. Ako !? Mocca-kava pripravljena iz pristne zrnate kave, spada že iz zdravstven nih ozirov k vsakemu obedu.
JULIO ME1NL, uvoz kave, Maribot Gosposka ulica 7. Ustanovljeno 1862. XI)
Razpisano sodniško mesto
BEOGRAD, 10. junija. Razpisano je mesto starešine okrajnega sodišča v Ma-renbergu. Prošnje je vložiti v 14 dneb službenim potom.
gnoza o tem, kakšen bo rezultat konference v tem vprašanju.
Trenutno ni znano, kakšno stališče bodo zavzeli delegati Iz naše države napram navedenim vprašanjem. Isto-tako tudi še ni znano stališče češkoslovaške delegacije. Nedvomno pa je primerna rešitev teh vprašanj tudi za naše prilike zelo važna in upamo, da se bodo naši delegati pri presojanju vprašanj dali voditi s širokih vidikov potreb našega gospodarstva na eni in delavstva odnosno nameščencev na drugi strani.
Napad kolesarja na Koroški cesti.
V	nedeljo ob 20. je kolesar J. S. na Ko* roški cesti proti Kamnici napadel neko žensko in jo z nožem v roki hotel prisiliti, da se mu uda. Mimo je privozil drugi kolesar, katerega se je napadalec ustrašil in na kolesu oddirjal proti mestu. Toda drugi kolesar ga je dohitel in dal are* tirati. Noža pri njem niso našli in J. S tudi dejanje zanika. —
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 394, prodanih pa je bilo 256 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 150—200 Din, 7 do
9 tednov 280—300, 3—4 mesece 300 do 400, 5—7 mesecev 500—700, 8 do
10 mesecev 750—900, 1 leto stari 950 do 1200, 1 kg žive teže 9.50—12 Dm
Karambol avtomobila s kolesarjem.
Davi okrog 8. ure se je v Slovenski ulici med kavarno »Astorijo« in hotelom »Orel« zaletel neki kolesar v reklamni avtomobil tvrdke »Graf-juha« Kolesarju so kolesa avtomobila popolnoma pokvarila vozilo, a sam je pri padcu ostal nepoškodovan. — Svoji stari tradiciji je ostal zvest...
Namreč binkoštni pondeljek, o katerem vedo že stari ljudje, da je skoro vsako leto dosledno pozdravil zemljo z gromom in nalivi. Ze zjutraj se je kujalo nebo, se pozneje prav aprilsko zjasnilo in popoldan se je med gromom vsula trenutna ploha, ki je trajala 10 minut, nakar se je zopet aprilsko zjasnilo; okrog 6. ure zvečer pa so se med močnim grmenjem in bliskanjem zopet odprle zatvornicc neba in preplašeni izletniki so begali pod strehe in drevesa kakor kokoši, ko plane jastreb med nje. — Tudi Drava, ki je po zadnjem dviganju že začela vidno padati, je narastla zopet za dobrih 25 cm. —
sflb'1
V	Ma r i b o r nr.BM IB. VI. W
Usodna Stavilka 13
(Ob osmini smrti R. Kopiča.)
Torej našega Kopica ni več. Z njim je /zginila iz našega mesta v vseh krogih popularna osebnost. Zakaj pokojni se je udeleževal kljub visokemu številu let vsega javnega življenja v našem mestu pa bodisi v strokovnih, kulturnih, nacijo-nalnih, kakor tudi v gospodarskih organizacijah. Zasledoval je z velikim zanimanjem ves razvoj javnega življenja v aašem mestu in menda ni bilo nobenega občnega zbora javnih institucij, da bi ne bil navzoč tudi on, ne samo kot opazovalec, ampak je često posegel tudi v debato in vplival s svojim mirnim, prevdar-nim in stvarnim nastopom, ki ni nikoii pokazal kake osebne osti, na potek in razvoj dogodkov. Zaradi svojega mirnega in možatega značaja ter radi vedre šegavosti je bil ne samo v vseh krogih čislan, ampak tudi priljubljen. V onih u-stanovah, kjer je deloval kot odbornik, je bil pa često ne samo po svojih inicijati-vah, ampak tudi po vztrajnem delu, katerega se ni nikoli branil, pravzaprav vodilen član. O tem bi lahko mnogo povedala organizacija državnih upokojencev, Ribarsko društvo in drugi, ki ga bodo odslej trpko pogrešali.
Pokojni Kopič je igral zelo važno vlogo pri reorganizaciji nekdanjega »Fi-schervereina« v sedanje Ribarsko društvo, pri katerem je neumorno sodeloval do svoje smrti, Slovenci takrat nismo Imeli strokovnjakov v Mariboru za to panogo. On pa, kot nekdanji mlinarjev sin, ki so ga ribice in njihovo življenje zanimale že v rani mladosti, se je na to dobro spoznal ter je prevzel in vodil ri-bogojstvo tega društva ne samo z ljubeznijo lajika, ampak tudi z znanjem strokovnjaka. Zato je pa dosegel tako lepe uspehe tudi na tem polju.
Zanimivo je, kako važno vlogo je igrala prav v zadnjem Času pri Ribargketn društvu — menda po golem naključju — številka 13, ki je slučajno v zvezi tudi s smrtjo pokojnega Kopiča. Ravno z njegovo smrtjo je še posebno oživel spomin na te dogodke, o katerih se govori še sedaj v krogih onih, katerim so znani. Ziito ne bo odveč, če jih omenimo tudi na tem mestu.
Ribarsko društvo je imelo menda rav-rto na veliki petek svojo odborovo sejo. Gospa Krennerjeva je čakala z neko damo svojega moža, ki se je mudil na seji, v kavarni. Po seji pride g. ravnatelj Krenner po njo v kavarno očividno razburjen in nekam potrt. Na vprašanje so-
proge, kaj mu je, pravi, da je bilo ude-ležnikov pri odborovi seji ravno 13. Torej nesrečno število; zato bo eden izmed njih umrl. Že po štirih dnevih na to je bil g. Krenner — mrtev.
Menda ravno na isti seji, se je sklenilo, da se da društveni odbor slikati. Zbero se pri fotografu nekega dne in glej, zopet je bilo število došlih odbornikov — 13. Te so nekateri opazili, spravili u-sodno številko 13 v zvezo s smrtjo odbornika Krennerja in razumljivo, da je tudi tedaj pri fotografu vplivala ta številka na razpoloženje večine in tudi na pokojnega Kopiča, kar je omenjal napram svojim znancem in prijateljem. Dasi z da-leka ni bil praznoveren, vendar je bil nekako potrt in brez tiste njemu vedno lastne šegavosti, kadar je govoril o tem dogodku ter pristavil, da sedaj pride on na vrsto.
Pri neki priliki je pokojnega Kopiča, ko sta se razgovarjala o tem, tolažil pred sednik Ribarskega društva, češ, da se je vpliv usodne številke 13 pri fotografu že pokazal. Umrl sicer res ni noben odbornik. pač pa se je skvarila fotografu — plošča. Zato se bodo morali vnovič slikali ter so določili poseben dan zato. Pazili pa bodo še posebno na to, da pride k ponovnemu slikanju več ali pa manj odbornikov, ne pa zopet 13.
Pa se zbirajo določenega dne gospodje pri fotografu in čakajo, čakajo. Pa se jih kljub daljšemu čakanju snide zopet ravno 13. Nekateri so bili za to, da se slikanje preloži na drugi dan. Drugi pa, ki niso praznoverni, so vztrajali na tem, da se kljub tej usodni Številki venclarle slikajo. Katero stališče je zavzel pokojni Kopič takrat, piscu teh vrstic ni znano. Zmagala je realna struja, ne pa praznoverna. Tako je prišlo do drugega slikanja. .
In naključje je hotelo, da sta po teh dveh slikanjih preminula v kratkem času zopet dva odbornika Rib. društva, o katerih ne bi bil nihče pričakoval, kljub njuni lepi starosti, in sicer general Stram-litscli ter kmalu za njim naš Kopič.
O podrobnostih teh dogodkov v odboru našega Ribarskega društva, ki so v slučajni zvezi z usodno številko 13, bi vedeli več povedati še preostali. Mi jih belečimo le kot kronisti v nadi, da je s tremi žrtvami izmed odbora Ribarskega društva popolnoma zadoščeno tudi muhasti številki 13 in da ne bo zahtevala še nadaljnih novih.
(Tlariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 10. junija. Zaprto.
Sreda, 11. junija. Zaprto.
Četrtek, 12. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh« ab. C. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 11. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Celjsko gledališče.
Petek, 13. junija ob 20. uri »Rigoletto«. Gostovanje mariborskega gledališča in ge. Tinke Wesel-Polla.
Iz gledališča. V četrtek, 12. t. m. se ponovi nad vse zabavna tatinska komedija znamenitega nemškega dramatika G. Hauptmanna »Borbrov kožuh«, ki je zlasti taradi zelo posrečenega lika Wolfovke, ge. Drapitinovečeve, zelo uspela. — Kot poslednja premijera v tekoči sezoni se pripravlja drama slavnega pisatelja We-dekinda »Zemski duh« v režiji g. J. Koviča.
Za brivce in fotografe.
Mestni magistrat mariborski razpisuje mesto kopališkega brivca v kopališču na Mariborskem otoku. Brivcu je na otoku na razpolago lokal brez opreme. Pogoj je, da jc reflek-tant tudi damski frizer. Mesto sc odda za tri leta, t. j. od 1. VI. 1930 do 1. VI. 1933. — Razpisano je dalje mesto kopališkega fotografa, ki bo edini
imel pravico fotografirati občinstvo na otoku in v kopališču. Izvzeto je fotografiranje otoka in naprav. Oddaja se izvrši za čas letošnje kopališke sezone. — Reflektanti naj vlože svoje ponudbe najpozneje do 13. junija 1930 do 11. ure na mestnem magistratu. Mestni magistrat se ne veže oddati mesto najvišjemu ponudniku.
Št. Ili y Slov. goricah.
Letos poteče deset let, kar se je ustanovilo ob severni meji društvo »Obmejni Zvon«. Mnogo nastopov in prireditev v večjem in manjšem obsegu je imelo doma, kakor po raznih krajih in ob raznih prilikah. Živahno in agilno je delovalo vsa leta s kratkimi prestanki ter širilo narodno in umetno pesem ter tamburic glas med domačim ljudstvom in tako utrjeval-) narodno in državno misel. Pred leti pa je ustanovila v okvirju tega društva Zveza kulturnih društev v Mariboru knjižnico, ki prav lepo in dobro deluje v prospeh naroda. Ker izposojevalnina prinaša premalo dohodkov, da bi se nabavile nove knjige, priredi društvo svoj javni letni nastop v nedeljo, dne 6. julija. To bo obenem proslava lOletnega obstoja društva. Mariborčani! Prihitite tedaj to nedeljo, kdor je dobre volje, k nam na mejo, da tudi Vi pomorete naši dobri knjigi med narod. Čim več bo narod cital, bolj bo prosvetljen in bolje bo prospeval na svojem domu. Vaša prisotnost bo tudi povzdignila naše pri-prosto, domače slavje in koristila obenem narodu in s tem državi. —
Mariborski indaeoni drobiž
Izletniki iz Srške in Suice med nami
Kakor je bilo javljeno, tako točno so na binkoštno nedeljo prispeli v našo sredino odlični gostje: zastopniki grških gospodarskih krogov iz Soluna, Aten itd., njih 36 po številu, so prispeli z vlakom iz Ljubljane zjutraj ob 7., popoldne ob pol 15. pa 360 izletnikov ciiriškega pevskega društva »Harmonie« s svojim posebnim vlakom iz. Budimpešte, kjer so priredili koncert. Maribor je oboje goste slavnostno sprejel, raz hiš po vseh ulicah so plapolale državne trobojnice.
Grške goste so sprejeli na kolodvoru zastopniki gospodarskih korporacij, občine, državne oblasti in Tujskoprometna zveza. Po zajutrku v kolodvorski restavraciji so se odpeljali z mestnimi avtobusi na ogled falske električne centrale in tvornice dušika v Rušah, nato pa vinarske ili sadjarske šole, kjer jim je bila prirejena zakuska. Pri banketu v dvorani hotela Orel, prirejenem od Tujskopro-metne zveze, so se menjali prisrčni nagovori. Ob pol 15. so se gostje morali odpeljati preko Grobelnega v Rog. Slatino.
Švicarske goste je že na kolodvoru pričakovalo več tisoč ljudi z zastopniki državne oblasti in občine na čelu. Godba »Drave« je ob prihodu vlaka svirala pozdravno koračnico in goste, ki so vrnili obisk tukajšnje Glasbene Matice pred 2 letoma v Curiliu, je pozdravil predsednik Glasb^ Matice g. dr. Tominšek. V spremstvu množice so gosti odkorakali v Unionsko dvorano, kjer se je med pozdravnimi govori gg. dr. Schaubacha, dr. Li-polda- in dr. Tominška ter zahvalnimi izjavami zastopnikov »Harmonie« vršila zakuska, vmes pa so naši in švicarski pevci zapeli več pesmi. Predsednik Gl. Matice je sporočil sklep Matice, da je imenovala društvo »Harmonie« svojim častnim članom in je izročil predsedniku dr. Sporryju lepo izdelano častno diplomo. Tudi potnemu maršalu »Harmonie« g. Jaeckerju je bila izročena za njegov trud za prijateljstvo med obemi društvi častna diploma. Predsednik »Harmonie« pa je izročil predsedniku Glasbene Matice dr. Tominšku častni darili: srebrn pokal in šatuljo, švicarske dame pa so dale za mariborske otroke 600 čokolad. Gostje so bili zadivljeni nad prekrasnim sprejemom v Mariboru, kakoršnega niso na celi poti nikjer doživeli. Obljubili so, da bodo priredili ob prvi priliki v Mariboru tudi koncert, kar jim tokrat ni bilo mogoče. Ob 16. se je podala povorka z gosti ria Glavni trg, kjer .'e že čakala večtisočglava množica in poslušala pesmi, ki so jih Švicarji zapeli. Z balkona magistrata je imenom občine ponovno pozdravil goste podžupan dr. Lipold. Ob pol 18. so se Švicarji odpeljali s svojim vlakom proti Gradcu med viharnim vzkli kanjem občinstva. Tisoči robcev so mahali v zraku, dokler ni vlak izginil z obzorja, godba »Drave« pa je svirala poslovilno koračnico.
Bloki za kopališče na Mariborskem otoku.
Mestna občina bo izdajala za kopanje na otoku bloke po 20 vstopnic, ki pa se morajo izrabiti tekom enega me seca. Ti bloki so za izkaznice za kopanje in omarico zvezani z 20 odstotnim, za izkaznice za kabine pa z lOodstotnim popustom in se bodo dobivali od petka naprej le v mestnem knjigovodstvu. Radi velikega navala posetnikov v nedeljo, se priporoča, da naj se posluži občinstvo zlasti kabin v skupinah 4—5 oseb. Kabin je namreč na razpolago 120, omaric pa 600.
Požarno ogledovanje mesta.
V	prihodnjih dneh začno poslovati komisije za požarno ogledovanje mesta, ki bodo tudi ugotovile, v koliko se je ugodilo raznim predpisom po-žarno-policijskega in sanitarnega značaja, izdanim na podlagi ugotovitev lanskega ogleda. Hišni posestniki, oziroma njihovi namestniki morajo skrbeti, da so komisiji lahko dostopni vsi v poštev prihajajoči prostori hiše, ka-ikor podstrešje iti
Smrtna kosa.
Na Meljski cesti 15. je sinoči umrla Jožefa Ozim, hišnica, stara 74 let; v splošni bolnici je včeraj dopoldne umrla Marija Ferš, zasebnica, stara 60 let, zvečei pa Matilda Janhuba, soproga uradnika drž. železnice, stara 47 let; v Gosposki ulici 22 je danes zjutraj umrla Marija Balažič, zasebnica, stara 60 let. —
Pevski zbor Glasbene Matice.
Danes odpade vaja. Prihodnja v petek
Gremij trgovcev v Mariboru
ponovno opozarja na današnje zborovanje v hotelu »Orel« proti letošnjim predpisom davka in avtonomnih doklad na pridobnino, o katerih bodo poročali strokovnjaki. —
Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru
je zbral na svojem zadnjem sestanku, ki je bil posvečen pred vsem spominu tako nepričakovano preminulega tov, Kopiča, znesek 217 Din ter ga daroval mesto venca na grob blagopokoj-nika, društvu Učit. dom v Mariboru
Prvi rabljiv] motorni čoln na Dravi!
Na binkoštno nedeljo dopoldne .je po Dravinih valovih brnel prvi motorni čoln, katerega je po 21etnem trudu zgradil 251etni šofer mestne občine in član reševalne postaje Lojze Koberl. Vozilo je skrbno in solidno zgrajeno, ima prostora za 4 osebe, na dnu ima motor 15 konjskih sil in tehta 380 kg. Poskušnje vožnje, ki se je kljub narasli Dravi sijajno posrečila se je udeležil tudi stavbni nadsv. inž. Černe. »Viking I« je vozil navzgor (proti toku) z brzino 10—12 km, a navzdol celo z nad 30 km — brzino. Kakor čujemo, bodo prihodnjo nedeljo spustili v Dravo nov — takisto zaseben — motoren čoln, katerega je zgradila družba več športnikov. — Ker pa pride v stalen promet še veliki motorni čoln inž. Keršiča, bomo skoro imeli pravcato eskadro na Dravi. Dravska plovba torej napreduje in z njo tudi — Maribor!
Drž. dekliška meščanska šola na Slomškovem trgu
priredi dne 11. t. m. razstavo ročniu del. Ravnateljstvo vljudno vabi na vod. Vstop prost.
Borza dela v Mariboru.
Od 1. do 7. junija je dela iskalo 73 moških in 38 ženskih oseb; 137 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 43 moških in 55 ženskih oseb, 3 so odpotovali, 46 jih je odpadlo, 581 jih je pa še ostalo v evidenci. Od 1. januarja do 7. junija pa je dela iskalo 2433 moških in 1213 ženskih, 2574 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 956 moških in825 ženskih, 259 jih je odpotovalo,. 1026 pa odpadlo. —
S sekiro grozil ženi.
Sinoči je bil na Vodnikovem trgu aretiran M. K., ki je pred svojim stanovanjem grozil ženi s sekiro, ter razbil vrata in šipe na oknih. Razbijanju in grožnjam je napravil konec poklicani straž-nik z aretacijo.
Strela Je udarila pri sinočnji nenadni nevihti v vilo ?• Ivana Berte na Koroški cesti. Ker Je vila opremljena z dobrim strelovodom, se ni pripetila nobena nesreča in tudi materijelne Škode ni hilo. —
Danas torak In irad»
kabaretna večera
v Vallkl kavarni
Poslovilni večer poručnlka Ogorelca-
Zimskošportni odsek SPD Maribof vabi vse članstvo, da se udeleži P°’ slovilnega večera g. poručnika Ogo-relca, ki se bo vršil danes, v 'tor*rj ob 20. uri v Narodnem domu. Smuk' Odbor. —
Doraščaioči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Fran* Josefove« grenčice, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, Pr dečkih in deklicah prav znatne uspeh _
V	otroških klinikah se uporablja »Ffall Josefova« voda že pri malih največ te ko zagatenih bolnikih. »Franz Josef0'' grenčica se dobi v vseh lekarnah, droč^ riiah in špecerijskih trgovinah.
Iz življenja najgržlh opic
PAVIJAN HAMADRYAS. — ORGANIZACIJA POEDINIH DRUŽIN. —* PAVIJANI IN NJIHOV ODNOS DO ČLOVEKA.
Pestra in na najrazličnejših živalskih vrstah tako silno bogata Afrika se lahko ponaša, da ima najgrše pleme opic, ki je na zemlji znano. To so pavijani hama-dryasi, ki živijo v njenih severno-vzhod-nih pokrajinah in so za poljedelstvo največja nadloga, kajti če se o kaki živali lahko reče, da je vse, kar ji pride pod zobe, potem se lahko to trdi o teh pavijanih. Hranijo se z najrazličnejšimi koreninicami, koreni in gomolji, z vseh vrst sadeži, sadjem, ptičjimi in drugimi jajci, pa tudi z manjšimi in večjimi živalmi.
Nadloga pa so za poljedelstvo pred vsem zaradi tega, ker živijo navadno v zelo velikih družinah, ki dosežejo včasih impozantno število 300 do 500 glav. Ti pavijani so izraziti prebivalci goratih in kamenitih pokrajin, po katerih se neprestano selijo iz kraja v kraj, iz gozda v gozd in mimogrede obiščejo tudi ravnine in polja. Čudovita pa je pri tem njihova organizacija in prebrisanost. Organizirani so namreč tako,, kakor vsaka prava vojska. Ob straneh korakajo vedno najkrepkejši samci, dočim se drže samice in mladiči v sredini in bolj zadaj. Poleg tega imajo tudi svojo stražo, ki noč in dan bedi in se nikoli ne da presenetiti.
Kadar hamadryasi potujejo, gredo straže, posamezno razdeljene daleč spredaj, ob straneh in zadaj in skrbno opazujejo vso okolico. Od čaša do časa splezajo tu di na skale in drevesa, da imajo širji in boljši razgled, če opazijo nevarnost, naglo obvestijo svoje čete, ki se potem br-zo umaknejo, a straže kljub temu ne o-Puste svoje službe. Umikajo se zadnje in skrbno opazujejo gibanje sovražnika. Sicer pa so to zelo hrabre živali, ki se izmed štirinožcev boje samo psa, leoparda in leva. Zelo malo rešpekta pa imajo pred afriškimi črnci. Pred njimi ne bežijo, ostanejo na svojem mestu ali pa
Kako je ruaki car Peter Ueliki hotel gojiti pritlikavce
Ruski car Peter Veliki, ki je imel velikokrat uprav ekscentrične ideje, je med drugim tudi sklenil, gojiti v Rusiji — pritlikavce. V to svrho je sklenil, da oženi svojega pritlikavca 'Jakima Volkova s pritlikavko carice. Svojo zamisel je izvedel na originalni način. 19. avg. 1710 je izdal carski ukaz:	»Vsi	pritlikavci moškega in
ženskega spola, ki žive po hišah moskovskih bojarjev in plemičev, se mora io zbrati 25. avg. t. 1. in odposlati iz Moskve v Petrograd. V hišah, kjer žive, se jim morajo izdelati obleke, in sicer za moške pritlikavce mešani kaftani v barvah s pozlačenimi bakrenimi gumbi, plašči in trioglati klobuki. Tudi se jim morajo dati nogavice in dobri nemški čevlji. Pritlikavci ženskega spola pa morajo dobiti nemške obleke in perilo ter pripadajoči na-kit«.
Na podlagi tega ukaza so zbrali kakih SO pritlikavcev obojega spola. Zbiranje je šlo zelo počasi od rok, tako da se je poroka mogla vršiti šele H nov. Dan pred svatbo sta dva pritlikavca. ki sta imela nalogo starešin, raznašala gostom svečane pozive. Vozila sta se v posebni trikolesni ko-Jfti. v katero je bil vprežen mal konj. JJb straneh sta jahala dva dvorska lakaja. Naslednjega dne so se povablje-ni gostje in poročni par zbrali in v svečani povorki šli k poroki. Spredaj Je jahal pritlikavec, ki je bil ceremonialni mojster. Za njim je sledil v svečanih pisanih kostumih poročni *tar. nato car s svojim spremstvom, uame, dostojanstveniki in nekaj tu-*? . Poslanikov. .V povorki je bilo 72 ftitlikavcev v svetlomodrih in rožna-rancoskih kaftanih, plaščih in tri-hii-L klobukih, odnosno ženske v hh oblekah z rožnatimi trakovi. Mr°P°roki so šli vsi v hišo kneza * a’ ^ier jim je bil prirejen . °bed. V sredi dvorane so m. . Pritlikavci. Nad sedežem neve-
Okri" ženina ie, bil svilen baldahin, »»rog so zavzeH prostore carska rod na m gostje. Svečanost je bila za-
čelo napadejo. Večje spoštovanje imajo pred belimi ljudmi, katerih navadno nikdar ne napadejo, pred njimi beže pa tudi samo tedaj, če imajo na rami ali v roki puško.
To pa vidijo pavijani hamadryasi že na kilometer daleč in potem se spuste v divji beg. Če vidijo nasprotno belega člo veka brez orožja, navedno mirno obsedijo na svojih mestih in čakajo, da se jim približa na 30 ali celo 20 korakov, šele tedaj zarenčijo in se previdno umaknejo. Umaknejo se pa počasi, se neprestano o-zirajo nazaj, ježijo dlako in renčijo. Če pridejo na obdelana polja, razrijejo in po mandrajo vse in v nekaj urah je ob ves pridelek.
Hamadryasi imajo tako velike in ostre zobe kakor leopardi, oči razmeroma majhne ter visoko in globoko na čelo potisnjene zato izgleda spodnji prednji del njihovih glav skoraj tako kakor pasji gobec, samo da imajo mnogo bolj naravnost potisnjene nosove z zelo velikimi nosnimi odprtinami. Ker so po onem delu obraza, ki ni z dlako poraščen odbijajoče rdeče barve, kakršne so tudi njihovi *sto tako goli zadki, so pavijani na. videz ze-
lo	odurne prikazni, gotovo najgrše opice na svetu.
Pri vsej tej grdobi, katero povečuje še njihovo odurno obnašanje, ki ga človek težko gleda, pa imajo vendar tudi nekaj veličastnega. To so njihove dolge dlake ali lase, ki jim pokrivajo košate glave in tudi več ali manj ostalo telo, razen obličja, rok in zadkov. Pri mladih so dlake na glavi temne pri starih živalih pa posebno ob straneh posive, tako da izgle-dajo od daleč kakor kakšni čestitljivi starci. Svoje odurnosti, sirovosti in besnosti se tudi v ujetništvu ne odvadijo: vedno ostanejo verni svojemtr divjaškemu značaju.
vršena s plesom. Plesali so samo pritlikavci. Sam car Peter je pridno točil zakonskemu paru, nato pa so jih spravili v stanovanje in položili v skupno posteljo.
Toda načrt Petra Velikega ni uspel. Mlada pritlikavka je pač zanosila, a je umrla pri porodu v težkih mukah obenem z otrokom. Vdovec Jakim Volkov se je udal pijači in vsi poskusi, ga odvrniti od tega, so ostali brezuspešni. Umrl je marca 1724 in pokopali so ga na slovesno-kurijozen način:	povorka	samih	pritlikavcev v
črnih oblekah ga je spremljala, za njimi pa so stopali car in carica ter osta-
li	dostojanstveniki in plemiči.
Uelik irlet po Poljski
Generalni konzul poljske republike v Zagrebu g. Lazarski razglaša, da se vrše dne 3. avg. v Zakopanih na Poljskem velike svečanosti v čast Adama Asnyka, 1. 1897. umrlega odličnega poljskega pesnika in borca za poljsko svobodo. Komite, ki pripravlja to slav nost, hoče obenem udeležencem nuditi možnost za velik 14dnevni izlet po najvažnejših delih Poljske ob razmeroma zelo nizkih cenah in sicer po sledečem sporedu: Dne 19. jul. bi bil povodom velike prometno-turistične razstave v Poznanju kongres, dne 20. in 21. jul. ogled Poznanja in razstave, dne 22. jul. vožnja z vlakom iz Poznanja v poljsko luko Gdynia, dne 23. jul. iz Gdynje izlet na polotok Hel, dne 24. jul. vožnja po morju v Gdansk in od tam z vlakom v Varšavo, dne 25. jul. prihod v Varšavo, dne 26. jul. ogled Varšave in okolice in izlet z avtotaksi v Vilamov, dne 27. jul. ogled Varšave in ponoči odhod v Lvov, dne 28. jul. prihod v Lvov in ogled mesta, dne 29. jul. odhod v Krakov. dne 30. jul. ogled Krakova, dne 31. jul. izlet iz Krakova v Gornje Šle-sko ali WieIiczko, dne 1. avg. z vlakom v Zakopane, dne 2. avg. ogled Zakopan, dne 3. avg. proslava Adama Asnyka na Hali Gasieninovvej, dne 4. avg. izlet v Pienine (v Karpatih) in razhod. Vožnja z vlakom iz Po-7,’'mja po tu navedenih progah do Za-
kopan stane v II. razr. s 25% popusta 161 zlotih, hotelska stanovanja vse dni 210 zlotih, hrana vseh 14 dni 174 zlotih, avtotaksi in izleti 50 zlotih, nepredvideni izdatki 30 zlotih, skupaj 625 zlotih, torej v naši valuti krog 4 tisoč Din. Poljski generalni konzul izreka željo, naj bi se organizirale izletne skupine iz naše države. Prijave sprejema generalni konzulat republike Poljske, Zagreb, Haulikova ul. 8/II.
Šport
Katastrofalen poraz Raplda v Gradcu.
SK Rapid je za praznike gostoval v Gradcu ter odigral dve tekmi. Prvi dan je bil poražen od SK Hakoah 2:4 (0:2); včeraj pa od SK Sturma 0;9 (0:2). Rapid je zopet dokazal, da trenutno nikakor ni v taki formi, da bi mariborski šport uspešno zastopal proti inozemskim klubom.
Zagrebški nogometni podsavez razpuščen.
Jug. nog. savez je razpustil ZNP. Istočasno se sklicuje na dan 29. t. m. izredna skupščina ZNP s pozivom vsem klubom tega podsaveza, da neposredno savezu izjavijo lojalnost in pokorščino, ker bodo v nasprotnem primeru črtani iz članstva in stalno bojkotirani. Istočasno je JNS prepovedal klubom tega podsaveza vse prijateljske tekme s klubi ostalih podsa-vezov kakor tudi vse mednarodne tekme. O tem sklepu so bili obveščeni vsi inozemski savezi.
Zaradi brezhibnega poslovanja JNS in popolnega reda je bil že skrajni čas, da se postopa proti ZNP po pravilih, ker je uprava tega podsaveza ignorirala legalno upravo saveza s tem, da je prepovedala igralcem svojih klubov sodelovanje v državnih reprezentancah, vračala vse dopise, ki jih je prejemala od saveza, in odklanjala vsako priznanje legalne uprave saveza v Beogradu.
Mariborski SK Železničar je zaključil turnejo po Jugoslaviji in bi bil moral prvo tekmo na binkoštno nedeljo odigrati proti SK Marsoniji v Brodu. ZNP pa je to tekmo prepovedal, ker je SK Železničar član LNP.
Domači šport.
Binkoštni prazniki v Mariboru so bili na zelenem polju letos izredno žalostni. Na binkoštno nedeljo je igrala le II. mladina Železničarja proti Rapidu z rezultatom 6:2; včeraj pa je I. mladina Železničarja porazila Rapida 5:2.
Nogometni turnir v Ljubljani.
V proslavo lOletnice SK Svobode se je za oba binkoštna praznika vršil nogometni turnir. Sodelovalo je 8 nogometnih moštev. Rezultati so naslednji: SK Amater (Trbovlje):SK Svoboda rez. 5:4 (3:1); Red Star (Knittelfeld): Svoboda 2:4 (2:2); Hajduk (Sarajevo) :Primorje 4:2 (1:0); Red Star:Primorje 4:4 (2:1) Haj-duk:Svoboda 3:2 (2:2).
Zagreb: Ferenczvaroš (Budimpešta): Gradjanski 4:2 (4:1); Ferenczvaroš (Budimpešta) :Hašk 4:2 (2:2).
Beograd: Ujpest (Budimpešta) : Jugoslavija 3:2 (2:1) BSK:Ujpest (Budimpešta) 5:3 (4:2).
Mednarodni šport.
Dunaj: Grashoppers (Curih): : Rapid 4:1 (2:1); Admira:Boldklubben (Kodanj) 4:3 (2:1): Rapid:BoldkIubbcn (Kodanj) 3:0 (1:0); Admira:Grashoppers (Curih) 2:1 (2:1), Polonia (Varšava); Slovan 3:3 (1:2).
Celovec: BAC (Dunaj):KAC (Dunaj) : Austria 4:2 (2:1).
Lahkoatletika.
V Ljubljani se je včeraj vršil binkoštni tek za »Jutrov« pokal ob ogromnem zanimanju od strani atletov kakor tudi publike. Zmagala je štafeta SK Ilirije v prav dobrem času 4:49.1 pred štafeto ASK Primorje, ki je rabila 4:51.2.
Iz LNP.
Igralec Bertoncelj (ISSK Maribor) je bil kaznovan na seji k. o. LNP s strogim ukorom, ker ni nastopil v izbirni tekmi LNP. Igralci Najžer, Priveršek (oba ISSK Maribor), Bačnik, Pezdiček I. in II. (SK Železničar) se Istega prestopka norostko.
Jako čudno je postopanje LNP radi su-
spenze mariborskih igralcev. Kljub brzojavni prošnji LNP ni rešil suspenzo, tako da je bil ISSK Maribor prisiljen ostati za Binkošti doma. Šele v nedeljo je LNP v službenih objavah razrešil trio Maribor,r zabrane, kar pa je bilo že prepozno.
Cestni tek Maribor - Kamnica.
V	nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. uri se vrši I. cestni tek moštev, ki ga priredi ISSK Maribor na progi Maribor - Kamnica in nazaj, start in cilj na igrišču kluba v Ljudskem vrtu. Po dosedaj ^šlih prh-javah bode tekmovalo ca 35—i40 tekačev in bo to ena največjih lahko-atletskih prireditev te sezone. Darilo za zmagovalca (lično diplomo) je podarila tv. Miho Vahtar. Opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki je prva te vrste v Mariboru. Sodeluje elita mariborskih tekačev na dolge proge, imena Podpečan, Jeglič, Seifert, Hofer, Konič, Lah, Koren, Priveršek, Drobnič in drugi jamčijo za in teresantnost borbe.
MOLNP službeno.
Drevi ob 19. uri odborova seja v„ kavarni »BristoU. Tajnik.
—
GOBDlStm
Seja načelstva Sokolske župe v Mariboru
se bo vršila v sredo, 11. t. m. ob 6. zvečer v Narodnem domu.
Konjske čfrke u • rhariboru
ki se bodo vršile dne 19. in 22. junija na dirkališču na Teznu, bodo po udeležbi konj prekosile .vse dosedanje. Maribor je edino mesto v državi, kjer se morejo vršiti kasaške dirke v tem obsegu in točna po predpisih za mednarodne dirke. .Vsak' dan so po štiri enovprežne in ena dvo-vprežna vožnja. V enovprežni heatvožnji bodo prvi dan vpreženi naši najhitrejši konji Anfangerin, Freund Hans, Blanka, Polda, Felčika, ki bodo imeli trdo pre-skušnjo z inozemci Jon, Baron Pardon in Rosenkavalier. Konj, ki zmaga dvakrat zaporedoma, ali v treh vožnjah dva krat, je zmagovalec.
Druga dirka je počasnejša vožnja za 3 do 12 letne jugoslovenske konje, tretja dirka za konje kmečke reje Iz Dravsko banovine. Ti dve dirki boste zopet zanimivi radi velikega števila konj na startu.' Pravtako bo pri dvovprežni vožnji nad
10	vpreg v tekmi. Pri nobeni dirki ne bo izid gotov, in bo najbrže totalizator izplačal velike vsote. Med posameznimi kasaškimi dirkami bo prvi dan nagradnol skakanje kat. L, 8 prepon, 9 skokov za vsakega konja. Prijavljenih je nad 20 konje* največ naših konjeničkih oficirjev, pa tudi več dam in gospodov, ki so priznan/ jahači.
V	nedeljo, dne 22. junija, je največja atrakcija pri kasaških dirkah jugoslovanski derby, v katerem bo startalo 8 konjev iz kobilarne Turnišče, Djundjerske« ga, Pavlina, kojega konj »Zagloba* je favorit, z vspehom bo zastopal g. Banderi iz Veržeja v derbyju našo kmečko konjerejo s svojo Koketo, ki ,'e že .v Ljutomeru pokazala na dirkah posebne sposobnosti. Poleg derbyja bodo še štiri eno vprežne vožnje in ena dvovprežna. Med diikami pa nagradno skakanje v težji kategoriji T, 10 raznih zaprek in trinaj-f skokov.	1
Kako skromne so naše razmere, doka? zuje dejstvo, da znaša državna nagrada zmagovalcu v derbyju Din 10.000, dočim je dobil zmagovalec na Dunaju v kasaSt kem derbyju Din 400.000, v galopskem pa Din 41G.000, da ne govorimo o miljon-skih nagradah na Angleškem, v Franclji, Itaiiji in drugod. Naj torej nihče ne zamudi posetiti konjskih dirk v Mariboru« ki bodo tako po konjskem materijah kakor po tehniški izvedbi na višku. Društvo se ne straši nikakih žrtev za priredbo, ki ji je predvsem namen vzbuditi zanimajo za rejo plemenitih živali in dati vzpodbudo našim kmečkim konjerejcem. Upamo, da bodo tudi merodajni faktorji znali cenit: delo kasaškega društva v Mariboru, ki že nad 50 let deluje za pov-zdigo domače konjereje z največjim vspehom, in naklonili društvu potrebo« podeoro
Vezjak,
1638
Michel Zftvaco
£ukcedfa !Botqia
IgvdovlMkl rrau	114
»Zločin je v zraku. Vaše življenje je v nevarnosti. Ako me ubogate, boste oteti. Če me ne poslušate, ste izgubljeni. Izbirajte! .... Odločite se naglo!«
Papež je vzdrhtel ob zvoku tega glasu. Kje ga ie bil slišal? . .. Ah, ta ženska je govorila resnico! Njegovo življenje je bilo v nevarnosti! ... Njegove slutnje ga torej niso varale! ...
»Pravite, da me lahko rešite?« je zajecljal tiho.
»Da! ... In meni edini je to mogoče! . .. Pošljite ga proč, tega človeka, ki naju posluša «
Starega Borgia je navdala strašna neodločnost. Če ta ženska laže! ... Če je vse skupaj le past. ki se mu nastavlja . . . .Toda če govori resnico? . . . Če ga lahko otme? ... In ali ne zveni v njenem glasu tisti globoki zvck resnice, o katerem se vsaj on ne more motiti, on, ki tako čudovito pozna vse vrste lažnivosti v človeškem glasu?
»Angelo!« je dejal nenadoma. »Odidi, sinko moj!«
»Dovolj je,« je povzela ženska, »če gre tako daleč proč, da naju ne h» -fišal . . . Opazuje naju lahko, če hoče ...«
»Ali slišiš, Angelo?« se je razveselil stari Borgia. »Odstrani se nekoliko, a obrežja ne zapuščaj, tako da te bom še vedno videl...«
Abat je ubogal ter se odstranil za kakih dvajset korakov.
»Govorite, dobra žena!« je izpregovoril papež, ko sta bila sama.
Rosa Vanozzo je spustila pajčolan, ki ji je zakrival del obraza.
»Ali me poznate, gospodar?« je vprašala.
Maga!« je vzkliknil papež. »Kako da si mi sle-nkaj, ti stara čarovnica! . . . Kako si upaš pred mene po tem, kar se je zgodilo v Tivo-
li	: ... Pri Bogu, v nevarnosti ni m o j e življenje, nego tvoje!...«
»Lahko me daste zgrabiti, ako hočete «
je dejala -Rosa hladno. »Toda povem vam, da ste izgubljeni, ako ne bo mene, da bi vas rešila. In nihče na svetu, nihče razen mene vas ne more rešiti....«
Iznova se je starega Borgia polastila groza.
»Govori torej!« je dejal tesnobno.
»Pred vsem je treba, da imate do mene popolno in neomejeno zaupanje .... Treba je torej, da vam dokažem, da mi lahko zaupate . . . Nekoč ste bili nevarno bolni. Zdravniki so bili zdvojili nad vašo rešitvijo. Jaz sem vas iztrgala smrti iz rok. Ah je resnica, ali ni?«
»Res je, otela si mi življenje . . .«
»Bili ste obdani od zagrizenih sovražnikov; prišli ste me iskat v moj brlog v ghettu in ste mi rekli: — Daj mi sredstvo, da se bom branil svojih sovražnikov ... In jaz sem vam sestavila, strašen strup, ki ste ga. menim, rabili toliko, da se nihče več ni upal dvigniti oči do vaše tiare. Ali je resnica?«
»Res je, ti si me rešila mojih sovražnikov .. . Toda zakaj si se igrala z menoj v Tivoli?«
»Zato, ker sem vam hotela zabraniti dejanje, ki bi vas strašno težilo v življenju ... saj sem vendar vedela, da je Rosita vaša hči! ...«
Papež je povesil glavo ter se zamislil.
^ »Da,« je dejal, »nemara si tisti dan storila zame več nego v preteklosti . . . Rešila si me mene sa' mega ... Prav imaš, Maga! ... Zabranila si mi zločin .. . čeprav bi ne bil vedel zanj . . .«
V	očeh Rose se je bliskoma zasvetilo sovraštvo in preziranje.
»Torej imam pravico reči, da mi dolgujete popolno in neomejeno zaupanje?« je povzela.
»Toda,« je dejal Borgia, ne da bi odgovoril temu vprašanju, »zakaj te tako srečavam na svoji poti, ob vsaki izmed najstrašnejših postaj svojega življenja? Vedeti hočem, zakaj te navdajam s tako čudnim zaupanjem? Zakaj si me otela smrti, otela hudodelstva krvoskrumbe? Zakaj me zdaj vnovič prihajaš reševat? . . . Kdo si? . . Kaj sem ti storil, da tako skrbiš za moje življenje in za mojo vest?«
Dočim je starec govoril te besede, je tresel Roso Vanozzo drget kakor od mrzlice. Vzvišena žrtev se je vršila v njeni duši. Rosa Vanozzo je davila svoje sovraštvo in žrtvovala svoje maščevanje, žrtvovala svoje življenje! . . . Kajti že trideset let je živela samo maščevanju.
Kaj seje torej godilo v duši te nesrečnice?
Z nadčloveškom naporom je obnovila svojo prejšnjo mirnost ter odgovorila z glasom, ki je jed-va malce trepetal:
»Zastavljate mi vprašanja, ki jim ne morem odgovarjati! . . .^Zadošča vam naj, da veste, da je usoda spojila vaše in moje življenje ... Ne izpra-šujte me dalje. Ne govorite mi niti o moji preteklosti, niti o vzrokih, ki me priklepajo k vam, ako hočete, da mi ostane dovolj moči, da vam še enkrat otmem življenje.«
(Nadaljevanje sledi.)
Posečajte hotel, restavracijo
»Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677
Umivalnik z ogledalom prodam.
Naslov v upravi lista.____________
Jako dober jabolčnik
proda poceni Karol Pugel, Maribor, Trg svobode 3.	1562
jospodično sostanovalko tud! dijakinjo sprejmem takoj ali pozneje, soba je velika in čista in s souporabo kopalnice, na željo s celo oskrbo. Naslov v upravi lista. 1645
Učenko
za šivanje perila sprejmem takoj. — Atelje Rupnik, Slovenska ul. 20.	1705
Pekovskega učenca,
zdravega ne pod 15 let starega sprejme takoj Andrej Macarol, pekarna Maribor.	1703
Ovosobno stanovanje
oddam. Cankarjeva ul. 6.	1707
Bivši orožnik,
oženjen, 40 let star* z dobrimi spričevali, trezen, marljiv in vesten, išče službe za slugo, inkasanta ali kaj sličnega. Naslov v upravi lista.	1708
Mizarstvo Ciril Razboršefe,
Taborska ulica 22, Izdeluje pohišt-vo in renovlraftja.	XV
Vrh Habakuka
vinotoč otvorjen.
Sprejmem pridnega delavca
na stanovanje. Koroška cesta 74.
EiektroInStaiaclje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ui. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Dobro vino
iz lastnih vinogradov, liter 14 Din priporoča vinotoč Splavarska ul. 6.
Kupim kuhinjske kredence,
razno pohištvo, obleke, čevlje, otroški voziček, plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Ruška oesta 35.
1647
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Sobo in črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Kranjske klobase,
prvovrstne in kislo zelje na debelo za gostilničarje in na drobno za vsakega dobavlja trgovina, Meljska cesta 24.
1526
Potnika
z malo kolekcijo, kateremu so vsi kraji v Sloveniji dobro znani, vzamem v svoj avto na trajno potovanje seboj. Ponudbe pod 50.— do 80.— Din. 1671
Bučno olje,
pristno in dobro, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, Taborska ulica.	1681
Kar Jo za
AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ
to Je za
pešca PALMA-peta
Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo In živce ter nas očuva prenaglega utru-Jenja. Čevlji s PALMA-petaml ohranijo dolgo časasvojoobllko.
Igralce driavne razredne loterije opozarjamo, da so
nove srečke že prispele
Žrebanje I. razreda 20. kola bo 2e
8. julija 1930
Kupujta miki n novo kolo v upravi „JUTRA“ In »VEČERNIKA*1, Maribor Aleksandrova casta Stav. 13.
fcdaia Konzorcij »Jutra« v Ljubljani.; predstavnik Izdajatelja la urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d, -Tedstavnlk STANKO DET*T
v Mariboru.