= o
isf ■O
!o
; r^
a>
RADIOPTUJ
j89,8»98.2»i(H3 www.radio-ptuj.si
Šport
Reportaža •
Navijaške množice napolnile Stožice O Stran 13
Aktualno Breg-Turnišče •
Slabše kot takrat, ko so bile svinje
O Stran 3
Po naših občinah Pavlovci • Je
občina posegala na zasebno lastnino? O Stran 5
Črna kronika
Vodice • Na zdravje s koncentratom čistila
Z> Stran 24
Ptuj, petek, 13. avgusta 2010 letnik LXIII • št. 62 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Darežljivo poletje
Pričela se je sezona jurckov
Letošnje poletje je nekaj posebnega tudi zaradi neobičajnih vremenskih sprememb, saj je bila v dneh najbolj neznosne vročine temperaturna razlika med dnevom in nočjo tudi prek 20 stopinj.
Po dolgem in vročem juliju pa je deževje v prvih dneh avgusta le prineslo težko pričakovano osvežitev. Razmeroma obilne in na našem območju hvala bogu še vedno zmerne ter prizanesljive padavine pa niso prijale le poljščinam, ampak so kar dobro dele tudi vsem drugim sadežem in rastju.
To nam daje vedeti že bežen pogled na bogato založene stojnice na ptujski tržnici, kjer je poleg obilice poletnih pridelkov sadja in zelenjave zadnje dni spet vse več gozdnih sadežev. Poleg slastnih gozdnih borovnic, malin in robid je na stojnicah tudi vse več lisičk in pravih gobanov ali jurčkov. Cena zanje je sicer razmeroma visoka, sicer pa branjevci pravijo, da ta niti ni tako pomembna, saj gredo gobe zelo v prodajo. Verjetno tudi zaradi tega, ker jih še niso napadli črvi, zato so toliko bolj čvrste in okusne, za ljubitelje gob in gobjih jedi pa zagotovo toliko bolj vabljive.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Vodovarstvena območja
Odločba z odškodninami za kmete umaknjena!
»Uresničujejo se besede nekoga, ki je napovedal, da bo narejeno vse, da kmetje odškodnin ne bodo dobili,« je ob uradnem odgovoru Ministrstva za kmetijstvo najprej komentiral kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki si že leta prizadeva omiliti zakonske prepovedi in hude omejitve kmetovanja na prvem vodovarstvenem območju (VVO1).
Kot smo že poročali, je bila v začetku tega leta spisana odločba, ki je določala višine odškodnin (oz. nadomestil zaradi zmanjšanja dohodka) za vse tiste kmete, ki imajo zemljišča v prvem VVO in zaradi zakonskih omejitev ne morejo več uporabljati nobenih fitofarma-
cevtskih sredstev, od naslednjega leta pa jih bo udarila še prepoved gnojenja. Kmetje, lastniki zemljišč na VVO1, so sicer želeli zamenjave parcel preko Sklada kmetijskih zemljišč, a slednji se je ves čas izgovarjal, da nadomestnih površin zanje pač ni. Kot druga možnost je
bila dano tudi izplačilo odškodnin in rente zaradi omejitev, ki desetkajo kmetijstvo na tem območju. Tako je bila spisana slovita uredba za odškodnine, ampak že takrat je bilo marsikomu bolj kot ne jasno, da gre za metanje peska v oči. Uredba o odškodninah je namreč
imela rok veljavnosti le do naslednjega leta, kot plačnika odškodnin pa je določala upravljavca vodovodnega omrežja - torej v tem primeru ptujsko Komunalno podjetje. Kmetje so tako morali do konca marca oddati vloge oz. zahtevke za izplačilo odškodnin, kar je Ko-
munalno podjetje upoštevalo tudi pri zadnji podražitvi vode. Toda uredba je imela tudi člen, po katerem bo lahko začela veljati šele potem, ko bo višino odškodnin potrdila Evropska komisija.
O Stran 9
41
(A O
e
^j^arodno ^Fabavne ii lasbe
Penitnina Ptuj
f *|AGER
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2010
S I I t I M A
VI»E«T«N
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Maribor • Pukšič zahteval razrešitev predsednika nadzornega sveta NKBM
Toplek: O tem bodo odločali lastniki, ne politiki
Poslanec SLS Franc Pukšič je v torek presenetil javnost, ko je ministra za finance Franca Križaniča javno pozval k razrešitvi predsednika nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor, Danila Topleka.
Kot je poročala STA, je Franc Pukšič v torek, 10. avgusta, na novinarski konferenci v Mariboru navrgel vrsto obtožb zoper Topleka, sicer predsednika uprave družbe Talum iz Kidričevega, ob tem pa izrazil skrb tudi za bodoče poslovanje tega podjetja.
»Upam, da bo moje javno opozorilo nekakšen branik pred novim množičnim odpuščanjem ljudi, kot se je lani zgodilo v Murski Soboti in se pravkar dogaja na Koroškem. Na srečo je vsaj nekaterim ljudem znotraj Taluma počil film, saj sicer javnost ne bi bila seznanjena z zgodbo o kupovanju delnic NLB od Merkurja, kar je počela Talumova hčerinska družba Vital. Katastrofalni zaključek nadzornikov družbe ob tem je bil, da so zadovoljni z odgovori prvega moža Talu-ma,« je dejal Pukšič.
Ob tem pa je pojasnil še, da so se v SLS odločili obelodaniti nepravilnosti izključno zaradi interesa zaposlenih, opozoril pa je tudi na, po njegovem mnenju, dvomljivo izvedeno revizijo leta 2007, v kateri naj
bi podjetje revidiralo kar samo sebe, vprašljive pa naj bi bile tudi menjave domačih dobaviteljev, pri katerih naj bi večino poslov začel prevzemati Merkur. Ob tem je namignil, da je del zaslužka šel tudi za nekoga, ki je na ta način postajal solastnik Merkurja ter se vprašal: »Zakaj je zdaj Vital kupoval in reševal Merkur? Zato, ker je nekdo iz Taluma imel delež v Merkurju in je torej prej in zdaj z državnim denarjem reševal svoj prikriti delež,« je trdil poslanec SLS ter dodal, da naj bi bil obveščen tudi o drugih večkratnih Toplekovih lastninjenjih manjših podjetij v zadnjem desetletju, preko katerih se pretaka veliko denarja. Nekatera med njimi naj bi po njegovem že šla v stečaj, tudi zato, da bi izbrisali sledove.
Med Pukšičevimi obtožbami je bila tudi ta, da naj bi Talum elektriko Elesu kot njihovemu največjemu lastniku plačeval preko posrednikov, prav tako naj bi Toplek zamenjal švedskega dobavitelja glinice z dobaviteljem iz bosanskega Zvor-nika, a ne neposredno, pač
Uvodnik
Tekma se je že začela
V ponedeljek so začeli teči roki za volilna opravila, kar pomeni, da nas od volitev ne loči več prav dosti časa in vsi, ki resno razmišljajo o kandidaturi za župana ali člana katerega od svetov, se bodo začeli pripravljati na iročo jesen. Teh pa niti ni tako malo. Jeseni se mandat izteka 210 županom ter skoraj 3400 občinskim svetnikom in kdo ve koliko članom svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Če pomislimo, da za vsako mesto kandidira recimo vsaj osem kandidatov, bo ponovno na nogah vsa Slovenija. Nestrankarski županski kandidat mora, če želi sodelovati na lokalnih volitvah, zbrati dva odstotka podpisov občanov, nestrankarske liste pa en odstotek od števila volivcev, ki so glasovali pred štirimi leti v prvem krogu županskih volitev. Kandidati morajo svoje kandidature vložiti pri občinskih volilnih komisijah do 15. septembra, nato se z žrebom določi vrstni red in volilni finiš se lahko začne.
V	ponedeljek je bilo v Republiki Sloveniji v stalni evidenci volilne pravice vpisanih 1,692.710 volilnih upravičencev, od tega v občini Ormož 10.816.
V	prvem krogu čaka Ormožane letos zanimiva tekma. Doslej so uradno svojo kandidaturo najavili štirje županski kandidati - Bojan Šinko, Boštjan Štefančič, Slavko Kosi in Vili Trofenik. Sedanji župan Alojz Sok uradno kandidature še ni najavil, je pa že večkrat potrdil, da bo ponovno kandidiral za župansko mesto. S tem spisek županskih kandidatov še gotovo ni dokončen. In čeprav se tekma šele začenja, so kandidati že segreti na delovno temperaturo. Če je soditi po začetkih, bo dogajanje v Ormožu v prihodnjih dveh mesecih podobno dogajanju v ekonom loncu.
V	Ormožu se tako niti na desnici, niti na levici niso odločili za poenotenje okrog enega kandidata. Vsaj uradno in v prvem krogu ne. Zaenkrat so še vsak v svojem strankarskem taboru, a če bo do drugega kroga prišlo, bo vprašanje enako kot pred štirimi leti: Sok ali Trofenik?
Viki Ivanuša
Foto: M. Ozmec
Danilo Toplek: "0 tem, ali svoje delo kot predsednik nadzornega sveta banke opravljam dobro in ali naj ga opravljam še naprej, bodo odločali lastniki in ne predstavniki političnih strank!"
pa preko posrednikov v Beogradu. Pukšič je omenjal tudi bistriški Impol, s katerim naj bi imel Talum sklenjeno pogodbo za 40.000 ton aluminija letno, a ga dobi največ 14.000 ton. Preostanek po Pukšičevih
besedah Impol prejme preko norveškega dobavitelja, a se sprašuje, če ne gre pri tem le za dobavo na papirju.
»Vse to nas v SLS vodi k temu, da Križaniča pozovemo, naj nemudoma preko večinskega
lastništva v Novi KBM Topleka razreši z mesta člana in predsednika nadzornega sveta. Ob tem gospodarsko ministrico in predsednika vlade tudi pozivamo, da ukrepajo in v Talum pošljejo neodvisne revizorje ter takšnemu poslovanju naredijo konec,« je dejal Pukšič in v isti sapi dodal, da je prepričan, da se to ne bo zgodilo. Kot je dejal, je namreč Toplek pred leti v Talumu zaposlil sedanjega poslanca SD Dejana Levaniča, zato je zdaj očitno prišel čas za polaganje računov.
Danilo Toplek se je na vse omenjene obtožbe odzval s krajšo pisno izjavo za medije, ki jo je posredoval tudi Štajerskemu tedniku, v njej pa piše: »Vse poslovne odločitve uprave družbe Talum, d. d., so sprejete v skladu z internimi pravili družbe, dobrimi poslovnimi običaji in slovensko zakonodajo ter imajo podporo in soglasje nadzornega sveta Taluma. Ob tem menim, da je vsakršno povezovanje funkcije predsednika nadzornega sveta
Nove KBM s funkcijo predsednika uprave družbe Talum -ki jo po prepričanju lastnikov in nadzornega sveta opravljam dobro - nepotrebno in škodljivo za obe družbi, njune delničarje in nenazadnje zaposlene.
O tem, ali svoje delo kot predsednik nadzornega sveta druge največje slovenske banke opravljam dobro ter ali ga naj opravljam še naprej, pa bodo odločali lastniki in ne predstavniki političnih strank. Nenazadnje sam vsaj enkrat letno položim račune svojega dela lastnikom družbe in trgu, zato so zadnji, ki lahko presojajo o tem, ali svoje delo opravljam dobro, predstavniki politike, ki nimajo nobenih izkušenj pri vodenju velikih poslovnih sistemov.«
Naj dodamo le še to, da bi bil Franc Pukšič v svojih trditvah verjetno bolj prepričljiv, če bi ob tem javnosti posredoval tudi kakšne konkretne doka-
ze.
-OM
Majšperk • Po stečaju v podjetju MTD
Za ohranitev čim več delovnih mest
Potem ko je podjetje GBT MTD Majšperk, d. o. o., od srede, 4. avgusta, uradno v stečaju in je ostalo brez zaposlitve 225 delavcev, se vsi, ki lahko še kaj storijo, trudijo, da bi ohranili čim več delovnih mest, zaskrbljeni pa so tudi v občini Majšperk.
Kot je za Štajerski tednik pojasnil stečajni upravitelj Ignac Marinič, so kmalu po uradni razglasitvi stečaja 225 delavcem poslali sklepe o odpovedi delovnega razmerja v podjetju MTD v stečaju, na sedežu podjetja na Bregu 13 v Majšperku pa so ustanovili inventurne komisije, ki v teh dneh popisujejo vso premoženje in terjatve. Vsem dolžnikom podjetja MTD so že poslali pozive, naj v zakonitem roku poravnajo obveznosti do stečajnega upravitelja, opravljajo pa tudi razne druge obveznosti, ki jim jih v zvezi s tečajnim postopkom nalaga zakonodaja.
Pojasnil je tudi, da bodo do dokončanja vseh potrebnih del v stečajnem postopku za sedaj obdržali predvidoma okoli 10 do sedaj zaposlenih, vsem ostalim dosedanjim delavcem pa bodo v prihodnjem tednu pričeli odpošiljati še sklepe o dokončni prekinitvi delovnega razmerja.
Med delovnim sestankom s stečajnim upraviteljem smo na sedežu podjetja na Bregu 13 v Majšperku po telefonu zmotili tudi lastnike te do nedavnega dobro stoječe firme, Milana Tadiča, ki je še vedno ves pre-
tresen povedal: »Ne vem, kaj naj vam povem, kaj naj rečem mojim delavcem, kaj naj sporočim javnosti. Zelo mi je težko, v najboljših časih naše firme smo pred leti zaposlovali tudi prek 300 ljudi. Žal pa sedaj ne vem in ne morem reči, kakšna bo njihova usoda. Vse je treba še podrobneje analizirati in pretehtati, pri tem pa moram reči, da se osebno zelo zavzemam za to, da bi ohranili čim več delovnih mest in seveda tudi podjetje. Vse druge podrobnosti o naši usodi pa bodo znane, ko bo stečajni upravitelj končal svoje delo. To je zaenkrat vse, kar lahko povem.«
Zaradi stečaja v tem podjetju, ki je včasih zaposlovalo prek 300 delavcev in je zagotovo pomembno prispevalo k splošnemu blagostanju v širši okolici, pa so zaskrbljeni tudi na Občini Majšperk. O tem županja Darinka Fakin: »Zaskrbljeni smo za vsako delovno mesto v naši občini, zato trdno upamo, da bodo v stečajnem postopku podjetja MTD uspeli rešiti in ohraniti čim več za nas še posebej dragocenih delovnih mest zaposlenih. Čeprav smo pri vsem tem na občini nemočni, seveda vsi želimo, da
bi se dejavnost podjetja MTD še nadaljevala v Majšperku in tako prispevala k nadaljnjemu razvoju ter tudi k splošnemu gospodarskemu blagostanju in napredku naše občine.«
Naj dodamo, da je po nam dosegljivih podatkih nekaj zaposlenih delavcev tega podjetja ohranilo delovna mesta v firmi Montavar MTD skupina, ki je bila ustanovljena tik pred uvedbo stečaja prav s tem namenom. Za nenadno poslabšanje poslovanja in stanja v podjetju MTD, ki je privedlo do stečaja, pa Milan Tadič krivi predvsem skupino vodilnih de-
lavcev na montaži, ki so po njegovih trditvah pred časom dali izredno odpoved delovnega razmerja in v Mariboru ustanovili lastno podjetje EPC Mont. To podjetje se sedaj ukvarja z isto dejavnostjo kot podjetje MTD, poleg iste dejavnosti in skupine strokovnih delavcev, ki so bili do tedaj zaposleni v MTD, pa naj bi novoustanovljeno podjetje EPC Mont od prejšnje matične firme prevzelo še nekaj glavnih gradbišč, dolgoletnih poslovnih partnerjev in strank MTD, kar je bilo očitno usodnega pomena.
-OM
Foto: M. Ozmec
Pred upravno zgradbo podjetja MTD Majšperk te dni ni običajne živahnosti, usoda 225 delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, pa je še vedno nejasna.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
ČS Breg-Turnišče • Pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja farme v Dražencih
Slabše je kot prej, ko so bile v Dražencih svinje
V Domu krajanov Turnišče je bil 9. avgusta pogovor z vodstvom Pi-kosa, d. o. o., o pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC) farme v Dražencih za že vhlevljene živali oziroma lokacijo, ki ga je predsednik sveta ČS Breg-Turnišče sklical na zahtevo Civilne iniciative občanov z območja Turnišča, ki jo predstavlja Milena Leskovar.
Pogovora se je udeležilo okrog 80 krajanov, ki opozarjajo na smrad iz farme, ki jim ne da živeti, in odkar je v petih hlevih bivše svinjske farme vhlevljena perutnina, je smrad celo hujši kot takrat, ko so bile v hlevih svinje. Do pogovora je prišlo dan pred potekom roka za oddajo pripomb v zvezi s pridobivanjem okoljevarstve-nega dovoljenja za Pi-kos, kar so predstavniki CI zasledili čisto po naključju na oglasni deski UE Ptuj.
V prvi vrsti so od predstavnice Pi-kosa, direktorice Milene Valant Majcen, želeli odgovore na vprašanja v zvezi s farmami, petimi hlevi, v katerih teče proizvodnja, reja piščancev za meso, že drugo leto. Ti hlevi se nahajajo v novem spodnjem delu farme, vanje vseljujejo okrog 200 tisoč oziroma 210 tisoč piščancev. Hlevi so opremljeni z najsodobnejšo opremo, ki je trenutno v Evropi dosegljiva po standardih Best available Technics. Proizvodnja mora potekati skladno z zakonodajo, zahtevami živali in okoljem. Farma je zasajena, pred mesecem in pol so izvedli zasaditev cipres. Glede na to, da gre pri perutnini za živali, ki niso fiziološko podobne prejšnjim, ki so jih vzrejali v teh prostorih, direktorica Pi-kosa ni pričakovala negativnega odziva okolja, »ker dejansko ni bilo nobenih pripomb, kar zadeva naše delovanje na tej lokaciji«. »Dolžni smo in naš namen je, da spoštujemo obstoječo veljavno zakonodajo,« je poudarila. Ves gnoj se skladno z zahtevami uredbe zaorje na njive takrat, ko je to dovoljeno, transport se odvija po cesti, drugače ne morejo, upa, da niso bili mo-
Predsednik sveta ČS Vladimir Koritnik in direktorica Pikosa Milena Valant Majcen.
teči, da ni prišlo do kakšnih motenj. Glede smradu pa je tako, da v nobeni zakonodaji ni točno specificiran, od 1. julija letos pa velja direktiva o dobrem počutju živali, kar pomeni, da mora vzre-ja živali potekati po nekih standardih, ki predpisujejo količino amoniaka, količino vlage oziroma vse druge parametre, ki so pomembni za proizvodne rezultate. Živali, ki jih vzrejajo, so izredno občutljive, z njimi je treba delati v smislu dobrega gospodarja, posledično to tudi pomeni, da ne bi smelo biti nekega smradu, ki bi bil moteč za okolje. Ob spremembi zračnega pritiska pa zagotovo pride do kakšnih neprijetnih vonjav, vendar se to ne dogaja stalno, to je občasno. Trudijo pa se, da bi bilo teh neprijetnih vonjav čim manj, da bi bili čim manj moteči za okolico.
V pogovoru, ki je sledil uvodnim besedam direktorice Pi-kosa, je predstavnica CI Milena Leskovar vprašala, zakaj se sedaj pridobiva oko-ljevarstveno dovoljenje, gre za podaljšanje ali dodatne kapacitete, če pa so živali že vhlevljene, ali pa se to pridobiva za živali, ki bodo šele vhlevljene. To okoljevarstve-
no dovoljenje velja za objekte, kjer je več kot 40 tisoč živali in glede na to, da so bile prej v teh objektih druge živali, morajo pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje oziroma dovoljenje, ki prej ni bilo potrebno, je povedala direktorica Pi-kosa. Zahteve glede vzreje prašičev so drugačne kot pri perutnini. Prve vloge za okoljevarstvena dovoljenja za to proizvodnjo, kot jih zahteva Evropa, so bile oddane v letu 2009. Gre za dokaj novo stvar v Sloveniji glede te proizvodnje, je še dejala.
Zakaj bolj smrdi zgodaj zjutraj in zvečer?
Na Turniščah, še bolj pa pri Suhi veji, krajani vsak dan občutijo močne, neprijetne, vonjave, tako da ne morejo imeti odprtih oken. Tudi zaradi transporta gnoja so močno prizadeti, prevoz naj se opravlja v zaprtih ke-sonih, vozilo naj bo oprano, to je njihova zahteva. Že ko so bile svinjske farme, je bilo nevzdržno, zdaj kakšno leto problemov ni bilo, mislili so že, da živijo kje drugje, zdaj pa so razmere ponovno neznosne, ne vedo, če bodo to
Milena Leskovar (v sredini), predstavnica Civilne iniciative naselja Turnišče
še dovolili, da se bo dogajalo. Zdaj celo bolj smrdi kot prej, ko so bile v Dražencih vhlevljene svinje, pravijo prizadeti krajani, ki vse, ki ne vedo, kaj je smrad, kakšno je življenje v takem okolju, vabijo, da jih obiščejo. Zanima jih, kaj se dogaja ob večerih in v zgodnjih jutranjih urah, ko še posebej močno smrdi, intenzivnost smradu je takrat mnogo večja kot čez dan, nekaj se takrat mora dogajati, od 20. do 22. ure, še posebej v poletnih mesecih. Gre morda za fizično odpiranje objektov? Prezračevanje v objektih je ventilatorsko. Ker živali potrebujejo kisik, mora biti prezračevanje stalno. Tudi sami se sprašujejo, zakaj se intenziteta smradu povečuje zjutraj in zvečer, da bi prostore samo dvakrat dnevno zračili, ni mogoče, živali kisik potrebujejo stalno. Hlevi so skonstruirani tako, da mora ventilacija delati 24 ur. Prav zato je krajanom nerazumljivo, če gre za enakomerno prezračevanje, zakaj se tako poveča intenzivnost smradu ravno zgodaj zjutraj in zvečer, da ne morejo imeti odprtih oken, ne morejo sušiti perila na prostem, da bi bili v tem času zunaj, na prostem, pa enostavno ni mogoče. Krajani sicer razumejo, da se skrbi za živali, nerazumljivo pa se jim zdi, da pa nikogar ne skrbi zanje, tudi MO Ptuj ne, čeprav so njihovi življenjski pogoji nevzdržni. Res pa je, da njihovo usodo bolj ali manj krojijo druge občine, Hajdina in Videm. Zanima jih, kako se bo poskrbelo zanje, ko se bo število živali v teh farmah še povečalo, saj naj bi se okoljevar-stveno soglasje pridobivalo za 250 tisoč živali, maksimalno število oziroma zgornja meja pa naj bi bila dosežena
že sedaj, ko je v hlevih 210 tisoč piščancev. Glede na to krajani tudi sklepajo, da se bo na tem območju še vhle-vljalo, čeprav naj bi po besedah predstavnice Pi-kosa že zdaj bil dosežen maksimum. Okoljevarstveno dovoljenje bo veljalo deset let, v tem času jim bo tudi omogočalo, da pridejo do številke, ki bo v njem zapisana. Krajani ne morejo prenašati niti 210 tisoč piščancev, kaj šele 250 tisoč, zato bo njihova zahteva šla v smeri, da se to število občutno zmanjša. Zavedajo se, da proizvodnja mora biti, imajo pa smolo, da je na njihovem območju industrijska cona. MO Ptuj bi morala poskrbeti zanje s tem, da v to območje ne bi privlekla vsega, česar drugje ne marajo, ker bi za to industrijsko cono morale veljati določene omejitve. Žalostno je, da se morajo za vse boriti preko civilnih iniciativ, ker se jih ignorira, tudi v Perutnini se niso pripravljeni z njimi pogovarjati. Na ta sestanek so prišli v prvi vrsti, da bi se poskušala problematika kar najboljše rešiti, da bi bilo skupno sožitje mogoče. Ne potegujejo se za rento, temveč za zmanjšanje smradu.
Direktorica Pi-kosa krajanov o tem, da je ta lokacija zaključena celota, da števila živali ne bodo povečevali, ni prepričala. V hlevih, katerih lastnik je Perutnina, je vgrajena oprema, ki zagotavlja »tudi znosno okolico«, je povedala. Po podatkih, ki jih imajo krajani, naj ne bi bilo tako. V neustrezno opremljene hleve danes ni več dovoljeno kar tako vseljevati živali, je še povedala. V opremo je bilo vloženo veliko denarja, da bo tudi proizvodnja kvalitetna.
Direktorica Pi-kosa je kra-
janom obljubila, da se bodo glede prevozov dogovorili, kje se bo lahko vozilo, kje ne, da bo zanje čim manj moteče. Zasaditev so izvedli, upajo, da bo tudi zelena bariera omilila smrad. Krajani od nje čudežev ne pričakujejo, »JZ jih veter vsakodnevno za-smrajuje«. Uredba o emisiji vonjev je šele v pripravi, ker smrad še ni škodljiva substanca, vsi onesnaževalci delajo po zakonu in ničesar ne kršijo, je v imenu CI povedala Milena Leskovar. Gnoj se mora prevažati v zaprtem kesonu, z opranimi kolesi traktorja, na začasnih deponijah pa bi moral biti ustrezno prekrit, od farm ga prevzema PC Kmetijstvo. Stroka bi po mnenju krajanov morala dati tudi ustrezne odgovore glede zajemanja plinov iz objektov. Direktorica Pi-kosa je obljubila, da bodo poskušali še kaj narediti na zmanjšanju smradu, povečati število ventilatorjev ali kaj podobnega. Čisto emisij ne bo mogoče odpraviti, delajo pa na zmanjševanju.
Civilna iniciativa je na ponedeljkovem sestanku oblikovala pripombe, ki jih je posredovala Agenciji za okolje in prostor, ki bo tudi izdala okoljevarstveno dovoljenje za farme v Dražencih. Predvsem naj bi se zmanjšale predvidene dopustne emisije amoniaka, dovoljenje naj se izda za manjše število živali, 120 tisoč, pri reji piščancev naj se uporabljajo tehnološki postopki, ki bodo zmanjšali vpliv na okolje na minimum, strogo naj se prepove deponiranje gnoja iz objektov na odprtih deponijah, izvede naj se tudi široka pogozditev. Pri tem jih podpirajo tudi v svetu ČS Breg-Turnišče.
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Svet ČS Center o projektih mestnega jedra
»Degradiranje« kulturnega spomenika?
Člani ČS Center so 10. avgusta v osrednji točki dnevnega reda zavzeli stališče do projektov revitalizacije mestnega jedra, projekta AD HOC, kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu in središču urbane kulture.
Vabilu so se odzvali vodja OE Maribor Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Srečko Štajnbaher, vodja arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Ivan Žižek, namestnica vodje oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj Zdenka Ristič in Maja Leber za projekt EPK 2012 - Ptuj partner. Obrazložitev predloga za poimenovanje edine ptujske ulice brez imena v Staro ali tudi Ozko ulico je podala Marija Hernja Masten. Prvič v tem mandatu se je seje sveta ČS Center udeležil mestni svetnik Emil Mesarič. Referat za četrtne skupnosti in lokalno samoupravo MO Ptuj je predstavljal Branko Brumen. Člani sveta ČS Center so tudi pozvali odgovorne k ureditvi spomenika talcem in spomenika narodnemu heroju Jožetu Lacku na starem mestnem pokopališču.
Predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovic je mnenja, da je projekt AD HOC nedodelan, šele ko bo vsebinsko dodelan, bo predstavljal kakovosten strateški dokument razvoja občine, ne le revitalizacije mestnega središča. Na določenih področjih sicer ponuja kakovostne rešitve in pristope, drugje ga bo nujno dopolniti v tesnem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, ki doslej nista bila dovolj dobro vključena. Tudi zato so v njem rešitve, ki niso skladne z veljavno zakonodaja na področju varovanja kulturne dediščine. Poskus njihove realizacije bi zagotovo pripeljal do konfliktnih situacij, zapravljanja časa in denarja ter nepopravljive škode na nekaterih kulturnih spomenikih. V zvezi s projektom AD HOC je omenil tri argumente, ki na nek način potrjujejo njegovo oceno. Na grajskem hribu sta načrtovani dve parkirišči, eno ob žitnici, drugo na območju nekdanjega grajskega ribnika ob Raičevi ulici. Grajski kompleks je z grajskim hribom vred zaščiten kot spomenik državnega pomena, zato vanj ni možno posegati tako, da bi se okrnila ali zmanjšala njegova spomeniška vrednost in pričevalnost, namesto da bi se oživili že več kot 20 let stari načrti za parkovno ureditev grajskega hriba. Nemogoče je tudi, da se s projektom AD HOC muzeju kar določa, katere zbirke naj bi prestavil in na novo postavil, določajo se mu tudi prostori, v katere naj bi se selil, ki pa so po vrhu še neustrezni. Mesto ne naredi nič, da bi pridobili muzejsko infrastrukturo, vredno 21. stoletja. Brez predhodno sprejetega
projekta razvoja in postavitve novega muzeja, v tem primeru arheološkega muzeja, lahko že danes ugotovimo, da arheološkega muzeja na Ptuju za dolgo časa ne bomo več imeli, ker bo doživel enako usodo kot atraktivne etnografske zbirke v grajski žitnici konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja; ni jih več mogoče videti že celih 29 let. Tudi glede ureditve podstrešij za naselitev mladih družin je po Miočinovicevem potreben premislek. Zamisel o kongresno-kulturni dvorani v dominikanskem samostanu je škodljiva in protizakonita. Škodljiva zato, ker ne predstavlja najboljše možne izrabe samostana, ki je najpomembnejša stavba v mestnem središču, vključujoč ptujski grad.
V poštev pride samo najboljša raba
»Samo najboljša možna raba, ki v absolutni meri upošteva spomeniški in umetnostni pomen tega izjemnega spomenika srednjeevropskega pomena, zagotavlja tudi najboljšo ekonomsko upravičeno rabo v bodoče. Projekt za kongresno-kulturno dvorano nikjer ne omenja potrebnih sredstev za selitev muzeja v prostore uprave bivšega Kmetijskega kombinata Ptuj, ki pa bistveno presega načrtovana sredstva za investicijo v dvorano. Menim, da ni možno dokončno načrtovati nobene rabe, tudi muzejske ne, dokler se v celoti ne končajo sistematična konservatorska raziskovalna dela na področju arheologije v samostanu in njegovi okolici, arhitekture in ostenja oziroma poslikave ter njihova smiselna konservacija, restavracija in morebitna pre-zentacija arheoloških ostalin in arhitekturnih elementov ter poslikave in situ. Projekt središča urbane kulture Stara steklarska je vsebinsko nesporen, v idejni in projektantski fazi je tekoče usklajen z ZVKDS ter bodočimi uporabniki. V okviru projekta EPK 2012 mu je treba posvetiti osrednjo pozornost. To je tudi edini projekt, s katerim je realno mogoče kandidirati na evropska in državna sredstva,« je o projektih,
ki zadevajo revitalizacijo starega mestnega jedra, povedal Miočinovic. Predlagal je tudi, da se odgovorni seznanijo s strokovnim mnenjem koser-vatorja in muzejskega svetovalca Branka Vnuka, univ. dipl. umetnostnega zgodovinarja, za katerega je sporen že sam naslov projekta Dominikanski samostan - kongresno-kultur-na dvorana. Na začetku, ko se je iskal primeren prostor le za koncertno dvorano, se je govorilo le o tem, da se v nekdanji, sedaj etažirani cerkveni ladji, z rušitvijo sekundarne vmesne sten ponovno vzpostavi baročna dvoranska prostornina, ki bi s svojo akustičnostjo omogočala prirejanje koncertov, predvsem baročne glasbe. Vnuk tudi opozarja na to, da projektna dokumentacija v projektu nikjer ne upošteva konservatorskega načrta za dominikanski samostan, ki ga je po naročilu MO Ptuj pripravil RC ZVKDS, v stroškovnikih, pa razen sondaž, niso predvidena arheološka izkopavanja, niti nujni koservatorski posegi na sami substanci objekta, kaj šele o prezentaciji najdb, ki bodo zagotovo sledile. Za Vnuka je najbolj žalostno dejstvo, da se bo s projektom kongresno-kul-turne dvorane spremenila tudi upravljavska struktura objekta, dominikanski samostan bodo upravljale neke Javne službe, d. o. o., Ptuj.
Zdenka Ristič iz MO Ptuj je za kongresno-kulturno dvorano povedala, da v tem trenutku potekajo pogovori za izdelavo tehnične dokumentacije. V prvi fazi naj bi se uredila sama cerkvena ladja v smislu dvorane, v drugi celoten kompleks za potrebe kulturne dejavnosti. Odločitve so se sprejemale v navzočnosti predstavnikov MO Ptuj, župana, stroke, direktorice Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Ministrstva za kulturo. Za takšen projekt se je MO Ptuj odločila, ker bo pozitivno vplival na mesto. Srečko Štajbaher, vodja OE Maribor, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je o predvidenim projektu v dominikanskem samostanu dejal, da so lastniki tisti, ki določajo vsebino, stroka pa je tista, ki
S seje sveta ČS Center
pove, kakšne so omejitve glede predvidenih vsebin. Zavod se z izbrano rešitvijo glede samostana ni strinjal, idejna rešitev grobo posega v samo strukturo kulturnega spomenika. Kul-turno-varstvene pogoje morajo pripraviti do 30. avgusta. Ti pogoji niso take narave, da bi se lahko za tisto, kar je bila želja investitorja in projektantov, do 25. oktobra letos pridobilo gradbeno dovoljenje. V pogojih bo zapisano, da bo treba izvesti vse arheološke raziskave in izdelati restavratorski projekt za objekt, ki predstavlja raščeno arhitekturo. Ivan Žižek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je povedal, da si je odgovorni konservator 10. avgusta že ogledal dominikanski samostan, da bo lahko do konca avgusta pripravil zahtevani dokument. Arheoloških del za cerkveno ladjo in okolico je za tri leta, zanje bi potrebovali okrog milijon evrov. Nekaj let pa bo potrebnih tudi za raziskave cerkvene ladje. Odkopati bo treba tudi kleti in jih raziskati. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož nima popolnoma nič proti spremembi namembnosti. V dominikanskem samostanu se nahaja dediščina neprecenljive vrednosti. Branka Beze-ljak je vprašala, koliko tega, kar so 10. avgusta povedali, bo tudi prišlo do odgovornih. V zvezi s koncertnimi dvoranami je bilo v preteklosti narejenih že veliko projektov. Naše mesto in z njim okolje morata spoznati, da lahko cela ta regija živi samo od ptujske kulturne dediščine. Skrajni čas je, da se muzeju omogoči, da pokaže, kaj ima. To, da je četrtni svet uspel skupaj spraviti strokovna mnenja, je izjemno. Marija Hernja Masten je opozorila na monografijo o dominikanskem samostanu na Ptuju dr. Mlinariča in Curka, v kateri je poudarjeno, da gre za prvi slovenski dominikanski samostan na slovenskih tleh. Kot kulturni spomenik si zasluži posebno
obravnavo, v evropskem in v svetovnem merilu velja za enega najlepših ohranjenih samostanov. Emil Mesarič, mestni svetnik, je mnenja, da bi bilo smiselno slediti razvoju, treba je počakati do 30. avgusta, da se bo videlo, kako naprej s temi projekti, zakaj bi si že vnaprej sami sebi žagali vejo.
MO Ptuj naj večjo pozornost posveti Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in odslovi mestnega arhitekta
Svet ČS Center se je opredelil do obravnavanih dokumentov, mestnemu svetu je predlagal, da se pri izpopolnitvi projekta AD HOC v čim večji meri vključijo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ptujčani in drugi strokovnjaki s področja revitalizacije starih mestnih jeder, ki delujejo izven Ptuja, specialisti za urbanizem in specialisti za kulturni turizem. Zaradi strokovne spornosti naj mestna oblast opusti v projektu načrtovano namembnost nekdanjega dominikanskega samostana in kakršne koli investicijske načrte v bivšem dominikanskem samostanu v celoti uskladi z zahtevami ZVKDS glede predhodne temeljite raziskave objekta in na njej temelječem restavratorskem projektu; da v naslednjem investicijskem ciklusu posveti posebno pozornost največji in najpomembnejši kulturni ustanovi Ptuja, Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož. V okviru EPK 2012 naj MO Ptuj osrednjo pozornost posveti projektu Stare steklarne delavnice, s katerim naj nadaljuje tudi po tem letu in ga v celoti zaključi. ČS Center je pozvala MO Ptuj, da takoj prekine pogodbo s sedanjim mestnim arhitektom prof. Petrom Gabrijelčičem, ki do
Foto: Črtomir Goznik
zdaj ni upravičil zaupanja, to je zlasti razvidno na primeru ponesrečene obnove Mestnega gledališča Ptuj in popolne odsotnosti občutka za pomen in vrednote kulturne dediščine, kar dokazuje njegovo strinjanje z načrtovanim vandalskim devastiranjem nekdanjega dominikanskega samostana, prav tako pa so tudi predlagali, da se namesto inštituta mestnega arhitekta ustanovi urbanistična služba (urad, zavod) kot organ Mestne občine Ptuj in se sprejmejo pravila o ravnanju občinskih služb, ki naj določajo, da se ZVKDS dosledno vključuje že v fazi načrtovanja in priprave gradiva za javne razpise pri investicijskih posegih, ki so povezani s kulturno dediščino. Če se ne bo odstopilo od projekta kulturno-kon-gresne dvorane v dominikanskem samostanu, lahko pride do neizmerne škode za mesto Ptuj. »Cirkus, ki smo mu trenutno priča okrog ptujskega gledališča zaradi neupoštevanja izhodišč, bo le otroška igra v primeru s tem, kar nas lahko v tem primeru doleti,« še opozarja Miočinovic.
Čeprav bi nekateri želeli, da razprave, ki jo je 10. avgusta imel svet ČS Center, ne bilo, je predsednik dal vedeti, da ni mogoče mimo tega, da se ne bi vrednostno opredelili do stvari, ki zadevajo bistvo razvoja, ne samo četrtne skupnosti, ampak cele regije. Ker to ni samo vprašanje Ptuja, temveč Podravja kot regije. Kultur-no-zgodovinski pomen te regije presega Slovenijo, sega v srednjeevropski prostor, še posebej na področju rimske arheologije. Zato se je treba z največjo odgovornostjo lotiti načrtov na tem področju. Kon-gresno-kulturna dejavnost je lahko uspešna tudi v neki novi stavbi. V primeru dominikanskega samostana gre za enkratno stavbo v svoji pojavnosti, ki je nenadomestljiva.
Pavlovci • Spor med Občino in lastnikom zemljišča
Je Občina posegala na zasebno lastnino?
V razpravah občinskega sveta smo večkrat slišali, da naj bi Občina Ormož pri gradnjah cest posegala na privatna zemljišča. Tokrat se nam je oglasil bralec Alojz Gregl iz Mihovcev 82, ki je prepričan, da je Občina pri preplastitvi ceste v Pavlovcih in gradnji kanalizacije nezakonito in brez vsakega obvestila posegala na njegovo zemljo. Svoje trditve podkrepi s fotografijami, celotna zgodba se je zapletla tako zelo, da so imeli delo tudi že odvetniki.
Alojz Gregi iz Mihovcev 82, Velika Nedelja, ima v Pavlovcih sadovnjak in trdi, da se je pri gradnji kanalizacije in modernizaciji ceste, ki vodi mimo te parcele, posegalo na njegovo posest. Še več, o posegih ga ni nihče niti obvestil.
Ker v Pavlovce na svojo parcelo ne hodi prav pogosto, ga je 16. aprila letos o dogajanju obvestila soseda Helena Zida-rič. Pri tem naj bi po njegovih trditvah prišlo tudi do izkopa mejnega kamna. Alojz Gregl trdi, da je Občina po njegovi zemlji, brez vsakega obvestila, želela v meteorno kanalizacijo ob cesti speljati fekalije njegovega soseda, ki jih je le-ta spuščal preko njegove parcele. »Več kot tri metre so šli na mojo parcelo,« je prepričan Gregl. Po obvestilu o dogajanju je šel pogledat v Pavlovce, in ker ob gradbišču ni našel nobene table z izvajalcem del, se je oglasil na policiji, da bi zadevo prijavil, tam pa so ga usmerili na Občino. Zahteval je, da pride policija in si zadevo ogleda na kraju samem, kar so tudi storili. V ponedeljek, 18. aprila, se je napotil na Občino in zahteval pogovor z županom, ki pa je bil že na gradbišču. Ko sta se srečala, je župan menda rekel, da izvajajo posege izven njegovega zemljišča. Ko ga je Gregl opozoril, da so izkopali mejni kamen, pa je župan menda rekel, da bo poslal geometra.
Alojz Gregl iz Mihovcev 82 je odločen, da v tem primeru ne bo popustil. »Tako se z ljudmi ne more delati,« je prizadeto povedal, zakaj bo vztrajal do konca.
»Ves popoldan sem čakal na geometra. Količek je zabil in na to mesto sem jaz postavil mejni kamen, nato pa sem se odločil, da svojo zemljo zagra-dim. 22. aprila sem postavil železno ogrodje za ograjo, po tem pa sem dobil odločbo, da moram ograjo podreti, ker nimam dovoljenja za postavitev. To se je zgodilo takoj, na moje proteste, da posegajo na mojo zemljo, pa se niso zmenili,« je ogorčen Gregl.
Gregl je stebre postavil v varovalnem pasu, v katerem je raba prostora omejena in za to bi potreboval soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. Po napotilu inšpektorja Ivana Balažiča je del postavljenega tudi umaknil. »Prvi inšpektorjev zapisnik nosi datum 26., naslednji pa 27. april, to pomeni, da je inšpektor pisal zapisnik med prazniki,« je
ogorčen Gregl. Da bi zavaroval svoje zemljišče, je jarek zasul.
Potem se je začela tudi pisna komunikacija z Občino, za katero je Gregl pooblastil odvetnico. Prepričan je v svoj prav in v njegovi stiski se mu je zdela odločitev, da o vsem skupaj obvesti medije, še edina možna.
Alojz Gregl je dolga leta živel v tujini, kjer je videl, kakšne so navade v urejenih družbah, zato je doma zelo razočaran, saj se mu zdi nemogoče, da se lahko nekdo na tako odgovornem položaju tako obnaša do navadnih ljudi, kot se je izrazil. »Na televiziji ves čas poslušamo, da smo pravna država. V papirjih lepo piše, da se je gradila meteorna kanalizacija, torej so posegali na mojo zemljo. O tem me nihče ni obvestil in to ni prav.«
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Gregl trdi, da se na sliki lepo vidi, da so želeli kanalizacijo speljati po njegovi zemlji, brez njegovega soglasja.
Kaj so povedali na Občini
Seveda sem za mnenje o zapletu vprašala tudi drugo stran. Župan Alojz Sok mi je odgovoril: »Gospod Gregl ima parcelo in spor s sosedom, ki nima nobene zveze z občino. Gre za dovozno stransko cesto, ki je privatna. Občina je svojo občinsko cesto le preplastila in ob občinski cesti namesto jarka naredila kanalizacijo za meteorno vodo. Pri tem pa smo v meteorno kanalizacijo želeli speljati tudi vodo z njegove parcele, pa ni dovolil oz.
je jarek ob zgoraj navedeni dovozni cesti celo zasul. Ker je trdil, da smo posegli na njegovo parcelo, smo naročili geometra, ki je določil, kje je mejnik. Takoj po postavitvi mejnika je Gregl postavil ograjo v mejo, česar pa ne sme, saj si mora za postavitev ograje dobiti dovoljenje na Upravni enoti, zato mu je menda inšpektor izdal odločbo o odstranitvi ograje. Sedaj je predal zadevo advokatu in ne vem, zakaj poskuša izvajati pritisk preko medijev. Najbolje bi bilo zadevo pogledati v naravi in se lahko dogovorite z Marjanom Mundom,
da pokaže mejno točko in sami ocenite, če smo res na njegovem, sicer pa bo tako moral to dokazati na sodišču. Nekateri naši občani namreč poskušajo svoje osebne zadeve reševati na plečih in na račun občine.«
Ker nisem pristojna in usposobljena, da bi ocenjevala stvari v naravi, ampak je moja naloga, da predstavim obe plati zgodbe, predloga nisem sprejela. Kdo ima v tem primeru prav, si boste, dragi bralci, mnenje ustvarili vsak sam, dokončno pa bodo svoje najbrž povedali na sodišču.
Viki Ivanuša
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Dolga pot do realizacije
V strankah letošnje poletje ne mirujejo, večina mrzlično še sestavlja svoje kandidatne liste za jesenske lokalne volitve. Vsi namreč želijo v mestnem svetu v novem mandatu več svetnikov, kot jih imajo sedaj.
Na vrata pa trkajo tudi nekatere nove stranke. Še najbolj pa v tem trenutku skrivajo svoje županske kandidate, a jih bo treba kmalu le razkriti. Ob vsej realizaciji sedanjega mandata mestnega sveta pa bi bilo zanimivo izvedeti tudi, kakšna je bila realizacija pobud, predlogov in vprašanj mestnih svetnikov, večina je namreč z njihovo realizacijo nezadovoljna. V vseh letih jih je bilo izredno veliko.
Vrsta pa se jih ponavlja že skoraj ves mandat življenja in dela MO Ptuj. Kot zvezda stalnica pa je v tem obdobju mestno jedro, njegova usoda iz tisoč in več zornih kotov, ki pa še se niso našli na skupnem imenovalcu, čeprav ima to območje od julija letos tudi svoj strateški projekt,
program ADHOC.
Na julijski seji je z največ svetniškimi pobudami in vprašanji nastopil svetnik Zelenih Vlado Čuš, ki je kot že večkrat doslej spraševal o mestnem jedru, CERO Gajke, opozoril na neurejeno večnamensko igrišče za avtobusno postajo, glede režima delovanja avtobusov na mestni avtobusni postaji, kjer po nekih informacijah avtobuse puščajo delovati v prostem teku tudi do 15 minut, o nedelujo-čem stranišču na avtobusni postaji, ki je posebna zgodba, o urejenosti lokacij, na katerih so zabojniki za odpadke, in o zraku na Ptuju, vključno s problemom smradu, ki kar ne izgine iz mesta ob Dravi, kljub številnim obljubam, da ga kmalu ne bo več. Silva Fartek (SDS) je opozorila na problem vzpostavitve poti
od Turnišč do Pinčarjevega mlina. Ob izgradnji ptujske obvoznice je bila odvzeta
stoletna pot od Turnišč do Pinčarjevega mlina, na kar so večkrat opozorili na sejah
sveta ČS Breg-Turnišče in tudi že na sejah mestnega sveta, a se do danes ni nič zgodilo, vse je ostalo le pri obljubah, da se bo problem preučil. Zaradi vsega tega imajo velike probleme tudi v Biotehniški šoli Ptuj, ker se jim je pot do zemljišč, na katerih šola izvaja tudi poskuse v poljedelstvu, podaljšala tudi za dobre tri kilometre, ki jih morajo opraviti po prometno zelo obremenjeni Zagrebški cesti.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki se bodo pred lokalnimi volitvami sestali predvidoma le še 19. septembra.
Marjan Kolarič (SDS) pa je na julijski seji dobil odgovor o vlaganjih v ČS Rogoznica med letom 2002 in 30. junijem 2010, iz katerih je razvidno, da je bilo leta 2002 v to ptujsko četrtno skupnost vloženih 386.479 evrov, zatem pa vsako leto manj, v letu 2007 le še 141.675, v letu 2008 je bil vložek ponovno višji, 371.991, lani so Rogozničani prejeli 271.955 evrov, letos do 30. junija pa dobrih 109 tisoč evrov. Vložena sredstva predstavljajo sofinanciranje investicij in druge aktivnosti. Peter Pri-božič (N.Si) pa je končno izvedel, zakaj še ni bilo mogoče urediti prehoda za pešce na Ormoški cesti na Ptuju, nasproti Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj. Ormoška cesta je regionalna cesta in v upravljanju DRSC. Prehod za pešce bi na tem območju lahko uredili le, če bi se dodatno uredila javna razsvetljava za osvetlitev prehoda in če bi se spustili robniki pločnikov, ker ga ni mogoče urediti v okviru izdelave oziroma obnove talne signalizacije. Gre za večji poseg, pri katerem bi morala z denarjem sodelovati tudi MO Ptuj.
Zavrč • 14. občinsko praznovanje
Izredno intenzivno naložbeno leto
V občini Zavrč se bodo konec tedna zvrstile osrednje prireditve ob 14. občinskem prazniku, ki ga zaznamujejo številne pomembne investicije; te pa po besedah župana Mirana Vuka pomenijo velik razvoj in napredek tega haloškega območja.
Foto: M. Ozmec
»Smo sredi izredno intenzivnega investicijskega leta, pri čemer je pomembno, da nam je uspelo pridobiti precejšen del sredstev iz državnih virov in Evropske unije. Na področju pridobivanja sredstev iz EU sodimo med najuspešnejše, sicer pa smo bili že pred nekaj leti proglašeni za eno najuspešnejših občin pri snovanju programov in pridobivanju sredstev iz EU,« je poudaril župan Miran Vuk.
Največja in najpomemb-
nejša investicija je zagotovo izgradnja fekalne kanalizacije v Zavrču, ki je veljala dobrih 485.000 evrov, naslednje leto pa bodo nadaljevali gradnjo kanalizacije v Goričaku in Hrastovcu. Modernizirali so tudi številne haloške ceste, del javne poti Hrastovec-Lovski dom, odsek Štok v vrednosti 52.500 evrov, javno pot Bel-ski Vrh-Zeletina, kar je veljalo 68.350 evrov, javno pot Turški Vrh-Težak v vrednosti 52.500 evrov, odsek lokalne ceste
Turški Vrh-Cirkulane je veljal 273.700 evrov, za modernizacijo lokalne ceste Borl-Zavrč, odsek Bimarovo, pa so odšteli dobrih 88.000 evrov. Izjemno pomembna pridobitev pa je nova občinska zgradba v Go-ričaku, ki je skupaj z zunanjo ureditvijo veljala prek 280.000 evrov. Po projektu, ki ga je izdelalo podjetje Ingra - Stanislav Klemenčič iz Gornje Radgone, gre za dvoetažno stavbo s podstrešnim delom, v izmeri 12 x 10 m. V nove prostore se
Agata vabi
Ustanovni člani KD Delavec, ki deluje v sedanji sestavi četrto leto, so bili delavci dveh največjih podjetij v Lenartu: TBP in Prevent Halog. Približno 43 članov tako danes deluje v štirih sekcijah, in sicer folklorni, dramski, pevski in likovno-ustvarjalni.
»Pred leti smo poslali prošnjo, da bi se v okviru Len-arta naše društvo predstavilo kot organizator pred Agatino nočjo in da bi tako popestrili poletne večere teden pred tem dogod-
kom. Želeli smo, da bi ta noč dobila še dneve in tako nek dodatni smisel,« je pojasnila Anica Mlinaric, predsednica društva. Ker sta v njihovem kraju dobro poznana dinastija Herberstein iz gradu Hrastovec in prelepa Agata Nurnberg s Štraleka, so po njej poimenovali tudi te svoje prireditve. V sklopu Agatinih dni se predstavljajo povabljena društva s svojimi programi, prvi večer pa vedno nastopi KD Delavec. Tako je bilo tudi letos 8. avgusta. »Predstavili smo
Foto: M. Ozmec
Župan občine Zavrč Miran Vuk: »Smo sredi izjemno intenzivnega investicijskega leta, pri čemer nam je uspelo pridobiti precej državnih in evropskih sredstev!«
Foto: M. Ozmec
Delavce Cestnega podjetja Ptuj smo v torek ujeli med polaganjem zadnjih metrov asfalta na odseku ceste Hrastovec-Bimarovo-Štok.
Lenart • Pred Agatino nočjo tudi dnevi
V okviru poletnega festivala Len-art pripravljajo na lenarški občini tudi Agatino noč, ki bo letos 14. avgusta, že nekaj let pa pred njo v organizaciji Kulturnega društva Delavec potekajo tudi Agatini dnevi, v sklopu katerih se predstavljajo razna društva, potekajo delavnice ...
Foto: Arhiv KD Delavec
Na prvi Agatin dan se je tudi letos predstavilo KD Delavec.
folklorni program, z nami so nastopili tudi obetavna pevka Teja Kurbos ter dva nadebudna harmonikarja, Urban in Simon Rajter, ki spremljata tudi našo folklorno skupino, prav tako pa smo pripravili kratek čustveni odlomek iz dela Črni križ pri Hrastovcu.« 9. avgusta so nato imeli v gosteh Etno-kulturno društvo Snežna, 11. avgusta so potekale otroške delavnice, v sredo je nastopilo Kulturno-tu-ristično društvo iz Selc, danes ob 20. uri pa bo večer Kulturnega društva pod lipo. Jutri pa je na sporedu Agatina noč, ki jo prireja Občina Lenart.
»Na naših, sedaj že tretjih Agatinih dnevih je vedno nekaj zanimivega in pestrega, najbolj pa so zame zanimivi odlomki iz zgodovine, iz časa Herberstei-nov. Lenarčani so te prireditve sprejeli zelo dobro, obiskanost je poletnemu času primerna, želimo si še več obiskovalcev in še pestrejši program, zato tudi vabimo vsa društva iz bližnje okolice, da se pridružijo,« je povedala predsednica društva Mlinaričeva.
Polona Ambrožič
je že včeraj preselila završka občinska uprava, v zgradbi pa so še prostori za Krajevni urad Zavrč, v okviru Upravne enote Ptuj.
Realizirali pa so tudi več manjših, a prav tako pomembnih investicij. Za projekt ureditve vaškega jedra so namenili 16.500 evrov, za izdelavo novih oglasnih tabel blizu 16.000 evrov, za delno ureditev vaškega jedra okoli 50.000 evrov, za projekt cestne razsvetljave prek 20.000 evrov, za projekt razsvetljave nogometnega igrišča 15.000 evrov, za ureditev prostorov gasilskega doma Zavrč blizu 30.000 evrov, za scensko razsvetljavo in ozvočenje kulturnega doma 9.400 evrov, za nabavo opreme v mrliški vežici 4.500 evrov, za nakup opreme v vrtcu Zavrč 5.500 evrov, za nabavo opreme in sanacijska dela na osnovni šoli pa okoli 24.000 evrov. Sicer pa je skupna vrednost vseh letošnjih investicij skoraj 1.451.000 evrov, kar je za eno najmanjših občin zelo veliko.
Načrti občine Zavrč pa so smelo zastavljeni tudi za prihodnje leto. Po besedah župana načrtujejo kompleksno ureditev vaškega jedra Zavrč, v Hra-stovcu in Goričaku, kjer bodo zgradili še pločnike in javno razsvetljavo. Načrtujejo tudi izdelavo projektov za izgradnjo novega vrtcana Goričaku, septembra letos pa naj bi bili kon-
čani tudi projekti za izgradnjo javne razsvetljave skozi celotno naselje Zavrč, Hrastovec in Goričak.
Naj dodamo, da so prireditve v počastitev letošnjega 14. občinskega praznika pričeli že 1. avgusta, ko je občinska organizacija Rdečega križa Zavrč pripravila tradicionalno srečanje starejših občanov. V soboto, 7. avgusta, so člani Lovske družine Zavrč izvedli tekmovanje streljanju na glinaste golobe, šahovsko društvo Zavrč pa tradicionalni šahovski turnir, osrednji del prireditev pa bo ta konec tedna.
V petek, 13. avgusta, ob 16.
Rozalija Notersberg iz Hrastov-ca: »Ne morem verjeti, da sem pri 77 letih končno dočakala asfalt, to nam v Halozah veliko pomeni!«
uri bo svečano odprtje prenovljene asfaltne ceste Turški Vrh-Pestike v dolžini okoli 900 m, uro kasneje bo svečano odprtje modernizirane ceste Bimarovo-Štok v dolžini okoli 350 m ter 700 m na novo preplaščene ceste Bimarovo, ob 18. uri pa bodo v kulturni dvorani v Zavrču pripravili tradicionalni društveni večer, na katerem bodo sodelovala vsa društva v občini.
V soboto, 14. avgusta, ob 17. uri bodo slovesno odprli novo občinsko poslovno stavbo in Krajevni urad Zavrč, nato pa bo ob 18. uri v kulturni dvorani osrednja in sklepna slovesnost z nagovorom župana Mirana Vuka ter podelitev občinskih priznanj. Po sklepu občinskega sveta bodo letos podelili tudi listino častnega občana občine Zavrč. Po slovesnosti bodo za vse udeležence pripravili tradicionalno pogostitev, praznovanje pa bodo zaokrožili z zabavo, na kateri bodo za dobro voljo skrbeli Natalija Kolšek, ansambel Igor in zlati zvok ter skupina Skater.
-OM
OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ZAVRČ OB 14. OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE.
Vljudno vabljeni na svečano otvoritev nove občinske zgradbe in krajevnega urada, ki bo v soboto, 14. avgusta 2010, ob 17. uri, ter na osrednjo občinsko proslavo ob 18. uri v Kulturnem domu v Goričaku.
Miran VUK Župan občine Zi
Zinka & Ivan OGRIZEK s.p., Hrastovec 25b, 2283 ZAVRC. Tel.: 02/ 761 03 81
Ormož • V teku številni projekti
Dvakrat večji proračun kot 2006
V ponedeljek so se začeli roki za volilna opravila, a župan Alojz Sok na ta dan ni sklical tiskovne konference, da bi objavil svojo kandidaturo, je povedal v sejni sobi ormoške občinske zgradbe. Tiskovno konferenco je sklical, da obelodani, kakšni projekti trenutno potekajo v občini in kaj vse bo treba do pozne jeseni postoriti.
»Ker je bilo slišati, da so za nami štiri leta izgubljenih priložnosti, bi rad povedal, da je bil plan proračuna Občine Ormož leta 2006, ko je bila občina še enotna, 18 milijonov evrov, realizacija pa je znašala 16 milijonov. Od tega je bilo v planu za 2,8 milijona načrtovanega zadolževanja, realizirano pa je bilo 1,5 milijona evrov. Letos pa znaša planirani proračun občine Ormož 29,5 milijona evrov, in to brez proračunov novih dveh občin, ki imata vsaka okrog 3 milijone evrov vreden poračun. Če številke seštejemo, vidimo, da se je proračun občine v zadnjih letih povečal za dvakrat. To je rezultat mnogih uspešnih kandidiranj na evropske in domače razpise in tudi novega zakona o financiranju občin,« je začel župan Sok.
Ceste,
širokopasovno omrežje in pristava
Največja investicija v zadnjih letih je vložek v modernizacijo cestne infrastrukture, za katero je trenutno podpisanih pogodb za 25 kilometrov, nekaj pa jih bodo podpisali še do konca leta, ocenjuje župan. »V tem mandatu bo izpolnjeno, kar sem na začetku napovedal, namreč, da bo vsako leto moderniziranih okrog 20 kilometrov cest. Kljub temu pa ostaja še nad 70 kilometrov kategoriziranih makadamskih cest. Stanje po krajevnih skupnostih je različno: Ivanjkovci (20 km), Miklavž (10 km), Kog (11 km), Podgorci (3 km), Velika Nedelja (6 km) in Ormož (21 km),« je povedal Sok.
Izjemen projekt, ki se počasi končuje, pa je izgradnja širokopasovnega omrežja, saj bo v občini kar 30 vasi dobilo širokopasovno omrežje, položenih pa bo več 100 kilometrov optičnega kabla za telefonske, televizijske in internetne priključke. Investicija je ocenjena na 12,5 milijona evrov (manjši delež odpade tudi na občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi). Ob tej priložnosti je Sok tudi odločno zanikal, da bi občina prišla do teh sredstev preko poznanstev. Uspehu na razpisu se imajo zahvaliti, ker so imeli srečo, da so dobili zasebnega vlagatelja - GVO, hčerinsko podjetje Telekoma, in da so bili projekti tako dobro pripravljeni. Sedem vasi je iz te gradnje izpadlo, zato jih je občina sedaj prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, ki je namenjen prav tovrstni gradnji v pomurskem delu Slove-
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Sok je v ponedeljek predstavil nekatere projekte, ki potekajo v občini Ormož.
nije. Neposkrbljeno pa še vedno ostaja za tri vasi - Senešci, Trgovišče in Pavlovci, ki jih bo na nek način treba povezati s širokopasovnim omrežjem.
Župan je pohvalil, da izgradnja grajske pristave in obnovitvena dela ormoškega gradu dobro potekajo. V pristavi so tik pred podpisom zadnje pogodbe, pogodbe za nabavo opreme, v višini 720.000 evrov. Povedal pa je tudi, da dela na nekaterih segmentih zamujajo za mesec in pol, kar je posledica peticije opozicije. Zato glasbena šola ne bo mogla začeti šolskega leta v novih prostorih.
Vrtec, namakalni sistem, kanalizacija
Za gradnjo 10-oddelčnega vrtca in razvojnega oddelka so v Ormožu angažirali lastne vire, občina se je za ta namen tudi zadolžila. Kot je povedal župan, so menda naleteli na veliko težav, da so uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje, saj so morali samo gradnjo vrtca prilagajati obstoječi lokacijski dokumentaciji. Te dni je bilo končano tudi delo arheologov in v tem tednu bo narejena gradbena jama. S tem se bodo dela intenzivno začela, saj morajo gradbeniki do začetka šolskega leta narediti skupno centralno ogrevanje za šolo in vrtec.
Župan je najavil, da za prijavo na razpis pripravljajo tudi projekta obnove kulturnih domov pri Veliki Nedelji in Miklavžu, dela v Podgorcih pa so se že začela. Krajevna skupnost Ormož pa tudi že izvaja obnovitvena dela v mali dvorani kulturnega doma v Ormožu, kjer bo končno na voljo prostor za druženje po prireditvah, je povedal župan.
Občini je po štirih letih uspelo dobiti tudi gradbeno dovoljenje za namakalni sistem, dokončno pa se pripravlja tudi vloga za razpis. Manj sreče pa je bilo pri petem razpisu za
regionalna razvojna sredstva. Kar pet let je trajalo, da so prišli do projekta kanalizacijskega sistema od Podgorcev do Velike Nedelje z rastlinsko čistilno napravo v Sodincih. Na gradbeno dovoljenje so se namreč pritožili trije domačini, vendar je ministrstvo za okolje in prostor hitro reagiralo in njihovo pritožbo zavrnilo. Pogodba še vedno ni pravnomočna in zato še tudi ni sklepa za sofinanciranje. Poleg kanalizacije je načrtovana tudi gradnja pločnika z razsvetljavo. Celotna investicija je ocenjena na 3,5 milijona evrov.
Župan je povedal, da so na področju gospodarstva s sklepom občinskega sveta številnim investitorjem znižali ali celo povsem oprostili plačilo komunalnega prispevka in jim s tem pomagali pri investiciji. Pomagali so tudi Carreri priti do zemljišča za parkirišče, ki je bilo dolgo časa velik problem. Občina pa je kupila tudi nekaj hektarjev zemljišč v obrtni coni in župan je prepričan, da se bo sedaj lažje pogovarjati s potencialnimi vlagatelji.
Foto: Viki Ivanuša
Gradnja vrtca se je pričela.
Pomurski zakon le sam sebi namen
Povedal je tudi, da je proti sežigalnici v glinokopu in da bomo glede na razplet dogodkov center za ravnanje z odpadki morali urediti sami. V tem času so v Ormožu pridobili 20 hektarjev zemljišč v glinokopu in izdelali študijo o mikrolokaciji, tako da ko bo odlagališče Dobrava polno, bodo lahko začeli odlagati v glinokopu, je najavil Sok.
Te dni bo podpisana tudi pogodba za izvedbo pločnika in cestišča na Hardeku. Dela bo izvajalo Komunalno podjetje Ormož, s čimer Sok zavrača očitke, da domača podjetja ne dobivajo dela. Povedal je, da se na razpise prijavljajo podjetja iz vse Slovenije in edini kriterij za oddajo dela je najnižja cena.
Objavljen pa je tudi razpis 3. in 4. faze obnove Kerenčiče-vega trga, ki bosta zaključeni v prihodnjem letu.
Z narejenim v zadnjih letih so menda zadovoljni tudi gasilci, saj je bil izpolnjen zastavljen načrt in nabavljenih je bilo ter deloma ali v celoti plačanih devet gasilskih vozil. Ker je občina nabavila prireditveni šotor, ki ga posoja društvom, imajo društva možnost, da tudi sama s pomočjo prireditev pridobijo del sredstev. Župan je povedal, da je povpraševanje po šotoru zelo veliko in da stoji vsak teden v drugem kraju.
Ustavil se je tudi pri nakup tovornega avtomobila, ki ga je nabavila občina: »Če bom imel v prihodnje možnost odločati, bomo ustanovili manjši režijski obrat za vzdrževanje občinskega premoženja. Zdi
Foto: Viki Ivanuša
Dela na pristavi dobro napredujejo.
se mi, da občina, ki ima v lasti veliko nepremičnin, mora sama skrbeti za njih. Ko sem prišel na občino, le-ta ni imela hišnika in je vsa dela oddajala drugim. Sedaj te stvari delamo sami in na tem segmentu je bil velik prihranek. Na zadnji seji občinskega sveta mi je bilo rečeno, da tega ne bi smeli delati. Sprašujem vas, kateri lastnik ne sme skrbeti za svoje premoženje?«
Alojz Sok je nezadovoljen tudi s pomurskim zakonom, ki je po njegovem le figa v žepu in iz tega vse tri občine doslej niso dobile še ničesar in tudi v prihodnje ničesar ne pričakuje. Opozoril je, da je ormoški projekt ureditve novega vodovoda od črpališča pa do vodo-hrana na Jeruzalemu najdlje pripravljen od vseh projektov pomurskih občin in je že od julija lani na ministrstvu za okolje in prostor. Razen dveh usklajevalnih sestankov v tem času ni bilo nobenih aktivnosti, čeprav v zakonu piše, da bodo kohezijski projekti iz tega območja prednostno obravnavani, je ogorčen Sok. Na razpis za sredstva iz pomurskega zakona so se prijavili menda le štirje ormoški podjetniki in vse štiri vloge so bile zavrnjene. »Horvat je prišel razložit situacijo in povedal sem mu, dokler ne bo kakšnega rezultata, vztrajam pri mnenju, da ta pisarna, vsaj za naše območje, ne deluje. Dokler ni rezultatov, lahko rečem, da je ta pisarna v Murski Soboti le zaradi Horva-tove osebne zaposlitve, zaradi fikusa in tajnice,« meni Alojz Sok. Za konec je povedal še, da velikih odprtij pred volitvami menda ne bo, bodo pa končani številni projekti.
Viki Ivanuša
Dravci • Nova zbirka na kmetiji Korpič
Od oranja do mlačve
Pri Korpičevih na dvorišču je bilo minulo soboto spet nadvse veselo in živahno, saj so skupaj z domačim KTD Klopotec Soviče-Dravci pripravili drugo tradicionalno srečanje s prikazom kmečkih opravil ob mlačvi sena ter s postavitvijo klopotca.
Letos pa so Korpičevi zbrane presenetili še z novostjo - k manjšemu zidanemu mu-zejčku, kjer so bila spravljena orodja in posodje stare kmečke kuhinje, so namreč postavili velik lesen kozolec, pod katerim je spravljena raznolika zbirka ohranjenih kmečkih strojev za oranje in mlačev.
»Zdaj imamo skupno v obeh povezanih zbirkah, prva se imenuje Od zrna do kruha, druga pa Od orala do mlatve, razstavljenih okoli 200 različnih eksponatov iz naše kmečke preteklosti. Za dogradnjo lesenega kozolca oziroma skednja pa smo se doma odločili zato, ker je bilo za vse zbrane eksponate enostavno premalo prostora v dosedanjem zidanem muzeju, pa tudi večji stroji ne bi šli v tisto kajžo. Moram pa povedati, da smo res veseli, da se je toliko starin pri nas, v naši okolici, še ohranilo,« je povedal gospodar znane turistične kmetije z nastanitvenimi kapacitetami Zvonko Korpič, ki je tudi predsednik Društva za ohranjaje dediščine Haloz. Gospodar Korpič pa je pokazal tudi, kako se škopa - pripravi slaV svojem nagovoru zbranim ma za pokrivanje strehe.
ob začetku prireditve pa se je -
zahvalil vsem, ki so kakorkoli posebej, čeprav se res zahvalju- nar preko kandidature na LAS pomagali pri postavitvi lesene- jem prav vsem, pa bi pohvalil Haloze, nekaj pa je po razpisu ga muzeja, z veliko dobre volje, Daniela Brleka. Sicer pa smo za društva primaknila tudi ob-brezplačnimi urami dela: »Še za nov muzej pridobili tudi de- čina iz proračuna. Vsem res še
Na kmetiji Korpičevih so prvotno zbirko Od zrna do kruha dopolnili z novo zbirko Od orala do mlatve, za katero so postavili tudi nov lesen skedenj.
Tako so nekoč ročno mlatili pšenico; ali na sodih ali pa na t. i. kobili.
enkrat najlepša hvala.«
Zbrane je nato nagovoril še predsednik KTD Klopotec So-viče-Dravci Jani Alt in povedal nekaj o zgodovini društva, nato predsednik KS Soviče-Dravci-Vareja Marjan Jelen in seveda videmski župan Friderik Bra-čič, ki je ob tem, da je povedal, kako zelo ponosen je na takšne pridobitve v občini, izrazil tudi željo, da naj se tako tudi nadaljuje, občina pa bo vsaki dobri ideji in projektu pomagal po svojih zmožnostih.
Po nastopih govornikov je sledil kulturni program; zaigrali so Veseli Jožeki, zapele so ljudske pevke in pevci Mejaši iz Repišč ter zaplesali pari iz Folklornega društva Dolena. Potem pa sta se iz doline počasi primajala sosed in soseda, težko otovorjena s snopi po-žete pšenice, ter se med potjo glasno prepirala, če je tako težaško delo sploh še komu
potrebno: »Jas tega neom več delo, mam socialno,« je na koncu pribil upehan sosed, čeprav je gospodar Zvonko čisto jasno povedal, da sta morala med potjo navkreber početi še kakšne druge »zadeve«, da je bil možakar res tako zelo utrujen .. Snope pšenice so nato trije krepki možakarji pošteno otepli ob sod in kobilo (stvar je na pogled najbolj podobna zaobljeni leseni klopi). Vmes si je bilo seveda treba večkrat omočiti presušeno grlo, saj se je ob ročni mlačvi v zaprtem prostoru strahotno kadilo. Stepene snope - da je bilo ote-peno res vso zrnje v klasih, so si pomagali še z lesenimi palicami - je nato z vidno vajeno roko zajel gospodar Zvonko, jih po dva ali tri skupaj pripel v posebno napravo na stebru in začel »škopati«. Kot je pojasnil, gre za star način priprave žita v slamo za pokrivanje ostrešij.
Z velikimi grabljami jih je večkrat pošteno prečesal, nato jih je potisnil v slamoreznico in do milimetra natančno prire-zal, še enkrat povezal in snopič postavil pokonci na tla, da je stal povsem samostojno, kar je bil dokaz natančnega pri-reza in ravno prave debeline snopa. Pri tem delu kakšnega komentarja niti ni bilo slišati, saj je bil gospodar Zvonko tako izurjen in hiter, da mu je bilo težko slediti že z očmi, kaj šele z jezikom ...
Zaključni del sobotnega prikaza starih kmečkih opravil ob žetvi pa je seveda, kot se za Haloze v tem času spodobi, pripadel postavitvi velikega klopot-ca v domači gorici, nato pa so se vsi zbrani veselili, peli, pili in jedli še dolgo v noč. Delo je bilo dobro opravljeno - do naslednjega leta.
SM
Foto: SM
Ptuj • »Obisk« črne štorklje
Ko v goste pride nepovabljen gost
Pred dnevi je stanovalce naselja pri sv. Roku presenetila prav posebna obiskovalka. V goste je namreč zašla črna štorklja, ki je pri nas prava redkost. Reševanje ni potekalo po načrtih, saj se ptica ni pustila kar tako ujeti, vendar kaže, da bo zgodba vseeno dobila srečen epilog.
Črna štorklja je velika ptica selivka iz družine štorkelj, ki gnezdi od Evrope preko vse severne Azije, razen skrajnega severa, do Tihega oceana in v južnem delu Afrike. Sorodna je beli štorklji, od katere se razlikuje po črni obarvanosti večine telesa. Je za spoznanje manjša od bele štorklje, z dolžino telesa od 90 do 105 cm in razponom kril 173 do 205 cm. Po večini telesa je poraščena s črnim perjem, ki se kovinsko lesketa, odvisno od kota zelenkasto, vijolično ali bakreno. Beli sta le trikotni bazi spodnjega dela kril, trebuh in spodnji del repa. Kljun, noge in koža okrog oči so živordeči. Mladiči imajo manj svetleče perje in si-vozelene noge ter kljun. Oglaša se z raskavimi klici, vendar jo je zaradi plašnosti izredno težko slišati. Najraje gnezdi globoko v vlažnih, starih iglastih gozdovih, ki jih prepre-dajo reke in močvirja. Gnezdo si splete iz vej visoko od tal v krošnji. Prehranjuje se največ
z žuželkami in dvoživkami, ki jih lovi v bližini vode. Gnezdi v večjem delu Evrazije, kjer je podnebje zmerno; v Sloveniji
gnezdi okrog 15 parov. Večina evropskih črnih štorkelj pozimi odleti v tropske predele Afrike, del pa se jih ustavi na
sredozemskih oz. atlantskih obalah in porečju Nila. Izjema so črne štorklje, ki živijo na Iberskem polotoku, te ostane-
jo na istem območju vse leto. Prav tako ostanejo na istem območju vse leto štorklje, ki gnezdijo v južni Afriki. Iz Evrope se črne štorklje selijo približno en mesec kasneje kot bele, vrnejo pa se maja. Medtem ko bela štorklja živi v naseljih in v odprti krajini, plaha črna štorklja ne prenese bližine človeka in živi v strnjenih gozdovih, zato je prav zanimivo, da se je ta črna štorklja veselo sprehaja po dvoriščih in vrtovih.
Reševanje črne štorklje
Med prvimi je ptico opazil Viki Peternik, ko se je črna štorklja sprehajala na njegovem vrtu za hišo. Sprva je bil prepričan, da gre za sivo ča-pljo, vendar je nato ugotovil, da gre za črno štorkljo. Ta se je sprehajala tudi po sosednjih vrtovih in posedala na sosednjih strehah, stanovalci pa so medtem že sprožili akcijo, da bi ptico rešili, saj gre za mladi-
ča, ki se je najverjetneje izgubil iz jate med selitvijo ptic. Na pomoč je med prvimi požrtvovalno priskočila velika ljubiteljica živali Adela Šilak. Skupaj so poiskali rešitev, in sicer so na pomoč poklicali dr. Zdrav-ka Goloba, veterinarja iz Mute, ki slovi po svoji ambulanti in zatočišču za prostoživeče živalske vrste, kjer nudi začasno oskrbovanje oziroma zdravljenje bolnih ali ranjenih živali ali osirotelih mladičev, ki sami še niso sposobni preživeti v naravi. Prav tak primer je sedaj mladič črne štorklje, ki ga bodo tu oskrbovali do trenutka, ko ga bodo lahko ponovno spustili v naravo, v njegov življenjski prostor, ki pa gotovo ni strnjeno naselje. Prva reševalna akcija je že potekala minuli ponedeljek, a se ptica ni pustila kar tako ujeti, udeležili so se je tudi gasilci, ki so v mraku, ko je črna štorklja počivala na eni izmed streh, nanjo vrgli mrežo, vendar se jim je ptica izmuznila, naslednje jutro pa se je znova sprehajala po vrtovih. Zato se bo reševalna akcija v prihodnjih dneh zgodila še enkrat, tokrat si vsi želijo, da bolj uspešno, saj se prav vsi zavedajo, da to ni naravno okolje te ptice in v takšnih okoliščinah ne bo dolgo živela.
Patricija Babosek
Foto: Zdravko Stumperger
Medtem ko bela štorklja živi v naseljih in v odprti krajini, plaha črna štorklja ne prenese bližine človeka in živi v strnjenih gozdovih, zato je prav zanimivo, da se je ta črna štorklja veselo sprehaja po dvoriščih in vrtovih.
Podravje • Vodovarstvena območja
Odločba z odškodninami za kmete umaknjena!
»Uresničujejo se besede nekoga, ki je napovedal, da bo narejeno vse, da kmetje odškodnin ne bodo dobili,« je ob uradnem odgovoru Ministrstva za kmetijstvo najprej komentiral kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki si že leta prizadeva omiliti zakonske prepovedi in hude omejitve kmetovanja na prvem vodovarstvenem območju (W01).
Kot smo že poročali, je bila v začetku tega leta spisana odločba, ki je določala višine odškodnin (oz. nadomestil zaradi zmanjšanja dohodka) za vse tiste kmete, ki imajo zemljišča v prvem VVO in zaradi zakonskih omejitev ne morejo več uporabljati nobenih fito-farmacevtskih sredstev, od naslednjega leta pa jih bo udarila še prepoved gnojenja. Že ob izdaji omejitvenih uredb, kako je možno kmetovati na prvem VVO, je Brodnjak opozarjal, da gre za predpise brez primere v EU, za najbolj striktne prepovedi, ki ne omogočajo niti klasičnega ekološkega kmetovanja, kaj šele kaj drugega. Kmetje, lastniki zemljišč na VVO1, so sicer želeli zamenjave parcel preko Sklada kmetijskih zemljišč, a slednji se je ves čas izgovarjal, da nadomestnih površin zanje pač ni. Kot druga možnost je bila dano tudi izplačilo odškodnin in rente zaradi omejitev, ki desetkajo kmetijstvo na tem območju. Tako je bila spisana slovita uredba za odškodnine, ampak že takrat je bilo marsikomu bolj kot ne jasno, da gre za metanje peska v oči. Uredba o odškodninah je namreč imela rok
Uredba, ki je določala višino nadomestil oz. odškodnin za kmete na prvem VVO1, je »padla«. Zdaj se menda iščejo nove rešitve za kmete, ptujska Komunala pa lahko za vsaj nekaj centov zmanjša ceno vodarine ...
veljavnosti le do naslednjega leta, kot plačnika odškodnin pa je določala upravljavca vodovodnega omrežja - torej v tem primeru ptujsko Komunalno podjetje. Kmetje so tako morali do konca marca oddati vloge oz. zahtevke za izplačilo odškodnin, kar je Komunalno podjetje upoštevalo tudi pri zadnji podražitvi vode. Toda uredba je imela tudi člen, po katerem bo lahko začela veljati šele potem, ko bo višino odškodnin potrdila Evropska komisija. Izplačila pa naj bi
kmetje nato dobili enkrat aprila naslednje leto.
Kmetijsko ministrstvo se loteva preučevanja drugih možnosti ...
Zgodilo pa se je natančno to, kar so nekateri predvidevali: uredba o odškodninah je namreč umaknjena in s tem pravzaprav preklicana. Odgovor in pojasnilo kmetijskega ministrstva so na ptujski sve-
—AGRA	
	
	
21. - 26. 8. 2010
Gornja Radgona
Od sobote do četrtka, od 9.00 do 19.00 ure!
Okusite navdušenje več kot 130.000 obiskovalcev in kakovost 1.690 razstavljavcev iz 25-ih držav na največjem sejmu kmetijstva in prehrane v tem delu Evrope!
^ SEJEM INPAK
17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, razstava izdelkov z natečaja 33. Slovenski oskar za embalažo
V soboto in nedeljo - še več družinske zabave ob nižji ceni vstopnic!
48. mednarodni
kmetijsko-živilski sejem
U sns C D

T ■ POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si
Druga velika težava, ki lahko prav eksplodira šele čez leto, dve ali tri, je izjemno hitro razraščanje hudo alergene ambrozije - na VVO1 za njeno uničenje ne smejo uporabiti nobenega fitofarma-cevtskega sredstva, precej dvomljivo pa je, da se bo kdo lotil puljenja te rastline na 220 hektarjih ...
tovalni službi prejeli prejšnji petek popoldne in v tem dopisu med drugim piše: »Uredba je pripravljena s časovno omejitvijo do konca leta 2010 in predvideva nadomestila za kmetovalce znotraj VVO1. Ta plačila pa po vsebini sodijo med državne pomoči, zato je Slovenija to uredbo priglasila Evropski komisiji. Zaradi resnih pomislekov Komisije EU in njihovega stališča pri možnem prekrivanju z drugimi izplačili skupne kmetijske politike, je odločitev Slovenije, da se plačila za leto 2010 ne izvedejo kot državna pomoč in je priglasitev Evropski komisiji umaknila. Proučuje pa se možnost, da se ta plačila izvedejo v obliki de minimis pomoči. Za to izvedbo pa je najprej potrebna še sprememba zgoraj navedene uredbe.« V nadaljevanju dopisa je nato še navedeno, da dokončne odločitve o tem, kako rešiti ta plačila, še ni, saj tečejo pogovori med različnimi ministrstvi, kako rešiti to težavo: »Šele po proučitvi vseh argumentov za in proti bo pripravljen predlog, ki bo šel ali v smeri podaljšanja sedanje uredbe ali vključitve teh vsebin v ukrep Programa razvoja podeželja.«
Dopis, ki ga je podpisal minister Dejan Židan, se zaključuje še z nekaj stavki, v katerih je zapisano, da se strinja s pobudami, naj se ponovno prouči sedanje omejitvene uredbe na VVO1, predvsem v smeri dovoljevanja uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
Namesto
nadomestil raje bolj »pametno« uredbo
Brodnjak nad takšnim odgovorom ministrstva niti ni presenečen, je pa razočaran, še bolj so razočarani kmetje, ki jih omejitvene uredbe že hudo prizadevajo, ob tem pa
so tudi redne tarče inšpekcijskih pregledov. Možnost izplačevanja nadomestil preko t. i. pomoči de minimis je namreč precej vprašljiva, saj gre pri tem ukrepu za enkratne pomoči kmetom, ne pa redno vsakoletno izplačevanje nadomestil. »Sicer pa osnovna želja kmetov sploh niso nobena nadomestila ali rente, ker jih to ne bo reševalo in to tudi zelo dobro vedo. Nadomestila ne morejo ohranjati kmetij, ki so veliko vlagale v strojno opremo, traktorje, silose, hleve ... Vse to ostaja mrtev kapital, saj je neuporabno. Osnovna zahteva kmetov je bila v zamenjavi zemljišč, še najbolj pametno in nujno pa bi bilo narediti to, kar minister piše v zadnjem odstavku - omiliti prepovedi in sprejeti smiselne uredbe s selektivnimi omejitvami! Na VVO1 bi se brez strahu lahko še vedno škropilo in gnojilo, seveda le z določenimi škropivi in v točno določenih odmerkih, kot to velja za takšna območja v drugih evropskih državah!«
Druga težava, ki sicer kmetov na VVO1 danes še ne pesti najbolj, se pa z njo že aktivno ukvarjajo v Ljubljani in drugod po Sloveniji, je razraščanje ambrozije kot izjemno alergene rastline. Tako kot marsikje drugje se slednja lepo razrašča tudi na območju VVO1, vendar je kmetje med še zasajenimi kulturami na njivah ne morejo uničevati s herbicidi, kot to lahko počno drugje.
Ročno puljenje ambrozije ponujajo uradnikom v Ljubljani
»Ambrozijo lahko kmetje na VVO1 uničijo le z zgodnjim mulčenjem na strniščih, kjer so poželi žita, če jih niso že kar na polju zmulčili, ker letine skoraj ni bilo. Ne morejo pa se je rešiti recimo med koruzni-
mi polji ali med bučami. Edina možnost je, da jo gredo pulit na roke. Ampak - na 210 hektarjih?! O tej veliki težavi smo se že pogovarjali in padla je tudi ideja, da lastniki zemljišč na WO zberejo podpise z dovoljenjem, da lahko vsi uradniki iz Ljubljane brezplačno dostopajo na njive in ročno pulijo ambrozijo ... Malo za šalo, ampak tudi na seminarju Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je bil namenjen prav problematiki zatiranja alergene ambrozije, je bilo jasno povedano, da je milijonkrat manj nevarno uporabiti herbicide za zatiranje ambrozije tudi na W01, kot pa je razraščanje ambrozije še naprej.« Brodnjak ob tem še pojasnjuje, da je za uničenje ambrozije potrebno izjemno malo herbicida na bazi fungicida in da morda letos na VVO1 stanje še ni tako alarmantno, zato pa bo brez dvoma čez dve ali tri leta. »Seme ambrozije je namreč izjemno vzdržljivo in kali v 85 odstotkih še po 20 letih! Ena rastlina pridela okoli 6500 semen. Pada v neposredni bližini rastline, vendar ker je veliko ambrozije ob cestah in poteh, se prenaša s kolesi vse naokoli. Kot je znano, pa je ambrozija izjemno alergena rastlina, ki lahko v hujših primerih povzroča tudi astmo. Prav zdaj in do prve slane je v fazi cvetenja, strupen pelod pa se razpihuje do 100 in več kilometrov naokoli. Ljudje, ki imajo v tem času kakršnekoli alergene reakcije, so te posledica izključno ambrozije, saj je vse drugo že odcvetelo. Kjer se le da, je treba ambrozijo čim prej pokositi, zmulčiti, še najbolj ob obcestnih površinah, in to vsekakor prej, preden cveti ali odvrže seme. Zdaj je že pozno. Na strniščih jo kmetje lahko zmulčijo, vendar ne pregloboko, do pet centimetrov, med ostalimi kulturami zdaj še v rasti pa naj uporabijo primerne herbicide. Potem ko ambrozija enkrat odcveti in odvrže seme, je praktično že vse zaman. Sicer pa menim, da se je iztrebiti ne bo dalo kar tako in bo treba živeti z njo.«
Znano je tudi, da za razrast ambrozije kazensko odgovarja lastnik zemljišča. Ali bodo odgovorni v Ljubljani kmete na VVO1 kaznovali, ker ambrozije pač ne bodo ročno populili, drugače pa se je ne morejo rešiti, Brodnjak zmajuje z glavo: »Ne vem, bi se mi pa zdelo absurdno, da bo nekdo zahteval na desetinah hektarjev ročno puljenje ambrozije. Kdaj in kako pa naj ti kmetje to naredijo na tako velikih površinah? Na domači, nekaj arov veliki parceli, človek to že naredi. In to je samo še en dokaz, kako neumne vodovarstvene uredbe imamo ...«
Foto: SM
Foto: SM
Svetinje • Potopis s poti v prihodnost
Od Ormoža do Tromsoea
V Svetinjski kleti, ki jo vodi Samo Simonič, so s potopisom Mateja Mertika začeli niz zanimivih prireditev, ki naj bi se tukaj zvrstile v prihodnjih tednih. Prireditev je potekala v vinoteki, ki sprejme okrog 50 obiskovalcev, in se je lepo ujela z vrhunskim vinom, ki ga je tukaj v izobilju.
Kot je v pogovoru povedal Matej Mertik, je bil namen njegovega potovanja na sever obiskati najsevernejšo univerzo na svetu. Tja se je podal zaradi raziskovalnega dela, saj poklicno deluje na področju računalniških znanosti in predava na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Pravi, da ga je na sever povabilo naključje, ko je med brskanjem po internetu našel projekt, ki se ukvarja z računalništvom in opero, ki sta v ožjem izboru njegovih najpri-ljubljenejših reči. Matej Mertik je namreč nekaj let tudi igral v orkestru Mariborske opere. Kontakti so bili hitro vzpostavljeni in s podporo matične fakultete se je najprej odpravil na sever na pripravljalni obisk. To je bilo zanimivo doživetje, saj je prvič Norveško doživel decembra. »Bila je polarna noč in si nisem veliko ogledal. Na fakulteti so mi priporočali, naj pridem poleti z avtomobilom, ker je veliko bolj zanimivo. In je bilo res,« je povedal Mertik, ki je maj in junij letos preživel na daljnem severu.
»Ko se od Osla enkrat spustiš na E 6, te preseneti veličastna pokrajina s slapovi, gorami, ledeniki. Tromsoe je od Osla še kakšnih 1600 kilometrov, hitrost pa je po večini omejena na 60 km/h, zato sem porabil kar nekaj časa, da sem prišel na cilj.« Seveda je na poti po-
Foto: Viki Ivanuša
Dr. Matej Mertik (na posnetku) je zbranim predstavil svojo pot na sever, Samo Simonič pa je povedal, da je bil petkov dogodek šele prvi v vrsti zanimivih prireditev, ki se bodo družile z vinom v Svetinjski kleti to jesen.
snel kup čudovitih fotografij, s katerimi je očaral obiskovalce potopisnega večera.
Nastaja opera prihodnosti
Še bolj zanimivo pa je bilo delo, s katerim se je spopadal na Norveškem: »Ukvarjal sem se z najsodobnejšimi tehnologijami in njihovo integracijo v predstave prihodnosti, ki bodo presegale sedanji način poslušanja klasične glasbe. Na univerzi v Tromsoeu se ukvar-
jajo s praktično znanostjo. Zanimiva je zlasti 'display wall' tehnologija, kjer izdelujejo komunikacije človek-stroj za zaslone ogromnih dimenzij in ločljivosti. To ni 'touch screen' ampak 'movement screen'.«
Bistvo projekta, ki se imenuje Verdione in je eden štirih največjih na Norveškem s področja računalništva, je bilo, kako omenjeno tehnologijo integrirati v operne predstave. Raziskave financira norveška vlada, projekt pa je bil predstavljen na Dnevih svetovne ope-
re. Konzorcij svetovne opere, ki se razvija med severnoe-vropskimi državami in Ameriko, ima za cilj vzpostaviti globalni oder, na katerem bodo s pomočjo interneta istočasno izvajali isto operno delo v več operah po svetu. »Težave so pri prenosu podatkov, ker pride do določenega časovnega zamika. Do 25 milisekund še gre, potem pa je problem in ni več mogoče interaktivno sodelovati. Postavlja se vprašanje, kaj bo z opero v prihodnje in kako naj skladatelji pišejo za takšne namene. Cilj projekta je zajeti celoten operni orkester in ga poslati v realnem času v drugo operno hišo. To prinaša novo dimenzijo gledanja opernih predstav,« je povedal Mertik.
Prvi večji takšni projekt bo postavitev opere Gilgamesh, ki se dogaja v treh različnih svetovih - na nebu, zemlji in v peklu - in jo bodo istočasno uprizorili v treh svetovnih operah - v Oslu, Kopenhagnu in New Yorku. Na vsakem odru se bo odvijal le en nivo predstave v živo, druga dva pa bosta gledalcem približana z najmodernejšo tehnologijo.
Če si želite več severa, lahko preberete tudi potopis na http://mmzapisi.wordpress. com. Če pri tem pogrešate vino in imate raje dogodke v živo, pa lahko Mateju Mertiku in Samu Simoniču prisluhnete tudi v sredo zvečer na terasi Hotela Ormož.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Ohranjanje starih običajev
Marija - mojstrica pletenja vencev
Marija Mlakar plete vence za različne cerkvene in druge svečanosti že od rane mladosti. Te spretnosti jo je naučila mama. Plete jih iz bršljana in žingerla - zimzelen.
Pletenje se začne že z nabi-	se ne bojijo višine. Žingerli	trebujejo oster nož, košara,
ranjem zelenja. Lepi bršljan	pa raste po gozdnih livadah	vreča in obilo vztrajnosti. Ko
raste na visokih drevesih, zato	in ga je vsako leto težje najti.	se pripelje zelenje domov, se
so potrebni spretni moški, ki	Za nabiranje žingerla se po-	v kletnem prostoru razsuje in
a ■ • 1
Foto: ZG
poškropi z vodo, da ne ovene. Nato pa se prične priprava na pletenje. Postavijo se mize in klopi v dolžini vsaj 8 metrov, saj je skupina, ki pomaga, zelo številna. Pri pletenju sodelujejo otroci, ženske in moški. Najpogosteje se zberejo sosedje in sorodniki. Pri bršljanu zbirajo oziroma trgajo le najlepše liste, medtem ko pri žingerlu trgajo samo vršičke. Podlaga, na katero Marija nato spleta vence, je močna in debelejša vrvica. Ob delu ponavadi tudi zapojejo in obujajo spomine v prijetnem vzdušju. Marijine roke so spletle več kot tisoč metrov vencev, ki so krasili domače štiri cerkve in kapele ob vseh večjih praznikih. Prav tako pa velikokrat spleta vence tudi za druge župnije. To zanimivo spretnost je pokazala tudi turistom, ki so obiskali Podlehnik. Skuša jo prenesti na mlajši rod.
Zdenka Golub
Tednikova knjigarnica
Sedemdesetletnica Samorastnikov
Leta 1940 so prvič izšli znameniti Samorastniki Pre-žihovega Voranca, zbirka novel, ki je vsebovala zraven vsem dobro znane naslovne zgodbe še pripovedi Boj na požiralniku, Jars in Bavh, Vodnjak, Ljubezen na odoru, Pot na klop, Prvi spopad, odpustki. Od takrat so Samorastniki doživeli različne knjižne izdaje, ponatise, jubilejne izdaje in postali so kanonsko slovensko delo Lovra Kuharja (10. 8. 1893, Podgora pri Kotljah na Koroškem - 18. 2. 1950 v Mariboru), kakor se je avtor v resnici imenoval.
Samorastnikom so knjižno likovno podobo nadeli najvidnejši ilustratorji: France Mihelič, Milan Bizovi-čar, Božidar Jakac in ni ga Slovenca, ki ne bi občutil vse bridkosti bajtarskega življenja, ljubezni in nezakonskega otroštva ob filmu Samorastniki Igorja Pretnarja in Vojka Duletiča iz leta 1963, ki je dobil najvišja odličja na desetem festivalu igranega jugoslovanskega filma (Igor Pretnar - zlata arena za režijo, Majda Po-tokar - zlata arena za glavno žensko vlogo, Mile De Gleria - zlata arena za fotografijo).
V	zgodbi Jars in Bavh je med drugim zapisano:
Otroci smo že v zgodnji mladosti začeli delati pri
živini. Jaz še v šolo nisem hodil in že sem bil pri rali in vlaki očetu za gonjača. To je bilo zelo naporno delo, ker so bile njive strme in lapornate, voliča sta bila ponavadi slabotna, brazdi komaj kos, vozare so bile preraščene s trnjem in ostrogovino, jaz pa bos. Oče se je razburjal in orička ni padala samo po živini, temveč čestokrat tudi po meni. Ko sem postal šolar, sem postal tudi pastir. Z desetimi leti sem že bil za krmilca, kmalu sem bil za volarja, za kravarja, dokler niso vsa hlevska dela prišla name.
Hlev torej ni bil zame samo torišče truda in dela, temveč mi je postal tudi dom tihe, mladostne sreč,prepreden s tajinstvenimi sanjami in poln zlatih načrtov in skritih upov, ki so medleli skozi zatohlo soparo kipečega gnoja. V hlevu sem sam s seboj nemoteno prebavljal dogodke dneva, prisluškoval utripanju tihih in blestečih želj, ki so se kopale za odmevi hlevskega življenja, in delil veselje in žalost z živino s tako zaupljivostjo, kakršne še nikdar do nobenega prijatelja nisem imel. Živina je razumela vsako mojo slutnjo, vsako mojo bolje sočutno vsrkavala, na vsak moj vrisk prešerno odgovarjala...
V	tej noveli pravi, da to, kar človek skusi in doživi v otroštvu, to, kar zaznava in občuti otroška duša, to ostane in postane odločilno za odraslo osebo.
Če se ti v mladih letih do česar koli vsadi ljubezen ali pa sovraštvo v srce, to ostane in se pozneje vedno v taki ali drugi obliki pokaže.
Kljub drugačnemu svetu, ki ga skušajo današnji otroci, ali pa prav zato, priporočam v jubilejnem letu Samorastnike in ostala Vorančeva dela (Povesti, 1925, Požganica, 1939, Doberdob, 1940, Jamnica, 1945, Od Kotelj do Belih Vod, 1945, Borba na tujih tleh, 1946, Naši mejniki, 1946, Solzice, 1949, Kanjuh in zagate, 1952 (glej Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Prijetne dni ob knjigah želi
Liljana Klemenčič
Rokomet
S Sutajevo in Neubauer-jevo korak naprej
Stran 12
Namizni tenis
NTK Ptuj z novimi trenerskimi močmi
Stran 12
Reportaža
Navijaške množice napolnile Stožice
Stran 13
Rokomet
Gorišničani brez Valen-ka, Mesarca in Bračiča Stran 12
Cageball
Do finala v Termah Ptuj še trije turnirji
Stran 14
Atletika
Veterani AK Ptuj uspešni tudi v metih
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Izkušnje premagale mladost
V 2. SNL so bile ob koncu tedna odigrane tekme 1. kroga, ki so vsaj delno odgovorile na številna vprašanja, ki so si jih postavljali ljubitelji nogometa. Večina ekip je namreč precej prevetrila svoje zasedbe, zato je bilo zanimivo opazovati, kako so se novinci znašli v novih sredinah in kako ekipe delujejo kot celota.
Čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, pa je najbolj jasno kandidaturo za vrh lestvice napovedala ekipa Krškega. Le-ta si je pod vodstvom Adna-na Zildžoviča v pretekli sezoni komaj izborila obstanek, letos pa so zagotovo sposobni precej več. Imajo precej izkušeno zasedbo, na čelu katere so nekdanji prvoligaški igralci Marko Mitič, Dejan Urbanč, Sani Trgo in Edin Salkič. Prepričljivo zmago so dosegli tudi igralci iz Šenčurja, vse tri točke pa so vknjižili še Konjičani. Zanimivo srečanje je bilo odigrano v Murski Soboti, kjer se je na premieri zbralo več kot 1000 gledalcev. Ti podpirajo izjemno mlado domačo ekipo, katere povprečna starost je le 19 let - najstarejši igralec je Milko Kovač, letnik 1987! Precej lahko trenerskemu dvojcu Mau-čec-Cifer pomagajo okrepitve iz mariborske mladinske ekipe, predvsem Armend Sprečo, Matjaž Kek (sin slovenskega selektorja) in vratar Radan. Tudi ekipa Interblocka s trenerjem Zdenkom Verdenikom na čelu je še vedno spoštovanja vredna, saj je v njej ostalo precej igralcev, ki so še lani pridno nabirali minutažo v 1. ligi: Majcen, Jug, Rapnik, Žitko, Fink, Cankar ...
Brez strahu v Dob
Ptujska Labod Drava bo v nedeljo znova gostovala, tokrat pri novincu v ligi - Roltek
2. slovenska nogometna liga
Pari 2. kroga - SOBOTA ob 19.00: Krško - Mura 05; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Garmin Šenčur, Roltek Dob - Labod Drava, Interblock - Dravinja Kostroj, Bela krajina - Šmartno 1928.
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Rotman (desno) bo v nedeljo pripravljen za igro.
Dobu. Le-ta je v uvodu srečno prišel do točke v Kidričevem, ki jim bo zagotovo dala dodatnega motiva pred prvo domačo tekmo. Ob nekoliko bolj podrobni analizi tekme v Kidričevem pa v ptujskem taboru ne smejo biti pretirano zaskrbljeni: igralci Aluminija bi lahko ob nekoliko bolj zbranih zaključkih do vrha napolnili mrežo Doba. Prav iz tega vidika lahko Ptujčani optimistično pričakujejo nedeljsko tekmo, a morajo za uspeh seveda najprej izboljšati svojo igro. Trener Bojan Špehonja ni bil zadovoljen s predstavo svoje ekipe v Slovenskih Konjicah, zato je na začetku tega tedna poskušal z napornimi treningi dvigniti nivo pripravljenosti, predvsem pa je opozarjal na koncentracijo v vsakem trenutku igre.
Foto: Črtomir Goznik
Brazilec Marlon postaja najtrdnejši obrambni člen Laboda Drave.
Ian Emeršič, ki se je proti Dravinji zelo trudil preobrniti potek tekme, je o minulem srečanju povedal: »Jasno je bilo vidno, da naša uigranost še ni na primerni ravni, ob tem pa so mlajši igralci zaradi pritiska uvodne tekme igrali slabše kot na nekaterih prijateljskih tekmah. Na treningih dobro delamo, zato se bo sčasoma tudi to izboljšalo in bomo igrali bolj samozavestno.« Že v uvodu se je videlo, da je Brazilec Marlon, ki je na Ptuj prišel iz Celja, velika okrepitev za ptujsko vrsto; na igrišču deluje umirjeno, je dobro tehnično podkovan in je pravi vodja obrambne vrste. Prav takšnega igralca pa mlajši (Roškar, Perger, Kurež, Matja-šič, Pečnik, tudi vratar Vrečko) nujno potrebujejo ob sebi, saj jim lahko v vsakem trenutku podaja koristne napotke. Največjo breme odgovornosti pa bodo morali v Dobu zagotovo nase prevzeti tisti najbolj izkušeni: Marlon, Gorinšek, Dugo-lin, Toplak, Firer in Dakovič.
Jože Mohorič
Proti Šenčurju prva zmaga
V Kidričevem vsekakor niso zadovoljni z osvojeno točko proti novincu v ligi - ekipi Roltek Doba. Vse tri so držali v svojih rokah vse do dve minuti pred koncem srečanja, ko so dobili dokaj nesrečni zadetek. Toda to je nogomet, kjer je vse mogoče. Nogometaši
Aluminija so bili tista ekipa, ki je izgubila dve točki, saj so imeli ob doseženem zadetku še veliko priložnosti, vendar ni bilo igralca, ki bi še vsaj enkrat potisnil žogo za hrbet vratarja Doba.
V nedeljo bodo odigrali še drugo zaporedno tekmo na svojem igrišču, tokrat bo njihov tekmec Garmin Šenčur, ki je v uvodnem srečanju novega prvenstva dosegel svojo prvo domačo zmago proti Beli krajini. Seveda so bili Gorenjci veseli tega uspeha, saj jim v minuli sezoni ni uspelo doseči prav nobene zmage na domačem igrišču (6 remijev, 7 porazov)! To pomeni, da so prišli do vseh sedmih zmag v gosteh in da se znajo prilagoditi igri na gostovanjih. Lansko jesen so premagali Aluminij v Kidričevem (0:3), slednji pa so jih ugnali v naslednjih dveh tekmah; najprej v Šenčurju (0:6) in potem še doma 4:1.
Po srečanju in samo osvojeni točki v Kidričevem ni bilo prevelikega razburjenja - igralci so bili bolj zadržani in nezadovoljni z rezultatom, zaradi igre pa nekoliko manj. Če bi bila namreč igra slaba, potem Kidri-čani ne bi prihajali v imenitne priložnosti, in to ne eden, ampak dva ali celo več nogometašev. Osnovna skrb trenerja je tako izboljšanje realizacije.
Na srečanju proti Dobu zaradi poškodbe kolena ni nastopil Klemen Bingo, vendar sedaj že vadi na vso moč in bo med kandidati za nedeljsko srečanje. O tem, ali bo uvrščen v začetno postavo, pa bo odločil trener Bojan Flis. V 57. minuti nedeljskega srečanja se je poškodoval Rajko Rotman in potem tudi odšel iz igre. O tem nam je mladi nogometaš Aluminija dejal: »Naenkrat sem začutil bolečino v desni nogi, nato sem še poizkusil nadaljevati srečanje, toda ni šlo. Sedaj je vse v redu in ni nobenih težav.«
O pričakovanjih na srečanju z Garminom Šenčurjem pa je povedal: »Proti Dobu nismo igrali tako, kot znamo, predvsem v zaključku akcij. Proti našemu nedeljskemu tekmecu pričakujem zmago, le da moramo popraviti tudi igro v polju. Ne bo lahko, vendar sem vseeno optimist.«
Seveda pa Rajko ve, da samo dobre igre prinašajo točke in tudi zanimanje klubov za igralce. Letos je bil nekaj časa na pripravah pri Olimpiji, pred tem pa že tudi v Nemčiji pri Hoffenheimu.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Čez vikend v Banjalu ko v goste Borcu
Rokometaši Jeruzalema so v sredo v Vidovcu pri hrvaškem tretjeligašu odigrali prvo pripravljalno tekmo. Borbeni gostitelji, ki imajo apetite po uvrstitvi v 1. B-ligo, so presenetili Ormožane, ki so doživeli poraz z rezultatom 30:29 (15:14). Ekipa Jeruzalema, ki je nastopila brez poškodovanih Korparja, Bogadija, Radujkovica in Huda, je v napadu delovala neuigrano (17 tehničnih napak), obramba pa je bila še slabši del ekipe. Trener Saša Prapotnik je poraz vzel kot opozorilo in se zaveda, da ga do pričetka prvenstva čaka še veliko dela. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, po skoraj 11 mesecih pa se je na igrišče vrnil vratar Gregor Ču-dič, ki je pozdravil poškodbo ahilove tetive. Po poškodbi je po dolgem času zaigral tudi Jovanovič. Sicer so si vratarji razdelili minutažo in skupaj zbrali 15 obramb, od tega tri sedemmetrovke. V dresu Jeruzalema Ormoža so se predstavili tudi novinci Špegelj, Kljaič, Kotnik in Kukec. Za slednjega, ki je pred leti blestel v dresu mladinske reprezentance, še ni znano, ali bo v novem prvenstvu nosil dres Ormožanov. Jeruzalem je nastopil v zasedbi: G. Čudič 4 obrambe, Belec 7 obramb, S. Žuran 4 obrambe; Rajšp 2, Krabonja 2, Sok 2, Jovanovič 1, B. Čudič 2 (1), Melnjak 6 (1), Kljaič 4, Kukec 1, Hebar 1, R. Žuran 5, Kotnik, Špegelj 3.
V petek, 13. avgusta, Vinarji odhajajo v Banjaluko v goste nekoč slovitemu Borcu. V Ba-njaluki bo ekipa opravila dva treninga in odigrala dve tekmi z gostitelji. Vrnitev domov je predvidena v nedeljo, 15. avgusta. Na pot odpotujejo vsi rokometaši, razen huje poškodovanega Huda.
Poškodbe, poškodbe ...
Na tekmi proti hrvaškemu tretjeligašu niso nastopili poškodovani Iztok Korpar, David Bogadi, Siniša Radujkovic in Vedran Hud. Poškodba Korpar-ja, ki velja za enega najboljših obrambnih igralcev v Sloveniji, ni hujša in Duke bo kaj kmalu nared za najvišje napore. Kako zgleda ormoška obramba brez Korparja, je bilo jasno videti proti Vidovcu, ki je mrežo slovenskega 1. A-ligaša zatresel kar 30-krat. Tudi Bogadi ni huje poškodovan in se bo kmalu vrnil na parket. Bogadi bo letos po odhodu Roberta Bezjaka skupaj z Rajšpom dobil priložnost na levem krilu. Priložnost je prava in za dobrobit ormoškega rokometa v prihodnosti bi bilo lepo, če bi ju mlada Ormožana izkoristila. Glede na težavnost poškodbe Radujkovica (koleno) je vprašanje, kdaj se bo slednji vrnil v ekipo. Rade je pred poškodbo veljal za enega najkoristnejših igralcev Jeruzalema in v taboru Vinarjev upajo, da se bo ta vrnil na igrišče vsaj v približno enaki podobi. Najdlje bo zagotovo odsoten Hud, ki je staknil poškodbo kolena na EP mladincev na Slovaškem. Prva informacija je bila, da bo hrvaški reprezentant odsoten z igrišč šest tednov. Zdaj na plano prihajajo hujše informacije, ki pravijo, da Huda v letu 2010 več ne bo parketu. Poškodbe so sestavni del športa in v Ormožu upajo, da bo teh čim manj. Zaenkrat pa si plačo najbolj zasluži fizioterapevt Jeruzalema, marljivi Goran Melnjak, ki ima dela res na pretek.
ku
Treninge začenjajo tudi mlajše selekcije
Rokometna šola Ormož, ki v zadnjih letih ob marljivem delu žanje lepe rezultate in po številu rokometašic in rokometašev postaja vedno večja, bo pričela trenirati v ponedeljek, 16. avgusta. Letos bodo nekatere ekipe (kadeti, starejši dečki A in B) združene z ekipami rokometnega kluba Moškanjci Gorišnica. Kadete bosta vodila Darko Žnidarič in Alči Šulek, starejše dečke Uroš Krstič in Franc Šandor, mlajše dečke Uroš Krstič in Mladen Grabovac, mini rokometaše Tjaša Brumen, Niko Kle-menčič in Iztok Luskovič.
Razpored pričetka treningov v ponedeljek, 16. avgusta:
-	kadeti (1994, 1995), ob 17. uri v Gorišnici pri Športni dvorani
-	starejši dečki (1996, 1997), ob 17. uri v Gorišnici pri Športni dvorani
-	mlajši dečki (1998, 1999) ob 9. uri v Ormožu v Športnem parku Mesna graba
Rokomet • Mercator Tenzor Ptuj, 1. ženska liga
S Sutajevo in Neubauerjevo korak naprej
V prejšnjem tednu so priprave na novo prvoligaško sezono pričele rokometašice Mercator-ja Tenzorja. Trenutno dekleta, ki vadijo pod taktirko Nikola Bistroviča, delajo predvsem na pridobivanju kondicije in fizične moči, že kmalu pa sledi piljenje tehnike. Punce v teh dneh zelo zavzeto vadijo tudi dvakrat dnevno, ko pa se bodo začele prijateljske tekme, bo količina treninga splahnela, saj bo poudarek na intenziteti treninga.
Nedvomno je ptujska ekipa bistveno močnejša kot lani, saj sta se klubu priključili Tana Sutaj in Andreja Neubauer, medtem ko se je Tjaša Brumen odločila, da ne bo več igrala rokometa na najvišji ravni. Predvsem z izkušeno Sutajevo so na Ptuju dobili igralko, ki ekipi lahko prinese dodano vrednost. Odlična zunanja rokometašica iz Hrvaške v najstarejše sloven-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Mercatorja Tenzorja zaradi zaprte dvorane Center trenirajo v Mladiki (na sliki) in na ptujskem Mestnem stadionu.
Seznam dogovorjenih prijateljskih tekem Mercatorja Tenzorja:
17. 8. - Velenje (ŽRK Velenje)
21. 8. - mednarodni turnir v Zagrebu
28. in 29. 8. - dvodnevni turnir v Piranu (Olimpija, Krka, Zamet ...)
4. 9. - turnir v Zagorju (Zagorje, Celje, Krka)
sko mesto prihaja z odličnimi referencami, na žalost pa so del njene dosedanje kariere zaznamovale tudi poškodbe. Druga okrepitev je mlada, 22-letna vratarka Andreja Neubauer, ki je na Ptuj prišla iz kluba Millennium iz Svetega Jurija ob Ščav-nici. Trener Bistrovič, sicer diplomant Fakultete za šport, je članski ekipi priključil tudi nekaj obetavnih igralk letnika 94 iz lastnega mladinskega pogo-
na. Ekipa Mercatorja Tenzorja se bo letos predstavila s šestimi selekcijami, poleg članic bodo nastopale še kadetinje, starejše deklice (lani 2. v državi), mlajše deklice A, mlajše deklice B in mini rokomet.
»Ekipo smo primerno okrepili, dobili smo to, kar smo si v klubu želeli. Igralk ne izbiramo samo po rokometnem znanju, ampak so za nas pomembne tudi karakterne vrline in tudi
Namizni tenis • NTK Ptuj
Z novimi trenerskimi močmi
Avgust je čas, ko po navadi priprave pričenjajo tekmovalci v športih, ki se udejstvujejo v dvoranah (rokometaši, košarkarji, kegljači ...). Minuli ponedeljek so priprave pričeli v NTK Ptuj; dopoldne so se zbrali na sestanku, popoldne pa pričeli vadbo. Dobre uvrstitve v sezoni 2009/2010, ko so fantje osvojili šesto, dekleta pa četrto mesto, veljajo za najboljšo sezono. Kako ponoviti te rezultate? Ne bo enostavno, saj tudi drugi klubi računajo na visoke uvrstitve. V ptujskem klubu so se okrepili na trenerskih pozicijah, saj se je v klub po dolgem času vrnil Ivan Pšajd, ki bo treniral moške in ženske, v ligaškem delu pa bo vodil žensko ekipo. Moške bo v ligaškem delu vodil Bojan Pavič, ki bo ob tem še igral. V klubu bo kot trenerka delala tudi Breda Mojsilovič, ki je dolgo igrala za žensko ekipo NTK Ptuj.
V novi tekmovalni sezoni bo spremenjen tudi tekmovalni ustroj. Obe prvi ligi bosta šteli po deset ekip, po končanem rednem delu pa bo prvih šest nastopilo v končnici za naslov prvaka, zadnje štiri pa v ligi za obstanek. Osnovni cilj ptujskih ekip je, da oboji zaigrajo v tisti prvi skupini, saj jim to prinaša nove kvalitetne dvoboje. Ekipe v igralskem smislu niso doživele sprememb: prvo moško ekipo bo vodil Bojan Pavič, ki bo tudi igral, ob njem pa še Danilo Piljak, Urban Ovčar in Luka Krušič. Žensko ekipo bo vodil Ivan Pšajd, v njej pa so Vesna Rojka, Ivana Zera, Vesna Ter-buc in Tina Matjašič. Drugo ekipo NTK Ptuj bo vodil in ob tem zanjo še igral Darko Drčič, ki bo lahko računal še na Darka Hergana, Žana Napasta, Do-mna Ovčarja, Luka Krušiča - slednji lahko igra za drugo ekipo, če v istem dnevu ne nastopa
za prvo - ter Jana Janžekovi-ča, ki bo tudi pomočnik Darka Drčiča. Druga ženska ekipa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo nastopila v tekmovanju 2. SNTL.
Poleg ligaškega dela bodo igralci in igralke NTK Ptuj nastopili še na drugih tekmovanjih. Ptujčani bodo močni v mladinski kategoriji (Luka Krušič, Darko Hergan in Žan Napast), kakor tudi v konkurenci igralcev do 21 let. Pri NTK Ptuj veliko pozornost namenjajo vzgoji lastnega trenerskega kadra; tako bosta konec tega meseca pridobila naziv trenerjev Boris Šegula in Urban Ovčar. Glede na veliko zavzetosti pri delu, dobro organizacijo in številne mlade, ki so se odločili za igranje tega zelo popularnega športa, se na Ptuju za prihodnost namiznega tenisa ni bati.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Del trenerske in igralske zasedbe NTK Ptuj, ki se trenutno dvakrat na dan poti v dvorani Mladika in na Mestnem stadionu; drugi z desne zgoraj je Boris Šegula, tretji pa Ivan Pšajd.
zato smo se odločili za Sutaje-vo in Neubauerjevo. Za samo ekipo menim, da je še precej močnejša kot lanska in temu primerni bodo tudi cilji. Ob koncu želimo biti uvrščeni na 4. ali 5. mesto, če pa se bo ponudila priložnost za kaj več, jo bomo seveda skušali izkoristiti. Visoke cilje imamo tudi v pokalu, kjer si želimo, da bi nam bil žreb naklonjen, saj bi se ob ugodnem razpletu morda uvrstili celo v finale,« je o stanju v ekipi in o ciljih v prihajajoči sezono povedal mladi strateg.
Kmalu novo
domovanje
Priprave ptujskih rokome-tašic bodo v celoti opravljene v domačem okolju. Ob tem dodajmo, da se bo v letošnjem letu zgodil pomemben dogodek, ki bo imel pomemben vpliv tudi na sam klub. Športna dvorana Center naj bi postala zgodovina, saj naj bi se roko-metašice v 2. krogu prvenstva proti Izoli, predvidoma 18. septembra, predstavile v novi dvorani ob OŠ Ljudski vrt, ki bo postal novi dom slovenskih prvoligašinj iz Ptuja.
Tadej Podvršek
Nogomet • Prijateljski tekmi
Zavrč - Domžale 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Krcič (14), 0:2 Horvat (25), 0:3 Hanžič (38), 1:3 Fridl (65)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Frangež, Marinič, Čeh, Murat, Fridl. Igrali so še: Bratkovič, Fruk, Šnajder, Vinko-vič, Antolič, Muršak. Trener: Miran Emeršič.
DOMŽALE: Vidmar, Brezovač-ki, Topič, Apatič, Junior, Teinovič, Horvat, Smukavec, Kosmač, Krcič, Hanžič. Igrali so še: Brljak, Seferovič, Konjevič, Delič, Zatkovič, Cimprič, Ši-monovič, Drevenšek. Trener: Darko Birjukov.
Nogometaši Zavrča se intenzivno pripravljajo na začetek prvenstva v štajerski nogometni ligi, kamor so se uvrstili po osvojitvi naslova v 1. ligi MNZ Ptuj. Prvenstvo je praktično pred vrati in bo dolgo ter naporno; v prvem krogu (nedelja, 22. avgusta) jih čaka gostovanje v Podvincih, v sredo, 25. 8., pa še pokalno srečanje z Muro 05. Zato so takšna srečanja, kot je bilo tokrat proti Domžalam, dobrodošla. Tudi gostje iz Domžal, sicer dvakratni državni prvaki in finalisti slovenskega nogometnega pokala, še niso zaključili prihodov in odhodov igralcev; tokrat so v Zavrču igrali brez Pekiča in Luke Elsnerja, zato pa z Zatkovičem ter Apatičem in Krcičem, ki sta končno podaljšala pogodbi. Trener Birjukov ima na voljo tudi dva nekdanja nogometaša Laboda Drave, in sicer Maria Lucasa Horvata in Marka Drevenška.
Gostje iz Domžal so bili v prvem polčasu boljši tekmec, ki je narekoval močan tempo. Plod takšne igre so bili trije zadetki v mreži domačega vratarja Goloba. Domači gledalci so
prišli na svoj račun v drugem polčasu, ko so domači nogometaši zaigrali veliko bolje kot v prvem polčasu in tudi nekajkrat resno zapretili domžalskemu vratarju. Plod tega je bil zadetek, ki ga je dosegel Fridl v 65. minuti igre. Najlepši priložnosti za še kakšen zadetek v gostujoči mreži sta zamudila Bratkovič in Antolič.
Danilo Klajnšek
Stojnci - Labod Drava 2:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Emeršič, 1:1 Miku-lin, 1:2, Pauko, 2:2 Meznarič S., 2:3 Wagner
STOJNCI: Zajc, Ratek, Klinger, S. Meznarič, Golob, Milošič I., Topolo-vec, Krajnc, Mikulec, P. Meznarič, Gril. Igrali so še: Rižnar, Milošič F., Muršič, Gajšek, Roškar in Janžeko-vič. Trener: Rober Težački
LABOD DRAVA: Simonič; Pečnik, Gorinšek, Toplak, Fekonja, Marlon, Bakovic, Zagoršek, Firer, Kurež, Emeršič. Igrali so še: Perger, Ljubec, Kukec, Wagner, Pauko. Trener: Bojan Špehonja
Približno 100 gledalcev je v Stojn-cih na odlično pripravljenem igrišču videlo zanimiv in tudi kvaliteten dvoboj sosedov. Tekma je obema ekipama služila kot priprava za prvenstvene boje, saj se bo Labod Drava že ta konec tedna v 2. krogu 2. lige pomerila z novincem Dobom, medtem ko bodo Stojnci prvenstvo v 3. SNL pričeli prihodnji konec tedna proti Si-merju šampionu. V trdi, čvrsti tekmi, kjer je bil tempo na dokaj visoki ravni, so bili Ptujčani boljši ravno toliko, kot kaže končni izid srečanja. Tekmo je vodil glavni sodnik Peter Mertelj.
TP
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so nudili prvoligašu iz Domžal dober odpor.
Rokomet m RK Gorišnica
Brez Valenka, Mesarca in Bračiča
Po dolgih letih igranja v 1. B slovenski moški ligi so roko-metaši Moškanjcev-Gorišnice v prejšnji sezoni izpadli iz lige ter bodo v naslednji nastopali v 2. ligi. Ali bodo tekmovali v vzhodni skupini, ali bo liga enotna za vso Slovenijo, se bo vedelo šele sredi avgusta, ko se bodo na RZS odločili o tem. Govori se namreč, da naj bi nekatere ekipe izstopile iz tekmovanja in tako ne bi bilo potrebe po delitvi na vzhodni in zahodni del. Če bi bila liga enotna, potem bi igrali po dvokrožnem sistemu, če pa bi ostalo pri tekmovalnem ustroju, kot je bil v minuli sezoni, potem se ne bi nič spremenilo (najboljše ekipe iz obeh skupin bodo igrale končnico za napredovanje).
Ne glede na vse te nejasnosti pa so Gorišničani priprave na novo tekmovalno sezono 2010/20112 pričeli v minulem tednu - očitno bi se radi čim prej vrnili v 1. B SRL. Trener
ostaja Ivan Hrupič, ki je imel na prvem treningu na razpolago 20 igralcev, med njimi pa ni bilo opaziti izkušenega vratarja Tomaža Valenka in igralca Robija Mesarca, ki naj bi nehala aktivno igrati. Novo ekipo naj bi si poiskal tudi Matej Bra-čič, ki zaenkrat trenira s Ptujča-
ni. Po nekaj sezonah se v klub vrača Primož Firbas, okrepitvi pa sta še Rok Klemenčič in Damir Robnik. Fantje marljivo trenirajo, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati prvenstvo. V tem času bodo odigrali tudi številne pripravljalne tekme.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Hrupič, trener Moškanjcev-Gorišnice
Odprtje novih športnih objektov v Stožicah
Navijaške množice napolnile Stožice
Športno vzdušje v Sloveniji je bilo zadnje dni tik pred vreliščem. Če na teh straneh nekoliko zanemarimo politična ozadja in se osredotočimo le na šport, potem lahko brez zadrege trdimo, da smo bili v tem tednu priča dvema zgodovinskima odprtjema športnih objektov v Sloveniji: dvorane in stadiona v Stožicah. Gre za fantastična športna objekta, ki sprejmeta 12 tisoč (dvorana) in 16 tisoč (stadion) gledalcev. Slovenija je takšna reprezentančna objekta nujno potrebovala, kar so športni navdušenci najbolje pokazali z odzivom na otvoritveni tekmi: karte so pošle že po nekaj urah!
V torek, 10. avgusta, je bilo na sporedu odprtje dvorane Stožice, na katerem sta nastopili košarkarski reprezentanci Slovenije in Španije. Slednja je ena najmočnejših svetovnih košarkarskih reprezentanc, tudi aktualna evropska in svetovna prvakinja, zato je bil spektakel seveda zagotovljen. Da so Slovenci, na čelu s selektorjem Memijem Bečirovičem in igralcema Lakovičem in Bre-zcem, izgubili po podaljšku, niti ni preveč pomembno, saj so bili sicer občutki ob navdušenju in navijanju več kot 12 tisoč gledalcev fenomenalni.
Le dan za košarkarji so pre-miero na novem stadionu doživeli še naši nogometni repre-zentantje pod vodstvom selektorja Matjaža Keka. Ko smo se pripeljali v bližino stadiona, je bilo jasno, da dela v okolici in tudi na samem objektu še niso povsem dokončana, vendar to
Foto: Blaž Ivanuša
V torek je uradno odprtje najprej dočakaja športna dvorana Stožice; več kot 12 tisoč gledalcev si je ogledalo košarkarsko tekmo Slovenija - Španija.
navijačev ni motilo. Številne slovenske zastave in avtomobili z registracijami od Murske Sobote do Kopra so pričali o tem, da je bilo odprtje zares nestrpno pričakovano. Lokali so bili polni, zaslužki gostincev v okolici stadiona daleč nad povprečjem, lepinj je zmanjkovalo ...
Izjemno zanimanje je bilo tudi med sedmo silo, novinarji, saj so brez akreditacij ostali številni prosilci. Čeprav ob vseh novinarskih mizah še ni bilo elektrike, se je vsak znašel po svoje in delo opravil tudi brez tega. Pričakovati je, da bodo zadeve po kakšnem mesecu že dokončno urejene in da bodo
Foto: Marjan Kelner
Pred nogometaši so na travnati površini blestele plesalke.
Foto: Črtomir Goznik
Na otvoritveni slovesnosti nogometnega stadiona so zaplapolale številne slovenske zastave.
naslednje tekme v organizacijskem smislu še bolj izpopolnjene. Seveda ni treba posebej poudarjati, da se je tudi na častni tribuni trlo pomembnežev, ki so se želeli pojaviti na takšnem enkratnem dogodku. Volitve so pač pred vrati, pa tudi prestiž v deželi na sončni strani Alp nekaj šteje ...
Slovenski nogometaši so tekmo z Avstralci odigrali v slogu izkušenih ekip in slavili z rezultatom 2:0 (strelca sta bila Dedič in Ljubijankič).
Na koncu je treba dodati, da si nikakor nočemo zatiskati oči pred neplačanimi obveznostmi, ki jih nekaterim podizva-jalcem dolgujejo investitorji in iskreno upamo, da se bo to uspešno uredilo v najkrajšem možnem času. Ko se bo to zgodilo, bodo objekti še lažje zadihali s polnimi pljuči.
Jože Mohorič
Tudi na boks v podobnem številu!
Veliko zanimanje za začetne spektakle v dvorani Stožice je dobra napoved tudi za prihajajoči boksarski dvoboj Dejana Zavca. Slednji bo naslov svetovnega prvaka v dvorani Stožice branil v soboto, 4. septembra, njegov tekmec pa bo Poljak Rafal Jackiewicz. Organizatorji so poskrbeli za dostopne cene vstopnic (od 10 evrov naprej), zato verjamemo, da bo našega šampiona vzpodbujala velika množica navijačev.
Foto: Blaž Ivanuša
Španci so odpor slovenskih košarkarjev, ki se pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu v Turčiji (od 28. avgusta dalje), strli šele v podaljšku.
Foto: Črtomir Goznik
Prvi gol na prijateljski nogometni tekmi Slovenija - Avstralija je v 78. minuti dosegel Zlatko Dedič.
Foto: Črtomir Goznik
Združeni slovenski navijači so v sredo v Ljubljani pripravili odlično vzdušje.
Atletika • Veterani AK CP Ptuj
Uspešni tudi v metih
Miki Prstec pri metu kopja
V začetku letošnje sezone na prostem so ptujski atletski veterani tekmovali na državnem prvenstvu v metalnem peteroboju v Novem mestu. Udeležili so se ga trije člani veteranske sekcije AK Cestno podjetje Ptuj, vsi pa so stopili na oder za zmagovalce.
Miki Prstec in Dušan Koren sta zmagala v svojih starostnih kategorijah, Aleš Ve-likonja pa je zasedel drugo mesto. Metalni peteroboj sestavlja pet atletskih metalnih disciplin: met kopja, diska, krogle, kladiva in gire (gre za metalno orodje, ki združuje kroglo in kladivo). Prstec je zmagal v kategoriji od 50 do 55 let, kroglo je sunil 12,74 metra, disk je vrgel 33,18 metra, kladivo pa je letelo 34,08 metra. Korenu je najbolj šel od rok met kopja (39,66 metra) v starostni kategoriji od 55 do 60 let.
UE
Dornavčanke na uvodu v gosteh
Končno so opravili tudi žreb parov za tekmovanje v 1. slovenski ženski nogometni ligi, kjer nastopajo nogometašice ŽNK Dornava. Žreb jim ni bil najbolj naklonjen, saj prvi dve tekmi igrajo v gosteh. Prvenstvo se prične 29. avgusta, nogometašice iz Dornave pa bodo gostovale v Mariboru. V drugem krogu, ki bo odigran 5. septembra, pa bodo gostovale v Jevnici. Prvo domačo tekmo bodo tako Dornavčanke imele šele 19. septembra, ko bodo gostile ekipo Pomurje - Beltinci.
»Z žrebom smo lahko zadovoljni, saj se bomo na začetku pomerili z dvema ekipama, kjer bi lahko realno prišli do kakšne točke ali celo zmage. Vsekakor pa si želimo potrditev našega dobrega dela in zavzetosti,« je po žrebu dejal trener ŽNK Dornava Mitja Serdinšek.
DK
Cageball • Serija turnirjev v Termah Ptuj
Do finala še trije kvalifikacijski turnirji
V Termah Ptuj so letošnjo ponudbo športnih aktivnosti obogatili še z novostjo - ca-geballom. Cageball v prevodu pomeni nogomet v žični kletki in predstavlja tretjo vrsto nogometa, ki so ga v času svetovnega prvenstva v Japonski in Koreji, leta 2002, promovirali svetovno znani nogometaši, kot so Ronaldo, Figo, R. Carlos, Henry, E. Cantona ...
Poleg rekreacijskega igranja cageballa v Termah Ptuj letos organizirajo še serijo turnirjev, na katerih se lahko ekipe potegujejo za lepe nagrade. Pri organizaciji sodeluje tudi spletna stran www.golgeter.com, prvi turnir pa je bil odigran v nedeljo, 8. avgusta. Na njem je sodelovalo devet ekip, zmagali pa so Ježi iz Rogatca. Do finala, ki bo 29. 8., so na sporedu še trije kvalifikacijski turnirji (ob nedeljah, 8. 8., 15. 8. in 22. 8.).
»Vsi turnirji se pričnejo ob 15. uri, prijave ekip sprejemajo do 14.30 pri nogometni kletki (cageball). Prijavnina za ekipo
Kaj je cageball?
Igra poteka v mrežni kletki naslednjih dimenzij: dolžina 15 m, širina 7,7 m ter višina 4 m. Žoga je ves čas aktivna v igri in ni avta. Moštvo šteje tri igralce. Podloga na igrišču je iz umetne trave. Goli so dimenzij 1,15 m x 0,85 m x 0,5 m (Š x V x D). Igralec, ki poseduje žogo in se nahaja v bližini mreže, se ne sme z rokami oprijemati mreže dlje kot tri sekunde. Če to naredi, žoga preide v posest tekmecev. Igralci se žoge ne smejo dotikati z roko. Igranje z roko v kazenskem prostoru (pred golom 1,15 m x 0,85 m) je avtomatsko kaznovano s kazenskim strelom iz gola na gol. Strogo je prepovedano metanje igralcev nasprotniku pod noge, prav tako pa je v fazi bra-njenja prepovedano sedenje ali ležanje pred golom.
_:_
Foto: Matija Brodnjak
Na prvem kvalifikacijskem turnirju (na sporedu bodo še trije) v Termah Ptuj je zmagala ekipa iz Lenarta.
na posamezni turnir znaša 35 evrov (poravnate jo lahko na recepciji Termalnega parka),
vendar imajo člani ekip v igralnem dnevu brezplačen vstop v bazenski kompleks Term Ptuj. Ekipa lahko šteje od 3 do 5 članov, vsak pa dobi brezplačno majico z motivom cageball-li-ge (1 x v turnirskem ciklusu),« je povedal Matija Brodnjak iz Term Ptuj: »Prvi trije iz vsake-
Poli maraton v očeh domačinov
Robert Ceh, dr. med., direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj
Poli maratona se udeležujem že od vsega začetka, vendar ne na kolesu, temveč kar z reševalnim vozilom. Tam sem kot zdravnik in z ekipo zdravstvenih tehnikov skrbimo za kolesarje. Tako je moja izkušnja verjetno malce drugačna od njihove, vendar pa nad dogodkom nisem nič manj navdušen!
Rečem lahko, da se Ptujskega maratona očitno drži sreča. Z medicinskega vidika se po navadi ne zgodi nič hujšega, saj jo vedno vsi dobro odnesejo. Najhuje je bilo pred tremi leti, ko si je novomeški kolesar zlomil hrbtenico. Naproti mu je pripeljala skupina kolesarjev, ki so se izgubili,
potem pa pot nadaljevali v napačno smer. Tako je prišlo do nezgode, na srečo pa ima tudi ta zgodba srečen konec, saj gospod nima hujših posledic.
Moji vtisi o maratonu so zelo pozitivni; celotna ekipa dobro sodeluje in v takšnem okolju je veselje delati. Organizacija je dobra, seveda pa me najbolj veseli, da smo vse poškodbe hitro in uspešno oskrbeli. Vsekakor se bomo še naprej trudili, da bo tako tudi na letošnjem in vseh prihodnjih maratonih! Vseeno pa velja, da je preventiva boljša kot kurativa. Tako udeležence in udeleženke pozivam k previdni in varni vožnji.	ipr)
ga kvalifikacijskega turnirja se direktno uvrstijo na zaključni turnir, ki bo v nedeljo, 29. 8. 2010, s pričetkom ob 15. uri. Ekipe, ki se uvrstijo na zaključni turnir, so vabljene in za ta turnir ne plačajo prijavnine. V primeru večkratne uvrstitve ene od ekip na zaključni turnir, smo organizatorji dolžni povabiti četrtouvrščene ekipe iz kvalifikacijskih turnirjev, da se 'razigravajo' za prosta mesta na zaključnem turnirju.«
Na finalnem turnirju se bo torej 12 ekip, ki bodo razdeljene v skupine po tri (zmagovalci teh napredujejo v polfinale), potegovalo za bogate nagrade. Te so v kvalifikacijah celodnevne vstopnice v Termalni park Term Ptuj in pokali, na finalnem turnirju pa vikend paketi za vse člane ekip ali nogometni komplet (dres, hlačke, nogavice in torba za celotno ekipo). Igralni čas za posamezno tekmo je dvakrat 5 minut (organizator si pridržuje pravico, da spremeni igralni čas), menjave so leteče. Ker gre za izredno dinamično igro z malo prekinitvami, so tekme zelo zanimive tudi za gledalce.
JM
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Maribor - Nafta; SOBOTA ob 20.00: CM Celje - Olimpija, FC Luka Koper - HIT Gorica (igra se v Novi Gorici), Domžale - Triglav Gorenjska; NEDELJA ob 17.00 Primorje - Rudar Velenje (igra se v Domžalah).
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 19.00: Krško - Mura 05; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Garmin Šenčur, Roltek Dob - Labod Drava, Interblock
-	Dravinja Kostroj, Bela krajina - Šmartno 1928.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05 (sobota ob 18.00), HIT Gorica -Aluminij (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05 (sobota ob 16.00), HIT Gorica -Aluminij (sobota ob 18.00)
LIGA - U 14 VZHOD
1. KROG: Aluminij - Mura 05 (sobota ob 11.00), Tehnostroj Veržej -NŠ Poli Drava (sobota ob 18.00)
PRIJATELJSKI TEKMI
SOBOTA ob 17.00: Podvinci - Apače; SOBOTA ob 18.00: NK Lenart
-	ZAVA Gerečja vas
Odprtje pomožnih igrišč v Podvincih
V Podvincih bodo v nedeljo svečano predali namenu pomožna nogometna igrišča. Ob tej priložnosti bodo ob 14. uri organizirali veteranski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Podvincev, Juršincev in funkcionarjev MO Ptuj.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Juršinci
Prvak je ekipa Kuki dom
REZULTATI ZADNJEGA KROGA: Klub ptujskih študentov - Inox ograje Majcen 3:3, Kuki dom - Macho Juršinci 3:0 (b. b.), ŠD Juršinci - KMN Mit Mau 3:2, Gradbeništvo Anžel - Avtoservis Šmigoc 8:3, ŠD Polenšak - KMN Vitomarci 6:0.
KONČNI VRSTNI RED:
1.	KUKI DOM 10	39:17	27
2.	ŠD POLENŠAK 10	36:16	23
3.	KMN MIT MAU 10	37:15	21
4.	GRADBENIŠTVO ANŽEL 10	28:21	19
5.	ŠD JURŠINCI 10	33:22	17
6.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENT0V10	27:24	14
7.	INOX OGRAJE MAJCEN 10	22:25	14
8.	KMN MACHO JURŠINCI 10	14:20	9
9.	KMN VITOMARCI 10	14:22	7
10.	AVTOSERVIS ŠMIGOC 10	14:37	4
11.	FC NAFTA 10	10:45	2
Franc Kukovec, predsednik ŠD Juršinci: »S samo izvedbo lige smo letos še posebej zadovoljni. Presenetil nas je tudi odziv publike, in to kljub temu, da nam jo je nekajkrat zagodlo vreme. Liga je bila izenačena in tudi kvalitetna. Lestvica se je spreminjala iz kroga v krog in vse do konca se ni vedelo, kdo bo prvak. Nastopalo je 11 ekip, ki so prihajale iz območja bivše občine Ptuj. Zadevo želimo na podoben ali še boljši način peljati naprej tudi v bodoče, naša največja želja in tudi cilj pa je posodobitev razsvetljave.«
Danes, v petek, 13. 8., bo v Jur-šincih na sporedu še finale lige, »Super kupa pokala«, tekmovanje pa bo med ekipami, ki so nastopale v ligi, potekalo po turnirskem sistemu na izpadanje. Začetek je predviden ob 19. uri. Organizatorji vabijo vse ljubitelje malega nogometa v Juršince.
tp
Nogomet m Carrera Optyl
Zmaga in poraz Ormožanov
CO Ormož - Sloboda Varaždin 3:1
STRELCA: Zadravec 2-krat, Hebar CO ORMOŽ: Šnajder, Druzovlč, Kolarič, Velečič, Strmšek, Saš. Fi-javž, Piberčnik, Hebar, Štiberc, Novak, Zadravec. Igrali so še: Sam. Fi-javž, Mihalič, Krajnc, Srša, Kardum.
Plitvica G. - CO Ormož 2:1
STRELEC: Novak CO ORMOŽ: Dornik, Kolarič, Ko-zar, Velečič, Strmšek, Piberčnik, Saš. Fijavž, Zadravec, Štiberc, Hebar, Novak. Igrali so še: Zorman, Mesarec,
Krajnc, Kardum. Trener: Aleš Jurčec.
Nogometaši Carrere Optyla počasi zaključujejo priprave na novo sezono v Štajerski ligi, ki se prične 21. avgusta. Varovance trenerja Aleša Jurčca najprej v 1. krogu čaka težko gostovanje v Rogaški Slatini. V soboto, 14. avgusta, je pred ormoškimi nogometaši generalka pred pričetkom prvenstva; ob 17. uri bo v Športnem parku Mestna graba gostovala ekipa Palome iz Sladkega Vrha.
V minulem tednu sta bili na sporedu dve pripravljalni tekmi. Z izidom 3:1 je v Ormožu »padla« Sloboda iz Varaždina, na gostovanju v Gojancu pri Plitvicah pa so bili z rezultatom 2:1 boljši gostitelji.
uk
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Foto: UE
Podlehnik • 11. ocenjevanje domov
Videti je veliko lepega
Turistično društvo Podlehnik, katerega predsednik je Milan Vidovič, je pod budnim očesom komisije tudi letos ocenjevalo domove in poslovne objekte v občini Podlehnik.
Jože Vidovič, ki izdeluje žvegle, je prejemnik priznanja za ohranjanje kulturne dediščine.
Kmetija Kristine Habjanič je dobila priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine.
Ni vsaka hiša prijeten in prijazen dom za bivanje, velikokrat jo lahko z zanimivimi, izvirnimi idejami in primerno zasnovo izboljšamo, da to resnično postane naš dom in da se v njem dobro počutimo ter nam pomeni pribežališče počitka, sprostitve in nabiranja novih moči za delo. K temu
vsekakor sodi tudi okolica hiše, saj se takrat, ko nam vreme to dopušča, radi in veliko zadržujemo zunaj.
Komisija v sestavi članic: Mire Ma-učič, Pavle Krajnc, Zofke Toplak, Silve Šeruga in Zdenke Golub si tudi je letos natančno ogledala podlehniško občino. Vidno je, da ljudje cenijo svo-
je okolje, prav tako pa si nekaj zaslug lahko privzame TD Podlehnik, ki že enajsto leto spodbuja urejenost okolja.
Letos so praznovanja za najlepše urejene domove prejeli: družina Otili-je in Stanka Grabrovca iz Podlehnika 3, družina Hrnčič-Pernat iz Stanošine
8 c in Štefanije in Viktorja Lamota iz Zakla 1 a. Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine je prejela: Kristina Habjanič iz Zakla 37. Hišo, ki je stara 103 leta, je s pomočjo sina Matjaža obnovila. Za ohranjanje kulturne dediščine pa je prejemnik priznanja Jože Vidovič iz Sedlaška 8, ki izdeluje žvegle. Le redki so še, ki znajo izdelati
to staro haloško glasbilo. Priznanje za najbolj urejeno kmetijo prejme družina Zakelšek iz Zakla 15 a.
Vsem letošnjim dobitnikom priznanj čestitamo in jih vabimo na slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj, ki bo ob 5. postavitvi klo-potca na Gorci, 21. 8. 2010, ob 16. uri, ob etnografskem muzeju na prostem.
Zdenka Golub
Okoli sveta (50) • Piše: Filip Kovačič
Divja vožnja skozi puščavo
■ v v
Cesta je postajala vse bolj luknjasta in počasi so vsi trije avtomobili tesno skupaj, kot nekakšen mini vlak, zavzeli celotno cesto. Nekaj časa smo vozili po levi strani, nekaj časa po desni, nekaj časa smo se držali sredinske črte. Naš šofer pa je s slavospevi opisoval-šoferja pred nami, češ kako dobro se izogiba vsem luknjam na cesti. Sredi ničesar je vklopil smerni kazalec. Spet mi ni bilo jasno, zakaj za vraga je vklopil smerokaz sredi divjine. Ali se bomo ustavili? Kaj se dogaja? Vendar razen ovinka ni bilo zaznati nobene spremembe. Še naprej smo drveli z nezmanjšano hitrostjo. Torej zakaj smerni kazalec? Spet mi je, nevednemu egipčanske vožnje, razložil, da s
tem opozori voznika za njim, da je ovinek pred nami! Ni kaj, veliko novega o vožnji sem se naučil v teh nekaj urah. Fanta sta bila pravzaprav zelo prijetna, in ko smo bili blizu Luksorja, sem tudi sam postal bolj sproščen. Seveda pa ne bi bila prava Arabca, če me ne bi kibicala za bakšiš. »Saj bosta dobila plačano od policaja,« sem se trudil iz-mazati, pa ni pomagalo. Dal sem jima svoji majici, pa ni bilo dovolj. Rekel sem jima, da me zapeljeta do banko-mata, ker nimam več denarja pri sebi, čeprav sem ga nekaj vseeno imel. Glede na dogodivščino in ker sta bila v redu, ter ne nazadnje, da smo prispeli celi in zdravi, sem jima še rade volje stisnil nekaj drobiža v roko.
Foto: Filip Kovačič
Po ulicah egiptovskih mest
Na letališče me, iz razumljivih razlogov ilegalne vožnje, nista mogla peljati, zato sta me odložila nekaj sto metrov pred vhodno rampo. Poslovili smo se kot prijatelji. Oprtal sem
si velik nahrbtnik in spredaj dodal majhnega. Ko sem se tako sredi teme pojavil pri ograji letališča, so me vojaki z naperjenimi puškami začudeno gledali. Očitno v Luksorju ne vidijo prav veliko turistov, ki bi na tak način, peš, sredi noči prihajali na letališče. Od kod sem, je bilo prvo že pričakovano vprašanje. Ko sem odgovoril Slovenija, me je nekdo napačno razumel in rekel: »Germany (Nemčija), a tako?« In pogovor je stekel seveda o nogometu. Kaj pa drugega? Zdaj, po svetovnem prvenstvu, in po tem, ko smo premagali njihovega največjega nasprotnika (sovražnika?) Alžirijo, bi gotovo več vedeli tudi o Sloveniji.
Na letališču sem bil ob tej zgodnji jutranji uri edini tujec, šele čez kakšno uro so prispeli klimatizirani luksuzni avtobusi s trumo turistov.
Do takrat sem imel čas, da sem se obril in očedil in se pripravil spet za vstop v civilizirano življenje. Med postopanjem po letališču sem spoznal vodjo varnostne službe, Mohameda, in se z njim zapletel v zanimiv pogovor. Čas do leta mi je minil kot tren in čudil sem se, da sploh nisem utrujen, niti zaspan. Adrenalin v mojem telesu je očitno napravil svoje. Ko so se nemški turisti počasi spravljali v letalo, sem jaz v mislih še enkrat podoživljal zadnje ure nenavadnega potovanja do Luksorja ...
Počakal sem, da so bili vsi na letalu in se počasi, tokrat skupaj z Mohamedom, zadnji odpravil na letalo. Poiskal sem tri proste sedeže in se udobno namestil. Čakal me je le še prijeten let v Evropo ...
Konec
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Dolina faraonov
Foto: Filip Kovačič
NOGOMETNI TURNIRJI »GOLGFTER CAGERALL« V TERMAH PTUJ
Edinstveno v Sloveniji - nogomet v kletki (3:3)
15. in 22.8. in zaključni turnir 29.8.2010, v Termalnem Parku
Informacije in prijave: www.golgeter.com
III. Rimske Igre In Rimski otroški tabori v Termah Ptuj
1 i. -19.8. otroški rimski tabori (animacija in dnevno varstvo) 19. - 22.8. starorimski tabor z igrami in povorko za vse generacije Informacije na www.terme-ptuj.si
V. državno prvenstvo v toboganskem spustu
Sobota, 28.8., od 10. ure dalje
Prijave na www.terme-ptuj.si ali na 040 848 272
Niste zodovollnl s svolo postavo? NOVO V ORANO HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
ííKó-r
't \
Termalni Parti
Termalni srh i
TinwKtt g
•s i
't \ .-i. Termalni Park =
&
Grand Hotel Primus .
Foto: ZG
Foto: ZG
Kuharski nasveti
Bučke
Bučke so visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in malo kalorij. So okusna in sveža poletna hrana, saj so sploh zadnja leta čedalje bolj priljubljene tudi pri nas. Recepti z njimi so preprosti.
Gratinirane bučke s piščancem
Sestavine (za 2 osebi): piščančje prsi, 2 večji bučki, 1/2 rdeče paprike, cela čebula, česen, skuta (ne-pasirana), kisla smetana (3-4 žlice), 1 jajce, začimbe (sol, poper, mediteranske začimbe), svež peter-šilj, parmezan.
Piščanca narežemo na majhne koščke in ga popraži-mo na olivnem olju, da lepo porumeni. Dodamo meso bučk, ki nam je ostalo, ko smo bučke izdolbli. Vse skupaj pražimo še nekaj minut, nato vsebino stresemo v drugo posodo, da se ohladi. Posebej prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na koščke narezano rdečo papriko, po-solimo in pustimo na ognju, da se paprika zmehča. Vse skupaj nato zmešamo s piščancem in počakamo, da se ohladi. V posodi dobro zmešamo skuto, kislo smetano ter rumenjak (beljaka ne dodamo), dodamo tudi začimbe (po želji). Skuto in piščanca z zelenjavo dobro premešamo, na koncu dodamo sesekljan svež peteršilj. Pečico segre-
jemo na 180 stopinj. Izdolbene in na pol prerezane bučke položimo na peki papir. Sredico, ki smo jo izdolbli, napolnimo z nadevom. Na koncu vse skupaj prekrijemo s parmezanom. Pečemo cca. 20 minut oz. dokler jed ne dobi skorjice. Gratinirane bučke s piščancem so lahko samostojna jed, lahko pa jih postrežemo z mladim pečenim krompirjem.
Pečene bučke
Sestavine: bučke, olivno olje, kis, začimbe (Vegeta), lovor, origano, drobnjak, kisla smetana.
Bučke narežemo na enakomerna kolesca, debela približno 0,5 cm, jih damo v posodo, dodamo za marinado olivno olje in kis ter vse naštete začimbe (lahko dodamo marsikaj, predvsem vse začimbe). Dobro premešamo in pustimo kakšen dan. Vmes nekajkrat premešamo. Posodo močno segrejemo in v njej spečemo bučke v tekočini, v kateri smo jih marinirali. Dodatno olje NI potrebno. Pazimo, da se ne prime in da NE dodamo preveč tekočine. Če je marinade preveč, lahko enostavno vanjo narežemo še kako bučko in imamo za naslednji dan. Proti koncu vmešamo kislo smetano, ki jo lahko poprej malce razredčimo z vodo, da je bolj gladka, in pečemo še pol minute ob stalnem mešanju. Ponudimo ohlajeno s kruhom. Najboljše je peči v litoželeznem voku, lahko pa tudi v drugi posodi oz. na žaru. Veliko boljši okus je, ko se ohladi.
Bučke in krompir v pečici
Tačke in repki
Pojav podkožnih bulic
Psička pasme nemški bokser srbi koža in po njej ima ogromno malih bulic.
Bralka iz okolice Ptuja prosi za odgovor na težave, ki jih ima s svojim štiri leta starim psičkom pasme nemški bokser. Pogosto se mu namreč po koži pojavijo bulice, in to po celem področju hrbta in tudi po trebuhu. Bulice sicer niso na koži, so pod kožo, vendar če se psička pogleda s strani, so tudi lepo opazne, saj je videti, kot bi imel ogromno malih kroglic pod kožo. Ku-žek se po navadi začne tudi bolj intenzivno praskati po telesu, postane nemiren in tudi ponoči ga slišijo, kako se praska. Gospa je bila s
Bučkina pita
Sestavine: 650 g bučk, 550 g krompirja, 1 velika rdeča paprika, 1 čebula, 400 g paradižnika iz pločevinke, 1,5 dl ekstra deviškega olivnega olja, sol, črni poper v zrnu, 3 stroki česna, 1 žlička suhega origana, 3 žlice sesekljanega peteršilja.
Bučke operemo, obrišemo in narežemo na kolesca. Papriko razpolovimo, razseme-nimo, očistimo in narežemo na rezance. Pločevinko paradižnika odpremo, potem pa paradižnik z ostrim nožem sesekljamo kar v njej. Čebulo olupimo in narežemo na tanka kolesca. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Krompir operemo, olupimo in narežemo na kocke. Pečico segreje-mo na 190 °C. V večji, globlji ognjevaren pekač stresemo vso pripravljeno zelenjavo in sesekljan česen. Dobro premešamo, nato pa dodamo še olivno olje, vročo vodo in ori-gano. Še enkrat premešamo in enakomerno porazdelimo po pekaču. Tega za 30 minut potisnemo v segreto pečico. Pekač vzamemo iz pečice. Zelenjavo potresemo s sesekljanim peteršiljem, prelijemo
z malo vode in premešamo. Nato pekač za 45 minut vrnemo v pečico. Temperaturo v pečici zvišamo na 200 °C, jed pa pečemo še približno 15 minut, da se krompir lepo zapeče. Jed ponudimo v pekaču, v katerem smo jo spe-kli. Če k zelenjavi ponudimo solato, olive in sir, dobimo nasiten glavni obrok.
Bučkina pita
Sestavine: 1 velika jedilna bučka, 2 jogurtova lončka moke, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 pecilni prašek, 1 dl mleka, 1 kisla smetana, 1 dl sladke smetane, 2 jajci.
Bučko olupimo, očistimo in naribamo. Moko, sladkor in pecilni prašek zmešamo in pol te suhe zmesi potresemo po pekaču. Na to potresemo naribane bučke in po vrhu še ostalo suho zmes. Razžvrklja-mo jajci, dodamo smetano (kislo + sladko) ter mleko in prelijemo maso v pekaču. Pečemo pri 180 stopinjah približno 1 uro.
Zbrala: Alenka
Šmigoc Vinko
kužkom pri veterinarju, po navadi dobi tri injekcije in bulice nekaj dneh izginejo. Vendar se čez nekaj časa ponovno pojavijo in praskanje pri psu tudi.
Pojav bulic pod kožo je pri psih relativno pogost in je izrazito povezan s pojavom alergične reakcije, in to najpogosteje alergične reakcije na hrano. Pri dolgodlakih pasmah je pojav manj opazen, opazimo samo praskanje živali, pri kratkodlakih pasmah pa lahko vidimo tudi izboklinice po koži, prav tako jih tudi lepo zatipamo, če pogladimo žival z roko. Dejstvo je, da gre pri tem za alergično
Nemški bokser
reakcijo, ki se najpogosteje pojavi pri spremembi prehrane, oziroma pri zaužitju hrane, na katero je žival alergična. To so lahko tudi prehrambni prekrški babic, dedkov ali drugih članov družine, ki v dobri veri, da pocrkljajo kužka in mu ponudijo kakšno klobaso, pršut, ocvrt zrezek ali kaj podobnega, s tem naredijo slabo uslugo. Prav tako razni pikniki, kjer je kuža deležen raznovrstnih zalogajev. Kužek ponujeno sicer z velikim veseljem poje, že drugi dan pa se praska in je posut z bulicami. To se seveda ne dogaja pri vseh psih, temveč pri tistih, ki so alergene narave, kar pomeni, da se burno odzovejo na določeno vrsto hrane. Pogosto se pojavi tudi rahla driska in bruhanje.
Pri živalih, pri katerih se omenjena problematika pojavlja pogosto, moramo biti posebej pozorni in dosledni pri prehrani. Ko se alergija pri psu s pomočjo veterinarja umiri in ko najdemo ustrezno hrano, s katero je kužek zadovoljen in jo veselo uživa in nima težav s kožo, poskušamo vztrajati pri tej hrani in ne eksperimentiramo po nepotrebnem, češ da mora kužek tudi kaj drugega pojesti, saj ne more samo ene
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
hrane itd. Ni potrebe, da počlovečimo psa v prehrambnem pogledu in mu ponujamo čim bolj raznoliko hrano. Najslabše pa je, da ne poskrbimo za ustrezno hrano in ga hranimo kar z vsem mogočim, čim pa se pojavijo težave s kožo, gremo do veterinarja po injekcijo proti alergiji. Prevelika in prepogosta uporaba injekcij, ki blokirajo alergijo, je prav tako nezaželena in pogosto tudi škodljiva. Bolje, da se težave lotimo na drug način, z načelnostjo in redom pri prehrani psa. Problem pa nastane, ker se tega morajo držati prav vsi člani družine, tudi babice in dedki. Psa lahko damo tudi testirati glede alergije, in sicer na kožno testiranje ali na testiranje preko krvi, ki jo odvzamemo psu. Hrano potem v takem primeru prilagodimo glede na rezultate.
Upam, da sem zadovoljivo pojasnil in nakazal rešitev omenjene problematike. Vem pa, da je pogosto zelo težko doseči red pri prehrani našega kužka, saj je vse preveč priložnosti, ko kuža s prosečim pogledom in prosjačenjem okoli mize doseže, da dobi zalogaj z mize. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Odstranjevanje listov v coni grozdja in redčenje grozdja
Odstranjevanje listov v coni grozdja ali defoliacija, kot tudi imenujemo ta ukrep, je ukrep, pri katerem delno odstranimo listje v območju grozdja. Da ta ukrep izvedemo strokovno, je pomembno, da poznamo nekatera spoznanja.
Optimalna asimilacija poteka samo pri dobri osvetlitvi listov.
Kondicijsko dobri trsi imajo večjo sposobnost asimilacije kot slabi (»hiravci«). Tudi listi na kratkih poganjkih imajo manjšo asimilacijo kot listi na dobro rastočih poganjkih.
Pomembno je tudi, da poznamo smer potovanja asimilatov. Proti koncu septembra asimilati iz spodnjih listov mladike ne potujejo več v grozdje, torej imajo večji pomen listi nad grozdjem, vse do 13. lista.
List, ki je na nasprotni strani grozda, asimilira največjo količino asimilatov (tudi pomembne za fermentacijo mošta) za ta grozd, torej ga je smiselno ohraniti.
Trta potrebuje za optimalno presnovo 12 do 14 listov na mladiko, odvisno od razmer, v katerih raste trta. Pri medvrstni razdalji 2,0 m je optimalna višina listne stene 1,2 do 1,5 m.
Z delnim odstranjevanjem listov v coni grozdja v fazi zorenja se izboljša tudi direktna osvetlitev grozdja, ki vpliva na povečanje temperature jagod, to pa na razgraditev jabolčne kisline. Pri visokih ekstremnih temperaturah so lahko tudi od 2 do 4 g/l manjše kisline v primerjavi s tistimi, kjer so bile jagode zasenčene.
In kdaj je optimalni čas odstranjevanja listov
Optimalni čas prvega odstranjevanja listov v območju grozdja je en do dva tedna po cvetenju. Zaradi direktne osvetlitve jagod takoj po cvetenju se na jagodah razvije debelejša kutikula (jagodna kožica), ki je odporna na UV-žarke. Pomembno je spoznanje, da zgodnje odstranjevanje listov poveča odpornost na ožige zaradi sonca in poškodbe zaradi vročine. Poveča se tudi odpornost na botritis in oidij. Nikakor pa ne smemo odstranjevati listov, ko so temperature nad 30 °C, pri sortah, ki so občutljive na ožige (npr. renski rizling), kjer je smiselno počakati, da se temperature umirijo. Defoliacije tudi ni zaželeno izvajati prepozno, ko so se jagode že zmehčale, ker lahko pride do mehanskih poškodb jagod.
Nekaj priporočil za defoliacijo in redčenje grozdja
Odstranimo samo toliko listov, kot je potrebno in ne pretiravajmo. Na mladiko maksimalno do tri liste in odstranimo le tiste liste, ki ležijo pod grozdom, v praksi vidimo, da tukaj vinogradniki najbolj grešijo, saj odstranjujejo liste nad grozdjem in premočno.
Pri rdečih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani, pri belih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani, le če želimo suha vina z nizko kislino.
Odstranjevanju na senčni strani dajemo prednost v vročih letih.
Najprej odstranimo liste, ki so že porumeneli.
Čim višja je listna stena in čim ožja je medvrstna razdalja, tem manjša je asimilacijska sposobnost listov v coni grozdja in tem manj je problematično odstranjevanje listov.
Če imamo vrste sever-jug, močneje liste odstranimo na vzhodni strani, in če imamo vrste vzhod-zahod, močneje liste odstranimo na severni strani zaradi zmanjšanja možnosti poškodb od ožigov sonca.
Odstranjevanju listov se je bolje odpovedati, če je listov premalo glede na količino pridelka (poškodbe od toče, suša itd).
Pri sortah z velikimi listi (rumeni muškat, šipon, žametna črnina) v vročih letih ne priporočamo defoliacije.
Ukrep lahko kvalitetno izvedemo pri enošparonski vzgojni obliki, kjer so šparoni vezani vodoravno.
Šparoni ne smejo biti privezani drug čez drugega.
Pri odstranjevanju listov pregledamo tudi grozdje. Pri preveč obremenjenih trsih in sortah z velikimi grozdi je smiselno odstraniti tretji grozd (če je), če pa imamo cilj pridelati zelo kakovostno grozdje, pa en grozd na mladico pri sortah z velikimi grozdi (rumeni muškat, šipon, modri pinot ...)
Grozde sprostimo iz žice, na ta način zmanjšamo možnost botritisa, da grozdje prosto visi in je dobro osvetljeno.
V fazi barvanja grozdičev odstranimo pa-grozde in grozde z zapoznelo vegetacijo (nujen ukrep pri rdečih sortah).
Odstranimo grozde, ki so poškodovani od bolezni (oidija, pozne peronospore, eske ...).
Na koncu lahko ugotovimo, da ukrep priporočamo bolj na slabših legah in v letih z nekoliko obilnejšimi padavinami, da izboljšamo osvetlitev ter zračnost v coni grozdja. V letošnjem letu glede na vremenske razmere in zakasnelo vegetacijo vinske trte ukrep vsekakor priporočam. V bujnih nasadih in v primeru obilnejših padavin v jeseni lahko pričakujemo večje težave z botritisom. Ugotavljamo, da imajo vinogradniki, ki ukrep redno izvajajo, letos bistveno manjše težave z boleznimi - oidijem, za katerega vemo, da nam je delal ogromno težav. Prav tako so za suha ekstraktno polna vina ukrepi odstranjevanja listov in redčenja grozdja nujni. V naslednjem prispevku za vinogradnike pa bomo že več napisali o pripravah na trgatev in negi mošta.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet.
Odstranjeni prvi in drugi list na poganjku
Foto: ASV
Foto: ES
Foto: arhiv
Zlato kot najžlahtnejša plemenita kovina
Zlato je kemijski ^^ element, ki ima v
J m m | periodnem sistemu simbol Au, ki je izpeljanka iz latinske besede Au-rum. Prva omemba uporabe zlata na področju Srednje in Vzhodne Evrope sega že 4000 let p. n. š. Gre za žlahtno kovino z nekaterimi izjemnimi lastnostmi.
Uporabna vrednost - njegova industrijska uporaba raste iz leta v leto. Je zelo voljan (lahko ga zvaljajo na debelino manj kot 0,00000508 mm), zelo raztezen (unčo zlata lahko raztegnejo v žico dolžine 80 km) in je najmanj reaktiven (lahko je neskončno dolgo v slani vodi, ne izgubi leska na zraku in se lahko upre skoraj vsaki kislini). Takoj za srebrom je zlato najbolj prevodno za toploto in elektriko. Poleg tega najbolje odseva svetlobo.
Neponovljivost - za razliko od denarja ga države ne morejo re-producirati. Poleg tega slabo upravljanje države njegove vrednosti ne zmanjšuje (tako kot denarju), ampak jo celo povečuje.
Priročnost - lastnik lahko svoje materialno bogastvo prenaša s seboj celo življenje. Nepremičnina ostane tam, kjer jo postavimo. Količino srebra, bakra, cinka ali svinca, ki bi imela enako vrednost kot zlato, bi bilo precej težje prenašati.
Trpežnost - zlato ne izhlapi, ne rjavi, ne plesni, se ne drobi, se ne zlomi in ne preperi (zlato je od trdnih elementov najbolj kemijsko obstojno).
Deljivost - v kakršnikoli obliki (palica, zlatnik, prah) je unča zlata vedno enakovredna. Pri deljenju diamanta, denarja, se njuna vrednost lahko zmanjša ali celo uniči.
Kakovost - obstaja samo ena vrsta 24-karatnega zlata, ne glede na to, kje se pojavi. Tako ni bojazni, da bi imeli 24-karatno zlato slabše kakovosti, kot se lahko zgodi pri draguljih, umetninah ...
Določeni materiali so dokazano najboljši za posebno uporabo. Tako je aluminij izredno uporaben v letalski industriji, opeka je najboljša za gradnjo hiš, papir je najprimernejši za knjige in zlato je najprimernejše za denarno enoto. Če bi iz opek izdelovali letala in iz aluminija knjige, izdelki ne bi bili optimalni. Tako tudi papir ni primeren za denarno enoto!
Zakaj zlato kot naložba? Razlogov za to je v današnji turbulentni finančni dobi zelo veliko.
Zlato je zelo redka plemenita kovina. Predstavlja zaščito pred inflacijo. Že v majhni količini predstavlja veliko vrednost. Davek od ustvarjenega dobička pri naložbi v zlato ne obstaja. Nahajamo se v surovinskem megatrendu, ki se je začel leta 2001. Zlato je podcenjeno glede na inflacijo, nafto in zgodovinsko najvišjo ceno. Povpraševanje narašča, proizvodnja pa ostaja na enakem nivoju že več let. Zlata naložba se lahko na dediče prenese veliko enostavneje od drugih naložb. Vsako leto se na svetu natisne za stokrat več denarja, kot pa je letna proizvodnja zlata. Pri naložbi v zlato nad čistočo 900 tisočink se ne plača davka na dodano vrednost (DDV). Zlato ima v svojih državnih rezervah tudi večina svetovnih centralnih bank (več kot 40 %).
Ker o prihodnji ceni zlata do sedaj ni bilo govora, je zanimiva naslednja izjava: »Zlato bo imelo v svoji ceni tri ničle - vprašanje je le, katera številka bo stala pred ničlami.« (bivši predsednik Newmonta, Pierre Lassonde)
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zaklad
Vprašanje: Kako naj razmišljam pozitivno, če imam kup finančnih težav?
Odgovor: Modri ljudje so imeli strategijo, da se vse dogaja z namenom. Iz astrološke karte trenutka vprašanja je moč razbrati vašo dilemo in dvom. To je normalno. Prelomni časi so prinesli ogromno negotovosti in strah pred prihodnostjo je tako še bolj intenziven. Popolnoma se strinjam z vami, ko imate kopico pomislekov in iščete logično razlago. In ko je ne dobite, obupate. Človek je skozi celo svoje življenje povezan z materialnim in duhovnim svetom. To pomeni, da potrebuje oboje in da s tem izpostavlja ravnovesje. Finančne težave, ki jih navajate, niso prišle čez noč, ampak so plod napačnih odločitev. Pri tem naj vas opozorim, da krivda ne obstaja in da se boste morali lotiti izdelave novega načrta. Pomembno je, da se odločite in stopite korak naprej. Morda bi bilo dobro, da bi si poiskali kakšno strokovno pomoč in tako lažje rešili svoje težave. Verjamem, da so zadeve težke in da v takšnih trenutkih človek izgubi tudi upanje. Po drugi strani je tako, da morate najti moč in energijo. Temne misli so tiste, ki vas blokirajo. Skozi to izgubite tudi občutek blagostanja. Vsaka preizkušnja se enkrat konča in na tem svetu
je tako, da se vedno najde rešitev. In tu je ključni trenutek, da človek dobi vero in zaupanje v Višjo silo. Pozitiven način razmišljanja je velik dar, ki pomaga na razpotjih človekove usode. Kajti če nekdo verjame v dobro, se mu bo to tudi zgodilo. Res pa je, da ne takoj in ne tedaj, ko bo on to zahteval - ampak ko bo resnično potreboval. Pomoč pride včasih na zelo zanimiv in nekoliko nenavaden način. Duhovna znanja so vedno tista, ki odkrijejo tančico skrivnosti. To je tista nevidna nitka, ki ga drži pokonci. Iz astrološke karte je moč razbrati, da se bodo vaše težave postopoma uredile. Pri tem bo potrebno še veliko trdega dela in odgovornosti. Vodijo naj vas svetle misli, kajti temne so tiste, ki prinesejo še več težav in žalosti. Lepo se imejte in vse dobro!
Šifra: Nepozabljen
Vprašanje: Po osemnajstih letih še vedno ne morem pozabiti svoje mladostne ljubezni. Ali je v priho-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
dnosti kakšno upanje, da se še zbližava?
Odgovor: Svoje vprašanje ste izoblikovali na zelo zanimiv in nekoliko nenavaden način. Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste tega moškega resnično ljubili in da bi se zanj še dandanes borili. Poletne romance so nekaj prijetnega in nekaj, kar osreči človeka. Seveda je nadvse pomembno, da znate ločevati zrno od plev. Stvari bo treba pogledati s svetle strani in ne boste si smeli ustvariti iluzij. Vaš problem se skriva v tem, da imate kljub vsemu ogromno časa in da se bo počasi treba odločiti, kaj je za vas sprejemljivo in kaj ni. Zdi se, da niste zadovoljni v partnerski vezi in da se tudi sami ne potrudite dovolj za izboljšanje.
Srčni izvoljenec se bo spremenil samo pod pogojem, da mu boste pri tem pomagali sami. Mladostniška ljubezen naj vam postane nek ideal o življenju in ne mit o sreči. Notranje se boste morali osvoboditi strahov in tistega, kar vas bremeni. Iz zvezdnih namigov je moč prebrati, da vas bosta spremljala sreča in določeno blagostanje. O tem, kdaj in kako se bo to zgodilo, boste odločili sami. Prepričan sem, da si
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (6)
Moralni standardi
Konfucij, veliki modrec in filozof, je z naukom o moralnih normah vtisnil neizbrisni pečat Kitajski in postal utemeljitelj kon-fucianizma, ki ima še danes številne privržence na Daljnem vzhodu. Njegova misel sloni na šestih klasičnih delih in je zapisana v štirih knjigah. Konfucij je verjel, da morajo zakoni v državi sloneti na moralnih vrlinah. Prepričan je bil, da je materialni napredek naroda odvisen od moralnih in ne od materialnih dejanj.
KONFUCIJ
Kong Fu Zi dobesedno pomeni "stari učitelj oziroma mojster." Ko so jezuiti prišli na Kitajsko, se njegovo ime latinizirali v Konfucij. Rodil se je leta 551 pred n.š. Njegov oče je bil guverner Šentunga v državi Lu, vendar je umrl ko je bilo sinu tri leta. Zato je Konfucij, kljub visokemu poreklu, odraščal v revščini in pomanjkanju. Opravljal je razna dela, ki so ga pripeljala v stik z različnimi sloji ljudi. Pri devetnajstih letih se je poročil in imel štiri otroke, dva sina in dve hčeri.
Z leti je naraščala njegova
modrosti in plemenitost. Pri 32 letih je postal mojster starodavnega rituala. Zaposlil se je kot učitelj otrok nekega ministra v državi Lu. Naslednjega leta je potoval v prestolnico cesarstva Loyang. Tam je preučeval institucije, običaje in tradicije ter srečal največjega misleca stare Kitajske Lao Ceja (opisano v prejšnjem članku), ki ga je očaral z idejami taoizma.
Potem se je vrnil v državo Lu. Naslednjih 15 let je poglobljeno študiral družbene običaje in izročila. Z leti je njegov ugled naraščal, zato so mu ponujali vedno višje službe. Najprej je v 54. letu postal pravosodni minister, nato pa še prvi minister države Lu, v kateri mu je uspelo zajeziti kriminaliteto ter doseči blaginjo in razcvet. Sosednje dežele so bile zaskrbljene zaradi naglega uspeha Luja. Zgodba pripoveduje, da je neki sosednji vladar poslal vojvodi Luja 80 lepotic in 30 čudovitih konjev. Vojvoda je bil tako navdušen, da je pozabil na svoje državniške obveznosti in ni več poslušal Konfucija.
Razočarani Konfucij je zapustil Lu in naslednjih dvajset let potoval iz ene kitajske dr-
Droge in mladostniki
Amalijo zanima, zakaj mladi tako radi začnejo uživati droge in zakaj so te tako privlačne ravno mladostnikom? Ima sina in hčerko, ki sta v »kritičnih« letih in se boji, da ne bi postala odvisna, sama pa premalo ve o tem. Živimo v svetu, kjer so droge, tako dovoljene kot nedovoljene, zelo dostopne in je Amalijin strah upravičen.
Zakaj torej mladi začnejo uživati droge? Na prvem mestu je vsekakor radovednost, sledijo pa: želja po vznemirjanju in ugodju, pomanjkanje prijetnih doživetij, želja po sprejetosti v družbo ali po potrjevanju pred vrstniki, iskanje spodbude za pogum ali za večjo družabnost, poskus odpravljanja čustvene napetosti, potrtosti in tesnobe, težnja po sprostitvi, brezbrižnosti ali pomirjenju in izogibanje neprijetne ali boleče stvarnosti.
Seveda gre pri mnogih mladostnikih za več takih razlogov hkrati.
Vzrok za nadaljevanje uživanja droge pa je lahko odvisnost od nje ali zasvojenost.
Mladostništvo je obdobje, ki nosi v sebi mnoge značilnosti. Prav te naravne potrebe mladostnika, ki so na eni strani spodbuda njegovemu odraščanju, pa so lahko tudi šibke točke, na katere se ujame zloraba drog.Te značilnosti so: potreba po samopotrditvi in samostojnosti, želja po povzemanju vedenja in navad odraslih, težnja po kljubovanju odraslim in avtoriteti, privlačnost tveganja in vsega novega, nihanje razpoloženja s pogostimi potrtostmi in tesnobo, negotovost vase, odvisnost od mnenja vrstnikov, želja po širjenju doživetij, sprejemljivost za simbole drznosti in poguma, nezadovoljstvo s seboj in stvarnostjo, slabša sposobnost za odgoditev ugodja, nestrpnost in neučakanost.
Amalija naj se čim več s svojima otrokoma pogovarja o vrednotah življenja, jima prisluhne in naj bo strpna in potrpežljiva, naj jima omogoča samostojnost, a nadzor naj opušča postopoma.
Če se vede v skladu z vrednotami, ki so ustrezne življenju, in če sama nima ogrožajočih navad, bosta tudi njena otroka brez težav in droge šla po poti samostojnega življenja.
Mag. Bojan Šinko
tudi želite biti ljubljeno bitje in ravno zaradi tega se morate še toliko bolj potruditi v partnerskem življenju. Štejejo majhne pozornosti, ki lahko prinesejo tako iskano željo po harmoniji. Spomini so lepi in jih je dobro hraniti v svojem srcu. Čez nekaj časa se bodo zadeve obrnile v vašo korist in tedaj se boste spomnili tudi na moj odgovor.
Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Vsak jo lahko najdete, toda šele pod pogojem, da spremeni pogled na svet. Tiste občutke, ki jih ne morete povedati na glas, si zapišite in tako vam bo mnogo lažje. Lep pozdrav in vse dobro!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
žave v drugo, v upanju, da bo našel vladarja, ki bi bil vreden njegovega nauka. Povsod je naletel na veliko učencev in privržencev. Leta 479 pred n. š. je zaslutil, da se mu bliža konec. Svojim učencem je rekel. "Velika gora se mora zrušiti, trdna skala se mora prelomiti, modrec pa vene kot rastlina. V celotnem cesarstvu ni nobenega modrega vladarja in nihče od njih me ne želi za svojega učitelja. Napočil je trenutek moje smrti."
NAUK
Konfucij je izhajal iz šestih klasičnih del kitajske kulturne dediščine. Nekateri menijo, da jih je celo dopolnil z lastnimi zapisi. To so: Knjiga zgodovine (Šu King), Knjiga poezije (Ši Čing), Knjiga sprememb (I Čing), Knjiga obredov (Li Čing), Knjiga glasbe (Jueh Čing) ter Spomladanski in jesenski letopis (Čun Čuu). Konfucijev nauk so po njegovi smrti napisali in uredili njegovi učenci, od katerih je največjo slavo požel Mencij, ki je živel 100 let po Konfuciju. Obsega štiri knjige: Pogovori (Lun Džu), Nauk o sredini (Ta Hsueh), Velika učenost (Čung Jung) in Mencijeva knjiga (Mang Cu Šu).
Konfucijev nauk temelji na štirih načelih: 1. pravičnost (ji), 2. iskrenost do sebe in do drugih (sin), 3. ne delaj drugim, česar ne bi rad, da drugi delajo tebi (šu), 4. delaj drugim, kar bi rad, da drugi delajo tebi. Zadnji dve načeli sta identični temu, kar je učil Jezus iz Nazareta.
Konfucij se je največ ukvarjal z vprašanjem družbene anarhije, ker je živel v obdobju, ko je v Kitajski, tako kot v drugih sosednjih deželah, vrelo zaradi nemirov in samovolje velikašev. Zato je za izhodišče postavil idealen odnos med ljudmi (ren). Ta pismenka se prevaja tudi kot dobrota, človečnost, ljubezen in dobrohotnost. Drugi izraz je jun zi in se nanaša na ljudi, ki gojijo te odnose, pomeni pa najvišjo, zrelo osebo. Tretji pomembni pojem, ki ga je uporabljal, je bil li, predstavlja pa obred. Konfucij je verjel v obrede in rituale. Četrta tema je bila moč, oblast. Peti predmet njegove misli je wen in se nanaša na miroljubne veščine, kot so umetnost, glasba, poezija, torej kultura.
Vprašanje boga ga ni zanimalo. Menil je, naj ljudje namesto, da bi iskali boga, težijo k čim boljšim odnosom. Pu-ščavniško življenje in svetni-štvo v osami je imel za zavračal. Veliko je dal na tradicijo, na spoštovanje prednikov, avtoritete, staršev. Verjel je
v družbeni red, v hierarhični kastni sistem, ki ga vodi visoko moralni vladar.
Konfucij je učil, da so pomembne vrline dostojanstvo, širokosrčnost, resnicoljubnost, vnema in dobro-tljivost. Če pokažeš dostojanstvo, te ne bodo zaničevali. S širokosrčnostjo si pridobiš množice. Zaradi resnicoljubnosti ti ljudje zaupajo. Vnema vodi k uspehu in dobrotljivost omogoči, da si pridobiš ljudi. Kot glavno vodilo je postavil idejo, da se dober človek zmeraj trudi biti še boljši, cilj samokultiviranja je doseči čim višjo stopnjo humanosti.
CITATI
"Pozabi na žalitve, nikoli pa ne pozabi na prijaznost."
"Samo misliti, je lahko zelo nevarno. Samo delati, je lahko zelo neumno. Najbolj modro je ustvarjalno misliti in delati."
"Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam; prijatelja lahko vljudno opozoriš na njegove napake, ampak ne za vsako ceno."
"Naj ti ne bo težko, če te ljudje ne poznajo, važno je, da ti poznaš njih; prizadevaj pa si, da boš postal takšen, da boš vreden tega, da te ljudje spoznajo."
"Zavedaj se tega, kar veš, in ne zavzri svojega mnenja, ko se priključiš k drugim."
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Saša Lendero se na veselje svojih oboževalcev in občinstva vrača na slovenske glasbene odre. Pevka se je sicer pred časom predstavila s pesmijo Nedosegljiva, tokrat pa na radijske postaje pošilja skladbo z naslovom Nikoli ni prepozno. Pesem govori o tem, da v življenju vsi delamo napake, včasih tudi velike in v naših očeh nepopravljive. Občutek imamo, da smo zapravili možnosti in podrli vse mostove. Pa vendar... Dokler smo živi, do zadnjega diha ni prepozno, da nekomu rečemo »oprosti«, da nekaj začnemo znova, da nekomu pokažemo ljubezen, da pokličemo starega prijatelja ali da zaključimo zgodbo, ki bi morala že zdavnaj v pozabo. Za skladbo Nikoli ni prepozno je prikupna pevka posnela tudi videospot. Ekipa Lendero&Co. je spot snemala tri dni na čudovitih lokacijah Ljubljanskega Barja ter se z veseljem prebujala tudi ob treh ponoči, da bi ulovila mistično vzdušje zgodnjega jutra. Spot je posnet v full HD-tehniki, posnela pa ga je ekipa Studia Hercog v okviru agencije Lendero&Co. pod taktirkoproducenta Mihe Hercoga. :k-k-k
Rok Kosmač ne počiva, tudi poletje je zanj zelo delavno, pravi.»Pravega dopusta še ni bilo, ampak tudi za to bo še čas. V prvi vrsti se namreč letos posvečam nastopom, morje pa si bom privoščil kasneje. Sicer pa sem si košček Jadrana že privoščil, ko sem pred kratkim nastopil v Hercegnovem.« Julija se je namreč predstavil na prestižnem mednarodnem festivalu Sunčane skale, ki je tudi tokrat potekal v črnogorskem Her-cegnovem. Predstavil je skladbo Nevero ti, ki jo je odpel v srbskem jeziku. Melodijo je napisal sam, pod besedilo pa seje podpisal znani radijski moderator in voditelj Don Sergio. »Vsekakor je bila to zame nova izkušnja in novo doživetje. Presenetil me je topel in profesionalen odnos cele ekipe in občinstva do glasbenikov, ki so se tako resnično lahko počutili kot zvezde,« je povedal pevec, ki se bo po tej odlični izkušnji tudi v bodoče redno poskušal udeleževati mednarodnih festivalov.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. saška smodej - amazonka šjtmjs^ - bežiš
8. 4 play - Najino slovo
7. xequtifz - bil je ples 6. slavko ivančič - dan ob tebi 5. mirna raynolds - nate dajem križ 4. chorchyp - nedosegljiva 3. momento - kje si 2. anavrin - pečat 1. apolonija - med vrsticami
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Omar Naber gre proti soncu
Omar Naber se tokrat predstavlja z novim singlom Proti soncu. Gre za novo pesem s prihajajočega albuma, glasbo in besedilo pa je napisal sam. Za aranžma je poleg Omarja poskrbel njegov dolgoletni sodelavec, član spremljevalne skupine in nenazadnje izjemen glasbenik Miha Gorše, ki se je v slovenskem prostoru uveljavil ne le kot klaviaturist, ampak tudi kot odličen aranžer številnih Omarjevih pesmi in pesmi drugih slovenskih izvajalcev.
Omar z novim singlom potuje vse bližje izidu dolgo pričakovanega novega studijskega albuma, katerega ustvarjanje je začrtal že nekaj časa nazaj. Priprave so v polnem teku, ustvarjalni proces pa pri koncu.
Energični ritmi, spevna melodija in besedilo, s katerim se lahko poistoveti pravzaprav vsakdo, so nedvomno značilnosti Omarjevega zadnjega glasbenega ustvarjanja. In prav takšna je tudi pesem Proti soncu. To pa seveda ne pomeni, da na albumu, ki bo izšel v začetku 2011, ne bo tudi kakšne čutne balade, v katerih Omar kot izjemen vokalist prav tako blesti že od samega začetka kariere.
»Proti soncu je edina pesem s prihajajoče plošče, za katero sem besedilo spisal
popolnoma sam, in to v desetih minutah. Bila je torej stvar trenutnega navdiha, ki sem ga izkoristil. Glasba pa je bila kar nekaj časa v mojem predalu, stara je že kakšni dve leti in je čakala na pravi tre-
nutek, da zaživi tudi z besedilom. Bila je zadnja, ki smo jo uvrstili na ploščo in bi jo skoraj že izpustili,« pravi Omar, ki se je pred tem, od zadnje studijske plošče pa do danes, sicer predstavil s singli I Still
Omar Naber
Carry On, Sanjam in Poseben dan.
V koncertnem repertoarju pa seveda še vedno najdemo tudi njegove prejšnje velike uspešnice, od Vse kar si želiš, Stop, Krasen dan pa do Skrivaj sanjava in seveda ostalih, ki so zaživele med poslušalci kot singli in videospoti.
»Tudi tokrat smo snemali v Sodražici pri Tadeju Miheli-ču, producenta pa sta Tadej Mihelič in naš klaviaturist Miha Gorše, s katerim sodelujem zadnjih pet let. Nihče od nas jih še nima trideset, torej je to mlada in nadobudna ekipa, ki se je po mojem mnenju več kot dobro izkazala.«
Prav zaradi ustvarjalnega procesa in priprave novega albuma si je Omar letos vzel bolj malo dopusta. »Ampak za vse bo še čas. Najpomembnejše se mi zdi, da čas preživljaš tako, da počneš stvari, ki te najbolj veselijo. In pri meni je to glasba, zato pravega, dolgega dopusta niti ne pogrešam. Kljub temu da prihaja zame zdaj v ospredje predvsem promocija novega singla Proti soncu, se tudi izida novega albuma zelo veselim. Kajti za moje pojme bo to moja najboljša plošča doslej,« še dodaja pevec.
MZ
Filmski kotiček
Zadnji gospodar vetra
Vsebina: Svet je razdeljen na štiri narode, Zračnega, Vodnega, Zemeljskega in Ognjenega. Ljudi, ki bi uspeli krotiti enega od teh štiri osnovnih elementov sveta je vse manj, tudi zato, ker je pred 100 leti nenadoma izginil Avatar, edina oseba, ki je zmožna krotiti vse štiri elemente. V tem času se je Ognjeno ljudstvo razraslo in začeli so osvajati druge dele sveta ter si podjarmili druga ljudstva. Ka-tara in Sokk iz Vodnega naroda slučajno v morju odkrijeta zamrznjenega Avatarja in ga oživita, toda izkaže se, da je to le deček, ki se je uspel naučiti le krotenja zraka, ostali trije elementi pa so zanj še uganka.
The Last Airbender
Igrajo: Noah Ringer, Jackson Rathbone, Nicola Peltz, Dev Patel, Cliff Curtis
Scenarij: M. Night Shyamalan
Režija: M. Night Shyamalan Žanr: fantazijski film Dolžina: 103 minute
Leto: 2010 Država: ZDA
Ko se po svetu razve, da se je Avatar vrnil, Ognjeno ljudstvo nanj pošlje vojsko, da ga najde in ubije. Trojica se poda na beg, hkrati pa skušajo zanetiti upor proti Ognjenemu ljudstvu ...
Čeprav je film napisal, pro-duciral in režiral nekoč čudežni deček Hollywooda M. Night Shyamalan, je tokrat ustvaril naravnost slab film. Tudi če pustimo ob strani zgodbo, ki temelji na izjemno popularnem animeju Avatar: The Last Airbender, so dialogi napisani neverjetno štorasto in neži-vljenjsko. Primer: »Ubili bomo boga meseca.« »Zakaj je potrebno ubiti boga meseca?« Scenarist je prav tako očitno posnel film za slepe, kajti vse kar vidimo na platnu, junaki hkrati še razložijo. Primer: nepričakovano se pojavi princ Zoku, občinstvo osupne, eden od junakov pa nam razloži: »Princ Zoku!« Da ne omenjamo dveh tako klišejskih prizorov, da sta že smešna. To so namreč tisti, kjer junak v agoniji zelo dolgo kriči »Neeeeeeeeeeeee!«
Morda se zdi, da iščemo dlake v jajcih, toda dejstvo je, da si
noben resen filmar ne bi smel dovoliti takšnih osnovnošolskih napak. Risanka, na kateri film temelji, je sicer namenjena mlajšemu občinstvu, a je dovolj zanimiva tudi za odrasle, medtem ko je film popre-proščen do te mere, da bo dogajal le otrokom in (zgodnjim) najstnikom. Seveda, denarja za 3D različico je škoda, kajti film je bil v 3D predelan na hitro v postprodukciji. Ker je precej temačen, slika v 3D pa je še toliko temnejša, boste v kinu bolj ali manj videli le temo z nekaj prebliski v bojih z ognjem.
Vsebinsko gledano film sicer obeta in ima nekaj impresivnih vizualnih prizorov, toda poleg omenjenih težav trpi še za neverjetno leseno igro, ne
le glavnih igralcev, temveč kar vseh. Kot bi tudi njih pobrali iz osnovnošolske predstave, res pa je, da jim zgodba ne dovoljuje kaj več, saj so z izjemo enega lika (ki pa ni glavni junak) le dvodimenzionalne kartonske lutke, ki nekaj mahajo z rokami. In to v zgodbi, ki nam hoče povedati, da moramo sprejeti svojo preteklost, če se želimo samouresničiti in imeti srečno življenje.
Fantazijski filmi od gledalca sicer zahtevajo, da se predajo v njihov svet, za kar jih dober film potem izdatno nagradi, toda pri Zadnjem gospodarju vetra vam ne bo pomagala še tako velika sposobnost potapljanja v film.
Matej Frece
Foto: arhiv
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: EREDE = italijanski dirigent (Alberto, 1908-2001), I LIN = hrvaška filmska igralka (Inge, Vlak brez voznega reda), MEUSE = reka v vzhodni Franciji, dolga 925 km, OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910), RANIA = mesto v Iraku, SARANSK = glavno mesto Mordovije, STAROSTIN = ruski moderni peterobojec (Aleksander, 1960-), ŠTIBALA = zgornji del škornja, golenica.
■epiiuo 'e>j!|eu e^ou 'uusoieis Jepues>je|v '|uv
'|03|N 'ue|A3 '>j!g 'jbluio 'I3eje>i 'V9N 'ZV 'el 'epey 'jedsef 'euej 'gn 'OA}sei 'e||\| 'guv 'oa}sj}sos 'e>|uegn|0|/\| '}so>jqni| 'eieq^s 'tBjseiay 'e^uss 'JeSun 'epeJ3 'qopiu :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 14. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 15. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 16. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SNOP (Murski val). TOREK, 17. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 18. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). ČETRTEK, 19. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 20. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Popaziti boste morali pri skupinskih opravilih. Dejstvo je, da vam bodo drugi ljudje ogledalo. Sodelovanje bo nekaj, kjer se boste pilili in spoznali svojo pravo pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in nekaj previdnosti ne bo odveč za tiste, ki so rojeni marca. V ljubezni bo barka mirno plula.
Sn BIK
Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Popaziti boste morali, da bodo vaše misli svetle. Zdi se, da prihaja za vas obdobje povečane romantike, skladnosti in potrebe po harmoniji. Zvezdni utrinki bodo vir navdiha in imeli boste svojo muzo. Koristne učinke bo imelo gibanje.
DVOJČKA
Sprejeti boste morali dodatno odgovornost. Spremljal vas bo notranji nemir. Glede na to, da je avgust poletni mesec bi bilo modro, da se odpravite na krajši oddih. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki nekoliko odstopajo. Pred vami je teden, ko boste znali reči bobu bob.
RAK
Mlada Luna vam bo podarila ogromno notranje moči in volje. Jasno je, da boste tako lažje kos zastavljenim nalogam. Službene obveznosti bodo tiste, ki prinašajo določeno odločnost. Vsekakor bo modro, da boste prisluhnili glasu svojega srca. Ljubezenska sreča se nasmiha najbolj pogumnim.
LEV
Pozitivne učinke boste doživeli doma in v okrilju svojega doma. Po zvezdnih namigih bo pred vami mnogo prijetnosti v ljubezni. Dejstvo je, da bo pogovor tisti, ki bo prinesel neko blagostanje. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Resnica pa je, da ne boste smeli spregledati smerokazov.
DEVICA
Vaša zaupnica in učiteljica bo narava. Po temeljiti analizi boste ugotovil, da ste na pravi poti. Na delovnem mestu se bo potrebno prilagajati in enkrat vam bo to bolj in drugič manj uspelo. Ugoden čas je za finance. Prav možno je, da se boste odpravili po nakupih. Iz majhnega raste veliko.
TEHTNICA
Vaši zastavljeni cilji se bodo nekoliko spremenili. Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Pred vami je čas, ko se bodo zadeve začele obračati v vašo korist. Močno bo izstopala resnost in povečana odgovornost. Fizična energija vam bo nekoliko nihala.
ŠKORPIJON
Poglobili se boste v svet skrivnosti. Jasno je, da se bodo zadeve zasukale v vašo korist. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar ste odlašali. Blizu vam bodo znanja iz duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Ne smete spregledati smerokazov in morebitnih opozoril.
STRELEC
Sledili boste osebni legendi. Prijateljevi namigi vam bodo okrepili zaupanje. Čas bo namenjen odkrivanju novih obzorij in priložnosti. V ljubezni vas bo spremljala magnetična energija in tako se bodo stvari uredile v vašo korist. Tistega, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite.
KOZOROG
Obdobje bo prineslo mnogo resnosti, skladnosti in doslednosti na delovnem mestu. Vrhove usode boste osvajali na počasen in temeljit način. Podlaga bo skalnata in morebitne ovire bodo šola prihodnosti. Sreča v ljubezni se bo lesketala na prijeten in romantičen način. Sprostite se!
VODNAR
Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Toda vseeno boste morali biti nekoliko bolj previdni in se zadev lotiti s prave strani. Resnica bo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Prosti čas bo priložnost za sprostitev. V tem tednu boste močno povezani s tujino!
RIBI
Zapluli boste po nekoliko bolj mirnem morju. Zadeve se bodo postopoma uredilevvašo korist. Spremljala vas bo notranja moč. Čas bo ugoden, da boste naredili zaključke, kajti tako se vam odpirajo nova obzorja resnice. Pričakovati je premik v pogledu večje vsote denarja!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak. Vsako sredo med 18. in 19. uro. Ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
20 Štajerski
Tednikove akcije, bralci pišejo
petek • 13. avgusta 2010
Iščete svoj stil
S prijatelji na poletni večerji
Milena Primožič je 44-letna Ptujčanka, vzgojiteljica predšolske vzgoje, zaposlena v Zavodu dr. Marjana Borštnarja, mama 21-letnega sina. V prostem času se ukvarja s športom in druži s prijatelji. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zaradi spremembe in izziva.
Milena ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Za boljšo prekr-vavitev kože in boljši tonus pa so v kozmetičnem salonu Neda poskrbeli še za masažo. Po strokovnih nasvetih bo poskušala kožo čistiti tudi doma, priporočili so ji tudi občasno globinsko čiščenje, veliko pitja vode in maske iz sezonskega sadja in zelenjave.
V frizerskem salonu Stanka je za Milenino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Postrigla jo je v tehniki graduiranega paža z asimetrijo na čelu. Lase je pobarvala zlato rjavo in jih posušila gladko.
Vizažistka Minka Feguš je v tanjšem sloju na obraz na-
KOLEKTiV SALONA
ídosko m zensKo
fíuh£rscvo ^
Slomškova 22 10 % popust v avgustu
Foto: Črtomir Goznik
Milena prej ...
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
nesla puder. Veke je poudarila s svetlikajočim roza senčilom, na zunanjih delih jih je nežno zabrisala s temno modro. Na ličnice je nanesla bronasto rdečo senco, na ustnice pa rdeči glos.
»Kot vzgojiteljica v Zavodu Dornava mora Milena vsak delovni dan misliti na to, da ji bo oblačilo, ki ga bo oblekla, čim bolj uporabno na delovnem mestu. Oblačilo mora biti vsekakor funkcionalno, omogočati mora nemoteno
gibanje, na koncu koncev pa vsaka ženska, tudi Milena, želi ugajati tudi z oblačilom. Tudi v prostem času je nekako povezana s športnimi, udobnimi, funkcionalnimi oblačili, potrebuje jih za svoje športne aktivnosti. Odločila sem se, da jo bom oblekla za druženje s prijatelji na večerji. Za poletno večerjo ob morski plaži ali na neki drugi terasi sem izbrala črno platneno oblekico z odprtimi rameni in stisnjeno v pasu, ki
oziroma majice, naj bo ženska!« je po Milenini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Milena deležna masaže telesa. Z masažo poskrbimo za utrujene mišice in telo razbremenimo vsakodnevnega stresa. Ko si
nekdo privošči sprostitveno masažo, pozabi na vse probleme. Tudi uporaba aroma-tičnih olj, ki se uporabljajo pri masaži, pozitivno in blagodejno vpliva na psiho človeka. Učinki masaže so lahko boljša prekrvavitev in sproščene mišice ter fizična in duševna sproščenost.
MG
se na dolžini razširi v bogat 'balon'. Spominja na 50. oziroma 60. leta, ko so si ženske upale biti ženske. Mogoče pa se bodo tudi ti časi na nek način vrnili, pa ne samo na modne brvi, temveč tudi na naše ulice. Obleka je zaenkrat še vedno zaščitno oblačilo samo za ženske. Poskusi z moškimi krili so bili že, a se niso obnesli izven modnih brvi. Obleki sem tokrat dodala še pas iz blaga v sivo srebrni barvi, ki je poskrbel za to, da je Milena bila res videti drugačna in posebna. Da pa se v teh poletnih večerih ne bi ustavila samo na črni in srebrni barvi, sem kot kontrast izbrala rdeče sandale in rdečo torbico. Vsekakor je kombinacija črne, srebrne in rdeče barve poskrbela za dvig samozavesti in marsikateri pogled. Obleka in pas sta iz 'moje omare', čevlji in torbica pa iz trgovine Alpina. Milena si lahko brez težav čim večkrat privošči skok v kakšno ženstveno obleko ali kombinacijo krila in bluze
Foto: Črtomir Goznik
Milena v platneni črni oblekici iz Sanjinega ateljeja, čevlji in torbica so iz Alpine.
Ptuj • Na obisku pri Društvu gospodinj JezeroM Jablovec • Živahno dogajanje v vinogradih
Letos je poudarek na čajih V Halozah so ponovno
Š postavili največjega!
Društvo gospodinj Jezero je bilo ustanovljeno pred devetimi leti. Šteje osemnajst članic, ki so si za cilj zadale ohranjanje tradicije naših babic, druženje, izmenjavo izkušenj, nasvetov, receptov, saj veliko tudi pečejo, ob tem pa skrbijo tudi za izobraževanje ter se udeležujejo strokovnih ekskurzij.
Nekaj svoje dejavnosti vsako leto predstavijo. Doslej so pripravile že osem odmevnih razstav, s katerimi so dale vedeti, da je zakladnica naših babic polna izzivov tudi za sedanjost in prihodnost. Letošnjo, deveto razstavo so podnaslovile Kaj so kuhale naše babice za praznike. Odprli jo bodo 28. avgusta ob 15. uri v Domu krajanov Budina-Brstje. V sklopu razstave bodo razstavile ročna dela, pretežno kvačkane izdelke, v kulinaričnem delu bodo prikazale velikonočni zajtrk, božično kosilo in pustno večerjo, sicer pa letos dajejo poudarek
čajem, raznim zdravilnim zeliščem, s katerimi so nekoč zdravile babice. Čaje bo mogoče tudi pokusiti, pri vsakem čaju bo zapisanih tudi nekaj besedi o tem, za kaj se uporablja in kaj zdravi. S svojo letošnjo razstavo bi rade povedale, da je mogoče veliko zdravja dobiti tudi z domačega vrta, na vsakem vrtu naj bi bil prostor za zdravilna zelišča, ki jih je mogoče koristno uporabiti tako za čaje, prenekatera pa tudi kot dodatek k hrani. Kot sta povedali predsednica Društva gospodinj Jezero Marija Cvetko in članica upravnega odbo-



Foto: Črtomi Goznik
Marija Cvetko, predsednica Društva gospodinj Jezero. Na fotografiji prva z leve.
ra društva Darinka Veber, bo na letošnji razstavi resnično veliko videti, ob tem pa pridobiti tudi marsikatero koristno informacijo za lajšanje manjših zdravstvenih težav. Na tradiciji temelji tudi izbran kulturni program, za glasbene utrinke bosta poskrbela harmonikar in klarinetist, tako kot je to bilo v preteklosti. Že po tradiciji bodo članice poskrbele tudi za malico vseh, ki se bodo udeležili odprtja razstave, ki bo na ogled do 19. ure. Postregle jim bodo z domačo klobaso, kruhom in pristno kapljico. Ob koncu razstave, ki jo bo odprl ptujski župan Štefan Čelan, bo del svojih ročnih del ponudile tudi v prodajo. Kupiti pa bo mogoče tudi domače čaje.
Kot povedala predsednica Marija Cvetko, so se ptujska društva gospodinj pričela tudi povezovati, kar je hvale vredno. Povezal jih je projekt Pri-bližajmo podeželje in ljudsko pesem mestu. Po svojih odličnih izdelkih, zlasti domačem pecivu, so znane daleč naokrog. Letos bodo suho pecivo pripravile tudi za festival Dnevi poezije in vina, ki bo letos prvič na Ptuju.
MG
Na posestvu Rožmanovih v Jablovcu so v nedeljo, 8. avgusta, ponovno postavili klopotec, ki velja za največjega daleč naokoli. Klopotec je na tem mestu prvič stal že leta 2005. Takrat se je njemu v čast zgodilo veliko odprtje, krst in seveda veseljačenje do poznih večernih ur.
Klopotec tehta skoraj 700 kilogramov. V primerjavi z otvoritveno postavitvijo lahko zatrdimo, je kakšen kilogram težji, saj je bil deležen temeljitega barvanja. Seveda zato, da bi 'služil' še mnogo let. Tudi premer peres je izjemen in priznati je treba, da izgleda nadvse veličastno. Slovenci smo na klopotec, kot slovensko znamenitost, lahko zelo ponosni, saj je v takšni izvedbi, kot ga poznamo danes, izviren slovenski izdelek.
Da ta velikan (ponovno) stoji, sta najbolj zaslužna Andrej Rožman in Mihael Bigec, ki sta idejna vodja celotnega projekta. Andrej Rožman je povedal, da sta s sosedom dobra prijatelja, da je ta projekt dozoreval dolgo časa in da je izredno vesel, da klopotec ponovno stoji. Svoje želje in ideje sta strnila v izdelek, ki je lahko v velik ponos vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju tega velikana, postavitvi in seveda celotnim Halozam. Celotno dogajanje je
bilo izjemno pestro. Vse se je začelo že v dopoldanskih urah, ko so klopotec sestavili in postavili na steber. Nadaljevalo se je v popoldanskih urah, ko se je na veseljačenju zbralo veliko prijateljev in domačinov. Ni šlo brez dobre pojedine, sladkega vina in seveda harmonike.
Ko so klopotec spravili v pogon, je s svojim petjem prestrašil kar nekaj duš, njegov odmev pa se je slišal daleč naokoli po hribih in v dolino. Najvztrajnejši so ostali do poznih večernih ur, saj jih tudi nevihta, ki se je pripravljala na nebu, po tako lepem dnevu ni spravila v slabo voljo. Glede na to, da izročilo pravi, da čim več klopotcev poje, tem boljša bo letina, lahko pričakujemo, da bo letošnja odlična.
Leseni velikan stoji na dobro vidnem mestu, na lepem hribu in se vidi že od daleč. Vaše oko ga ob vožnji skozi te čudovite haloške kraje nad Podlehni-kom zagotovo ne bo zgrešilo. Svoje čare bo razkazoval vse tja do martinovega.
Laura Rožman
Foto: LR
Ptuj • S tiskovne konference Term Ptuj
Z izpiljenimi zgodbami v srednjeevropski prostor
Zgodba Term Ptuj se po 35 letih osredotoča na stalni dvig kakovosti, prepoznavne turistične zgodbe in oblikovanje ponudbe, skladne s trendi zelenega turizma, v katerem vidijo tudi v tem osrednjem ptujskem turističnem podjetju še veliko tržnih priložnosti.
Osrednja zgodba njihovega poletja pa so III. rimske zgodbe, ki se bodo odvijale od 19. do 22. avgusta, z vrhuncem z rimsko povorko, ki bo 21. avgusta ob 11. uri, otroški rimski tabor malega Primusa in male Prime pa se bo aktiviral že 16. avgusta. Rimska zgodba je ena od tistih prepoznavnih zgodb, ki lahko Terme Ptuj plasirajo v srednjeevropski prostor. »Kapacitet kot so Terme Ptuj je v Evropi veliko, malo pa jih ima tako izpiljeno zgodbo, kot je naša,« pravi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Desetega avgusta je bila v Termah Ptuj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili 35-letno delovanje Term Ptuj, razvojne projekte in III. rimske igre. Govorili so direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, Peter Šimenko, vodja prodaje Term Ptuj, in Martina Ajster, koor-dinatorica projekta III. rimskih iger, ki je poudarila, da gre za tradicionalni dogodek, ki raste iz leta v leto. Prvič se bo predstavilo tudi 24 legionarjev, tako da bo letos že mogoče videti kar konkretno rimsko vojsko, pridružilo pa se jim bo tudi 20 vojakov. To je že res nekaj velikega, tako velike skupine nimajo niti nekatera italijanska
mesta, kjer so rimske igre že dolgoletna tradicija in dosežejo vrhunec vsako leto ob prazniku Rima. Rimske igre letos preraščajo v tedenski dogodek, saj se bodo z otroškim taborom pričele že 16. avgusta.
Najmlajše slovensko termalno središče je zraslo na mestu, kjer se je leta 69 odločalo tudi o novem cesarju rimskega imperija. Pogum, prodornost in uspešnost so lastnosti, ki spremljajo 35-letno delovanje Term Ptuj, ki jih je v tem času obiskalo že 7,5 milijona obiskovalcev. 10. avgusta leta 1975 se je odprlo zunanje termalno kopališče z rekreacijskim in otroškim bazenom, leta 1976 pa tudi olimpijski bazen. Rekreacijski in olimpijski bazen sta še vedno v funkciji, v prejšnjih letih so ju celovito obnovili. Kopališče v takratnih Ptujskih toplicah, kot so se na začetku imenovale Terme Ptuj, je bilo eno najmodernejših v Sloveniji. Prve nočitvene kapacitete so dobili leta 1981, trinajst let kasneje se je zgodila večja investicija v apartmajsko naselje, novi investicijski cikel pa so Terme doživele šele po lastniški konsolidaciji po letu 2000. Najprej so spadali pod KK Ptuj, zatem Terme 3000, pod lastništvom
Save, d. d., Kranj, pa se je začel glavni investicijski del, ki so ga kronali z odprtjem prvega hotela Primus v letu 2007. Po intenzivnih investicijah v letih 2003/2008 so z infrastrukturo v Termah Ptuj zadovoljni, ta jim zagotavlja varno prihodnost, s 55 odstotki lastnega kapitala, kar pomeni, da niso prezadol-ženi. Ambiciozno gledajo naprej, bolj kot gradnja pa jim je v tem trenutku pomembna kvaliteta storitev, kako jo še povečati, in zgodbe, ki niso del čistega klasičnega animacijskega programa, rimska zgodba v Termah Ptuj ima globoke korenine, prvenstveno pa je povezana z mestom, njegovo zgodovino in razvojem. »Ne govorimo samo o oblekah, v katere se oblečejo naši animatorji,« pravi Klasinc. Tematika, na kateri gradijo, temelji na zgodovinskih dejstvih. Povezujejo se s stroko, s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, drugimi društvi; Terme Ptuj so tudi med ustanovitelji iniciative za oživitev in ohranitev rimske zgodovine na Ptuju - Historia Poetoviensis, kjer bodo povezovalec najrazličnejših dogodkov. Na Ptuj bodo tudi vabile udeležence rimskih iger iz drugih držav, kjer je prav tako močna rimska tradicija. Že naslednje
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference: (od leve) Peter Šimenko, Andrej Klasinc in Martina Ajster
Ptuj • Deveto tekmovanje veteranov v ribolovu
leto naj bi sodelovale in ne leta 2012, kot so prvotno načrtovali, s svojo skupino 24 legionar-jev na tradicionalnih rimskih igrah v Rimu, ob prazniku svetega mesta.
Leto 2010 je v Termah Ptuj
Veliko zmagoslavje Ptujčanov
V okviru prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj je ob ribniku Ribiške družine Ptuj na Rogoznici ter v ribniku v Borovcih minulo soboto, 7. avgusta, potekalo 9. državno tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem.
Pred jutranjim startom je udeležence nagovoril Marjan Fekonja, načelnik pokrajinskega štaba Manevrske strukture narodne zaščite vzhodnoštajer-ske pokrajine leta 1990. Zaradi velikega števila tekmovalcev, ribiško srečo je preskušalo kar 43 tričlanskih ekip ali skupaj več kot 129 tekmovalk in tekmovalcev, je tekmovanje potekalo v treh sektorjih. Prvi in drugi sektor sta bila na območju obeh športnih ribnikov na Rogoznici, tretji sektor pa ob ribniku v Prvencih.
Tudi letos je bila domačinom ribiška sreča zelo naklonjena, saj so slavili tako v ekipni konkurenci kot med posamezniki. Med 43 ekipami so največ točk in s tem prvo mesto osvojili člani ekipe RD Ptuj II, v sestavi Drago Verdenik, Janko Slatič in Srečko Arnuš, ki je ujela kar 39.120 gramov rib. Drugo mesto je osvojila ekipa RD Ptuj I v sestavi Franc Trbuc, Branko Verdenik in Stanko Žitnik, ki je ujela 33.760 gramov rib, tretja je bila ekipa Spodnja Savinjska II v sestavi Zdenko Mak, Štefan Bedjanič in Sandi Perger. V konkurenci veteranov iz policijskega društva Sever pa so bili najboljši člani ekipe Sever Maribor v sestavi Franc Selinšek, Alojz Praprotnik in Dušan Irgolič,
v znamenju nekaterih manjših projektov, s katerimi bodo obogatili ponudbo in izboljšali storitve. To pa je tudi leto priprave projektne dokumentacije za nadaljnji investicijski ciklus, v katerem načrtujejo dopolnitev atraktivnega tobogana v zunanjem delu termalnega parka, pokritje zunanjega dela termalnega parka, izgradnjo novih prostorov zdravstvene službe, v teku pa je tudi že projekt energetsko učinkovite družbe. Za bodoči razvoj pa imajo v lasti tudi dovolj zemljišč. V širitev zmogljivosti bodo šli takoj, ko se bodo za to pojavile možnosti. Gre za širitev apart-majskega naselja in avtokampa.
Podatke aktualne sezone je na tiskovni konferenci predstavil Peter Šimenko, vodja prodaje v Temah Ptuj. V sedmih mesecih letos je v Termah Ptuj prenočevalo dobrih 22 tisoč
gostov ali dober odstotek več kot lani v enakem obdobju. Za osem odstotkov je več avstrijskih gostov, za sedem italijanskih, za dva odstotka pa se je povečalo število slovenskih gostov, ki so sicer v strukturi gostov prevladujoči. Do konca julija pa jih je obiskalo okrog 148 tisoč dnevnih kopalcev, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju leta 2009. Ponudba letošnjih počitnic je bila zaznamovana z akcijo En dan vam podarimo, ki velja še do 12. septembra. Kot je še povedal Šimenko, vidijo prodajne priložnosti še na balkanskih trgih in tudi trgih vzhodne Evrope. Povečati želijo tudi aktivnosti na seminarskih in kongresnih kapacitetah, saj si želijo še več tovrstnih gostov.
Več o III. rimskih igrah pa v naši torkovi izdaji.
MG
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Ptuj. Odkritje spominske plošče ob 20-letnici delovanja Manevrske strukture narodne zaščite. Minister za zdravje Dorijan Marušič obiskal ptujsko bolnišnico. Razstava likovnih del 8. festivala sodobne umetnosti. Nogometaši Valencie odhajajo zadovoljni iz Ptuja. 18. tradicionalna rancarija ptujskem jezeru. 13. turnir v balinanju. Ptujska poletna noč. Srečanje prijateljev ljudskega petja v Cirkovcah. Z glasbo v poletno noč.
Foto: M. Ozmec
wm HQJM
Zmagovalna ekipa RD Ptuj II, z leve: Janko Slatič, Drago Verdenik in Srečko Arnuš v družbi s podžupanom MO Ptuj Mirkom Kekcem ter Mitjem Jankovičem, generalnim sekretarjem združenja veteranov vojne za Slovenijo
druga je bila ekipa Sever Celje III pred tretjeuvrščeno ekipo sever Žalec I.
V generalni razvrstitvi pa je bil v konkurenci posameznikov najboljši Sandi Perger iz ekipe Spodnja Savinjska pred Marjanom Mundom iz ekipe Ormož I, tretji je bil Ptujčan Drago Verdenik, četrti Lado Korpar
iz Ajdovščine, peti pa Marjan Vardjan iz Celja.
Na zaključni slovesnosti sta ob razglasitvi rezultatov udeležence nagovorila in jim čestitala tudi predstavnika sopokro-viteljev tekmovanja, podžupan Ptuja Mirko Kekec ter generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Janko-
vič. Organizatorji so posebno spominsko nagrado namenili ekipi veteranske organizacije iz sosednje Madžarske, za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja pa so se zahvalili predstavnikom tekmovalne komisije in Ribiške družine Ptuj, ki je tekmovanje izvedla brezhibno.
-OM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
Prireditvenik
Petek, 13. avgust
PRODAJA			VOZI L	
Znamka Letnik		cena	Oprema	Barva
peugeot 2061,41 x-line	2005	5.550,00	prvi last.	črna
renault cli01,2	1999	1.660,00	5 vrat	rdeča
mercedes-benz 170 cdi	2003	6.580,00	klima	kov. srebrna
volkswagen polo 1,4tdi comf.	2006	7.400,00	avt. klima	črna
suzuki ignis 1,3 gui	2003	4.900,00	prvi ust.	rdeča
volkswagen passat2,0tdi comf. variant	2007	12.190,00	avt. klima	kov. srebrna
mitsubishi carisma 1,8 gdi ls	1998	1.990,00	serv. knjiga	kov. modra
citroen c4 grand picass01,6 hdibusines	2007	14.400,00	klima	kov. črna
fiat stil01,616v dynamic	2002	3.990,00	serv. knjiga	kov. sv. zelena
renault laguna break 1,9 dci	2004	4.990,00	serv. knjiga	kov. siva
jeep dodge caliber 1,8	2007	11.500,00	klima	kov. črna
renault laguna 1,9 dci expr.	2002	3.990,00	avt. deu. klima	kvo. srebrna
volkswagen passat 1,9 tdi comf. variant	2007	13.700,00	serv. knjiga	kov. siva
honda accord 2,4 executive avtomatic	2004	10.990,00	serv. knjiga	kov. črna
toyota yaris 1,0 wt-i	2001	3.260,00	klima	kov. olivna
peugeot 6072,2 hdi avt.diamant pack	2004	7.900,00	serv. knjiga	kov. modra
Skoda octavi a 1,9 tdi combi ambiente	2006	9.500,00	serv. knjiga	kov. zlata
renault clio 1,416v exception	2007	7.490,00	serv. knjiga	kov. modra
renault megane 1,9 dci cabrio privilege	2006	11.690,00	prvi last.	kov. siva
renault cli01,2 spirit	2005	4.500,00	prvi last.	rdeča
seat ibiza 1,4 se	1998	1.250,00	servo volan	modra
peugeot 2071,4itrendy	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
ford focus 1,6 wagon	1999	2.760,00	redno serv.	kov. b. rdeča
ssangyong rextonii 2,7 xdiavt. executive	2006	15.900,00	serv. knjiga	kov. črna
SPORED ODDAJ
PETEK 13.8.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Godalni koncert 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Vldeo strani
SOBOTA 14.8.
8.00 Praznovanje ČD Maikovci 2. del 10.00 Lenart - Godalni koncert 11.00 Polka in majolka 12.00 Seja sveta Občine Lenart 18.00 Polka in majolka 20.00 Žetev v Prvencih 21.00 Polka in majolka 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 15.8.
8.00 MNP
9.00 Alojzijevo v Gerečji vasi 10.30 Lepa
11.00 Videm - Gledališki večer 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.30 Lenart - Godalni koncert
PONEDELJEK 16.8.
8.00 Kronika Občine Videm 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Videm - Gledališki večer 20.00 Žetev v Prvencih 22.10 Polka in majolka 23.10 Video strani
9.00 do 10.00 Oplotnica, krajevni urad, meritve holesterola v krvi, sladkorja v krvi in krvnega tlaka 16.00 Podvinci, pri gasilskem domu, postavitev klopotca 17.00 Glavni trg Ljutomer, taborski tek, pohod 18.00 Ptuj, Mestni kino, film Poletje v školjki 2 21.00 Ptuj, Klub študentov, Žan Tetičkovič kvintet (jazz) 21.30 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, film Muhasti oblak, v primeru dežja v Mestnem kinu
Sobota, 14. avgust
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
<síWO t i
K I
4am<
www.Irizerstvo-brigita.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
'SAMO NEGOVANI	V naši ponudbi tudi:
LASJE SO LEPI.	* Iicenje za vse priložnosti,
Frizerski salon Brigita	* ureditev rok in
Brigita Pušnik s.p.	* ge| poslikava na nohtih
Osojnikova cesta 3, Ptuj	_ .	■ ■. .
tel: 02 7^4561	Razvajamo vas z vrhunskimi g
brigita.pu^fflpamis.net	lasnimi proizvodi.
Zraven barvanja in striženja vam podarimo Iičenje.
Frizerski salon Brigita Brigita Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tel: 02 776^61 brigita.pusml^amis.net
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo : Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D
Audi A4 Avant 1.9 TDI
Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic
BMW 525d touring
Daewoo Nexia GL
Daewoo Nubira 1.6 SX
Ford Fiesta Budget 1,3i
Ford Mondeo Trend 2.0
Honda Civic Hatchback 1.5 DXi
Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K
Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V
Renault Clio Comfort 1.4
Renault Clio Fidji 1.2
Renault Laguna RT1.8
Renault Megane 1.6 RT
Renault Megane Authentique 1.416V
Renault Scenic 1.6
Rover serija 800: 825si
Seat AlteaFR 2.0 TDI
VW Passat Variant 1.9 TDI Highline
VW Touran 2.0 TDI Highline DSG
2003 2007
2004
1995 1998
1998 2002 1994
2004 2007 1997 1997 1997
1996 2001
1999 1996 2007
2005
2006
7.490 € 39.990 € 14.990 € 470 € 690 € 490 € 2.990 € 1.390 € 9.990 € 14.990 € 490 € 490 € 1.690 € 1.290 € 2.990 € 1.900 € 1.490 € 16.990 € POKLIČITE 10.900 €
PETKOV VEČER
Bodite nocoj C družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
8.00 8.00
14.00 15.00
15.00 15.00
15.00
21.00
Ljutomer, sejem po »celen Lotmerki«
Vurberk, zbiranje pri domu krajanov, 6. velikošmarenski kolesarski maraton Vurberk 2010
Zgornji Leskovec, pred gasilskim domom, 14. kmečki praznik 4. ribiška noč, gostilna Ribič, peš most in Dravska ulica, bogata kulinarična ponudba, pester program ob vodi in na njej ter nora zabava z Natalijo
Vurberk, na gradu, srečanje ljudskih pevcev in godcev Videm, zbiranje pred Občino Videm, tradicionalni pohod Svet na Kajžarju (do vaškega doma na Majskem Vrhu, kjer je gasilska vaja in postavitev klopotca)
Zabovci, jezero pri športnem parku, 3. korantova rancarija Mali Okič-Slatina, na cesti klopotcev, tradicionalna postavitev klopotcev
Ormož, grajsko dvorišče, koncert Abbey's Road, Zmelkoow, Tadej and the Playfulness
Nedelja, 15. avgust
10.00 Ptujska Gora, cerkev, slovesna sv. maša Marijino vnebovzetje, mašo bo daroval nadškof dr. Franc Kramberger
Ponedeljek, 16. avgust
9.00 do 16.00 Ormož, grajsko dvorišče, Mala modna šola o modi in manekenstvu pod vodstvom modne oblikovalke Jožice Trstenjak 9.00 do 12.00 Ormož, plesna delavnica, ki jo bo vodila Tadeja Jurinec 10.00 do 14.00 Ormož, ormoški park, gledališka delavnica, ki jo bo vodil Gregor Geč
Torek, 17. avgust
8.00 do 11.00 Pragersko - Gaj, v lekarni, meritve holesterola v krvi, sladkorja v krvi in krvnega tlaka 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, ustvarjanje glasbe z računalnikom, udeležba je brezplačna
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU JI
PVC OKNA, VRATA
I Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
BMW320 D LIMUZINA	2005	13.450,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
NISSAN OASHOA11.5 DCI AGENTA PACK	2008	17.350,00	NÄVI.	SREBRN
RENAULT ČUD 1.5 DCI STORIA	2007	4.950,00	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2008	7.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMILUX	2007	9.150,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS 2.0 4D4 KARAVAN	2003,12.mes	7.950,00	AVT.DIG.KUMA	KOV. SIVA
VVVPASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2006	12.950,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. BLUMOTION	2008	14.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW TOURAN 1.9TDITRENDUNE	2007	13.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A4AVANT 1.9 TDI	2007	14.250,00	AVT. KLIMA	KOV.SM
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO CONFORT	2008	13.970,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1.41	2000	2.290,00	KLIMA	KOV. ZELENA
SEAT LEON 1.9 TDI STEYLANCE	2007	11.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VVVPASSAT 2.0 TDI LIMUZINA	2006	11.650,00	4X EL STEKLA	KOV. SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
IZVAJAMO KVALITETNE meritve vpliva električnih vodnikov in električnih naprav na vaše počutje in zdravje. Svetujem pri izboljšanju stanja GMS 031 225 280. REA Metal, d. o. o., Rajšpova ul. 18, Ptuj.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S, Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
PRODAM trda mešana drva: možen razrez, cena 38 €/m3, Tel. 031 848 466.
PRODAJAMO krompir na drobno in veliko. Branko Žnidarič, Cvet-kovci 102, Podgorci. Tel. 041 363 947.
PRODAM samonakladalno prikolico 19, silažni kombajn SK 80 S SIP in traktor Štajer 28. Tel. 041 824 528.
PRODAMO kravo in telico tik pred telitvijo. Tel. 02 757 11 81.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent Saturn 35 CX, zelo lepo ohranjen. Tel. 040 123 549.
PRODAM belo haloško vino ali zamenjam za govedo. Tel. 02 794 43 61.
PRODAM 1500 kg suhe luščene koruze. Tel. 02 766 69 11.
TELICE, breje 9 mesecev, pašne, lisaste pasme, ekološke reje, prodam. Tel. 031 377 882.
KUPIM bikce, stare od 10 do 30 dni, ter prodam 1000 kg suhe koruze in 1000 kg pšenice. Telefon 793 50 61.
PRODAM brejo kravo v devetem mesecu, staro 5 let, telico, brejo 6 mesecev, in bukova drva, možna dostava. Tel. 031 532 785.
BELE KOKOŠI, štirikilogramske po 3,60 € za žival, naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Re-šek, Starše 23.
PURANE, 6-tedenske za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM teličko simentalko, staro 18 dni. Tel. 041 333 691.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
IŠČEMO kvalificirane električar-je za delo v tujini. Elektro-Ka, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj'. Inf. na tel. 746 71 70.
Zaradi povečanega obsega dela nudimo delo v tujini na področju montaže industrijskih postrojenj v avtomobilski industriji v EU, ZDA, Ukrajini za daljše obdobje. Iščemo naslednje profile: elektrikar-elektronik (m/ž), strojni tehnik - monter (m/ž), delovodja (m/ž), skupinovodja (m/ž). Za več informacij lahko pokličete na naslednje telefonske številke ali pa pošljite prošnjo z življenjepisom na elektronski naslov. GNS, d. o. o., Spuhlja 112, 2250 Ptuj, 064 116 221, 004915778180951, 061 119 221, info@gns-m.si, www.gns-m.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
RADIOPTUJ
»a d/b¿etcí www.radio-ptuj.si
Avtohiša Terbuc, d. o. o., vabi v svoj kolektiv avtoelektričarja. Ponujamo vam privlačno in razgibano delovno okolje in stimulativno plačilo v urejenem kolektivu. Iščemo pošteno, zanesljivo, urejeno in delovno osebo z delovnimi izkušnjami na področju montaže, servisa in vzdrževalnih del na električni opremi vozil in delo z diagnostičnimi napravami. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
IŠČEM DELO, lahko pomoč starejšim osebam na domu - nega, gospodinjska opravila. Tel. 030 667 169.
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
RAZNO
PRODAM klopotce različnih velikosti. Tel. 02 745 6351 ali 031 683 355.
PRODAM harmoniko Royal Standard, 1 20-basno, dobro ohranjeno. Tel. 02 740 86 88.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Simona Čeh Šmigoc, dr.dent. med. V Zdravstven domu na Ptuju
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
Danes, 13. avgusta, minevata dve leti, odkar nas je zapustil mož, oče, tast, dedek, pradedek ...
Franc Cimerman
MARKOVCI 74
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
UGODNO oddamo dva poslovna prostora na Minoritskem trgu na Ptuju. Telefon 031 764 432.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, takoj vseljivo, opremljeno, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
VEČJE komfortno trisobno stanovanje na dobri lokaciji na Ptuju zelo ugodno prodam. Cena je 680 €/ m2, mobi 040 166 120.
V CENTRU občine Zavrč prodam dve gradbeni parceli (ena z gospodarskim poslopjem). Tel. 041 283 800.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam dve trisobni stanovanji (opremljeno in neopremlje-no), 5 km iz Ptuja, cena 250 €. Tel. 041 279 034.
ODDAM 1,5-sobno stanovanje na Ptuju v Ulici 25. maja. Tel. 031 648 255.
MOTORNA VOZILA
PRODAM citroen AX cabon, letnik 1992, vozen, neregistriran. Tel. 041 805 175.
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te med nami več ni.
SPOMIN
Minili sta dve leti žalosti in praznine, odkar si se za vedno poslovil, dragi mož, oče in dedek
Vinko Jus
IZ APAČ 166
Hvala vsem za vsako dobro misel in spomin nanj.
Tvoji najdražji
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli, v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te - za slovo.
SPOMIN
Te dni mineva 10 let, odkar nas je za vedno zapustila draga
Silva Žampa
IZ LEVANJCEV
Hvala vsem, ki se večkrat spomnite nanjo, postojite ob njenem grobu in prižgete svečke.
Njeni najdražji
www.radio-tednik.si
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
V 80. letu se je od nas tiho poslovil naš dragi mož, oče in dedek
Alojz Lastnik
UL. KNEZA KOCLJA 5, PTUJ
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kako srčno si želela, da še med nami bi živela. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili ... A bolezen pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
VSLOVO Melini Selič
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 131
11. 7. 1966 t 4. 8. 2010
Ob boleči izgubi drage soproge, mamice, snahe, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Zahvala gre tudi zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za vso strokovno pomoč in toplino. Prav tako tudi hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, hvala govornici ge. Veri, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, posebej zahvala sosedu g. dr. Arku za pomoč.
Žalujoči: soprog Dušan, hči Adela z Ninom, tašča Štefka, sestri z družinama in očim
r>
rjf J3T- t<B> T
Jl>
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga
Anica Bednjički
rojena 3. 6. 1960
IZ ZGORNJEGA VELOVLEKA 3
Tiho in skoraj neopazno nas je po hudi bolezni v 51. letu zapustila naša Anica.
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v zadnjih težkih trenutkih stali ob strani, jo bodrili in ji pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Milan, sestra Marica z družino in drugi žalujoči sorodniki
Tiho si odšla,
saj ni te več v hiši, ne pred hišo med rožami ne na vrtu, ne na njivi. Nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko tvojo na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, svakinje, babice, tete Ide, sosede
Ide Cvetko
CVETKOVCI 99
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Še posebej hvala Splošni bolnišnici Ptuj - kirurškemu oddelku, osebju intenzivne nege, ki so zadnje dni skrbeli zanjo, jo negovali in ji lajšali zadnje ure njenega življenja, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, zvonarju Jožetu, pogrebnemu zavodu Aura, osebni zdravnici Alenki Simonič iz Zdravstvenega doma Ormož, cerkvenemu zboru, govorniku in govornicam za lepe besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči: vsi njeni
r^H
' * i
Ptuj, Vodice • Zgodba, ki bi se lahko končala tragično
Na zdravje s koncentratom
čistila za strojno pomivanje
Trije mladi prijatelji iz okolice Ptuja, Tomaž Arklinič, Sergelj Gašparič in Miha Petek, si bodo zadnje dopu-stovanje na hrvaški obali zapomnili za vse življenje. Prijeten večer v baru sredi turističnih Vodic bi se zanje namreč lahko končal tragično, če ne bi bili dovolj hitri in prisebni.
»Na petkov večer, bilo je šestega avgusta, smo se odločili, da se ohladimo s kakšno pijačo v baru Vodice v Vodicah. Po dveh »rundah« nas j e prišel pozdravit birt, lastnik bara, in nas počastil z domačim žganjem. Seveda smo bili geste veseli in smo kozarčke nagnili na hitro, kot se za šilce žganega spodobi,« sta začetek drame opisovala Tomaž in Sergej, oba še vedno v šoku: »V prvi sekundi noben niti pomislil ni, da v kozarcu ni bilo žganje, le občutek je bil takoj strašno čuden in pekoč. Takoj zatem pa so se Tomažu na ustih pojavile pene, verjetno zato, ker ni spil vsebine do konca, ampak jo je večino zadržal v ustih. Takoj je izpljunil preostanek, ker mu je bilo jasno, da to ne more biti žganje. In v isti sekundi je zvilo tudi Miha in Sergeja. V prvih trenutkih smo vedeli edino to, da je nekaj zelo narobe, nismo pa vedeli, kaj. Na srečo je bila med gosti neka medicinska sestra, takoj nas je napotila na stranišče, kjer smo se prisilili vsebino izbruhati. Pa ni bilo nič bolje, peklo in skelelo je za umreti, kot razbeljeno železo, naše ustne votline pa so bile krvavo rdeče. Po nasvetu tiste ženske smo nato začeli piti vodo in izmenično bruhati, da bi čimbolj prečistili usta, grlo in želodec. Res je bilo strašno. Hitro nam je bilo tudi jasno, ker smo vsi po stroki gostinci, da smo spili izjemno močan koncentrat čistila za strojno pomivanje kozarcev v gostinskih lokalih,« sta nadaljevanje pokvarjenega večera opisovala nesrečna mladca in dodala, da nihče ni želel poklicati rešilnega avtomobila, zato so
ga morali kar sami, saj so se zavedali, da zaužitje takšnega močnega detergenta, pravzaprav že kisline, lahko povzroči hude posledice.
Po odpustu iz bolnišnice agonija s policijo in vožnja domov
»Dejstvo je, da lastnik gostilne tega ni naredil namenoma, tudi sam je bil popolnoma šokiran nad tem, kaj se mu je zgodilo, saj je nehote zamenjal steklenico z detergentom z enako, v kateri je imel spravljeno žganje. Toda bolj kot kaj drugega ga je bilo strah, da bo izgubil goste ali si nakopal inšpekcijo, zato je poskušal nesrečo prikrit pred ostalimi gosti na terasi hotela in ni želel poklicati rešilnega avtomobila, še manj policije.«
Kot sta povedala fanta, je nato rešilec le pripeljal in jih odpeljal v šibeniško bolnišnico, kjer so jim opravili vse potrebne preiskave, tudi gastroskopijo in jih zadržali na opazovanju skoraj polne tri dni, do ponedeljka popoldne. »Čeprav so zelo skrbeli za nas v bolnišnici, pa smo se vsi trije počutili obupno, vse nas je bolelo in peklo, jesti in piti nismo smeli, niti nismo mogli čisto nič, vse telo je bilo ena peklensko pekoča rana. Ko so nas odpustili iz bolnišnice z diagnozo 'popili su deteržent', se je začela druga agonija. Zadevo smo vseeno želeli prijaviti na policijo, že zaradi morebitnih kasnejših zdravstvenih zapletov in zavarovanja, pa nas na pristojni policijski postaji sploh niso
Tomaž Arklinič in Sergej Gašparič (na posnetku) ter Miha Petek so v lokalu v Vodicah v mesto domačega žganja dobili koncentrat deteregenta za strojno pranje posode; samo in sreči se lahko zahvalijo, da so danes še živi.
Foto: SM
kozarcu na-hitri reakciji
Dornava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
hoteli upoštevati, češ da če hočemo kaj prijaviti, moramo mi vedeti, po katerem zakonu ipd. S pomočjo kolega policista iz Slovenije, ki smo ga poklicali, smo nato izvedeli, kako lahko zadevo speljemo in smo končno, po veliko mukah, lahko podali prijavo z natančnim opisom dogodka, vendar z opombo, da odstopamo od pregona povzročitelja in ga torej kazensko nismo ovadili.« Po tem je sledila le še mučna vožnja domov, ki se je fantje neradi spominjajo, saj so bili popolnoma izčrpani, neprespani, razboleli.
Razjede v grlu in želodcu, prizadete brbončice
»Po prihodu domov smo se takoj oglasili še na pregledu v ptujski bolnišnici, zdaj nas čakajo še obiski pri osebnih zdravnikih in napotnice za nadaljnje preglede. Počutimo se nekoliko bolje, vendar noben od nas še ne more jesti, še vedno nas bolijo grla, požiralniki in želodec. Ne vemo,
kaj bo naprej, upamo pa, da se bo izteklo čimbolje,« so še povedali fantje. Najhuje sta jo skupila Miha in Sergej; slednji ima močne razjede na požiralniku in v želodcu, še vedno pa tudi ne okuša ničesar, saj so prizadete tudi brbončice na jeziku: »Zelo si želim, da bi se mi to popravilo. Sem kuhar po poklicu in zaposlen v gostišču, zato si ne predstavljam svojega dela brez možnosti okušanja,« je še povedal Sergej, vsi trije pa so na koncu pribili: »Odslej nikoli več ne popijemo niti požirka, ne da bi prej pijačo povonjali!«
Če bi do kozarca z detergentom prišel otrok ...
Zgodba se je za vse tri fante vsaj zaenkrat končala dokaj srečno, čeprav je vprašanje, ali jo bodo res odnesli čisto
brez posledic. Sreča v nesreči je bila ta, da so kot gostinci takoj vedeli, kaj so popili in kako zelo je lahko takšen koncentriran detergent nevaren za življenje in takoj začeli z izpiranjem z vodo ter bruhanjem. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi zgolj čakali na prihod rešilnega avtomobila, ne da bi sami takoj ukrepali.
Druga zadeva pa je, kako imajo hrvaški gostinci, tudi v najbolj obiskanih letoviščih, urejene lokale. Čeprav omenjeni lastnik lokala gotovo ni nameraval zastrupiti mladcev, je povsem jasno, da ni imel pravilno skladiščenih, označenih in ločenih pijač od čistil in ostalih sredstev. Kaj bi bilo, če bi pomotoma detergent nalil kakšnemu otroku ali zgolj pustil kozarec z njim kjerkoli, kamor dosežejo otroške roke, si je bolje niti ne predstavljati ...
SM
7 pcnaranci fe dckrc je...
Napoved vremena za Slovenijo
Če velika maša mokri (15. 8.),
Danes bo v vzhodni polovici Slovenije delno jasno, predvsem popoldne bodo nastale krajevne nevihte. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, plohe in nevihte bodo pogostejše kot v vzhodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 22 do 26, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 28 stopinj C. Vsobo-to bo sprva suho in predvsem v vzhodnih Sloveniji dokaj sončno vreme. Popoldne se bo od jugozahoda pooblačilo in začele se bodo pojavljati plohe in nevihte.

... čas je za lahke in osvežilne jedi.
Solatna popestritev ponudbe v Pomaranči.
•	iz dnevno svežih sestavin
•	preko 30 vrst solat po naročilu
•	kreativni prelivi in dodatki
Obiščite nas in se prepričajte.
dcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 OO 28
J
Črna kronika
Cariniki s polnimi rokami dela
Na mejnem prehodu Gruškov-je so cariniki našli neprijavljene zaščitene korale in školjke, na Zavrču štiri sode vina, v Murski Soboti pa poln avto cigaret.
Foto: policija
Na vstop mejnega prehoda Gruškovje se je 10. avgusta v osebnem avtomobilu pripeljal nizozemski državljan. Carinski kontroli ni prijavil ničesar, vendar sta se carinika odločila, da si bosta prtljago in vozilo podrobneje pogledala. Med osebno prtljago sta našla sedem koral in školjk, ki so zavarovane s konvencijo CITES in uredbo Sveta (ES) št. 338/97. CITES je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jih ogroža nedovoljena mednarodna trgovina, ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih. Carina je zaščitene korale in školjke zasegla ter potniku naložila plačilo varščine.
Foto: policija
Prav tako 10. avgusta zvečer so murskosoboški policisti obvestili tamkajšnjo carinsko mobilno enoto, da so pri kontroli italijanskega avtomobila na avtocesti Pince-Maribor opazili večjo količino cigaret. Cariniki so se odpravili na počivališče Murska Sobota, kjer so ugotovili, da je v avtu, ki ga je vozil ukrajinski državljan, polno cigaret. Zložene so bile v prtljažniku, na zadnji klopi in sprednjem sedežu ter pokrite z odejo. Vseh 200.000 cigaret znamk Classic in Chesterfield so zasegli, vozilo zadržali do konca postopka, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku.
6. avgusta zvečer pa je na mejni prehod Zavrč prispelo tovorno vozilo iz Hrvaške. Voznik je carinski kontroli prijavil blago, in sicer kameni agregat za prejemnika iz Nemčije. Ko so cariniki tovor pregledali, so med njim našli tudi štiri sode (200 litrov) rdečega vina. Sodi so bilo skriti v vrečah s kamenim agregatom. Carina je neprijavljeno blago zasegla in zoper voznika uvedla postopek o prekršku.
Policisti našli nov nasad konoplje
Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so pridobili informacijo, da se na posestvu v bližini Slovenske Bistrice nahaja nasad zelenih rastlin, ki po videzu in vonju kažejo na to, da gre za indijsko konopljo, iz katere se pridobiva prepovedana droga - marihuana. 6. avgusta so na domu oz. posestvu 77- in 33-letnega moškega izvedli hišno preiskavo. Na posestvu so našli nasad indijske konoplje. V nasadu je bilo 209 rastlin, višine do 180 cm. V preiskavi so našli tudi 5 g posušenih delcev zelene rastline in manjši laboratorij. Policisti so zasegli predmete in moška pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog bodo zoper moška podali kazensko ovadbo.