n. strnih
i mm, i mMi, h. Mm m.
xl1ii. (bio.
.Slovenski Narod* velja v izubijani
na dom dostavljen:
celo leto naprej ■ . •  . K 24*—
pol leta     „ i •  • . • 12*—
četrt leta    w .  .   •  . .   6 —
na mesec   m • • * • m  - —
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*—
pol leta četrt leta na mesec
11*—
550 190
Dopisi naj se frankiiajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Ko&ilova ulica M. 5 (v pritličju levo,) taiafoa it 34.
■o-faljo ta -arasmlka.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 via. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih iaaarrijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari.
———  Posamesna številk* velja 10 vinarje**.
Na pismena naročila brez istodobne Vposlatve naročnine „Naredna tiakaraa* teleJan at, 81.
se na ozira.
•Slovenski Narod4' velja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej .
pol leta     m n    . .
Četrt leta   m m    . .
na mesec   * m   • .
K 25*—
. 13— . 6*50 230
za Nemčijo:
celo leto naprej     ■. . . K 30-«
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej .... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ah* znamka« Uararalatvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica iU 5, talafoa at M«
nri"
Žrtve klerikalnega gospodarska.
Klerikalno gospodarstvo je spravilo kranjsko deželo na kant. Ce pride zasebnik tako daleč, da ne more ne naprej, ne nazaj, mora nesti ključe na sodnijo in napovedati konkurz in na sodniji ga zapro. Države in dežele seveda ne pridejo v tak položaj, da bi jih sodnija prijela, a v konkurz vendar lahko pridejo. Tudi avstrijska država je že bila bankerotna; to se pravi, prišla je v tak obupen položaj, da je znižala kupone, da je svojim upnikom odtrgala mnogo milijonov od obresti, ki jim jih je bila dolžna plačati.
Sedaj je postala kranjska dežela bankerotna. Ta seveda ne more, kakor država, nič odtrgati svojim upnikom, ker bi ji ti kratkomalo poslali eksekutorje na vrat, a ker novih virov dohodkom niso klerikalci zna!: najti in so od države itak dobili ma-stac preodkaze, sta jim ostali odprti saBM dve poti: Ena je bila, stopiti pred vlado in ji reči: Mi smo tako zapravljali in brezpametno gospodarili, da si ne moremo pomagati, naj torej, kakor na Češkem, prevzame deželno upravo in gospodarstvo posebna cesarska komisija; druga pot jc bila zvišanje doklad.
Ne dvomimo, da bi bili klerikalci prav radi prepustili uredbo deželnih financ posebni komisiji, če bi v tem ne tičala zanje velikanska nevarnost, da izgube za vedno vsako za-slombo v narodu in bodo za vedno pregnani od deželnih korit. Zato so nase vzeli velik odij zvišanja doklad, navzlic vsem nevarnostim, ki izvira iz tega in zvišali so jih zaraditega tako strašno, da bi mogli z ljudskim denarjem utrditi svojo stranko in jo ohraniti na krmilu.
2e v deželnem zboru ie ljubljanski župan dr. Tavčar klerikalcem v svarilo opozoril, da so bili ravno veliki davki vzrok velike francoske revolucije. A tudi naša kranjska zgodovina je priča, kako vplivajo prehudi davki. Kaj pa so bili vsi kmečki punti drugega, kakor revolucije zo-ner pretežke davke, ki sta Jih neusmiljeni graščak in lakomni duhovnik nalagala ljudstvu. Stoletja so se
ponavljali ti kmečki punti in če so bili tudi s krvjo zadušeni, so se vedno ponavljali in marsikako graščino je vzel ogenj in marsikaterega farja so kmetje ubili kakor psa. Tako se je zgodilo še v mnogih drugih državah in deželah, zakaj tudi obre-menjenje ljudstva mora imeti svoje meje.
Na te meje pa se klerikalci pri zvišanju doklad niso nič ozirali. Ker so že vse tako zavozili, da si brez zvišanja doklad niso mogli pomagati, so jih pa s kruto brezobzirnostjo zvišali do skrajnosti, dosti čez potrebo. Naj ljudstvo tudi gineva cbupanja in ubo^tva. nai se tudi vse podraži, kaj to klerikalcem mar, samo da bodo korita vrhovato polna.
Zvišanje doklad ie pa tudi krivično razdeljeno. Kako pride na primer Ljubljana do tega, da mora tako ogromno mnogo plačevati za deželo, dasi nima nič od dežele. Zmirom pravijo klerikalci, da daje kmečko ljudstvo Ljubljani ogromne zaslužke. V resnici je pa t~ko. da prodaja kmečko ljudstvo svoje pridelke v Ljubljano po toko visok? ceni. da je že v Gradcu in na Dunaju življenje cenejše, kakor v Ljubljani, a če od tega sijajnega skupička pokupi v mestu različne potrebščine, ima zopet le dobiček, ker jih ne more nikjer cenejše dobiti, kakor tu. Ni ga bolj praznega govorjenja, kakor je to. da kmečko ljudstvo Ljubljano živi. — Kmečko ljudstvo ima v Ljubljani lepe zaslužke — to je resnica in nič drugega in kdor jo hoče spoznati, naj le pogleda bogato ljubljansko okolico in jo primerja na pr. z dolenjskimi okraji.
Nimamo moči. da bi se branili teh strašnih bremen, ki so nam jih natovorili klerikalci. Postava je postava in vkloniti se ii moramo. V položaju smo tistih otrok, katerih oče je vse zapil. zakvartal in zalumnal, potem pa vzel sinovom ure iz žepov in zimske suknje, hčerkam uhane, ženi poročni prstan, prodal postelje in pohištvo in šel v krčmo, ne meneč se, kaj bo z rodbino. Eno na vendar lahko storimo: Ijudstv- lahko pokažemo, kako je kJerfkair > gospodarstvo in kadar bo fjudsr o na svoji koži občutilo posledice tega zvišanja doklad, tedaj bo ljudska pest napravila obračun.
Kriza odgođena.
Dunaj, 13. marca.
Kriza je odgođena. Še ob 2. popoldne se je zdelo, da je vsega konec — ob 4. popoldne pa je že govoril deželnobrambni minister svoj eks-pose o zvišanju rekrutnega kontingenta: brambna predloga je v razpravi, češka obstrukcija provizorično ustavljena in poslanci se vrnejo v torek na Dunaj.
Kratek pregled današnjih dogodkov nam najboljše nredoei položaj.
Češke obstrukcijonistične stranke so dopoldne ponovile svojo zahtevo po uspostavitvi normalnih razmer na Češkem kot conditio sine qua non za spremembo taktike. Nemci so na to češko zahtevo odgovorili z nekam čudno navidezno negativno izjavo, češ, da se uzoostavitvi češke deželne ustave tako dolgo ne marajo s Čehi pogajati, dokler ti ne ustavijo svoje obstrukcije. Ta negativni odgovor pa je pravzaprav vsaj v enem, Grof Stiirgkh je izjavli, da bi pristal jako važnem oziru, pozitiven: vse-nobuje namreč direkten, akoravno hudo zakiavzuliran poziv k pogajanjem.
V tem trenutku so posegli vmes Poljaki, in sicer s komoromisno formulo, da naj pripuste Čehi, da se otvori razprava o brambni predlogi še v današnji seji na ta način, da dobi deželnobrambni minister besedo za svoj ekspose. Seja se naj nato zaključi in do torka naj se skušajo ze-diniti Čehi in Nemci glede uzposta-vitve ustave na Češkem.
V splošno začudenje je prerušil predsednik dr. Svlvester opoldne sejo ter sredi »popravljanja protokola«, kateremu so se obstrukcijonisti z veliko vnemo posvečali, naznanil, da se naj vpišejo govorniki za debato o brambni predlogi. Govorilo se je o novem triku strank večine in razburjenje je bilo veliko. Medtem so se podali nekateri nemški in poljski voditelji h grofu Stiirgkhu, da ga povprašajo, kako stališče da napram novi kompromisni formuli zavzema, na radaljna pogajanja, toda zahteva do torka garancije, da bo brambna predloga v določenem času sprejeta, kreditna predloga pa izročena finančnemu odseku brez prvega branja.
Poljaki so kenčno pregovorili tudi obstrukcijoniste, da zavzamejo napram novim predlogom svoje stališče. Češki sgrarci, narodni socijalisti in rakozvani neodvisni klub so se nato zbrali k posvetovanju, na katerem se je skoraj pokazalo, da je močna struja za pošten kompromis. Čim dalje pa je to zborovanje trajalo, tem bolj so se zopet podirale nade, da pride do preobrata. Predsednik zbornice je naznanjal časnikarjem: »Čez eno uro bo vse gotovo.« — Toda prišlo je vendar drugače. V Stiirgkhove pogoje se obstrukcijonisti sicer niso spuščali, pač pa so se agrarci odločili, da pristanejo na formulo Poljakov in izvedejo tako še zadnji poskus za sanacijo položaja. Narodni socijalisti in neodvisni so se agrarcem vklonili, da ne razderejo enotnosti »obstrukcijskega bloka«.
In tako je podal poslanec Stanek v zopet otvor j eni seji izjavo, da so se dali še priglašeni obstrukcijonistični govorniki črtati, da tako omogočijo še zadnji poskus v svrho ureditve razmer na Češkem in v državi sploh. Ako se tudi ta poskus ponesreči, potem pa hoče obstrukcija vsako razpravljanje in naj si bo o katerikoli predlogi, brezobzirno onemogočiti.
Za Stanekom je dobil besedo deželnobrambni minister, ki je utemeljeval novo brambno predlogo, o kateri smo že svoj čas, ko je bila v državnem zboru vložena, poročali. Minister je poudarjal nujnost ojače-nja naše armade, ter apeliral na pa-trijotičnost in požrtvovalnost zbornice.
Seja se je končala mirno in predsednik je naznanil, da se vrši prihodnja seja v torek.
Aledtem so bili Nemci in Čehi že imenovali svoje zaupnike, ki so se ob 6. sestali,da razpravljajo o možnosti restitucije češke ustave. Seja je strogo zaupna. Češki krogi pa ne verjamejo, da bo imela željeni rezultat. V tem slučaju nastopi katastrofa gotovo v torek. Čehi so se za vsak slučaj pripravili in se v velikem številu že danes prijavili kot poprav-karii k protokolu. Položaj ne izgleda več tako brezupno, kakor včeraj in danes opoldne, toda dosedaj ni zaznamovati nikakega pozitivnega dejstva, ki bi upravičevalo optimistično presojevanje nadaljnega razvoja.
V jugoslovanskih krogih je vladalo danes veliko razburjenje.
Na tržaških ulicah so napadli snoči italijanski dijaki naše študente in enega celo precej ranili. Naša mladina si v Trstu ni več življenja sve-sta. Poslanci so opozorili vlado, da je njena skrb, zasigurati Slovencem, Hrvatom in Srbom telesno varnost vsaj na javnih ulicah in prostorih. — Tik po seji pa je prišla nova žalostna vest: na Revoltelli so se danes izgredi ponovili in naši dijaki so v silo-branu posegli za orožje. Tekla je kri. Poslanec Rvbaf je takoj poiskal ministra Meinolda ter mu na podlagi zadobljenih informacij naslikal dogodke, ki so se danes odigrali ter predočil nevarni položaj, v katerem so se nahajali naši dijaki, ki so rabili orožje v očitnem silobranu. Poslanec Rvbaf je opozoril ministra tudi na razne pojave sovražnosti, ki jo baš v zadnjem času kažejo fanatizirane. od gotovih ljudi naščuvane laške mase napram jugoslovanskemu prebivalstvu. Poudarjal je, da se bo moralo jugoslovansko prebivalstvo končno poslužiti samoobrambe, akc se ne storijo primerni koraki v njega varstvo.
Minister je obljubil natančno in objektivno preiskavo. Menimo, da je skrajni čas. V našem Trstu se ne damo insultirati in pretepati.
Pri vsej resnosti položaja, je bilo v državnem zboru tudi danes preskrbljeno za tiho veselost. Med poslanci je krožila včerajšnja številka praške »Union«, v kateri se nahaja mali člančič, napisan in majorem glo-riam našega deželnega glavarja. V članku se priporoča dr. Šusteršič kot — kandidat za gosposko zbornico. »Inspirirani« slavopevec primerja politični curriculum vitae našega nekronanega vojvode s politično karijero res napol kronanega — princa Lichtensteina . . . Bekenntnis einer schonen Seele. Morda pa tudi šahovska poteza premetenega lisjaka. S stranko je tako, tako. Moralično pokopana, politično od dne do dne sla-bejša, se bliža sentimentalnim časom. Ni čudno, da bi si njen voditelj še pravočasno rad zasigural vsaj sedež v »zboru starcev«, — naj Korošec dela, kar hoče in more. Kakor rečeno, mnenja v državnem zboru so bi-
LISTEK.
Moje življenje.
Šola je bila moj najhujši sovražnik. Še zdaj sem take misli, da so za zmirom zavržene in izgubljene vse brezštevilne ure, ki sem jih zehaje predolgočasil na ogoljeni klopi, pred učiteljem, ki ga nisem maral. Učitelj mi je bil zopern edinole z"ato, ker je bil učitelj. Če bi se bil pogovarjal z njim doma, ali na cesti, bi ga imel najbrže od srca rad. Priskutnost šolska je bila v ozračju, je bila v vzdu-hu, ki je smrdel po plesnobi, po cma-Kasti zapovedi: »Roke na klop!« Sošolci, tudi moji najljubši prijatelji, so *e mi zdeli v šoli čisto izpremenjeni, komaj da so prestopili prag; dišali so po plesnobi, v obraz so bili bledi-kasti, čemerni in hinavski. Morda sem bil tako izpremenjen tudi sam. Oobrega tovariša sem imel, ljubeznivega, blagega fanta; ko je stopil • z šole, je raztrgal in razcefral na drobne kosce vse šolske knjige ter jih pomendral v blato.
Kar me je veselilo in modrilo, ni vmelo biti v nobenem stiku s šolo. Knjiga, ki mi jo je priporočil učitelj, je izgubila takoj vsako veljavo; bral ^cm jo, če sem jo brati moral; kajti že je dišala po plesnobi. Imel sem
grd občutek, da je šola z vsemi svojimi pritiklinami ena sama velika krivica, ki je nihče ni bil nalašč postavil na svet, temveč je kakor podedovan greh, od vsega začetka ponevedoma storjen in od roda do roda neusmiljeno kaznovan. Ječa in prisilna delavnica klestita odraslo drevje, šola pa kri ven čt, pretvarja in pači voljne mladike, tako da jablan ni več jablan, temveč zopernaturna spaka. Kdor je bil kdaj okusil ječo, sanja še v poznih letih vzdihovale o zaklenjenih durih, o trdi postelji, o samotnih nočeh: človek sanja o zdavnaj preboleli bolezni; najhujše pa so šolske sanje, ki preganjajo siromaka do sivih las in do smrti.
Bela cesta, polje in gozd, skriti lazi in dremotni gaji — tam je življenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s cvetjem. Pozdravljen, tihi Aločilnik,ti kapelica vrhniška! Koliko sanj počiva v tvojem naročju! Niso rokopane, ne spe" nevzhudno; pozdravijo me smehljaje, šepečejo mi ljube besede, kadar jih pokličem. Nerazločne pesmi so, zdavne melodije, ki jih je bil človek poslušal v onem prejšnjem življenju in ki časih ponoči zapojo v duši. Komaj zaslišim tiste pesmi, stoji pred mano, še ob spominu trepetajočim, nadzemeljsko lep obraz, stoji ženska. Črno je oblečena; bela, ozka lica so prežeta s svetlobo in toploto, kakor da gori v njenem srcu tiha luč. Ustnice so stisnjene, tenka grba je med obrvmi.
rjave in rosne, gledajo zamišljeno. Ni strogosti na obrazu, mirna, vdana milina je, odsvit večerne zarje, ki je še trepetala visoko gori na pobočju sivih skal, nad dremajočim, hladnim Močiinikom. Ozrla se ni name — kako bi pač? — Šla je dalje z neslišnimi koraki. Zaskelela me je v srcu neznana bolečina; ali kakor je bila silna, ne izpustil bi je bil, jokal bi za njo in bi jo klical.
Povsod sem videl nieno podobo; največkrat sem mislil nanjo v šoli. s tisto pobožnostje, kakor misli jetnik na svetlo, visoko solnce. Učiteljev glas, plesnobni vzduh. zateg-njeno, noslajoče blebetanje sošolcev, solzave, mrkogledih naukov polne povesti iz berifa — vse je kapalo neprestano, kakor gnusne črne kaplje v čisto posodo mojih sanj; prav tako mi je bilo, kakor da bi mi ob lepem dnevu curljala rumena lužnica v čevlje.
V onih časih se je zgodilo z menoj nekaj neznanega, kar mi je dušo s trdo silo potisnilo k tlom. Zapazil sem, da so moje sestre tudi ženske; pogled mi je uhajal k njim, radoveden in plah, poln sramu in gnusa. Zdelo se mi je ogabno in pregrešno, da so ženske. Videl sem ženske povsod, na polju, na cesti, v cerkvi, kakor da je bil sam hudi duh začaral moje oči, da niso ne iskale, ne ugledale drugega ničesar več. Videl sem jih nage. brezsramno razgaljene. Zavedal sem se v svoji grozi, da ui zu-
naj kje ta črni greh, da je v meni samem. Kadar sem v tesni samoti, v bolečini in strahu prosil usmiljenja, sem klical tisti beli obraz; in prikazal se je blag, od večerne zarje ob-žarjen.
Komaj da sem še mislil na sijajno Ljubljano: mislil sem edinole na beg; ali v Ljubljano, ali na cesarski Dunaj, ali kamorkoli, samo da bi še spomina več ne bilo na to gnusobo, ki ji pravijo življenje. Bil sem sam, zaklepal sem verno svoje misli, ne bil bi jih razodel še ogledalu ne.
Mati mi je rekla »spetka«; to pomeni blizu toliko, kolikor »skisa-na mevža«. Napravila se je ter šla z menoj k zdravniku, staroverskem padarju. Tlesknil me je z debelim prstom po glavi ter me je pogledal osorno od vrha do tal.
»Kaj pa bi s tem fantom? Nikar ga ne gonite v šolo, saj tako ne bo živel; ves krmežljav je in spetkast!«
Pomislil je, nazadnje pa je rekel:
»Kasnemu vrtnarju ga dajte, kakšnemu vrtnarju!«
Mati me je zgrabila pod pazduho ter me je potegnila sunkoma iz padarjeve sobe.
Zvečer tistega dne sem se napotil v Močilnik in še dalje, v globoko Rčtovje. Molčal je črni gaj; pod vrbami je v svojih lepih sanjah šepe- ! tala Ljubi ja; ali njeno šepetanje je bilo tišje od molka samega. Legel sem v rosno travo, gledal v zvezde, *
ki so mi, bele in vesele, čudežno poplesavale pred objokanimi očmi.
»Ne v Ljubljano, prav nikamor ne! Vam, zvezde, to visoko nebo, meni ta rosna trava, meni pusti grob!«
Jokal sem kar tako, brez razločne misli, brez hude bolečine. Nisem še zaspal, ko se je dramilo kraj mene že vse polno sanj.
Vrtnar sem bil. Ne premeril bi svojega vrta ne na to, ne na ono stran, če bi hodil dan hoda. Takih cvetic ne rodi zemlja; utrgal sem iih bil na nebu, kar izmed zvezd, ob beli stezi, ki drži do Rima.
In ona je bila vrtnarica, lepša od same Matere božje.
Ivan Cankar.
Kristalni zamaše k.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(DaljeJ
— Torej tu, si je rekel Lupin, ko je bil sedel na fotelj, torej tu dobim kristalni zamašek... Če ga nima Daubrecq vedno pri sebi... Pa — ne! Kdor ima dobro skrivališče, se ga vedno posluži. In to skrivališče tukaj mora biti izborno. •.
Lupin je z največjo pozornostjo motril vse, kar je bilo v sobi in se obenem spominjal pisma, ki ga Je Daubrecq pisal Prasvilleju: »Brav
la deljena — laskavega pa ni bilo slišati ničesar . ..
Trgovska ii obrtniška zbornica.
Po otvoritvi seje Je predsednik Imenoval za verifikatorja gg. R o h r-manna in Kregarja. Zapisnik prejšnje seje se je odobril. Predsednik je nato podal obširno in pregledno poročilo o gospodarkih razmerah v letu 1913. zlasti z ozirom na kritično razmerje, ki je nastalo vsled dogodkov na Balkanu in vsled vpoklica k vojakom v najrazličnejših trgovskih in obrtniških krogih. Govoreč o kritičnem položaju gospodarstva sploh, je osvetlil vzroke te gospodarske stagnacije. Kranjska je imela v tem letu 16 konkurzov, eksekucij je bilo v okolišu ljubljanskega sodišča 15.035. od teh v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča 5252, v okolišu novomeškega okrožnega sodišča pa 7915. — Predsedniško poročilo se nato vzame z odobravanjem na znanje. Sledilo je tajniško poročilo gosp. dr. Murnika, ki je je zbornica vzela z odobravanjem na znanje.
Vršile so se nato volitve. Skru-tinatorja zbornična svetnika gg. Perdan in Ogrin. Volitev predsednika: Oddanih je bilo 22 glasovnic, 7 glasovnic je bilo praznih. 15 se jih je glasilo na ime g. Iv. Kneza, ki je izvoljen za predsednika trgovske in obrtniŠKe zbornice ter je izjavil, da sprejme volitev, če bo dobila izvolitev potrjenje.
Za podpredsednika je bil izvoljen g. Kamilo P a m m e r. Oddanih je bilo 22 glasovnic, g. Kamilo Pa m -m e r je dobil 14 glasov, 1 glas g. Josip Lenarčič, 7 glasovnic je bilo praznih.
Za provizoričnega predsednika je bil izvoljen z vsemi 22 glasovi g. Iv. S c h r e v.
Na predlog svetnika g. R o h r -m a n n a so bili per acelamationem izvoljeni za preglednike svetniki gg. Ivan M e j a č , Maks Samassa in Ivan P o d 1 e s n i k.
Za člana v komisijo za vojaške dobave sta bila izvoljena svetnika gg. S c h r e v in Josip Perdan.
Za člana v državnem železniškem svetu je bil izvoljen svetnik g. Ivan Hribar. Oddanih ie bilo 21 glasovnic, od teh je odpadlo 12 na svetnika g. H r i b a r j a , 7 na g. Kregarja, 2 glasovnici sta bili prazni. Za njegovega namestnika je bil izvoljen g. Josip Lenarčič s 14 glasovi. 7 glasov je dobil svetnik g. L o ž a r.
Za zastopnika v odboru za vaje-nišKo razstavo v Kočevju je bil izvoljen podpredsednik g. P a m m e r.
Po poročilu zborničnega podpredsednika g. Pammerja je zbornica soglasno sklenila, da je uvesti za zbornične uslužbence mesto petletnic, tri- oziroma Štiriletnice, nadalje je sklenila poviške v prejemkih pomožnega osobja. Aktivitetne doklade se urede tako kakor so uvedene pri občini ljubljanski.
V imenu uslužbenstva trgovske in obrtniške zbornice je izrekel tajnik g. dr. Murnik zbornici zahvalo za sprejem.
Zbornica je rešila nato razne prošnje. Zavodu za pospeševanje obrti na KranjsKem se je dovolil prispevek 250 K.  Obrtni nadaljevalni
pod tvojo roko, moj dobri prijatelj... Dotaknil si se... Se malo, pa bi bil dosegel.«
Zdelo se je Lupinu, da se od tistega dne ni ničesar premenilo v sobi Na mizi so ležale ene in tiste stvari, kakor tedaj, knjige, zapiski, steklenica črnila, škatljica za znamke, tobak, pipe, same stvari, ki so bile neštetokrat pregledane in preiskane.
— Ah, ta obešenjak, si je mislil Lupin, ta si je vso stvar prokleto dobro uredil. Vse se godi, kakor v najimenitnejše zamišljeni drami...
Kakor je tudi Lupin natančno vedel, kaj namerava in kaj stori, vendar si ni prikrival, da je njegov obisk in izid tega obiska z nasprotnikom takih sil popolnoma negotov. Rekel si je: prav lahko se zgodi, da ostane Daubrecq zmagovalec in da konča pogovor ž njim vse drugače, kakor mislim jaz, Lupin.
Ta misel je pravkar začela Lupina nekoliko vznemirjati, ko je vstopil Daubrecq.
Ne da bi izrekel besedico, je Daubrecq vstavšemu Lupinu ponudil stol, se vsedel sam za mizo in ogledujoč vizitnico rekel:
— Doktor Vernes?
— Da, gospod poslanec, doktor Vernes iz Saint - Germaina.
— Kakor vidim, vas je poslala gospa Mergy — vaša pacijentima, kajne?
— Slučajna pacijentinja. Nisem Je poznal dokler nisem bil poklican
šoli na Viču je bil dovoljen roda« prispevek 100 K letno, začenši z letom, ko se šola ustanovi V pokritje stroškov za knjigo »Nauk o serviranju«, ki jo je izdal konaorcij »Oestil-ničarskega Vestnika« le sklenila zbornica kupiti 25 iztisov po S K ter jih razdeliti med gostilničarske zadruge.
Zvišane deželne doklade.
Zbornični svetnik g. Viktor Rohrmann je nato utemeljeval nujnost in meritum glede svoje resolucije z ozirom na zvišanje deželnih doklad.
Častita zbornica! V nočni seji kranjskega deželnega zbora, namenjeni deželnemu proračunu za leto 1914 med 27. in 28. svečanom t. 1. zgodil se je nečuven atentat na žepe kranjskega prebivalstva, v prvi vrti na volilce trgovske in obrtniške zbornice, na volilce, katerih vitalne interese imamo Čast zastopati v tej ugledni zbornici. Sklenilo se je kar na vrat na mestu, ne da bi se preje vršila dolgotrajna temeljita posvetovanja finančnega odseka, brezpri-merno in Še diferencirano, torej tudi krivično zvišanje deželnih doklad.
Kakor sem izvedel od poslanca, ki ga je poslala naša zbornica v deželni zbor, gospoda dr. Ravniharja, premišljevali so v ministrstvu dolgo časa, če bi predložili ta zvišanja tako, kakor je bilo sklenjeno, v najvišje odobrenje. Navidezno je bilo še časa, da tudi naša zbornica kot eminentno prizadeta korporacija poseže vmes potom rujnega predloga, katerega sem zadnjo soboto, dne 7. t. m. predsedstvu naznanil.
Snočnja ljubljanska dnevnika sta nas pa podučila, da je bilo naše upravičeno upanje zaman. Centralna vlada izposlovala je že potrebno najvišje potrienje. Stvar izgleda sedaj tako, kakor da ne bi bila več aktualna, kajti mars'kdo poreče, da po toči zvoniti ne koristi nikomur. Toda temu ni tako. Naša zbornica še ni imela prilike se izreči, kako stališče ji je zavzeti v tem velevažnem vprašanju. Ker se je ni vprašalo, služi naj sedaj vsi javnosti resolucija, katero sem izročil g. nred^edniku, s prošnjo, da jo kot nujno smatra in jo da na glasovanje.
Predno se to zgodi, dovoljeno mi naj bo v podkrepitev tega par besed:
Kakor vam je znano, sklenil je deželni zbor kranjski zvišati deželne davščine za 15, oziroma 35 odstotkov na zemljiški, občni pridobninski in hišnonajemninski davek. Na užit-nino vina vinskega in sadnega mošta, ter na užhv'—n klavne živine in mesa pa celo na 105 odstotkov na deželi, v zaprtem elavnem mestu Ljubljani pa nečloveško — kar groza mora vsakega preleteti — na 174 odstotkov.
Ni mi treba posebej poudarjati, da bo tako brezprimerno povišanje deželnih doklad vsak, prav vsak prebivalec te nesrečne kronovine bridko občutil, zlasti pa obrtniki, trgovci in industrijalci kranjski.
Najbolj udarjena bo s temi nezaslišanimi zvišanii gcstilničarska in mesarska obrt. Že sedaj reveži, ako izvzamemo ono desetino srečnejših. Romaj dihajo, pa se jim hoče c takimi davščinami še konsum zmanj iti. Da bo konsum padel, je absolutr > gotovo. Zlasti vina se bo dokaj t anj iztočilo, ker bo moral vsak go^ilničar ceno za 8 vmarjev pri litru zvišati. Naravna posledica tega zvišanja bo, da bo delavec,  mali obrtnik in mali
kmet segel k žganju. Odprta bo a tan
pot večjemu žganjepitju, kar bo tu/li v moralnem in fizičnem oziru na naše ljudstvo slabo vplivalo. Trpeli bi>-do vsled tega posebno dolenjski Vinogradi, ki že sedaj komaj razpeča-vajo svoj pridelek, v bodočnosti ga bodo pa mogli le v najmanjši meri Vipavski vinogradniki ne bodo toliko udarjeni, ker so njih vina slična do-lenjeavstr. vinom, izvažajo se na Dolnje Avstrijsko in Češko. Drugače je pa z dolenjskim vinom. Za eksport ni primeren. Dolenjski producent je navezan ie na Ljubljano in Gorenjsko, na Notranjskem je dolenjca dobiti le v malo krajih. In če seaOolenj-cu odvzame prilika ta dva rezervoarja, t. j. Ljubljano in Gorenjsko napolniti, opustiti bo primoran nadaljno drago obdelovanje svojih vinogradov, iz katerih cvetočih zelenih vinogradov bo nastala puščoba. Zagrabiti bo moral popotni les in se še v večji meri izseljevati v neizogibno Ameriko. Uboga Dolenjska postala bo neobljudena, kakor je že sedaj velik del Belokrajine in naravno je, da bodo morali potem dolenjsKi obrtniki in trgovci svoja podjetja zapreti ter se istotako izseljevali. Koliko eksistenc bo s tem uničenih! Ni treba misliti, da slikam položaj v tako temnih barvah, ker sem slučajno sam Dolenjec, torej nekako »pro domo sua«, pa obiskalo me je v zadnjih dneh mnogo Dolenjcev in tudi pisma sem prejemal, v katerih vsi enako obupno jadikujejo nad tem nezaslišanim zvišanjem deželnih davščin.
Industrija, kolikor jo imamo na Kranjskem, mora takorekoč prenehati. Gotovo je pa, da se bo vsakdo desetkrat premislil vsled teh brez-primernih in zraven še diferenciranih doklad pričeti s kakim novim vele-obrtom. V naprej je že tako podjetje mrtvo rojeno dete, ker ne bo dotičnik mogel konkurirati z drugimi deželami.
Z ozirom na to usojam si predlagati sledečo
resolucijo.
Častita zbornica blagovoli skleniti:
Trgovska in obrtna zbornica kranjska obžaluje, da je visoka c. kr. vlada predložila v najvišje potrjenje v proračunski seji deželnega zbora kranjskega, dne 28. svečana 1914 sklenjeno brezprimerno diferencirano zvišanje dežeinih doklad, ker bo s tem tako obrt, kakor trgovina na Kranjskem hudo oškodovana.
K tej resoluciji je govoril še zbornični svetnik g. Bučar ter stavil sledečo dodatno
resolucijo.
Zbornica istotako obžaluje, da so se na enak način povišale deželne doklade na užitnino od vina in mesa od 40 na 145, oziroma na 174 odstotkov, ker bo to zvišanje posebno uničevalno vplivalo na kranjsko gc-stilničarsKo in mesarsko obrt ter vinsko trgovino.
Zbornični svetnik g. B u č a r je obširno utemeljeval svojo dodatno resolucijo s stališča gostilničarske in mesarske obrti. Izrekel je bojazen, da si bo po deželi prebivalstvo še vse bolj naročalo vino za dom, ki ni podvrženo tem dokladam. Tudi vinogradniki bodo odpirali vinotoče, gostilničar pa bo moral dajati celo svojim poslom zadacano vino. Če je gostilničarjem sploh prepovedano raz-pečavati petiot, bi se pe'iot, ki ga
ima eventualno za posle, ne smel za-dacati, kar se pa vendar zgodi. Gostilničar, ki razpeča na leto 100 hI in morda zakolje, kar se na deželi lahko zgodi, 100 glav živine, bo moral plačati za 1600 K več užitnine, kar pomeni toliko, kakor da bi najel 32.000 K dolga. Pri tem pa bo moral to užitnino vedno plačati in nima upanja, da bi to breme kdaj prenehalo. Svetnik g. Bučar izreka prepričanje, da tudi dežela ne bo prišla na svoj račun. Bati se je popolnoma upravičeno, da bo poleg gostilničarja, mesarja in konsumenta trpela tudi dežela vsled padanja konsuma.
Kot tretji se je oglasil k tej točki zbornični podpredsednik g. Pam-m e r. ki se je popolnoma pridružil obema resolucijama, ker je veleindu-strija po teh novih deželnih dokladah najbolj prizadeta. Dočim morejo drugi doklade še prevaliti na konsji-mente, tega veleindustrija že z ozirom na konkurenco in na uvoz iz tujih dežel ne more storiti. Zvišanje deželnih doklad pomeni torej naravnost izpodvezanje življenske moči velein-dustriji na Kranjskem, ki bi se bila morala šele razviti. Z zvišanjem doklad pa je deželni zbor odtegnil deželi ravno ono, kar bi ji bilo zelo potrebno in kar bi bilo moglo prinesti tudi deželi sami dosti haska.
Sprejeti sta bili nato obe resoluciji.
Zbornični svetnik g. Fran-c h e 11 i je stavil nato sledeče samostojne predloge:
1. Zbornica skleni prirediti v do-glednem času informacijski tečaj za vodstvo obrtnih zadrug na deželi.
Kje in kdaj naj se tečaj priredi, naj določijo združeni odseki.
2. Zbornica skleni: Predsedstvu se naroča, da naprosi državne poslance, naj store nemudoma primerne korake, ki so potrebni, da se zagotovi oddaja del pri prezidavi glavnega kolodvora Južne železnice domačim obrtnikom.
3. Zbornica skleni: Predsedstvu se naroča, da stori primerne korake, da c. kr. poštno ravnateljstvo ustanovi v Ljubljani v dvorskem okraju neobhodno potrebno poštno podružnico.
Predlagatelj obširno utemeljuje svoje predloge ter so bili vsi predlogi sprejeti. Pri drugem predlogu je bil sprejet še dodatni predlog zborničnega svetnika g. Hribarja, da se enaka prošnja vloži tudi pri ravnateljstvu Južne železnice in pri železniškem ministrstvu.
Nato utemeljuje še zbornični svetnik g. Ogrin svoj nujni predlog, da se vlado naprosi, da ustavi podeljevanje omejenih koncesij v stavbni stroki, ali pa vsaj za pet let prekine ter daje pozneje take koncesije samo več za kmečke občine. Tudi ta predlog je bil sprejet, nakar je sledila tajna seja.
Telefon na Gorenjskem.
Telefon je v današnjem prometnem življenju tako za daljni kakor za lokalni promet občilo odlične važnosti. Dežela Kranjska je doslej glede telefonskih naprav jako na slabem. Razen mesta Ljubljane ni nobeden naših krajev deležen ugodnosti in-terurbanega telefonskega prometa. Tudi Gorenjska stran nima telefona. O gospodarski vrednosti telefonske naprave je pač odveč govoriti, saj so ugodnosti telefonskega občila zlasti
za kupčij, poslovanje notorične. Telefon je dandanes naravnost nepo-grešna naprava zlasti v takih krajih, ki so kakor naša Gorenjska ustvarjeni za letovišča in izletišča, za tujski promet in turistiko. Obstoječe žalostne razmere je pač nujno potrebno izboljšati. Zastaviti bo vse sile, da pride tudi na Gorenjskem do zgraditve telefonskega omrežja. Živa je potreba telefonske naprave na Gorenjskem. Priznava jo tudi poštna uprava sama.
Ob graditvi novih telefonskih črt so podane največje težave v tem, da država zahteva za graditev novih telefonskih mrež od strani interesentov 30% prispevek k gradbenim stroškom. Zagotovitev gradbenih prispevkov je pa absolutno potrebna, sicer je vsako prizadevanje za telefonske naprave brezuspešno. Ako hočemo dobiti na Gorenjskem telefonsko napravo, je neizogibno potrebno, da pokažejo lokalni intere-sentje, kakor so občine, denarni in gospodarski zavodi ter posamezni kupčijski in privatni interesentje primerno požrtvovalnost. Marsikomu se zdi upravičeno čudno, da se od interesentov zahteva prispevke k gradbenim stroškom za telefonske naprave, ki so last države in državi donašajo dohodke. Ali obstoječi postavni predpisi za graditev novih telefonskih prog so taki, da je interesentom plačati za napravo novih telefonskih zvez 30% gradbenih stroškov. Plačilo gradbenih prispevkov, ki se zahteva od interesentov, je torej faktor, s katerim je treba tudi pri nas absolutno računati. Dokler niso zbrani prispevki, ni računati s tem, da bi prišlo do uresničenja novega telefonskega projekta. Država je itak s krediti za telefonske naprave na tesnem in se ob prošnjah za graditve novih telefonskih omrežij takoj oprime izgovora, da interesentje niso izpolnili stavljenih zahtev. V Avstriji čaka veliko število novih telefonskih projektov na izgraditev, pri katerih so interesentje že vse storili, kar je država zahtevala na gradbenih prispevkih. Če hočemo torej, da pri nas odpravimo žalostno prometno zaostalost v telefonskih napravah, se ne bo ogniti plačilu gradbenih prispevkov.
Prizadevanje pridobiti Gorenjski telefonsko interurbano omrežje, sega daleč nazaj. Navzlic intenzivnemu mnogostranskemu prizadevanju ni bilo doslej mogoče zadovoljivo rešiti telefonsko vprašanje. Glavna tež-koča, na katero je namerjala akcija, je obstajala v tem, da ni bilo mogoče zagotoviti v krogu interesentov potrebnih gradbenih prispevkov. Pred leti je trgovska in obrtniška zbornica po trdem naporu zmogla doseči 10% prispevke k stroškom za napravo telefonske črte med najvažnejšimi gorenjskimi kraji, ali trgovinsko ministrstvo je izgraditev telefonske proge pod takimi pogoji odklonilo ter vstra-jalo pri zahtevi 30% prispevkov. Med tem so bile oglašene nove želje. Podražili pa so se tudi napravni stroški. Trgovska in obrtniška zbornica se je spričo tega obrnila do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva ter prosila, da izdela nov projekt za telefonsko omrežje po Gorenjskem. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je tej prošnji ustreglo ter izdelalo nov načrt.
Nova projektirana interurbana telefonska proga bi šla iz Ljubljane čez St. Vid, Medvode, Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Žirovnico, Jesenice, Mojstrano, Kranjsko goro do Bele
— Ali je številka 82.219 tu? . .. Rad bi govoril z generalnim tajnikom Prasvilleom ... Ga ni v pisarni? ... O, da, ob tej uri je vedno v pisarni? . . . Recite mu, da ga kliče poslanec Daubrecq ... da mu imam nekaj velevažnega naznaniti.
— Nečem biti indiskreten, gospod poslanec, je menil Lupin.
— Nič, nič, le ostanite doktor, je dejal Daubrecq . . . Sicer bo pa to. kar bom povedal po telefonu, v neKi zvezi z vašim obiskom ...
Prekinil je stavek in se obrnil k telefonu.
— Halo! . . . Gospod Pras-ville? . . . Ah, ti si, moj stari Pras-ville ... E, ti si presenečen, da te kličem? ... Da, res je, dolgo se žc nisva videla ... No pa vsaj v mislih sva bila dostikrat drug pri drugem... Tudi obiskoval si me pogostoma s svojimi umetniki . . . Slučajno sem bil vedno odsoten .. . Kaj praviš,... Halo! ... da se ti mudi? ... Prosim, odpusti . .. Meni se tudi mudi! ... Torej k stvari . . . Izikazati ti hočem malo uslugo ... Počakaj vendar ... Ne bo ti žal... Postal boš slaven! . .. Halo! ... Ali poslušaš? dobro! Vzemi torej pol tucata svojih mož seboj.... morda redarjev. Sedite v avtomobile in pripeljite se čim prej semkaj . . . Izročil ti bom dragocen plen .... gospoda iz naj-odličnejše družbe . . . nekakega Napoleona svoje vrste . .. izkratka, Arsena Lupina.
k mej in to se je zgodilo v prav tragičnem trenotku.
— Ali je bolna?
— Gospa Mergy se je zastrupila!
— E?!
Daubrecq se je na svojem stolu močno zganil in ne da bi mogel prikriti svoje razburjenje, je vprašal:
— Kaj pravite? Zastrupila? Morda je celo mrtva?
— Ne! Zavžila je premalo strupa. Če ne nastanejo komplikacije, ostane gospa Mergv pri življenju.
Daubrecq je molčal in se ni ganil; njegov obraz je bil obrnjen proti Lupinu.
— Ali me gleda ali ima oči zaprte? se je vprašal Lupin.
Bilo mu je skrajno neprijetno, da ni videl oči svojega nasprotnika, teh oči, ki so jih skrivala dvojna naočala (ena črna), o katerih očeh je gospa Mergv povedala, da so zalite s krvjo. Kako slediti skritim mislim, če se ne zrcalijo v očeh? Lupinu se je zdelo, da bo to boj s človekom, čigar meč ni viden.
Po nekaterih trenotkih Je končno izpregovoril Daubrecq:
— Torej, gospa Mergy je rešena... In ona vas je poslala k meni... Tega ne morem prav razumeti... Saj to damo komaj poznam.
— Zdaj pride težki trenotek, si je mislil Lupin. Pa začnimo!
J dobrohotnim glasom in kakor
človek, ki je v majhni   zadregi, je rekel:
— Vidite, gospod poslanec . . . zgode se slučaji, ko postanejo zdravnikove dolžnosti zelo komplicirane... da, zelo sitne... kakor bo pokazalo tudi to, kar me je pripeljalo k vam . . . Torej, na kratko povedano ... Ko sem bil pri gospe Mergv, da ji pomagam, je drugič poskusila se zastrupiti . . . Da, po nesrečnem slučaju je bila steklenica s strupom prav blizu njenih rok. Iztrgal sem ji steklenico. Kar ruvati sem se moral j ž njo. Pri fem boju. v njenem mrzličnem razburjenju, mi je v pretrga-nih besedah rekla: »On je to storil... on . .. Daubrecq . . . poslanec . . . Naj mi vrne otroika . . . Recite mu to . . . Ali pa hočem umreti ... da, takoj ... še to noč . . . Umreti hočem.« Vidite, tako je bilo gospod poslanec ... Tedaj sem si rekel, da vas moram o tem obvestiti ... V obupa-nju, ki je prevzelo to damo, je vse mogoče . . . Natančno si vsebine njenih besed seveda ne znam razlagati . . . Vprašal nisem nič . . . Srce me je gnalo, da sem prišel naravnost k vam . . .
Daubrecq Je nagnil glavo in Je dolgo premišljeval; potem je rekel:
— Torej, gospod doktor, vi ste pravzaprav prišli k meni vprašat, če vem, kje je ta otrok . . . domnevam, da je bil odpeljan, kaj ne?
— Dal
-fitv slučaja, če h Jaz to "ve-
del, bi vi tega otroka peljali nazaj k njegovi materi?
— Da!
Nastal je dolgotrajen molk; Lupin je sam sebi rekel.
— Kaj bo res sedel na to limani-co. Ali bo že zadostovala grožnja s samomorom? ... Ne, to se mi ne zdi verjetno . . . Vendar ... da ... izgleda že tako, kakor bi ne vedel, kaj naj stori.
— Ali dovolite? je naenkrat rekel Daubrecq in je stopil k telefonu. Gre za nujno naznanilo.
— O, prosim, izvolite, gospod poslanec.
Daubrecq je pozvonil in zaklical:
— Halo, gospodična, prosim šte-vifKo 82.219. Ponovil je številko in mirno obstal s slušalom na ušesu pri telefonu.
Lupin se je nasmehnil.
— Poklicali ste policijsko prefekturo, kaj ne? Generalno tajništvo ___
— Res Je. gospod doktor ... Vi poznate to številko?
— V svoji lastnosti kot zdravnik sem pač že tudi moral telefonirati na policijo . ..
Sam pri sebi pa se je Lupin nekoliko vznemirjen vprašal:
— Kaj vraga pa naj to pomeni? Generalni tajnic policije Je vendar Prasville ... Torej, kaj mu hoče?
Daubrecq Je pritisnil tudi drugo slušalo na uho in Je govoril v te-
1GIUU.
peči.    Hkraru bi se gradile proge
Kranj-Tržič in Radovljica-Lesce-Bled-Bohinjska Bistrica. V navedenih krajih bi se napravile javne govorilnice na poštnih uradih. Če bi se v posameznih krajih zglasilo dovolj veliko število intersentov za naročniške postaje, bi se v takih krajih napravilo tudi lokalno telefonsko mrež-je, kakor je na primer v Ljubljani. Lokalno telefonsko omrežje omogoča telefonske pogovore tudi v kraju samem. Lokalno telefonsko omrežje bi bilo zlasti za Bled gotovo jako na mestu.
Gradbeni stroški za celotno telefonsko omrežje znašajo glasom projekta okroglo 201.500 K. 30% prispevki interesentov znašajo torej okroglo 60.500 K za celo, gori opisano omrežje.
Na prošnjo trgovske in obrtniške Tbornice je c, kr. poštno in brzojavno -avnateljstvo sestavilo proračun za gorenjsko telefonsko omrežje na ta način, da so razvidni stroški za posamezne dele celotne telefonske proge. Ako bi v vseh krajih, katere bi pre-preglo predmetno telefonsko omrežje, ne bilo mogoče dobiti na strani in--eresentov potrebnih prispevkov, je tako mogoče začetkoma eventualno doseči vsaj delno izgraditev gorenjskega telefonskega omrežja. Pričakovati je, da s to eventualnostjo ne bo računati, saj je telefonsko vprašanje za gorenjsko stran naše dežele tako veiike gospodarske važnosti, da |e pač nadejati se v vseh krajih odziva, ki bo omogočil izvršiti projekt v celoti.
Tak je tedaj projekt za napravo *elefonskega   omrežja   po Gorenjskem. Prevažno prometno vprašanje je in zasluži moralno in materialno odporo vseh faktorjev v deželi, ka-erim  je  pri srcu gospodarska po-zdiga najbolj razvitega   dela naše ;ežele. Na Gorenjskem je dokaj in-ustrije. Čvrsto ie razvita na Gorenjcem obrtnost. Živahna ie v teh kra-!h trgovina. Vrhutega je Gorenjska po svojih številnih naravnih lepotah rakor ustvarjena za tujski promet, za etovišča in za turistiko. Osobito za azvoi tujskega prometa na Goreni-kem je telefonsko občilo  živo po-rebno. Električno razsvetljavo in telefon letoviščarji najtežje pogrešajo. Vresničenie telefonskega projekta bi v mogočni meri zasloniio industrijo n kupčijo na Gorenjskem ter brez-dvomno jako ugodno učinkovalo na razvoj in povzdigo tufskega in turi-vskega prometa.   V takih razmerah je pač v občnem interesu nujno eleti, da se lokalni interesentje na jorenjskem pokažejo   uvidevne in ^žrtvovalne ter po svojih najboljših ločeh prispevajo   k   stroškom za graditev   telefonske mreže na Go-f niskem. Težavno in zamudno akci-. ki ima namen zbrati potrebne pri-revke   pri   lokalnih intersentih na Gorenjskem, je prevzela trgovska in KrtniŠka zbornica za Kranjsko, ker : uspeh take akcije le tedaj mogoč, e vodi to zbiralno delo eno mesto.
Jubilap gospod Gustav Pire
i.
Ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske cesarski svetnik gosp. Gustav Pire je z decembrom pr. I. dopolnil svoje «30Ietno službovanje -:: kmetijski potovalni učitelj ter "enem kot svoje 3ftletno delovanje I :■: izdajatelj in urednik v tej dobi najrazširjenejšega in najboljšega slovenskega strokovnega lista »Kmetovalec«.
Ob tej priliki je gosp. Pire priob-1 v zadnji številki -Kmetovalca* z dne 31. decembra pr. 1., ki pa je izšla radi tiskarskega štrajka šele začetkom tega meseca, dva izborna članka z napisom: »30 let« in »V obrambo našega ugleda«, katera članka zaslužita, da se z njihovo vsebino nekoliko podrobneje pečamo, kajti vsak stavek je na svojem mestu in ker celota stavkov govori cele knji-z ozirom na prejšnje, sedanje in Kodoče čase.
Vsebina marsikaterega stavka :ih dveh člankov je precej pikra, to-ia resnična in izražena v duhu, kakršen je Plrcu prirojen.
Zlasti pa članek »V obrambo na-kga ugleda« zasluži posebno pozor-nost vseh kmetskih stanov, kajti v tem članku razmotriva gosp. Pire ^ neljito dandanašnje kmetijske in K nodarske razmere na Kranjskem in drugod ter postopanje gotovih odborov in korporacij glede nepremičnega nastavljanja strokovno (!) zobraženih (!?) moči na odgovorna mesta. V tem članku piše:
Skromna je bila prva številka -ašega lista in le težko je bilo premagati mogočno sebičnost, da je smel Kmetovalec« sčasoma izhajati kot okovno dostojen list in kot do-ojno glasilo c. kr. kmetijske družbe ranjske. Po premaganih ovirah se - ta list polagoma razvil v najboljši ■ največji jugoslovanski kmetski
ZboUšan hi razširjen »Kmetova«
lec« je postal silna opora za proč vit družbe, ki leta 1884. niti ni štela celih 600 piačujočlh udov. To število je kmalu jelo rasti in smo Število 10.060 plačujočih udov že zdavnaj prekoračili. Z listom in s stotinami kmetijskih predavanj sem našel pot do pravega kmetovalca, ki poprej pravzaprav niti ni sodeloval, dasi je bila družba zanj ustanovljena. Trnjeva je bila ta pot, a zasluženega priznanja nisem našel, ker me je moj značaj oviral, da bi ga iskal, česar mi pa danes prav nič ni žal, saj se ob koncu svojega delovanja lahko poslovim s sladko zavestjo, ki edina tvori pravo zaslugo, da sem svojo življenjsko nalogo vestno In s pridom vršil. Ob taki zavesti vse drugo popolnoma izgine.
S 301etnico »Kmetovalca« je pa združen tudi preporod ne le c. kr. kmetijske družbe kranjske, ampak kranjskega kmetijstva sploh, saj je v tej dobi zavel v njem drugi duh in zavladal je splošni napredek, ki je z velikimi težavami zgrajen temelj, ki na njem danes pač ni več težko naprej zidati. Ves tehniški napredek v kmetijstvu na Kraniskem, je delo c. kr. kmetijske družbe kranjske. S to trditvijo pa ne odrekam tudi drugim zaslug, ki so že na oranih in pripravljenih tleh tudi resnično veliko storili; simpatičen ml pa nikakor nI tisti, ki se šopiri s tujim pavovlm perjem in ki, enako na volovem komatu sedeči muhi, ošabno okoli sebe zre ter kliče v svet: Ali me vidite, kako orjem!?
V »Kmetovalcu« sem po možnosti obdeloval vse panoge kmetijstva, dasi se resnici na ljubo moram obtožiti greha, da sem vobče ali vsaj v kakem letniku kako panogo preveč zanemarjal. A kaj se hoče, človek ima svoje slabosti in rajši obdeluje snov, ki mu je simpatičnejša. Ta pristranost je naravna posledica, če mora urednik obenem tudi večino lista sam spisati, če nima dovoli so-i tnidnikov. Hvalabogi!, se je v tem pogledu izboljšalo, kajti list ima vedno več sotrudnikov in je sedaj zato vedno raznovrstnejši. Največja ne-hvaležnost bi bila ob tej priliki, pozabiti na zveste sotrudnike. ki so mi delo znatno olajšali. Bodi torej prisrčna zahvala vsem sotrudnikom * Kmetovalca • v dolgi dobi 30 let in prav posebno imenoma ££. R i h a r -du Dolencu, ravnatelju kmetijske šole; Frančišku Štupar-j u, ravnatelju c. kr. kmetijske družbe kranjske; Viljemu R o h r m a -n u, ravnatelju kmetijske šole; F r. G o m b a č u. c. kr. kletarskemu nadzorniku, in Bohuslavu S k a 1 i c k e -m u, c. kr. vinarskemu nadzorniku, ki so ali od vsega pričetka ali vsaj kmalu po pričetku izhajanja ^Kmetovalca^ mi zastonj spisali neb roj strokovnih SDisov. ali pa so mi drugače pri urejevanju pomagali. Kadar človek 30 let nazri v preteklost zre in premišljuje, takrat šele ve" prav ceniti tako požrtvovalnost. Torej, tisočera hvala, gospodje!
Pred seboj imam 30 letnikov »Kmetovalca-. Ponižnost bi pomenila hinavščino, če bi ob pregledovanju teh letnikov ne trdil, koliko strokovnega pouka je v teh letnikih na^ro-madenega! Čez nezadostno raznovrstnost lista se sedaj sploh r iče menda ne more pritožiti, celo o :ar sta za konjerejo in prerutninar tvo posebni prilogi. Prav posebno pa kr-be za raznovrstnost poučnega va odgovori na vprašanja, ki dobacio od kmetovalcev samih in so povod, da list tisto prinaša, kar kmetovalci zahtevajo. Z neznatnimi izjemami sem v 30 letih v Kmetovalcu« sam odgovoril na 6784 vprašanj in na najmanj trikrat toliko vprašanj sem odgovoril naravnost in pismeno, kajti vsa vprašanja ne pridejo v list, in sem potemtakem v teh 30 letih odgovoril na več kakor 20.000 vprašanj.
Utrujen in v strokovnem oziru dizgustiran. ne sodim več na svoje mesto: ne čutim, da sem še potreben, in tak občutek ne dela dela uspešnega in prijetnega, zato je čas, da se ognem. Svojemu nasledniku pa želim vsaj tistih uspehov, ki sem jih jaz imel, predvsem pa zasluženega priznanja, ki je najbolŠa opora, da se premagajo neprilike, ki vsakterega zadenejo.«
Tako piše gosp. G. Pire Torej niti 600 članov ni štela kmetijska družba kranjska, ko je vstopil in prevzel sedanji ravnatelj gosp. Pire uredništvo »Kmetovalca«, a danes, to je po 301etnem delovanju, se je število povzdignilo na skoro 10.000 članov.
Gospod jubilar pripominja sicer v svoji skromnosti, da ni edino njegova zasluga na takem naraščaju in na taki povzdigi kranjskega kmetijstva sploh, ker še imenoma navaja osebe in sotrudnike, ki so ga v tej dolgi dobi podpirali in katerih vsakdo je spisal v tem času ravno v »Kmetovalcu« nebroj poučnih člankov, toda gotovo gre le Pircu najvgčja »sluga
na vsem tem preobratu, kajti brez njega bi kmetijska družba niti polovico tega danes ne bila, kar je v
istini.
Simpatično pozdravljamo torej njegovo skromnost glede svoje osebe celo ob tako važnem času, to Je 30let-nici, kajti s tem Jasno dokazuje, da nI delal, oziroma da ne dela, kakor marsikateri, za svojo reklamo, marveč da Je vse svoje strokovne moči le drugim v prid žrtvoval.
Pire se poslavlja kot kmetijski potovalni učitelj, ker stopi^ kot tak v pokoj; ne poslavlja se pa Še kot ravnatelj kmetijske družbe, kateri hoče ostati voditelj vsaj še dotlej, da se dobi naslednik. Kdo bo pa ta, danes še ne vemo, vemo pa dobro, da jubi-larju pravega naslednika bo pri današnjih razmerah prav težko dobiti.
Zopet laški izgredi na „He-voltelli"v Trstu.
Kljub častni obljubi, ki so jo dali laški dijaki po zadnjih izgredih proti slovanskim dijakom ravnatelju šole dr. Sarvorgnanu, da ne bodo motili predavanj in da bodo spoštovali slovansko narodnost, so uprizorili včeraj zopet nove in še hujše izgrede. Pokazali so, da je njihova nestrpnost napram svojim slovanskim tovarišem neukrotljiva in dokazali so javno resnico izreka: »Italiana fides, nulla fides«.
Hrvaški dijaki so slutili že zjutraj, da pripravljajo Italijani za včerajšnji dan nekaj posebnega. Obnašali so se silno prezirljivo in grozeče, obenem pa so opazili Hrvatje, da se zbira okrog šole nenavadno številna množica ljudi,katerih sicer pred šolo ni bilo videti. Zato so poslali na policijo deputacijo, ki ie prosila za varstvo, češ, da se Italijani pripravljajo na nov napad. In res je zasedla policija peš in na konjih vse dohode k Šoli. Okoli 3. popoldne je bila Revol-tella popolnoma zastražena. Kljub grožnjam in izzivanju laških dijakov, so šli slovanski dijaki popolnoma mirno v šolo. Ko so Italijani uvideli, da ne morejo izzvati Slovanov k napadu, so se odločili sami za napad. V pretežni večini so se vrgli na Slovake in začeli udrihati po njih z okovanimi palicami. Nastal jc strašen pretep. Hrvati so se branili nroti premoči, kakor so se pač mogli, Italijani pa so napadali vedno bolj besno. Ko so Hrvatje uvideli, da je udrla v šolo tudi laška poulična druhal. so se poslužili zadnjega sredstva. Hrvat Sir-goreo je potegnil samokres in je ustrelil trikrat skozi okno. Pri tem je po nesreči zadel Italijana Sugolina, ki se je zaletel v njega. Sugolin je lahko ranjen na desni roki. Takoj po strelih je udrlo v šolo kakih 30 policajev, ki so obkolili hrvaško skupino in odrinili napadalce. Italijani so se nato umaknili iz šole in čakali Hrvate na cesti. Toda policija je dobila oiačenje in je spremila Hrvate v malih skupinah domov. V Šoli so aretirali 7 dijakov, in sicer 6 Italijanov in enega Hrvata. Težko ranjenih je 5 diiaknv, in sicer 4 Hrvatje in 1 Italijan. Pri žepni preiskavi so našli pri Italijanih z železom okovane kratke palice, bokser je in dolge nože. Pri Hrvatih so našli samo navadne žepne no>:e in pri Sirgoreu samokres, iz katerega so bili izstreljeni trije streli. — Preiskava je pokazala, da so se Italijani za napad dobro pripravili in da so poklicali na pomoč tudi laško poulično druhal. — Po mestu vlada silno razburjenje, in bati se je, da pride do večjih demonstracij.
Hrvaški sabor.
V petkovi popoldanski in večerni seji je govoril poslanec seljačke stranke Stjepan Radič. Govoril je na dolgo in široko o hrvaški kulturi, o jugoslovanski ideji in o vseslcvan-stvu. Med drugim je rekel: Jugoslovani morejo zasledovati samo dva cilja: združitev vseh Hrvatov in Srbov v okviru monarhije ali pa federativno združitev vseh teh izven avstro - ogrske monarhije. Končno je izjavil: Adresa saborske večine je narodno izdajstvo, ker se nikjer v adresi ne imenuje hrvaŠKega naroda.
Predsednik: Radi tega izraza vas kličem k redu.
Posl. Radić: Ponavljam še enkrat: To je izdajstvo, ako se v adresi ne imenuje hrvaškega imena. (Frankovci in galerija ploskajo.)
Predsednik: Pozivam vas k redu in odrejam izpraznitev desne galerije.
Posl. Radić: Ponavljam vnovič: v adresi tisočletne kraljevine ne imenovati hrvaškega imena je narodno izdajstvo.
Predsednik: Odvzamem vam besedo in prekinem sejo.
Ko se je seja zopet otvorila, je predsednik izjavil, da predlaga is-
ključenje posl Radića iz 8 sej, ker se je pregrešil proti dostojanstvu sabora in žalil saborsko večino, in da bo o tem predlogu odredil glasovanje v petkovi seji. Seja se je končala ob 11. zvečer.
Včerajšnji seji je predsedoval podpredsednik dr. Magdić.
Začetkoma seje se je glasovalo o predlogu predsedstva, naj se posl. Radića izključi iz 8 sej. Predlog je bil sprejet. Na to se je nadaljevala adresna debata. Govoril je poslanec hrvaško - srbske koalicije Ljuba Babic - G >a 1 s k i.
Med drugim je rekel, da je triali-zem utopija, ki se ne bo nikdar uresničila.
Govoreč o narodnem edinstvu je poudarjal: Hrvati in Srbi so bili vedno en narod in dva narodna imena nas ne smeta ločiti. In prav za to, ker mo Hrvati in Srbi en narod, je naša dolžnost, da Čuvamo in varujemo srbsko cerkveno avtonomijo.
Po Babićevem govoru je zbornica prešla na interpelacije.
Štajersko.
Razmero pri političnih uradih na Spodnjem Štajerskem. V »Narodnem listu piše nekdo: »Poglejmo, kake narodnosti so konceptni uradniki pri spodnještajerskih okrajnih glavarstvih! Celje ima 8, Maribor 6, Ptuj 6, Brežice 4, Slovenj gradeč 4, Konjice 2 in Ljutomer 2 konceptna uradnika. Izmed teh 32 uradnikov ni niti enega Slovenca. In nobenega ni, ki bi temeljito poznal jezik. Tu in tam se še najde kak slovenski praktikant (V celem menda dva! Op. Nar. ur.), ki pa pri nobeni priliki ne sme pokazati, da je slovenskega pokolenja, Slovencev, ki bi bili a priori zmožni v obeh deželnih jezikih uradovati, ne sprejemajo, pač pa nam v naše slovenske kraje tlačijo Nemce, ki našega jezika ceio nič ne znajo. Saj je vendar gorostasen Škandal, da pri glavarstvih, ki imajo po 6 in več konceptnih uradnikov, ni nobenega definitivnega uradnika, ki bi mogel najpriprostejši uradni razglas sestaviti sam v slovenskem jeziku. Zato se ti razglasi spisujejo v nemškem jeziku, a prestavljajo jih največkrat ljudje, ki prav nič ne poznajo pravnih izrazov. Okrajno glavarstvo Ljutomer ima pri tem 94*3^, Koniice 90*3%. Slovenj gradeč 83*2%. Brežice 97*8ci% Ptuj 96%, Maribor SO-S^r, Celje 97^ slovenskega prebivalstva ...« Taka je torej »visoka vlada« za Sp. Štajersko in čuditi se ni, da tudi v centralnih uradih ne poznajo prav nič želj in potreb našega ljudstva. Saj si lahko mislimo, kako se o nas poroča na višja mesta. Ali bo kdaj bolje? Odgovor na taka vprašanja je v naših razmerah pač vedno enak ...
Zakaj naš odpor proti Nemštvu slabi? Zadnji čas smo doživeli na Spodnjem Štajerskem pri občinskih volitvah več neuspehov in to celo v občinah, kjer bi kaj takega ne bilo lahko pričakovati. Iz enega teh krajev smo prejeli sledeči značilni dopis: »Grajate nas v vašem časopisu prav ostro, zakaj nismo odločnejše proti nemškutarjem nastopili? Nočemo se zagovarjati, prosimo vas pa, da pomislite sledeče. Naprednja-ki smo sedaj povsod v manjšini in vsled tega imamo malo vpliva na vlado, pa tudi malo ugleda napram našim narodnim nasprotnikom. Vsak boj zahteva velikih žrtev in zlasti boj v narodnostno zelo mešanih krajih. In naj se izpostavi kakšen naš človek, kdo ga bo ščitil v slučaju kakega konflikta? Naprednjaki smo preslabi, klerikalci pa »liberalca« še sami pomagajo uničevati, četudi se je trudil v čisto narodni zadevi. Klerikalno časopisje še tako postopanje odobrava in vleče, če treba, z Nemci, socijalisti in štajercijanci proti nam. Ni čuda, če v takih razmerah mine tudi najidealnejšega človeka veselje, da bi kaj storil. Polotava se nas apatija in gnjus do vsakega javnega dela. Vidimo, da nazadujemo, ali naše moči so preslabe, da bi to nazadovanje zadržali...« Klerikali-zem rodi torej kar najlepše sadove v naši deželi in ne čudili bi se niti, ako bi še slišali, da daje »Sudmark« klerikalnemu časopisju za politično ubijanje slovenskih narodnjakov letno visoko podporo. Saj »Štajerc« zdaleka ne opravi toliko Nemštvu koristnega dela, kakor »Straža« in »Slov. Gospodar«. Vidi se vsak dan jasneje, da bo treba v nujnem narodnem interesu napeti vse sile, da pridemo iz sedanjih razmer.
Socijalisti  na Sp, Štajerskem
uganjajo zadnji čas jako čudno politiko. V Trbovljah so pripomogli ve-leindustrijski, nemškutarski stranki v 1. razredu s svojo pasivnostjo do zmage; tudi iz Zidanega mosta slišimo, da se bratijo tamkajšnji socialistični vodje z nemškutarji in klerikalci, da bi si zasigurali nekaj od-
bornikov v 3. razredu. V Trbovljah in Zidanem mostu trpi vsled tega napredna slovenska stvar škodo in vprašati se je treba, ali bi ne kazalo revidirati našo politiko proti socijalistom drugod, kjer bodo tudi oni občutno prizadeti? Socijalisti morajo vedeti, da je bil v spodnještajerskih mestih in trgih izvoljen deželni poslanec Horvatek proti nemško-nacijonalno - slovenskoklerikalni koaliciji in njenemu kandidatu Krallu s slovenskimi naprednimi glasovi. Ako pri prihodnji volitvi ti glasovi odpadejo, je Horvatkov mandat zgubljen. Ako se kaže proti nam ne neutralnost, temveč očitno sovražnost, kakor v Trbovljah in Loki, potem tudi mi ne bodemo mogli ničesar drugega storiti, kakor vrniti milo z dragim. K temu pride, da so se socijalisti tudi v deželnem zboru pod vplivom lokalne grasKe socijalistične politike prezirali še tako pravične slovenske zahteve in predloge in so se kazali prav malo zveste tistim točkam svojega programa, ki govore o narodnostni enakopravnosti in pravičnosti. Bilo bi za socijaliste prav priporočljivo, ako bi o teh naših izvajanjih malo resno premišljevali.
Lep kompliment. O štajerskih deželnih financah je izrekel dr. Gar-gitter v graškem mestnem svetu tole značilno sodbo: »Deželne finance štajerske so tako bankerotne, da bolj biti ne morejo...« To pravimo že dalj časa tudi mi. Naši »vodilni politiki« so seveda za Verstovškovo deželno obdorništvo in raznovrsten drugi bakšiš z nemškimi nacijonalci v deželnem zboru drugega mnenja.
Deželna zveza za tujski promet je imela 6. t. m. odborovo sejo. Podpredsednik pl. Weis - Ostborn je poročal ob tej priliki, da je deželna zveza storila nekatere korake za uvedbo državne avtomobilne zveze Re-čiška vas - Solčava in za brzojavno zvezo Luč s Solčavo. Po našem mnenju bi bila pač tudi dolžnost državnega poslanca Verstovška, da bi kaj storil v teh zadevah.
Iz Šoštanja. V četrtek, se je vršil občni zbor šoštanjske Posojilnice, na katerem bi se imela odobriti letna bilanca in izvoliti novo načelstvo in nadzorstvo.   Občnega  zbora   se je udeležil tudi   okrajni glavar pl. Poi-gher iz Slovenigradca, dalje v imenu celjske Zadružne zveze  revizor Benjamin Kunej.  potem   drž. poslanec dr. Verstovšek in revizor ljubljanske kler. Zadružne zveze Vladimir Puše-njak. Slednja gospoda sta že več dni poprej strašila po okraju in je vsakdo,  kdor te sorte ljudi pozna, vedel, da bosta prišla na občni zbor zgago delat.  To se je tudi  točno zgodilo. Občnemu zboru so se predložili računski zaključki in bilanca, po kateri se izkaže po uporabi vladne pomoči 200.000 K ter podpisanih prispevkov od denarnih   zavodov   ter od posameznih zadružnikov v skupnem znesku po 70.000 K aktivnost zadruge. Dasiravno je vlada vsled prizadevanja namestnika   grofa CJarvja dala tako znaten   prispevek le pod pogojem,   da tudi člani in drugi denarni zavodi prispevajo,   zadružniki sedaj vsled Verstovškovega in Pušenjako-vega hujskanja niso naenkrat hoteli nič več vedeti o tem, da bi bili res dolžni plačati podpisane zneske. Zato niso hoteli odobriti predloženih računov in bilance. Akoravno je navzoči okrajni   glavar pl. Poigher opomnil dr. Verstovška,   da je to postopanje grda nehvaležnost  članov zadruge nasproti namestniku Clarvju   in da vsled tega posojilnica še vendar lah-pride v konkurz ter trpi celi okraj veliko škodo,   vendar   dr. Verstovšek kot ljudski zastopnik tega okraja ni storil svoje dolžnosti, da bi pomirjevalno vplival na ljudstvo. Svojo modrost je prodajal on kakor klerikalni revizor Prešenjak v tem smislu, da sta kritizirala od več občnih zborovi že odobrene sklepe načelstva in hotela naprtiti plačilo tega, kar so člani dolžni Zadružni Zvezi v Celju. Tako postopanje je nesramna demagogija proti vsakemu boljšemu prepričanju obeh imenovanih hujskačev; vkljub temu pa je smatrati šoštanjsko Posojilnico za sanirano in ni pričakovati, da bi si zaslepljeni zadružniki še ne premislili, kako škodo bi trpeli, če sledijo  nasvetom Verstovšek - Pušenjakovim. Seveda, dežel-nozborske volitve se bližajo in treba je misliti na to, kako bi se ujelo čim več nepoučenih kmečkih volilcev. S takimi sredstvi si človek dandanašnji še edino lahko obdrži deželno od-borništvo, kaj ne, zelo spoštovani dr. Verstovšek?
Mariborske Ciril - Metodove podružnice so poslale za pretekli mesec v Ljubljano sledeče prispevke: (moška) narodni davek 12 K 80 v, nabiralnik v Narodnem domu 21 K in darilo »Posojilnice« 200 K; (želez-ničarska) članarino 18 K 10 v, nabiralnik v Medenovi gostilni 9 K in nabira pri »Pipčevic maskaradi —
nabrala gospa Schwarz m gosp. Ma-jer — 13 K, skupaj 273 K 90 v.
Proporc za mesto Gradec In spodnještajerska avtonomna metla.
V seji graškega mestnega sveta je izjavil v sredo župan Fleischhacker, da graška mestna občina ne more drugače umakniti zakonskega načrta
0 proporcu pri občinskih volitvah, kakor če to sklene graški mestni svet. Zato se na tozadevne prošnje iz Maribora in Ptuja ne da nič storiti. (Graški mestni svet pa ne bode zaradi soc. omenjenega zakonskega načrta umaknil. Kaj bo seveda storil štajerski deželni zbor s tem načrtom, to se še danes ne ve. Op. uredn.)
Nemški Gradčani   za Albance.
Graški listi poročajo, da je predaval učitelj Haid učencem in učenkam graških meščanskih šol minulo nedeljo o Albaniji in Albancih s pomočjo skioptika. Pravi se tam med drugim: »Ko je predavatelj pokazal novega albanskega vladarja v podobi in mu želel enaKe uspehe, kakor jih je dosegla Avstro - Ogrska na začudenje cele Evrope v Bosni in Hercegovini, so doneli burni »heil«-klici na novega avstrijskega zaveznika Viljema L kralja albanskega.« Ne bodemo tu pisali drugega komentarja k tej ova-ciji graške mladine za prelepo Albanijo, pripomnili bodemo samo. da se še graški mladini ni nikoli v sliki predočilo in po resnici omenilo življenja Slovencev, Srbov in Hrvatov, dasi vežejo nemški Gradec na te zarode dokaj realnejši interesi ko na Albanijo.
Umrl je v četrtek dopoldne v Gradcu član gosposke zbornice, dr. vitez pl. Link, 74 let star. Bil je po poklicu odvetnik. V štajerskem deželnem zboru je deloval 23 let, od l. 1900.—1913. je bil deželni odbornik. Najprej je imel v deželnem odboru referat o šolstvu in železnicah, kasneje pa o železnicah in deželnih financah. Mnogo zaslug si je pridobil za zgradbo štajerskih lokalnih železnic. Pokojnik je bil, kakor vsi Gradčani. strasten sovražnik Slovencev. Z njegovim imenom je spojena tudi deželnozborska volilna reforma iz leta 1909.
Drobne novice. Iz Maribora.
Č-oveka.ki je napadel pred nekaj dnevi na cesti gdč. Sch., kakor ste poročali, so že dobili, ko je hotel pri nekem urarju prodati zlat ščipalnik. Je to neki pomožni delavec Enčič. Našli so pri njem še druge ukradene predmete. — Iz Velenja poročajo, da sta neznano kam zginila zakonska Soška, ki sta imela malo kramarijo v Lipju. Pri velenjskem trgovcu Tisch-leriu sta prejela za 500 K blaga in ga ostala seveda dolžna. — Iz Rogaške Slatine. Dne 11. marca je zgorelo gospodarsko poslopje Vin-cenca Zaika pri Sv. Križu. Zažgali so otroci, ki so v skednju kadili cigarete. — I z V r a n s k e g a. Te dni je vlomil neki Bolte iz Izlak na Kranjskem v gostilno Tomaža Novaka v Ločici in je pokradel mnogo mesa, klobas, nekaj denarja in žganja. Za vlom si je izbral čas, ko so bili vsi domači v cerkvi. Orožniki so Bolte-ta že zaprli in tudi našli večji del ukradenih stvari. — V K r i ž e v -cih na Murskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Hauptmana. Živino so komaj rešili. — VRagoznici pri P t u -
1 u je bil za župana izvoljen Jožef Brenčič, brat poslanca Brenčiča. —V Grušovi je sklenil občinski odbor samoslovensko uradovanje.
ie dospelo le več transportov laSkih delavcev, ki se peljejo v različne kraje. Domač! delavci pa se pripravljajo, da gredo iskat kruha v tujino.
Primorsko
Koroško.
Drobne vesti. V Beljaku se je vršila po 17. letih civilna poroka. — Iz kaznilnice odpuščena kaznenca R. Reich in W. Holms sta izvršila v okolici Trga več vlomov in tatvin. Orožništvo jih že delj časa brezuspešno zasleduje. — Stavka krojaških pomočnikov v Celovcu se še vedno nadaljuje. — Iz Gline so potegnili v Celovcu pri Kellerjevi tovarni za pohištvo utopljenko Polono Janežič iz Bistrice v Rožu. Žena, ki ic bila pred enim letom v celovški blaznici, je skočila v vodo že pred dvema mesecema. — V Čajni na Žili so ustanovili prav po nepotrebnem podružnico »Sudmarke«. — Kako delajo Nemci? Nemci so prišli že tako daleč, da izrabljajo Šolsko mladino za posle društvenih tajnikov. V Ziljski Bistrici postavljajo namreč spomenik padlim nemškim vojakom, katere so pobili Francozi leta 1813. V soboto, dne 21. februarja se je vršil v ta namen nemški kmetski bal. Za ta bal so naroČili Nemci draga vabila, naslove na vabila pa so morali pisati šolski otroci, ki so morali ta vabila tudi raznesti po hišah. — Na beljaškem kolodvoru so aretirali dva brata Kranjca, stara 10, odnosno 19 let, ker sta hotela pobegniti na Nemško. — Laške la-§ tavice se že oglašajo. K Beljak
Laiki dUaki poulični napadalci.
V kratkem smo poročali včeraj, da so prenesli laški dijaki boj, ki so ga pričeli v šoli tudi na cesto. — Na drugem mestu poročamo danes žalosten dogodek, ki se je pripetil včeraj popoldne zopet v šoli »Revol-tella :. Poulična druhal ne dela bol;: od laških dijakov na visoki trgovski šoli, od dijakov, ki bi morah varovati vsaj svojo stanovsko čast, ne pa se mešati s poulično druhaljo, delati z njo kupčije in jo vabiti celo v šolo. Torej predsnočjem so napadli laški dijaki na Aquedottu okoli 10. ure zvečer tri hrvaške dijake, ki so se vračali popolnoma mirno domov, bili so to Ilič in pa brata Tomaseo. Italijani so jih čakali razdeljeni v več skupin, ki so se skrivale za vogali. Planili so nanje kot divji Indijanci in jih hoteli pretepsti. K sreči je prišel stražnik, katerega so se napadalci vstrašili in pobegnili v svoja skrivališča. Hrvaški dijaki so šli s stražnikom na policijo, kjer so povedali, kaj se je zgodilo. Spoznali so natanko vodjo napadalcev Sanguli-na. Komaj pol ure po tem napadu je napadla ista laška druhal pri znanih »voltih« hrvaškega dijaka Bruvnja-ka. Naskočil ga je Sangulin, ki ga je udaril od strani po glavi in mu izbil klobuk in očala. Bruvnjak je takoj uvklel, da je obkoljen in je poklical na pomoč patruljo bosanskega polka, ki je šla slučajno mimo. Ti so ga spremili na policijo, kjer so bili zaslišani on in vojaki, ki so ga rešili. — Tako delajo italijanski visokošolci trgovske višje šole. In ti ljudje Še hočejo nato, da bi se ustanovila v Trstu laška univerza?
Poskusen vlom. Neznani tatovi so vdrli v blagajno rudnika v Labinu. Vlomili so s silo več predalov in pobrali nekaj vrednosti. Navrtali so tudi železno blagajno, toda do denarja niso prišli. V blagajni je bilo čez 50.000 K, ki so bile dovoljene za tedensko plačo za 1100 rudarjev. O tatovih nimajo do sedaj še nobenega sledu.
Tržaška porota. Obravnava proti 431etnemu agronomu dr. Gvidonu Levi v Trstu, katerega toži učitelj na zavodu za gluhoneme Jos. Calli-garis. ker ga je razžalil v nekem poslanem, ki ga je priobčil dr. Levi v »Piccolu« je bila po brezuspešnem poskusu doseči poravnavo, v svrho zaslišanja novih prič odgođena do prihodnjega porotnega zasedanja.
Drobne vesti. Pri PuntaEstrite je nasedel laški parnik »Gallipoli . Parnik je dobil luknjo, skozi katero je vdrla voda. Potniki in posadka niso v nevarnosti. Iz Trsta je odplul na pomoč parnik »Belrorie«. — O t r p -nenje tilnika. V goriški okolici sta se pojavila dva slučaja otrpnenia tilnika. Zboleli sta dve deklici in sicer ena stara 14 let, ta je umrla v 24. urah, in druga stara 18 let, ki je umrla v 48. urah. — V Genovi so ireti-rali 201etnega delavca Ed. Mr Savica, ki je dne 4. februarja napadel v ladjedelnici pri Sv. Roku v Tr? u delovodjo Damarchija z železnim drogom. Izročili ga bodo avstrijskim oblastim. — Ponarejalca denarja in razpečevalca ponarejenega denarja Rom. Simonettija iz Tržiča, ki je bil aretiran svoječasno na Reki, so izpustili začasno na prosto. — Silvestru Podranu na Kolonkovcu v Trstu sta ukradla Marij Jaschi in H. Gaudenzi, s katerima se je še le pred par meseci seznanil in katerima je že 170 K posodil, iz stanovanja 600 K. Prišla sta k njemu, ko je bila doma žena sama. Eden je govoril z ženo, drugi se je znuznil v drugo sobo in vzel denar iz znanega mu predala. Tatova sta neznano kam pobegnila. — V morje je skočil v Trstu 461etni delavec Jos. Bergoč. Rešili so ga v zadnjem trenutku.
Člani pokojninskega zavoda, nameščenci inslužbodajniki!
Dne 29. marca 1914 se vrše volitve odposlancev za glavni zbor deželnega urada v Trstu, čigar okrožje obsega Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko. Glasovnice za te volitve se razpošiljajo.
Nameščenci in službodajalci! Hranite glasovnice in vzbujajte zanimanje za te volitve, za katere vam podpisani volilni odbor v sporazumu s stanovskimi organizacijami pravočasno predloži kandidatno listo.
Narodni votlini odbor ▼ Trstu.
Jugoslovanski listi so naprošeni, naj ta poziv ponatisnejo.
Dnevne vesti.
+ Henrik Turna v rdečem za-vitku. — V Gorici živi! In ko je pre-brozgal že vse grape političnega pogorja, obtičal je sedaj v kotlu socijalno - demokratične strank«! To je njegova pravica in radi tega bi mu ničesar ne očitali! Mož veliko čita, prebavi pa malo, tako da se mu časih mešajo vsi pojmi v drobni glavici. Tudi to je njegova pravica! Mož igra prav rad čistilca našega pismenega jezika, ali slog, ki ga piše, je podoben kravji poti, ki vodi s pašnika do luže, kjer se živinče napaja. Tudi to je njegova pravica, katere mu nočemo kratiti! Mož v rdečem zavitku je srdit nasprotnik kapitala. Ali to nasprotstvo ni posebno nevarno, ker se njegova srditost druži s tako dolgočasnostjo, da se okrog Henrika Turne v hipu izpremeni v ledenik, če odpre svoja ustica! Mi pa bi bili popolnoma v miru puščali so-druga Henrika Turno, če bi sam miroval, ter se ne vtikal v reči, ki ga sedaj, ko je socijalni demokrat in dokler ostane socijalni demokrat, pri ljubem bogu čisto nič ne brigajo! Ali napuh breztalentnosti ne dopušča, da bi mirovala njegova rdečepikasta žilica. Vtaknil se je tudi v zadnje dc-zelnozborske volitve in hudo se je raztogotil nad socijalno - demokratično stranko v Idriji, ki je pri ožji volitvi oddala glasove naprednemu kandidatu. Tudi tukaj je bil v pravici, ker kot socijalno - demokratičen voditelj lahko opsuje svoje somišljenike kakor mu drago. Stvar sodrugov je, če ga hočejo poslušati! Henrik Turna pa se je pri isti priliki poslužil gorjanske psovke, ter je zalučal naši stranki v obraz; izpregovoril je oblastno, da je naša napredna stranka do mozga gnjila. S tem je sicer vzbudil gavdij pri ^Slovenci1 ali naravno je, da tako ostudnega že.fienja naše stranke po ti koščeni ničli mirno ne moremo trpeti. Mi se ne dotikamo socijalno - demokratične stranke in zatorej zahtevamo, da so njeni voditelji nasproti naši stranki dostojni. Naj še tako ostro kritizirajo, prenesli bomo tako kritiko! Vse kaj drugega pa je, če se hoče našo stranko pavšalno, pobalinsko blatiti. Kaj takega cd nikogar nismo prenašali in tudi v bodeče ne bomo prenašali! Najmanj pa od človeka, ki sam ne ve, kolikokrat je že menjal svoje politično prepričanje. Da bi nam tak kla-verni junak očital, da smo gnjili do mozga, to presega vse meje! Le mimogrede bodi še omenjeno, da Henrik Turna pri socijalnih demokratih na Kranjskem nima dosti vpliva. Če je njegova želja, da naj bi socijalni demokratje kranjski pri volitvah podpirali kranjsko klerikalstvo, se rou bo težko izpolnila. Poznamo namreč obilo poštenih socijalnih demokratov, ki bi nikdar ne hoteli pripomoči klerikalcem do zmage in naj bi jih k temu silile boljše kapacitete nego je dr. Henrik Turna! Kaj pa, ko bi gospoda doktorja zopet enkrat srbela kožica, da bi se prelevil kakor kača spomladi? Morda ga kmalu vidimo, ko bo romal z rožnim vencem na Sv. Goro: med potjo pa bo na ves glas drobil očenaš za očenašem, da bo ves svet opazil, da se je socijalno-demokratični voditelj zopet izpre-menil, in sicer za sedaj v goriškega novostrujarja! Pri dr. Henriku Turni je pač vse mogoče! Svojim somišljenikom pa rdeče zapiske primerno priporočamo!
-r Nadomestna volitev na Notranjskem je klerikalce silno poparila. Zato so tudi izostali v »Slovencu^ sicer običajni zmagospevi o nevzdržnem napredovanju klerikalne misli in o propadanju napredne stranke. In temu se ni čuditi, saj je nadomestna deželnozborska volitev na Notranjskem pravi »Mene tekel, ufrasin« za klerikalce. Pomislite samo: »Slovence« sam konstatira, da je dr. Žitnik še pred tremi meseci — v decembru zmagal z večino 1513 glasov, dočim je sedaj Gostinčar zmagal samo z veČino 1050, odnosno z absolutno večino 613 glasov! Torej v tako kratkem roku, kakor so trije meseci, so klerikalci izgubili okroglo 500 volilcev! To dejstvo je za klerikalce naravnost porazno! Izguba 500 volilcev v treh mesecih govori več kakor debele knjige in dokazuje, da drči klerikalna stranka že na vsi črti odločno navzdol. Še ena taka volitev in dva notranjska mandata sta za klerikalce izgubljena. To bi pa pomenilo tudi izgubo večine v deželnem zboru. In vzpričo takšnega taktičnega položaja si upa zapisati »Slovenec* te-le stavke: »Kar ima S. L. S-večin na deželi, so njene lastne in ne* premagljive. Liberalci opravljajo brezupno delo. ako zapravljajo čas in zdravje s tem, da bi premagali S. L. S.« — Privoščimo klerikalcem v tolažilo to samo prevaro in samo želimo, da bi še nadalje vstrajali pri fiksni ideji o svoji nepremagljivosti. Mi ne varamo sebe in si tudi n damo od nikogar ni ?sa/ sugerirati, ker vemo, pri Čem da srna
Kal so vsi kmetje klerikalci?
Klerikalci govore in pišejo vedno tako, kakor da bi bili vsi kmetje na Kranjskem klerikalci Kdor količkaj deželo pozna, ta ve, da je v resnici vse drugače. Vzemimo le zadnje de-želnozborske volitve. Takrat se je pokazalo, da Je dobra tretjina vsega kmečkega prebivalstva v skrajnem sovraštvu do klerikalcev.A v tej tretjini so najboljši kmečki gospodarji in najbolj omikani kmetovalci, ki plačujejo največ davka. Koliko jih je pa še, ki so vsled duhovskega pritiska proti svojemu boljšemu prepričanju glasovali s klerikalci! Naj bi se le enkrat vršile volitve, pri katerih bi duhovniki ne smeli uganjati ne goljufij ne drugih zločinov, pa bi se pokazalo, da nima klerikalizem prav nobene resne zaslombe pri kmečkem ljudstvu, kajti tudi kmečko ljudstvo spoznava, da je kler ka'izem pijavka, ki mu izsesava najboljše moči.
H- Zvezai! so z Judi. Velika industrija na Kranjskem je v tujih rokah in med lasiniki so tudi neki Judi. Ti se seveda tudi branijo novih doklad. Ti Judje plačujejo od svojih tovarn in podjetij na Kranjskem več davka in doklad, kakor vsi farji skupr.j. Ker so se šli ti Judje in kristijani zcoer nove doklade pritožit, pa vpijejo klerikalci; liberalci so se zvezali z Judi. Prvič ni to res, kajti veliki tovarnarji, judovski in kristijanski, so šli svoje žepe branit, ne naših, drugič je pa tudi res, da so ti Judje in kristijani, ki imajo tovarne na Kranjskem, v gospodarskem oziru velike večje važnosti za Kranjsko, kakor črnuhi. Judje in kristijani, ki imajo tovarne na Kranjskem, dajo ljudem na milijone zaslužka, klerikalci pa samo žro. Sicer pa bodi le povedano: tudi najgrsi Jud ni tako slab Človek, kakor najboljši klerikalec.
-r Poglavje o »vladnih zaupnikih«. Afera češkega narodno - soci-jalnega poslanca dr. Žvihe, ki je za dobro plačo opravljal službo policijskega konfidenta. vzbuja nehote razne reminiscence. Že zadnjič smo omenili, da je svoječasni »slovenski« poslanec baron Godi opravljal med slovenskimi poslanci posel tajnega »vladnega zaupnika« ter dobival za to lepo plačo iz dipozicijskega fonda. To je bilo svoječasno splošno znano. Manj znano pa je, da je bil v enakem razmerju z vlado pokojni štajerski poslanec vitez B e r k s. Tudi ta je referiral vladi o raznih zakulisnih dogodkih v slovenski politiki in dobival za to iz državnih sredstev pod raznimi naslovi lepe vsote. Kdo je po njegovi smrti stopil na njegovo mesto, nam ni znano, čisto gotovo pa je, da mesto ni ostalo izprazneno. Kakor vse kaže, so v zadnjem desetletju opravljale ta posel razne osebe, ki so za to seve dobivale tudi plačilo v raznih oblikah in pod raznimi naslovi. Seveda ni mogoče navesti nobenega imena, ker so znana samo fakta, ne pa tudi osebe. To pa je znano, da je v zadnjih letih klerikalno časopisje, na čelu mu »Slovenec« igralo vlogo policijskega »donesitelja« in denunciralo politične nasprotnike kot izdajalce in politične zločince. Na gredici klerikalnega časopisja je zrasla legenda o veliko-srbski propagandi in o iredentistič-nem gibanju na Slovenskem in »Slovenec« je potem skrbel, da se je ta legenda zanesla tudi do cesarskega Dunaja in se tam vzela za čisto zlato. Morda je klerikalno časopisje s to kampanjo zasledovalo zgolj politične cilje, saj je šlo takrat za celo vrsto zakonov, s katerimi so nameravali klerikalci docela uničiti napredno stranko, za zakone, ki bi nikdar ne dobili vladnega odobrenja, ako bi se ne bilo klerikalcem posrečilo naslikati in predstaviti naprednjake kot nevarne slovanske preku-cuhe in državi opasne elemente. Verjetno je to, takisto verjetno pa je tudi, da klerikalni listi te častivredne kampanje niso opravljali brez cven-ka. Kakor je nekoč dr. Kršnjavi glede pokojnega dr. Franka vzkliknil: AVieviel hat er dafur bekommen?« bi tudi mi lahko vprašali klerikalne svoje prijatelje: »Koliko ste dobili za ovajanje in denunciranje političnih nasprotnikov?« To domnevanje je tem bolj verjetno, ker poznamo naše klerikalne pappenheimce, da ne store ničesar zastonj, marveč da si dado vsako najmanjšo stvarico drago, prav drago plačati. Koliko je torej bilo Judeževih srebrnikov? In kako je bilo z Ribnikarjevo afero? Mesece in mesece so dali klerikalci vohuniti za vsakim korakom in za vsako besedo nadzornika Ribnikarja, Štefe in drugi so opravljali posle špiclja in priganjača, dr. Pegan je igral vlogo zasledovalca in izsledovalca, nazadnje pa je dr. L a m p e v svoji lastnosti kot namestnik deželnega glavarja ovadi državnemu pravdniku Ribnikarja, češ. da je on povzročitelj sep-temberskih dogodkov, tega eminentno - narodnega pokreta, ki ie celo
klerikalce s Šusteršičem na čelu mo-mentano prisilil, da so hlinili narodno zavest in prepričanje. Lampe je Ribnikarja cinično pred vso javnostjo izročil krvniku, češ opravi svojo delo nad povzročiteljem septembrskega narodnega pokreta, zašumelo je takrat v slovenski javnosti, toda hipoma se je vse polegalo in danes je Lampe, dasi ni njegov greh nič manjši, kakor Švihov, še vedno »finančni minister« v naši deželi Kranjski! Na Češkem so Šviho sramotno spodili, pri nas je Lampe med prvimi dostojanstveniki v deželi! O tempora, o moreš!
4- Proga Novo mesto - Metlika
bo najbrže otvorjena že prvega maj-nika in prične z rednim prometom. Postajenačelniška mesta za novo progo so že razpisana in sicer: za postaji Metlika in Černomelj mesti uradnika, za ostale postaje mesta poduradnikov - načelnikov. Razume se ob sebi, da bode železniška direkcija v Trstu na želje »Volksrata« skušala spraviti na to progo kolikor mogoče nemškega, osobja, da si tudi na tej važni prometni poti in pozneje preko Dalmacije zasigura trdne postojanke. Naloga merodajnih in vplivnih faktorjev je, da pravočasno preprečijo nastavljanje nemškega osobja na čisto slovenskih tleh. Sedaj je še čas. ker zvonenje po toči nam bo samo v sramoto in posmeh, žalostna priča naše brezbrižnosti.
+ Klerikalni dacarji. Zadnje dni smo dobili vse polno pritožb o postopanju različnih klerikalnih dacarjev. Klerikalci so nastavili vsake vrste nezmožne ljudi, samo da bi za klerikalno stranko agitirali in delali naprednim gostilničarjem težave, sitnosti pa tudi krivice. Iz poslanih nam pritožb razvidimo, da se zgode včasih res gorostasne stvari. Ce so tudi posamezni slučaji največkrat malenkostni, iz vsega se vidi klerikalni sistem: nagajati in škodovati. Gostilničarji so pa tako veliki davkoplačevalci, da jim res ni treba prenašati takih stvari. Pritožbe v časopisih ne pomagajo nič. Zato je treba energično postopati. Priporočamo torej, naj se v takih slučajih kar napravi ovadba na državno pravdništvo.
+ Poročena učiteljica in novi šolski zakon. Piše se nam: Mnogo britkih prevar mi je že naklonil učiteljski stan ali take še ne, kakor minuli teden po »Slovencu« s sporočilom o novem šolskem zakonu. Dovolj je bilo revščine in zapostavlje-nja vendar v poklicu učiteljice in matere sem našla srečo in pogum kljubovati vsem težavam. Zakaj vendar sovražijo bogovi na vekov veke učiteljski stan? Mora li biti učitelj vedno in povsod ponižan? Kak napredek pouka bo to, ako bodo istega nadzorovali neuki člani kr. šol. sveta! Že sedaj sem doživela, da me je tak grajal pri lokalni seji radi nazornega nauka in ročnih del, češ, da to ni potrebno; umevno, da bo odslej Še bolj oblasten. Prav lahko se zgodi, da mi učeni mož vzame kar besedo pred otroki. Da, zlati časi se nam obetajo! Pri takih prijateljih, čemu bi nam bila višja instanca, saj zamere več ne bo, ergo tudi ne kazenskih zadev. Posebno nam učiteljicam trikrat blagor! Radi par krone nam vzemo — človeško pravo. Ali imamo učiteljice brez dote zato pripravnico, da postanemo brezplačne dekle svojim možem? Ali nas niso starši često z žrtvami šolali zato, ker smo imele brihtne glavice, veselje do poklica in da bi nam olajšali boj za obstanek tudi v končnem poklicu? Torej le učiteljici ni dovoljeno kar smejo najpriprostejše žene, namreč rabiti lastnih zmožnosti zaslužek v prid sebi in svojim. Bo li še kdo resno snubil revno učiteljico? Preprosto dekle s tisočakom bo imelo več privlačnosti, saj vemo, kakšno veljavo imajo v teh dragih časih inteligentna, celo lepa dekleta brez primerne dote. Kdo more trditi, da se poklic učiteljice in žene ne da spojiti še posebno ako ji je mož stanovski tovariš! Ali so one žene, ki letajo v posete in na zabave, boljše gospodinje in matere od resne učiteljice - žene, kateri pomaga v gospodinjstvu zanesljiva delavska moč. Kako smešno je, bati se slabih omoženih učiteljic, saj ako nima katera veselja do šole, kako pazi že takoj ob nastopu, da bi zapustila prejkoslej nehvaležni učiteljski stan. Pa ne, da bi se zavidalo učiteljicam - materam par eventuelnih dopustov? Čudno sicer — pa le mogoče! Ukrepa o pokojnini učiteljic naj niti ne omenjam, ker to je vseh krivic — krona. Čemu plačujemo torej vsa leta pristojbine za pokojninski sklad? Kaj ni društva slovenskih učiteljic, ki bi protestiralo zoper krivične naredbe? Kar ponosne bodimo Kranjice na svojo zavednost! Par mož v Ljubljani, ki ne more umeti, da je žena tudi človek, nam kruto in lahkomiselno jemlje in tepta najpri-mitivnejše pravice do življenske steče, a me — molčimo. Q ti sveta
— preprostost! In Jaz sem si dosedaj
celo domišljala, da bi znale učene ženske boljše voliti, kakor hlapec-analfabet! Le klonimo tilnike, saj nismo Angležinje, ampak pristne Slovenke. Do solza imamo še pravico, a teh se ne ceni veliko. — Le pogum, učiteljice in Slovenke žene — smrt nam prinese gotovo pohvalo in rešitev, a v večnosti bo dovolj časa premišljevati o enakopravnosti in pravicoijubnosti na Kranjskem, v Avstriji in Evropi v 20. stoletju.
+ Premembe v finančni službi. Davčni administrator finančni svetnik H. K i 11 a g je imenovan za predstojnika konceptnega departementa L pri finančnem ravnateljstvu; finančni svetnik dr. V. Kreft pa za predstojnika davčne administracije v Ljubljani. Premeščeni so: tiran svetnik dr. I. Ponebšek od ura _i za odmero pristojbin k davčni administraciji v Ljubljani; finančni komisar S. D i t z iz Postojne v Kočevje; višji davčni oskrbnik A. Križman iz Kamnika v Kočevje; davčni oskrbnik 1. Jerman od urada za odmero pristojbin k davčni administraciji v Ljubljani; davčni oficijal K. Šiška iz Logatca v Ljubljano; davčni asistent St R i b n i k a r iz Žužemberka v Logatec; davčna ofi-cijala K. Bezeg iz Cerknice v Idrijo in R. P r i m e c iz Idrije v Ljubljano; davčna asistenta I. Verder-b e r iz Postojne v Kočevje in I. M e-š e k iz Kočevja v Postojno; davčni praktikant E. Gregorič iz Kranjske gore v Ljubljano. V stalni pokoj so Šli višji davčni oskrbniki Karel Tavčar v Krškem, Fr. Ravnikar v Radovljici in Adolf R u d a v Ljubljani. Eleve pri evidenčnem uradu je postal I. O s o I e.
+ Zvišanje deželnih doklad. Uradni list javlja danes potrjenie deželnih doklad in poroča obenem, da se bo užitninska doklada pobirala od 1. marca t. I.
— Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani na ma-£;stratu v Ljubljani.
— Zadružniki »Glavne posojilnice« se nujno vabijo k sestanku, ki se vrši danes, v soboto zvečer ob 8. uri v steklenem salonu hotela pri Llovdu.
Likvidacijski odbor. Železniška nesreča na Dolenjski
progi. Ko je ob 11. uri ponoči revidiral po Poljanski cesti stražnik I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje, slišal je klicanje na pomoč. Stražnik je hitel na mesto in našel nekega neznanega moža, katerega je povozil dolenjski vlak. Naznanil je to nesrečo policiii, katera je odredila, da so ponesrečenca, ki je baje iz Novega mesta, odpeljali v deželno bolnico.
Predrzen tat. V hišo Terezije Novakove v Škofljici je prišel 11. t. m. tat in je ženi. ki je bolna doma ležala, postelje ukradel knjižico s 500 K. Tata, ki je Lah, so menda že dobili.
Samomor. Pri Bevkah blizu Libije je 40letna slaboumna Terezija Masel iz Šumuška skočila v Savo in je v njej utonila.
V Žužemberku so trije cigani, en Hudorovič in dva Brajdiča, pobegnili iz sodnega zapora.
V Škofji Loki se bodo 17. marca t. L, na dan sv. Jederta, delile prebije na semenj prignani živini. Delile se bodo premije ne le lepi plemenski živini, temveč tudi debeli ne glede kakšne pasme da je živina. Razdelilo se bo nad 300 K. Društvo za povzdigo semnja v Škofji Loki.
Posebni vlak iz Opatije v Postojno. Jutri, v nedeljo, dne 15. t. m. bode vozil za polovično vozno ceno prvi letošnji posebni vlak iz Opatije v Postojno, da si ogledajo zdraviliški s ost je svetovnoznano jamo. Enaki vlaki bodo vozili iz Opatije tudi dne 29. t. m., dalje velikonočni ponedeljek ter 26. aprila.
Kinematograf Ideal. Spored za -oboto 14.. nedeljo 15. in ponedeljek 16. t. m. Velika detektivska drama, ^enzacijska veseloigra. Milijonske mine. (Senzacijska detektivska drama v 3 dejanjih. Napeto zanimivo.) III. del od »Ljudje in krinke«. Komte-sa UrseL Fina kinematografska veseloigra v dveh dejanjih. V glavni logi fiennv Porten. Vse se more -mejati. Za 10 vin. zvišane cene. — Tudi šolski mladini dostopno.
Življenje, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, najnovejši, popolnoma koloriran film, predvajal se bo, kakor se nam poroča, od petka 20. t. m., *edem dni v kinematografu Ideal. Ta film je umetniško vzor-delo kinematografije in bo gotovo vsakega obiskovalca radi svoje krasote kar najbolje zadovoljil. Nihče naj ne zamudi redke prilike in si ogleda ta krasen i osnetek.
Prst si odžagal. 31 letni Jožef Ov-jač, žamar na Scagnettovi parni žagi, je rezal na cirkularni žagi nek moker hlod, kateri mu je vsled polnosti iz-podletel. Ovjač je prišel pri tem z roko v dotiko z žago, katera mu je odrezal* kazalec na desni roki Pone-
srečenec Je moral IskaH zdravniške
pomoči v deželni bolnici
Razstava pomladanskih novosti jutri v trgovini I. Kette, LJubljana, Fran Jožefova cesta 3.
Ljuhljaiski kratitna laiki.
Danes dopoldne ob 10. se je vršil občni zbor Ljubljanske kreditne banke. Predsednik ravnatelj g. Ivan Hribar je konstatira! pravilno skiicanje in sklepčnost občnega zbora. Začetkom seje Je bilo navzočih 21 članov, ki so zastopali 36 delničarjev, s 542 glasovi na 5488 delnic. Predsednik predstavi c. kr. vladnega ' svetnika g. Kremenška ter imenuje za zapisnikarja c. kr. notarja P1 a n t a n a, za overovatelja zapisnika pa gg. Avgusta Jenka in Vac-lava M e y n i c a. Predsednik g. Ivan Hribar je podal nato poročilo predsedstva :
Slavni občni zbor! Danes zborujemo pod vtiskom včerajšnjega sklepa Avstro-Ogrske banke, ki je znižala svojo obrestno mero na 4^. zato izrekam svoje prepričanje, da se bo delovanje naše banke v tem letu prav lepo razvilo.
Leto 1913 ni prineslo potrebnega pomirjenja političnih razmer na Balkanu, nasprotno razmere so se tekom prvega polletja zopet tako poostrile, da je junija meseca 1913 prišlo do druge balkanske vojne,  kar  je povzročilo  ponovno   in intenzivnejše poslabšanje gospodarskih razmer tudi v monarhiji. V eksportni kupčiji na Balkanu je nastala popolna stagnacija,  domači konzum   se je v izdatni meri zmanjšal,   ker so tudi zaslužki v splošnem postali pičlejši; insolven-ce, konkurzi in eksekutivne prodajn so bile na dnevnem redu. Vsled dragega denarja je zavladala v trgovini in industriji splošna depresija, katera je silila denarne   zavode   k posebni opreznosti pri dovoljevanju kreditov. Že v lanskem poslovnem poročilu smo naglašali,   da ni pričakovati   v do-glednem času konca občutne denarne krize in dogodki   na denarnem trgu leta 1913   so v polni   meri potrdili opravičenost naših tedanjih navedb, kajti šele koncem novembra 1913 je prišla Avstro-Ogrska banka v položaj, da je znižala oficijalno eskontno mero na 5 1U %,   dočim je bila celo leto v veljavi   izredno visoka 6/£na obrestna mera za eskont menic, oziroma 7fc   za   lombard vrednostnih papirjev. Medtem so se denarne razmere vendar obrnile nekoliko na bolje, kajti Avstro-Ogrska banka je meseca januarja   še   dvakrat znižala obrestno  mero na 5%,  ozir. 4*/2%. Pri   presoji   XIII. poslovnega leta »Ljubljanske kreditne banke« je treba imeti pred očmi v prvi vrsti stalno naraščanje vlog na knjižice, zlasti pa vlog na tekoči   račun   kot dokaz rastočega   zaupanja   v banko. Nasprotno se je vsled gori že omenjenih neugodnih gospodarskih razmer menični eskont in promet z vrednostnimi papirji proti lanskemu letu v precejšnji meri zmanjšal. Banka ie pazila na to.  da se omeji   na  svoja Instna sredstva  in  je  vsled tega le malo uporabljala reeskontni kredit. Traino padanje kurzov vseh   vrst vre lost-nih papirjev je skupno z manjšir meničnim eskontom neugodno vplivalo na končni znesek   čistega doHčka. četudi se je razlika  proti   lett 1912 nekoliko   zmanjšala   vsled visoke obrestne mere in vsled večjega prometa pri   lombardu vrednostnih papirjev. Čisti dobiček za 1. 1913 znaša 557.103 K 88 v, kar odgovarja 7/cne-mu obrestovanju   delniŠKe glavnice per 8,000.000 K. Cisti dobiček 1. 1913. je za 73.984 K 53 v manjši od lanskega.   Agencijo v Gradežu je kreditna banka v seziji 1913 opustila ker za 2 slovanski banki v Gradežu ni prostora; delovanje ostalih podružnic je trpelo tudi pod pritiskom neugodnih gospodarskih odnošajev, toda pričakovati je, da se povzdigne tudi donos podružnic.     »Ljubljanska kreditna banka« je bila v preteklem letu določena kot opravilišče I. razredne loterije in je v ta namen ustanovila posebni   oddelek,  kateri   se uspešno razvija. Nadalje se je banka udeležila sindikata za emisijo M 122,800.000 kron 4Va% avstrijskega davka prostega amortizacijskega   posojila za železniške namene iz leta 1913 s primernim zneskom.
Vsled indispozicile predsednika g. dr. Alojzija K o k a 1 j a je poročal za nadzorstveni svet g. dr. Fran Č e r n e o revizijah nadzorstvenega sveta, o udeležbah pri sejah upravnega sveta in revizijah pri podružnicah ter predlagal odobrenje poročila, pritrditev k razdelitvi čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu.
Na inicijativo primarija g. dr. de Franceschija se Je vršila podrobna razprava o posameznih točkah računskega zaključka. V debato so poleg g. dr. de Franceschija posegU predacdrik Hribar,!
1 ravnatelja Pečenka in Tykač, dr. KokalJ, dr. Kuhar in dr. T r i 11 e r. Debata se je vršila o plo5-nem bančnem stanju v Avstriji, o »Kreditni banki« posebej s posebnim ozirom na druge banke na slovenskih tleh. o vplivu balkanske krize na poslovanje bank, o notranjem ustroju »Kreditne banke« posebno z ozirom na kontrolo in dovoljevanje kreditov, o vzrokih, zakaj se banka ni posluževala v večji meri reeskontnih kreditov, o povišanju davka vsled zvišanja glavnice, o delnicah in njih stanju na borznem trgu, o upravi banke, o uradniških plačah, zlasti z ozirom na neosnovane vesti, da je imel bivši ravnatelj Pertot 46.000 K letne plače, o prezenčnih znamkah upravnih svetnikov, o načinu revizije pri centrali in podružnicah, o borznem kotiranju delnic, o opcijskih delnicah Živnostenske banke, o velikanskem prirastku števila delnic in vplivu tega prirastka na njih borzno vrednost, o odpuščenju nekega uradnika. Podrobneje se je razpravljalo o višini dividend pri raznih bankah, o nagradi nadzorstvenemu svetu, o nastavljanju uradnikov s trgovsko Šolo in brez take predizobrazbe. Vsa pojasnila upravnega sveta je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje ter dal k posameznim točkam svoje nasvete. Podrobna pojasnila so dali upravni svet, oziroma oba ravnatelja tudi glede pivovarne v Laškem trgu, i^otela »Triglav« v Bohinjski Bistrici, o Križničevi zadevi, o zadevi Trgovske in obrtne zadruge v Gorici i*: Vrhniški pivovarni. Pojasnila so v obče zadovoljiva ter bo upravni svet, v kolikor je to mogoče, upoštev;;! nasvete občnega zbora. Posebno pozornost je posvečal občni zbor stanja podružnic ter stavil tozadevne nasvete, priporočila se je tudi ustanovitev podružnice v Chikagi, čemur pa je predsednik odločno odsvetoval že z ozirom na slabe izkušnje, ki so jih imeli v tem oziru Čehi.
Nato so bil: predlogi nadzorstvenega sveta spreleti in se je upravnemu svetu pode1;! absolutorij.
Odkazala se je: 57rna dotacija rednemu reservnemu zakladu pravil v znesku 27.118 K 96 v, 3%na dotacija zavarovalnemu zakladu za bančne zadolžnice v znesku 16.271 kron 37 v, 5/cna dividenda in lS'cna super-dividenda od 20.000 delnic a 400 K 480.000 K, 10rrna tantiema upravnemu svetu 9898 K 90 v, nagrada nadzorstvenemu svetu 2500 K, dotacija pokojninskem zakladu 10.000 kron, prenos na novi račun 1. 1914. 11.314 kron 65 v, skupaj 557.103 K 88 vin., s Čimer je ves Čisti dobiček za leto 1913. pobraljen.
Vršile so se nato volitve. Izžrebani so bili, da odstopijo iz upravnega sveta: gg. Josip Š p i t a 1 s k v, Karel Ježek in Alojzij Vodnik, odpovedal se je g. dr. P e r t o t. Skrutinatorja gg. dr. de France-s c h i in dr. Kuhar. Oddanih je bilo 27 glasovnic za 598 glasov ter so bili izvoljeni soglasno gg. Josip Š pita I s k y, I. nam. gener. ravn. Živnostenske banke, Karel Ježek, cesarski svetnik Blansko na M. in Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Četrto mesto odstopivšega člana upravnega sveta je ostalo za letos nezasedeno. V nadzorstveni svet so bili soglasno v vzklikom izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Alojzij K o k a 1 j, Fran C r o b a t h, dr. Fran Č e r n e, Ivan M e j a č in Nikola N o v a k o vi č, nakar je predsednik, ravnatelj gosp. Ivan Hribar, izrekel posebno zahvalo nadzorstvenemu svetu, ki je z vestnostjo, kakor-šne je težko najti, vršil svojo nalogo. Zahvalo je izrekel nadalje tudi članom za obilno udeležbo in zanimanje za poslovanje banke, vsled česar so se razjasnile vse najmanjše zadeve, tako, da vlada popolna jasnost in je odvzet vsem govoricam, ki prehajajo pri nas le prepogosto s političnega polja tudi na zadeve denarnih zavodov, vsak temelj. Nato je zaključil predsednik občni zbor ob 12. opoldne.
Narodna obramba.
Ljubljanski podružnici I. obrambnega društva »Branibor« je izročil urednik R. Pustoslemšek skupilo za gledališko vstopnico v znesku 4 K 40 vinarjev.
»Braniborova« podružnica št 1. v Ljubljani je imela snoči pri Zupančiču na Martinovi cesti svoj letni občni zbor. Zborovanje je z lepim nagovorom otvoril predsednik gospod P1 a n i n š e k, ki Je pozdravil navzoče: zastopnika glavnega vodstva, zlasti pa zastopnico narodnega žen-stva, gospo Pt>dkrajškovo. — Tajniško poročilo je podal žel. rev. g. Drago Vučnik. blagajnišKo pa rev. g. Potočnik. — Podružnica je štela v preteklem letu 109 članov. Ves nabrani denar se Je izročil centrali. Pri nabiranju prispevkov se Je zlasti trudila gospa Milka Potoč-n i kov a, za kar ae Ji le na preda«*-
nikov predlog izrekla posebna zahvala. Na predlog g. Fr. P o d k r a J -š k a so bili izvoljeni v odbor ti-le gospodje : žel. rev. P l a ri i n š e k, predsednik, stotnik v p. M a s e 1 j, podpredsednik, žel. rev. P o t o Č -n i k, blagajnik, in žel. rev. D. V u č -n i k, tajnik.
Društvena naznanila.
Vabilo In poziv! Svoje člane in somišljenike pozivamo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki se vrši danes, v soboto zvečer ob 8. url v posebni sobi gostilne pri Zlatorogu. Pri tej priliki se bomo spominjali tudi jubileja ustoličenja slovenskih vojvod. — Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za K rakovo in Trnovo vljudno naznanja, da bo imelo v nedeljo, dne 21. marca t. L ob pol 4. popoldne v gostilni g. M. Sokliča, Pred konjušnico, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Za kabaretni večer, katerega priredi »Narodna Čitalnica« v sredo 18. t. m., so sicer posameznosti sporeda odete v nek tajinstven čar — skušnje se vrše pri zaklenjenih vratih —, vendar se je posrečilo našemu poročevalcu vtihotapiti nekaj pogledov skozi ključavnico in prepričal se je na mah, da se vsi sodelujoči — večinoma še nepriznani talenti — pripravljajo z brezprimerno vnemo ' k odločilnemu naskoku na deske, ki pomenijo svet Da ne bi posetniki j sredi vrtinca plesnih, pevskih, dramskih scen pozabili popolnoma na vsakdanjo resnobo, se namerava vmes predočiti veleučinkovit, pretresljiv, še nikjer cenzuriran film iz ravnokar ustanovljene I. slovenske tovarne »Liubliansk«-filmov. Film je sicer dolg komaj 10 m, vendar nam posveti v vse Špranje človeške duše. — Ves program se izvaja pri pogrnjenih mizah. Pričetek točno ob pol 9. zvečer.
Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani vabi ponovno na svoj zabavni večer, ki ga priredi danes 14. t. m. pod naslovom: »Večer na vasi« v dvorani Mestnega doma. Sodelujejo bratski društveni salonski orkester »Sokola L«, kvartet pevcev, telovadci in člani dramatičnega odseka »Sokola I.« Poleg drugih točk opozarjamo na burko: »Bucek v strahu« ter plesaželjne na ples. Zlasti lepa bo ta večer dekoracija, ki bo popolnoma odgovarjala naslovu večeru. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, za člane in Članice 60 vin. Narodne noše dobrodošle. Za obilno udeležbo se priporoča odbor »Sokola L« — Na zdar!
Ljubljanska podružnica državnega društva avstrijskih bančnih in hranilničnih uradnikov sklicala je dne 13. t. m. izredno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o dosedanjem poteku konflikta med Dunajskim bančnim društvom in njega uradništvom. Podružnica se strinja z ukrepi centralnega vodstva, kateremu se je zadeva poverila in bo z vsemi močmi podpirala korake, ki jih bo podvzeia organizacija v tej zadevi.
»Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano. Darovalci za zgradbo »Sokolskc-ga doma« se — čast in hvala jim — pridno oglašajo. Imen darovalcev dosedaj še ne objavljamo po časopisih, a storili bomo to pozneje. Pač pa se zabeleži vestno in natančno prispevek in ime slednjega darovalca v posebno knjigo, ki ie in ostane vsakomur na vpogled. Želeti je. da bi dosedanji darovalci dobili še mnogo posnemalcev.
Gorenjska sokolska župa v Kranju priredi v četrtek, dne 19. marca 1914 v Sokolski telovadnici v Kranju dr. Kušarjev dan spolen s proslavo 5001etnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gospovet-skem Polju. Začetek ob 5. uri popoldne.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi dne 3. maja t. 1. svoj pomladni koncert. Podrobnosti se pravočasno objavijo.
Prosveta.
Prihodnje gostovanje hrvaške opere bo dne 23. in 24. t. m. ter se vprizorita operi »Samson in Dalila« ter »VVerther«. — Tekom meseca aprila bodo gostovanja še dne 2. in 3. ter dne 14. in 15.
Gostovanje hrvaške opere. Snoči smo slišali »Otela«. Verdi ga je uglasbil po »Aidv«, ko je bil star nad sedemdeset let. Že v »Aidi« je pokazal mojster, da je ostavit samo melodično stran in se pretvoril v muzikal-nega dramatika. V Otelu je ta svoj razvoj nadaljeval. Opera ni zgrajena tako, da bi imela vso moč v zanosu in iznajdljivosti melodij, s katerimi je razpolagal sloviti italijanski mojster kakor nemara nihče dragi, temveč
tako, da se oklepa glasba tesno dejanja, da pripoveduje samo itsto, kar izražajo besede, da jih ilustrira in karakterizira. Strast dejanja raste s strastjo godbe, vzkipi do realističnih vzklikov in zaduši jo spet drugod šepetajoči parlando. Vendar je ostal iznajdljivi komponist tudi v tej operi samemu sebi zvest. Na vseh koncih in krajih sije bogastvo originalnih motivov, ki se vzpenjajo v mogočne arije in ki zavijejo zlasti zadnje dejanje v globoko učinkujočo ubranost. — Vprizoritev je bila zaokrožena, enotna in je popolnoma uspela. Opera je od začetka do konca solidno in skrbno naštudirana. Otela je pel gospod Jastrzebski. Kako ljubi Desde-mono, kako drhti pod klevetami Ja-govimi, kako omahuje med vero vanjo in vero vanj, vse to Se igral na vso moč resnično, temperamentno in vplivno. Pel je hvalevredno in bil še zlasti dober tam, kjer se je razmahnil in razigral v strast in moč. Nežna, Čista in nedolžna, vzbujajoča globoko sočustvovanje, je bila Des-demona gospe Maje de Strozzijeve. Njena igra in njeno petje sta bila prepojena z diskretno karakteristiko, ki je v svoji milini in tihi, plašni bolesti tem bolj učinkovala. Zlasti visoko se je povzpela v zadnjem dejanju. Njena »Ave Maria« je bila peta s tako prepričevalno istinitostjo in s toliko lepoto, kakor še malokaj v letošnji sezoni. Kar se je pisalo hvale o gosp. Vuškoviču za Časa letošnjih gostovanj, ni bilo neopravičeno. To nam je dokazal včeraj, to nam je dokazal predvčerajšnjim in to nam dokaže do malega vselej', kadar nastopi. Njegov Jago je sijal v frapantni zlobi. Njegov »Čredo« je naravnost fasci-niral in njegov triumf, ko je ležal Otelo na tleh, strt od njegovih zvijač, je bilo mesto, ki bi se ponašali z njim tudi največji odri. G. Mercedes Valenti, soproga Jagova, je igrala umerjeno in čustveno. Hvala sodi gospodu Strmcu, ki je postavil na oder zelo simpatičnega Cassija, istotako gg. Križaju in Lesiču. ki sta na-| stopila precizno v krajših vlogah. Okusni, primerni in bogati so bili kostumi, izvršeni po načrtih prof. Tomislava Krizmana, znanega hrvaškega slikarja. Orkester je vodil g. Nikola Faller s sigurnostjo in zanesljivostjo spretnega in rutiniranega dirigenta. Občinstvo je burno ploskalo za vsakim aktom. Gledališče je bilo razprodano. P.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 6. marca 1914. — Predsednik se spominja t viteza Klodiča Sa-biadoskega, enega izmed redkih beneških Slovencev, ki so aktivno posegli v razvoj slovenskega naroda, ter poroča, da je bila Matica zastopana na Njegoševem slavju v Zagrebu. Prof. Anton Funtek je pristopil kot ustanovnik. »Zemljevida« druga korektura je definitivno urejena. »Šolska Matica« je prevzela še preostalo zalogo Rossmassierjevih »Štirih letnih časov«. S krakovsko akademijo in s »Towarzystvom Slavjanskim« v . Krakovu stopimo v zameno publikacij. — Pri poročilu iz gospodarskega odseka se razvije debata o povišanju članarine. — V smislu pravil imajo na skupščini dne 15. marca vohlno pravico le tisti, ki so plačali članarino za 1913 ali za 1914.
Umetnost.
Matija Gubec je velika Vilharjeva balada, ki se poje   na koncertu »Ljubljanskega   Zvona«  18. t. m. v Mestnem domu. Zgodovinsko ozadje je sledeče: V XVI. stoletju so slovenski in hrvaški kmetje zelo trpeli pod tiranstvem in ošabnostjo graj-Ščakov, ki so katerikrat s svojimi jim na milost in nemilost izročenimi pod-ložniki hujše ravnali kot z živino. Ni čuda, da se je tako  zatirana uboga raja večkrat uprla, hoteč si z oboroženo   roko   priboriti   svojo »staro pravdo«. Najhujši upor je pa nastal leta 1573. Povzročil ga je z nečloveškim zatiranjem svojih tlačanov Fe-renc Tihy, grajčak na Podsusedu pri Zagrebu. Voditelji tega upora, takozvane »zadnje kmečke   vojske« so bili Ilija Gregorič in Miha Guzetič, duša vsemu gibanju in vrhovni poveljnik je pa bil Matija Gubec, svoboden kmet iz Stubice na Hrvaškem. Njega so hoteli, ako bi zmagali, izvoliti za svojega »kmečkega kralja«. A nesloga,  za nas  Jugoslovane taka usodepolna, bila je tudi tu eden glavnih vzrokov grozovitega poraza zadnje kmečke vojske.   Brez enotnega načrta niso se mogli ubraniti premoči vojakov, ki jih Je pripeljal iz Celja stotnik pl. Schrattenbach;   pri Krškem je Jošt Turn s svojfmi uskoki popolnoma pobil vstaše, del kmečke vojske so pa na Hrvaškem porazile Čete Zrinya in Allapia. Mnogo kmetov upornfKov Je bilo vjetih, med temi vsi voditelji V Celju Je bilo umorjenih 500 hrvaških in slovenskih kmetov, Mili Gregoriču m v Zagre-
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD", dne H, marca 1914.
60 štev.
bu odsekali glavo, Miha Ouzetić Je umrl v zaporu, predno ga Je doletela enaka usoda. Najstrašnejše smrti je pa umrl kmečki kralj Matija Gubec. V Zagrebu na Markovem trgu so ga posadili na razbeljen železen prestol, kronali so ga z bodičasto razbeljeno železno krono in rablji so ga ščipali s razbeljenimi kleščami, dokler ni umrl v najgroznejših mukah. Smrt kmečkega kralja Matije Gubca torej opeva Vilharjeva balada. O glasbeni vrednosti »Matije Gubca« je pisal u/ednik »Novih Akordov« dr. Gojmir Krek sledeče: Matija Gubec je kulminacija cele zbirke (namreč Vilhar-jevih balad) in gotovo eno najboljših Vilha/jevih del. V resnici skoz kom-ponovana skladba z dražestnimi do-mislekL Ze uvod (motiv smrtnega zvonca) in lepo deklamujoč Allegret-to del, prava bisera vokalne literature. Z muzikalnim pripovedovanjem trpljenske povesti o kronanju kralja Gubca je kronal Vilhar sam svoje dosedanje delovanje z najsijajnejšim diademom. — Tako stroga kritika. Mislimo, da izvajanja te pomembne skladbe ne zamudi prav nihče, ki ima količkaj smisla za petje. — Vstopnice in besedila skladb se dobe v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Izpred tSBL
fJT*ravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Vojvodina Kranjska zopet tožena. Slavna vojvodina Kranjska ima zopet tožbo na vratu zaradi neprevidne vožnje deželnega avtomobila. 2e lani je bila ravno zaraditega obsojena pred ljubljanskim in novomeškim sodiščem. Tudi nastopni slučaj se je zgodil že lani, pa še ni spravljen s sveta. Dne 5. junija sta se peljala dr. Lampe in deželni stavbni nadsvetnik Klinar z deželnim avtomobilom od Novega mesta proti Kostanjevici. Avtomobil je vodil šofer Slamnjak. Na ovinku pri 80. km pride avtomobilu nasproti voz, naložen z lončeno posodo, last lončana Franceta Veneta od Sv. Križa pri Kostanjevici. Voz z lončeno posodo se je prevrnil, razbilo se je več posode. Dr. Lampe je Venetu podaril 10 K, Šeš, glede Škode pa naj se obrne na deželni odbor, ko se bo dognalo, koliko je pravzaprav škode. — Kako se je stvar razvila, da je prišlo do tožbe, ki se še zdaj vleče po novomeški, pa tudi raznih drugih sodnijah in zakaj se bo stvar še vlekla, to se bo pač še pokazalo. Za danes se omejimo le na sledeče: V petek, dne 12. marca se je zopet vršila razprava pred okrajnim sodiščem v Novem mestu. Pred razpravo bi se bil tožnik poravnal, toda med razpravo je prišla od deželnega odbora brzojavka, ki naroča zastopniku tožene vojvodine Kranjske, naj se le naprej tožari, vojvodina se ne mara — poravnati. Treba je bilo zaslišati tudi pričo, ki so jo s težkim trudom pripeljali iz Sv. Križa pri Kostanjevici in ki je tako nevarno bolna, da ne sme stati na nogah. Bolnica na vozu je pa pred sodnim poslopjem izjavila, da nikakor ne more z voza. Tožnikov zastopnik dr Jelene je predlagal, naj se priča zapriseže in zasliši zunaj pred sodiščem. Sodnik je temu predlogu Ugodil. Preneslo se je razpelo s sve-•ami na okno pisarne pri vhodu okrožnega sodišča. Voz z bolno ženo so pomaknili blizo odprtega okna. Sodnik s strankami se je podal na lice mesta. Stoječ v sobi pri razpelu, je zaprisegel zunaj na vozu sedečo Jerico. Po zaprisegi je tudi sodnik sel ven k vozu ter tam zaslišal pričo.
Razne stvori.
* Obsojeni škof. Luksemburški slcof, o katerem smo poročali, da je bil obsojen na 26 frankov globe, ker je v svojem pastirskem listu prepovedal katolikom čitanje nekaterih listov, se je proti obsodbi pritožil.
* Zastrupila je na Dunaju v Prat-m 301etna Mihaela Elster sebe in svojega otroka. Zločin je izvršila iz žalosti, ker je zblaznel njen mož, ki je delal nekje na Nemškem in o katerem so izjavili zdravniki, da je neozdravljiv.
* Poneverbe, katere so odkrili pred približno pol letom pri hambur-ški južnoameriški parobrodni družbi, znašajo čez 8 milijonov marK. Obtoženih je več kot 300 uslužbencev vseh kategorij. Poneverbe so se pričele že pred 15 leti. — V Drewitzu pri Potsdamu je pobegnil župan, ker se Je dognalo, da je poneveril iz občinske d.agajne 30.000 mark.
* Samomor nesrečnih zaljubljencev. V Gardsko jezero sta skočila zasebni uradnik iz Inomosta Oskar Moesner in Marta Bruenig iz Herz-berga pri Hanovru. Peljala sta se več 100 m od obrežja in skočila okle-njena iz čolna. Iz obrežja so jih videli razni ribici ki so šli takoj na mesto
nesreče, toda utopljencev niso mogli rešiti.
* Peugoud. Glede znanih obdolžb,
ki jih je spravil na dan bivši Pegou-dov mehanik povodom prodaje Pe-goudovega aeroplana laškemu avia-tiKu Dalmisi.ru se poroča različno. Nekateri vztrajajo pri obdolžitvi, drugi zopet trde, da je ta obdolžitev navadno obrekovanje, sad maščevanja. Laške oblasti celo zadevo natančno preiskujejo, vendar še niso prišle do nobenega pozitivnega resu kata.
4 Demonstracije na živinozdrav-
niški šoli na Dunaju so se ponavljale
zopet včeraj. Več sto demonstrantov je šlo pred Šolo. V bližini šole so naleteli na policijo, ki je demonstrante razgnala s sabljami. Več dijakov je ranjenih, več so jih aretirali. Ranjenih je bilo tudi več oseb, ki se niso udeležile demonstracije. Na vratih šole je bil nabit včeraj sledeči razglas: Vojno ministrstvo je določilo sporazumno z naučnim ministrstvom, da se šola takoj zapre. — Semester je zaključen.
* »Matinx. Pred kratkim smo poročali, da je umrl v Parizu ustanovitelj lista »Matin«, Edouard. Iz Pariza poročajo sedaj, da je zapustil mož celo svoje premoženje, ki znaša okroglo 6 milijonov frankov igralki na »Comedie Francaise«, ki je bila najintimnejša prijateljica njegove žena, bivše igralke Lautelne, ki je utonila v Renu. Nekaj dolgov, ki jih ima baje plačati Edouard v klubovi igralnici se sme izplačati še le po sodni obravnavi, ker so baje moža v igralnici njegovi tovariši infamno goljufali.
* D ar aiski vojaki pred sodiščem. Dunajski odvetniški koiicipUm* Jr. Rucolt Forner Je rekel v zag av> ni pri neki obravnavi na dunajskem okrožnem sodišču, da so Dunaj:anje najslabši vojaki, kar jih ima Avstrija. L r. romrTja so zaradi tega tožili. Tri okrajnem sodišču je bil dr. Forner oproščen, pri vsklicni obravnavi pri ekrc/nem sodišču pa je ta oprostilna sodba razveljavljena in dr. Forner je bil obsojen na globo 100 K, Češ, da je žalil s temi besedami samostojni oddelek naše armade, katerega tvorijo »Dunajčanje«.
* Nemci proti Italijanom in Slovanom. Člani nemškega visokošolskega odseka so izročili članom nemškega »Nationalverbanda« spomenico, v kateri pravijo, da bi bil najboljši nemški odgovor na laske demonstracije glede laškega vseučilišča ta, da ne dovolijo Nemci nobenemu drugemu narodu vseučilišča, dokler niso ustrežene vse želje Nemcev glede nemških vseučilišč. Obenem so sklenili poslati laškim in slovanskim dijakom poziv, da naj izvo-jujejo svoje boje drugje in ne na nemških akademičnih tleh dunajske univerze.
* Veleizdajniški proces v Lvovu. Obtoženi Bendasiuh je izpovedal, da on ni spisal ruske slovnice pod vplivom iz Rusije, marveč da jo je spisal samo za številno Rusinstvo v Galiciji. Podpirala ga nista niti rusko-galiŠko dobrodelno društvo in tudi ne grof Bobrinski. On je hotel razširiti med rusinsko mladino sar o rusko narodno idejo, nikdar pa ne rusko državno idejo. Rusinski metje so od nekdaj simpatizirati z Pusi in se imajo ruski kulturi veliko za zahvaliti. Dobivali so od tam pcJporo, da so si nabavili knjige, če so dobivali knjige tudi naravnost iz Rusije, tega on ne ve. On je bil pač večkrat na Ruskem, toda tega ni nikdar prikrival. Pred vsem pa poudarja, da je obtožen vohunstva popolnoma po nedolžnem.
* Vohunski proces v Lvovu. Obtoženi Bendasiuk je izjavil, da se je že od mladosti zavzemal za rusko narodnostno idejo. Odločno zanika trditev, da bi se bil začel zanimati za razmere v Rusiji še le od bivanja grofa Bobrinskega v Galiciji. Z grofom Bobrinskim in z rusko-galiŠkim dobrodelnim društvom ni stal v ožji zvezi in ni nikdar domneval, da bi imelo to društvo Avstriji sovražne tendence. Grof Bobrinski in član dume Lvov nista z njim in tudi ne v njegovi navzočnosti nikdar govorila o priklopitvi Galicije k Rusiji. Tudi ideja spisati za Rusine rusko slovnico ni prišla iz Rusije. Ce ima ta slovnica genealogijo ruske in ne pa tudi avstrijske vladarske hiše, je vzrok samo ta, da je on imel pri sestavi slovnice na razpolago samo ruske učne knjige.
* Izrežite! Proti vposlanju te notice dobite dva dela bele čipkaste preproge, vsak del 300 cm dolg, 100 centimetrov širok in moderno draperijo iz blaga, bordo ali olivno, 150X50 cm vel. za skupaj 4 K 60 v. Tvorniška tvrdka preprogarnica S. Schein, Dunaj, I„ Baueramarkt 10, 12 in 14
* Na žensklk klinika* se Je splošno znana Franc Jožefova grenčica izkazala za najpriljubljeneiie odvali-
lo. Tudi najobčutljivejše pacienti nje rade uživajo ta izborni, prirodni po-moček, ker se zanesljivo in brez neprijetnih okolnosti doseže dobrodejen uspeh. Tajni svetnik prof. dr. pl. VVinckel v Monakovem priše: »Potrjujem s tem, da so se že od mnogih zdravnikov slavljeni ugodni učinki prirodne Franc Jožefove grenčice pokazali tudi pri mojih preiskavah.«
— Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami.
Telefonska in brzojaina poročila.
Državni zbor.
Praga, 14. marca. Češki listi se obširno bavijo z parlamentarnim položajem. Zlasti se komentira dejstvo, da je prišlo v agrarnem klubu do nespora-zumljenja, ker želi večina s Stanekom na čelu ustavitev ostrukcije. Nekateri češki Usti to odobravajo. Splošno senzacijo pa vzbuja dejstvo, da se zavzemajo današnji »Narodni Listv« z vso vnemo za nadaljevanje obstrukcije ter pšejo, da Cehi ne morejo opustiti obstrukcije, predno se ne vrnejo normalne razmere.
Demonstracije na Dunaju.
Dunaj, 14. marca. Danes so se demonstracije na dunajskem vseučilišču ponovile. Jugoslovanski dijaki so že ob 6. zjutraj zasedli vseučilišKO rampo, da pričakajo Italijane, če bi ti hoteli ponoviti svoje včerajšne demonstracije proti Jugoslovanom. Jugoslovani so imeli za klobuki makarone. Faktično so prišli Italijani, ko so pa videli posadko na rampi, si niso upali blizu. Pred vseučiliščem je bilo koncentriranih 200 mož policije. Na rampi sta govorila po en slovenski in hrvaški dijak o jugoslovanskih kulturnih zahtevah ler sta ostro obsojala nekulturno početje Italijanov in zlasti včerajšne dogodke v Trstu. Vmes so dijaki prepevali narodne pesmi. Ker je bil za 11. uro napovedan buinel nemških nacijonalcev, je posredoval rektor in je prišlo med njim in Jugoslovani do kompromisa, vslcd katerega so naši nemoteno in korporativno prepevajoč narodne pesmi odšli. Pred Beethovnovo kavarno je govoril še neki slovenski dijak, dijaki so na:o zapeli: »Ljepa naša domovina« ter se razšli.
Dunai, 14. marca. Na živino-zdravniški visoki šoli so se danes ponovile demonstracije. Šola je zaprta. Zdravstveno stanje težko ranjenega Wendlingerja je baje opasno. Rektorji se sestanejo danes popoldne h konferenci, da se posvetujejo o intervenciji v prilog dunajskim veterinarjem.
Izgredi laških dijakov na Revoltelli v Trstu.
Trst, 14 marca. Dodatno k našemu tozadevnemu poročilu o zločinskem napadu laškega dijaštva na Revoltelli poročajo iz Trsta, da so se zglasile uradne priče, ki bodo potrdile, da je streljal hrvaški dijak Sis-gereo res v najskrajnejši sili. Tudi izmed občinstva, ki je bilo zbrano v Carduccijevi ulici se je zglasilo številno zanesljivih oseb, ki bodo potrdile, da je streljal omenjeni dijak pri oknu, in da se je videlo, da je bil fant v skrajni nevarnosti, da ga vržejo napadalci skozi okno, ki je v drugem nadstropju. Italijani, ki so se s svojim barbarskim napadom blamirali, zvračajo že zopet krivdo na Slovane, češ da so ti izzivali, dasi je preiskava dognala, da je bil napad Italijanov organiziran, in da so hujskali laške dijake proti Slovanom celo laški profesorji sami. Dognalo se je tudi, da niso imeli razun Sisgorea hrvaški dijaki nobenega orožja, med tem ko so bili vsi laški dijaki dobro oboroženi. Ta pa je streljal, kot je dokazano v skrajni sili. kajti šlo je že za življenje. Italiiani so bili v silni premoči in so mirne Hrvate obkolili in le čuditi se je. da ni več ranjencev.
— Zvedeli smo tudi, da je šola za nedoločen čas zaprta.
Dunaj, 14. marca. Glede snočnjih izgredov laških dijakov na Rivoltelli v Trstu je interveniral danes poslanec Rvbaf pri ministru baronu Hei-noldu in ga natančno poučil o razmerah na tem zavodu. Minister je obljubil posl. Rvbaru, da bo dal zadevo natančno preiskati in da bodo storile oblasti vse, kar je v njihovi moči, da se doseže mir in da se ugotove narodnostne pravice. Interveniral je glede predsnočnjih cestnih napadov laških dijakov na slovanske, cjijake »Revoltelle^ na poziv posl. prof. Mandiča tudi Hrvaško - slovenski klub na Dunaju. Med jugoslovanskimi parlamentarnimi krogi na Dunaju je zavladalo vsled nesramnega postopanja laških dijakov napram jugoslovanskim dijakom silno ogorčenje. Ceško-nemška spravna pogajanja. Danaj, 14 marca. Danes dopoldne so se nadaljevala pogajanja med češkimi in nemškimi zaupniki. Opoldne so bila pogajanja prekinjena, da se posve-
tujejo Čehi. Zahteve Cehov so sledeče:
1. Razpis volitev v češki deželni zbor.
2. Konstituiranje deželnega zbora in volitev deželnega odbora. 3. Izvolitev permanentne deželnozborfske spravne komisije. Nemške zahteve pa so sledeče: 1. Razpis volitev v deželni zbor. 2. Izvolitev permanentne deželnozborske spravne komisije, ne da bi se deželni zbor konstituiral. 3. Dosedanja upravna komisija ostane, njej na čelo pa stopi nov višji deželni maršal. — V čeških krogih se smatra položaj kljub temu kot brezupen.
Afera šviha. Praga, 14. marca. »Češke Slovo« poroča, da afera Šviha po informacijah lista ne bo prišla pred poroto.
Razredna loterija. Dunaj, 14. marca. Peti dan. Vsoto 100.000 K je zadela srečka 98.309, po 20.000 K sta zadeli  št. 35.741 in 71.733, po 10.000 K št. 46.514 in 3930, po 5000 K pa št. 2578 in 25.632. Ogrski državni zbor. Budimpešta. 14. marca. Zbornica je nadaljevala   debato o vladnih pogajanjih z voditelji Rusinov. Ogrski narodni kazino.
Budimdpcšta, 14. marca. Iz ogrskega narodnega kazina je izstopilo danes prvih 139 častnikov, ostali častniki jim bodo sledili. Najbrže bodo morali izstopiti tudi vsi reservni in drugi neaktivni častniki.
Aretiran ruski anarhist.
Delgrad, 14. marca. Policija v Skoplju je aretirala znanega ruskega anarhista Alekseja Pavlova, ki je imel nalog, umoriti ruskega carja. Pavlova so iskali po celi Evropi. Srbske oblasti so ga izročile ruskim oblastem.
Iz ruske vojske.
Petrograd, 14. marca. »Novoje Vremja« poroča, da je izdalo vojno ministrstvo naredbo, ki prepoveduje častnikom za letos potovanje v inozemstvo.
Italijanska kabinetna kriza.
Rim, 14. marca. V poslanskih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da je ponudil kralj Sonninu sestavo kabineta. Slišati je razne glasove, da Sonnino ponudbe ni sprejel.
Milan, 14. marca. »Stampa« javlja, da je zunanji minister St. Giuliano trdno odločen vstrajati na demisiji, če odstopi Giolitti.
V Cirenaiki.
Rim, 14- marca. »Agenzia Ste-phani« poroča iz Benghasija: Dne 11. marca ob 2. ponoči je kakih 1500 do 2000 sovražnikov nenadno napadlo kolono Latini, ki je prenočevala v bližini oaze Zoetine. Kolona je začela takoj s protinapadom ter prisilila sovražnika, da je zbežal. Ob 4. zjutraj je kolona razbila še nekaj drugih sovražnih oddelkov. Na bojišču so našli 263 sovražnih trupel in mnogo orožja in streliva. Na italijanski strani znašajo izgube 2 častnika, 1 vojak in 42 Askarijev mrtvih in 9 častnikov, 7 vojakov in 93 Askarijev ranjenih.
Angleško vojno brodovje.
London. 14. marca. Ministrski predsednik Asquith je naznanil, da bo zbornici predložil mornariški proračun za leto 1914/15. Proračun izkazuje 51,550.000 funtov izdatkov. Novi program obsega 4 vojne ladje, 4 lahke križarke in 12 torpednih ru-šilcev.
Brezposelni. London, 14. marca. Iz Dublina poročajo o krvavih pouličnih spopadih med policijo in brezposelnimi delavci.
Zedinjene države. New York, 14. marca. Komisija senata je sklenila, izključiti analfabete od priseljevanja.
Mehika.
El Paso, 14. marca. Preiskovalna komisija je dognala, da je major Udolfo Fiero usmrtil farmerja Ben-tona.
•" e
Dogodki na Balkanu.
Albanija. Pariz, 14. marca. Grške čete so dobile, kakor poroča Agence Havas iz Janine, povelje, da nadaljujejo z iz-praznjenjem Lpira.
Srbija.
Delgrad, 14. marca. Izpočetka so le nekatere opozicijonalne stranke zahtevale revizijo ustave in uvedbo splošne volilne pravice. Sedaj so se tej zahtevi pridružili tudi nekateri vladni poslanci. V merodajnih krogih so mnenja, da je sklicanje velike narodne skupščine v kratkem neizogibno, vlada hoče pri tej priliki zopet uvesti senat.
Učiteljstvo aa Srbskem.
Belgrad, 14. marca. V Srbiji je izpraznjenih nad 800 učiteljskih mest, m so odprta jugoslovanskim učiteljem, ki znajo srbsko.
Bolgarska.
Sofija, 14 marca. Danes se prične obravnava proti stambulovistič-nim ministrom. Obravnava bo javna. Tudi general Savov pride pred sodišče.
Gospodarstvo.
— Za trgovce In obrtnike. V
kratkem stopi v veljavo novi ogrski civilnopravdni red, ki vsebuje za naše trgovsike odnošaje z Ogrsko, posebno glede izterjavanja dolgov, velike nevarnosti. To so uvideli tudi naši vodilni trgovski krogi in v zadnjem času se je vršilo v©č zborovanj od poslancev obeh državnih polovic v svrho ureditve vzajemne pravne pomoči med Avstrijo in Ogrsko. Izid teti pogajanj pa za naše trgovce, oziroma upnike ni zadovoljiv, ker Ogrska nikakor noče odstopiti od nekaterih točk, ki so pa za naše trgovce in obrtnike največje važnosti, to je v prvi vrsti glede fakturnih sodišč ali fakturne prednosti. Dosedanja praksa n. pr. »plača in toži se v Ljubljani« ne bode imela nobene vrednosti več, ker se na Ogrskem ne bode dovolilo nobeno eksekucijsko (izvršilno) dejanje vsled izvršilnih dovoljenj, izdanih pri nas temeljem sodb, ki so izšle zoper v Ogrski bivajoče dolžnike vsled fakturne podsodnosti.
Ogrski novi civilnopravdni red stopi v veljavo s 1. septembrom 1914. Skupne konference imele so do sedaj edino toliko uspeha, da se bodo dovolila na Ogrskem izvršilna dejanja (eksekucije) temeljem sodb, izdanih pri fakturnih sodiščih, še do 1. marca 1915 pa z omejitvijo, da morajo vse te sodbe postati pravomočne najkasneje še pred 1. sept 1914.
Naši trgovci in obrtniki morajo torej paziti, da pravočasno iztožijo vse svoje Ogrske terjatve iz raznih faktur in da pravočasno vložijo dotične izvršilne predloge, ker je splošno znano, kako težko se doseže na Ogrskem sodba in s kolikimi stroški in težavami, glede jezika itd. se Je treba boriti, da se doseže plačilo. Za naprej bodo pa morali naši trgovci in obrtniki jako previdni biti, ter sklepati redne pogodbe, v katerih se bo podvrgla ogrska stranka podsodnosti našega sodišča, ker bodo drugače prevelike izgube.
Natančneje bomo o tem Še poročali, ko bo izid pogajanj z Ogrsko objavljen. .... k.
Darila
Upravništvu naših listov so poslali:
Za telovadno društvo Sokol v Šiškh g. Kirinič s Šiške po gosp. Po-držaju 1 krono.
Današnji list obsega 18 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Lastnik turške srečke, ki je, kakor splošno znano, prva tovrstna srečka, zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo 4 K 75 v, kateri znesek zmore pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejšem slučaju pa mora zadeti na vsak način vsaj manjši dobitek, s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. — Naj nikdo ne prezre današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani, kajti s tem zgreši možnost, pri prihodnjem žrebajnu dne 1. aprila t. 1. zadeti 400.000 zlatih frankov.
Zapomnite si:
1. ScOttOva emulzija je edina na Scottov način napravljena, na skoro 40 letno izkušnjo se opirajoča emulzija ribjega olja.
2. Scettova emulzija ribjega olja
se izdeluje izključno iz najfinejšega lofotskega parnega ribjega olja in drugih prvovrstnih sirovin. Zato je vedno enake dobrote in učinkovitosti.
3 Scottova emulzija ribjega olja
je blagoslastno, lahko prebavno, tek zbolŠajoče krepilno sredstvo, tako za odrasle kakor za otroke. 4. Scottova emulzija je spričo preizkušenega Scottovega izdelovalnega načina neizpreme-njeno stanovitna in ima poleti isto učinkovitost kakor pozimi. — Pa vedno samo
Scottova emulzija,
in nobena druga!
Cen* originalni steklenici t K 60 v. Dobiva se po vseh lekarnah Proti v pošiljam 5o v, v pismenih znamkah dobite od trrdke SCOT A BOWNE, d. s. o. s. na Dunaju VII. skhcevaje sc na naš list enkratno vpoSiljatev potr krolni« od kake lekarne.
HajoaUteelia konj ako v a Vllagoaki
MARTV COG
Mrmriiko priporočen za krepttfo na želodcu in črevesa bolne, pri omedlevicah, želodčnih krčih, nagnenju k bljuvanju, vročici in tuberkulozi. Izborno sredstvo za porodnice in rekonvalescente. 101)
?
Pazite na dan
25. marca t. I.
Dne 11. marca
d. Tarnal
Pšenica za apr. 1914. .
Plenica za maj 1914, .
Rž za apr. 1914 . . •
Rz za oktober 1914 . • Oves za apr. 1914. .
Oves za oktober 1914 .
Koruza za maj 1914 . .
Koruza za julij W14 . '
ML
1914.
za 50 kf 12 49
aa 90 kg 11 26 za 50 kg 9>4i aa 50 kg »64 aa 50 kg 7 64 sa 50 kg 7-60 za »0 kg 6 74 za 50 kg 687
-.::-:-:'x-
™ Kap Odol
\&^ytv£M^r  posebno odlikuje $$&°šiE? Pre<*   vsemi drugimi
zobnimi Čistili je njegov čudoviti trajni učinek ki ga je izvajati najbrž od tod,
da se Odol pri splaknenju ust v zobe m sluznico naravnost vsesa, jo takore-koč impregnira in obenem ustno duplino prevleče z gosto pa mikrosko-pično tenko plastjo* ki učinkuje Še cele ure po izplaknenju ust Tega trajnega ućmka nima noben drugima negovanje ust in zob v poštev prihajajočih izdelkov. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje gotovost, da so mu usta cele ure .avarovana proti učinku kislinskih snovi in povzročevalcev gnilob, ki pokonču-iejo zobe
Heteorolositno poročilo._
3  cis s«;£ I« j i
Z   opazo- !LJZl i Petrovi Nebo
2   „._:.   ni etra   e z
vanja   v mm   £ 2
--1-j- i
12. 2. pop. 7410 J IVO sL jzah. del.oblač. n   9.»T. j 741*8     5'0 si. vzhod det. jasno
13. ' 7. zj.  744 3 j    11 si. svzh. del.oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 4 7°, norm.   SI:  Padavina v 24 urah m*n 0*0.
1 j
STANOVANJE
z 1 sobo in kuhinjo v kakem predmestju Ljubljane, kjer je dvorišče ali vrt, aa laća. Ponudbe pod „A. B. 1049M na upr. »SI. Nar.«
Iirežitol aaraaitaT
m\m      iS^lsTE afa
Od motitvah perjod rabit« urno moje tisočkrat preuku>=ae, unesljivo delujoče, neškodljivo sredstvo.
Miso kapljic«I Ml »raftek!
K T'oO s poštnino vred, tudi po povzetju, bres aacariuanja, . -<!tmi ^oiiijaisv. Ga    -v n   p ne    »Poiljue  ua ie tisto,
»lutilo mi je prav dobro«. Dražaaae (Drea4«> Versaadhaoa, Aaor. Fraaeagaaae Nt ft—10
Prav dober planino
in proigran
Vil«
ne ceno prodasta na Sv. Patra časti vhod Radeckega cesta 2 1.
Mladenič
zanesljiv v svojem poslu, želi S 1. ali 15. aprilom vstopiti V Službo kake stavbne pisarne v aiestu ah na deželi. — Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šitro: „Mladenic 1031". 1031
Starejša dama
alo v enakega ia nemškega jezika popolnoma zmotna, 1034
•• sprejme m tolmača.
Ponudbe, pefttai   predal M.
ki jih je sam iaprešal, zajamčeno prirodno pristnih, se prav ceno odda. Josip Ban-meister, Maribor, Tegettholfova cesta 35.
Stroje za valjenje
za domačo in divjo perutnino (donosno perut-ninarstvo) strokovno ureja, pcsmenu perotnino vseh vrst in vso perutninmejsko opravo dobavlja specijalna tvornica Nickerl & Co. dr. z on. z., centrala Danaj-lnzersdorf, Tnesteistrasse štev. 30. telefon 9120. Zahtevajte katalog št 4G proti vpošiljatvi 30 vinarjev.
Dobro Idoča
1040
tpriia 111$. umen
le ceno naprodaj.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
Žaianki
želi službo prementti, razume se na vse v to stroko spadajoča dela kakor tudi na gozdno manipulaciio, vajen tudi električnih naprav in popravil. Morebitne ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«, pod ,,B. 10 1045".
Cebelnl med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po S kg po povzetju za K 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe, lavoz medu (Un^arischer Honig - Export) BAL A TOK FĆ KAJ A R, (Ogrsko)
V najem se oddajo
s stanovanjem na Mestnem trgu (pred iicdiko šolo) v Idriji. — Pismena pojasnila daje M. Kosmač, na Mestnem trgu štev. 69. v Idriji. 1037
J. Kette, Ljubljana
Franca Jožefa cesta št. 3.
Ugodno kupite v tej specialni trgovini za
gospode in dečke 1043
klobuke, čepice, perilo, kravate, palice in vse druge modne predmete.
= Pomladanske novosti pravkar došle! =
Sprefmam
1026
potnika za čaj
proti visoki proviziji. Reflektiram samo na delavne mod. Naslov pove uprav. „Slovenskega Naroda*._
Dobro ohranjen „Undervood"
pisalni stroj
se ceno proda, s s
Pred Prulami 23., I. nadstr.
Odvetniški koncipiienf
s substitucijsko pravico želi   spremeniti mesto«
Ponudbe na upravništvo „Sloven-skega Naroda". 1027
o  Kako se pljučne bolezni, dušljivi  kašelj in naduha
lahko popolnoma ozdravijo, sporočim vsakemu zastonj. Pošljite trankirano kuverto za odgovor na go. B Kolenska, Vršotice 333 pri Pragi (Češko.)
Bencinov motor
Malo rabljen ležeč bencinov motor, izdelek Langen & \Volf, se vsled upeljave električne sile ceno proda. Motor se še lahko ogleda v obratu. Vpraša se- Zavod za električne naprave Vojnović & Cie., Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. 976
Trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica v Ljubljani sprejme perfektnoga
koresponttntn,
zmožnega slovenskega in nemškega je« zika in strojepisja.
Oziralo se bode samo na one, ki so popolnoma vešči železninske stroke«
Ponudbe z zahtevo plače na gorenji naslov. 1029
janska kreditna
Aktiva.
Čista bilanca k 31. decembru 1913.
Pasiva.
!. Blagajna . 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7? 7 .
2. Valute....................
3. Menice in devize.......■.......
4. Predujmi na vrednostne papirje.........
5. Vrednostni papirji............. -
6. Dolžniki: a) denarni zavodi...........
b) pokritje v vrednostnih papirjih, hipotekah, blagu itd............
c) računi „Podružnice" ozir, „Centrala" .
d) ostali dolžniki..........
7. Inventar ...................
8. Realitete...................
K
5,779.482 19.746
70 12
1,205 843 67
11,637.130 91
1,671.129 —
1.618.540 16
522.116 22
59,565 60
5.799.228 82
4.648.565 I 44
3,047.294 i 49
16,132.643
121.162
1.203.387
74
31
63
31.533.964 25
!. Delniška glavnica:
20.000 delnic (a 400 K, s kuponom za 1. 1913)
2. Rezervni zaklad................
3. Posebni rezervni zaklad za morebitne men. izgube
4. Pokojninski zakiad...............
5. Vloge: a) na knjižice.....
b) na tekoči račun...........
6. Upniki (inkl. računi „Centrala" ozir. „Podružnice"
per K 1,671.129*—)..........
7. Transito-obresti................
8. Nevzdignena dividenda.............
9. Dobiček: a) prenos iz leta 1912........
b) dobiček za leto 1913....... .
K
815.731	r—i 80
95.004	68
136.798	70
8,297.04S	02
9,050.485	69
14.724	57
542.379	3!
8,000.000 I —
1,047.535
17,347.533
4,510.420 67,714 3.656
557.103
18
71
54 94
88
31.533,964
25
Izdatki«
Račun izgube in dobi£ka k 21. decembru 1913.
Prejemki.
1. Obresti reeskomptne in transitne ...77...
2. Obresti vlog na knjižice...........
3. Obresti ?log na tekoči račun.........
4. Upravni troski.............."
5. Piače in stanarine..............
6. Davki in pristojbine.............
7. Odpis inventarja ..........* •
8. Cisti dobiček za leto 1913 inkl. prenos iz leta 1912
K
one
263.631 370.036 678.817
43 09 04
1,312.184
121.992 243.362 142.073 15.097 557.103
56 25 86 97 68 88
2,392.115
20
1. Obresti vrednostnih papirjev   . * 7 7 V 7 V V l'
2. Obresti menic............• . .
3. Obresti predujmov in tekočin računov .....
4. Iznos bančnih poslov ............
5. Iznos realitet......... . ♦.....
6. Prenos dobička iz leta 1912.........
Krone
127.977 I 40 767.093 74 1.223.658 29
2,11S729	43
229.044	0|
29.617	19
14.724	57
2,392.115
20
Razdelitev čistega dobička. • # 1
Občni zbor je sklenil: 1.) dodeliti rezervni« zakladom K 53.390 33.  2. Izplačati delničarjem kot •% dividendo za lete 1913 (kipel it 13) K 480,000--. (K 24*— na delnico) ia 3.) ostanek, odbivS?
Utntarne tantieme, K 11.314-65 prenesti na novi račun. . ^ ~ . ~   ^    _      m_        A__. .
Dividenda K 2*-~ ne delnioo se izplačuje pri blagajni centrala v Ljubljani, cairoaaa podrulaie v Splita, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Borio?
*i Ceiju od 16. t. m. nadalje. ^  ftTlillT "a
Upravni svsta
NEIGE DE FLEURS
SOMT krea» » reke la ekras
Poilea M h. Dativa a« p—4 3347
IPAT
NT
33
vseh dežela izposluje inženii
US. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik ■naju VI., ■•rt.MHorotrass« *t. S7.
11-50
Velik? zaloga 15-50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
čevljev
dame,   gospode   in otroka-
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Gg. učiteljem, učiteljicam in drž   uradnikom 15° o popusta.
Domača tvrdka. i
Zlatar. Jnvelir In trgovec z urami
Ustanovil, lota 1889,
ĆL Černs
Ljubljana i VVolfova ulica štev. 3.
]uvdi, zlatnina, srebrnina ter razne ure.
Edina zaloga ur z znamko „TUP".
Popravila  in  nova  dela  po  najnižji ceni. Ceniki zastonj. 126 Ceniki zastonj.
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišje število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
i
Manufakturna trgovina
& Srobelnik
prej Franc (Souvan sin
Ljubljana, Mestni trg št 22
nasproti lekarne Trnkoczj/.
Velika izbera zadnjih novosti za damske obleke.
Krasno   sukneno   blago   za  damske pomladne
kostume.
3Bčne novosti za bluze iz svrie. krepa, balista
in detatna.
Zahtevajte   vzorce!   —   Oglejte si izložbe!
Velika izbera preprog in zaves, Schrollovi sifoni, platno, rute itd. itd. 846
iaruli
Natančnejša pojasnila daje gospa
lr. SallaMa, raljauka oenta it 18. (L aaaatr.) 979
Za moške in ženske.
Brez vbrizgavanja
v nekaj malo dneh celo najbolj zanemarjene toke kolesni setev cevi ozdravi
Ursin - Tecton.
1 škatlja s 100 kroglicami K 5--.
la popolno ozdravljenje zađo-stafeta 2 akotlfl. Izdelovalec: Tke Urala Chemical Go., London.
Naroča se v glavni zalogi:
E. LEDERER, lekarnar, BUDAPE&TA IV,, Mnsonmrlng 21.
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečiščenjem ne morejo razviti v hude in  težko celiive rane, je najboljše mečilno vlacno mazilo
l
imenovano, ki varuie rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje 'godno pospešuje. — Škatljica 7 vin. Pristno samo s po leg stoječo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
BFRIGNFH c  kr' dv'orni dotrvitelj le-• rnRUIlLii, karna pri črnem orla. Praga, Mala strana, ogel Nerndove ulice št 203.
Za!osa v vseh lekarnah Avsto-Ogrske.
Po poŠti ako se pošlje naprej 3 K \r> vin. dobite 4 ikatlje, ako 7 K 10 skatelj traku.
V Ljubljani v lekarnah
dr. G. Piocoll. R. Sušnik.
i
s
[vellilii salon
Viktor Bajt
Selenhargova dL 6. zraven glavne poste.
Sopk\ venci s trakov  in napisi se izdeiujeio po osfnltllb cenah. Delu okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt
Našlo? ii brrojavi: Viktor Bajt. cvetlični salon. Ljubljana.
sedaj je zadnji Čas, da se Vaša kolesa temeljito preanažijo, Če treba tudi emaj-lirajo in ponikljajo,  za kar se priporoča domaČa   tvrdka, ki  bo   izgotovila v   vsakem   ozira dobro in ■ ■ i    ! 5—    solidno po primerno najnižji ceni ----
ANA G0REC, UUBL JANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
i cesta štev. li (Ilovi svet, veti Koli
Vse vrste plugov
priporočamo za spomlad kakor: navadne in zboljšane štajerske pluge in dvoj. hribovske pluge, jeklene pluge za 7
do 50 cm globoko oranje, ^ osipalnike, okopalnike , zvezdnimi  členki,  ki se
nove travniške brane s med delom, sami snažijoj
kosilne strafe
iilMc Gormick'% „Dcering" in „Zma|iS in sploh vse stroje in orodje za poljedeljstvo
;s  po znižani cesS,
H«
I     Karol Kavšeka naslad.
Scknelder & Verovi
trgovina z železnlno In poljedelskimi strofi
Ljubljana. Dunajska cesta štev
5f
Nihče ne more ponarejati
Kathreinerieve Kneippove sladne kave!
Vendarle se mnogokrat! varliivo slično posnema povsod znana zave nina-s sliko župnika Kneippa.
Zatorej se pri nakupu ne dajte premotiti in zavrnite vse posnemite!
Vse drugo kot
Kathreiner, zlasti odprto,
odtehtano blago, ICy <e še tako
ceno, večinoma mnogo predrago plačano.
Sin.
Vj p.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
■i   Delniška slovnico 8,000.000 kron. m
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Roaorvnl fondi okroglo 1.000.000 kron
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
»odružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu. Sarajevu. Goric rloge na kB|ttlce la aa tokeet racam M 3| Ol Knps|e In prodala sreći oferostvjo od dao vloge se otsttk s T" |4 |0 a s s vsok vrst po di
A0B
8133
76
Panslavlzem.
Piše G. Gavranovič.
Verbunden werden auch die Schwachen machtig.
Nemški pregovor.
Ker si marsikateri Slovenec niti ni svest, kaj je panslavizem, ako mu to besedo v obraz zaluča nemški šovinist, je umestno, da se pojem panslavizma v zmislu nemških nasprotnikov slovanstva raztolmači.
Panslavizem ali vseslovanstvo si Nemci tako predstavljajo, kakor vsenemštvo ali pangermanizem. Ker je n. pr. nemški narod vznikel vsled združitve posameznih nemških plemen na podlagi skupnega literarnega jezika, menijo Nemci, da bi se mogla na podobni način razna slovanska plemena strniti v eden narod. In tega se nemški nestrpneži v resnici bojijo ter zato delujejo z najrazličnejšimi sredstvi, da bi pri posameznih slovanskih plemenih ne prodrlo prepričanje o nujni potrebi skupnega književnega in občevalne-ga jezika, kateri bi podobno, kakor nemški pismeni jezik, kulturno spajal ves slovanski svet. Nemca obhaja zona, ko začne premišljati, da bi kdaj v dveh tretjinah Evrope in v dobri tretjini Azije utegnil vladati en slovstveni slovanski jezik kot kulturno občilo za posamezna slovanska plemena, sedaj že broječa skupaj čez stošestdeset milijonov ljudi. In potem s kulturnim, socialnim in politič-irm delom si morajo mlada, sveža in čila slovanska plemena, zlita po skupnem slovanskem občevalnem jeziku v enoten mogočen slovanski narod po mnenju nemških modrijanov pridobiti prvenstvo med vsemi narodi na zemeljski obli in končno, kar bi bilo z nemškega stališča nečuveno, bi se moral naduti »Herren-volk« umakniti dolgo zaničevanemu Sklavenvolku«.
Nemci ne zasledujejo bistro ne le v obče slovanskega gibanja, ampak posebno v habsburško - lotrin-ški monarhiji skrbno pazijo in delujejo na to, da se posamezna slovanska plemena ne spametujejo in se ne združijo v svrho dosege in obrambe svojih pravic ter si ne pridobijo v državi veljave, katera jim gre.
Nemci dobro vedo, da nenem-Ški, osobito slovanski narodi habsburško - lotrinške monarhije še niso pozabili in tudi ne pozabijo na kruta žaljenja in nečuvena ponižanja, katera so njim in njih dinastiji prizadeli Prusi. Ali ni morala cesarica Marija Terezija po nesrečnih bojih s Prusi odstopiti pruskemu kralju Frideriku Velikemu krasno Slesko, čegar slovansko prebivalstvo je prišlo pod brezobzirno prusko vlado. In ali niso prišli beneški Slovenci pod laško vlado baš vsled tega, da so Prusi Avstrijce L 1866. v bitki pri Kraljevem Gradcu premagali? Avstrijski Slovani vidijo torej v Prusih ne le svoje največje sovražnike, ampak tudi monarhije in svoje dinastije ter ^adi tega strastno koprnijo po trenutku, ko jim bode mogoče za Avstrijo nazaj priboriti slovensko Beneško ter Šlesko z Lužico vred.
Tudi se Nemci zavedajo, da avstrijski Slovani z gnevom v srcu gledajo, kako prihajajo razni vsenemški agentje z nemškimi markami v avstrijske dežele pripravljat tla za bodočo aneksijo slovanske zemlje od vrani Nemčije, dočim pod raznimi pretvezami dobre avstrijske državljane slovanske narodnosti avstrijske vlade, stoječe pod pritiskom v-enemštva, preganjajo radi veleiz-dajstva. Tudi avstrijsko slovanstvo dobro čuti, da celo rimsko - katoliška cerkev dela v monarhiji sicer tajno in previdno, toda odločno propagando za nemštvo, računajoč pri tem, da se nji posreči nekoč iz katoliških nemških in ponemčenih dežel sedanje Avstrije in Nemčije ustvariti nemško katoliško državo z vladarji iz habsburško - lotrinške dinastije na čelu, katera bi imela nalogo, pred vsem ščititi in podpirati rimsko cerkev v njenih stremljenjih.
Zatorej se ni čuditi, da se ultra-nontanci in nemški šovinisti od jeza in strahu kar tresejo, ako le pomislijo na preobrat habsburško - lotr:n-ške politike v prilog slovanskih plemen, kateri bi njih račune prekrižali. 7o«:a takšen preobrat bi bil po mne-
ultramontanskih in nemšKih politikov le mogoč, ako bi se posamezna slovanska plemena zedinila na skup-r en slovanskem književnem in ob-i-evalnem jtz.ku, kateri bi ootem takem postal skupni jezik ogromri .Čini preLivalstva monai;i;e in s tem jfecBCfli državni, armad.-n in ci-r!"mat:čn" jezik, kar bi sevedj imelo za posledico, da bi nemški nadvladi rv.d ncnemškimi narodi v monarhiji za vselej odzvonilo.
Habsburško - lotrinška Mornar-hi j a se da po sodbi nemških državo-*^ycev le misliti  kot slovanska
zvezna država, katera bi bila sposobna pritegniti v svoje okrilje države balkanskega polotoka ter se sčasoma razširiti čez Bospor na Malo Azijo in Mezopotamijo, ter bi z Rusijo, nahajočo se ž njo v prijateljskih odnošajih, tvorila velikansko kulturno in ekonomsko ozemlje, segajoče od Jadrana tje do Tihega Oceana.
Nemci dalje sklepajo, da bi preporod slovanskih plemen v eden slovanski narod ne ostal brez vpliva na potujčene Slovane, kateri bi se zopet vsled mogočnega vtisa slovanske renesanse začeli zavedati svojega slovanskega pokoljenja ter zapuščati neslovansko kulturno skupnost, v katero so vsled najrazličnejših vplivov zabredli. Vsled tega Nemci že fantazirajo, kako potujče-na zemlja postaja zopet slovanska, kako Dunaj dobi slovansko lice ter postane stolno mesto mogočne slovanske podonavske zvezne države s carji iz habsburško - lotrinšfce rodo-vine na Čelu, kako spet oživijo nekdaj sijajni dvori v Krakovu, v Pragi in v Zagrebu, sedaj prestolnicah slovanskih zveznih knezov iz habsburško - lotrinške rodbine, kako je spet slavnostno ustoličen slovenski vojvoda iz staroslavne habsburško-lotrinške hiše na Gosposvetskem polju in kako so bili Prusi s svojimi zavezniki vred tepeni in so morali vsled tega vse ponemčene in še slovanske pokrajine odstopiti carju slovanske podonavske zvezne države ter njegovim zveznim knezom, s čemur bi se sicer izpolnil sen o mostu, toda ne o nemškem, ampak o slovanskem, sralaiočem breg Baltiškega morja z bregom Jadrana.
Takšne misli o panslavizmu, kakor smo jih ravno podali, rojijo le v razgretih vsenemških možganih. V resnici pa ni tako hudo z vseslovan-stvom, zlasti dokler si bodo složni Luther, Pavel in Mojzes, t. j. Nemci, ultramontanci in Izraelci. Ta tro-zveza ima namreč vloge tako izvrstno razdeljene, da je vsaka resnejša slovanska akcija za zdaj takorekoč izključena in da je le nedolžni flirt med Slovani, kakor n. pr. tako imenovani neoslavizem z milosti dovoljen. Pred vsem se gre imenovani trojici zato, da se megalomanija ali velikaštvo v vsakem slovanskem narodu čim najbolje razvije; kajti čim večja je narodna megalomanija, tem večja je tudi narodna občutljivost. Posledica narodne megalomanije in narodne občutljivosti je večna nezaupljivost in zavistljivost med raznimi slovanskimi plemeni. Dokler pa bode vladala med Slovani nezaupljivost in zavistljivost, je izključeno vsako resnejše in iskrenejše zbližanje med slovanskimi plemeni; kajti zavist oslepi narode, da ne vidijo, kar je zanje koristno, in ne store tega. kar bi jih združilo v svrho udejstvovanja višjih kulturnih zadač.
Taktika Luthra, Pavla in Mojzesa se je posebno v zadnjem času pri Jugoslovanih obnesla. Kako je trope-resna deteljica podžigala megalomanijo Bolgarov radi tega, ker bi ti mogli postati odločilen iakter na Balkanu, nekak jugoslovanski Piemont, ter s tem biti nevarni vsenenškim težnjam. Bolgari so se spustili v boj s svojimi zavezniki, Ki se je m< al za nje tako končati, kakor se je. i >anes je Bolgarska ponižana in osle1 Ijena. Stremljenje po jugoslovanski ultur-ni enoti, katero se je v novejši dobi osobito pri Slovencih pojavilo, ima v narodni megalomaniji jugoslovanskih plemen največjo zapreko. Celo mali slovenski narod je prepričan, da je kos Nemcem, Lahom in Madžarom, ter ima celo pogum se lasati s Hrvati, dasi mu že voda takorekoč v grlo teče. Cehi menijo, da zmorejo Nemce, dasi vsak otrok ve, da ni 6 — 80, t j. da 6 milijonov Čehov ne predstavlja to, kar 80 milijonov Nemcev. Poljaki si delajo nade, da se Poljska spet obnovi, kakor hitro Nemčija in Avstrija premagata Rusijo. Pri tem pa Poljaki niti na to ne mislijo, da je treba, da jim nekdo jamči za obnovitev Poljske in eventualno prisili Nemčijo in Avstrijo, da spolnite svojo pred vojno dano obljubo. Sicer pa je malo verjetno, da bi Avstrija in Nemčija radi tega začeli z Rusijo vojno, da bi iz pridobljenih pokrajin, ki so jima najbolje pri roki, ustvarili zopet Poljsko. Tudi Rusini sanjajo o ukrajinski državi, katero jim Nemčija in Avstrija ustanovite po porazu Rusije. V resnici pa bi to ne bila samostalna Ukrajina, ampak k večjemu nemška kolonija.
Iz vsega tega je razvidno, da tako dolgo sploh ne more biti govora o kakšnem važnejšem slovanskem gibanju, dokler bodo mogli Nemci, ultramontanci in Judje slovanske narode držati na dosedanjih postranskih tirih, s katerih jih morejo na eden in skupen tir privesti le silm in plemeniti slovanski značaji......
A. KUMST
Židovska mlUm Mev. 4.
Velika zaloga obuval
tn otroke jo wson na
Vsakršna naročila M Izvršujejo točna in •o nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zasanjis naročilih stj
se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Drože (Prctterm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503,„ boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož ^ v korist družbi sv. Cirila in JVCetoda«
								
□	□	□	D	□	□	□	□	□
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo  bogato  zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
==  krasno onremli eno---
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-
m ščine, že obrabljene vozove in tt ——   konjske oprave. ■
V
modni ntelije
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
tirnS Minski troj.
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in t to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
•   A. & E. Skaberne
Mestni trg lO.
X Holl
633
JEK
Priporočilo.
L
Vsled nenadne smrti mojega soproga gospoda Ljudevita Sevarja na Rakeku, javljam vsem cenj. trgovskim prijateljem in znancem, da bodem od danes naprej po začrtanih potih pokojnika vso vpeljano trgovino cementa, umetnih gnojil, vae ftpedicijske posle, kakor tudi otvorjeno avtomobilno vožnjo in gostilničarski obrt neizpremenjeno naprej vodila m me bode v vseh poslih podpiral moj svak trgovec gospod Ninko Sevar.
Cenjeno občinstvo in trgovske prijatelje pa prosim za zvesto nadaljno naklonjenost ter se priporočam
velespoŠtovanjem
vdova Terezija Sevar.
Na Rakeka, dne 12. marca 1914. 987
J L—
pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Mnfek & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
t]«ju S8 MM PO
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba.   —  Najnižje cene.
_ MOET& fHANDOjM
JE SAMPAnjEC rNADVJŠJEGA DVORA UN
ARI5-TOICOACI3E
USTANOVLJENO
1743
* * 9
Ivan Bizovičar
umetni In trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno S:     izdelane vence, šopke in trakove« u
Dalje ima na razpolago :: ss izposojevanje :? #t) snrtvaiklk odrih
aaita-
s la
i*— ..... j .« t
«0»
Imam tudi vsakovrstne sadike do naj žlahtne j -šib cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brsojavks: L Biaovisar, n vrtnar, l^nnlfnnn. n
1A
C0D
09
4527
Stran 10.
.SiX?VENSKJ NAROD-, dne 14. marca 1914.
60 štev.
Prte vrste vrolajaliiu
▼ novi zgradbi, vse urejeno a trgovino z mešanim blagom, SO Odda s II« HUrsom — Ponudbe na uprava. »Slov. Nar« pod       B. tt!".
Gospodična
nemščine in slovenščine zmožna, dobra prodajalka, ki zna tudi v nemškem jeziku voditi knjige, dobra račun ar i ca,
M sprejme tako,. 968
Nemške ponudbe na Welss Bela, BelarJnd (BelarJnci), Ogrsko.
Za asjev tensis  te eddt ostre Meta J
pekarija
mm TriaJkl oooM it 11. — Odda se
tud gostilna ta aii nesamosi
I nad&tr, letu.
Zve   se istotam,
977
Prodaja hiše.
V Kamniku je hiša št. 79 pod zelo ugodnimi pogoji in po zelo nizki ceni na prodaj.
Vpraša  nai  se pri tvrdki Maz
St6ssl, Celovec. 995
HopromOČlJlVOlt betonske in belega apna malta. 3 Osnionjo   vlainin zidov in prostorov.
Proti  vTOmenn   Okorne kamor Uje đet in fasade z belim
apnom povzroči samo
Neotipljiv za __vsako novo stavbo.
!
Zahtevajte prospekt G ud
kemične tvornico) Tralsklrchen pri Dunaju. Lieblein a Co.
Prodaja pUaraa la udoga F- P. VUttc * Co. . LJablJanJ
r   i inii-iriiD Mrnirt*
v-
LIOUEUR MEDICI M Al.
POKORNV
opac
J?
Salvator
gumijevi podpetniki.
iledosežni po elastičnosti. laiiKotnosti. trdnosti.
Glavna zalogai
Anton Krisper, Ljubljana.
S svilo vezena bluza » K 1-95
Čudo veziine industrije. Yeisf.no mciso Idago z bogato svilnato vezenino.
Komplekino za celo bluzo K 1a95.
Prekrasno!
1C17
poslednja novost!
Nekaj sto ducatov teh prekrasnih, bogato s svilo vezenih bluz najmičnejših barv, n. pr. bele, kreme, rožaste, svetlomodre, sr. modre, modnoMlaste, rdeče, zelene, sivkaste, temnomodre, fraise, rjave, črne, sploh vsake le mOffOČe barve smo prevzeli od opušč. švic. tvornice za vezenine in samo zaradi nakupa na debelo moremo te prekrasne bluze prodajati po tej nizkej ceni. Te bluze so vredne trofnega denar a Vzeti je najmanj 3 komade, lahko po želji različnih barv, komad po K 1*9 5. 6 komadov stane samo 11 E in se poleg tega še zastonj   priloži fin čipkast žabo.
Edina prodala no povzetju:
Stvošsoda, Dunaj HI/2, Hiessgasse 13 23.
Modni salon
Stuchlv-jftaschke
ŽIDOVSKA     ULIC^l *>
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
3
doBii in pariških itUln kakor naivečlo zalogo isrtoil foiim
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno Izvriu ojo.
208
konko
Razprodaja!
▼ konkurzu Joiefa Monaka, krojaškega mojstra v Maribora,
se bode proda a
dne 26. marca 1914 v Mariboru, Stolaa allca ti I u |aval dratbl cela naloga njegovega blaga, U obstoji Is moftke obloko la ta narejenik oblak v 37 oddelkU vrednosti 4086 K 47 vin.
Začetek dražbe ob 9. uri dopoldne.
Biago se lahko ogleda dBO 24« mOJTOO 1914 po prejšnji prijavi pri konkurznem upravitelja g. dr. Franjo Rosina, odtetniku v Mariboru, Tegett-boffova u ca št 16.
Cenilni zapisnik se lahko pregleda vsaki delavnik od 9.—12. ki od 3.—6. ure ali pri konkurzntrm komisarju e. kr. dei. nadsvetniku g. dr Gusta t o Wokaun pri c. kr. okrožni sodni ji v Mariboru ali pa pri konkurznem upravitelju g. dr. Franjo Rosi na, odvetniku v Mariboru, Tegetthoffova ulica it 16.
Konkurzni upravitelj:
Dih FiUMje
^si^la^lem^si
krajevni agenti
•možni nemščine os sprefsesf s sli ps nastavijo i stalno plačo za prodajanje dovo-vol'enih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod ----m--------eV. tO.
3ab©!cnii\
is najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razoošilja
Jai >S. »tktr, Vilalsfcrf |rt gratci
Golša
golšne žleze, debel vrat, napet vrat, e hitro in z naivečjim uspehom odstrani s SL Osorgs Kroifbslssm (sv. Jurja balzam za golSo). Steklenica K 4*—. Sijajna zahvalna pisma. Beg in a - Laboratorlum Kari Remmel, Lsndshnt it 034, Bavarsko
platneno in pavolnato blago
sa niso to oorsme ss neveste kupite najceneje v občeznani podkrkonoški tkalnici
Jan Skoda, Červeny Kostelac št. 15
4 C e 4 m 1-
Prosim, da pišete po vzorce platna, kana-fasa, ddmasta, zefira, oksforda, ki jih pošljem vsakemu sastonj in Iranko.
40 m ostankov K 18 in sicer lepo urejenih od  flanele, modrotiska,   belega  blaga itd., vse naj bol še kakovosti v dolžini 3 — 12 m Vzorci ostankov se ne pošiljajo Poizkusite Vestno izvrševanje naročil. 602
za gospode in dame
60 gramov te?ka, K 140*—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci H K. Pošilja se na vse strani. Kdor bt rad ceno kupil uro in verižico, nai piše takoj, n Lechner, Brec'ava (Lundenburg) 299 trgovina s zlatnino. ==
ki je dovršil tri gimn. razrede in je vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi s L majem slnžbo spremeniti, stopi najrajši v kakšna pisarno ali pa tudi v kakšno večjo trgovino. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 939
nadležne Rodne
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A.
816
Jr odstranjevalec kocin.
^»*/|       Zaj. neškodljivo, gotov ■       uspehe. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. 1. »ix. laboratorij. Dunaj II., lerggasse 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem
ieknu", drn?eriii A. Kane in „Adrija".
G. Flux
Gosposka allca 4,
I nad*trop*e, levo
1C09
Uradno dovoljena, te 20 lot obstoječa najstarejša ljubljanska
ka stanovani in
Išče nujno t
komorno strežnico v grofovsko hišo v Za-ereb k sami dami, več kuharic za Reko, Zader. Hrvaško in na gradove, perfektno kuharic) za garn'Z'jsko častniško mizo, nekaj kuharic za letov šča, poletna mesta, posužnika fLohndiner), hotelsko sobarico, plačilno natakarico, sezijska mesta v morskem kopaii§Ču itd.
Pn vnanjih vprašanjih se orosi znanka za odgovor.
XI «11 j n
jabolka 100 kom. od K 25 — naprej, hruške, breskve, domači kostanj, češnje, marelice, česplje itd. kom. od T - naprej. 2^0.o 0 prav močnih in lepih ls j sisala SS drsvsrsdoia ■Vsi ss kom. od 60 h napr. 2 mili iona raz* ličnih lepotnih grmov 100 kom od K 15 — napr. 20 milijonov eJetssa rssslin i akacije t-2 L 100 kom. K 6-1S Gledičje 1—4 L 1000 kom K 5 40. OoiSaS i OOtllns: smreke, beli in črni bor, 10x0 kom. K 3—6, hiast (Stilciche) 2—5 let 1000 kom K 13-25* hrastici 150-250 cm. vis. 1<00 kom. K 65-, vrba. rdeči hrast, jesen itd. Pisanolista lepotna dre ve a, visokosteblnate, grmičaste »n oviialne vrtnice, igtt-fasto drevie itd. Pasme-ss perotnina in nte t^ica za valjenje 12 naj-preiskušenth pasem, iovni m lepotni fazani s njih ia ca za val jen e. Na zahtevo ilustr. cenovni k zastonj, ssfssn aMS
hladilno napravo eventuelno s konpre-sorjem ss hlajenje mleka, paster in druge mlekarske priprave, rabljene toda v dobrem, ranljivem stanu, se kupi. Ponudbe z naj nižjimi cenami in navedbo zmožnosti pod: »Mlekarna 800" na upr. »Slovenskega Naroda«. 1007
Or ožj e
skrbno zastreljeno in opremljeno z avstr. zastrelnim  pečatom,   najboljše kakovosti, razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
JAMI KONRAD, razpošiljalnica, Most itev. 443 (Češko).
Samokres K 6-80, 880, 980, Tercerola K 3*20, Flobert Teschingov K 11 20, lovske puške K 45 — in več v bogati izbiri.
01° talooj s nsd 4000 slikami na
tali      > vsako mor gratis in franko.
Brez u*.   i1 Zamena dovolj, ali denaj nazaj!
kapitalistov z 20—30.000 K. se išče za izkoriščanje novega že v k m e -tijstvu dobroupeljanegain v več državah patentovanega železnega predmeta, katerega vsaka hiša na deželi neobhodno potrebno rabi.
Ponudbe naj se pošlje pod naslov nO. R patent" na upravništvo »Slovenskega Naroda". 944
Gebelni mod
najfinejše vrste, iztrčen, zajamčeno prirodno pristen, od akacije ali lipe razpošiljamo v 5 kg pločevinastih škatljah po povzetju za K 9 —. Preprodajalcem pošljemo ponudbo in vzorce.
,Biene', Venvertnngs-Genossenschaft Un-gariseher Imker, Budimpešta, Frangepan utca 4/B. 739
bnnje, lisičje, dihorje in vidrino • kupim posamezno ali v partijah.
Ponudbe z najnižjimi cenami proti takošnjemu plačilu na 1038 Col. Rathkolb, Neutorgas. 38 B, Gradec, Štajersko.
Privatna vozna Šola!
za B' tomobilizem izučuje ljudi vsakega stanu za spretne krmilce avtomobilov. Zmeren honorar. Vstop vsak čas. Za položitev oblastvenega izptta se garantira. Moja šola izkazuje najboljše
•    uspehe. Prve vrste reference. =====
Prilotnostn! nakvp te rabljenih avtomobilov prav ceno priporoča
Kari Lachner,
928
Otvoritev cvetlične trgovine.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem
vi Ji ii«v
Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjem
Anton Feranti
umetni in trg vrtnar, Ljubljana Ambrožev trg 3.
Slavnemu občinstvu priporoča svojo
Jos. Mekinda in drug.
Specialiteta in ponaredba vsakovrstnih lesov po naturalnosti. — Postrežba
točna in solidna v najfinejšem izdelku. 1044
Sv. Petra cesta 43, Ljubljana.
Okrožne zastopnike
i
' za vse večje industrijske kraje Avstro-Ogrske oziroma Alpske dežele
prve vrste renomirana firma, ki je doslej v industrijskih središčih imela lastne inženirske pisarne.
Samo oni gospodje, ki so pri tvornicah s parnim obratom prav dobro nve^enij naj se z navedbo referenc javijo pod: „Gntes Eln-kommen 3974" na anončno ekspedicijo Baasonstoin ds Vogier d. d. DnaaJ L 984
Vabilo
na
redni občni zbor
ljubljanske podružnice
Avstrijskega mornariškega društva
ki se vrši
1 m, M a. ura Ifli it nln 7. zveto i knjižnic! l tr. del vlade.
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Poročilo blagajnika o finančnem po-poslovanjn podružnice.
3. Porodio icviaorjev.
ED:
4. Poročilo o delovanju podružnice.
5. Volitve; nove oziroma nadomestne.
6. Slučajnosti« X038
08^514
64
06
Hrvatska knjižnica „latici Slovenske".
Knjiga VI. — Izbrane Narodne pesmi hrvatsko - srbske. 1. Junaške pesmi starejših časov. Priredil dr. Branko Vodnik. Ljubljana, 1913. (V
Ljubljani 1. 1913.) Tiskala tiskarna Boranić i Rožmanić (Boranića i Rožmanića) v Zagrebu, m. 8°, 292
strani.
Izvestno smo čuli z veseljem, da namerja Matica Slovenska izdati srbsko - hrvatske narodne pesni. To sicer ni prva zbirka teh pesmi. Vže v »Kranjski C belici < .(Kranjska Zhbe-liza. Druge bukvize. V Ljubljani. 1831. str. 63.—78.) so prevodi srbskih ženskih pesni; potem so objavljali leposlovni listi: »Glasnik«, »Besednik«, Podpornikov »Slovanski Svet« itd. narodno blago hrvatsko in srbsko, prof. Janko P a j k je izdal »Izbrane srbske narodne pesni z dodatkom iz Smrti Small-age Cengiča« s srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo v treh izdajah. — Potem je rabilo v šolah Hartmanovo izdanje -Kosova, srpskih narodnih pjesama o boju na Kosovuv (v Zagrebu) v mnogih izdajah. Knjižica (Stojana Novakoviča) je bila pokušaj da se sastave pjesme u cjelinu kao spjev. Na način srbskih desetercev so pe-vali tudi nekateri slovenski pesniki n. pr. Ivan Jenko. Pri vsem tem smo željno pričakovali Matičine izdaje hrvaško - srbskih narodnih pesni. Izdajo je priredil g. dr. Branko Vodnik (Drechsler). dober poznavalec narodnega pesništva, ki je za hrvaške učilnice izdal izbrane pesni v nakladi »društva hrvatskih sred-nioškolskih profesora« u Zagrebu. Čudno je v tej Matičini knjigi, kakor so še drugi stvari to, da je »Napomena«, ki bi spadala na začetek knjige, >toprv na 277.—278. strani, kjer poroča g. prireditelj, da je nekaj pesni izostavil in druge nove pridelal.
Uvod je vešče in zanimljivo napisan ter nam črta v petih poglavjih: 1. o postanju in razvitku narodne epike; 2. o najstarejših glasovih o narodni epiki; 3. v zbiranju narodnih pesni v 19. stoletju; 4. o bugarščicah; 5. o narodnih goslarjih in pevačih, (na str. 5.—27.). Narodne pesni je razdelil v osem skupin. Prva obsega krog »legendarnih pesni«; druga »predko-sovski krog«; tretja »kosovski *rog«; četrta krog »Kraljevića Marka«; peta krog »despotov Brankovi-čev« (naslednikov kneza Lazarja); šesta krog »bratov JakŠicev«; sedma krog »junakov Hrvačanov i Ogriči-ćev«; osma krog »hajduško - usko-ski«. — Pred vsako skupino je uvod, ki nakratko razpravlja o zgodovinskem ozadju, o osebnostih, ktere opevajo pesni in o motivih, ki tvore vodilno misel pevania. Vse je napisano kratko, jasno, zanimljivo.
Potem je dodejan še en oddelek: Junaške pesmi novejših časov«. Priredil dr. Fr. 11 e š i ć. Na strani ?78. pravi g. prireditelj: »Matici Slovenskoj« činilo se potrebnim, da reumama   starijih   vremena ove
ge dodamo nešto iz mladje, pokrajinske narodne epike« itd. Meni se zdi, da se ni činilo Matici Slovenski to potrebno, nego osebno g. predsedniku. Ako je g. dr. Branko Vodnik priredil izdajo starejših pesni, bi bil mogel tudi on odbrati pesni iz novejše dobe. Da tega ni storil, zato je mel važne razloge. Novejše pesni •liso nikakor na umetniški višini starejših in zato jih ni vsprejel v svojo j hrvatsko knjigo in ni izbral teh pesni j niti za slovensko izdajo. Res je tudi brez potrebe ta dostavek. Gospod predsednik pravi na str. 279.: »To je bilo tim nujnije jer većini Slovenaca nije ni poznato, da ima hrvatsko-^rpske narodne epike ćak iz 19. stoljeća,« — Ako je nedopustna taka nevednost, bi se moglo omeniti to dejstvo s par besedami, da imajo Srbi in Hrvatje tudi še sedaj živo narodno pesništvo in res je povedal g. Branko Vodnik na str. 6., 11. in 26., da še sedaj žive tradicije v Hrvatski Krajini, kakor svedoči knjiga dr. Matije Murka: »Bericht uber cine Bereisung von Nordwestbos-nien<' itd. Razen »Črnogorske badnje večeri«, katere vsebina pa je znana iz Prevoda »Gorskega venca« in one o svetem Savi« je »Tugovanje zmaja na Lovćenu« čisto moderno in kaže vt£K današnje kulture; pesem o > Jelačiću banu in Krajišnikih« pa je deloma naravnost banalna.
Tudi pretveza, da se je tu vpo-trebila prilika, da se da prilika za čitanje cirilice, je ničeva; vsaj bi se bile mogle natisniti v cirilici nekatere pesni iz stare dobe, posebno one iz Kosovskega cikla.
Jezik dodatkovega pisca je sicer • moderen, zato pa okužen z germanizmi. Pa tudi slog je včasih nejasen. Na strani 269. in d. čitamo: »Sramoto «
turških neuspehov mi Orahovu je
itiri leta pozneje hotel izbrisati Cenčić (Smrt Smail-age-Cenaiji-caj.«To je takd nejasno povedano, da
rrmogokdo ne bode vedel, kaj pome-
njajo besede v parentezi. Mnogi ljudje ne vedo nič o Čengić-agi pa tudi ne o epu Ivana Mažuranića. Nekoliko jasnejše bi bil vže lahko stvar označil n. pr.: Primeri o tem junaku ep Ivana Mažuranića naslovljen: Smrt Smail-Ćengića-age... Tako nejasno !e tudi na str. 270. povedano, kjer čitamo: »a drugo krilo je izgubil pred Kotorom, gradom latinskim — pač umor kneza Danila. < Jeli umor kneza Danila drugo krilo? Mogel bi bil z nekoliko besedami več jasno povedati: »Tu pač misli o umoru kneza Danila«. Kakšen sklad je na str. 273: »Njegov oče je bil Štefan Nemanja, početnik dinastije Nernanjičev (n. pr. Dušan Silni, Uroš)« nam. (n. pr. Dušana silnega. Uroša itd.)Na isti strani: »Zitije sv. Simeuna — Simeun, Ne-manjino samostansko ime« n. »S!-neum je bilo Nemanjino samostansko ime«. Na str. 279.: »Hrvatsko - srbske junaške narodne pesmi so vse zložene ali kot bugarstiče v dolgih verzih s pripevki, ali v desetercih.« Jasno bi bilo: »H. s. j. p. so vse zložene v desetercih. bugarstiče pa v dolgih verzih s pripevki.«
Ta knjiga je v več ozirih čudna. Tako je Čuden način, kako so besede iztolmačene. Jasno se vidi, da je bila izdaja zamišljena prvotno brez vsega komentarja. Stoprv, ko so spoznali, da pretežna večina slovenskih Matičarjev ne bi umela mnogoštevilnih tujih in neznanih besed, so sklenili, naj se tekst iztolmači. Da je tako, se vidi iz dejstva, da je g. dr. Vodnik za hrvaške čitatelje tolmačil samo neštokavske oblike, katere vestno tolmači n. pr. na str. 174., 175. (mesto bih 1. os. aor. od byti)t na str. 176. obe (mesto obje); na str. 196. vsi (m. vsi); na str. 191. pojde (m. podje); na str. 194. kumaj (jedva, istom): na str. 193. v (mesto u); kar je za Slovenca povsem nepotrebno, ker so tudi oni kajkavci, in ker žive v njih jeziku vse te oblike in besede, kakor tudi starohrvaška dvojina: *sta<* še dandanes živi. Isto tako tolmači besede: pride, uorašati, naju (113). uide (113). oves (145).
Zdaj si pa oglejmo, kako je razmeščen slovar. Najprej so pri pesnih, prirejenih za izdajo od g. dr. Vodnika, besede in stvari tolmačene spodi pod tekstom. Seveda je pri vsaki besedi pristavtjen pomen samo tam, kjer prvič nastopa ta beseda. Ako se pa taka beseda ponavlja, recimo stoti strani vzadi in dotičnik si nje pomena ni mogel zapomniti, treba da pregleda vse prejšnje strani, dokler dospe do željene besede. Drugače je pri pesnih, katere je priredil g. dr. Ilešić. On podaje tolmač na kraju vsake pesni. Poleg tega je pa še na kraju knjige poseben slovarček od str. 281.—288. Koliko truda bi bili sebi in čitateljem prihranili, ako bi bili vse tuje in neznane besede razvrstili po abecednem redu na koncu knjige. Samo abecedo bi moral znati čitatelj, pa bi brže našel željen' besedo. To je dTugo čudo te knjige. Zato pa so nekatere besede po večkrat zabeležene.
Sedaj pa še tretje čuda V Slovarčku so slova (črke): c. ć. in kar promiscue razmetane, kakor bi bile vse istovetne. Na strani 285., v prvi koloni stoji beseda podnijeti, ki bi morala biti nameščena takoj za besedo »poći« (v slovarčku stoji: poči), pa je med to in ono besedo 16 drugih besed navedenih. Na str. 281 je zapisano ćador, mesto čador.
Pa to naj bi še vse prošlo, da bi bil le slovar popoln. A obilo Število besedi ni zabeleženih, ki Slovencem niso znane. Potem pa je nekaj stotin mest, ki potrebujo stvarnega in jezikovnega komentarja. Bojim se, da ; mnogi čitatelji odlože knjigo, še j prodno prečitajo tretjino knjige. I
Cel kup besed je, ki imajo v zvezi svoje posebno značenje in katero ni iztolmačeno. Posebno pa je skladnja, ki bo delala našim čitateljem preglavico. Sintaksa srbsko-hrvaških narodnih pesni ni ona evropskih književnih ježkov, nego hodi svoja pota, govori lapidarno, izraža se v tropih ali obratih, katerih ne ume vsak čitatelj. Osvedočen sem, da ne bo 300 slovenskih čitateljev, ki bi mogli s pridom citati in umevati te pesni. Seveda tu ne nosi nobene krivde g. dr. Vodnik; on je sestavil svojo prvotno zbirko za mladino hrvaških srednjih šol; tudi ta mladina potrebuje tolmača, a zato so profesorji, ki so se temeljito upoznali z narodnim pesništvom. Pri nas pa je drugače. Naši profesorji imajo večinoma sami prav skromno znanje srbščine ali hrvaščine.
Ne bi bilo torej primernejše, da se je prostor, ki ga zavzemajo pesni iz pokrajin in iz novejših časov vpo-trebil za obširnejši in popolnejši slovarček in za potrebno tolmačenje?
Vse knjige, katere je Slov. Matica v hrvaščini izdala, so nezadostno in često krivo tolmačene. Vseka-ko bi trebalo več akribije in manj nervozne hitrice; pomisliti je vendar treba, da drugim Slovencem niso vse besede tako jasne kakor onemu, ki se je več ali manj pečal z bratskim jezikom hrvaško-srbskim. Smelo celo trdim, da je mnogo mest v naši knjigi, ki celo obema izdajateljema niso bila povsem jasna. A preko takih se ne sme iti molče, nego se je treba truditi, da se najde primerno tolmačenje, če tudi po velikem trudu. ___________R. P.
Podpirajte
dijaško podporno društvo
,,Radogoj" v Ljubljani.
WfB esenca s
______________ tcUvata pre-
. ii fetetfu, tdenca tapetj«, Maaaikuja aUatf, wn« — . — H fMfe lekaraah p« K l*2t ii S'4i.
Pl gosto pride prilika, da ob ra-
nitvah iščemo dobro obvezilo. Za to pripravilo sredstvo je zaradi svojih antiseptičnih lastnosti ter hladečega in bolečine blažečega učinka za obrano j red vnetjem ter pospeševanje zaceli t ve v vsej monarhiji slavno-znano praško domače zdravilo iz lekarne B. F r a g n e r, ces. in kraj. dvorni dobavitelj v Pragi. Ker tudi več let hranjeno ne izgubi učinka, naj bi je za vsak slučaj imeli povsod pri rokah. L A
in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvo-
vistne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko. Novi letni vzorci se že razpošiljajo.
Izborno varstveno sredstvo
m
alkalična kislina
proti vsem
infekcijskim
boleznim a
izvira iz čiste
granitne skale,
Pri mnogih epidemijah sijajno preizkušeno. Zaloge v Linnijani: Mihael Rastner, Peter Lnsnia ia L Saraaou
Najbolje za zoba?
					
			---		
Karel Čamernik & Ko.
socijalna trgovina s kolesU av* icmobili, motorji in pozam, dmh
^{zhznična delavnica in garala
JLjubljana
Dunajska cesta 9—12
Proti 9
iololu in pili i
Izborao deluj a dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno In odstranjuj« neprijetno sspo is tast. 1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ LJubljani, Re sijeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta.
V tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn juž.železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Mslnsms-nstns in sobna voda.
Sunja, Hrvaško,   22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar? Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melustno-nstne zobno ▼Ode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol,  utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjen je zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
Lep osliček
velik, 3 leta star, podkovan, zelo priden za vožnjo, se z vozičkom in vso opravo pod ceno preda. 967 Poizve in ogleda se pri Franji Kober, sos satnici v Tscnn pod Šmarno goro.
VUa na Bledu
z vrtom, pripravna tudi za trgovino, prav ugodno mesto, v najboljšem stavbnem stanju, se pod lahkimi pogoji da V najem ali proda« Dopisi na last* nika Ignacija Stdssl, Gradec, Griesg. 15.
Franc Furlan
naslednik fast&iipve vdove
t ključavničarstvo §
■n
zaloga štedilnikov f
se nahaja:        172 $
Ambrožev trg štev. 9.t
D
or.
Stari trg št. 30
ordinira zapet tudi Izven hiše.
Q=n=nr— h—ir==Q
KDOR
je s svojim
elodcem
n crevom
Gszadovoijea
jemljeoaj rgdnO nekaj Jasa ~ :i TT2'jb3 želodta ;:zl&
(jASTRICIN
Učinek preseneteljiv
Dobi se ■ vseh apotekah. Velika sitija stane 3 Ka
glavna zaloga*
Sternapoteka. Dunaj Favoritenstrass
Prospekti gratis ia frsneo
Zdravniki doba poskušajo fcnz"iačn>
680
V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah.
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9M0MEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Sclllae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah duŠljivega kašlja. BaT" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 S. 3 steklenice ako denar naprej 7.— H. 10 steklenic ako
denar naprej za 20*— S.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji ■ i Praga III., št. 203« ■
Pazite na ime izdelka, izdelovalca in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah, dr. G. Piccoli, R. Sušnik.
3371
Herbsbnvtov podfosforokisli
It 44 let zdravniško preizkušen is priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. — Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Herbabnvjeva
I'1-d v' ■-■■"fi
11,. •;
Pred possrcdsssn se svari.
aromatiška esenca
Že 45 let uvedeni Is vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj*
■a m.
razstavi
s valite zlate kelajata
Edino izdctovaliSče ia glavno razpečavališce:
Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit«
na Dunaju VII/1, Kaiaarstrasae 73—75,
(NER.tABHY.JEV aaslsdalb).
Zaloge pri gaj. lesmsrjih w Ljubljani ia
k
WB6D
26
Stran i z*
.SU3veNbKl NAkOU*, dat 14 uiti 1914.
60 Stev.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga
blagovolite obrniti na tvrdko *
A. & £. Skaberne
Mestni trg 10.
Na debel« ia drobno. obstoji «4 leta IMS. Izrefee nizke
S33
!
Zajamčen uspeh 2uu* Bujne, lepe
o U vrstnem učinku.
gsarssi
dobite ob rabi med.
oblastveno preiskano, far. neškodljivo za vsako starost, ssesel|ftv »spasu Rabi se zunanje.  Poizkusna pušica K 3, velika pušiea, zadostna za uspeh K 8*—
Razpošiljanje strogo diskretno. 812
Kos. ar. A. lis, lsborstorlU Bmasf IX, Isrnssss ITI.
SaUfa i
9r. jI. Rixa kreme za prsi
Pisarna za nrejevaaje spL gospodarskih zalev
1 Rozman v Kranju.
Posl. stroka: Tehnične zadeve.
r Proiivedi natselidnejftih tovarn. ::
Motorji na bencin, bencol, surovo olje itd. Diesel-motorji, lokomobili za industrijo in poljedelstvo itd. itd.
Poljedelski strofi mlatilnice, stiskalnice za slamo in seno, vitel ji plugi, brane, kosilni stroji, posnemalniki itd. — Elsktrotennlcni motorji in aparati, zlasti elektromotorji, dinamo-stroji, svetilke vseh vrst ventilatorji, zdravniški aparati itd. — Strofi ss obdelave lesa, zlasti za mizarje, kolarje, struparje, sodarje, kot: trakaste in krožne žage, skobelnl, stružni in vrtalni stroji, univerzalni mizarski stroji itd. — Strofi SS ko vlasi stlO, stružnice, vr-talniki, Shaping stroji itd. — Strofi ss opsksrstvo, za izdelovanje cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. — Strofi SS stilne, kompl. razbiralni, čistilni in valjčni stroji, sita, elevatorji itd. — Strofi ze pivovarne, nsnisrne, mtlarne, mlekarne, tiskarne, knjigoveznice, ksrtenasno ia tekstilno tndnstrifo Itd- — Arsnstnre za električne, parne in vodovodne naprave, sesal**, trsasmlsi S itd. 33f
Tovarniške cena. — Proračuni In nasveti brezplačno. — Strono stvarno poslovan! e. — Na zahtevo se dovolilo plačila v obrokih.
lwan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo
ueznil> l^oles Jjgflj
za rodbino hi obrt.
ImpM kuni za lezenji f tsiii.
Pisalni stroji „ADLER", Fletilni stroji
vseh velikosti.
M0 5 dni! 1 brzoparniki francoske družbe. Najkrajša vožnja iz
Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vožnja iz Havrc v Kanado vsak mesec enkrat.
iiM Ml
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za v;e razrede dobiš edine ni
439
Ed. Smar la
oblastveno potrjena potovalna olsarna
»L|Dlil!ao!,Qo!iaisKa[!!'3l8
v hiš1 Kmetske posojilnice, nasproti fostilae pri „Figc/co".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po nsf-nizfl ceni. Izdafs vozne listke oe vseh ielezaiesh sa STireJsnJe zabavnih ia romarskih vlakov. Vss no-fasalls isto tam bress?seao
3E
l Domače podjetje I
se
P. T.
Podpisana tvrdka si dovoljuje vljudno naznaniti, da s 15. marcom 1914 otvori
V1KI0RIA tovarno ia žitno kavo v Uidillaiii
v kateri &e izdeluje neprekosljiva sladna in žitna kava pod znamko Vlktori*.
Priporoča se p. t. trgovcem za cenjene naročbe in naklonjenost. &*5
Z odličnim spoštovanjem
Albert Pečevnik A COf
Pisana: Kongraani trg 14.
pf^^ J   fraver is iidelovatelj
^^bSsssSS^     kavtskovia šUaailij
Linhllana, ftelenbnrsjova nllon L
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
ihtoa Čerae,
Ceniki franko
Ceniki franko.
! Blaž Jesenko
i
LJubljana, Start trg 11
priporoča
H
1 I
klobnke
cilindre, čepice itd.
i najnovejše faione <
po najnižji ceni.
Ilostrovaci ceniki zastonj in poštnine prosto
I
o e= O.
»r- ca
0 as
1 i
o 5T
5* W ta
B O p
nT
s: ST
Najcenejši
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Korn
(popre* Henrik Korn)
Dokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov, ter Instalater vodovodov
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim škriliem z
asbost-cenentHiTn ftriljem (f Ternit) patent Haf^chek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
BiSna ia kuhinjska oprava. Postekljma posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Uikljaoa. mmm ulica it. i
točno
mokresov in biciklov ^ solidno.
m
JniPrnUi
se priporoča cenjenim naročnikom 943
za ugotovitev pomladanskih inlctenskih oblek
' po najnovejšem angleškem kroju, i
3sa veoao v zalogi: angleško, francosko in brnsko blago.
Točna la aalidaa paatratba.        Točna la solidna postrežba.
Stroji za betonske votle kvadre, stroji za cement strešno opeko.
ITjsssseejs za stopnice, cevi, zidne kamene, I VI   Ill6 strešno   opeko,   votle kvadre,
plošče, podboje itd.
Drobilni stroji.    —    Mešalni stroji.
Stiskalnice za umetno kamenje in plošče vseh vrst.
Tvornica strojev
Dr. Qaspary S Co., JSarkranstaSt,
Obisk se želi
Pivovarna v Mengš
fJ.Ha. Stare)
naznanja, da bo točila od IS. susca L L naprej takozvano
črno pivo
„kozel" (Bockbier) v sodfckih In steklenicah.
Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengša in pri vseh njenih zalogah 1 Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake. Javornik, Jezica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Skofja Loka, Šmartno pri Litiji in St. Vid pri Zatični. 999
priporoča svoje bogato zalogo razaevrstaib
pušk in samokresov H
ndahi nahflrtiil ni
Popravila pušk,
1
SlO pri A. kil
Ljubljana,   Selenburgova ul. 5, Ljubljana
dobite najokusnejie
neue5t.n5.te opreme
od najpreprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
Vil za gospode, lame
vse lastnega  izdelka po najnižjih eenab,  kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kas flloaa, 19 mt. » E 8-20.
M
M
M W
w w w k t* n
H M W M
i
8864
2975
9
TC
43
3DU
34
Mnogo denarja prihranijo koloo«pJill
10° o popusta dam na nizke cone svojega sitalofa. sto svojo potrebščine koles, pnevmatik in prttlklin do 15. aprila nv4Ht pri meni. Naročite torej takoj, kar potrebujete za svoje kolo! Pošljite takoj vse za popravilo, emajliranje, poniklanje. Zahtevajte veliki katalog 1914 gratis In franko. Največja in najstarejša razposiljalnica 1       ■ vozna kolesa in šivalne stroje ===——3
fi. Vcissberg, homiška zaloga, Daaaj U, Uitere sanastr. 23%
Slovensko dopisovanje^
^lovensko dopisovanje.
609
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljska premogokopae drmtbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-csHisnt v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljnjoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apna.
Priporočilo in izpričevala
4355
raznih   nradov   in  na j slovite i ših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, 1., Maximilianstrasse 9.
t TO 11 it voda za lase
zanesljivo aćlnkn|e proti
1319
izpadanju las in prhljaju,
pospešuie rast las in brade in sploh služi za splošno negovanje las. Oblastveno preizkušeno in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-dočeb od zdravnikov in laikov. Steklenica k 3 in K 1 5C Pristne samo s firmo Scamldbsaers Ifacbf. Salzbnrg. — Petrol, olje za krhke lase KI— Dobiva se po skoro vseh lekarnah in drogerijah vseh dežela.
P. Schmidbauerja nasl.
kemični laboratorif
Salzbnrg, Bahnhofstrasse 29.
LjiMjaaa:*. tm.tm . Crtnti Prali, rt i -us Sitni lekarn. B 'mun. dnftrii Postojat: B* carica. Iitam.— Trat: H. Ml. im c-*' Itr-mti, ftonOh —
Gorica: A. Brili;. Mrtinviji.
PalJ : G. Temnu, Za-
greto: \ KrM-bacl. Ml. fl.Sf-tjaris. takaraa.— Celje: Ma Scfc *rt. A le tL
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
3981
za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin,  svetilni plin itd.
Motorji za surovo elfe „sistem Diesel". Bencinove lokomobile.
Najmodernejša konstrukcija. Največja tvornost!   Najvarčnejši obrat!
Doslej prodanih čei 118.000 motorjev m. 1,220.000 konjak, silami. Specialni   prospekt   541 gratis«
Langen & Wolf, Dona) X., Lazenbtvgerstr. 53. sL
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. deželnega sodišča. =
L|ubljanas Kongresni trg 15.
(■a sproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica
klavirjev In harmonijev
na ju£u Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalj.
Edini zsiožnik dvornih in komornih tvonre- Bosen-dorfer, Holzl & Heitzraann, Fdrster. Ehrbar. Gebruder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lanber^r & Otoss,
Hofmann in Hofberg famerk. harmoniji). Obroki od K 15«— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Ufjlasevanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno ls laz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falsl-fžkatov in navidezne;^ „po?elna" nri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrom blagu", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zaloet.
1
Fr« Ševčik »«*.11
puškar
priporoča svojo VOllkO
raznovrstnih
217
okresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahke trOCOVkO in puiko Book s Kruppovtnii cevmi sa brc-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
IMF*  po najnižjih cenah. Popravila In naročbe so izvršujete to*ae tal zaaeslH**
Cenovniki na zahtevama zastonj los
Perle
za postolje in puh
arlaanCa f aaJaUJth cenah
EMIL KRAJEC
preje F. HHi
Fr«d Škofijo Me«. 20.
Zmaja aaraCila ae točno izvršujejo.
lainfia zalita mrinib lo naiflneUlb
otroških vozičkov
4m nalHaeli*
žime.
BLPaklč
v L|nbl|ani.
lomi. untnHnn u
Dtt..«v)!e.o IM«.
tvol
varno barvarstvo
ter kemično čiščenje in T| snaženje oblek.
_ Apretura sukna. JL
"J0S.REICH"
■ Poljanski um ■ Ozka alka it. 4. ■ m   Sprejemališče ||
I   Selenburgova ulica št. 3.
' ' Postrežba točna. Solidne cene.
v ijiiat Donaiska cesta 21.
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ud,
gostilniška in kavarnar-ska namizna nosoBa
o
po nagnlžjih cenah.
v^ij^«xxxzzxxxaz i     k*«z». z^
* #nriiifn rnnrniirno nirny
s iludil!. lUcmllllc ulltlii
G 72
hočete imeti?
J Potem jim dajte uživati izboljšano, aro-3 matično ribje ol|0 iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180.
Zoper kašelj, zaslize-nost ta preUalenge
je v tem času za otroke na j bol i se preizkusen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva *****
Velu m ratm ipttiatttti
Maa|a|a M ta* zdravila sa elana vsa* aataiiUa Magala.
Razp.Silji M ibit M <«■ M vse strni.
Vhtta PnAdjIui
likam pri zlatem orlu
MaNfaaaa, JariMov trfl št, t.
I___—-JI dobe deklice in žene vsake starosti, ako
I MM liti rabijo   moje    najnovejše    snasale sa
|X||5  II jI prsi, rabi se samo na zunaj, edino res-" nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-
škodljivo. Cena K 3, 5 in 9. Zraven spadajoče milo 60 vin. dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej poŠt prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
latK InzU Dua] VL, Stumergasse 62 R. L Stat.
Spomladanske novosti so tu%aj!
Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah; dospela ye ogromna izbira pariških, berlinskih modelov za dame, modernih barv in Jcrojev
Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo do sedaj dobiti.
Ogledati si zamorete le v Angleškem skladišču oblek
0. /jernafovič.
Edino
od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva na =-- — Kranjskem koncesionirano —
na
JCrisper S cemažic, družba z om. zav., Ljubljana.
V najem se oddajo
tranzitna skladišča In velike kleti.
Bančni predujmi na pridelke in žito. — Pravica do reekspedicije. — Javno - ■ tehtališče. — Tirna zveza z južno železnico.   ■ ■ ----ip
Pristojbinska tarifa in pravilnik na zahtevo zastonj.
824
u Ameriko
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Ljubljane tez Itarpeo v Hra-lfait
13 ie proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših parnikih rini and, Kroonland Vaderland, Zeeland, Lapland In Sam lan d
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnjej med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost' izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem ureienc kajite za 2, 4 in 6oseb, za vsakega potnik* eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljanc vsak torek popoldae.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cez Kanado v Severne Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Yorlc
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica od,iei stov. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice«
Brizgalnice
kupujte samo pri
R. A. Jmekal, Znjreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna protein ognlefasnili brisgalnic ta potrebščin tolovadn. orodja In avtomobilov d. s. o.]. Prafa-Stmlehov B. JL SamekaL Y. L StratUek. V. K. SmakaL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker j mate svojo slovensko tvrdko.
1706
52
..
0246
TE
4274
EF
BRATA
trttnliiaria. lalriraria. sta? haa
Proda jalnica i
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union«1.
Ljubljana
EBERL
ii Mirni pleskarja:.
41
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6. Električna sila.
Trfevma z orožje* ia ckr. zaloga smodnika Lechner & Jungl. Gradec Sporgasse 1.
^^memrnai pJaTs* priporoča  po tvorni«kih cenah kot
najboljše hranilno orodje avtom, žepne M    wW pištole, točno   ustreljene sistemov
„Browning*.   Steyr*.   .Mauser* in .Bavard* samokresi najbogatejše it-^m bire že od K 5*50 naprej, floberti in
karabina, ice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gr.Us ta franko. 55 Cenovruk gratis in Irank
ERE 51 iT
dela mokre kletj.Vlažna ■ji stanovanja j| za j a m cen o suha
ll^J^REfERENeE.^.. AVSTRTATlHf 1SS^- Z ASTON. ŠT.36 PROSPEKTI •
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamorote ObOfljateti le 8 flrečko! TUB S K A SR2ĆKA je v to svrho prva in nafpriporoćljlvelsa srećka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000,   400.000, 400.000, 200.000, 200.000 ir 200.000
zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov.
ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico
POZOR 1 Prihodnje žrebanje se vrši t. aprila 1014. f tnrška srećka in 1 srbska drl a ven srećka is I. 1808 (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po
samo K V—.
gaaejr* 1 turška srećka.....Iz 10 žrebanji vsako leto na me-
Sr^e*   1 srećka italj. rdećega kriza f sečne obroke po samo 6 kron. ^a
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno 150 Češke industrijske banko glavno zastopstvo v Ljubljani, it 1.
mmmmmm Sprejmejo      -"^vizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji ■■■
Večkrat sito. MimUi v ognju p&tietaae strojne žitne iletaia
_   s 13—12o mm Širokimi petljami različnih debelosti —————
807—II i
ae zm ogpadltve parkov za divjačino, vinogradov, drovoanlo, Vr>* varstvo proti im, za pavlake, varetvo proti toći, fazanerile. voliere In kletko, za ipra-laarn-tennlaa do 3 m iWc~-     -a ,       Rabltzeva stena, monlraka gradnje -a
pnpr«vBC
zejeem, lieea lai
T« pletenine se ie!e po aplotenju V epnjfl BOCf nkalo :o oitorei ne rave in »o tudi trdnejie neg a« le poemkane fie« n*pravr?ene pletenin*. d«!ie StfrioplatO zlĆne atrojno pletenino » ofnditve --h - okonake m reze « mreže za petek En pramoz, *** opradllnl materijal. Jeklena bodeča tlca za plotova, f Ičaato - lltozelezno oprejo, etopniake, okonake. qr &-
■O, prOlMliSfce, pročelne m balkonske OprnJO zadevne itdetke dobavi aio po r..z .
Bnttor & Schrantz d. d.f Dunaj VL, WindrnfiUg. 26 42
tvornica a Kar ak epa In klobućevlneetepa blepa.
Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. ■ Dobiva aa pri  vseh večjih  trpovclh  z teleznino.
v
I
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani* preko
_        Hamburga. ——
M
H
H N
N
4
M
Največji parni k na svetu je
„Imperator«.
Dolg je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na ? vijaka. „Imperator44 je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem  in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja ▼ S do S1/2 daeh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatoria" piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropota nje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v ifi. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* so poleg „ImpavHrtorja«: .Kaiserin Auguste Viktoria* (25.000 ton), .Amerika* (24.000 ton), .Cleve-land« in .Cinditnati- (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno;
FR. SEDMO,
L|sbliaaa, aalaaaaoai aSss, velika fttevOka 28.
Anton Mor
Ljublj
krojač
jana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plasčev za gospe, nepre« moči j i vi h havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
1 ■
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale 1
Glavni trg it. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
& **: v » v v v v
1=4
g. Čadež1
v Ljubljani
Mestni trg št 14
poleg Urbaučere maasf. trgovine priporoča
klobuke
lepite, razno hkHo umi, kravate, ovratnike Iti ili
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LHIIHSCI
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko Izber
dolnikov in solntaikov.
Popravila se izvršu »e jo točno in solidno.
| Avstceeresifoia družbai£xDunajxix.EisenbahnstrasseHg6t.P D. 252
mv ■ i
s Zastopstvo za razpečavanje s ■ naših najbolje znanih g
IPnchovih koles prevzela je za to sezono firma IGNACIJ VOK, Ljubljana
ISodna ulica štev. 7, specijalna trgovina šivalnih strojev „Pfafi".
pnehverke, delniška dražba, gradeč.
Zagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodelnl jarmenik, jarmeniki cepilniki, (samice), benečan-ski jarmenik
enolistni in dvolistni.
V$i stroji za mizarje,
kolarie, strugatie, so-dar|eT tesarje itd. itd.
Vsi strofi
za izdelovanje pohištva
iz vpognjenega lesa.
Stro*i sa lupljenje lesa.
Strofi za lesno volno.
TURBINE
za vse vodne razmere
z največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
-Patent prijavljen. ——
MODERNE 320
TRANSMISIJE.
Prevzem kompl. tvor niskih oprav za vso :: lesno icdnstrifo. 39
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za L kranfsko elektr. centralo: 2 turbini po 1600 - konjskih sil. -
Tvornica strojev G. TONNIES, Lfublf aisi P.
pt% prp tn n*e a"l» a*^ I
xgxs*<xl
Najnižje cene.
3(rv%1 K5C
Ljubljana, Kongresni trg št 12.
232
sa apalno ta fedllno sobe, salone In gosposko sobo. Preprogo, ia*torH, modrocl na vzmoi ilmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
Nafsolldneiše blago.
Ia^a^a^a^iJCa^S
99
afaa^spsa  l^aL  ^T^spL ^saV
družba za življeisko ia ratao zavarovanje na Dunaju
wmM zBtn za i ftiics, immm Jf. 18. in glavni zastoj n Kranjsko S. Bralka ? linMjaii prevzema
i   vseh vrst ilvljenska In rentna zvarovanja. i
Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi
vojni riziko ia iivalidnostno sozavarovanje,
katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi še garantira za ves čas traianja zavarovanja prejemanje Mate v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja 1. 1911. na novo uvedeni dividendni načrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno
ki se v polid sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno generalni zastop v Gradcu tor T%^Zr^mčm*m*J??ma \ ■ Jerneji il. S. G ruska, v Colove« In slaHDore] tor vel gospodjo Inšpektorji In agenti.
Stasje zavarovaaj Konec 1113 čez 600 milijonov kros
rJ!l!L# * # ' š"" !!13 ttz 200 nnlijoao? kros Izpisal   . . . Kosec i»u čez 4#0 oilijonor kros
Osebe, M imafo da pre
▼ bollslb krofib, so vabijo našo saatopst*/o.
WM
60 Štev.
.SLOVENSKI HARDD«, dret 14. mm 1914.
Stran 15.
Lepo stanovanje
za prijatelja narave se Oflfla mirni stranici ▼ krasnem kraju na Spodnjem Štajerskem. Posebno pripravno sa upok. uradnika. £06 Pisma na upravu. »Slov. Naroda« pod ,,Štalerska 808".
oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 sa 1 K« 6 za. [1 K 80 h, 12 za K, 3*4z itustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto 'gratis in franko (zaprto) TO h)    —  L etojti
higienićna ma— laktnra, Duaai FI Wlesingerstr. a.
i
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSth kombinacijah pod tako ufodniml pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlesti Je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajocirni se 12 vplačili.
9»
oo
• ■
s ee,Tae-Tae*ta — iijieaaaa nsassi t m tasttaiife k tte,ees.304-2s
H telikostl draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovaasko-narodno opravo.
ltiteltl V Usni "?iSS£S* 1 tam Blld Itt!. 12. -eaj
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I
Potniki v Severno ii Jan jkerib
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trat — New Tork, Bnenos JUres, Bio do Jancrio, Santoa Itd.
z najnorejšini brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsretljaro. brezžičnim brzoiivom. sa katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domaČe hrane z vinom, svež krnb. postelja kopelj it*. ■
0333Đ PARHIKOf: ! Imm AmerlUo vsako soboto, v Južno Ameriko nakiti 14 dni. LjJ
Tožeia iz Trsta i Kanih: (MM, Oirtec Mntrea!) nak! mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozae liste glava! zastopnik za {S
40 Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
irsiiai-iiaiai-iia
si polili io mizarstvo ^H1'1'
lapiištooa Mi-»r1 reziie l ll (Kolizeil
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih ; najnovejših slogih^:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron.
Obstoječa t 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Kakršna gnojitev — taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke
*
preizkušeno in poceni /os/orno kislo umet. gnojilo za spomladansko setev.
Gotov učinek I Visok donesek!
Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
kjer je prodajaliŠče tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H Berlin W 35.
Motan ie Mi bogata zaloga isakomlnega železu« ilaia
in se priporoča po najnižjih cenah:
604
palično železo, jeklo, pločevina v vse svrhe, žica, bodeča žica, mreže za ograje, okovje za stavbe, orodje za ključavničarje, kovače, mizarje, strugarje, tesarje itd., pristno amerikanske žage in sekire td   na debelo  in drobno. —   Umetna gnojila v celih vagonih.
Kava cenejša I
Najfinejša biserna zrnata kava soja, enakomerno žgana, izborne dobrote
in izdatnosti. Ni žito ali slad. Razpošiljanje na vse kraje Avstrije in Ogrske PoStni zavitek čistih 4*/2kgza
K 4*80 franko.
Najcenejši in najboljši kavi podobni predmet Naroča se pri igalaJcl kave „Saatesa", Kralj Tim-hradj 1573, Češko. 710
Resna žil
Definitivno nastavljen uradnik samskega stanu, 32 let star, želi znanja v svrho ženftve s korpulentno in lepo gospico neomadeževane preteklosti, ali vdovo brez otrok, veščo Če mogoče tudi nemškega jezika, pridno in izobraženo v gospodinjstvu, s primernim premoženjem ali posestvom.
Samo resne ponudbe z sliko, katera se vrne in natančnim naslovom do 20. marca t. 1. pod šifro .Domovina 828" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. — Za tajnost se jamči.
Tigraste flanelaste : posteljne odeje :
190 cm dolg., 120 cm sir. dobite ob kupovanju ržene kave
,gospodinjin ljubljenec1.
Zavitek 5 kg rune kan z alfjt stan .... 15 —.
o    « «   SMUK „   m    r.      m    ..,.»5 75.
m „ j riw8 „ „ „ i lepim blagom za bino ali 2l/2 ■ prstna......m 4*50.
Zavitek 5 kg sladu kave z lenim blagom
za bluze ali 21 2 m platna..........R S'—.
franko po povzetju. Pišite še danes na:
prva tvornica ržene in sladae kave
Bartnon l Jnchin, Rrin oa L teka
Sebro uvedeni zastopniki se licej o
proti visoki proviziji. 715
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Ultonija iz Trsta 19. marca 1914.
Paioniia iz Trsta 26. marca 1914.
Carpathia iz Trsta 4ne 16. aprila 1914. Is Llverpolai
Campania dne 14. marca. 4. ia 25. aprila ia 30. maja 1914.
Manretania dne 21. marca, 11. aprila IS. maja ia 6. junija 1914. 26
Lnsitania dae 28. marca, 18. aprila, 9. maja ia 13. jaaija 1914.
Caronia dae 2. maja 1914.
Carmania dae  23.   maja 1914.
- Pojasnila, vozae karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškova vi. 25
Dunaj!., Karntnerring 4, Trst, Via Miramar, 7 pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook 4 sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Darmatie. — Cene : lil. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
10
Katinka Widmaycr pri „Sobicu" za vodo
[JI prinoroCa veliko zalogo nagrobnih vencev iz suhih cvetlic in trakove z napisom, dalje vezanje cvetlic po naročilih. — Priporoča tudi belo perilo za dame, otroke in gospode in veliko zalogo trpežnih in elegantnih čevljev.
U   Točna postrežba.                 1012 Nizke cene. -II-II-HSlf=sil-lt=
15
JL
4
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji \
fj za gospode in gospe so nogam g|
■J najbolj priležni, lični in najboljše g
ssj kakovosti.   Naprodaj  samo pri
" JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica št 5.
e£     Govsserski čevlji za turiste, higijenični e£   čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
\^    K 12*50—1650.
na
XXXIV. občni zbor
regiatrovane udruge z neomejeno zavezo v LJnblJant,
ki se vrši
v soboto, \ m M ob i. uri popoldne 11 zaliti pisarni.
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev letnega računa.
5. Razdelitev čistega dobička.
6. Volitev: predsednika, podpredsednika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva.
7. Predlogi zadružnikov v smislu §31. zadružnih pravil.
V Ljubljani, dne 14. marca 1914.
1032
Načelstvo.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec 1912:
K 214,160.979-—
*a> i
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913: I
K 85,004.828-—. n
O. kr.__ _
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. - 29 frir&k.   W lljpi M. Mri tBli (f Lti JttltM
kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prc^^*"?£
na hranilne
Knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korentz vsakoO^gmini vedno ugodnim obre-
'Ta poročil.
štovanjem  — Denar papirjev strogo v okviru oapirjev in posojila nanje.
Uslmcnn In pismena
aavKa, Komovne tcnnge ter na kouw*vw.---—.  t:—- -v—i-— rr'^r
se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje ta
viru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravlfanje (depoti) vrednostnih
i
illa Ii
rsrfJ
Najkulantnejse Izvrševanje asi ■areali na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov ia istebaajt vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno Shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotia itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promesa za vsa Žrebanja, fsnlaeila ia aahaslla v Aaaeriko lat is asssHke. 1660
>i Fffaasataa Msmka Llabllsaa. - Telefeai štev. 41
3B
49
35I
802464
1217
56
Stran 16.
.SLOVI
NAROD*, dne 14. marce 1914.
60 štev.
Gotzl
spomladanskih in poletnih oblek, površnikov Za naročila po meri največja izbera tu- in inozemskega blaga.
LJUBLJANA,
AMf3©ZEVAAJE r IS A VE rOTOVI iTEMLKVE PUtCI,
1006
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom ,,OpalOfjrapliM odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno \ važno za odpošiljateljc ponudb itd.) Vsak nevajen | napravi lahko od vsakega t tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovijenega originala (tudi skica ali risba) več tisoč kopij v zaželjeni barvi (even. vsaka Neizrabljiva steklena opalna plošča    kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in
ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena masa (Želatin itd.) ali gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. fn«V~ BresebvesM mihanovamje.
THE REX Co.9 Ljubljana, taenbaroova mllea T. TnUlem tu aa.
Zalof. pinalnih ta ramnolevalnih strojer, njih potrebščin ter pisarniških op**. -
N.ibouši idu .a...! *. Ceno posteljno perje I
1 ke. sivega, dobrega, paijenega 2 K; bolj Šepa 2*40 K; Drima polbelepa 2*80 K; belega 4 K; belega nuhastega 5'l0 K; kg velefinepa snežno belega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, beleea, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k? aasrei rrsnko.
ttotwllenc postelje T^mz
nankinga, pernica 180 cm dolga. 120 cm široka, s dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena t novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh »4 K: posamezne pernice 10 K, i* K. 14 K, 16 K, sglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Raipoiilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko samenia za neugaiaioce se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Oesenice »t. 767, Češko.
SANATORIUM - EMONA /J
ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNI B • FORDEMSDSNICA jI
LtJUBLuIANA KOMENSKEGA ULICA h U
SEF-ZDfttvTflK FTOlARiJ D*- FR DERGANG1
j^m»«r w«wcm.i Mestni trg št. 19.
Fran Sax, elektrotehnik
122
Dobro blago se samo hirali I
- ZET1. Jurase
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev. pianin, harmonijev, gosli, gitar, tamboric. citer, harmonik itd. Najboljše strune ,Weichold* in drn^e ter vse potrebščine glasbil — Jamčim pismeno 10 let — Zavod  za aglaievaaje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, "»Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak:  za vglaševanje ter
popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncoslonlrana tvrdka
f. 6. Jurisek.
Krojaški p o m o t nik i
za fino veliko delo 80 sprejmejo
Ljubljana, Mestni trg 19.
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
ebla&tv. kenc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile i dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih dol. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen som z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnimi   aparati.   —   Cene   in   delo solidno!
973
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krištofič-Bučar
Ljubljana« Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejše J
BLUZE
nf* KOSTUME
: Domače obleke. : Prasni plašči.
Moško, damsko, perilo. Športne čepice, moderce.
£0 in
I Najnovejša
KRILA
al
Hlgteulčno perilo in drugo potrebščino za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo, m
12 stanovanjskih prostorov, velika obokana klet, dobra pitna voda, krasna južna le^a nasproti kolodvora, električna luč, z lepotičnim, sadnim in zelenjadnim vrtom, se pod ugodaimi pogoji proda.
Več pove lastnik Alojzi] Krajne, Laiki trg. 619
Superfosjati
so v ceni precej znižam.
Dokazno najučinkovitejše, nafcenefse nadomestilo za fos!ar j evo kislino
za tso vrste zemlje !n vse vrsto sadežsv,
prek^Sajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena
eno]ila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, soiitrovi »uperfosfati na'cenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetrvh gnonl kupče-
valci in kmetijska društva.
Ceniralaa pisarni: 7
Lcdvik Fcrtner, Prana. PrKcpy 17.
Krasne spomladanske novo
dobro blago in po že priznano najnižjih COnah dobite
v modni
trgovin!
Peter Sterk
Sigablfasa Stari trg 18
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki in Čepice. Dalje čepice za dame, deklice in otroke, razni nakiti, vse potrebščine za šivilje itd.
Prvovrstni, elegantni in ee:
1(X8
svetovnoslavni
čevlji
najfineje kakovosti po 5, 7, 9 isi 12 kron — vse vrste lasne podlago in mrežice — barva za lase in brado „Neril" so 2 in 4 K — toaletne potrebščine lasulje, brado in druge potrebščino za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmo a i
brivec in lasničar
Ijana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno m okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Ljubi
Tvornica za čevlje yTURULc Alfred Frankel, kom. dr.
Prodajalnica A. SELJAK, zastopnik
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Mestna hranilnica ljubljans
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000-—
Vlog...................„ 43,500.000-—
Rezervnega zaklada............. „    1,330.000*—
4.1/ 01 j      j brez odbitka. Hranilnilnica je pnpUarno varna in
stoji pod kotrolo c. kn. deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 '/**/, obrestim in najmanj */«% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
49
Jeseniške novice.
Vlomilec prijet. Kakor znano, je fansko leto 9. decembra ponoči nekdo vlomil v Čutarjevo prodajalno na Savi in pokradel okoli 400 K blaga. Sedaj so v Inomostu prejeli vlomilca v osebi gotovega Marčiča, begunca 17. pešpolka.
Med mašo v Marijni kapelici na Plavžu je bilo pretečo soboto v sosedno hišo, ker so bili vsi pri maši, vlomljeno, na kar je vlomilec odnesel nekaj zlatih uhanov, prstanov in nekaj denarja. Ko so ga sosedje zagledali in zasledovali, jo je čez Savo v Mežaklo popihal. Lump se piše Am-brožič, je iz Gorij doma in že večkrat radi tatvine in vlomov predkazno-van.
Občinski odbor je odpravil semnje na praznike, tako na Sv. Jožefa, sv. Petra itd. na Savi. Semenj sme sele drugi dan po kakem takem prazniku biti! No to je bila zopet velikanima modrost naših krščanskih občin-S'::h očetov a la Bernard, Bertoncelj itd. Ne samo. da so s tem marsikateri košček kruha domačemu gostilničarju požrli, so s tem obenem kmete obiskovalce semnjev itd. iz bližine pregnali, kajti ravno ta dva semnja sta bila vedno prav dobro obiskana, ter si je marsikateri nakupil semena, poljska orodja itd. Zivio klerikalni jeseniški občinski zastop!
V novi šoli so pričeli z delom zopet pretečeni teden, sedaj polagajo deske v sobah in stopnice.
Tovarniška bolnišnica se ie izkazala letošnjo leto premajhna. Z bolniki je prenapolnjena, da so morali še neko usmiljenko iz Ljubljane naprositi, katera jo je pa lepega dne iz bolnišnice brez vzroka popihala in zapustila bolnike. So pač usmiljenke brez usmiljenja!
Hudega psa ima mesar \V. na Savi. Popada pse po cestah in ie do-sedaj že več psov raztrga! Vprašamo policijo ali ji ni o tem nič znano? Kaj pa če bi bil pes stekel? — Kaj pa s konjačem? Ali ne bo prišel tudi letos in kakor že sedaj 6 let ni prišel, na Jesenice nezadavčene pse polo-viti?
Naši modrijani so se zopet enkrat spomnili na obrtno nadaljevalno šolo za obrtne učence. Tri leta smo spali, sedaj pa naenkrat sklicuje župan zopet sestanke! Če bo le res?
Slovensko delavsko izobraževalno m pevsko društvo »Sava« priredi v nedeljo 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer ponovno gledališko predstavo igfre »Kontrolor spalnih vozov«. To je jako smešna burka. To pa kljub temu, da »Slovenec«: društvo napada, da to društvo radi tega več ne igra, ker ima dvorano vedno prazno pri »Jelenu< na Savi. Obenem je pa sklenil odbor soglasno, da priredi letošnjo sezijo še več predstav!
Petindvajsetletnico kot uradnik pri kranjski obrtni družbi je praznoval 1. marca t. L naš rojak g. Anton Pongratz. Počastili so ga vsi uradniki in mojstri, kakor ravnatelja.
Za prebivalce mest, uradnike Ud
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlirz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 25
Kdor se pred dolgim motenjem
poklica hoče varovati resnejših bolezni, naj ob najmanjšem znaku kake kataralične obolelosti rabi kašelj blažeče, hripavost odpravljajoče in celo dušljivi kašelj premagujoče redstvo Thvmomel Seiliae lekarne f ragner. V zalogi ga imajo skoro vse lekarne. Cena 2 K 20 v. Pazite, prosim, strogo na ime! Ia
Moška in damska moda daje poleg vedno lepe in priljubljene sive barve prednost tudi zelenim in rjavim tonom kamgarna in ševiota. Me-rodavna zbirka moškega in damske-ga blaga, ki jo pravkar razpošilja svetovnoznana tvrdka suknene tvornice Siegel-Imhof v Brnu, prinaša bogato izbiro tega modernega blaga po čudovito nizkih cenah. Tudi privatne osebe dobe vzorce gratis in franko.
Epohalna domača iznajdba. Na
torišču lepotil so bili doslej Francozi vedno pred nami. Domače lepotilo, dr. A. Ri\a laboratorij, Dunaj, IX., Bergg. 17, nam prinaša biserno pu-drovo kremo, to je puder v obliki ne-tolščobne paste. Vse neprilike raz-pršljivega se s tem odstranijo. Pariške dame si z Dunaja dajo dopošiljati to toaletno sredstvo. Poizkušnje se . razpošiljajo zastonj. i
Skladiščnik
s kvalifikacijo za lesno trgovino M U6o M Uk*lta|l »Mlan« Prednost imajo oni, ki so vajeni opravil na žagi in drugih strok.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 909
Kupim takti rabljene
it
220 cm visoko, 310 cm dolgo in 2 m dolg
Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 902
Proda se
gostilna
m gospodarskim poslopjem, stavbeae parcele, travniki, ■Jlve w LJubljani blizu Dolenjskega kolodvora in gozdi aa
Golovca.
Poizvedbe pri upravoištvu »Slov.
Naroda«. 702
Za prodajanje nove, izborne kave (ni ž^ana rž<*na kava alt žito) se sprejme:o zastopniki
proti proviziji 20%. Vzorci za poskušnjo zastonj.
Fran Marsner, Kri- Vlnokrady 1573.
Starozaasa, dobrovpeljana
restavracija
v večjem prometnem kraju na Dolenj
skem, blzu železnice, na živahnem križišču 4 vel. cest, z lepo urejenimi gostilniškimi sobami ter sobami za prenočišče   itd    se   zaradi družinskih
razmer ođđa na račun. Pogoji po dogovoru.  Primerna kaveja potrebna
Ponudbe pod šifro „Dolenjski"
na upravn. »Slov. Naroda«. 951
BSeski  n ženske, ki so pri boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvrši jivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsafceai natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neusr nosti znesek nazaj. 4564
Dr. med. H. Seemann. Sommerfe S3. (Bes. Frankfurt- Oder Potrebna zdravila posije ob narot    i dunajska ali budimpeštanska razpošil mica,
v izogib vsem carinskim nepril im.
Proda se
1019
eno uro hoda od Maribora v sredi velike vasi in tik okrajne ceste, hiša prav v dobrem stanju, hlev za 3 govedi, 3 svinjski hlevi, 2 vrta za zelenjavo, lepe bra;de, studenec na dvorišču, lep sadni vrt, 5 njiv, 3 travniki in gozd, vse skupaj meri 10 oralov, je sposobno za vsako obrt ali za vpokojenca; lep razgled. Cena samo 13000 K, 3000 lahko ostane vkmiženo Pojasnila daje lastnik Ivan Lukman, p. Fram pri Račjem (Frautieim bti   Kranicbsfeld) Štajersko.
namesto za K i- a K 58'-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrst
iiiiiK stri j*t
ki se gonijo z nogo z ele t omarico in 10 letno garaci Odoošliem ko dobim 15 K zadatja, ostan no povzetja. Vse vrste Šivalnih stroj TRimrschiff« ^Central-Bobbln« za domaČo i bo in za  rokodelce po cenah  na debei
L leiBkn. Brcaj II. Mm l«Htna231
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška kores pondenca. 37(
lr i «š* o
s prometno trgovino in gostilno, pri« kladoa za veletrgovino ali tvornico. Vprašanja   na ^ Marijo Kreft,
965
Vermuth-
vtmo aa|aal|ee kakovosti prodala po ■aisnifl ena! tvrdka 235
Br. Nevakević, vinska trgovina ---w LJubljani. -
Najeeae|ftl nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
Sjubljana, Jtfarije Terezije cesta 13—18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
Ljudevit Borovnik
p u i k ar v Borovljah (Fer« lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsaki______
pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare sarnokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-lalnici in od mene preizkušene. —* h u etre v4 veni oenlkl zeetenl.
[eno česks ncstellno perje
1 kg sivega očiščenega 2 K, j boljše K 240, napolbelo K J 3'60, belo K 480, prima mehke K 6— .veleprima K 7*20. Najboljše vrste snežno belo perje K 9*60. —
Izdelane postelje
nega posteljnega -nleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12—, K 15'— in 1 K 18-—, 2 metra dolga, 140 cm široka K | 13--, K 15-, K 18—, K 21--. ZgJavnik ? 80 cm dolg, 58 cm širok K 3*—, K 3*50 j in K 4*—, 90 cm dolg, 70 cm Širok  K \ 4'50, K 5'50 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350
Benedikt Saciisei, Lobes 51. 35, *ri Piznjg na Ceneni.
= Omo$itev. s
Čednemu, zdravemu dekletu ali pa mladi vdovi s o0.000 kronami razpoložljive dote, v starosti med 20. in 30. letom, se nudi lepa prilika :a takojšen res srečen zakon, ker so vsi pogoji zato dani. Dota se bode pupilarno varno zavarovala na vel tkem premoženju.
Lc resne ponvdhe se prosijo na upravništvo »Slov. Naroda" pod šifro »April 1914/lOO.j.
Stroga diskrecija zajamčena. Pošteni in resni posredovalci niso
1005
izključeni.
-g K I «
-a: rs
© "O
TJ
>
^ 1
Om ^
904
iS a
11
B
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4-. Novo mesto. Glavni trg stev. 49. Kranj, Glavni trg stev. 119. Kočevje, Glavni trg stav. 79.
Krna Man : u' umota.:
Vsi smo ljudje in vsem prete vene-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvirajoče bolezni. Vseh teh neprilik — naj bodo stare kolikor hočejo se resite snmo z VDflCJ |f|Hl CCDMI zdravljenjem s nRUaLIUlMI uLaUn. Skatljica z natančnim navodilom za zdravlje 6 kron. 803
Meloni«: ttnar Fnrlir, Pariz.
Naroča se iz glavne zaloge: I. Lederer, lekarnar, Badepe **- m, Maasam Mag asov. 11.
Kapajte t« zahtevajte edino lo ^
[II in METODOV UU
je najboljSi. 44
Hm zwn pri M slov. zalogi taja in im oa debelo v Liobljani, Rožna olita Stev. 41.
Franc Kos i
jubljana, Sodna ulica.
j Podpirajte domačo industrijo!
• Stare nogavice se i  ceno podpletujajo!
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
Izboljšajte promet v svop gostilni
2150
z izvrstnim cenim
plzenjskim pl¥0
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah- :: Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 aa*- Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohpmann. *wa Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu, Via della Caser-
ma in v slovanskem
hotelu „Lacrotna" v Gradežu.
r°K
Fran Szantnerju
Prosim, oglejte si predle.^eče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. 61 Poskusitepri. specialistu za ortopedična in anatomična obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica št, 4.
1
132
NAZNANIL®.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem prevzel staroznano
Ljubljana
Stari trg št. 14.
katero bodem vodi! pod imenom: Josip Poka nasL Jamnik.
KProsim, da slavno občinstvo mojemu predniku izkazano zaupanje ohrani tudi meni.
Se prijazno priporočam z vsem spoštovanjem
Ljubljana
ANDREJ JAMNIK. g
POZOR. gVIATERE!
Izborno živilo   za otroke od časa odvajanja je
Lahka prebavnost. dober okus, velika redilnost. lajšajo dobivanje zob in so  i z bornega učinka na «w ^ tvorite? kosti.
1014
Velika škatlja za 3 tedne 3 K 80 vinarjev.
Dobiva se v Lfabljanl v lekarni pri „Zlatom jelena".
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg 3.
****
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
▼eJefanlmlv
slikozor
z mehanično izmenjavo auk. m* ..... —.
90 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj ostrih okularjev   vidijo  nonMSM lene in
Hkozor
ce as
panoramo  z__________ _
e radi kupujejo. Ktjaafctaa »asortSM i 90
In to
■Mn faradi pikanterije gospod 0 IstcfTitijasii tssM km thSC-
Edina razpošiljalnica, ilifcriOsO po povzetju. 1016
Swoboda, Dunaj, IIIMm
3
ANTON STACUL, Ljubljana,
priporoča najtoplafe isrratai
» a. rn panjeo
599
j.
3E
št. 5027.
1021
Razpis ustanove.
Uublian-\a n-estna občina ima za tekoče leto podeliti ustanovo v znesku 2CC K. katera je bila ustanovljena povodom srebrne poroke Nj. c. in kr. apostolskih Veličan-tev cesarja in cesarice.
Pravico do te ustanove ima letos ljubljančanka, ki je revna, poštena, ki se je tekom leta 1913 omožila ter bila pred omožitvijo samskega stanu (ne bftvsn vdova!)
Ljubljančanke so le take prosilke, ki so imele prei eatetit-
vijo v Ljubljani domovinske pravico.
Prošnji je priložiti: 1. Poročni list 2. Dokaz domovmstva pred poroko. 2  Nravstveno izpričevalo.
Prošnje je vlagati v vletnem zapisniku mestnega magistrata
do vstevsega S. aprila L L
Na prošnje, katere ne bodo opremljene v smislu tega razpisa, se ne bo
Strojarnica
za strojenje usnja v najboljšem stanju, s parnim in električnim obratom, posebno ugoden kraj, neposredno ob železniški postaji, dobi se mnogo čresla in sirovih kož, mnogo dela po naročilu, se po ugodnih, lahkih pogojih da v takap atf preda, Dopisi na upravn. »Slev. Naroda«. 909
Davok na Špirit I!
Z ogromnim zvišanjem davka na Špirit, ki je stopil v veljavo 1. februarja, je nujno priporočati, da si vse spirituoze sami izdelujemo.
Oni rellektanti, ki bi si to izdelovanje radi uredili po praktični metodi in
a lom mnogo prikranili, naj se pod šifro „flresse Ersparnisse 4351"
takoj oglasijo na anončno ekpedicijo M. Dukes Nacnf. d. d. Dunaj I/l, Wollzeile9. Izkušenega strokovnjaka postavi zadevna tvornica brezplačno na razpolago.
Pozor!
m.
Pozor!
ie parcele
v mest j kot v okolici se pod jak o ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo: 3936
Valentin Accetto, Kolodvorska ulica št 8.
oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 11. marca 1914.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v LJubljani, Seleaburgova ulica 9.
Temnica na razpolago Zunania naročila z obratno poŠto. — Zahtevajte cenike.
Redka priložnost!
/J* Popolna razprodaja %
/ cele zaloge čevljev
kakor moških, ženskih, otroških, gorskih i. t. d. najnovejše oblike bode od 16. t. m. dalje
v Wolfovi ulici štev. 14
globoko pod lastno ceno.
Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodafalniska oprava istotam pri
I
994
Združenih čevljarjih,
WoIfova ulica 12—14.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj un.čevalec korenin balzam  Rfa Vaših kurjih očes, bradavic,
otiščancev  ne  odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki o K tlemenv, Kaschan (Kasss) I., Postf. 12 736 Ogrsko. 62$
Prodajalka
Se išče katera bi bila sposobna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom na deželi v vas;, lU ure oddaljeni od župne cerkve. Trgovina se nahaja v prometnem kraju, edina v vasi. Pri trgovini je tudi gostilna. Zeli se starejša moč, poštenega vedenja, katera bi imela veselje pozneje sama prevzeti trgovino, lahko postane tudi 'iružabnica s kanitalom 1003 kron. — Ponudbe pod ^Prodajalka 853" na upravnistvo    »Slovenskega    Naroda c
40 i. uspeli, na tisoče priznanj Cjfc^Sl
tinkturo
wm
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila spre- O. Piccoll|a9 jema lekarna Ljubljana.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Vabilo cenjenim zadružnikom
k
rednemu občnemu zboru
ki se vrši
dne 29. marca 1914. ob 2. uri popoldne
v posojilnični pisarnici v Dol. Logatcu. Dnevni reds
1013
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjenje računa za 1. 1913.
4. Razdelitev dobička.
5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
6. Predlogi in nasveti zadružnikov.
Aktiva.
Cista bilanca 31. decembra 1913.
Pasiva.
Izvrstna, dobro vpeljana
špecerijska trgovina
pri tovarni s 7000 delavci, Gor. Štajersko, se takoj odda zavoljo druž.
razmer — Natančneje pri H. Koller, pošta Seegraben pri Leobnu. 975
IV. KACIN
£jubljana, Sv. Petra cesta 51.
Prva slovenska Izdelovalnica
harmonijev
po amer. sistemu. Izdelujejo se harmoniji za cerkve, šole, pevska društva in zasebnike po najnižjih cenah, tudi na obroke. Sprejemajo se popravila
in prenovljenje starih harmonijev.
Cenik gratis in franko. 1C0O
St.
i
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Gotovina v blagajni .....
Vloga pri poštni hranilnici . . . Račun denarnih zavodov: imovina
Vrednostni papirji......I.
Posojila.......... .%
Zaostale obresti posojil „ . .
Troski posojil.........
Tekoči račun strank......
Inventar............
Posojilnično posestvo......
30330 42 2J758 38 71742-16530-1035911 89 25700 85 256 84 223064 2223 18 554921—
1262176 20
!
St.
K
v
1
2
Zadružni deleži.........
Nevzdignjena   dividenda zadružnih deležev...........
Predplačane obresti posojil ....
Hranilne vloge..........
Rezervni fond:
splošni..... 9051*09 K
posebni..... 91863-63 .
Dobiček v 1. 1913........
26310 —
2530 90 2046131 1122343 15
10091472
1262176 20
Ravnateljstvo.
pristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon m 3 10 dolg
za pnolno miU osieko
(suknja, hlače, telovnik) s    stane samo ::
1 kupon
1 kupon
1 kupon
1 kupon
1 kupon
7 kron 10 kron 15 kron 17 kron 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20"—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgame, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah : kot solidna in poštena vrlo znana : Zaloga tvornice za sukno
Slegel-Imhet v Brnu (Brflnn).
gOf~ Vsorcl gratis In franko. "VI
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhot na tvomiškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
^ dSsZiISi
HlCmetska posolllnlca ljubllanske okolice o LJubljani.
^^o« 440
X obrestuje hranilne vloge po čistih ^^3/ 0 H Rezervni zaklad na) X 800.000. ™w   / 4
brez odbitka rentnega davka.
Ustanovljena leta 1881.
M
11
i l
069094
94
858^69655151470435