Zvezek 1 Letiiik III. SLOVENKA GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Izdajfitelj iu odgovorni urednik Fran Godnik. V TRSTU, 1899. Iastnik konsorcij lista »Edinost«. — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost«. Priloga 11, šty,Edinost Glasilo slovenskega ženstva. Maja y Trstu iaior priloga „Eflinosti'' Tsato irup solioto. -Naročnina znaša za vse leto i 3 g"ld. ; za naročnike »Edinosti« J pa 2 gld. ; posamezne številke se j dobivajo v Trstu v tobakarni g-, i Lavrenčiča na trgu della Caserma j po 12 kr. — Rokopisi naj se po- ^ šiljajo uredništvu »Slovenke«, j naročnina pa upravništvu »Ed i- | nest i«, ul. Molino piccolo št. 3. 1 Vsebina 1. zvezka: Kristina : Pred podobo — pesem. — Zorana : Razlika — jiescm. — ».SlovenkeJ>i«!). Letnik III, Pred podobo. O jutru in večeru v tebe zrem, podoba, In koprneče k tebi dvigam roki, Trpeča duša šepeta molitev tajno . . . Iz prsij vr;jo vzdihi mi globoki. v njem dveb očesec pkimen se užiga, Xa ustnih pa oživlja se beseda. In srce mi trepeče — duša moli . . . V solze izlivam vroče hrepenenje, Da mogla bi za hipec v te, podoba. Dahniti jaz najdražje mi življenje. — Kristina. Razlika. K raljuje tiha noč pomUidaa, Xa nebu plava mesec bled, In zlate zvezde se sanjavo Smehljajo na ta lepi svet. Smehljaju zvezde se v ni/Ano, Vo^jled pa kvisko moj ki]3I ; V lepoto večno — nad zvezdami Razvneto mi srce strmi ! Zorana. „Slovenka". 111. letnik. KAZALO. Pesmi. Pred podobo. Kristina, str. i Razlika. Zorana i In vendar... Zagorska . .. 4 Hudo zdravilo. Desimira .. 8 V mraku. Kristina . . .. 12 O žetvi. Zorana ...... 15 Iz megel... Vida 25 Cvetki. Zorana.....,, 25 Dve sliki. Kristina . . . „ 33 O vrnitvi. Zorana . . . ,, 39 Ločitev. Mokriška ..... 50 Moji stihi. Pavel Do- lenec........,, 50 Šopek. Pavel Dolenec . .. 58 Zavist in žal. Desimira ... 59 Moderni Efijalt. Zorana ... 62 Ob spominih. Zorana .... 74 Svetišče. Kristina ..... 77 Bo li meni...? Zorana .... 80 Prevara. Pavel Dolenec . .. 83 Pismo rad bi pisal, Pa- vel Dolenec ... ¦ . .. 97 Pesem. Kristina ...... 97 Pesem. Kristina...... 99 Pri vodnjaku. Zorana . ... iio Bel oblak. Zagorska . ... 123 Potočkova pesen. Pavel Dolenec....... 123 Marjetica. Zorana ..... 127 Vprašaj... Zorana...... 133 ^loja sreča. Mokriška ... 139 Pomlad je tu!... Mokriška „ 148 Ob knjigi življenja. Za- gorska .......» 14S Iskučno i grustno. Ler- montov-Vida .... str. 153 Uveneli šopek. Pavel Do- lenec .........: 157 Trije vrelci. Puškin-Se- men Semenovič . . . ,, ió5 Pozdrav. Mokriška . . ... 171 V hladnici sem slišal. Pa- vel Dolenec.....,, 171 Zimske skrbi. Zorana . . ,, 177 Breza. Desimira 182 O Veliki noči. Mokriška ,,195 Pesem. Zagorska . . . . „ 195 Pozna je ura. Kristina . ,, 202 V zimi. Zorana.....,, 205 ,, 206 Vrtec. Mokriška . . . . „ 219 .Strast. Kristina . . . . ,, 219 Kako nesrečna midva sva... Marica II. . . . „ 228 Melodije. Vida.....,, 244 Plameni. Ivo Sorli . . . ,, 249 „ 272 Pismo. Tehomil . . . . ,, 255 Groharjeva pesem. An- ton Medved.....„ 267 Pesniku (S. G.) Zagor- ska .........„280 Zvečer. Mokriška 285 Ah ta vonj... Kristina . . ,, 287 Po slovesu. Zorana . . . ,, 291 .Srce mi sanja. Bogomila ., 302 Godčevo zdravilo. Desi- mira .........-310 Ljubezen. Zagorska. . • ., 315 O slovesu. Zorana . . . ,, 315 črnina. Varov—Marica . ,, 140 Signorina Gioventu. Čech-B .......„172 „ 203 „ 225 Sreče tirjaš... E. Kristan „ 185 Misli mlade. Bogomila . . ,, 187 Resurrexit. Feodora . . . „ 208 Izza plesa. E. Kristan . . ,, 20g Prve dni v šoli. Milka P. ,, 212 Spomini. Podlesnikov . . „ 233 Album čeških žen. Božena Nemcova. Zavadil . . . „ 249 Pojav življenja. E. Kristan „ 259 Pene. Etbin Kristan . . . „ 292 Paolo. Zofka Kveder . . „ 320 „ 340 372 Intrigant. Xada......, 328 347 „ 376 „ 384 Žensko pismo. Ivanka . . ,, 366 Brez boja. Potapenko-Ve- tušekov.......„ 389 414 „ 428 452 -, 47Ö 509 Izživljenjavetrov. Iv. Hren ,, 394 Ko so bele rože vzcvetele E. Kristan......,, 404 Babičina skrb. Križ-Ben- kovič........„432 „ 457 In druzega nič...? E. Kri- stan .........,482 ,. 500 Prepozno. Potapenko-Ben- kovič.........,524 . 548 Pogum. Etbin Kristan . ... 554 . 572 Za pogreb. Kristina . . . , 560 O Božiču. Ivanka . . . • , 584 Zaobljuba. Zagorska . . . , 586 Iz življenja. Ivanka . . . „ 588 Matija Šlibar. Ivanka . ... 591 Poučni spisi. Prijateljska pisma urednici »Slovenke« IX. . . . str. 8 „ 60 „ 86 Spalnica za otroke in nji- hovo spanje Dr. Maurice de Fleury-Mcirica ..... 17 Hrana za otroke. Po fran- coskem—Marica . . . „ 35 v 68 O ženskem vprašanji. Ma- rica .........- 37 Naše ženstvo. Danica .... 50 O ženskem vprašanji. Zofka Kvedrova . . . ,. 64 Reformovana obleka. Da- nica .........77 Naše mlade gospodinje in pohištvo »Ž. S.« . • ... 80 Telesne vaje. Danica .... 98 Žensko vprašanje. Ivanka A. . ... . . .,,111 Muzikalična vzgoja otrok. Danica .......i53 Žensko vprašanje. Ivanka A........182 Pazimo na našo deco ! Jos. Korošec.....,,189 Nekoliko besed o narodni noši. Ljuba......„ 20Ö Moderna žena in gospo dinjstvo, Danica . . ¦ . ,, 228 Pastorke države in družbe. TherezeFr.—Danica . . „ 255 Mnogoženstvo in eno- žensto. Masaryk—D. L. ,. 273 „ 333 Odgovor g. Danici na članek : Moderna žena in gospodinjstvo. Vanda ,, 281 Mir ljudem na zemlji Da- nica .....286 V odgovor gč. Vandi. Mei- rica.........„ 302 O tem in onem. Ecodor Sokol........„ 303 Še enkrat narodna noša Danica........„316 še letos tudi... Mo- kriška ......str. 319 Sanjaj srce ! Zagorska . „ 332 Pesmi ljubezni. Vida . . ,, 340 Kdaj ? Zagorska ...... 347 Upa zvezde. Zagorska . ,, 354 Presenečenje. Zorana . . ,, 363 Ne čakaj srčeca dekle... ,. 363 V noči. Zagorska . . . ... 372 Tema, tema... Zorana . . ,. 375 V jutru - detetu. Zagorska .. 382 Iz življenja. Zorana . . .. 383 Vetriček moj. Bogomila . ,, .383 Moja ljubezen. Ma- rica" II.......... 389 Sanjaj .srce ! Zorana ¦ . ,, 393 Pesmi. I, 2, 3, 4. Kri- stina ........„ 394 Zvezdi. Bogomila ..... 396 Srčni glasi. Bogomila . . ,, 403 Noči. É. Gangl.....„ 413 Lahko noč. Bogomila . ... 419 Dve roži. Bogomila . . ... 423 Spomini. Kristina . . . ... 427 4Ó2 553 Zadnja b^ja. KoloföAf- Benkovič ........ 43^ Iz poezij Lermontova. Benkovič . . . . . . „ 44° Enkrat samo. Ljub. Žalnik ,, 451 Prepozno. Bogomila . . „ 451 Lovec. Desimira ...... 456 Dva cveta. Bogomila . . ,, 465 Na pokopališču. Mokriška ,, 473 Vele rože. x-y.....,, 481 -, 571 Sve sam tebi dao. Sun- ] dečič........ 487 ; Marjetica-maščevalka. Zo- ,. 493 ' rana........ 493 Kristina. Potočan...... 499 Ah ljubica... Vasilij Va- siljevič....... 499 Skrjanec. Mokriška . • ... 509 V krčmi. Milislav Vr- bovski ....... 5 ' 5 Ha, ha! Marica II. . . . 520 Prerok. ^ledved . . . . „ 594 Greh z grehom. Medved . „ 594 Le naj zveni, le naj zveni „ 603 Spominu. Medved O07 Balada B. Potočan . . str. 523 Ob potoku. Zorana . . ... 523 Spokornik. Homjakov- Benkovič......„ 532 Slovenki. .Sundečič . . . ,, 533 In vendar... Mokriška . . ., 547 Vešče. Desimira . . . . „ 547 V kupeju. Mil. Vrbovski ,. 560 Iver. Mokriška......, 566 Skalil se val, prešel je sen. Zorana.......578 Leposlovni spisi. »Slovenke^- III. tečaj . str. 2 V zimski noči. Podlesni- kov ........ ;. 12 Jesen. Vlad. Jelovšek-»Z« „ 15 Sestanek. Turgenjev-Fe- dora ........,, 26 Sličice. Zofka Kvedrova . ,, 39 Radi pijanca. E. Mlade ... 41 Na verandi. Vekoslav . . 52 Junakinja. Mara.....,, Ö2 Slike z Dunaja. Kranjec . ,, 74 .Šuma bede. Iz srbskega prevel R. D......,, 75 Dvojna mera. Zofka Kved- rova ........v 84 Radi toalete. Pavel Dole- nce .........T- 100 Sreče. Zofka Kvedrova . ,. Telegrafistka. Zofka Kvedrova......„124 . 148 . 178 „ 19Ö „ 220 „ 244 „ 268 Narodna pesem. Zagor- ska .........„128 Teta Lira. Podlesnikov . „ 130 Roža. Julij plem. Klein- mayr ..........i33 157 v odgovor gč. Vandi. Da- nica .........,, 324 Zmaj Jovan Jovanovič. Ma- rica .........„ 336 Skrb za zdravje. F. G. . . ,, 344 364 Odprto pismo gospej urednici. Anka . . . • ,, 353 »1«. K..........,397 Rusija. Hoić—Marica . . „ 419 „ 437 465 „ 562 „ 579 Prava ženska potrebuje ljubezni za življenje. Etbin Kristan—R. D. . „ 441 Nekaj o materinskih pra- vicah. Danica. 462. Ka- rolina Svetla. B. • • • ,, 469 O ženskem vprašanji. Ivanka . . 488 Še nekaj črtic iz življenja Svetle. Antonin Za- vadil ........„515 „ 535 Velecenjena gospa ured- nica. Danica . . • . . „ 538 Ali .škoduje emancipa- cija bistvu ženstva? Danica .......», 54' Književnost in umetnost. Slike iz života .... str. 19 Cvijeće i trnje 2Ó Povesti. Dr. Ivan Tav- . čar........„ 20 „ 116 Kozaki .......„ 44 Slovensko gledišče v Ljubljani .....„ 44 Rokovnjači .....„ 88 520 Hrvaške slikarice ... ,, 91 Chopinov preludij . . . „ Prosvjeta ......,, 93 167, 191, 472 Nova slovenska drama „ 165 Knjige slovenske matice 165 Album slovenskih nape- vov........,, 166 Vstajenje.......„ 190 „ 261 „ 338 Svršetak.......„ 191 Čaša opojno.sti . . . . „ 214 „ 235 Ant. Knezova knjižnica ,, 239 Boris Godunov .... „ 287 Fiori stranieri.....„ 288 Književna obavijest . . ,, 310 Bravec ali bralec? . . „ 312 Erotika.......„ 355 Puškinski album . . . ,, 362 Vzgoja in omika . . . „ 403 „ 424 Vinjete .......„ 424 „ 443 Benko Bot......„ 471 Nova drama.....„ 472 Slovanske cvetke . . . ,, 472 Salonska knjižnica . . „ 520 Logarjevi......., 521 Smiljana.......„ 521 Quo-vadis?......„ 521 Žarki in snežinke . . . „ 544 „ 585 Popevčice milemu narodu „ 544 CnoMeHHUa......,, 545 Tri Aškerčeve balade . ,, 567 Der Süden......,, 567 Najnovejši roman Emila Zole........„582 Ilustrovane poezije dr. Fr. Pre.šerna . . . . „ 582 Ruska bibljoteka . . . „ 583 Nove muzikalije 584 Razno. str. 21., 45., 70., 94., 118., 143.» „ 192., 217., 241., 264., 289.. „ 313., 382., 404., 424., 449.' „ 473., 496., 521.; 545., 567., Doma. str. 24., 47., 71., 120., 146., 170., „ 194., 218., 242., 266., 290., „ 314., 338., 362., 386., 426., „ 450., 473., 522., 546., 569., Marica: »Slovenke« III. tećaj. „Slovenke" III. tečaj. Crospod z N'ami v novem letu, ljube moje .sotrudnice, cenjeni sotrudniki in naročniki ! (rospod tudi z mano, da bi ^'am mogla z našim li.stom ustre- zati čedalje bolj ! Mnogi »Živela«, ki mi je došel ob novem letu iz najrazličnejših krajev ter mnogo odobravanja, da sem obdržala uredništ\'o, dajejo mi poguma ter me osrčujejo v nadaljnem delovanji. »List ima svoj pomen, ki ga vidi vsakdo, kdor ni dušno slep. Kako lep krog zares poklicanih pisateljic in pesnic!« Tako mi je takoj po zadnji številki pisal dični naš pesnik Anton Medved, kate- remu je na srci zaresen napredek naroda slovenskega in ki ne gleda na delovanje ženskih z drugačnim očesom nego na delo moških. On se ne boji, da bi ga katera ženska prekosila ; v svojem narodnem ognju želi obilo izvrstnih moči na vsakem polji narodnega delovanja. »List ima svoj pomen« pravi Medved in ta pomen ženskega lista je vvidel in vvideva vsakdo, le priznati neče vsakdo, boje se — česa moj Bog? Ali morda se dotičniki boje, da jim »Slovenka« vzgoji pretirano-emancipirane žene ? Ali se morda boje zato, ker se »Slovenka«poteza za ravnopravnost plač ob enakem delu, ali ker »Slovenka« naglasa, da je ženska sposobna za vsak posel, ki ga opravljajo možki, ali se res morda radi tega boje, da bi jih me izpo- drivaleO, Slovenke ne bomo še dolgo, dolgo izpodrivale niti profesorjev, niti doktorjev, niti zagovornikov. Slovenke se bodo še dolgo dovolj zadovoljevale s truda in jezepolno učiteljsko službo, se službo pri brzojavu, na pošti ali v kaki pisarni. Toda ko bi tudi izmed našega ženstva postalo kaj profesoric ali doktoric, Bog je že tako vse vredil, da bi bilo kruha za vse dovolj. Ako radi tega ne, radi česa so torej nekateri Slovenci nas]jrotni našemu listu ? Se-li nad ».Slovenko« spodtikajo, da ni popolna? Xo, to me ne plaši, ker v nas Slovencih in tudi baje nikjer drug'od ni lista, s ka- terim bi bili zadovoljni vsi. Pustimo zdaj Slovence, pa poglejmo, kaj pravijo Slovenke. Kar poznam slovenskeg-a ženstva po občevanju ali le po glasu, da je naobraženo, da je rodoljubno, to se je zbralo, hvala Bogu, okrog našega ženskega lista. Ako tudi vse ne pišejo vanj, čitajo ga vendar rade, priporočajo ga, pridobivajo naročnic. Le nekaj je, in sicer iz- med učiteljic takih ženskih, ki se izražajo o ».Slovenki« kakor se mi 2 Marica: »Slovenke« III. tečaj. pripoveduje, z nekakim zasmehovanjem. No, te ženske niso niti vredne, da se katera si bodi naših sotrudnic ozre nanje, to so — kakor jih poznam, le grozne goske. O onih damah, ki čitajo naš list in ki so nanj zvesto naročene, moram vendar še izpregovoriti par besed, da si olajšam srce. Nekatere dame v našem središču, v beli Ljubljani, gledajo tudi »Slovenko« tako nekako od zgoraj nizdol zato baje, ker list ne iz- haja v — Ljubljani ! Je-li to verjetno, je-li sploh možno kaj tacega ? Alije »Slovenka» zato, ker izhaja v Trstu, manj slovenska, nego ko bi izhajala v Ljubljani? Urednica in tiskarna sta slučajno v Trstu, ali moči, ki tvorijo »¦Slovenko« vse sotrudnice in sotrudniki so raztreseni po vsej Slo- veniji. Teh ljubljanskih dam sem se spomnila baš radi današnjega Daničinega članka. Zadnjč je Vida »vrgla v svet« misel o narodni noši in sedaj se je te srečne ideje poprijela le — Danica, a od tam, od koder bi se nam morala noša ukazovati, od tam ni glasu. Ali naj začnemo najprej tu ob mejah, ali v kakem trgu in vasi ? Stopite, ljubljanske dame, na katere se mestno ženstvo ozira pri svojih toaletah, stopite ve najprej na dan se svojimi idejami. Čitajte današnji članek o Carmen Sylvi, kraljici romunski, ki hodi ona in ves njen dvor v lepi narodni noši. In črnogorska kneginja Alilena? Ali ni ona oblečena vedno le v slikovito nošo svojega naroda! Ali je ne vidite naslikane povsod v obleki po narodnem kroju ? In mogočna ruska carica se li ne kaže tudi ona ob slovesnih prilikah v bogati ruski narodni noši? Res je, da v državah, kjer je en sam narod, je to mnogo lažje in priprosteje, nego v mnogojezičnej Avstriji, kjer biva toliko tako različnih narodnosti. Na Kranjskem bi se narodna noša lahko nosila no, tu na Primorskem in na Štajarskem, bilo bi že malo težavneje, predilo bi se naši ljubi (?) sosedje Nemci in Lahi privadili našemu kostimu. Zberite se dame tam v lepej našej slovenskej stolici pa se pogovarjajte o tem ter poročajte potem »vSlovenki«, je-li mislite, da bi bilo sploh možno uvesti tako nošo! Se-li smem nadejati, da ne bo ta moj članek glas vpijočega v puščavi ?... Ako le hočete poročati, »Slovenka« Vam zato prerada odpre svoje predale in vesela bode vsacega stvarnega članka, naj si bode že pro ali contra ideji, samo da se zbistrijo pojmi. Narodna noša bi torej bila letos na »Slovenkinem« programu poleg vseh drugih predmetov, ki spadajo v žensko stroko. Kakor 3 Zaijorskii ; In vendar .. . doslej gojila bode tudi leposlovje ter vzbujala in pripravljala za na- daljno delovanje nove moči. Sloven.sko ženstvo ! Na Tebi in n e na meni, urednici, je vspeh našega lista; podpiraj ga moralno in materijalno, čitaj, širi in priporočaj ga ! Delajmo na to, da naše ženstvo lahko poreče: »Malo nas je, a a kar nas je — veljamo!« Marica. In vendar . . .. Xjjubezen sladi nam življenje. Ko srečno nam bije srce; I.jubavi sladko koprnenje — Uteši nam srca gorje-- In vendar o srečna poslanka Koliko ti vničiš cvetov, — Kolikim ti tožna si znanka Se le v dnu preranih grobov ? Zagorska. Carmen Sylva. češki spisala Krista N., preložila Duška. (Konec.) ^akor se je uže omenilo, je pisala Carmen Sylva že od nežnc^ svoje mladosti poezije — ali teh ljubkih poezij ni dala na svetlo, čitati so je smeli le njeni najdražji prijatelji. Se le leta 1878. je dala tiskati balado v rumunskem jeziku;, naslov jej je bil : »Vorful au de« (Verhunec hrepenenja). Besede te balade so bile uglasbene in pete v narodnem gledališču v Bukareštu. Leta 1880. je izdala Carmen Sylva dve poetični deli in sicer ».Sappho« in »Hammerstein«. Leta 1881. je izdala »Leidens-Erdengang«, potem »Jehovah«, »Ein Gebet« i. dr. V francozkem jeziku je napisala; »Revenants et Revenus«, katero je določeno samo aristokraciji Bukaretski. Drugo francozko knjigo imenovala je »Pensees d'une reine« (Kraljičine misli). Ko- nečno je prevedla mnogo del Pierre Loti-ja. Z največjim veseljem je zbirala narodne pesmi, posebno rumunske. Mnogo teh je prevedla na. nemški jezik. 4 Krista N. : Carmen Sylva. Med mnogimi romani, katere je napisala, odlikuje se gotovo najbolj »Astra«. Snov je v kratkem ta-le : Astra obišče enkrat po- ročeno sestro ^largot. Krasno lice Astrino, njena duhovitost in ljubkost je tako očarala sestrinega moža, da se ni mogel premagati in ji je konečno razodel svoja čustva. — Astra, poštena duša, je iskala rešitve ter se takoj odpeljala k materi. Na potu je izvedela, da njene matere ni več med živimi. V veliki obupnosti, nevede kam bi položila glavo svojo, zaroči se s častilcem, katerega se je poprej branila. — Sestra njena iz dopisov, katere najde pri ranjki materi, izve, da jo mož vara — in še z njeno lastno sestro, da-si se je ista vedla res junaško. — To pregreho Margot bridko očita svojemu možu, kateri se hoče opravičiti na ne baš nežni način. — Astra se v hiši svojega soproga čuti neizrečeno nesrečno. — K božiču, po dolgih letih enkrat obišče zopet svojo sestro, kjer sreča pri božičnem drevesu svojega svaka. — Ta se je zopet se svojo, poprej tako obo- ževano svakinjo vedel prav nežno, česar ni mali sinko Niko prezrl — in v svoji naivnosti, — vse materi zblebetal. — Margot se do- zdeva, da jo že v vsej dobi njenega zakona mož in sestra varata ; zato jame postajati otožna in konečno pri napadu blaznosti vzame sinčka in se vrže ž njim v reko. Astra, čuteč, da je ona spravila ljubljeno sestro in njeno dete v smrt, gineva od žalosti, akoravno je bila nedolžna. Razun romanov odlikuje se Carmen Sylva največ v pravljicah. Napisala jih je obširne tri zvezke. Snov je jemala iz svojih gor in gozdov iz krajev krog njenega letnega bivališča Sinaja, tam, kjer teče razpeneni Peleš in mirno šumlja Prehora. Čudovito krasno in idealno vse popiseje. Eden njenih kritikov, dr. Dietrich pravi : »Prav- ljica je najbolj duhteča in najnežneja in ob enem najmočneja in naj- čisteja, kar je sploh napisala kraljica-pesnikinja. Celo svoje veliko srce je vlila v prekrasne bajke, katere je ustvaril sam njen plodo- viti duh, to so prava umetniška dela«. — S pravljico Carmen Sylva podučuje, vzgaja in ob enem zabava. Tudi mala Itty, umrša hčerka kraljice rumunske, se probuja v globokih pravljičinih sanjah svoje matere in pod njenim umetniškim peresom vstaja kot idealno krasno, dovršeno bitje. Lasje njeni .so kakor solčni žarki, oči kakor jasne zvezde in iz rok ji padajo same cvetke i. t. d. Ko je Itty živela, bil je na zemlji večen maj. Glavni ton vse njene literature tvori globoka melanholija, ka- tera se zrcali tudi v njenem licu, da-si si kraljica prizadeva zakriti jo s smehljajem. Krista N : Carmen S\'lva. Resignirana in vdana v voljo božjo, poprijcma se vsaki dnnsvo- jega dela, da pozabi svoje gorje. »Najdražje, kar sem imela, bil si mi odvzel in vendar za to, ker sem bila mati, bodi Ti naj večja hvala, o stvarnik!« vzklika sama. Zjutraj ob 4. uri, ko je .še vse ljudstvo in narava utopljeno v sanjah, vstaja kraljica in piše tiho pri mali olj- nati svetilki — da nikogar ne zbudi. Ako tudi je njena marljivost na literarnem polju velika in ob- čudovanja vredna — na polju človekoljubja, naravnost preseneti. Carmen .Sylva je pomagala uže kakor otrok, kjer je le mogla. .Sedaj kot kraljica deli z razumom, boje se, da bi darovala tam, kjer ni neobhodno potrebno ; njeno geslo je: »imaš-li zdrave roke, delaj !» , In da nima nikdo izgovora radi pomanjkanja dela, ustanovlja učilnice, delavnice in tovarne, kjer je vsakdo za svoje delo primerno plačan. Kraljica pa skrbi tudi za iste, kateri ne morejo delati, bodisi radi visoke starosti ali radi bolezni. Za te je ustanovila društvo ».So- ciété Elizabeth«, katerega naloga je, nezmožnim ljudem dajati živeža in kurjave za mnogo tisoč frankov na leto. Za delavce je ustanovila ljudsko kuhinjo po zahodnoevropejskih običajih, na dalje društvo »Albina« za revne žene, ki so sposobne sanio za težavno delo. Najbolj se je kraljici priljubila šola imenovana »Scola Elisabeta Doamna« (šola kraljice Elizabete). V tej šoli se uče deklice uže v prvih razredih narodnega vezenja. Nabirajo se krasni, večinoma v byzantinskem slogu izpeljani vzorci, kateri se potem rabijo za izvr- šitev dragocenih narodnih krojev. Kraljici je največ na srcu, da se ohranijo narodni rumunski kroji. Ko se je leta 18Ó9. prvič pripeljala s svojim soprogom v Bukarest, darovale so ji tamošnje dame krasno izšivano, dragoceno narodno nošo. Ta dar je razveselil kraljico bolj, nego vsi dijamanti, ki jih je dobila ob tej priliki. Da Rumunkam pokaže, kako ji je ta dar drag, pokriva, klasične forme svojega kra- snega telesa v to narodno obleko. In da revnim devam in ženam preskrbi dela, je dala damam svojega dvora ukaz nositi narodno nošo. Da so tudi druge dame posnemale kraljico, je samoumevno. Po zimi prireja sama kraljica plese v dobrodelne namene, na katere je vsa- kikrat priti v narodni noši. Kraljica ne skrbi samo za eno vrsto svojih podložnikov, njeno hrepenenje po dobrem je šlo še vi.šje ; hotela je celo Rumunsko povzdigniti v gospodanskem in finančnem oziru. Vedela je, da v vsem njenem kraljestvu ni niti ene predilnice in tkalnice in da se tkalska dela morajo vvažati, kar odnaša domovini velike vsote denarja, — in vendar raste na Rumunskem konoplje Krista N. : Carmen Svlva. kakor pri nas kopriva. .Sama ni mogla tovarne ustanoviti, k temu je imela premalo denarja — treba je bilo milijonov — morala je dr- žava pomagati. — Dolgo ni premišljevala. Napisala je ministrom odprto pismo, v katerem je jasno in .strogo logično razložila nujno potrebo ureditev obrtnijskih zavodov — in dosegla je, da je država ustanovila društvo »Concordia«, katerega namen je podpirati domačo obrt v domači zemlji. Mnogo je storila kraljica za šolo. .Stara 20 let je rekla »ako se ne poročim, napravim izpite in postanem učiteljica«. Prihajala je dostikrat sama v šolo in ko je videla, da niso učenke dosti marljive, prihajala je več mesecev vsaki dan v šolo in jih podučevala. — Drugikrat zopet je poklicala neko .slavno slika- rico iz Pariza, kajti zanimanje za slikanje je bilo pri tamošnjih damah jako skromno — in uže je mislila umetnica, da se bode morala vrniti brez vsake koristi. Kaj je storila kraljica? — Zapisala se je sama v slikarsko šolo ; posledice njenega ravnanja so še dan danes plodo- nosne za narodni procvit. — V kraljevih dvoranah je vedno živo gibanje ; visoka gospa ne trpi, da bi krog nje kedo postopal. — Rada vidi krog sebe mlade devojke, katere podučuje v godbi, pesnikarstvu in slikanju. Kar je storila rumunska kraljica za rusko-turško vojno leta 1877—78. deloma osebno, deloma se svojimi pametnimi ukazi, — ostane vtisnjeno se zlatimi črkami v srcih vseh njenih podložnikov. Povsodi jo je bilo videti med ranjenci ; pričakovala je vsakega vlaka, kateri je privažal nove ranjence. Sama jim je dajala okri;pčevalne hrane in vsacega je tolažila z ljubeznivimi besedami. Takrat je ustanovila tudi mnogo bolnišnic in eno celo se svojim denarjem. Talažila je umirajoče in jokala se z ostalimi. Pri slavnosti ob priliki kronanja v Bukareštu, dale so ji dame rumunskih oficirjev krasen mramornati kip, predstavljajoč kraljico, ko podaja kelih ra- njenenemu vojaku. Letos, ob priliki obiska kraljeve dvojice izvolila je Budapestska univerza Kraljico Elizabeto, katera zavzema v literarnem svetu pod imenom Carmen Sylva uže jako častno mesto, častnim doktorjem. V sredo, 28. julija oddal jej je avstrijski poslanik v Bukareštu baron Aehrenthal umetniško izdelani diplom. V njeni vzvišeni osebi se druži ženska krasota in nežnost z močjo in srčnostjo moža in z mehkim ter občutljivim srcem otroka. 7 Desimira : Hudo zdravilo. Pri njej je jasno dokazano, da žena ni nikako inferijorno bitje, kakoi" mislijo nekateri. Ona nadkrilJLije se svojo ljubeznijo do resnice, so svojim vzle- tom do lepote in do dobrega, sc svojimi dragocenimi lastnostmi vi- soko, visoko tisoče in tisoče mo.ških. Duška Makoč-Foerster. Hudo zdravilo. 1 a kam hitiš, soseda? kam Tebi se mudi? Saj danes ni nedelja in k maši ne zvoni!«; »»(irem v bližnji tr5olan je Tvoj želodec, zdravilo rabi to: Tri žlice na dve uri, če toenc) bodeš vžil, Pa v malo dneh boš zopet, kot prej bil čvrst in čil U »»Hudo bo to zdravilo, a jaz močno tr])im, , Bom skušal, ako pojde, umreti se bojim. Brž Micka k rešetarju in kupi šo]5a dva, Xa uri dve tri žlice ; ni toljko jih doma. Kdo vedel je, da spaka moč v sebi tu ima Jaz bil bi že pojedel vse žlice z zličnika««. Depimira. Prijateljska pisma uredništvu ,Slovenke'. IX. v e 1 e C e n j e n a g o s p i C a u r e d n i C a ! odite mi pozdravljena, velecenjena gospica v novem letniku, ki naj bi se razvijal in napredoval pod umnim in spretnim VaSim vodstvom v čast in diko Vam in vsemu sloven- skemu ženstvu. Obdržali ste uredništvo tudi v tretjem letniku, za kar smo Vam dolžni vsi sodelovalci in sodelovalke naj- Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. toplje zahvale. Obdržali ste je a ne ker, ste bili slabotna ženska, ampak obdržali ste je, ker ste krepka, požrtvovalna, navdu- šena ženska, ki ve, kaj je dolžna svojemu narodu vsled svojih redkih zmožnosti. In da je obdržite, o tem pač nisem dvomila niti jedno trenotje. Še enkrat torej, srčna Vam hvala za A'aše požrtvovalno ro- doljubje. Toda naj se oprimem svoje današnje naloge. Prav za prav pač nimam danes nobene ostro omejene snovi, marveč roji po moji glavi kar celi potpurri vsakovrstnih vprašanj in odgovorov, ki bi se mo- rali vsak za-se lepo po vrsti razmotrivati. Ker se mi pa vidi za moje slabotne moči preveč, lotiti se tolikih zadač v (mem samem pismu, hočem le tu in tam potipati, namigati in opozarjati. Naj bi se potem či- lejše moči oprijele posamičnih nalog. Najprej naj omenjam zopet enkrat »vladarico sveta« — modo. Uže pred dvema letoma sem grajala na tem mestu breznačajno in zaničljivo navado, posnemati po vsem francozko modo, nasvetujé, naj bi si vstvarilo slovensko ženstvo svojo lastno — narodno nošo. Takrat pač ni bilo odmeva od nikoder. Še-le v zadnji »Slovenkini« številki sem zapazila radostno, da se jame svitati tudi na tem polju. A stvar ni tako lahka, kakor izgleda morda na prvi pogled. Naše oči so se po dolgoletni razvadi preveč navadile francozkemu kroju, da bi mogle kar na mah odobravati novo smer krojenja. Posebno pa ne dosežejo nič posamične pijornike. Saj pravi še star pregovor, da ena sama lastavica še ne naredi pomladi. Toda v slogi je moč. Naj se le širi .ta ideja v glavah naših dam, in glej — nekega lepega dne šetajo se po ljubljanskem dre- voredu dražestne gospice, slovensko čebljaje v slikovitih pristno slo venskih oblekah. Meni se vidi, da bi se dala narodna noša najlaglje vvesti tako, da bi se dogovorile vse obiskovalke kake veselice, kakega izleta, da se tega vdeleže le v narodnih oblekah. Prenesla bi se noša tako s časoma na cesto, na šetalisče irt slednjič celo v — salon. Težje je vprašanje, kako prirejati obleko, da ne zadostuje samo narodnim, ampak tudi higijeničnim zahtevam. Tako n. pr. zahteva tudi narodna noša steznik, da se obuke polno in estetično krožijo. A prav steznika se hočemo — se moramo iznebiti. Ravno tako neprimerna so spodnja krila, ker ovirajo pri hoji. Tedaj tudi s temi proč. V Berolinu snuje in premišljuje o ženski obleki vže leta in leta žensko društvo v zvezi s prvimi zdra\'niki. Ni še dolgo tega, kar so prirejali celo razstavo o preosnovi in higijenični 9 Kl Prijateljska ])isnia uredništvu »Slovenke«. napravi ženskega oblačila, in tam je bilo mej plevami tudi marsika- tero zlato zrno. Posebno glede nedrijca — kojega se le ne moremo do cela iznebiti — in glede spodnjih oblačil se smemo brezpogojno podati pod njihovo vodstvo. Reformovani nedrijec podpira le stas, ne da bi ga stiskal in ožil. On vzdržuje nedrije v normalni vi.šini ter .širi prsa, nategnivši le od zadaj rame. Ravno tako praktična se mi vidijo tako zvana kombinirana spodnja oblačila, n. pr. životnik in spodnje hlače v jednem, da teh ni treba vezati v pasu, kar je kakor znano, jako škodljivo. Narodna obleka bi se dala napraviti tedaj nekako tako-le : Ne- drijec — ne steznik — na kojem bi bile pripete nagubane, široke spodnje hlače, segajoče do pod kolen, ki bi imele nadomestiti tudi spodnje krilo. Na to »ošpetelj«, različen po letnem času. Po letu iz tenkega platna, sščipkami okinčan ali našit po hrvatskih uzorih, bel ali pisan ; po zimi iz flanele, volne, sukna ali baržuna. Ali namesto njega gorenjsko zimsko jopo z nabranimi rokavi (ki se mi pa ne vidi ukusna). Čez ošpetelj pride životnik (modere) s prišitim krilom. A' iz- rezi in napravi životnika se da zopet stotero varirati, da nošnja ne postane enolična, šablonska in dolgočasna. Prav tako sc da tudi krilo napraviti iz najrazličnejšega blaga v različnih barvah po osobnem okusu. Sega naj pa krilo do gležnjev; pozneje, ko se privadi oko kraj- šim dimenzijam pa do pol meče. Ta obleka pa ne bi bila samo lepa, ustrezala bi tudi vsem hi- gijeničnim zahtevam. Vsa teža obleke počiva le na ramah, dočim so kolki prosti in pas ne pozna zatezajočih, toli škodljivih trakov spod- njih kril. Največ preglavice mi dela še pokrivalo. .Slovenska avba pač ne zadostuje modernim zahtevam praktične obleke. Ona in peča bi se mogle pokazati pač samo ob slovesnih prilikah. Veliko bolj primerna se mi vidi pač črnogorska čepica. Hm, kaj pa poletu na solncu ? Ali naj se poslužimo širokokrajnega slamnika a la Watteau z vihrajočim trakcem in šopkom cvetic ? Pa če prav, saj ga nam ni treba naro- čati iz Pariza. Ponosne smo lahko tudi na svoje pristno domžal- ske slamnike. Vi pa, cenjena gospica urednica, blagovolite nam odpreti pre- dale svojega lista, da se še prav cesto in uspešno pogovarjamo o svoji prihodnji noši, ki naj bi bila kmalo, kaj kmalo obična .sloven- ska noša. In zdaj dovolite mi, da krenem na drugo stran. Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. 11 Upliva-li blag-ostanje dobrodejno na žensko srce? Tako nekako je vprašala Marija Ana. Sicer je odgovorila na to uže c. naša so- trudnica ]\Iarica II., vendar si dovolim še jaz poseči v to debato. Gspd. Marica II. nadomešča besedo blagostanje z besedo denar, da ž njim laglje manipulira, daje ji pa v svojem razvoju pomen »m amo n«. A prosim lepo, blagostanje ni identično s polnimi vrečami zlata . in srebra. K blagostanju je treba le toliko, da živiš brezskrbno v prec(>jšnjih udobnostih, da te ne tare skrb za vsakdanji kruh. Kar pa je več, ni blagostanje, ampak bogastvo. Kako različno pa uplivata ta dva faktora na človeško srce, je morda dovolj znano. Da revščina ne upliva dobrodejno na razvoj blag-ih čutil v člo- veškem srcu, je gotovo in umevno. Beda in glad umorita človeško moč duševno in telesno. Skrb in pehanje za vsakdanji kruh izsesa in izmozga vsa blaga čutila, potlači vsak višji duševni vzlet, s kratka : b e d a č 1 o v e k a p o ž i v i n i. Kako drugače vpliva blagostanje ! Plesen vseh sitnih vsakdanjih skrbi za živež, rešen duhomorne borbe za obstanek, se razvijata duh in srce harmonično do ideala človečanstva. Duh vzletava nad malen- kostno \\sakdanjostjo in tam v vzvišenih solnčnih višavah se razvija in procvita kakor plodonosna cvetka v solnčnem sijaju. Kaj pa bogastvo ? Namesto da bi vplivalo kakor podvojeno bla- gostanje, rodi zopet grde strasti, sovražtvo, napuh, lakomnost. Kakor da bi ga peza zlatih vreč tlačila v prah, valja se malenkostni duh v blatni vsakdanjosti, a srce okameni in oledeni. Bogastvo in beda sta jednako pogubna za duh in srce. Edino le blagostanje zamore povzdigniti človeka na najvišjo stopinjo človečanstva. Pridobiti vsemu človeštvu to blažujoče, osre- čujoče blagostanje, je glavna zadača naše kulture. Pa naj izpreg.ovorim še nekaj besed o sedanjem našem dnev- nem — o ženskem vprašanju. Do sedaj je morda vsa stvar samo še v krogu nekaterih zavednih učiteljic. Dame drugih krogov se morda le malo zanimajo za naše težnje in brige. Probujati i te druge kroge je naša prva in glavna dolžnost. .Stvariti si na kmetih zavedno ženstvo, dokler ga nimamo v mestu, se pravi pač mlatiti prazno slamo. Kmet je jako konservativen in le s težka se širijo med kmeti nove ideje in naprave. Vzgajajte nam rajši zavedno žensko inteligenco in nižji slojevi bodo .sledili sami ob sebi, posnemajoči nazore, kakor so posnemale balončke na rokavih. 12 Kristina : V mraku. Nauki ne pomagajo mnogo. Več, veliko več koristi dober vz- gled, kajti »Cirau, theurcr i''reun(l ist alle Tlicoric«. S tem pa vendar nočem povedati, da naj bi gospice učiteljice kar mahoma ustavile zapričeto delo. Naprej, le pogumno naprej ; samo prosim delavnosti na vsej črti. Kaj pa porečete c. g. urednica k ženskemu shodu ? Vse se shaja in posvetuje, zakaj se ne bi sešlo enkrat tudi slovensko ženstvo ? Piše se lahko dolgo in široko, a pisana beseda upliva le počasi iu težavno. Vse drug-ače vpliva pa živa, govorjena beseda. Kakor z neba šviga- joča iskra, tako neti beseda spretnega govornika ogenj navdušenja v srcih poslušalcev. Naj bi se sešlo tedaj i slovensko ženstvo v po- svetovanje in navdušenje ! Nadalje nam nedostaje še pravega ženskega družtva, ki naj bi branilo ženske pravice in sploh delovalo na polju ženske osloboje. Glasilo bimu bila »Slovenka«. Seveda bi moralo biti to družtvo tudi v nepretrgani zvezi z inozemskimi sličnimi družtvi, kajti žensko gi- banje more biti uspešno le internacijonalno. A za tako društvo morda še nismo zrele. Naj nas k temu pripravlja dična naša »Slovenka«. Toda vidim, da se mi že daljša pismo preko mere. Na svidenje torej ! Danica. V mraku. Mrači se ... , tam nad mestom Meglica svetla vstaja —, Po ulicah pa mestnih Moj ljubeč zdaj pohaja. Zamišljen hodi — z rf)ko Si gladi čelo belo. Kot jaz sjiomine vabi .Si v dušo osamelo. — Kristina. V zimski noči. Spisal P o d 1 e š n i k o v. im.ski večer . . . Ne v gorki sobi, pri topli peči v mehkem, naslonjaču ampak v nizki, podstrešni izbi — brez peči . . . .Skozi razdrto steklo na oknu je prihajal mraz v sobo, da mi je stresal telo . . . Bele kosmatinke, like malim zvezdicam so padale iz- Podlesnikov: V zimski noči. 13 pod sivega neba. Vćasi se je katera izgubila in priletela na okno tu se spremenila v malo kapljico in zdrsnila počasi po zidu na tla, kjer se je nabrala velika, umazana luža . . . Na slabi, trohljivi mizi pred menoj je stala mala svetilka, ki je pošiljala svojo medlo luč- po nezakurjeni sobi, poleg nje pa odprta knjiga, iz katere sem se učil . . . Nov mraz je zavel v sobo in stresel telo, da sem se zavil še tesneje v raztrgano odejo, katero sem potegnil zaz posteljo, da bi me varovala mraza . . . Globoko sem vzdihal in iz ust se mi je ka- dila gosta, cunjasta m.egla ... Glavo sem sklonil na prsi in mislil, mnogo mislil : na svojo rev- ščino, na njo, na zlato svojo Evelino, na dom, na mamico, sestro in druge . . . »Čemu vse to? Čemu? . . .« sem se vprašal. »Stradati, prezebati moram radi nje ! Tn sedaj še to, da me jc zavrgla mati, da me noče poznati več za sina ! Tn vse to radi nje — ki jo ljubim, ljubim pregrešno, ker sem bil namenjen drugemu, katerega samega bi bil moral ljubiti, toda jaz ljubim tudi njo in ona me ljubi, ljubi, saj ve, da sem postal radi nje berač, revež, da moram radi nje iskati kruha po hišah, ko bi lahko sedel pri topli peči in bi mi ne bilo treba stradati! Hu . . .« Alrzlo mi je bilo v duši, tesno mučno .. . Jel sem prebirati knjigo, ki je ležala pred menoj. Toda iz mrtvih, črnih, velikih črk so mi štrlele vedno nasproti materine besede, katere mi je napisala v zad- njem pismu: »Svojo mater si žrtvoval nji, omadeževal svoje in moje pošteno ime, zaigral sebe in srečo svojo — več nisi moj sin!« »Več nisi moj sin!« mi je donelo po ušesih in iz mrtvdh črk v knjigi mi je vstajala nasproti materina podoba suha in upognjena, s povzdig- njeno, koščeno roko, s katero mi je žugala, ustnice so se ji konvul- zivno tresle, ko je izgovarjala trde besede: »več nisi moj sin!« Srce mi je hotelo, počiti, kri mi je vrela po telesu, hotel sem vzdigniti roki proti nji, pasti pred njo in vsklikniti : »Mati, tudi ti si ljubila, ti veš, kaj je ljubezen, pusti, da ljubim tudi jaz ! . . . Veter, mrzel in oster veter je zavel v sobo, luč na mizi je ugas- nila in vroča glava se mi je pobesila na mizo . . . Zaspal sem . . . Zdelo se mi je, da sedim v svoji sobi . . . Pri meni sedi ona, zlata moja Evelina in naslanja svojo kodro laso glavico na moje prsi . . . 14 Podlesnikov: V zimski noči. Dvoje, globokih, temnih, neprodirnih očij je vprto vame in jaz poljubljam te oči, poljubljam njene koralne ustnice in pijem iz njih .•sladki med . . . Saj sem ljubil te oči, te ustnice, bolj nego du.šo svojo, bolj nego vse na svetu . . . .Svoje mehke roke je ovila okoli mojega vratu in .stisnila se še tesneje k meni. »Pravijo, da se ne smeva ljubiti, da sem te ukradla materi in Bogu, ali je resnica?« Ne, zlatka moja, ti si moja in bodeš moja, da bi vedela moja mamica, kak angelj si — tudi ona bi Te ljubila gotovo«, sem ji od- govoril in jo poljubil . . . »In vendar je to greh, ali ne?« me je \prašala in me boječe pogledala . . . »Ne, ni greh, veruj mi, J)0g, ki vidi najino ljubezen, ve, da to ni g-reh. On bo sodil najina srca, ker je nama On usadil to ljubezen v srce, ali veruješ, da to ni greh ? sem jo uprašal ... Gorak poljub mi je zaprl usta . . . V tem trenotku pa se je prikazala — mati moja ! Kako lepa je bila tedaj ! .Sladak mir ji je ležal na obrazu, ust- nice so ji bile nabrane v smeh, ko naju je gledala tako v ljubezni objeta ... Približala se mi je in mi pritisnila na čelo poljub . . . »Bodita srečna in ljubita se, saj sta vredna drug druzega. Mnogo si moral trpeti, moj Ivan, radi nje in mene, hotel si jo pridoliiti s trudom, stradal si radi nje — sedaj pa bodi srečen« . . . .Se jedenkrat naju je pogledala, potem pa izginila . . . Ostala sva sama . . . Hotel sem hiteti za njo, da se ji zahvalim — a ni je bilo ve;... Zbudil sem se in legel spat. Mlad zimski dan mi je sijal v sobo . . . Pogledal sem po sobi . . . .Spomnil sem se lepih sanj . . . hudo mi je bilo pri srcu in uprašal sem se: »Zakaj so bile le sanje?« Vstal sem in zagledal na mizi list. Pisala mi je sestra; Dragi brat! Mamice ni \-eč ! Prišlo je vse tako hitro, da Te niti poklicati nismo mogli, da bi \-idel še jedenkrat najino dobro mamico. Tudi ona Te je želela še jenkrat videti — zadnje dni se je namreč čudno Zorana: O žetvi. 15 izprcmciiila, odkar jc dobila neko pismo od tiste Eveline, ki Te je baje zapeljala, da nisi stopil v semeni.šče, temveč od.šel na Dunaj. Govorila je vedno o Tebi in še na smrtni postelji je naročala, da naj Ti sporočimo, da Ti je vse odpustila in da bode pred prestolom Vsegamogočnega prosila za Tvojo in njeno srečo . . . Pridi kmalu domov, ker Te težko pričakuje Tvoja sestra. »Torej je vendar nekaj resnice v teh sanjah . . . Več Te ni, zlata moja mamica, a predno si odšla, odpustila si -svojemu sinu vse, hvala Ti!« Padel sem na stol in vroče solze so mi oblile mrzlo lice . . . Skozi okno so posijali prvi žarki zimskega solnca . . . O žetvi. na polju brušen že se sr|) leskeče, Zenjicam pridnim znoj po licu teče ; Poletja sad veselo kmet pobira In z upom spet v ])rihodnjost se ozira. 1 moja skoro bo mladost zvenela. Poletja vroča doba se začela : A meni bila je pomlad brez cveta, Kalic) poletje žetev naj obeta ? Zorana. Jesen. Hrvaški na])isal za ,,Slovenko" Vladimir Jelovšek. Preložila ,,Z". gosposkem parku. .Semkaj od reke veje oster veter. Razpenja se .skozi vejevje visocega drevesa kakor vzdihljej skozi redke lase osivele suhe žene. In stresa pred me na gladka in zavita pota ru- meno listje. Jesen. Ona neprijetna rana jesen, s katero se brezupno bori poletje. A človeško srce ne ve: bi-li oplakovalo tople dneve in vedro nebo in blagodejni dež, ali pa bi z navdušenim vzklikom pozdravilo tužno in trepetajočo polutemo, skozi katero se zdi, kakor bi od daleč mamljivo zvenkljali kraguljčki sani, žvenket drsalnic in razuzdani smeh raz- posajenega Karne\'ala. 16 Vladimir Jelovšclv : Jesen. In veter veje semkaj od reke in stresa pred me na gladka in zavita pota rumeno listje, Jesen. Zamišljeno se sprehajam. K meni odmeva vesel smeh lahko- mišljene mladine. Prodirajoče me gledajo oči strastnih deklet. A jaz se mirno sprehajam z navadno brazdo na belem čelu. A veter veje semkaj od reke in stresa pred me na gladka in zavita pota rumeno listje. Jesen. Krvavo-žolt list se mi zavrti pred očmi. Proti meni stopa osivela žena in vodi za roko malo, zdravo, debelušasto dete, povsem zavito v debelo, belo kožuhovino. Ono kriči in neče iti, kamor je vleče starka. Z izredno vztrajnostjo mu eurljajo curkoma po polnem lici debele solze. Rezek glas stroge starke za- hrešči. Njena desnica zamahne parkrat zamolklo se zadušenim jekom po telesci otrokovem. On se strese pa gre nazadnje po onem potu, po katerem je hotela starka-. Le trepet pritajenega ihtenja in mrk pogled očij je motilo to tiho harmonijo. Jaz sem šel dalje in gledal pred se. Brazda na čelu se je gotovo zarezala nekoliko globje. A veter veje semkaj od reke ostro in hladno ter stresa pred me na gladka in zavita pota rumeno listje. Starka je upokojila malo dete. Jesen se zmagonosno vleče skozi vejevje. Toda . . . nekoč legne slabotna starka. Dihala bode težko. Tedaj pa pride mali in stal bode poleg nje. Gledal jo bode dolgo. Ona pa bodo obrnila z brezupnim pogledom oči vanj. In čez kak trenotek jej bode mali mirno zatisnil mrtve oči. Morda bo šepetal kako molitvico . . . Veter se zaganja in mi razposojeno sipa pred noge rumeno listje. Jesen. Ali jaz sem se zravnal smelo in oholo : — — — In jesen je prišla — in za njo pride zima. Ali tudi sredi mrtvila često kipi vse obvladujoča mladeniška sila, katera prehaja iz nežne spomladi v močno poletje. V poletje sveta, ki si sam prižiga svoje SOLNCE, ki se na njem greje — dokler je okrog zima, mraz, led. In gledal sem mirno, brez brazde v svojem čelu, kako mi sipa veter pred noge rumeno jesen.sko listje. Praga, kraj Vita ve 17. oktobra 1898. Dr. Maurice de Fleury : .Spalnica za otroke in njihovo spanje. 17 Spalnica za otroke in njihovo spanje. P'rancoski spisal D r. ^1 a urice de F 1 e u r v. O pokličejo zdravnika k bolnemu otroku v premožne ali bo- gate rodbine, stanujoče v najlep.ših in najudobnej.ših hišah, tedaj dobiva često zdravnik svojega malega bolnika v ka- kem ozkem prostoru z oknom na kakovo Sivo, otožno dvorišče brez solnca in skoro brez zraka. Ako je hiša obrnjena proti jugu, tedaj so slabeje sobe obrnjene proti severu in če so te sobe v kakem pr- vem ali drugem nadstropji, zapirajo jim še ves razgled in jemljejo svetlobo visoke stene nasprotnih hiš, da se skozi okna vidi le prav mal košček neba. Navada, proti kateri nihče ne protestujč, je, da se devajo otroci .spat le v take sobe »druzega reda«. Prav je, da si oče in mati izbereta najlepše prostore, nekateri smatrajo to za nekako roditeljsko avtoriteto. Iz respekta, katerega družina dolguje svojemu šefu, se pokla- dajo otroci spat v sobe »druzega reda«, ne da bi se vprašalo, je-li tu dovolj čistega zraka in svetlobe, teh dveh stvari tako neobhodno potrebnih njihovemu razvitku. Za svetlobo ne menim one svetlobe, katero odbija nasprotna stena nasprotne hiše, ampak ono svetlobo, ki prihaja direktno v sobo, solnčnih žarkov, ki imajo tri imenitna svojstva, da so gorki, svetli in kemični, kar je neobhodno potrebno za življenje. Morebiti nü poreče kdo: »]\Ioj sin je tu samo po noči, po dnevu dela v drugih prostorih, ali se igra v ljudskem vrtu«. .Seveda, še tega bi nedostajalo, da bi otrok bil tu tudi po dnevi! Onih 8 ali lo ur, koje prebije otrok v takem prostoru je dovolj, da jame otrok hirati. Dajte otroku za .spalnico sobo, v ktero nikoli ne posije solnce, in on bode na najboljšem potu, da vam postane rakitičen, skrofulo- zen, bled, malokrven, nevrasteničen in melanholičen. Taka soba je prava pripravnica za jetiko. .Strašanska umrljivost za tuberkulozo v Parizu (ii.ooo na letnih 50.000 smrti) izvira prav iz teh otroških, temnih, mrzlih sob na dvoriščih in pa od tod, da žive mnogobrojne rodbine drug vrh druzega v tesnih prostorih, včasi v takih izbah, v ktere prihaja svetloba le skozi vrata druge sobe. 18 Dr. Maurice de l"leur\': Spalnica za otroke in niiltovo spanie. Solnčna svetloba vpliva bolj nego si moremo misliti na človeške moči in življenje. Solnčna svetloba nam vliva ono veselje, katero je poznalo vsako človeško bitje vseh časov- in vsakega podnebja, ko se razprše oblaki in se nam z nova pokaže prekrasno solnce, ona ble- ščeča luč, iz katere so si naši očetje ustvarili celo boga. Solnce vpliva blagodejno, bolj nego si moremo misliti, na naše možgane ; ono nam krepi mišice, pospešuje krvni tok po žilah in nam podaje še oni čut blagostanja, ono lahkoto telesa, ono živahno hojo, nam vzbuja nade ter nas navdajo z optimizmom, katerega imenujejo (rrki enphoria. Ne odteg-ujmo torej našim otrokom solnca, katerega je Rog dal našim deželam v obilni meri in ne dovoljujmo svojim malim, da bi niti spali v takih prostorih, v ktere ne pogleda vsak dan blago- dejno solnce. Otroška spalnica mora imeti za vsakega otroka od 15—20 ku- bičnih metrov. Ako je le možno, devajte vsakega otroka v posebno postelj (pravim jaz, ki poznam naše razmere, a Francoz zabičuje : »Nikoli ne dveh v i.sto postelj«). Nič tapeserij,nič suknenega blaga, ki je gnezdo prahu in mikro- bom, nič zaves ob postelji, nič preprog po tleh ali, če že hočete, samo eno, katero se vsak dan lahko strese, ne skozi okno, ampak kolikor možno daleč od sobe. Okno mora biti večji del dneva odprto. Po zimi naj se zapre nekoliko pred solnčnim zahodom. Za otroke in sploh ljudi, ki niso bolni, je bolje, ako spe v nezakurjenih sobah. Pohištvo v sobi naj bo jako priprosto : stolice slamnate, omara in miza iz navadnega lesa. Ob postelji naj visi zraven kake božje podobe slika starišev. Povsod drugod pa naj bodal živahne, smeh- ljajoče, lepe litografije v barvah. Postelja naj bo jako dolga, da otrok raste in se razteza po volji, široka pa ne bodi otroška postelja, da se otrok ne navadi stiskati v dve gubi. Najbolji so železni postelj- njaki, vzmeti na spodnji strani odprte, da se lahko čistijo, zimnica natlačena se žimo in volno ter vzglavje in blazine tudi žimnate ali napolnjene z volno, nikakor pa ne pernatih vzglavij, ki razgrevajo glavo in mehkužijo telo. Ne pokrivajte otrok s pernicami, ampak dajajte jim, kolikor je treba, volnenih in pavolnatih odej. Otrok, ki je preveč pokrit, spi nervozno, nemirno in kriči v mučnih sanjah. Pozabiti pa ne snjemo, da se naš organizem zjutraj od treh do petih najbolj ohladi, da je takrat temperatura na.šega telesa za dobre pol stopnje nižja ; zato naj Književnost in umetnost. 19 se deva na vznožje..Še kaka odeja, katero si otrok iz navade avtoma- ti no potegne nase, ne da bi se skoro vzbudil, ko začuti jutrnji hlad. Postelje ni treba ogrevati. Ako ima vaš otrok mrzle noge, naj si jih okoplje vsak večer nekoliko pred večerjo, začetkoma v gorki a čedalje v bolj mrzli in naposled v popolnoma nesegreti vodi. Koliko ur naj spi vaš otrok? Po zakonu matere narave spi no- vorojenček skoro vedno, a starec prav malo, iz tega si lahko napra- vimo nekak pregled, po katerem naj spi otroji čim bolj je odrasten tem dalje manj. Otrok od 5—8 let mora spati od 8. zvečer do 7. zjutraj, t. j- II ur. Otrok od 8—12 let mora spati od 9. zvečer do 7. zjutraj t. j. 10 ur. Otrok od 12—15 let mora spati od 9^/j do 6^2 t. j. g ur. Pozneje naj se počasi privadi spati le sedem ur, kajti to je go tovo lepa moč, budeti sedemnajst ur zaporedoma. Ako je pa vaš otrok slab, suh, nervozen, navadite ga spati po- poldne pol ure ali eno celo uro, kar je zanj — samo zanj — jako dobro, Pazite dobro na to, da vaši otroci ne budijo čez navado. Ne vodite jih po noči v gledališča in na koncerte. Navadite je, da vs- pavajo in se vzbujajo vsakokrat točno ob istej minuti. Kakor hitro so vzbujeni, naj skočijo takoj s postelje in naj takoj pričnejo s toa- leto. To je jako važno ne samo z higijeničnega, ampak tudi z mora- ličnega stališča. Prelož. Marica. Književnost in umetnost. Vladoje S. Jugović. Slike iz života. Ko so začeli še pred Zolo nekateri pisatelji opisovati same senčnate strani v življenji, ko je Zola v svojem opisovanji slabih .strani človeškeg-a življenja prišel do skrajnosti, iščejo po njem več ali manj vsi mlajši pisatelji vzbujati na ta način efekt se svojimi spisi, v katerih nam slikajo življenje črno, vprav neznosno, brez vsake .svetle barve, brez žarka nade, brez tro- hice dobrega. Ako smo se nad idealnimi spisi, v katerih so nam pisatelji pred- stavljali zgolj bogove za ljudi, jezili in se smejali, ker nismo v onih "•^0 Književnost in lunelnost. spisih našli nič naravnega, nič resničnega, prav ,tako bi se morali jeziti in smejati sedaj, ko so pisatelji zašli v drugo skrajnost. y knjigi »Slike iz života« je 14 črtic, ki so vse temne, obupne in čitatelj se zastonj nadeja, da hode po baš pročitani sliki druga milejša, svetlejša. Zastonj bi se čitatelj nadejal najti v tej knjigi svetel trenutek življenja, v katerem bi se oddahnil po tolikih črnih slikah. Ne, ne ; življenje ima tudi svojo svetlo stran, samo najti jo je treba in kdor opisuje to svetlo stran naravno, umetniški, kdor nam slika življenje tako, da je slika primerno osenčena in da ima tudi svojo primerno svetlobo, le tak je pravi umetnik. Nekatere ».Slike« so naslikane jako plastično, tako n. pr. »Na Zalu«, »Propali genij«, »Služnik broj 358«, ».Susret« in »Pod nožem«; prekrasna slika je ».Stari Marijan«. Nekatere črtice so pa, kakor prave kronike iz večjih dnevnikov v večjih mestih, brez prave umetniške veljave. Cvijeće i trnje. Spisal dr. Trnoplesar-Budisvoj. V Trstu 1898. Dr. Trnoplesar je seveda pravi lirik, četudi starejše «šole>. V gladkotekoče svoje stihe je vlil svoje rodoljubje, svojo gorečo ljubezen do naroda . . . patrijotičen lirik torej ! Vmes zvene strune erotične — neburne in obupne, ne preveč strastne, ampak nežne, včasi naivno-mile, takisto ljubeznivo-sladke so te ljubezenske pesmice. Komponi.sti posežejo gotovo se slastjo po marsikateri : •Tanka pasa, vitlva pasa Ko u gori jela> . .. Vse pesmi so zložene v narodnem stilu; s «prokletimi» vpra- šanji denašnjega časa se Trnoplesar v pesmih ne peča. Narod in ljubica — to sta dva poglavitna akorda njegovih melodij. Vezi mu teko gladko . . . Dikcija narodna, posneta po narodnih pesmih. Pesniku se vidi pri vsaki pesmi, da je hotel ostati naroden; vse svoje in- dividualnosti ni nameraval vliti v te verze svoje. A. A. '¦'!'' Dobile smo Povesti. Spisal Dr. Ivan Tavčar. III. zvezek. Vsebina temu zvezku je : I v a n Solnce. Zgodovinska novela. G r a j- s k i pisar. Zgodovinska podoba. O zanimivej knjigi, ki se dobiva v Razno. 21. knjigotržnici Ig-, p 1. Kleinmayra in Barn ber g a (cena 1.50, po pošti 10 kr. več) v Ljubljani, prinesemo prihodnjič obširno oceno. Razn©. Na znanje. Prva štev. «Slovenke» je zapoznela za nekaj dni radi obilega posla v tiskarni. Naznanjamo zajedno, da bode list iz- hajal, odslej vsak drugi petek. Za Prešernov spomenik je darovala gospica Nežika Sporn iz Pulja 2 gld. Za jednakopravnost učiteljic. Pri zadnjem zborovanji dežel, šolsk. društva spodnjeavstrijskega je govoril nadučitelj Ribing o zahtevah učiteljskega materijelnega stanja ter je predlagal o tem jednako-- pravnost učiteljic z učitelji! Utemeljuje svoj predlog — pravi mej drugim : Prilagoditi se nam je drugim nazorom — drugi časi — druge zahteve ! Mi, učitelji, bi se morali jedenkrat za vselej spreobr; niti do jedino pravih nazorov, da nam v teh burnih in za šolo ne- varnih časih ni iskati vzrokov za bojevanje zoper učiteljice, naše naj- naravneje zaveznice v bojih za plemenito stvar uzgoje in prosvete naroda — v veselje naših na.sprotnikov ! Tako početje je naravnost samomórno ! Iz prepirov, ki so jih svojedobno imeli dunajski in pred- mestni učitelji, ker so prvi predlagali drugim nižje plače, pouči se vsak lahko, da prepir ni prinesel netilcem prepira nobene koristi. — Podobno razmerje je tu. Ni se nam nadejati nič večih plač, čeprav bodemo učiteljicam pritrgovali plače. Tudi naša dela se ne bodo ce- nila višje, četudi dela učiteljic cenimo preziralno nižje. Užili smo do sedaj za vse naše varčevanje pri učiteljicah bore malo — ali nič zahvale. Glasujmo torej za jednakopravnost učiteljic z učitelji ; s tem bodemo največ koristili ugledu svojega stami, ugledu šole — in vz- goji naroda. Tako Nemec — za vzgojo svojega naroda in kako Slovenec za vzgojo svojega Te vrstice podajemo v preudarek štajerskim (in morda tudi dru- gim) učiteljem, predno se definitivno odločijo za svoj predlog o tistih famoznih 80"/,, — učiteljicam ! Šolo iz popirja imajo pri .Sv. Nedeli, mali vasici mej Samobo- rom in Zagrebom. Dobili so jo iz Amerike do cela gotovo, samo 22 Razno. sestavljati jo je bilo treba. Lična hi.šica izgleda na zunanje skoro ka- kor lesena, pa se neki prav dobro obnese. V letošnji poletni saisoni so se združile prve francozke pisateljice in žene slavnih pisateljev ter vstanovile akademijo za dame, katera naj bode pendant k akademiji štiridesetim neumerljivim možem. Usta- noviteljice so: gospe Edmond Adam (Julitta A.), Alphonse Daudet, Alice Durand (Henri Greville) Hector Malot, Catulle Mendes, Juditz (iautier, socialistinja Louisa ^Michel in feuilletonistka .Severine. Ženska v Ameriki. V Zjedinjenih državah stopajo ženske čim dalje bolj v javnost. Tako je bilo leta 1870. samo 8023 ženskih tr- govcev, dočim jih je sedaj nad 188.000. Slikaric in kiparic je bilo pred osemnajstimi leti 412, sedaj jih je pa 16.000. V istem času je naraslo število igralk od oga ua 3883 in število pisateljic in žur- nalistk od 159 na 3163; ženskih duhovnikov »clergg women« je bilo 1870 leta O7, a sedaj jih je 1522; zdravnikov pa je 7300, dočim jih je bilo 70.. 1. 551. Koliko zamore ženska. Velika dramatična igralka .Sarah-Bern- hardt — med'živečimi sedaj največja, je najela v Parizu »theatre des Nations« mesto »Renaissance«, katero gledališče je imela do sedaj. Mestni svet Pariški, čegar last je omenjeno gledališče, dal je je Sari ßernhadt, hote imeti od gledališče »financijelne in umetniške garan- cije^v. Najemnine bode plačevala velika umetnica 100,000 frankov na leto. .Sarah Bernhardt mora na svoje .stroške preskrbeti dekorativne slike in sama meblirati gledališče. Kavcije je plačala slavna umet- nica 150.000 frankov, a gledališče je strogo oddano samo njej, nebo ga smela ni posoditi, niti oddati komu drugemu. Žensko gibanje v Finlandiji: V zadnji, 4. št. »Wiener Mode« je prav zanimiv članek pod tem zaglavjem. Iz tega članka naj pov- zamem nekaj kratkih podatkov, koje naj bi vzele naše vrle -Slovenke v izgled. Stališče ženskih je v Finlandiji v obče jako ugodno. V družtvu so ženske možkim do cela jednakopravne. Uže mlade dijakinje potu- jejo po leti čisto same okoli — brez garde-dame, kojo smatramo pri nas še za neobhodno potrebno. Vendar se s tem nikakor ne izpo- stavljajo možkim insultom ; prav narobe, možki so se ženskimi le še tem bolj uljudni in galantni. Ker je v Finlandiji veliko več ženskih nego možkih (na 1000 m. pride 1032 ž.), je samo ob sebi umevno, da ostane veliko deklet neomoženih. A vkljub temu ne poznajo tam zloglasnih »starih devic«. Uže s štirinajstimi leti misli mlada Finlandka na svoj prihodnji poklic. Razno. '2;J Zato SO tudi .šok' vedno jako napolnjene. Mnlandskim ženam je že zdavnaj dovoljen ustop na Helsingforsko univerzo (edino v deželi), na koji je letos upisanih 233 .slušateljic. Leta 1888. je nastal prepir, imajo-li dijakinje vstopiti v obstoječi možki corps, ali naj si ustvarijo svojega lastnega. Odločili so se za prvo, nadejajoč se, da se možki olikajo v občevanji se žensko mladino. . Najrajše se poprijemljejo finlandske dame učne .stroke. Na de- kliških šolah poučujejo izključno samo ženske moči, toda tudi na deš- kih šolah se često nahajajo učiteljice. Celo na deški gimnaziji v Hel- singforsu poučuje profesorica matematike. Sicer se pa nahajajo dame tudi v vseh drugih strokah : pri pošti in brzojavu, pri bankah in v komptoirih, še celo na magistratih fungirajo uradnice in pri cesar skem senatu deluje 50 ženskih kancelistov. Razun tega je pa v Fin- landiji tudi urednic in izdajateljic časopisov. Nadalje imajo ženske tudi volilno pravico v občini a v kratkem se jim gotovo podeli še .splošna volilna pravica. Kar pa moramo najbolj uvaževati, je to, da v Finlandiji niso možki nasprotniki ženskemu gibanju, kakor pri nas. Oni ne gledajo delujoče ženske kakor tekmovalko, ki jim hoče odvzeti kruh, kakor je pri nas skoraj obično naziranje. Marsikedo bi morda mislil, da morajo biti finlandske žen.ske prav puste, zoperne ; vsaj tako si mislijo naši gospođici vsako eman- cipirano žensko. A temu ni tako. Finlandke so skoro vse lepe, pri- kupljive, nekatere celo prave krasotice, ljubeznive, do cela ženske v vsakem odnošaji. Finlandski zakonski možje se počutijo poleg njih prav dobro, morda prav zato, ker imajo ženske več pravic nego pri nas. Kako blagodejno vpliva na zakon, ako je ženska možu tudi du- ševno verodostojna, o tem nam priča pač izborni zakon finlandskega pesnika — prvaka Ludviga Runeberg-a. Bil je privatni docent na univerzi v Helsingforsu in urednik lista »Morgenblad« a živel je v jako skromnih razmerah. Njegova soproga Fredrika ga je podpirala pri njegovem uredniškem poslovanju — ter je tudi sama veliko pi- sala v izvrstni prozi in nekoliko tudi v verzih ter s tem izdatno po- magala v skromnem gospodinjstvu. Vendar niso bili njeni otroci nikakor ne zanemarjeni ali zdivjani. Vsi trije njeni sinovi so postali izvr.stni možje. Prvi je jeden najboljših zdravnikov v HelsingTorsu ; drugi je veljavni Ingenieur v Petrogradu, a tretji, Walter Runeberg, je sloveči finlandski kipar. Kako neznatni so pa navadno otroci slavnih mož, ki so vzeli v zakon kako neznatno žensko, kako lepo a neumno punico ! 1). 24 Doma. Doma. Zimska pica za kuretino. Po zimi, ko se spušča kuretina zjutraj iz hleva, jo često prav hudo zebe. Zato je dobro, da jo hranimo z gorko pico. Najboljši je kuhan krompir, stlačen in pomešan z otrobi. To naj dobivajo kure še mlačno. Hrana naj se jim ne trosi na tla, kjer se prehitro shladi. Tudi bi se ob ostankih le vrabci mastili. -Saj vsakdo ve, kako vsiljivi so oni baš na dvorišču. Zato naj se da hrana v malih koritih ali v skledicah, iz kojih se tako ne raztresa. — Zvečer naj dobijo kokoši zrnja in sicer ovsa ali ječmena. Včasih naj se jim tudi zrnje skuha.. Stresti jim treba potem vse skupaj z vodo, v koji se je zrnje kuhalo, v korita. Zrnje daje kokošim ponoči več gorkote, ker je le počasi prebavljajo. Kako se preženejo mravlje. Mravlje se preženejo iz stanovanja z bezgovimi listi, krteri se devajo suhi ali sveži na prostor, kamor mravlje najbolj zahajajo. Prav tako se prežene z lavendlovimc vetjem. Luknjice, iz katerih prihajajo mravlje, se podkadé se žveplom, ali pa vtakni vanje malo terpentinove smole. Listnica uredništva. Vsem velecenjenim sotrudnikom iu sotrudnicam ter prijateljem našega lista želim vsega dobrega v novem letu. Ostanejo naj mi, prosim, vedno udani in naklonjeni ter naj mi oproste, da ne pišem vsakemu posebe. A. .Stanka. Vaša črtica ima res nekaj jako prijetnega in srčna čustva ste uga- nili jako dobro, toda ono grozno petje — pijancev ! Samo to ni verjetno, da bi tako petje blagodejno uplivalo — nasprotno! Oglasite se še kdaj! O t e m n e 1 i. Prostor bi morebiti še dopuščal, da bi prišel Vaš spis še v to šte- vilko, kakor prosite v Svoji naravnost drzni domišljavosti. Nekateri naših mladih fantov si res upajo že mnogo, ko si upajo s takimi spisi med svet, ne da bi dvomili najmanje o tem, bo-li spis dober. Po die s ni k. Ni slabo, dasi je snov mogoče mnogokrat obdelana, le pošljite še kaj ! Pesniška listnica. Desimira. Vi imate dobre misli, a zakaj se držite tako redno nibelungove strofe, ki ne zveni slovensko? Argo. Pri Vas konec pokvari navadno vso pesem, no, s časom bo že.