Zala Fras, Špela Rožman' Dr.Jakob Ploj, rodoljub iz Prlekije Po padcu absolutizma leta 1859 je v avstrijskem cesarstvu nastopila ustavna doba. Spr~eta ustavaje zagotavUala enakopravnost vseh narodov v držav~ kar pa se je v praksi različno izvqjalo. Politično živUenje se je precej razmahnilo tudi med Slovenci in ponovno so po letu 1848 stopile v ospredje zahteve prvega slovenskega političnega programa Zedinjene Slovenije. Narodno gibanje Slovencev se je z možnostjo u5tanavUanja slovenskih organizacij postopoma krepilo. pri tem pa so kUučno vlogo imele čitalnice in tabori ter rodoUub~ ki so delovali v teh organizacijah. Eden takšnih je bil tudi dr. Jakob Ploj -Galov Japec(k). Prispevek predstavUa rezultate raziskovalne naloge z istoimenskim naslovom V šolskem letu 2019/2020 stajo izdelali učenki 7. razreda oš Sv. Jurij ob Ščavnici pod mentorstvom Anite Zelenko. Ključne besede: Jakob Ploj, čitalnice, tabori, narodna zvest, domoljubje slovensko narodno gibanje v Z. polovici 19. stoleqa Na dunajskem kongresu leta 1814/15 so voditelji tedanjih velesil (ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc 1. in pruski kralj Friderik Viljem III. ter znala samo slovenski jezik. Izobraženo meščanstvo in plemstvo je za pogovomi in dopisni jezik uporabljalo predvsem nemški jezik, ki je bil uradni jezik v avstrijskem cesarstvu. V šolah se je uporabljal nemškijezik, z izjemo osnovnih šol. Do velika Britanija in Francija) na novo uredili meje v sredine 19. stoletj aje slovensko kmečko Evropi, ki jih je pred tem spremenil Napoleon prebivalstvo spoznalo pomen intelektualnega Bonaparte. Trajni mir in politično stabilno Evropo razvoja svoje mladine, saj je vedno več le-teh so želeli doseči z vzpostavitvijo ravnotežja moči obiskovalo pouk. Z izidom učbenikov v med evropskimi velesilami in vzpostavitvijo t. i. slovenskem jeziku se je tudi slovenščina vedno starega reda. Zagovarjali so politična načela pred bolj uveljavljala v osnovni šoli. Z izjemo francosko revolucijo (absolutizem in fevdalizem). Bleiweissovih Novic, ki so začele izhajati leta 1843, Vodenje in upravljanje države izvaja plemstvo, ki so časopisi izhajali v nemškem jeziku.' Slovenska ji je dana pravica do vladanja po milosti bOŽji. narodna zavest se je počasi širila v drugi polovici Kljub uvedbi vrste ukrepov (cenzure), se je moč 18. stoletja. V prvi polovici 19. stoletjaje zajela del meščanstva krepila in netili so se upori in inteligence in meščanstva. Velika večina revolucijepoEvropi.Mettemichovabsolutizemje meščanstva in plemstva je bila v tem času bil poražen v revolucionarnem letu 1848. narodnostno neopredeljena: Večina Slovencev je v 19. stoletju živela v Leta 1848 so Slovenci zapisali in na Dunaju avstrijskem cesarstvu, znotraj katerega so bili predstavili prvi slovenski politični program razdeljeni med različne upravne enote.' Večina Zedinjena Slovenija. Slovensko kulturno gibanje ljudi na slovenskem narodnostnem ozemlju je je preraslo v politično gibanje. Jasno so bile 1 Zala Fras, Špela Rožman, učenki 8. razreda OŠ SV. Jurij ob Ščavnici. 2 Najbolj slovenska upravna enota je bila Kranjska, kjer je živela ena tretjina slovenskega prebivalstva (36 %). Slaba treljina Slovencev je živela na Štajerskem, slaba šestina pa na Primorskem. Na Koroškem je živela ena desetina Slovencev. V današnjem Prekmu~u in Porabju je bilo 4 % Slovencev. Na območju Beneške Slovenije je živelo 2 % Slovencev. Melik, v., Tabori 1868-1871, str. 7. 3 Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 211-220. 4 Slovenska novejša zgodovina, str. 24-29. 85 izražene zahteve po združitvi vseh slovencev v velika narodnostna pestrost prebivalstva. V skupno upravno enoto, ki naj bi bila avtonomna in državi je bilo največ (1/4) Nemcev, 17 % je bilo imela svoj deželni zbor. Zahtevali so uvedbo Madžarov, malenkost več (skupaj) Čehov, slovenskega jezika v šole in urade. Izrazili so Slovakov in Moravcev. Z dualistično ureditvijo so zahtevo, da slovenska upravna enota ostane del bili najbolj nezadovoljni slovanski narodi, saj so avstrijskega cesarstva, in tako zavrnili predstavljali več kot polovico prebivalstva v velikonemški program. Te zahteve so izrazili v AvstrO-Ogrski. Zaostren odnos med prebivalci številnih peticijah, ki so postale prvi slovenski različnih narodnosti se je stopnjeval proti koncu politični program. Prvi slovenski politični 19. stoletja in je bil zelo izrazit v mestih. Mesta so programje dobil s podpisi (deklaracijsko gibanje) bila nekakšni narodni otoki sredi strnjene množično ljudsko podporo. Vendar je bil poselitve državljanov drugega naroda. Vladajoči parlament na Dunaju razpuščen in peticije ni narod je imel v mestih pomembno ekonomsko in obravnaval. oktobra 1848 je bila revolucija na politično moč. Nenehno je prihajalo do sporov Dunaju zadušena. Po revoluciji leta 1848 nastopi glede pravice uporabe lastnega jezika v uradih, desetletno obdobje Bachovega absolutizma, ki je šolah in sodiščih.' trajal do leta 1859. V njem je bilo onemogočeno skoraj vsakršno politično delovanje in preganjana Kljub germanizaciji (širjenju in utrjevanju so bila narodna gibanja. Glavno besedo v času nemštva) se je slovenski jezik v obdobju Bachovega absolutizma so imeli birokracija, Bachovega absolutizma okrepil. Uradi in sodišča vojska in Katoliška cerkev. V ospredju je bila so jo uporabljali pri poslovanjU s strankami, ki niso velika težnja po vsesplošni modernizaciji znale nemščine. Slovenščina je postala obvezen monarhije. Leta 1849 je bila uvedena nova učni predmet za slovenske dijake v gimnazijah. upravna ureditev, tej pa je leta 1859 sledila Narodnozavedna slovenska duhovščina pa si je cerkvena ureditev Koroške in Štajerske. prizadevala razširiti slovenščino kotučnijezik.' Odpravljena so bila okrožja (kresije). Temeljna Po izgubljeni vojni AvstrO-Ogrske proti Piemontu upravna enota so postali okraji. S prizadevanjem in Franciji leta 1859 so se pokazali neuspehi Antona Martina Slomška je bil sedež škofije iz Bachovega absolutizma. Zaradi gospodarske koroškega Št. Andraža prenesen v Maribor. krize, ki se je pojavila leta 1857, so se odnosi v Društveni zakoni so od leta 1852 dalje avstrijskem cesarstvu še bolj zaostrili. Sledile so onemogočali delo političnih društev. Zaradi politične spremembe. S februarskim patentom' je cenzure so prenehali izhajati politični častniki, bil uveden dvotirni sistem. Na eni strani sta bila npr.: prvi slovenski politični list Slovenija. Naprej centralna vlada in državni zbor, ki sta ga so izhajale le še Novice. Slovenska politična sestavljali gospodarska in poslanska zbornica. društva so se odpovedala političnemu delovanju Poslance v gospodarsko zbornico je imenoval in se preoblikovala v bralna društva, ki so prešla cesar, v poslansko zbornico pa so jih do leta 1873 na kulturno delovanje.' volili deželni zbori, potem pa neposredno volivci. Ena temeljnih značilnosti avstrijskega cesarstva Na drUgi strani pa so precejšne pristojnosti dobile (1804-1867) in po letu 1867 AvstrO-Ogrske je bila dežele z deželnimi zbori.' 5 Ilustrirana zgodovina Slovencev, 1999, str. 232-239. 6 Slovenski zgodovinski atlas, str. 149. 7 Pančur, str. 24-26., 8 Patent, vladarsko pismo za javnost (www.fran.si). 9 Pančur, str. 27. 86 slovensko narodno gibanje je dobilo s političnim slovenski jezik in petje ter vzbuditi občutek programom Zedinjena Slovenija politično vsebino. Prve deželnozborske volitve leta 1861 so minile v znamenju izbiranja uglednih osebnosti. Ni bilo boja med političnimi strankami, saj se je slovenski politični tabor komaj začel oblikovati. Med Slovenci so imeli največ ugleda javni delavci, saj so že bili uveljavljeni v gospodarstvu in kulturi (Fran Levstik,J anez Bleiweiss). V slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja sta se oblikovali dve politični smeri: staroslovenci in mlado s loven ci. Do delitve med slovenskimi politiki je prišlo zaradi vprašanja uporabe jezika v časopisu Novice po letu 1865. Janez Bleiweis se je narodne pripadnosti. Sprva so čitalnice nastajale v mestih in trgih ter se postopoma širile tudi na vasi med kmečko prebivalstvo. Prvo čitalnico so ustanovili 29.januruja 1961 v Trstu. Vtem letu sta bili ustanovljeni tudi čitalnici v Mariboru in Ljubljani. Leta 1869 jih je bilo na slovenskem narodnostnem ozemlju že več kot 60 čitalnic z okrog 4000 člani." Januruja 1867 se je na deželnozborskih volitvah pokazalo, da ima narodno gibanje veliko podporo podeželskega prebivalstva. Kranjski deželni zbor je prvič dobil slovensko večino, vendar se je dunajska vlada namesto s Slovani sporazumela z Madžari. Istega leta se je v državi uvedla zavzemal za izdajanje slovenskega časopisa dualistična ureditev. Sklenjena je bila zveza med Novice v nemškem jeziku, čemur je ostro Ogrsko in deželami iz dunajskega državnega nasprotoval Fran Levstik, ki je od leta 1863 urejal zbora. Slovenci so se razdelili med Benečijo v časopis Naprej. Levstika so podprli predvsem Kraljevini Italiji, avstrijskim delom monarhije in Slovenci izven Kranjske.lO ogrsko polovico monarhije." V ustavni dobi so središča narodnega in Decembrska ustava iz leta 1867 je na zunaj enotno kulturnega delovanja postale čitalnice. Začetki slovensko politiko razdelila na staroslovence, ki čitalnic segajo v letu 1848, ko so bile organizirane so ustavo podprli, in mladoslovence (Fran Levstik, kot bralna društva. V teh društvih so se zbirali Valentin Zarnik, Josip Vošnjak), ki so v letu 1868 meščani (mestna in trška inteligenca) in z branjem začeli po zgledu čehov z množičnimi politično­ časopisov, izmenjavo političnih idej in pogledov, kulturnimi zborovanji na prostem (tabori). Do leta razpravami o prebirani vsebini, organiziranjem 1871 je bilo organiziranih 18 taborov. Taborsko zabave utrjevali narodno zavest. Namen gibanje je ponovno uveljavilo zahtevo po prvem ustanavljanja teh bralnih društev v letu 1848 je bil političnem programu Zedinjena Slovenija. Na krepiti slovensko narodno zavest med taborih so sprejemali resolucije," v katerih so izobraženci. Pobudniki čitalnic v ustavni dobi so zahtevali slovenski jezik v šole in urade na vsem bili staroslovenci po vzoru na Hrvaškem. Glavna narodnostnem ozemljU in lastno univerzo. dejavnost čitalnic je bila organiziranje družbeno- Taborskemu gibanju so se pridružili tudi družabnih dogodkov t. i. besed. To so bile staroslovenci." prireditve z igrami, recitacijami, zdravljicami, s Leta 1871 so vlado v avstrijskem delu Avstro- petjem, tombolo in predavanji. Običajno so se Ogrske prevzeli nemški liberalci. Germanizacijski končale s plesom ali z veselico. Namen čitalnic v pritisk vlade je bil vedno močnejši. ustavni dobi je bil povezati Slovence, razvijati Narodnozavedni profesOlji so bili premeščeni v 10 Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 242-243. 11 Uršič, str. 69-83. 12 Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 246. 13 Javna izjava o pomembnem vprašanju, sprejeta na sestanku, zborovanju. (www.fran.si) 14 Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 246-148. 87 povsem nemška okolja. Med slovenskimi politiki katoliške smeri konec 80. let 19. stoletja se je sloga se je vzpostavilo obdobje slogaštva. Mladoslovenci med slovenskimi politiki končala. Ohranila se je le in staroslovenci so bili zaradi povečanega tam, kjer so bili Slovenci nacionalno bolj ogroženi, nemškega pritiska prisiljeni sodelovati. S skupnim npr.: Koroška in Trses nastopom na bili slovenski politiku uspešnejši. Kljub temu pa je leta 1877 kranjski deželni zbor v Dr.Jakob Alojzij Ploj - Galov Japec(ky6 Ljubljani izgubil slovensko večino. Položaj Jakob ploj se je rodil 11. junija 1830 v Grabonošu Slovencev se je izboljšal z nastopom Taffejeve vlade leta 1879, ki je ostala na oblasti do leta 1893. Postopoma se je izboljšal položaj slovenščine v uradih, šolah in sodiščih. Leta 1883 so Slovenci pri Svetem Juriju ob Ščavnici,17 umrl pa 28. februarja 1899 na ptujU.IB Mama je bila Ana ploj, rojena Holc, iz Grabonošal9 št. 2, oče pa Mat jaš Ploj doma iz Ivanjec, ki se je v Grabonoš priženil. V zakonu sta se jima rodila Jakob in Neža. Neža Ploj ponovno dobili večino v kranjskem deželnem zboru. Položaj Slovencev na Štajerskem se je izboljšal, čeprav so bili v podrejenem položaju. (poročena Korošec) je bila mama Antona Korošca; Večino so imeli le v kmečkih okrajih, mesta pa so Jakob Ploj je bil ujec (materin brat, stric) Antonu obvladovali Nemci. Z uveljavljanjem načelne Korošcu. zo '771- p.. ~ I Vpis Jakoba Ploja v krstno knj~90 leta 1830. Vir: Nads1cofijski arhiv Maribor, krstna knjiga [are Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 1830. Jakobovo šolanje se je začelo na dvorazredni je bilo leseno poslopje šole zamenjano z zidano ljudski šoli (trivialkiZI) pri Svetem Juriju ob stavbo iz opeke in kamenja. Pouk je obiskovalo Ščavnici. Dve leti pred njegovim začetkom šolanja nekaj več kot 150 učencev. od leta 1842 do 1848 je 15 Pančur, str. 30-33. 16 Hišno ime za Jakobovo rOjstno hišo v Grabonošu 2 je bilo »Galovi«. Zato so Jakoba imenovali Galov Japec(k). 17 Nadškofijski arhiv Maribor, krstna knjiga fare Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 1830. 18 Nadškofijski arhiv Maribor, mrliška knjiga fare Sv. Jurij na Ptuju za leto 1899. 19 V 19. stoletju se je vas imenovala Krabonoš. 20 Ilešič, str. 74. 21 Osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom v času avstrijskega cesarstva. 22 Zelenko, str. 13 88 šestletno gimnazijo obiskoval v Mariboru, kjer je bil odličen dijak. Ker filozofije ni bilo možno študirati v Mariboru,je šolanje od leta 1848 do leta 1850 nadaljeval na gimnaziji v Gradcu.23 Zaradi političnih nemirov leta 1848 je bi vpisan (imatrikuliran) kot filozof šele 10. januarja 1848. PO zaključenem študiju v Gradcu je leta 1850 vstopil v graško bogoslovje. PO prigovarjanju rojaka Davorina Trstenjakaje po enem letu šolanja IRojstna hiša}akoba Ploja. Foto: neznan. izstopil iz bogoslovja in se posvetil študiju prava, ki ga je dokončal leta 1856. Ves čas univerzitetnega šolanja ga je materialno in finančno podpiral ravno Trstenjak. Za doktorja prava je bil promoviran 6. marca 1856.24 ~nO:ii!7:) JUJ U-.!5J!J~ 2 :.r..JlI t" . 1 !:"U'~' 1/,,, \1I;"rtI. \ "... 1, ,, - I IDiploma dr.}akobaPloja. Vir: PAM, škatla 1531,}akob Ploj. 23 Ilešič, str. 74. 24 Prav tam. 89 'WRI~ .:tI1COJIfllll/i ALcm:.rm~U'.Ml .... , . / . " od 1856 do 1858 je bil odvetniški koncipient" v dni pa jih je bilo že 70. Člani čitalnice so bili Gradcu, od 1859 do 1860 na Ptuju in od 1860 do predvsem odvetniki, sodniki, notarji, uradniki, 1861 v Mariboru. Odvetniško službo je med letoma zdravniki, inženirji, profesorji, učitelji, časnikarji 1861 in 1870 nastopil v Ljutomeru, od leta 1871 do in redki trgovci, trgovski pomočniki in svoje smrti pa na ptuju. 7. marca 1856 je železničarji." pripravništvo opravljal v pisarni pravnika dr. Po uspešno opravljenem odvetniškem Meyera. S 23. julijem 1856 je pripravništvo pripravništvu v Mariboru se je 8. oktobra 1860 nadaljeval pri Johannu Ulmu. Na ptuju je bil poročil s komaj 17-letno Ptujčanko Barbaro pripravnik pri notarju in odvetniku dr. Wegscheider, hčerko ptujskega meščana in Ferdinandu Filaferru, v Mariboru je pripravništvo trgovca. Rodila mu je sedem otrok, pet sinov in dve opravljal pri dr. Ferdinandu Dominkušu." hčerki. Na dan rojstva prvega otroka (Otona) je Mariborski slovensko naravnani meščani so se bila v Mariboru ustanovljena čitalnica. Skupaj z julija 1861 sestali v pisarni odvetnika dr. gospodom Serncemje dr. Ploj podpisal vabilo na Ferdinanda Dominkuša ter ob neposredni sestanekustanovitvičitalnicevMariboru." spodbudi ustanovitve čitalnice v Trstu istega leta Sredi leta 1862 se je dr. Ploj preselil v Ljutomer, ustanovili prvo slovensko društvo, imenovano kjer je bil imenovan za odvetnika. Svojo pisarno je »N aro dna slovanska čitavnica.« Ustanovitelji imel na glavnem trgu v hišni številki 69, kjer je tudi društva so bili odvetnika dr. Janko Sernec in dr. stanoval." Jakob ploj, jezikoslovca Josip Šuman ter Janez Kot narodni buditelj in domoljub je imel dr. ploj Majcigerij, glasbenik Janez Miklošič in zdravnik pomembno vlogo pri narodnem prebujanju dr. Matija Prelog. V mestu je bil jezik sicer Slovencev. Leta 1867 je bil zapisan med nemščina, vendar so bile razmere primerne tudi ustanovitelji čitalnice v Ljutomeru. Bil pa je tudi za slovansko čitaInico. Čitalnica se je pri svojem njen prvi predsednik. Delovanje čitalnice v delu zgledovala po Mariborskem moškem Ljutomeru je podpiral tudi finančno. Na svoje pevskem društvu, kjer je dobila pobudo za stroške je leta 1868 naročil 25 izvodov časopisa organiziranje družabnega in glasbenega življenja. Slovenski gospodar za občine v okolici Ljutomera. Čitalnicaje bila ustanovljena z namenom, gojiti in Na ta načinje želel povezati podeželske župane z utrjevati rabo slovenskega jezika, slovensko narodnim gibanjem. Leta 1868 je imel govor v ljudsko petje, nuditi članom slovenske časnike, središču in Ormožu. Predsedoval je tudi odboru za uprizarjati gledališke igre ter osnovati knjižnico. prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Pomembno To so zapisali tudi v svoja pravila, ki so jih skupaj z vlogo pa je imel tudi pri organizaciji drugega zapisnikom o ustanovitvi čitalnice predložili slovenskega tabora v žalcu. Njegov portret je na okrajnemu uradu v Mariboru. Takoj po spominski sliki zadnjega tabora. Leta 1869 je bil ustanovitvije bilo nekaj več kot 30 članov. Čez leto med podpisniki poziva na taborvOrmožu.31 25 Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za zastarelo besedo, ki se navadno pojavlja v zvezi pripravniški koncipient kar pomeni odvetniški pripravnik. 26 Ilešič, str. 75-78. 27 Kumik, Zupanič in Stavbar, dostopno na: htlps:/lwww.kamra.silmm-elementilitem/slovanska-citalnica-v- mariboru.html 28 Nadškofijski arhiv Maribor, Poročna knjiga fare Sveti Jurij na Ptuju za leto 1860. 29 Kurnik, Zupanič in Stavbar, dostopno na: www.kamra.si. 30 Ilešič, str. 75-78. 31 Novice, 28, julija 1869. Dostopno na: htlps:/lwww.dlib.si/streamlURN:NBN:SI:doc-9A2MTRXQ/ 11 fced40-ddOa4adc-a5fa-ad48dcc06ffe/PDF. 90 Jeseni 1869 se je dr. ploj preselil iz Ljutomera na Z narodnim prebujanjem je ploj nadaljeval tudi na Ptuj, kjer je živel do svoje smrti leta 1899. Njegov ptuju. Udejstvoval se je na šolskem področju, v svak Franc Wibmer muje pomagal pri nakupu hiše čitalnici in pri ustanavljanju ter delovanju na Ptuju, na tedanji Kolodvorski ulici 5, kije bila v posojilnice na ptuju. Bil je predsednik ptujskega lasti posojilnice. Leta 1870 je dr. Jakob ploj postal političnega društva Pozor in odbornik predsednik narodne čitalnice na Ptuju, Slovenskega političnega društva za Štajersko. ustanovljene leta 1864. Njen predsednik je bil do Umrlje 28. februarja 1899 na Ptuju. O njegovi smrti 1873.leta.32 so poročali tedanji časopisi (Slovenski narod, Tudi na Ptuju se je dr. ploj politično udej stvoval, in Slovenec, Slovenski gospodar). O njem so poročali sicer na strani mladoslovencev (liberalci). Na državnozborskih volitvah leta 1873 je kandidiral v okraju Ptuj-Ljutomer. Njegov protikandidat je bil Mihael Hermann, po rodu Nemec, ki pa je bil odločen borec za pravice Slovencev in prvi tajnik narodne čitalnice na ptuju. Hermann je kandidiral na strani konzervativcev (staroslovencev). Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 20. oktobra 1873,je zmagal Hermann. Dr. plojje dobil 11 glasov, 7 na Ptuju in 4 v Ljutomeru.33 kot o znanem slovenskem rodoljubu in vrlem narodnjaku, ki je tudi svoje otroke vzgajal v slovenskem duhu. - - u.rt je .eeraj y Ptuju .... 1 rodo. ljub, aotp. dr. Jakob Ploj. Dopoldne aa j mej poalovaDjem Y po8OjUnioi adeI mrtyoud, in le popoldne je lzdUuall .. ojo bIaSO d1lAo. Pokojnik al je za sloyeuko ,tvu y ptuj· skem okraja pridobil yeliolb zaalol. Bodi mu zemljica lahka in prij&Zfln spomin r I Nekrolog dr. Ploju v Slovenskem narodu. Slovenski narod, 1. marec 1899. Dostopno na: www.dlib.si. Po l'olitvab. Glas o vspehu volitev 20. okt. hitel je za 3 dni pred nGospodarjemU po svetu in večjidel - žalosten uti s napravil. V resnici pa, dragi l'ojaki, ni zgubljeno nič, marveč mo v mnogem oziru na dobičku. Da to spoznamo, h-eba tanje cel6 mirno premisliti. Veseliti nas mOI'a v srce IJ aj n a z mag a gospoda He r man a! Izmed 354 gIa ov dobil je Herman 282, nja nasprotnika pa: grof Wurm- brand le 41, dr. Ploj pa le samo 11 glaHov, v Ptuju 7 in v Liutomeru 4, v Rogatcu pa, t. j. v Rogačkem in Smal'skem okraju ne enega ne! Veste li, kaj to pomenja ? To je ailno ve elo zna- menje, da v vseh teb okrajih nemškutarija in slo- venski liberalizem med lj u d s t vo m še nimata čvrstih korenin! To je veselo znamenje, da ima ljudstvo v teh okrajih še vedro glavo in zdravo srce, da se ga nauk prejme, ter pozna sovražnike, od katerih mu največe nevarnosti Pl'ete, tel' se jih ~e ko . . ' 'ln..llA: • r.!U,""-.~--",u~~..,.,. I Slovenski gospodar poroča o rezultatih volitev leta 1873. Slovenski gospodar, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TQ1DUYBB/ 9a7e4ee2-5c86-4112-8elD-62a46639b068/PDF (23.12.2019). 32 Ilešič, str. 75-78. 33 Prav tam. 34 Farič, Štefanič in Zadravec, 2018. 91 1\lnn'rnhf1,i/( dr. Jakoba Ploja na starem mestnem I po!GopaLišču na Ptuju.34 Anita Zelenko (oktober 2019). Vloga dr. Ploja pri organizaciji tabora v Ljutomeru 15. novembra leta 1867 je bil na Dunaju sprejet zakon o društvih (zakon o zborovanjih), ki je dal pravno osnova za organiziranje taborov. Tudi slovenski domoljubi so na osnovi tega zakona začeli ustanavljati čitalnice. V časopisu Novice so decembra 1867 že objavili obvestilo, da se bo sredi januarja leta 1868 odprla čitalnica v Ljutomeru. Odbor je v Slovenskem gospodarju objavil vabilo, s pisarni. zbralo se je 30 članov, med njimi je bil tudi kmet štuhec iz Bolehnečic. okrajni zastop se je po odboru, ki mu je predsedoval ploj, lotil graditve mostu čez potok Globetko. Člani Ljutomerske čitalnice so v začetku leta 1868 začeli aktivnosti za organizacijo zborovanja na prostem. Prvič v zgodovini Slovencev se je zbrala 7.ooo-g1ava nmožica in javno zahtevala združitev slovenskih dežel in enakopravnost slovenščine z nemščino. Za izvedbo tabora je bil imenovan centralni odbor. katerim je vabil k članstvu v čitalnici. Vabilo je bilo V Ljutomeru pa so izvolili poseben taborski odbor, namenjeno vsem stanovom, predvsem pa kmečkemu prebivalstvu. Ustanovitveni odbor čitalnice v Ljutomeruje štel 7 članov in med njimije bil tudi dr. Ploj. Z volitvami novega stalnega odbora čitalnice, 17. 2. 1868,je dr. Ploj postal njen predsednik. Ostali člani stalnega ki so ga sestavljali ploj, zarnik, Klemenčič, Kukovecin ZemljiČ." Prva naloga odbora je bila pridobiti dovoljenje za tabor, druga pa vabljenje k številčnejši udeležbi na taboru. odbor je organiziral čitalniške izlete, s katerimi je vabil na tabor. vabilo na tabor so odbora so bili: Ivan Kukovec, blagajnik in natisnili kot letak in objavili v Slovenskem namestnik predsednika, dr. valentin Zarnik gospodarju, Slovenskem narodu in Novicah. (koncipient), tajnik, Dragotin Huber, I. Simonie Avtorstvo vabila pripisujejo dr. Ploju. Ploj je na (kaplan), arhivarja, V. Herzog (zdravnik) in dr. dan ljutomerskega tabora sprejemal goste, Anton Klemenčič (župnik), odbornika I. Bauer otvoritveni nagovor paje imel Klemenčič." (učitelj), pevovodja]. Gomilšek, A.]esih, I. Mohorič (župan v PodgradjU), namestniki odbornikov. Slovensko katolis'1co politično društvo Pozor Čitalnico so financirali domači narodnjaki. Tako je Slovensko katoliško politično društvo Pozor je dr. Jakob Ploj na svoje stroške naročil 25 izvodov imelo sedež na Ptuju. Ustanovljeno je bilo 15. Slovenskega gospodarja za slovenske župane ljutomerskega okraja. Članstvo v čitalnici je hitro pridobivalo nove člane. Namen čitalnice je bil krepiti slovensko narodno zavest z branjem slovenskih časopisov in knjig, organizirati plese, slovenske dramske igre, slovenske pevske nastope. Čitalnica je bila pobudnik prvega slovenskega tabora. 35 V začetku leta 1867 so potekale volitve v okrajne zastope." Prvi načelnik zastopa je postal dr. Ploj. Prvo sejo je sklical 3. avgusta 1867 ob 9. uri v 35 www.dlib.Ljutomerska čitalnica. novembra 1865. Ker čitalnica ni smela politično delovati, je bilo za uspešne priprave na državnozborske volitve ustanovljeno omenjeno društvo. Predsednik društva je bil dr. Ploj. Namen društva je bil širiti narodno zavest med Slovenci; za dosege tega cilja je društvo postavljalo svoje kandidate na volitvah v državni zbor na Dunaj in deželne zbore. Člani društva so ustanovili zbirko društvenih knjig (knjižnica). Za širjenje narodne zavesti so organizirali »besede« in veselice. Društvo se je financiralo z mesečnimi in 36 Okrajni zastopi so bili samoupravni organi v Avstro-Ogrski. Predstavljali so vmesno stopnjo med občinami in deželnim zborom v Gradcu. 37 Ratiznojnik, str. 61-67. 38 Vrbnjak, str. 448-452. 92 prostovoljnimi prispevki članov društva, Povzetek sprejemalo pa je tudi knjige in časopise za Kljub pritiskom germanizadje na slovenski narod v 2. društveno knjižnico. Za ustanovitev društva je polovici 19. stolelja,je številnim slovenskim rodoljubom bilo potrebnihvsaj 20 članov. vsak član društvaje z narodnoprebudnim delom, utljevanjem slovenske imel pravico brati društvene knjige in si jih tudi besede in razvojem narodne zavesti uspelo ohraniti izposoditi na dom. Udeleževali so se lahko vseh Slovence kot narod. Med temi številnimi rodoljubije bil društvenih shodov. Na shodih so imeli pravico tudi dr. Jakob Ploj iz Grabonoša, iz današnje občine govoriti, predlagati, glasovati, voliti in tudi Svetijurij ob Ščavnici. Ugleden poklic odvetnika muje kandidirati. Morali so upoštevati pravila društva omogočil vstop v krog takrat še maloštevilnih in pridobivati nove člane. Članarina v društvuje slovenskih intelektualcev Prlekije. mesečno znašala deset krajcarjev. Društvo je vodil Rodil seje v kmečki družini leta 1830. Nqjprej seje šolal odbor, ki je bil sestavljen iz sedmih članov: za duhovnika, vendar je na pobudo rojaka Davorina pre ds ednika, name stnika pre ds ednika, Trstenjaka študij opustilinse vpisal napravo v Gradcu. blagajnika, tajnika, ki je bil hkrati knjižničar, in Doktoriral je leta 1856. odvetniško pripravništvo je treh namestnikov. vodstvo društva se je izvolilo opravljal v Gradcu, na Ptuju in v Mariboru. Leta 1861 je letno na občnem zboru. odbor je skliceval bil med pobudniki in ustanovitelji slovanske čitalnice v društvene zbore in izvajal sklepe članstva." Mariboru. Za odvetnika je bil postavljen v Ljutomeru, Na državnozborske volitve so se Slovenci na 19ersejetakojvk1jučilvkrogljutomerskihizobražencev Spodnjem Štajerskem precej pripravljali. Vendar (župnik dr. Anton Klemenčič, trgovec Dragotin Huber). je prišlo med mladoslovenci in staroslovenci do Bil je med pobudniki in ustanovitelji čitalnice v neskladja. Na prvem volilnem shodu v Celju leta Ljutomeru in postal tudi njen predsednik. Pod njegovim 1873 so se dogovorili, naj se za poslanca s predsedovanjem čitalnici je bil izveden prvi slovenski ptUjskega okraja izvoli dr. Ploj. Vendar so tabor. Če je bila vsebinska pripravo tabora v rokah staroslovenci postavili svojega kandidata Mihaela domoljubov iz Maribora, je propagandni in Hermana, ki je na volitvah tudi zmaga!." organizacijski del tabora imela čitalnica v Ljutomeru. Slovensko narodno življenje na Ptuju je imelo od Čitalnicajeimelatakoneposredenkotposredenvplivna leta 1882 svoje prostore v Narodnem domu, kjerje šiljenje slovenskega jezika, slovenske narodne zavesti in bil tudi sedež Narodne čitalnice. Njena naloge ja ustanavljanje številnih društev v Ljutomeru in okolici bila prebujati narodno zavest in izobraževati (pevska društva, braIna društva, gasilska društva. .. ), ki slovensko ljudstvo. V času, ko je vodil ptujsko so krepila narodno zavest na podeželju. Dr. Ploj je čitalnic o dr. Ploj, so prostore za delovanje sodeloval tudi pri organizaciji tabora v Žalcu, Kapeliin čitalnice najeli v prostorih Hotel zur Stadt Wien Ormožu. Na žalskem taboru seje v govoru zavzemal za (današnji Narodni dom).41 uvajanje slovenščine všole in urade. 38 Vrbnjak, str. 448-452. 39 Sklepi odbora so bili veljavni, če so bili na seji navzoči predsednik ali namestnik, tajnik in trije odborniki. Občni zbori so morali biti javni. Le razprav so se lahko udeležili člani društva. Občni zbori so bili veljavni, če je bila navzoča ena tretjina članov. Društvo se razpusti v primeru, če je manj kot dvajset članov ali če dve tretjini članov sprejme sklep o razpustitvi društva. V teh dveh primerih o razpustitvi odloča občni zbor. Društvo se razpusti tudi v primeru, če tako ukaže oblast države. Pravila društva Pozor je založilo društvo in jih natisnilo v Mariboru. SI ZAP 6, škatla št. 40, Zbirka muzejskega društva 1605-1961. 40 Kolar, str. 30-31 . 41 Šuligoj, str. 115-133. 93 Leta 1870 se je dr. Jakob Ploj preselil na Ptuj in tam podpiral tudi ptujsko Dijas"ko kuhinjo, ki je s toplim nadaljeval z delom odvetnika in s svojim narodnoprebudnim delom. Še istega leta je postal predsednik narodne čitalnice na Ptuju, ki ji je predsedoval do 1873. Ker čitalnica ni smela politično delovati, je bilo pod vodstvom dr. Ploja ustanovljeno politično katolis"ko društvo Pozor. V okviru tega društva so potekale priprave na državnozborske volitve leta 1873, na katerih je v ptujskem okraju kandidiral z obrokom oskrbovala sodaino šibke dijake. Leta 1882 je sodeloval pri nakupu Narodnega doma na Ptuju. Pokopan je na ptujskem pokopališču. Za njim se je ohranila bogata knjižnica (preko 1000 izvodov), ki je naslednjim rodovom omogočala krepitev slovenske narodne zavesti. Dr. PlOj je bil s svojim znanjem in trdno slovensko narodno zavestjo eden od številnih slovenskih rodoljubov 2. polovice 19. stoletja, ki so z vztrqjnim mladoslovenskim programom tudi dr. PlOj proti narodnoprebudnim delom utljevali slovensko besedo in konzervativcu M. Hermannu in nemškemu liberalcu Wurmbrandu. Bil je med ustanovitelji posojilnice na Ptuju in podpisniki njenih pravil. Za posojilnico je Literatura slovensko narodno zavest med Muro in Dravo. Oboje sta mu omogočala tudi njegova izobrazba in poklic odvetnika. - Boris Farič, Tatjana Štefanič, Dejan Zadravec, "Počivajte v miruJ": nagrobniki s starega ptujskega mestnega pokopališča. Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2018. - Fran Ilešič, Ljutomerski in Ptujski advokat dr. Jakob Ploj, Časopis za zgodovinO in narodopisje, 35(1-2), str. 74-78. (1940). - Ilustrirana zgodOVina Slovencev, Ljubljana 1999, str. 211-246. - Nataša Kolar, Narodnostne razmere na Ptuju med letoma 1860-1882. Časopis za zgodovino in narodopisje, 73 (1), str. 29-35, 2002. - Sandra Zupanič Kurnik, Vlasta Stavbar, Slovanska čitalnica v Mariboru. Dostopno na: https:/ /www.kamra.si/mm-elementi/item/slovanska-citalnica-v-mariboru.html. _ Vasilij Melik, Tabori 1868-1871. V: Taborsko gibanje na Slovenskem (7-24). Ljubljana, Ljutomer: Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, 1981. - Andrej Pančur, Politično življenje. V: Slovenska novejša zgodOvina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. - Anton Ratiznojnik, Čitalnica v Ljutomeru 1868-1914. V: Kronika, 51(1), 61-77, 2003. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ML09K75K. - Slovenska novejša zgodovina, Ljubljana. 2005, str. 24-29. - Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana, Nova revija, 2011. - Aljoša Špelec, Volitve v okrqjne zastope na Spodnjem Štajerskem v letih 1873 in 1876. Dostopno na: http://www.ukm.um.si/volitve-v-okrajne-zastope-na-spodnjem-tajerskem-v-letih-1873-1876 (23.12.2019). - Ljubica Šuligoj, Ptujska čitalnica in njen narodni dom. Celjski zbornik, str. 115-134, Celje, Mestna občina, 1997. - Sanja Uršič, Čitalnice - posebnost slovenske zgodovine. Andragoška spoznanja, 5 (3), str. 69-83, 1999. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDUVYG82. 94 -Viktor Vrbnjak,Prvi slovenski taborv Ljutomeru, Maribor, 1968. - Slovenski gospodar, Po volitvah. Dostopno na: htlps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc- TQ1DUYBB/9a7e4ee2-5c86-4112-8e10-62a46639b068/PDF (23.12.2019). - Slovenski narod, Osmrtnica dr. Jakoba Ploja. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-AU2EZB9T /Ofc243cc-6bed-4a49-8bob- 90cbb33foc24/PDF (23.12.2019). - Anita Zelenko, Razvoj šolstva v občini Sveti]urij ob Ščavnici, V: Zbornik ob 250-letnici šolstva pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Sveti Jurij ob Ščavnici, 2017, str. 13-36, 2017. Viri - Nadškofijski arhiv Maribor, Krstna knjiga fare Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 1830. - (PAM) Pokrajinski arhiv Maribor, škatla 1531, Jakob Ploj. - Pokrajinski arhiv Ptuj, Politično društvo Pozor, škatla št. 40. - (SŠM) Slovenski šolski muzej, fototeka, inv. št. 833. Drugi viri - https://www.sistory.si - Ustni viri, 2019. Ime in priimek hranijo avtorice članka. 95