Leto VI,, št. 30 („Jatro"xin, Si. 171 a) Ljubljana, ponedeljek 25. julija 1932
/ Cena 2 Din
(JpravniStvo: Ljubljana, Knailjeva ali ca 5. — Telefon 8t 8122. 8123, B124. 8125, 8126. Inmrami oddelek: Ljubljana, Selen* burgova aL — TeL 8492 ia 2401 FfcAružmea Maribor: Aleksandrova cesta ftl ia — Telefon 6t 2456 Podružnica Celje: Kocenov« ulica
St — Telefon St 190. Podr^žnl«C Jesenice: pri kolodvor« It. Sf»a
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta 5t 42. Podružnica Trbovlje: ▼ biH dr. Bamo-
earmerja.
Ponedeljska Izdaja
Pooedeljeka izdaja »Jutra« izhaja vsak
ponedeljek cjutraj — Naroča a. posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznasalcih dostavljena & Din mesečna
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 8. Telefo« St 3122, 8123. 8124. 8125 in 3l2fi. Maribor: Aleksandrova cesta 18 Telefon it 2440 (ponoči 2562). Celje: K oceno va uL 8 Telefon St 190
Rokopisi
n« vračajo. — Oglasi p* tarihi
USODNI DNEVI NEMČIJE
Papenova vlada ščit narodnih socialistov — Hitlerjevski načrti za
diktaturo — Razmah volilne borbe
Berlin, 24. julija. Z zadnjimi dogodki v Berlinu se je politični položaj v Nemčiji zelo poostril. Teden dni pred volitvami v idržavni zbor nimajo v Berlinu, v Prusiji in 'v Brandenburgu samo vojaškega izjemnega istanja, temveč tudi nekakšno politično obsedno stanje, ki je omajalo državno avtoriteto in ki ogToža državno enotnost ter državljanske svoboščine pred važno politično odločitvijo nemškega prebivalstva.
Nobenega dvoma ni, da prihaja Papenova vlada v čim dalje bolj težaven položaj, ker postaja v boju proti levici vedno bolj odvisna od desničarskega radikalizma. Pa-penovo stremljenje po nacionalni koncentraciji je namesto zbližanja na razne tabore razdeljenega prebivalstva ustvarilo neprestano nove fronte, posebno pa med državno upravo in posameznimi deželami. Z ukinitvijo prepovedi nošenja strankarskih uniform si je nakopala veliko odgovornost, kajti krvavi spopadi med narodnimi socialisti in komunisti, ki jih je imela za posledico, so pripravili tla za državljansko vojno, katere nevarnost niso zadnji ukrepi proti dosedanji pruski vladi niti najmanje omilili, ker so le še povečali razburjenje prebivalstvu.
Resnica je, da so bili poulični boji v Prusiji najpogostejši, ker so bili tu hitlerjevci tudi najbolj agresivni, toda pruska policija, v ki že od nekdaj slovi po svojih strumnih ^nastopih, je vedno z vso energijo nastopala }po navodilih pruskega notranjega ministra Severinga proti kršitvam javnega reda in ■miru. Zato tudi ni bilo upravičeno imenovanje državnega komisarja za Prusijo in zato tudi zbujajo dogodki pri odstavitvi pruskih ministrov ter voditeljev berlinske policije vtis, da državna vlada Papena ni 'več neodvisna in da vrši svoje delo pod pritiskom narodnosocialističnega pokreta.
Zahteve narodnih socialistov
Hitlerjevcem je seveda vse to še premalo, kakor kaže pisanje njihovega glasila »Vol-kischer Beobachter«, ki pravi o ukrepih državne vlade proti Prusiji med drugim: Potrebno je poudariti, da more imeti imenovanje državnega komisarja v Prusiji ter odstavitev dosedanjih ministrov le tedaj pravi smisel, ako bo pomenilo početek potrebnega splošnega čiščenja ter ustvarilo pogoje za svoboden pokret narodno-sociali-stične stranke. V listu »Nationalpost«, ki je izšel namesto prepovedanega hitlerjev-skega glasila »Der Angriff« v Berlinu, je objavil neimenovan narodni socialist pismo na naslov dosedanjega policijskega podpredsednika Weissa, o katerem pravi, da se mu ima »ahvaliti za dva meseca ječe in da ga veseli, ker je sedaj tudi Weiss prišel v zapor. Nikar pa naj ne misli, da je to že končni obračun, ki bo tak, da mu bodo kar oči izstopile.
V krogih meščanske opozicije se je pojavila bojazen, da ne bi narodni socialisti zahtevali samo prepovedi komunistične stranke, temveč tudi nekomunistične »železne fronte«, ki jo tvorijo socialnodemokratske strokovne organizacije, delavska športna društva in »Reichsbanner«. Narodni socialisti se namreč boje, da bi jim mogla »železna fronta« s svojo uspešno agitacijo znatno škodovati v volilnem boju. Trdijo celo, da skušajo narodni socialisti izposlo-vati pri vladi odgoditev državnozborskih volitev, ker se boje, da bi jim dogodki zadnjega časa ne prinesli prevelike izgube. Doslej še ni nobenih znakov, da bi hotela Papenova vlada ustreči njihovim željam, ker se bržkone tudi njej zdi, da je za sedaj že dovolj razburjenja in ogorčenja, vendar pa je gotovo, da bo morala še nadalje ustrezati željam narodnih socialistov in nemških nacionalcev, ako noče obsedeti med dvema stoloma.
Hitlerjevska diktatura
Da se narodni socialisti resno bavijo z mislijo prevzema oblasti v Nemčiji, dokazuje tozadevni načrt, ki ga. je objavil te dni >Vorwarts« in ki ga je izdelalo njihovo berlinsko vodstvo v začetku junija ter poslalo glavnemu vodstvu v Monakovem v odobritev. Predvsem so zanimivi načrti o uničenju nasprotnega tiska in nadomestitvi berlinske policije s člani hitlerjevskih napadalnih oddelkov.
Po teh prehodnih določbah o prevzemu oblasti v državi naj bi se prepovedali vsi listi, ki stoje levo od »Deutsche allgemeine Zeitung«. S predcenzuro bi bilo do preklica dovoljeno izhajanje listov »Deutsche allgemeine Zeitung«, Scherrlovega koncema, »Kreuzzeitung«, »Deutsche Tageszeitung« in »Tagliche Rundschau«, brez cenzure pa bi lahko izhajali »Der Angriff«, »Deutsche Zeitung« in »Berliner Borsenzeitung«. Do 1. avgusta naj bi bilo v Berlinu pripravljenih deset praporov hitlerjevskih čet, da se postavijo v potrebi na primerna mesta.
Izpraznjena poslopja Liebknechtovega doma, »Vorvvartsa, Mosseja in Ullsteina ter druga naj bi se v prvem času uporabila za nastanitev napadalnih čet. Za nadomestitev policije naj bi se uporabilo 9000 preizkušenih mož napadalnih oddelkov z najmanj dveletno službo. Policijska ura naj bi bila v Berlinu splošno določena za 10. zvečer.
Nezanesljive osebe naj bi se uporabile za prisilno delo ter bi se zanje morala osnovati posebna taborišča s predpisi kakor za vojne ujetnike. Podpiranje brezposelnih naj bi se odpravilo in sploh odstranilo vsako socialno skrbstvo v marksističnem smislu, ker vpliva vsako zavarovanje koruptno in vodi k lenarjenju. Namesto tega naj bi se uvedla individuelna podpora po 60 pfenigov na dan za osebo, ki bi jo podeljevala pristojna sekcija narodno-socialistične stranke.
Tudi med uradništvom naj bi se izvedlo temeljito čiščenje. Kazen sodnikov naj bi bili uradniki prevedeni v pogodbeno razmerje, vsi pa naj bi se prej prerešetali glede na svoje politično prepričanje. Sodniška stalnost naj bi se odpravila za šest mesecev, ker bi bilo treba odstraniti približno 25 % politično nezanesljivih sodnikov.
Ker je toliko nezanesljivih bržkone tudi v drugih uradniških panogah, bi se z izločitvijo političnih nasprotnikov lahko dosegla redukcija uradništva za 30%.
Strokovne organizacije naj bi bile načelno prepovedane, namesto njih pa bi se uvedli nacijonalni strokovni sveti, sestavljeni iz delavcev in podjetnikov, ki naj bi odločali tudi o višini mezd. Predsedovali bi tem svetom pooblaščenci narodnosocialistične stranke. Predvsem naj bi se prepovedale marksistične strokovne organizacije, dočim se za nemško strokovno zvezo, v kateri so tudi krščanske strokovne organizacije, priporoča izjema, ker bi se uporabila pri delu za sestavo nacionalnih strokovnih svetov.
Hitlerjevci torej zelo resno računajo s svojo diktaturo, če pa bo njihovo žito pognalo klasje, bodo pokazali prihodnji dnevi. Vsekakor je gotovo, da se Nemčija nahaja pred usodnimi dogodki.
Pohod hitlerjevcev v Berlin
Najnovejša namera narodnih socialistov je pohod v Berlin. Njihov poslanec Zillkens iz Essena je izjavil na nekem shodu, da je prišel čas, ko bodo narodni socialisti 31. julija prevzeli oblast v državi. Po volitvah 31. julija bo izvršen pohod v Berlin. Ali bo ta pohod izvršen zakonito ali drugače, je povsem odvisno od drugih. V enakem smislu se je izjavil tudi državno-zborski poslanec Rusi, ki je trdil, da bo Hitler vsekakor zavladal, naj se končajo volitve kakorkoli.
Hitler sam se baje boji atentatov, ker potuje od kraja do kraja v spremstvu velikega števila avtomobilov, ki mu varujejo pet pred njegovim vozom in za njirn. Razen tega so oblasti v krajih, kjer govori Hitler na shod:h. prejele navodila, naj posebno pazijo na njegovo življenje.
Volilna propaganda
Narodni socalisti so z današnjim dnem razvili v Berbnu veliko volilno propagando Povsod na uicah so se pojavili hitltr-jevci v uniformah ki razdeljujejo propagandne letaka Na tisoče teh letakov so razdelili pri izhcdih in vhodih kolodvorov. pcstajaršcih cestne železnice, na uličnih križiščih in pred vhodi v velike trgovine Za to propagando močno zaostaja agitacija ostalih strank. Narodni soc;aiisti in socialni demokrati so zavzeli za svojo propagande tudi vse kioske -n reklamne deske. Topot se v to svrho ne poslužujejo s.'k, ki naj bi vplivale na m:-mo<doče. temveč do1 »<h besedil, ki napolnjujejo stebre od 'zgeraj do tal in v katerih se čitateljem opisujejo škodljiva da jar>ia nasprotnikov.
Državno pravdništvo ni hotelo uvesti kazenskega postopanja zoper odstavljenega
berlinskega predsednika Grzesinskega, ker ga ščiti poslanska imuniteta.
Prepoved volilne agitacije v zraku
Berlin, 24. julija. Dočim je bilo v dosedanjih volilnih borbah letalo zelo priljubljeno propagandno sredstvo, je sedaj vrhovni vojaški poveljnik Rundstedt prepovedal volilno propagando iz zraka.
Konferenca nemških dežel
Stuttgart, 24. julija d. Včeraj se je vršila tu konferenca cržavnega kanceiarja Papena z ministrskimi predsedniki nemških dežel. Najprej je državni kancelar Papen porečal na kratko o lausannskih pogajanjih nal-ar se ie pričela razprav o dogodkih v Piusiji Papen je utemeljeval svoje postopanje na enak način kakor pred dnevi v govciu ki ga je imel po radiju. Izjavi! je, da oržavna vlada ne rr,i-sli v drugih deželah postaviti državnih komisarjev, ker niso nikjer za to podani pogoji in skrbe oblasti za vzdrževanje reda in miru.
Kljub temu so vsi zastopniki južnih nemških dežel izrazili resne ustavnopravne pomisleke proti izvršenju ukrepov državne vlade. Baje je Papen zatrjeval, da bo izjemno stanje v Prusiji trajalo samo toliko časa, kolikor bo potrebno za vzpostavitev normalnih razmer. Državno-zborske volitve se bodo gotovo vršile v določenem roku.
Kakor se čuje iz vrst zastopnikov južnih nemških dežel, konferenca ni povsem razjasnila glavnega vprašanja, ali bo državna vlada v stanju, da izvede svoje namene neovirano, in v koliko je neodvisna napram zahtevam narodno socialistične stranke.
V tem pogledu je skrb nemških deželnih vlad upravičena, čeprav niso izrazile nobenih pridržkov glede na včerajšnje svečane izjave državnega kancelarja Papena. Kakor zatrjujejo, hočejo deželne vlade počakati na dejanja državne vlade, ki bodo zanje edino odločilna.
Uradno poročilo, ki je bilo izdano o konferenci, zagotavlja, da so udeleženci sprejeli z zadovoljstvom na znanje zatrdilo, da je državna vlada vseskozi na stališču federalizma in da nikakor noče kršili pravic posameznih dežel.
Viljem se oglaša
London, 24. julija, g. Dopisnik »News Chronicle« poroča svojemu listu iz Doorna, da je postala rezidenca bivšega cesarja Viljema v zadnjem času zopet središče živahnega političnega delovanja in zbirališče za razne konference političnih osebnosti. V okolici bivšega cesarja govore z velikim spoštovanjem o državnem kancelarju Pa-penu, ki ga posebno občuduje Viljem II. V splošnem prevladuje vtis, da pričakuje bivši cesar v Nemčiji novih dogodkov, ki bi utegnili, čeprav bi se ne nanašal prav na njegovo osebo, vendarle izboljšati njegov položaj.
Spor v interparlamentarni uniji
Preselitev interparlamentarne unije iz palače Društva narodov - Abstinenca italijanske delegacije
Senator Borah za črtanje dolgov
Važna izjava ameriškega vodilnega politika o pogojih za ureditev
evropskih dolgov Ameriki
Newyork, 24. julija, d. Senator Borah je v svojem govoru o z u-n an je -poli t ičn em položaju, ki ga je imel po radiju, poudarjal med drugim, da zbuia lausannska pogodba bolj kakor vere a i tleska upanje za mir potem. ko je 18 let traja ioča razdiralna vojna ubila na milijone ljudi, uničila za milijarde vrednosti, dovedla cele nairode v bedo in spravila 70 milijonov bre7iposeWih v lakoto. V I ,aiu»anni ni bila versailleska pogodba n;č več ffveta in se je morala prav tako umakniti diktatu vesti in zahtevi po pra/vionosti. Prei ali slej bo neizogibno sledila tudi ureditev dolgov in bodo izvršene še druge pogodbene izpremembe. Ženeva bo preizkusni kamen in odgovoT na Lausip.nno. Evropa ne more pridobiti zaupanja za svoje lastne trgovske interese, še mamj pa zaupanja in pomoči Amerike, dokler bo njen kontinent vojno taborišče.
Senator B-o^ah je nadalje rararii! mnenie, da bo v nadaljevanju lau^annske politike
prišel čas za proučitev vprašanja dolgov, ki je v izrecnem interesu ameriškega prebivalstva. Dolgovi so sicer pravični in večja črtanja so bila že izvršena, vprašanje pa je, ali bo zmanjšanje ali črtanje dolgov prineslo ameriškemu prebivalstvu večje pravice, kakor pa njihovo izitirjanie, in ali se bodo nato odprli inozemsk/i fcngi, zvišale cene blaga ter ožive4i bančni krediti. Senator Borah je mnenja, da bo črtanje dolgov kot sestavni deli splošnega gospodarskega programa imele te posCeu..-
Zase je pripravljen pristati na črtanje ali zmanjšanje dolgov-, če bi pomagalo do uspeha tega gospodarskega programa. Za izvedbo tega programa je potrebna finančna im gospodarska konferenca, na kateri bi se moralo poleg drugega razpravljati o reparacijah. o dolgovih o razorožitvi, zlatem standardu in stabilizaciji srebra na vzhodu. Okoliščine za vse to zbujajo danes mnogo več upanja, kakor kdaj prej od početka vojne.
Trgovinska pogajanja Avstrije in Madžarske
Pogajanja v Budimpešti so bila v sOboto prekinjena in se bodo Jutri
zopet nadaljevala na Dunaju
praVtjali o konkretni rešitvi te zadeve
Budimpešta, 24. julija, d. Avstrijsko-madžarska trgovinska pogajanja so bila včeraj prekimjena ter se bodo nadaljevala v torek na Dunaj«. Avstrijski delegati so že popolldine odpotovali na Dunaj. Pred odhodom je avstrijski posianiik Wildner izjavili, da se pogajanja ugodno nadaljujejo in da je v tem pogledu optimist. Doslej se žal ni posrečilo najt: modusa vivendi. zaradi česar se tudi še nri mogel skleniti provizorij.
Kakor zatrjujejo, obstojajo težkoče za zaključiterv provizorija v tem, keT hoče Avstrija, naj se najprej določijo načela de-finitivne pogodbe, preden pristane na prehodno ureditev trgovinskih odnošajev. Sporazum pa je bil dosežen v toliko, da se je Madžarska izjavila pripravljeno ugoditi avstrijski zahtevi po znatnem zboljšanju avstrijske trgovinske pasivnostii. Na
Madžarska je pripravljena priznati Avsitrijri zvišanje izvoza za 40 milijonov perngov, vendar pa pod pogojem, da bo Avstrija prevzela madžarskega blaga v lanski višini Ker more Madžarska zaradii slabe žitne letine letos izvoziti v Avstrijo manj pšenice kakor lani, zahteva, naj prevzame Avstrija namesto pšenice večji kontingent živine ki drugih kmetijskih proizvodov. Tej madžarski želji nasprotujejo zahteve avstrijskih agrarcev. Kljub temu smatrajo, da So prišlo do sporazuma. Na madžarski strani so se izjavili pripravljene, da pristanejo na uvoz avstrijskega lesa kot primerno kompenzacijo za izpolnitev avstrijskih zahtev.
VSAK NAROČNIK »JUTRA«
samju avstnjsKe trgovinsKe pasivnosra. in a
pogajanjih v zadmjih dveh dneh so raiz- je Zavarovan Za 10.000 dinarjev!
Ženeva, 24. julija, d. Po petkovem incidentu na seji interparlamentarne unije med francoskim poslancem Renaudelom in italijanskim delegatom Kostamagno je predsedstvo interparlamentarne uniie skušalo, da zadevo poravna na način, ki bi bil za-dovolijiv za cbe strani. To se ni posrečilo. Včeraj interparlamentarna unija ni več zasedala v palači Društva narodov, temveč je imela svojo sejo v veliki dvorani »Centrala«.
V početku včerajšnje seje je predsednik konference interparlamentarne unije Car-ton de Wiart podal izjavo o petkovem incidentu in poudarjal, da so bile pri tej priliki v velikem hrupu izrečene besede, ki jih predsedujoči predsednik ni mogel čuti. Po prekinjeniju seje je predsednik po ste-nografskih beležkah ugotovil, da so besede francoskega poslanca Renaudela takega značaja, da se morejo smatrati kot žaljive za italijansko delegacijo. Zato je skušal incident poravnati. Renaudel ie na njegovo zahtevo pristal, da se besede, izgovorjene v razburjenju na eni ali na drugi strani, ne vstavijo v zapisnik in smatrajo, kakor bi ne bile izrečene, italijanska delegacija pa je med tem sporočila, da se s tem ne more zadovoljiti in da zahteva zadoščenje. Poslovnik interparlamentarne unije določa v svojem 10. členu, da more predsednik pozvati k redu govornika, ki se oddalji od razpravnega predmeta in da mu po potrebi odvzame tudi besedo. Ker se je poslanec Renaudel vmešal v debato, čeprav ni dobil besede, z izrazi, ki jih nekateri njegovi tovariši smatrajo za žalijive, ga mora zato kot predsednik pozvati k redu.
Nadalje je predsednik konference pojasnil, zakaj se seje interparlamentarne unije ne bodo vršile več v posk>p<iu Društva narodov, ter je končno pozval prisotne, naj nadaljujejo razpravo.
Poslanec Renaudel, ki ie bil te dni centralna osebnost v Ženevi, je nato podal izjavo, ki so jo poslušali navzoči v največji
tišini in ki jo je končno večina delegatov sprejela z burnim odobravanjem V svoji .izjavi je dejal med drugim:
Na včerajšnji seji je prišlo uo ostrega incidenta zaradi besed, ki sem jih izgovoril po govoru člana italijanske delegacije Kostamagne. Te besede se doslovno glase: »Delegat italijanskega fašizma je omenil pravico. Ni pravice, kjer ni svobode in kjer ne obstoja nadzorstvo javnega mnenja.« Te besede, je nadaljeval Renaudel, ne vsebujejo po mojem prepričanju ničesar žaljivega za nobenega člana italijanske delegacije. Zatem je nastal hrup. Pripravljen sem pristati, da se izgovorjene besede na eni ali drugi strani ne vnesejo v zapisnik in da se smatrajo, kakor da ne bi bile izrečene. Nekoliko mojih tovarišev in jaz hočemo zahtevati od konference, naj njena politična komisija, ki že razpravlja o vprašanju tajnega in javnega glasovanja, razpravlja tudi o organizaciji reprezentativnega režima.
Renaudel smatra, da njegove prve besede, ki so bile vzrok vsega incidenta, re morejo škodovati idejam in osnovnim konvencijam interparlamentarne unije. Mnenja .ie, da mora interparlamemtarna uniia javno in jasno poudariti načela demokratski svoboščin, ki predstavljajo osnovo parlamentarnega režima in svetovnega miru. Njegov govor so ob koncu prisotni delegati ponovno pozdravili z živahnimi ovacijami
Italijanska delegacija seji ni prisostvovala, zaradi čespr se smatra, da ie bil petkov incident, ki je izzval toliko razburjenja, že včeraj definitivno likvidiran. Renaudel ie snoči izjavil mnogoštevilnim novinarjem, da se sploh ne namerava več spuščati v razpravo o vprašanju, glede katerega je mislil, da ga je bilo treba sprožiti z nekoliko besedami. (O sobotni seji interparlame-ntame unije smo na kratko poročali že v včerajšnji drugi izdaji Jutra. — O. u.)
Japonska namerava zasesti Peking
Imperialistični nameni Japonske - Prodiranje japonskih čet v severno Kitajsko se prične prihodnji mesec
London, 24. julija, d. »Ne\v<s Chronicle« poroča o bojazni v poučenih krogih, da namerava Japonska zasesti Peking. Japonsko voiflo ministrstvo je baie v ta namen že odposlalo divizijo vojaštva iz Osake v severno Kitajsko. Kakor poroča »China Re-view«, se bo pričelo splošno prodiranje proti prejšnjemu kitajskemu glavnemu mestu ob koncu avgusta ali v začetku septembra. Za te operacije bo zbrana vojska 200.000 mož. Razen Pekinga nameravajo Japonci zasesti tudri Tiencin.
Kakor poročajo iz \Vashingtona, motri ameriška vlada dogodke na Daliimem vzhodu z velikim nezaupanjem. Merodaini ameriški krogi odklanjajo slej ko prej vsako omejitev teritorijalne nedotakljivosti Ki-
tajske. V Beli hiši pričakujejo izid ankete komisije Društva narodov, ki je bila poslana na Dalljini vzhod, preden sprejmejo odločilne sklepe.
Šanghaj, 24. julija, d. Kitajska je napovedala proti novi mandžurski vladi z včerajšnjim dnem poštno blokado.
Pariz, 24. julija, d. Kakor poroča »Matin* iz Pekinga, iavlia nedavno iz Mandžurije došli voiašiki opazovalec, da so bile premeščene znatne japonske čete v smeri proti Činčavu, dočim Kitajci naglo utrjujejo Jehol. V japonskih vojaških krogih izjavljajo, da bo japonska vojska takoj pričela prodirati proti Pekingu, če bo bivši kitajski guverner v Mandžuriji, Čanghsiliang, započel ofenzivo.
Herriot o mednarodnih konferencah
Lyon, 24. julija. AA. Včeraj je prispel semkaj predsednik vlade Herriot. Po dolgotrajnih lausannskih in ženevskih konferencah se je hotel državnik v svojem domačem mestu za nekaj ur odipočiti, toda Herriot ni samo predsednik vlade, nego tudi župan Lyona, drugega največjega francoskega mesta. Zato je moral že ob 8. zjutraj na županstvu pregledati v zadnjih tednih došle dopise, popoldne pa je moral biti osebno navzoč pri treh razdelitvah nagrad, nadalje na banketu, pri dveh koncertih in nekem predavanju.
Na vprašanje dopisnika Havasa, kakšen je položaj po lausannski in ženevski konferenci. je Herriot odgovoril:
Bilo ie toliko dela na teh konferencah, da mi še sedaj brni v glavi od vseh teh razprav. Delalo se je mnogo in mislim, da
tudi dobro.
Nato ie predsednik vlade na dopisnikovo vprašanje prešel na francosko-italiianski incident v interparlamentarni uniji. Ta incident je in mora ostati popolnoma ločen od Društva narodov, je rekel predsednik vlade, ker se je odigral v interparlamentarni uniji, ki nima ničesar skupnega z raz-orožitveno konferenco, razen tega, da je zasedala v prostorih, ki meje na seino dvorano razorožitvene konference. Prepričan pa sem. je rekel Herriot, da se bo razburjenje kmalu poleglo na obeh straneh.
Herriot je zaključil razgovor z besedami: Drevi moram odpotovati v Pariz, da neute-goma obvestim predsednik? republike o ženevskih razpravah.
Stavka francoskih ribičev
Pariz, 24. julija, s. Od petka počiva ves francoski lov na sardine, ker so pričeli ribiči stavkati Vzjok je znižanje cen pri prodajalcih.
Prevratni načrti komunistov
Bruselj, 24. julija, č. Policija je izsledila široko zasnovano komunistično zaroto, ki ie imela že pripravljen načrt, da izzove l. avgusta proletarsko revolucijo po vsej Belgiji. V primeru, da bi revolucija uspela, so hoteli napasti Francijo in v prvi vrsti Pariz. Komunisti so razvili izredno živahno propagando med delavstvom v tovarnah orožja in streliva.
Komunistična zarota na Madžarskem
Budimpešta. 24. julija, d. Zasliševanje aretiranih komunistov se nadaljuje. Szallay je priznal, da mu je bila poverjena organizacija komunističnega prevrata na dan 1. avgusta in da ga je imenovala moskovska vlada za svojega zaupnika na Madžarskem. Izmed ostalih aretirancev je bil Furst vodja propagande v večjih obratih. Kilijan pa je imel nalogo, da organizira mlade delavce. V izsledenem uradu za komunistično propagando so našli mnogoštevilne listine, med njimi tudi. navodila za akcijo na dan 1. avgusta, ki jih je pregledal in potrdil sovjetski propagandni oddelek v Moskvi. V arhivu Szallaya so našli seznam z natančnimi naslovi vodilnih uradnikov in detektivov političnega oddelka budimpeštanske policije. Na podlagi tega seznama sklepajo, da so bili nameravani proti tem funkcijonarjem atentati. Glavni vodja komunistične zarote se bo bržkone moral zagovarjati pred prekini sodom.
Povečanje obtoka ameriških bankovcev
Washington, 24. julija, s. Predsednik Hoo-ver je podpisal zakonski osnutek o zvišanju nekritega novčaničnega obtoka za 900 do 1000 milijonov dolarjev. Ta osnutek določa nadalje za banke, ki se bavijo s hipetekar-nimi posli, 125 milijonov dolarjev kredita, da bi ne bile prisiljene razlaščati osebe, ki imajo hipoteke. Kakor menijo, zvišanje nekritega novčaničnega obtoka ne bo imelo posebnega uflinir«. na notiranje dolarja.
Raznarodovanje
Deveto leto italijanske ljudske šole v Julijski krajini -Večerni strokovni tečaji in asimilacija slovenske mladine — Tržaška kronika
Trst, 24. julija. I krajina in pokrajinski gospodarski svet.
Letos se je zgodilo drugič, da zapuščajo 1 Fašistične institucije se nadejajo, da bodo 14-ietni otroci po Krasu, na Goriškem in v nekaj letih delovali večerni tečaji že po v Istri ljudsko šolo, ne da bi čuli iz ust | vseh krajih tržaške pokrajine. Slično de
svtjih učiteljev niti mrvice slovenskega pouka, že devet let je minilo, odkar so fašistični odrešitelji zarobili tudi slovensko šolo. jo uničili in nadomestili z docela italijansko.
Da pa ne bi bili otrrci po dovršeni šoli prepuščeni izključno domu in staršem ter tp.ko znova zašli pod slovenski, to je pro-tidržavni vpliv, jih siiijo v tako zvane večerne tečaje, v katerih jih sicer poučujejo v obrti, kmetijstvu in sličnem, ki pa imajo v Julijski krajini med slovenskim in hrvatskim ljudstvom prvenstveno italijanski e^imiiacijski značaj. Poleg večernih tečajev tržaškega industrijskega zavoda so v * tržaški pokrajini ustanovili še celo vrsto siičnih tečajev v Miljah, Tržiču, Fojani. Eonkih. Turjaku, Dolini, Nabrežini, na Opčinah. v Sežani. Dut. vljah, Senožečah, Sv. Petru, Postojni.
Jeseni bodo ustanovili novo skupino teh tečaiev za dekleta v Postojni, Sežani in ra Opčinah. za kmečke fante na Proseku, v Bazovici, Lokvi, Košani in v neki še ne-ci lcčeni vasi pri Divači, na Doberdobu, v rcdiku, Vrenmh, Hrenovici, Slavini in fj nihelu pri Postojni.
Za tc šole bo skrbel pokrajinski zavod 7a obvezno izpopolnilno tehnično izobrazbo. Poieg tega zavoda in omenjenega tržaškega industrijskega instituta. ki po-snešujeta zlasti obrtne izobrazbo in veščine, «a deluje v tem pogledu še pokrajinska »krr etijska stolica«, ki ustanavlja kmetijske tečaje, predvsem pa stavi navedenemu pokrajinskemu zavodu na razpolago potrebne strokovno izobražene učne moči. Kmetijske tečaje nameravajo ustanoviti v Tomaju. Dutcvliah. Sv. Križu, na Proseku in Kontovelu, mlekarska tečaja v Bazo-ci in Lokvi, sadjarske tečaje pa v Rodiku in drugod.
Str. ške za te tečaje krijejo država, po-
tovanje pa kažejo zavodi za obvezno izpo-pclnilno tehnično izobrazbo tudi v drugih slovenskih in hrvatskih pokrajinah.
Iz tržaške kronike beležimo, da je prispel včeraj zjutraj v Trst nekdanji generalni fašistični tajnik Avgust Tura ti. Sprejeli so ga zastopniki oblastev. Ogledal si je novi športni stadic n in bil nato pri Sv. Justu. Zvečer pa je spet odpotoval v smeri proti Gradežu.
Medtem se je vršil v5 iraj pred tržaškim prizivnim sodiščem proces proti bivšima uradnikoma Bruniju in Degrassiju zaradi poneverbe okrog 600.000 Mr pri bivšem denarnem zavodu »Banca della Venezia Giulia«, ki ie, kakor znano, lani prepade!. Oba obtoženca sta bila že lani pred kazenskim sodiščem obsojena, in sicer Bruni na 5 let in tri mesece ječe ter 3500 lir globe, Degrassi pa na 4 leta, 10 mesecev in 10 dni ječe in 1400 lir globe ter oba na povračilo škode v znesku 551.017.80 lir. Pri-zivno sodišče je obs, dilo B^unija na 3 leta in 2 meseca ječe ter 3500 lir globe, Degrassi ja pa na 2 leti, 7 mesecev in 20 dni ječe in 1400 lir globe.
Iz Komna je prišlo poročilo, da se je vršilo tam danes dopoldne zborovanje krajevne fašistične organizacije. Zbcrovanja se je udeležil tudi goriški pokrajinski tajnik Avenanti, ki j^jrovoril o brezposelnosti in o balilskem gibanju. V daljših izvajanjih je Gkuš?.1 tudi dokazati, da vladajo med fašisti in Atalim prebivalstvom v goriški pokrajini v zadnjem času zelo debri odnošaji.
V črni vrh pri Idriji ie prispela v petek , skupina 30 dečkov, ki so včlanjeni v goriški balilski organizaciji. Dečki, ki so oboroženi s pučkami, so se utaborili v bližini balilskega doma v črnem vrhu. Tu bodo ostali nekaj tednov na počitnicah in se vadili v rabi orožja.
Ha Poljsko, v zavod za telesno vzgojo
Življenje tečajnikov lahkoatletov v modernem institutu
V Varšavi se je pričel tečaj telesne vzgi je, v katerega je bilo iz raznih evropskih držav povabljenih po nekaj tečajnikov. Tudi ljubljanska lahka atletika je pri tem dobila primeren svoj delež in sta po predlogu pristojnega športnega foruma in po pristanku ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča odpotovala v Varšavo gg. Stane šporn in Bojan Rib-nikar. V naslednjem priobčujemo prvo pismo iz Varšave.
Proti večeru smo zapustili Dunaj. Po cbmejnem pregledu v Breclavu preidemo II' donin, rojstni kraj prezidenta Masary-ka. V vlaku ie več potnikov, ki se peljejo iz Jugoslavije na Bafov pogreb v Zlin. Nekako cb treh zjutraj pridemo v Ohotovice, j restepno p stajo za Slin. V t°mi odsevajo žarometi Bafinega aerodroma in v stekle-irh lopah, od znotraj vseh razsvetljenih, £e blišči nekaj alumbiijastin ptičev.
Ob šestih smo že v Petrovicah, na polj-fmejni postaji. Prehajamo v najbolj industrijsko vojvodstvo Poljske, v Gornjo R ezijo. Poljska ie pretežno poljedelska država: nad 65% prebivalcev se bavi s kmetovanjem. A razen tega imajo tudi veliko industrije in trgovine (22r/r). V poljski šieziji je vse polno rudnikov in tvornic, prav kakor v P. ruhrju. Hiše imajo tu na engleški način večinoma neometane in iz coeke. čim pa preidsmo iz industrijskega področja na deželo, s-2 slika takoj izpre-ineni. Navzlic velikemu številu opekarn je večina kmetskih hiš lesenih in kritih s slamo. Dežcia je sicer popolnoma ravna, a vendar zanimiva. Sprva se vozimo ske-zi nizke borove gozdove, ki rastejo na pesku. Dalje se razgrinja pred nami obdelana zemlja: sama rž in krompir. Ni čudno, da je Poljska za Nemčijo in Rusijo tretja država na svetu v produkciji krompirja. Zemlie je velik. , a ni videti najboljša, pokriva jo plast drobnega peska, ki je zlasti na cestah prava nadloga in doseže časih desetine centimetrov. Ceste so v tem pogledu precej podobne vojvodinskim, šote, ki je je na našem barju jako malo, je tu, kakor sem m g2l presoditi iz Vlaka, še precej. Sicer je pa tudi kmetom edino kurivo, kajti v poljedelskih krajih gozdov skoro ni več.
Vlak, v katerem je strahovito soparno, je natrpan bradatih židev, kajti danes je zadnji dan v tednu, ko sme pravoverni Žid potovati, židje, ki jih je na Poljskem največ in tvorijo svet zase v tej državi, o pet-k:h in sobotah sploh ne potujejo. Pred Varšavo je nekaj izrazito peljskih mest; izrazitih v toliko, ker predmestij v našem pomenu besede sploh nimajo. Na prvi strani hiše je še polje, na drugi pa že najpro-metnejša ulica.
Bližamo sp srcu poljske republike. V daljavi smo opazili deset stolpov varšavske radijske p staje in skozi kilometre dolge vrste železniških voz pridemo v prvi uri vročega popoldneva na Warszawo G16wno, glavno postajo poljske prestolnice.
Izstopimo črni cd dima, saj in prahu, nabranega na dolgi poti po obrazu, obleki
■ ■S''": A	.'V.',;--'-.;
sB a

Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni sinček in bratec
Boris
Po hudem trpljenju se je preselil danes med nebeške krilatce.
Tržišče, dne 24. julija 1932.
FRANC in MAFIJA MALUS, starši BRANKO, bratec
in prtljagi. Po skoro enourni vožnji s tramvajem dospemo v Institut, ki nas je sprejel pod streho. Opisal ga bom še, a zaenkrat veljaj, da je največji in najmodernejši na svetu, da premore osem trt-nadstropnih stavb in osemnadstropni stolp z nastavkom, povsem slično ljubljanskemu nebotičniku.
NJima Ljubljančanoma so dodelili skupno sobo, opremljeno kar najmoderneje. Kopalnice so v vsakem nadstropju, prhe pa v posebni stavbi, kjer je tudi ogromna telovadnica. Razen teh stavb, ki so vse v neposredni bližini Wisle, je še 120 m dolga in 15 m visoka dvorana za zimski trening.
Kratko naj omenim dnevni red enega poljubnega dne: cb pel 9. telovadba, nato športne igre in lahka atletika. Točno opoldne pod prhe, pol ure nato kosilo, potem pa počitek do štirih. Spimo. (Saj nam huda vročina pride precej do živega. In vroče je venomer navzlic nevihtam, ki pride jo kar na mah.) Slednjič imamo popoldne še streljanje in športne igre.
Hrane je toliko, da ne vemo kam ž njo A še nam prigovarjajo, naj le povemo, če je morebiti — premalo. Pa res ni. Za zajtrk je črn kruh z maslom in kava, kclikor skodelic je poželiš. Opoldne juha, pripravljena iz mleka, menda z malinovim sokom in z rezanci, pečenka s krompirjem (in peteršilom!) in s prikuho, ki se je izprva težje navadiš: je nekako med kislim zeljem in č< kolado. Nato je topel čaj, kakor običajno. Zvečer n. pr. užijemo kislo mleko, tnešana jajčka in čaj. Vsega poljubno. Toda zaenkrat se js treba na izpremembo hrane pač šele privaditi.
V institutu nas je poleg 50 poljskih atletov 50 inozemcev: razen 8 Jugoslovencv čehoslovaki. Finci, Litvinci. Latvijci, Estonci, Nemci. Rumuni. Iz Beograda sta poleg treh prijavljenih prišla še dva druga ter povrh še dva tretja kot »spremljevalca« ... Poslednji so prispeli Bolgari.
Poučujejo profesorji telesne vzgoje, pomagajo jim oficirji, vse pa nadzoruje poseben poročnik. Oficirji govore z nami seveda poljski, a se podrobnrsti prevajajo v nemščrno in latviščino. Ko so nam objavili program, smo izvedeli, da pojdemo vsako drugo popcldne v mesto, tretji teden na bomo potovali okrog po poljski republiki. Tu bo kaj videti. Saj je Poljska po površini šesta evrepska država za Rusijo, Francijo. Španijo, Nemčijo in švedsko — ima okoli 388 000 kvadratnih kilometrov in nad 31 milijonov prebivalcev (79 na k v. km) ter ji tudi tu pripade šesto mesto v Evrcpi za Rusijo, Nemčijo, Francijo, Italijo in Veliko Britanijo. Ker je letni prirastek 1.6%. torej nad pol milijona parov delavnih rok, utegne Poljska že v 50 do 60 letih prehiteti svojo srsedo Nemčijo.	Rr.
Ženski pogum ruši stare šege
Debar, sredi jul'ja Ves Debar je pokoncu, ves Debar ie vznemirjen, ves Debar se prijema za g!flvj in govori o — pokvarjenosti današnje m1*-dine, zilasti pa ženske. Stari možakarji stiskajo pest; in pljujejo v stran, 6tare ženice pa jujukajo in se skoraj ne upajo izrekati imena grešnice. ki je tako predre no obrnila hrbet vsem svetim starodavnim šegam in navadam in šla za svojim — «rcem. Kdo bi si pa tudi mogel samo pomisliti v Debru. da sme imeti mlado dekle «voto lastno voljo in posebno še tedaj, ko gre za njeno možitev. Kaj ljubezen, kaj "aklociiienost ali nenaklonjenost! Starši s« domenijo in dekle mora vzeti tistega. Iri Pa ji določijo, pa na-, je lep ali grd. naj ga ima rada ali pa pal ga sovraži. Saj s« na vse to ne gleda niti pri moških, saj mo-sin vzeti tisto, ki mu jo določijo starši, kako naj potem samo odločuje o sebi dekle ženska, ki je vendar, no. samo — ženska!
Zato pa je tudi tako zavrelo po vsem Debru. ko se je raznese! glas. da je dekle iz mane. obče spoštovane debarske rodbine Veljovičeve, mlada dva jsetletna Ko-stadinka ali Kote. kakor jo kliče ves Debar, zapustila hišo svojih staršev ki 6 svo-
jim ljubimcem, Vukojem Ktrjovičern, pobegnila v vas Konjare, kjer sta prenočil*. Naslednjega dne *ta se pa mirno vrnil* v Debar, v Kujovicevo bilo, kjer sedaj čakata, da ju svečenik v najkrajšem času zveze pred oltarjem.
Kotina mati nikakor ni mogla trpeti Ku-jovica in je hčeri strogo prepovedala občevanje z njim. tako da sta si miada zaljubljenca mogla samo pismeno, skrivaj, sporočati svoje misli in že'je. Mati pa je prišla na sled tudi njenemu dopisovanju in je. da bi napravila konec vsemu, izbrala Koti sama bodočega moža, tudi Debr^ana Stevana Aleksiča. Pr pravila je vse za zaroko. Toda dan prej napovedano zaroko je Kota s svojim Vukojem odšla v Kon a-re in vse priprave so bile zaman. Kako naj mati zaročuje hčer / izbranim ženinom, ko hč; prenočuje z drjgMn! Sicer je res. kakor pravijo, da bi bil ženin po materni fz-biri tudi še sedaj vsak čas pripravljen zaročiti se z begunko. tocV le-ta noče in no-č-;, ker si je sama ?tiala ženina do sv<i;i
voi i
Debar je ra:"b"pien. To se pravi, s'ari, staroverni Debar, ali kar je mlajšega, je ves na strani Kote >n Vukoja. ki sta trdno prepričana, da bosta potem, ko se noroč-ta, in če ne prej. pa tedaj, ko dobita potomstvo, gotovo dosegla spravo s Ko:ino rodbino.
Vukoje in Kote sta zelo pametno urc-dfa vso stvar. Ko sta se vrnila v Demr, sta naznanila oblasti, da želita prosto/oljno stopiti v z>akon, ir prosila, da jima oblast ne bi delala neprilik. Kote sama pa odkrito izjavlja, da je sicer prekršila vse stare šege in navade, da je ona prva v Debru. ki je storila ta »greh«, da pa ne čuti prav nikakršne krivde na aebi: ljubezen je močnejša od starih šeg in navad. Je pa tudi prepričana, da prav taiko, kakor ves starejši svet v Debru obsoja njeno ravnanje, vsi mlajši odobravajo n<en odločni samostojni korak v življen-je. Pa pravi: »Svojim tovarišicam svetujem, ,iaj si same izbirajo svoje izvoljence, ker je mislil čas, ko so naši starši ob oašici kave ali *akije mogli barantati za nas ter nas kupovati in prodaiati z\a denar!«
Vukoje pa pravi, da bosta s Koto počakala mesec dni. ker nvsli, da se bodo dotlej starši omehčali in jima podelili svoj blagoslov. Če se pa to ne zgodi, se bosta pa poročila brez njega Nadomestovala ga jima bo medsebojna ljubezen.
Oba sta pa zelo zadovoljna, da se je ta njun odločni odpor proti starim šegam m navadam raznesel daleč naokoli in celo v liste, češ, naj bo v pouk in ravnanje tudi drugim.
res nočete na dopustu fotografirati ?
Za Din 10.— tedenske odškodnine Vam posodijo v Gregoričevi drogeriji v Prešernovi ulici štev. 5
FOTOAPARAT
in nauče Vas seve tudi!
Zdravljenje z radijem v Jugoslaviji
Slovanska £lmska centrala
Praga, 24. julija, d. »Prager Presse« poroča: Filmske tvomice »AB«, delniška družba v Pragi, so sklenile z oficijelriro jugoslovensko filmsko družbo »Jugoslovenski prosvetni film«, ki je pod državnim pokroviteljstvom in v katere upravnem svetu je več jugoslovenskih ministrov, pogodibo, po kateri se bosta obe družbi zastopali med seboj kot glavni zastopnici. To sodelovanie bo za obe državi velikega gospodarskega pomena, praktično pa bo imelo za posledico, da se bodo odslej predvajali v Jugoslaviji vsi češkoslovaški filmi, izmenjavale med seŽoj vse aktualnosti in dnevna poročila in da se bodo v novem ateljeju podjetja »AB« na Barandovu izdelovale tudi jugoslovenske verzije čeških filmov, oziroma se bodo sinhronizirali. Filmske tvor-nice »AB« si prizadeva.it), da bi sklenile tako sodelovanie tudi s Poljsko in Bolgarijo.
Konferenca o izvozu žita
Beograd, 24. julija, p. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je vršila pod vodstvom ministra Ivana Mohorioa konferenca zastopnikov naših izvoznikov, mlinov in zadružnih ustanov. Konferenca je imela namen, da se čujejo vsa mnenja o letošnji žitni kampanji. V obsežni debati, v kateri so prišli do besede skoro vsi udeleženci. so bila navedena razna stališča. Zastopniki izvoza in mlinov so zahtevali predvsem popolnoma svobodno trgovino, le glede na razdelitev kontingentov za Avstrijo in Češkoslovaško so pristali na to, da se ustvari določen sistem, ki pa naj ne ovira svobodne trgovine. Glede intervencije države so zavzeli stališče, dfi je ta potrebna predvsem za financiranje poslovanja po kliringu z Avstrijo in Čeišikoslo-vaško. Povsem nasprotno stališče pa so zavzeli zastopniki zadružnih organizacij, ki so zahteval' državno intervencijo, da bi bila proizvajalcem zagotovljena čim višja cena, s katero bi mogli pokriti vsaj svoje proizvajalne stroške.
Beograd, 24. julija, č. Ministrstvo za kmetijstvo je razposlalo vsrm banskim upravam okrožnico z navodili, naj kme-tijeski oddelki banskih uprav naglo zberejo podatke za oceno letošnie žetve vseh vrst žita. zlasti pšenice. Podatki morajo biti /brani do 1. avgusta. Ministrstvo zahteva, da morajo biti podatki zbrani zelo vestno in točno. Ministrstvo razglaša, da so ti podatki nujno potrebni glede na zanimanje naših in tujih poslovnih krosov za našo letošnjo kvantitativno in kvalitativno žetev. Dokler ne bodo zbrani podatki, je vsaka presoja naše letošnje žetve nemogoča. Zato so kakršnekoli cenitve dotlej brez vsake podlage. Ko bodo zbrani vsi potrebni podatki, bo ministrstvo izdalo o ietosnji žetvi uradno poročilo.
17 t I TA Dnevno sveža prt LEGAT Ml
IV /\ V f\ klošičeva 28. Specerija,
-^atese. zaitrkovalnica.
deli-239
Bančna -rpščita
Beoograd, dne 24. julija. AA. Ministrski
svet je n,a predlog ministra za trgovino in industrijo izdal sklep, da se sme Srpska creditna banka v Ključu okoristiti s čl. 5 zakona o zaščiti kmeta 'n o uveljavitvi posameznih določil zakona o zaščiti in izrabi z dne 19. aprila 1932.
Beograd, 24. julija
Dolgo časa je bilo treba čakati, cele štiri leta, preden je v naši prestolnici začel delovati zavod za radio-terapijo, za zdravljenje z radijem. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je že leta 1928 kupijo za težak denar na Češkem en gram radija. Ta dejanska malenkost je stala drugo »malenkost« — 3.500.000 Din in ta radij sta si podeHa Beograd in Zagreb. Ko se je nabavilo to dragoceno zdravilno sredstvo, se je mislilo, da se bo takoj začelo z zdravljenjem. Toda prišle so razne »ovire« in »zapreke«. največ pač zaradi vprašanja, kdo naj uporablja ta radij in kje naj se uporablja, in tako se je zgodilo. da se je zdravljenje z radijem pričelo v Zagrebu lani, v Beogradu pa po celih štirih letih, ko se je zaradi tega vprašanja že lani bila precej ostra b:tka po beoigraiskem čii-opisju.
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je naznanilo otvoritev zavod« za radioterapijo samo z okrožnico svojim podrejenim ustanovam. Ni bilo nikakršne javne objave in tudi ne slovesne otvoritve: zavod je začel poslovati in je v najkrajšem času že bilo izvršenih nad dvesto pregledov in sedemdeset aplikacij.
Zavod za radioterapijo, kateremu ie glav-ni namen zdravljenje raka. ima dva od-de!ka: fizikalno-kemični. ki se bavi z radijem samim in vsem, kar je potrebno za njegovo uporabo, in bo'niški, razdeljen na tri razrede, za sprejemanje ;n zdravljenje bolnikov. Zavod je nameščen v posebnem novem poslopju v okviru državne bolnice. Radij, ki se je dotlej brezplačno hranil cela štiri leta v nekem tresorju. so v <.vin-čenem zaboju, v katerem je spravljen, prenesli sredi letošnjega meseca majnika v novozgrajeni in novooprcmljeni zavod.
Da se je končno vendar'^ rešilo to vprašanje. gre pač prva zasluga ministru za socijalno politiko 'n narodno zdravje gospodu Ivanu Puclju, ki je s svojo odloč-
nostjo zelo pospešil otvoritev zavoda. In bil je res že skrajni čas. da se je zavod otvoril, ker je bilo doslej zdravljenje raka z radijem pristopno samo imovitim ljudem. ki so mogli prenesti velike stroške za zdravljenje v inozemstvu. Ubožnejšim bolnikom je bilo to nemogoče: ali odslej jim je v zavodu za radioterapijo odprta pot k ozdravljenju. Dasi otvoritev, kakoT že omenjeno, ni bila naznanjena javnosti — v Zagrebu so lan4 otvorili radioterap'i-ski zavod na svečan nač:n — se je v občinstvu hitro razširila vest o njej. čemur so seveda največ pripomogli zdravniki, 'n zavod od srede meseca majnika sem dela. kakor bi se reklo, s polno paro Ali pokazalo se je že sedaj, da se bo poslovanje zavoda moralo v najkrajšem času oreeej razšriti. Osobje v zavodu je že danes prepiolo in brez dvoma bo v kratkem najbrž treba povečati tudi rezerve radija, er je pač naša država na vsem Balkanu ed:na, ki ima sedaj dva taka zavoda in se more z gotovostjo pričakovati, da se bodo poleg vse številnejših domačih bolnikov začeli odlašati tudi bolniki jz ostalih balkanskih držav, katerim je zlasti Beograd /namo bližji in gotovo tudi cenejši kakor drugi večja mesta v srednji in zapadni Evrop.i
Za shrambo radija je v zavodu dohro preskrbljeno tudi za nrimer povečana r«t-dijeve zaloge. V pritličju zavoda je n.im-reč napravljen tresor, zavarovan z debel m zidovjem. v katerem se morejo hraniti tudi še nove količine radiia
Novemu zdravstvenemu zavodu se tako obeta velika bodočnost z ogromnim dai-.m Seveda je za tako delo trek? tudi znar.iih sredstev, ki pa dandanes niso vselci razpolago. Bo pač stvar našega narodne ca predstavništva, da bo tej za naše jiar<-dr.<-, zdravje tako važni ustanovi posvečalo *v<>-jo posebno skrb in ji dovoljevalo tred-stva, ki ji bodo omogočala kar naiint-:i»-zivnejše delovanje.
Enajst žrtev v borbi zaradi vode
Sarajevo, 23. julija. V neki vasi blizu mesta Brčko v drin-ski banovini se je te dni na tragičen način zaključil prepir zaradi vodnjaka katerega sta se poprej posluževala dva soseda. Člani obeh domačij so se nazadnje spopadli in konec te borbe je bil ta, da so včeraj na štirih vaških vozovih nripeljali v brčko bolnišnico enajst težje in lažje ranjenih žrtev.
Do krvave borbe je prišlo takole: letos ob začetku košnje je kmet Antič iz vasi Brevina posodil koso svojemu sosedu Sta-nišiču. Ker mu ta kose ni vrnil takoj, kakor je bilo dogovorjeno, se je Antič razjezil in je postala njegova jeza še večja, ko je po ponovnih terjatvah dobil od soseda nazaj neko drugo, manjvredno koso. Zaradi tega je Antič pred sosedi izjavil, da je konec njegovega starega prijateljstva s sosedom Stanišičem in da njemu tudi ne dovoli več, da bi se posluževal vodnjaka, ki se nahaja na njegovi posesti. Ta prepoved je bila za soseda velik udarec, kajti že od nekdaj sta se posluževali tega vodnjaka obe kmetiji. Antiče-va rodbina je organizirala dnevno in nočno stražo pri vodnjaku, ki je odganjala vse, ki so iz sosedove domačije prihajali po vodo. Vso zadevo je imela seveda v rokah tudi občina, prijavljeno je bilo vse tudi sodniji. a še predno so se rešili akti, je prišlo med Stanišičevo in Antičevo domačijo do hude in krva%-e bitke v bližini nesrečnega studenca. Na tej fronti se je od obeh strani bilo vse: stari in mladi; moški in ženske, rodbinski člani, pa tudi hlapci in dekle, in je po kratkem metežu z motikami, kosami in krepeljci obležalo enajst ranjencev, od katerih je eden že umrl, par pa se jih bori s smrtjo.
Hudo neurje v Srbiii
Beograd, 24. julija p. V zapadni Srbiji je divjala huda nevihta. Padala je ponekod toča, debela kakor pest in težka do pol kilograma. Toča je uničila vse, od koruze ni ostala niti sled. V okolici Loznice so se utrgali oblaki in je vihar lomil drevje. Gmotna škoda, ki sta jo povzročila toča in silen veter, je ogromna. V Ražnju so opustošene vse njive. V Kru-ševcu je toča napravila veliko škodo v vinogradih. V Aleksincu je uničila ves tobak. V bližini Djunika je voda preplavila železniško progo in jo porušila v dolžini 30 metrov, zaradi česar je promet na poti Aleksinac—Soko Banja prekinjen.
Vremenske katastrofe
Rim, 24. julija, g. Vremenske katastrofe, ki so divjale po raznih italijanskih provincah, so bile najhujše v provinci Brescia, kjer so povzročile veliko škodo. Vodovodne naprave so bile tako močno poškodovane, da je bila voda nekaj dni neužitna. Voda je vdrla tudi v cerkev sv. Jerneja, kjer je stala 2 m visoko. Valovi so odnesli glavni oltar z vsemi slikami in okvirji ter druge stvari. V okolici Bergama je padala toča, debela kakor jajca. Velike ploskve rodovitne zemlje so bile pokrite z ledenimi zrni. Z obronka Ivigne se je utrgal velik zemeljski plaz, ki je zasul velik del deželne ceste. Plaz je dvignil tak oblak prahu, da so va-ščani mislili, da je izbruhnil ogromen požar. Spremljalo ga je močno bobnenje kakor pri velikih potresih.
Silno neurie v Rumunifi
Bukarešta, 24. julija. AA. V Bukovini in Besarabiji je divjala strašna nevihta, ki je napravila za več deset milijonov škode.
Svobodna luka CSR v Gdyniji
Varšava, 24. julija, d. V poljskem pristanišču Gdyniji so se pričela dela za napravo svobodnih con za uporabo državam, ki so v prijateljskem odmošaiu s Poljsko. 2e 1. 1934. bo dobila Češkoslovaška v pristanišču Gdynije svojo svobodno cono.
Trgovinska pogajanja Poljske in Rusije
Varšava, 24. julija. A A Ker bo te din nndpisan polisko-sovietski pakt o nenapa-danju, mislijo v tukajšnjih gospodarskih krogih, da bi bilo potem potrebno začeti tudi pogajanja za sklenitev poljsko-sovjet-ske trgovinske pogodbe.
Po razorožitveni konferenci
London, 24. julija. AA. Kakor večina angleških listov ,je tudi veliki list »Observer« mnenja, da ne gre podcenjevati uspehov, ki jih je obrodila ženevska razorožitvena konferenca, in njenih prvih sklepov. Resolucija, ki jo je sprejelo 41 držav, zastopanih na tej konferenci, pravi list, pomeni velik korak naprej in sicer v dobri smeri. List pravi nadalje, da se morajo do novega zasedanja razorožitvene konference odstraniti in zravnati vse neenakosti, ki še obstoje med posameznimi državami, zastopanimi na tej konferenci. Zakaj drugače bo Evropa še vedno ostala razdeljena v dva tabora in ne bo nikoli mogoče doseči sporazuma o splošni razorožitvi.
Danes se prične razprava proii Gorgulovu
Pariz, 24. juliia. Jutri, v ponedeljek, bo stopil pred pariško poroto morilec prezidenta Paula Doumerja, ruski izseljenec Pavel G o r g u I o v. Razprava bo trajala tri dni in v sredo zvečer bo končno rešena morilčeva usoda. Pri tem bo porota morala rešiti tudi vprašanja, ki tik pred razpravo tolikanj zanimajo pariško in vso ostalo javnost: ali je Gorgulov, ki se z odvratnim zločinom še ponaša, simulant aj: blaznik, ali morda celo v službi boljševizma. Toda slednjo tezo ie vestna preiskava že ovrgla.
Glede njegovega duševnega stanja so trii e znameniti psihiatri izjavili, da je Gorgulov odgovoren za svoje dejanje. Gorgulov je pripravljen na smrtno obsodbo in tudi zadnji čas pred razpravo ponavlja: »Naj me takoi obglavijo. Želim edino umreti.« Njegova branitelia sta advokata Henry Geraud in Marcel Roget.
Upokojitev poročenih učiteljic v Avstriji
Dunaj, 24. julija. Nižjeavstrijska vlada namerava predložiti deželnemu zboru zakonski načrt, po katerem bodo vse poročene učiteljice odpuščene iz službe ali pa upokojene. Na ta način hočejo v učiteljski službi izprazniti potrebna mesta za mlade učiteljice, ki so doslej nezaposlene. Vse kaže, da bodo zgledu nižjeavstrijske vlade sledile tudi ostale avstrijske deželne vlade.
Omejitev madžarskega žitnega izvoza
Budimpešta, 24. julija. AA. Zaradi negotovosti letošnje žitne žetve in inozemskih trgovinskih obveznosti je madžarska vlada odredila, da se sme od včeraj žito izvažati samo s posebnim dovoljenjem.
Nesreča italijanskega letala v Cur«!'!i
Rim, 24. julija. AA. Eno izmed dvanaj-storice italijanskih letal, ki zastopajo Italijo pri mednarodnih letalskih tekmah v Curihu, je pri vajah treščilo na tla. Letalski narednik Samsone, ki je vodil letalo, je bil nevarno ranjen.
Obiave
Nov grob. Družini g. Frana Mallusa v Tržišču je umrl sinček Boris. Naše sožalje!
Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu tužno vest, da je po daljšem bol»ha-nju preminul njegov dolgoletni in zvesti član, brat Ivan Delacorda. Bratje, izpolnimo svojo sveto dolžnest, ter ga spremimo na poslednji poti v čim večjem številu I Zbirali se bomo danes ob pol 15. pred hišo žalosti na Dunajski cesti 17. Obleka civilna z znakom. Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin!
Mladinski odsek Sokola I. Ta*ior priredi letošnje letovanje v avgustu ob Kolpi v Be-lokrajini za dečke v starosti od 7 do 14 let. Pismene prijave sprejema Mladinski odsek na Taboru, predniaška soba, do 28. julija 1932. Letovanje se bo vršilo v šotorih. Podrobna navodila izdaja odsek dnevno od 20. do 21. ure.
PO VAŠEM ©KUSU
in najnovejšem pariškem kroju Vam izgotovi obleko
F. BRECELJ, mod. krojaštvo. Ljubljana Sv. Petra cesta 38	209

fe i?©	naliv« ostala brez dežja — Tudi nesreč ni
Mlo, pač pa precej zabave ©b vodah — Opravki policije z mladimi pijanci m drugimi grešniki
Ljub'jaiia, 24. julija.
Nad Ljubljano je sinoči okrog 21. nastal silen piš. Orjaški oblaki, vsi prepojeni vlage, so se nerodno sukali nad mestom, se trgali in spet zgrinjali, dokler se n:so odprle nebesne zatvornice. še pred 21.15 se je vlilo kakor iz škafa, da je deževnica visoko odskakovala od asfalta in kamenja. Vi-
har, ki je zlomil v parkih nekaj vaj starejših dreves in šibi! mlajše drevje, pa ni trajal dolgo. Ko se je iznvril prvi naliv in je pojenjal sprva s;lovit: piš, so se zopet prikaza'? zvezde. Meglilo pa se je dalje :n je pozno v noči znova pričelo deževati ter je precej skrenilo skoro do jutranjih uir.
Zlata maša v stolnici
Današnja nedelja je potekla za g. prelata Andreja Kalana nad vse svečano. Na dvorišču škofijskega dvorca so se zbrali že okrog 9. dopoldne številni odličniki, predstavnik^ raznih korporacij in društev, prispela sta tudi mariborski lavantinski škof dr. Karlin in pomožni škof Tomažič, za njima pa generalni vikar kanonik Nadrah, stiski prošt Kastelic in novomeški prošt Čerin. Z dvorišča škofijskega dvorca se je nato razvil v stolnico lep sprevod s številnimi prapori in banderi, nakar je imel v cerkvi lepo pridigo ljubljanski knezoškof dr. Rožman, ki je slavil prelata Andreja Kalana kot vrlega duhovnika in vzgojitelja mladine. Nato je zla-t omašnik daroval slovesno mašo ob asistenci generalnega vikarja Nadraha in še štirih kanonikov. Po slovesnem opravilu se je spet razvil sprevod nazaj na dvorišče škofijskega dvorca, nakar ie zlatomašniku čestital v imenu duhovščine ljubljanske škofije generalni vikar Nadrah, čestitke pa so izrekli tudi vsi trije škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki.
Popoldne se je vršilo slavnostno Kosilo v Marijanišču, ki so se ga udeležili cerkveni :n tudi nekateri civilni dostojanstveniki. G. prelat Andrej Kalan je dobil ob tej priliki tudi številna darila, ki so mu jih naklonili zasebniki in razna društva..
Kopalci in izletniki
Zjutraj je bilo mesto zajeto v gosto mc-jglo, dočim so na ulicah prevladovale luže. A Ljubljančani, ki poznajo muhasto nedeljsko vreme, sc n:so dali oplašiti in co že /godaj vstajali, da se odpravijo ven. Na kolodvore so pritisnili na vse zgodaj številni turisti, zlasti veliko izletnikov je od-• o zarana s posebnim izletniškim vlakom v posete k našim Dolenjcem in 3elo-kranjcem. Prav gotovo jim ni bilo žal, saj -e . e pričela megla kaj kmalu dvigati in /e je posijalo solnce. Pošiljalo je svoje, \ so naravo kre.peče žarke precej dolgo v dopoldne, dokler ni s,pef zapiha)! severoza-padnik in so se znova pripodili nad mesto nič dobrega obetajoči oblaki. Ko Bo /agr-n;li solnce, je postalo kar hi'a:'no, da sj se ljudje, ki so odhajali na kopalni vlak ob 1.3.15, zavijali tesnejše v lahko obleko. Hladni vetrič pa jih ni oplašil, prav tako t ud' ne železniško uprave, da bi vlak odpovedala. In prav je bilo tako. Že ko so se pripeljali do Mednega in dalje do Medvod in Roteč, je spet sijalo solm.ee, ki se potem ni več skrilo do večera.
Čeprav današnja nedelja ni bila baš naj-idealnejši poletni dan. se je vendarle kopala v naših vodah, v Savi, na Ljubljanici . ,1 v Sori ter drugod več ko polovica Ljubljane. Povsod je vladalo najživahnejše v /ti ku so frčale žoge, dru-bolj pisana od druge, mladina je skakala po obrelijih in celo starejši umčrjenejši kopalci so povsem prišli na svoj račun. Seveda, krčma rji tudi, zraven pa ni bilo liobc: li nesreč ne v vodi in ..e pri kabinah.
Koralcev ni mogel zadržati v mestu nit: dopoldanski promenadni koncert v Ttvo-■; i u, s čemer pa še ni rečeno, da tam ni bilo dovolj naroda. Nasprotno: v Tivoliju je okrog 11. in pozneje vse mrgolelo sprehajalcev in so pt;š!:, na račun taki, ki radi poslušajo dobro /lasbo, a v še večji meri '<■ '** one, ki »o se hoteli pokazati v lepih
Policijski opravki
Sobotna noč je bila precej viharna tudi v pogledu policijske kronike. Zlasti veliko poaa so imeli stražniki z običajnimi sobotnimi nebogljenci, ki postanejo taki v znamenja preveč zaužitega alkohola. Pcr ljudi so zvozili s policijskim avtom iz periferije mesta, posebno iz Šiške. A tudi v središču mesta veseljaki niso mirovali.
Komaj 231etni brezposelni delavec Korle se je zvečer zasidral v neki gostilni v Prešernovi ulici, kjer je pil in potem to'i ko časa izzival, da so ga postavili pod kap.
Razgrajal pa je tudi zunaj, da se je okrog njega zbirala gruča ljudi in se zgražala nad njegovim početjem. Situacijo je seveda moral rediti stražnik, ki je pijanega fanta tiral na .policijo in mu preskrbel prenočišče, ki ga brezposelni Korle zadnji čas sploh ni imel.
V parku v Zvezdi pa se je okrog 20. že pojavil totafno pijan še mlajši brezposeH-než, lSletni France, ki se je nekaj časa motovilil okrog kostanjev, nato pa obležal kar na tleh. Odpeljali so ga na polici:o nobel, v avtomobilu. Zjutraj se je opravičeval s tem. da ga je motila luč, ki je svetila v Krapeševi kavarni.
»Sem kakor vešča in grem pijan rs a luč,« je ockgovanjai še vedno p-ecej zmešan.
Na policiji so zmajevali z glavami, kajti toliko mladostnih pijančkov, kakor včeraj. niso spravili že zlepa pod streho. Tu bi morala ukrepati oblast prav strogo, kajti vprašanje je, če pomagajo zaporne kazni, saj je znano, da v zaporih taki-le mladeniči samo profitiirajo. to se pravi: na-uee se še drugih lum.parij, za katere so prav dostopni in odhajajo iz zaporov mnogo bogatejši na izkušnjah.
Prav čudno zgodbo je doživel tudi brezposelni rudar 331etni Janez B. Zvečer se je odpeljal v Ljubljano, da iztirja od nekega znanca dolg 20 D:u. Dolžnika pa Ja-
nez ni našel, zaradi česar je jezen krenil v neko vinsko klet in si privoščil nekaj če-trtink vina. Iz kleti je odšel, kakor pravi, že popolnoma vrtoglav. Nadaljnjega se Janez popolnoma nič ne spominja. Bilo pa je tako, da je zavil v kavarno Emono, kjer je beračil. Prav dobro se spet spominja, da ga je pred kavarno nagovoril neznan moški, rekoč, naj gre ž njim, da mu kupi klobaso. Namesto tega samaritanskega dela pa je opravil neznanec čisto drugače. Ni mu namreč kupil klobase marveč je že po nekaj korakih pozval stražnika in mu izročil zaprepaščenega Janeza. Tako je povedal davi Janez sam, ko so ga klicali pred službujočega uradnika.
V neki gostilni v Florjanski uliei so s noči prijeli tri" goste, ki so igrali hazardne igre. Stražnik je denar kii je bil na mizi, zaplenil, igralce pa legitimiral.
Na šišensko stražnico je prihitela dopoldne. še vedno vsa razburjena, 25letna služkinja Marička, ki stanuje menda nekje v Rožni dolini. Povedala je, da je imela nekaj opravka na Ljubljanskem polju, kjer se ji je pridružil neznan, kakih 30 let star moški in ja v bližini Ta3karjevega borita pričel vsiljevati ljubezen. Marička pa ga je odklonila, nakar je postal neznanec surov in jo je vrgel po tleh. Pri tem jo je tudi tolkel in je Marička omedlela. Ko se je zbudila, neznanca že ni bilo nikjer več. Na policiji pa Maričkini storiji glede preganjane nedolžnosti ne verjamejo povsem, vendar je uevedena preiskava.
Reševalni avto danes ni bil nič kaj zaposlen. Odpeljal je v bo"inieo le par bolnikov. V mestu in okolici se zaenkrat niso pripetile posebne nezgode. Prav tako danes tudi ni bilo v bolnico ponesrečencev z dežele.
žarna katastrofa ¥ Ptuju
Po^sreli s@ Benggovi objekti in je škode za pol milijona dinarjev — Požrtvovalno delo gasilcev
razpoloženje
Ptuj, 24. julija.
Davi ob 2.15 je gasilski rog prebudil mnogoštevilne meščane, ki so pohiteli na Masarykovo cesto, kjer se jim je nudil grozen prizor. V plamenih so bili trije objekti, dva zidana in lesena baraka, kjer je imel stavbenik gosp. Viljem Bengg spravljen stavbni materijah
Ogenj je zapazila najprej skupina dam in gospodov, ki se je vračala iz kavarne domov. Med njimi je bil tuJi odvetnik dr. Šalamun, ki je o dogodku takoj obvestil policijo, ta pa domače gasilce, ki so prihiteli že v par minutah na mesto pod vodstvom inž. Celot-tija. Ker so stavbe stale tik potoka Grajene, so gasilci najprej črpali vodo iz njega, vendar pa jo je kmalu pričelo primanjkovati. Potok je namreč zaradi suš-e skoro suh in so morali napeljati cevi v 700 m oddaljeno Dravo. Šele, ko je bilo na razpolago zado-sti vode, se je posrečilo z nadčloveškim naporom skoro v dveh urah ogenj omejiti toliko, da se ni vnela še velika baraka na dvorišču. natrpana s stavbnim materijalom, kar bi imelo gotovo za katastrofalno posledico, da bi se vžgale v bližini na-haiaioče se stanovanjske hiše, last gg.
inž. Celottija, Bengga in dr. Fermevca, in pa bližnje skladišče lesa, last tvrdke Matschun. Na pomoč je prihitelo tudi vojaštvo s komandantom mesta inž. majorjem Šarcem na čelu. ki je takoj zastražilo vse prostore in pomagalo pri gašenju. Rešili so le živino, nekaj desk in cementa, dočim je zgorelo mnogo stavbnega lesa, ki je bil v zgradbah in baraki, ter vsi mizarski stroji. Vsi objekti so pogoreli do tal, ostalo je le golo zidovje.
Gasilci so požrtvovalno vztrajali pri gašenju vso noč do 10. dopoldne. Ogenj je nastal na dvorišču, kjer je bil kup lesenih ostankov, in je hitro zajel v bližini stoječe tri objekte. Kako je nastal, se še ne ve. Širijo se govorice, da je nekdo vrgel cigaretni ogorek v odpadke ali pa je ogenj zanetila zlobna roka. Kolikor so mogli doslej ugotoviti, znaša škoda 500.000 Din, zavarovalnina pa le 250.000 Din. G. Bengg je imel že pred leti nesrečo, ko mu je potok Grajena poplavil prostor za materijal ter mu napravil občutno škodo. Eno poslopje, ki mu je zgorelo, je postavil šele pred tremi leti.
i itede
©gos
frelski praznik ob meji — Iz policijske kronike
Maribor, 2-4. julija.
Propagatorji strelskega športa se pač dobro zavedajo, da je najboljša obramba vsake države zvesto prebivalstvo in da je treba zlasti na meji trdnega, zavednega in požrtvovalnega rodu, da je treba temu prebivalstvu posvetiti kar največ pozornosti, da se v narodnem in državnem duhu okrepi do stopnje, da bo vsaka cbmejna vasica pomenila majhno trdnjavico naše domovine.
Današnja nedelja je bil poseben obmejni praznik. Pri Sv. Križu so se zbrali zavedni možje, da si ustanovijo svojo strelsko družino. Kot delegata sta prišla iz Maribora dr. Pureber in dr. Vauhnik, ki sta navdušila zbrane strelce za ta viteški šport in obrazložila pravila strelskih družin. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi sreski glavar dr. Ipavic in
senator dr. Ploj. Oba sta želela zbranim strelcem najlepših uspehov. Po ustanovnem zboru so krenili vsi strelci od Sv. Križa k Sv. Juriju, kjer so šentjurski strelci slovesno otvorili svoje lastne strelišče.
Tam so bili že zbrani strelci iz Hotinje vasi, iz Skokov, Dobre vc, obmejne Sveči-ne, od Sv. Marjete na Dravskem polju, Sv. Ruperta v Slov. Goricah, iz Jarenine, Po-dove in Leskovca, dalje zastopniki strelskih družin iz Ruš, Guštanja, Maribora in celo iz Novega mesta. Strelci iz Hotinje vasi so se najbolj izkazali: pripeljali so se na tovornem avtomobilu, okrašenem z ju-goslovenskiini trobojnicami. Bilo jih je častno število.
Predsednik šentjurske strelske družine Stanko Terčelj je otvoril nevo strelišče. Prisrčno je pozdravil vse navzoče strelce in množico občinstva, posebno pa zastop-
nika vojaških oblastev, kapetana g. An-
djelka Grabriča. Nato je oblastni delegat Vcjko Reja v kratkem govoru razložil pomen strelskega športa in historijat strelskega pokreta v naši državi. Naglasil je, da so se pri zadnjih vsedržavnih strelskih tekmah prav častno izkazali strelci s severne meje. Za njim je povzel besedo še kapetan Grabrič, ki je v jedrnatem in prepričevalnem patriotičnem govoru navdušil vse navzoče. Slednjič je oblastni delegat oddal prvi strel in s tem je bilo novo strelišče otvorjeno. Sledile so tekme, ki so trajale ves dan. Bil je zares lep praznik naših strelcev na meji.
Prav pestra je bila kronika današnje nedelje. Redko se zgodi, da bi policija v tem času izvršila naravnost rekordno število aretacij. V noči na današnjo nedeljo so policijski organi aretirali 14 eseb zaradi najrazličnejših pregreškov, tako zaradi tatvine, pijanosti, razgrajanja, grdega vedenja, telesnih poškedb, pretepov itd.
Zabeleženih pa je bilo tudi 24 prijav, večinoma razgrajačev in kalilcev nočnega miru. Nekaj prijav je bilo tudi zaradi prekoračenja policijske ure. Pijančevanje se je v zadnjem času pri nas zelo razpaslo, očividno zaradi nizke cene vina. Nekateri menijo, da rešujemo tako vinsko krizo, drugi pa majejo z glavami in se zgražajo nad pijanci.
Zgodila se je v soboto zvečer okrog 20. tudi kc lesarska nesreča. 22-letni mesarski pomočnik Ivan Ferk je s svojim kolesom na vogalu Marijine in Kopališke ulice zadel v mestni avtobus. Padel je in se tako poškodoval na glavi, da so ga morali odpeljati v marib: rsko bolnišnico.
V Mariboru je bilo danes okrog 150 kolesarjev iz Gradca. Prišli so na kolesarske dirke »Edehveissa«. Dirke so se udeležili tudi zagrebški kolesarji. 100 zagrebških »drukarjev« je prišlo z avtobusi k nogometni tekmi Maribora z Viktorijo.
^reaKret v preiskavi o zagonetni smrti
geametra Vešoviča
Osumljenci izpuščeni iz preiskovalnega zapora
Beograd, 24. julija. Smrt geometra Milenka Vešoviča, ki so ga letos nekega januarskega jutra našli razmesarjenega na železniški progi blizu Velike Plane, bo še nadaije ostala zagonetka. Zadeva, ki je vzbudila tako veliko presenečenje v vsem velikooraškem srezu, v prestolici in tudi po vsej državi, »se je spet popolnoma preokrenila. Po aretaciji učiteljice Čire Rističeve in drugih, je v soboto sledila nova senzacija s tem, da so bili Rističeva in ostali osumljenci izpuščeni iz preiskovalnega zapora. V zaporu je ostal samo študent Zari.ia Milovanovič, ki pa je bil že prej aretiran.
Branilci osumljencev, katerim se je očitalo, da so na strašen način končali geometra Milenka Vešoviča in ga po zadavljenru prenesli na progo, da ga .ie razmesaril vlak, so se pri okrožnem sodišču v Smederevu pritožili zaradi preiskovalnega zapora. In res je včeraj prišla iz Smedereva odločitev, po kateri so bili osumljenci takoj izpuščeni. Preiskovalni sodnik Trajko Antonijevič v Velikem Orašju je najtprvo pozval k sebi učiteljico Rističevo. Ko ji je sporočil, da je sipet svobodna, je bila spočetka povsem minna. čez čas pa se je razjokala. Podala se .ie na grob pokojnega geometra, kjer je položila cvetje.
Novinarjem je pripovedovala, da se je s pokojnim geometrom seznanila lani na Djurdjev dan pri cerkvi v Starem Adjibegovcu. Geometer jo je nato začel obiskovati in med njima se je kma'u razvila iskrena ljubezen. Bila sta odločena. da stopita v zakon, kar bi se bilo tudi zgodilo, da ni mladega geometra dohitela tako žalostna smrt. Ko so ga našli mrtvega, pravi Rističeva, ii izpravi niso hoteli povedati resnice. Ko je vendar doznala. da so Milenka našli razmesarjenega na progi, ie mnogo razmišljala o njegovi zagonetni smrti. Ona sodi, da o samomoru ne more biti govora, ker je pokojnik preveč ljubil življenje in naravo. Nesreča ni izključena. A zločin? Kdo bi vedel? Geometer Ve-šovič je vedno nosil s seboj samokres. Učiteljica Rističeva pravi, da ga je večkrat prosila, naj orožje pusti doma. A odvrnil ji je, da ga je že nekoč na mostu v mraku hotel napasti nepoznan moški. Tujec je pobegnil šele. ko je geometer potegnil samokres.
Okrajno sodišče v Velikem Orašju bo vse spise o tej mračni zadevi ponovno poslalo državnemu tožiteljstvu v Smederevo in bo ponovno predlagalo, da se osumljenci stavijo v preiskovalni zapor in da se preiskava nadaljuje.
Sokolsko telovadno orodje lajdeno v Krki
Sv. Križ, 24. julija.
V Sv. Križu pri Kostanjevici že od nekdaj ni prave sloge med vaščani. Tega so krive po večini razne hujskarije, ki niso nikdar in nikjer rodile nič dobrega. V vasi obstoji Sokol že nad 25 let. Dokler se ni pred leti ustanovil Orel, je bilo vaško življenje mirno in strpno, ta vzajemnost je bila pa očividno gotovim ljudem v kvar. Med Orli in Sokoli so se pojavljali neprestani spopadi v vseh mogočih oblikah. Zato tudi ni bilo nobenih pravih uspehov niti na eni, niti na drugi strani.
Sokol se je pa zadnji čas pričel spet z vnemo gibati. Priprave za javni nastop, ki se je vršil letos 19. junija, so bile v polnem teku. Telovadilo se je dan za dnem, po večini na prostem, na dvorišču trgovca Ko-driča. Ker ni nihče najmanje slutil, kake načrte kujejo gotovi nasprotniki, telovadci zlasti droga niso spravljali. Neko noč pred javnim nastopom je pa Kodriče-v pes močno lajal in bližnja okolica je slutila, da nekaj ni v redu. In res! Naslednje jutro ni bilo droga več na dvorišču. Preiskave so se vršile na vse strani, a brez uspeha. Splošno mnenje je pa bilo, da so zlikovci gotovo zanesli drog v reko Krko. Neke vrste tatovi so namreč vpeljali shranjevanje ukradenih stvari v vodi. Perilo, ki je bilo ukradeno Križaničevi, se je našlo v Krki, enako tudi vreča mesa, ki je bila ukradena v Mramor-
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
jevi zidanici v Zavodcih. Te dni so lovili ribiči iz Velikega Mraševega ribe nasproti vasi Broda. Nenadoma je zapazil nek ribic v vodi neko železje. In res, bil je kompletni drog svetokriškega Sokola. Po čudnem naključju je tedaj prišlo društvo zopet v posest telovadnega orodja, katero je v vodi že močno porjavelo. Vsekakor bi bilo na mestu, da se storilci izslede in eksemplaričro kaznujejo. Pogojne kazni nimajo nobene vrednosti za take nepridiprave.
Velik izlet iz Vojvodine na Gorenjsko
Novi Sad. 24. julija. Turistično društvo »Fruška gora« bo priredilo letos v dnevih od 6. do 8. avgusta velik izlet na Bled in Bohinj. Dovoljen je poseben izletniški vlak, ki bo vozil z brzino simplonskega orient-ekspresa. Potnikom je dovoljeno 66% popusta vozne cene, tako da bo v črnina za vso pot od Beograda do Bleda odnosno Bohinja in nazaj veljala v III. razredu samo 165, v. II. pa samo 260 Din, dočim bo društvo »Fruška gora« oskrbelo prenočišča in orehrano po najugodnejših cenah. Zbirališče bo v Beogradu in je udeležencem izven prestolnice in na priključnih postajah takisto dovoljen popust.
Pričakuje se, da bo akcija »Fruške g-^re« prav dobro uspela. V svojem pozivu naglasa društvo, da so takšni skupni izleti posebno velike splošne koristi. Ker so «.e-neni in kratkotrajni, se jih lahko udeleži čim večje število izletnikov iz vseh slojev. Posebno važna je ta akcija letos, ko je dotok inozemskih izletnikov znatno padel in je potrebno, da s povečanjem notranjega potniškega in izletniškega c>ro-meta kolikor toliko popravimo škodljive posledice krize v naših tujsko-prometnih krajih. V dnevih od 3. do 7. septembra bo »Fruška gora« organizirala sličen velik skupni izlet v Skoplje in južnozapadno Srbijo.
Jaroslav Hašek:
Gospod Florentin kontra Hohoika
Gospod Florentin ie bil razrednik in Ho-holka ie bil prvošolec. Gospod Florentin je bil Hoholkln razrednik in profesor latinščine. med tem ko se je Hohoika strašno boril z latinščino, ki zanj ni bila le španska vas, marveč španski čevelj, kakršnega so v času inkvizicije uporabljali v božjo slavo. Gospod Florentin je zanleljivo gledal pobito obličje Hoholke, kate rega srce je vso latinsko uro silovito utripalo, utripalo je v pravem pomenu besede ves čas prve in druge dekli.naci.ie in ko je napočil čas tretje- deklinaciie. tedaj ga je oblila prava pravcata zona. Kadar ga ie profesor Florentin pogledal je Hohoika vselej obrnil oči k stropu in prosil, naj ga pusti ven. Prav tako ie navadno šel ven. če je prišla vrsta nani in bi moral biti vprašan. In ko so se pričele šolske naloge, tedaj ie Hohoika strahotna trepetal ob misli, kako bo latinsko šolsko nalogo prav za prav preživel.
Bila ie prva šolska naloga. Po molitvi so razdelili zvezke s pripombo, da ne sme nihče prepisovati, zakaj če bodo našli enake napake pri dveh učencih, tedaj bosta oba dobila popolno dvojko. Hohoika je zgrabil pero in s tresočo se roko prepisal s table stavke, ki jih je bilo treba prevesti
v latinščino. Pri tem je mislil samo na to, kako bi napravil, da bi se mu napake razlikovale od napak njegovega soseda, zakaj sicer lahko dobi dvojko jn bo izgubljen. Napisal je prvo besedo in kradorra pogledal k svojemu sosedu Batku, o katerem je bilo znano, da ni nikak višek učenosti. Ta pogled v sosedov zvezek ie zadostoval. Hohoika ie vedel, da sta z Batkorn izgubljena. Zakai Batek je pričel prav tako prevajati, kakor on. Hohoika se ie prestrašil in njegov tegobni pogled je romal po steni od žalostne slike trojanskih razvalin do rešilnega straniščnega ključa. I-n kakor so v času helenske kulture zasledovani zločinci iskali samo varno zatočišče v azilih, .tako •je Hohoika tekel s ključem na stranišče, ter ostavil klasično izobrazbo, ki je v naslednjih stavkih sijala s šolske table: »Miza ni niti visoka niti nizika. Peta je del telesa. Pešak je vojak. Mati ni sestra. V Rimu je dosti hiš. Na vrtu so drevesa,« — in podobne resnice. Vse to je ostavil za seboj in njegova edina misel je bila, tam na stranišču, v tistem skrivališču, v tistem azilu vseh preganjanih prvošolcev, počakati do konca ure, da bo njegova pismena naloga sijala v čistoti in praznini, v kateri ne bo nobene napake, niti slovnične niti proti duhu latinskega jezika. In ko ga bo pozaVjivi razrednik vprašal, zakaj ni prevajal. bo s trdim glasom odgovoril: »Prosim, bi! sem vso uro na stranišču.« In če mu ne bo hotel verjeti, ga bo peljal sem in
tu nad desko bo našel napisano: »Vaclav Hohoika, I. a, 16. XI.« To je z markantnimi poteziami napisal na steno in potem sedel v malem, zaklenjenem prostoru, sicer ne povsem mirno, toda z izvesfcno mero re-signacije. Nekdo je tekel po hodniku mimo vrat, udaril po njih in zaklical: »Hohoika, požuri se!« — »Ne morem,« je odvrnil Hohoika poslancu gospoda profesorja Floren-tina iti med tem ko .ie odposlanec odhitel nazaj, da ne bi zamudil naloge, med tem ie Hohoika še nadalje neomajno in resno sedel; bil je prepričan, da je z besedami »ne morem« zavzel izvestno stališče proti avtoriteti svojega razredai-ika. Boj je bil napovedan. Čez pet minut je odposlanec izno-va potrkal na vrata posledmjega zatočišča prvošolca Hoholke: »Zdaj bi pa že lahko..« »Ne morem,« je spet odgovoril Hohoika, tokrat pa tako ponosno, kakor je odgovoril Leonida pri Termopilah prezijsikim delegatom. Spet ie Tia mračnem gimnazijskem hodniku, kjer vsak korak mogočno odmeva, zavladala tišina. Hohoika je štel minute in sekunde, kmalu naštel približno do šest sto, kar da 10 minut od zadnjega odposlanstva gospoda profesorja Florentima.
Potem so se oglasili težki koraki in močno trkanje je prestrašilo HohoKko:
»Hohoika, pridite hitro ven, saj vendar ne boste gotovi z nalogo.«
Bil je glas razrednika Florentina, strog in grozeč glas, glas tirana, ki ga žeja po krvi nedolžnega prvošolca.
»Ne morem, gospod profesor,« se je oglasil Hohoika s tresočim in obupanim glasom.
»Ukazujem vam, da pridete takoj ven!«
Trd boj se je razvil v Hohoikini duši in upornost je zmagala.
»Prosim, ne morem, «je dejal trdim in odločnim glasom.
»Vi torei nočete priti ven?«
»Prosim, ne morem.«
Gospod Florentin je tekel k ravnatelju.
»Gospod ravnate!1!, učenec po imenu Hohoika zapravlja strogo odmerjeni čas za prvo šolsko nalogo na stranišču Ln tega prostora nikakor noče zapustiti.«
Gospod ravnatelj je vstal, njegove oči so se bliskale od jeze nad toliko maloprid-nostjo in oba sta resnobno odkorakala k Hoholkinemu zatočišču.
Prvi je potrkal gospod Florentin:
»Gospod ravnatelj je tu, Hohoika! Pazite se! Pridite takoj ven!«
»Slišite, takoj pridite ven!« se je oglasil gospod ravnatelj. »Kar nič se ne upirajte, to vam ne bo pomagalo. Kje pa prav za
prav stanujete?«
»Vojaška ulica 5., gospod ravnatelj.«
»Njegova mati ie postrežnica,« je pripomnil razrednik.
»Torei vidite. Hohoika,« mu je pričel prigovarjati ravnatelj, »vaša mati je postrežnica in namestu da bi tej oomilovania vredni materi napravili veselje z lepim redom v latinski šols':i nalogi, sedite na stranišču in se ne premaknete. Ali se vam va-
ša mamica prav nič ne smili? Toda, kaj se to pravi, kaj bi tako dolgo govoril, ukazujem vam. da pridete takoj ven in napravite svojo dolžnost.«
»Ne morem, še ne morem.«
»Ne imejte naju za norca. V razrednico vas zapišem.«
»Ne morem.«
»Z gimnazije vas izključimo.«
»Ne morem.«
Psihologijo množice je težko razumeti! Oči gospoda profesorja so se bliskale, gospod ravnatelj je tulil kakor razdražen jelen i.n oba gospoda sta z združenimi močmi planila nad vrata stranišča. Bil je grozen naskok in Hohoika, ki je slišal, kako se trudita, da bi prišla noter, se je z vso silo oprl ob vrata, da bi se branil. Toda vsi njegovi napori so bili zaman. Gospod Florentin in gospod ravnateli sta od zunaj z vso močjo svojih teles naskočila vrata trdnjave; vrata so se udala in planila sta noter.
Toda trdnjava je bila prazna. Da ne bi živ prišel v niune roke, ie Hohoika tako«, ko je videl, da se vrata udajajo, skočil z glavo naprej v stranišče.
»To je bolije zanj,« ie deia! profesor Florentin. »v pismeni nalogi bi bil itak napravil same veHke napake.«
Gospod ravnatelj pa ie zaklical v brezno; ki je požrlo hrabrega borca: »HohoHca, vi imate še-st ur karcerja!«
Mih. Zoščenko:
Cerkovnik pod sovjeti
Tole zanimivo zgodbo mi je bil povedal neki znan mladenič. Zal da sem pozabil ime vasi, kier so se odigrali omenjeni dogodki. Menda se imenuje Krivuči ali pa Krivuši. Skratka: leži nekje blizu Pskova.
V	tej vasi imajo namreč cerkev »Ni-kola na grobu«. Prav zares se tako imenuje. Ne utegnem vam povedati, odkod neki so vzeli to ime. No, in pri tem »Nikoli na grobu« je služil cerkovnik Morozov.
V	Pskovu so bili zvedeli, da tega cerkovnika neusmiljeno izrabljajo. Delodajalci sa niso zavarovali pri bolniški blagaini. niso mu privoščili plače in celo prostega dneva ne. Vrgli so mu vsak mesec kvečjemu tri beraške rub-lie in ž mirni je moral mož shajati, kakor ie vedel in znal.
Pri tem pa je treba dostaviti, da cerkovnik nikdar ni tožil o krivici. Predvsem je bil veren starec; poiskal si je službo pri cerkvi, ker je nekako ustrezala niegovi duševnosti. Veroval je. da ie poklican za to delo. Bilo je v skladu z niegovim verskim prepričanjem. Ta okoliščina pa seveda ni niti malo
spremenila splošne slike njegovega službenega razmerja. Odiranje je odiranje.
Tako se je torej zgodilo, da so bili poslali na vas. v prej omenjene Krivu-še, tako zvano »letečo konjenico«. Trije komunistični omladinci so dobili nalogo. da poizvedo o zadevi in ugoto-ve. ali res nima cerkovnik plače.
Mladeniči so dospeli v vas in se brž lotili cerkovnika.
No. kako je z vami? — so vprašali. — Najbrž sploh nimate plače, ker niste niti priiavljeni pri delavski zavarovalnici? Ce je to res. tedaj lahko zahtevate naknadno, da vam delodajalec prizna odškodnino za ves čas vašega službenega razmerja.
Te besede so starega očanca globoko ganile.
—Dovolite, — je dejal. — kako pa, kako naj razumem vaše besede? Ali res lahko zahtevam kaj denarja?
—	Seveda. — so odgovorili revizorji, — lahko zahtevate, da vam izplačajo razliko. Ce so vam. na primer, odšteli samo pet rubljev na mesec, imate pravico do razlike, kakor jo določa plačilna lestvica za vašo službeno skupino.
—	Koliko pa kaže plačilna lestvica?
—	Najmanj 20 ali vsaj 18 rubljev.
—	In bom lahko dobil ta denar kar za tri leta nazaj?
—	Kakopak, toliko ga boste dobili, — so pritrdili revizorji. — Koliko so vam pa plačali.
Zdaj je cerkovnik občutil mučno psihološko razdvojenost. Z ene strani so mu prihajale hude skomine po denarju; z druge strani se mu je videlo nekam nerodno, da bi bil globil cerkev. Zadoščalo bi, da prizna po resnici: dobivam po tri rublje na mesec. Potem bi na mah imel v žepu neznansko veliko premoženje. No. če je obrnil stvar na drugo plat, pa se mu je to zdelo sramotno in mučno; nasprotovalo je^ verskemu prepričanju in pomenilo težak udarec za cerkev.
Stari očanec je postal hudo -azbur-jen in neodločen. Pričel si je grizti redko brado, momljati in govoriti o skušnjavi. Naposled je vendarle zmagal denar.
—Seveda. — je dejal cerkovnik, mar je to sploh kakšna plača? Po tri rublje so mi dajali in ž njimi sem moral shajati ves mesec ob kruhu in vodi. To so vam izkoriščevalci, če le dobe koga v pest.
Revizorji so rekli: Zares izvrstno! Takoj bomo spisali ovadbo in sprožili vašo zadevo.
Cerkovnik je pripomnil: Pa bodite prosim tako prijazni, naj jih kar oblast prisili k plačilu. Tri leta sem jim zastonj varoval cerkev, zares mi več ne kaže, da bi jim še garal za tako miloščino.
»Leteča konjenica« je odjahala in kmalu nato je dobil pop terjatev v znesku 280 rubljev.
Ne morem niti opisati, kakšne posledice je imela ta zadeva. Pričeli so se izgredi, razburjenje, kričanje, popolna zmeda.
A kaj je pomagalo. Župnija je bila morala prijaviti čuvaja delavski zavarovalnici in mu počasi odplačevati dolg.
Da ne pozabimo: to vse se je zgodilo prav na Veliki teden. Na dnevnem redu so bili razni obredi, zvonenie, spoved in slični verski opravki. In zdaj je prišla vmes še ta razburljiva zgodba!
Prav tiste dni je stopil cerkovnik Morozov v cerkev, da bi si bil olajša! izmučeno vest. Skromno se je^ postavil med druge župljane, ki so čakali na spoved.
Pop ga je brž ugledal, stopa iz spo-vednice in mu dejal tole:
— Curj. Morozov. nikar ne misli, da te bom jaz sipovedal. Pojdi ven in Bog s teboj. Saj si do kraja oropal mojo cerkev, pa še hočeš biti deležen spo-
vedi ali odveze!
Cerkovnik je odvrnil: — Batjuška, to je zasebna zadeva, ki je v skladu s sovjetsko postavo, a spoved je zopet verska zadeva. Nimate pravice, da me izključite od spovedi.
Pop pa je velel: Kar pojdi, iaz te že ne bom spovedal. Samo če boš preklical svoje nesramne zahteve, bom s teboj lahko govoril.
^Oba sta se hudo razburila in pričela očitati drug drugemu. Naposled je rekel cerkovnik:
— No. če me ne maraš spovedati. ni treba. Poberi se k vragu! Saj tvoja cerkev ni edina na svetu. Lahko poi-dem v drugo župnijo: za vsako ceno pa moram k spovedi, ker me preveč muči greh.
Naprege! je koma in se odpeljal 16 kilometrov daleč.
Tako vam je torej prišlo do tegale razmerja: Cerkovnik Morozov služi slej ko prej pri isti cerkvi. A v domači cerkvi si načelno ne dovoli nobenega verskega deiania Nikoli se ne nrekriža in nalašč hodi med mašo v kučmi.
Če hoče moliti ali opraviti kakršnekoli verske dolžnosti, se vedno Delie v sosedno župnijo. Tako živi revež še dalje in ni se nič izneveril svojemu verskemu prepričanju.
K dogodkom na Pruskem
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
V Kodanju so postavili in izročili obratu prvo signalno napravo za pešce. Ce hoče pešec čez cesto, pritisne na gumb, ki spoji rdečo svetiljko »Stoj«! in zapre cesto za 20 sekund. Da pa ne bi trpel promet, se more ponovno pritisniti na gumb šele potem, ko je bila cesta l1^ minute prosta za vozovni promet.
Hude nevihte
Ne samo v naših krajih, tudi drugod po Evropi so imeli zadnje dni silovite nevihte. Tako je v petek zjutraj divjalo nad Berlinom strašno neurje, ki je trajalo dobre tri ure. Utrgal se je oblak in so ogromne množine vode zalile številne ulice zlasti v zapadnem delu Berlina, raztrgale pločnike in hodnike, zalile kleti ter povzročile najrazličnejšo škodo. Berlinska gailska in reševalna postaja je bila v teku 4 ur nič manj kakor petinsedemde-setkrat pozvana na pomoč.
O strašnem neurju poročajo tudi iz dolnje Bavarske. Posebno kritično je bilo v petek ponoči v okolišu Neukirchna, kjer so imeli take nalive, kakor jih prebivalci že 40 let ne pomnijo. Voda je v spodnjem delu trga zalila hiše meter visoko.
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prva izvirna slika o ogromnem požaru, ki je pred nekaj dnevi uničil velik del newyor-škega zabavnega dela. Več tisoč newyorških gasilcev ni moglo pogasiti požara, škoda je velika. K sreči ogenj ni zahteval človeških žrtev.
Štiri žrtve prometne nesreče
V Monakovem se je v petek popoldne (primerila strahovita prometna nesreča, pri kateri so 4 ljudje izgubili življenje. V neki položni ulici se je odtrgal od tovornega avtomobila priključeni voz, visoko naložen z gramozom. V divjem diru je vozilo zdrčalo vzdolž ulice. Nekega moškega, ki se je pripeljal nasproti na kolesu, na katerem je imel tudi svojega otročička, je voz pregazil in sta bila oče in sinček na mestu mrtva. Nadalje je vozilo dohitelo neki zakonski par, ki je bil na sprehodu. Mož se je jedva še rešil z odskokom v poslednjem trenutku, dočim je njegovo ženo zdrobilo. Nadalje je težki voz hudo poškodoval dva sprehajalca, od katerih je eden kmalu po prevozu na kliniko izdihnil, dočim se drugi še bori s smrtjo.
300 oseb zastrupljenih od mesa
fe NVashingtona poročajo, da je nenadoma obolelo tristo oseb, pri katerih so ugotovili zastrupi j en je. Tako^rmja preiskava je dognala, da so se zastrupili s pokvarjenim mesom. Znatno število za-strupljencev je v precej obupnem stanju in so jih nezavestne prepeljali v bolnico.
Praktična naprava
Mehanično čiščenje spodnjih delov lokomotiv na nemških državnih železnicah.
Modna revija na izletniškem parniku
Velike ameriške paroplovne družbe, ki so morale zaradi splošne gospjdarske knze ustaviti redni promet med Ameriko in Evropo, so organizirale krajše ali daljše izletniške vožnje v evropske vode. Da si pridobijo čim več potnikov, so preskrbele na parnikih za vsakovrstne zabave. Slika kaže modno revijo na parniku »Homerie«.
CarI Severing	O t to Braun
dosedanji pruski notranji minister	dosedanji pruski ministrski predsednik
Tako je gorel Coney Island
Volilna borba v Nemčiji
Po vseh nemških mestih so nalepile stranke svoje volilne lepake.
Lokomotive pod prho
Polet iz Evrope v Ameriko
Znani nemški prekoceanski letalec Gro-nau je v petek ob 11. poletel z Lista na Svitu preko Oceana v Ameriko. Njegovo letalo je tipa Dornier-Wal. To je že njegov tretji polet preko severnega Atlantika v Ameriko.
Tiskarski škrat
Tiskarski škrat je povzročil v Madridu zamudno in drago pravdo. Izhodišče dogodkov je postala velika pojedina, ki jo je priredila neka grofica nekoliko mesecev pred revolucijo. Pri kosilu je vladalo najboljše razpoloženje.
Neki madridski dnevnik je prinesel prihodnji dan v oddelku »Iz visokih krogov« navdušeno poročilo o sijajnem sprejemu pri lepi grofici. Dopisnik je vestno naštel lepote pogrnjene mize, damske dragulje, vina, jedi ter navedel izčrpno listo povabljencev. Bila je dclga in ponosna: baronica X je sedela poleg vojvode Y, princ Z je dvoril kneginji U itd. Zadnja vrstica tega poročila pa se je nepričakovano glasila: »Seveda je romala vsa ta dvomljiva dražba na policijo, kjer so bili ugotovljeni osebni podatki, ki bodo utegnili zanimati državnega pravdnika«. Lepa grofica je prečita-la poročilo in omedlela. Urednik nesrečnega dnevnika je obolel cd razburjenja.
Pričelo se je poizvedovanje, vprašanja, telefonski razgovori. Vsi so hoteli vedeti, kaj to pcmeni in kako se je moglo zgoditi? Izkazalo se je, da se je zmotil metteur. Na drugi strani dnevnika je bilo objavljeno poročilo o nočnem navalu policije na neko prepovedano igralnico. Izraz ^dvomljiva družba« se je nanašal na kvarto-pirce. Metteur je moral v naglici zmašiti oba poročila skupaj. Uredništvo je zelo obžaloval neprijetno pomoto... Tako je vsaj ugotovilo poizvedovanje v tiskarni.
A grofica ni verjela izgovorom. Prepričana je bila, da jo je hotel republikanski stavec nalašč osmešiti. Prisegla je maščevanje in zahtevala primerno kazen za krivce. Na žalost je med tem spremenila španska državno obliko, in so zavladale drugačne razmere. Pred prevratom bi bila grofica lahko prepričana, da bo dobila primerno zadoščenje, a zdaj ni več visoka družba tako posvečeno nedotakljiva kakor poprej. Ni izključeno, da bodo republikan-
VSAK NAROČNIK »JUTRA« |c zavarovan za 10.000 dinarjev!
ski sodniki prizanesljivi tudi v primeru, če bi se ugotovila zlohotna potegavščina na-stavljencev v tiskarni. Kljub prevratu ni marala umakniti grofica tožbe. Obravnava se bo vršila avgusta in že zdaj zanima ves Madrid.
Nova uniforma stemške nacionalne mladine
Bismarckova zveza, organizacija nemške nacionalne ljudske stranke, je uvedla za svojo mladino novo uniformo iz zelene srajce z ovratnico in modro ščitno čepico. Mladina se medsebojno pozdravlja z vzklikom >HeiI Hugenberg!«
Ligaško tekmovanje v polnem razmahu
Troti Iliriji in ISSK Mariboru sta Gradjanski in Viktorija dosegla ista rezultata kot v
prvih tekmah — Slabi izgledi za slovenske klube
Čeprav smo že globoko v poletju, se zaradi malo smiselnega sistema v tekmovanju za državno prvenstvo nogometne tekme nadaljujejo s polno paro. Nič manj ko dvajset ligašklh moštev je bilo danes v borbi za točke.
V	Ljubljani je bil prost termin. Ilirija je igrala v Zagrebu, Primorje pa je imelo prosto nedeljo. To priložnost so izkoristili Orafičarji za proslavo svoje petletnice. O njej poročamo na drugem mestu.
Ligaškj tekmi sta končali zopet neugodno za slovenski nogomet. Sicer je bilo malo upanja, da bi Ilirija uspela v borbi proti Gradjanskemu na njegovih lastnih tleh. S tem porazom je Ilirija definitivno odpravila za letos, vprašanje je še, če se bo sploh premaknila z zadnjega mesta.
Maribor ie sicer doslej izgubil nekaj rra-j točk kot Ilirija, vendar je tudi izguba šestih točk tolika, da mu v bodoče preostaja ie še borba za placement na poslednjih treh mestih. Mariboru so se za današnjo tekmo dajale šanse. pa si je tudi o-n pusti! nap: .iti isti rezultat ki mu ga je vsilila Viktorija v prvi tekmi v Zagrebu.
Po današnjih dveh tekmah je položaj treh slovenskih klubov nalo zaviden. Viktorija in Gradjanski sta bolj ali manj nedosegljiva v krepkem vodstvu in vse kaže na to, da se bosta o prvem in drugem mestu med seboj pomenila.
Tablica je taka: Viktorija 4 4 0 0 9:4 S Gradjanski 4 3 10 16:5 7 Primorje 3 111 7:7 3 Maribor 4 1 0 3 7:9 2 II i raj a	5 0 0 5 4:18 0
Gradjanski: Sirija 4:0 (2:0)
Zagreb. 24. julija. Ilirijo je vodila danes v Zagreb težka pot. Morala je v drlavno-prvenstvenri tekmi nastopiti proti Gradjan-skemu. proti kateremu je na lastnih tleh v L:-jV;jani izgubila tekmo z 0:4. Da je Ilirijo Čaka*a v Zagrebu še težja naloga, je bilo razumljivo. Na zmago Ilirije skoraj n:h;e ni rr.eunal. Da bo pa Gradjanski pon v:l svoj ljubljanski rezultat, pa vendarle nihče ni pričakoval.
Ko so ilirijanski igrači stopili na igrišče, j:-i je zagrebško občinstvo sprejelo z močnim žvižganjem. Uprava Gradjanskega pa je bila bolj kava!irska: poklonila je ijui>-ljanskim gostom šopek cvetlic.
Tekma je b:!a pod vodstvom dobrega sodnika g. Kappa iz Sarajeva zelo fair. Gradjanski je bil skoraj vedno v premo« in njegova zmaga tudi zaslužena. Za Gradjanskega sta zabila gole šip-uš 3. Stankov:' 1. Sodnik je moral diktirati dve enajstmetrovki, in sicer prvo proti 115— r:: v prvem polčasu, ki jo je pa za-stre,;al Urhanke. V zadnji minuti drugega p V \isa je bila diktirana enajstmetrovka p-oi: Gradjanskemu, ki jo je pa Ilirija za-stre' 'ala.
Ob: nstva je bilo okoli 1500.
Viktorija : Maribor
2:2 (1:0)
Maribor. 24. julija.
A" nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja po ligah sta se to pot srečala v Mariboru zagrebška Viktorija in I. SSK Maribor. Za to tekmo je vladalo ogromno za-n: man je. Ker je tudi vreme odločilo v škodo kopališč, se je zbralo lepo število občinstva. ki ga je bilo nad 1500, med nj'mi tudi nekaj zvestih kibicev Zagrebčanov.^
Publika ni prišla na svoj račun. Ta očitek pa nikakor ne gre samo na račun Maribora. temveč tudi na račun gostov, ki nem niso pokazali nogometa, ki bi ugajal. Igra gostov je bila vsekakor učinkovitejša, vendar pa so dosegli rezultat s pomočjo sodnika g. Podupskega iz Zagreba, ki je oči-vidno protežir-al goste. Razen tega je delal napake, ki se mu ne morejo odpustiti.
Viktorija: Urh — Bokšič, Šepek — Hr-eak. Premr". Florjan — Podvinec II, Bondo-ra. Kornfeld. Hrs. Mikša.
Maribor: Koren — Bertoncelj, Savo — Kokot. Kirbiš. Prevolnik — Žemljic, Pri-veršek. Bertoncelj II. Konič, Miro.
Igra se je gibala na povprečni višini. N t; za trenutek ni prišla iz okvirja tipične borbe za točke. Glavna bitka se je iz-vojev .la v prvem polčasu, ki je pripadel v začetku Mariboru, dcčlm so se gostje proti koncu polčasa pre:ej uveljavili. V drugem polčasu pa je dober del prevladova-1 Maribor in se je končno Viktorija zadovoljna s taktiko držanja rezultata. Rezultat bi bil nrav lahko tudi narobe in ne po krivici. Zasluga za uspeh Viktorije gre v glavnem enemu možu. Premerlu. ki je bil vsekakor junak dneva. Poleg njega se je do-bro uveljavil vratar Urh dalje tudi oba branfca. Notranji trio je precej prekašal mar borskega glede dela v polju, p/ed go-lom r>a ni bil tako nevaren kot mariborski. Povezanos* med poedmimi deli je bila v moštvu Viktorje čistejša kot pri Mariboru.
Pri Mariboru je povsem zadovoljila edi-nole ožja ob-amba. Sicer sta imela branilca smolo z indirektno soudeležbo pri obeh golih, vendar se ie obramba razen par nebistvenih napak držala dobro. V kraški vrsti je odgovarja' edini Kirbiš, dočim sta bila Kokot in Prevolnik preveč defenzivna. Napadu so poš:ljali premalo uporab-lj vih žog Napad sem ni bil kompaktna enota Obe krili sta bili pod obič?jno formo. Trio se pod dojmom premočne igre ra-orotne obrambe ni mogel uveljaviti. Mariborčani so zaostajali za nasprotnikom v startu in pokrivanju Tudi običajnega elana niso pokazali, zato pa so se trudili ra vso moč ter imponirali s sv0'0 požrtvo-va'nost'o. Zaslužili bi bili vsekakor vsaj neodločen rezultat.
V	začetku je Maribor v premoči, v 37. m:n. len napad Maribora Miro krasno cen-tr ra, Berioncelj dobi žogo na nogo in ostro strelja v levi kot. Na splošno začude-
nje sodnik ne prizna gola, temveč piska off side. Igra postaja vse ostrejša. V 40. min. napad Viktorije in po krivdi obrambe doseže Kornfeld vodstvo za goste. Več prostih strelov proti gostom, nakar se gre v drugi polčas.
V	9. min. drugega polčasa dobi Podvinec lepo žogo od Premer1 a ter postavi na 2:0. Takoj nato napad Maribora. Bertoncelj je sam v kazenskem prostoru, kjer ga grobo foula Šepek. Občinstvo hoče vdreti na igrišče, toda policija napravi red. Diktirano enajstmetrovko pretvori Bertoncelj v gol. 2:1. Igra postaja živahnejša. Viktorija igTa zelo ostro. Maribor 'ima več sigurnih šans, ki jih pa ne izrabi. Maribor je v premoči ter pritiska na izenačenje. Že v 20. min. začenja Viktorija zavlačevati igro.
Več kornerjev proti Viktoriji. V 35. min. foula Premeri v kazenskem prostoru Bertcnclja. ki obleži nezavesten, toda sodnik ne vidi nič. Občinstvo vdre na igrišče in ima policija mnogo posla, da ga odstrani. Bertonclja morajo nezavestnega odnesti z igrišča. Maribor igra do konca z desetimi možmi.
V	predigri je kombinirano moštvo Železničarjev porazilo rezervo Maribora s 6:0 (3:0).
Hašk : Slavija fOsijek) 1:0 (1:0) Hajduk : Gradjanski (Osijek) 1:0 (1:0) BSK : Skopski SK 6:1 (3:1)
BASK : Mačva 2:1 (0:1)
Jugoslavija (Beograd) : Slavija (Sarajevo) 4:4 (4:1) Sašk : Gradjanski (Skoplje) 2:0 (2:0) Bačka : Vojvodina 3:0 (1:0) Obilic : Slavija (Sombor) 4:3
SK Celje : Atletik SK 3:3 (2:1)
Celje, 24. julija. Danes popoldne se je vršila na Glaziji prva kvalifikacijska tekma med SSK Celjem in SK Atletiki za vstop v pods. ligo. Tekma se je končala z rezultatom 3:3 (2:1).
Atletiki so igrali precej surovo. SSK Celje je bi'o kakih 60 minut v premoči. Pokazalo je tudi nekoliko boljšo tehniko. Opaziti pa je bilo. da moštvo Celja doslej ni imelo smotrenih treningov.
Sodnik Držaj iz Ljubljane je bil premalo strog in igre ni imel v svoji oblasti. Publike okrog 700.
Ostale nogometne tekme
CELOVEC: Vienna : Koroški team 4:2 (2:0).
SOBOTIŠČE: Szombathely : Simmermg (Dunaj) 4:1 (0:0).
KARLOVE V AR Y: Slovan (Dunaj) : SK Karlove Vary 7:4.
PROSTEJOV: Sportclub (Dunaj) : SK Prostejov 3:2.
Petletnica SK Grafike
Nogometni brzi turnir na igrišču Primerja — Svoboda
zmaga v turnirju
Športni klub naših zastopnikov črne umetnosti je v skromnem obsegu proslavil petletnico svojega obstoja. Izkoristil je prot termin, ko v Ljubljani ni bilo li-gaških tekem, in povabil Svobodo. Primorje in Slovana na turnir, ki je zanj stavil na razpolago čeden pokal.
Točno ob 16. so se zbrala sredi igrišča ASK Primorja vsa štiri sodelujoča moštva s svojimi klubskimi funkcijonarji. Pozdravil jih je predsednik Grafike g. Kune ter se jim zahvalil za prijateljski odziv na povabilo za sodelovanje pri proslavi. Vsem trem klubom je predal po eno ukusno izdelano umetniško diplomo. Nato so po vrsti čestitali k jubileju in izročili spominska darila zastopniki sodelujočih klubov, in sicer: za Slovana g. Dorčec,. za Primorje. g. Zaje in Končno, za Svobodo g. Stanko. Po zaključnih pozdravih se je takoj pričela borba za točke.
Lepo ju-lij-sko popoldne je zvabilo športno občinstvo vse drugam, samo na igrišče ne. Tako se je vršil turnir samo vpričo onih maloštevilnih zvestih pristašev nogometa, ki ne zamudijo prav nobene prilike. Vsaka tekma je trajala samo po 2X15 minut, tako da je vsako moštvo Isrralo, ker je moral vsak z vsakim igra-tT, skupaj &0 minut. Trideset minut igre je seveda mnogo premalo, da bi se moštva povsem razvila, zato tudi uspeh tega tekmovanja ne preseneča, ker je ob količkaj enakovrednih nasprotnikih odločal predvsem slučaj o končnem izidu tekme.
Kot prvi par sta nastopila
GRAFIKA : SLOVAN 2:0 (2:0) Moštvo jubilanta je postavilo rezultat že v prvem delu igre in tako osvojilo edini točki. Rezultat je zakrivil predvsem Slovanov vratar, ki pa se je v poznejših tekmah dokaj popravil. Sicer sta bili moštvi precej enakovredni po moči in znanju. Grafika je razpolagala z odločnejšim napadom, Slovan z boljšo obrambo, če bi bil ostal rezultat na kak način neodločen, bi bolj ustrezal poteku igre. Sodil je g. Lukežič.
PRIMORJE : SLOVAN 4:0 (2:0) Primorje je nastopilo s kombinirano postavo, po par minutah je moral še Jug II izstopiti zaradi blesure. Kljub temu ni bil Slovan za črno-bele nikak problem. Prvi polčas se je sicer žilavo branil in le z velikim trudom je uspelo šenici doseči vodstvo. Slovanov vratar je prišel »v formo«. V drugem polčasu so se pa Primorjani razigrali, igrali so tudi taktično boljše kot v prvem delu igre. šenica. Trček in Slapar so postavili rezultat. Tik pred koncem je Sočan 11-metrovko poslal v aut. Sodil jft g. Dolinar.
SVOBODA : GRAFIKA 3:0 (1:0) Grafika je dala, posebno v prvem polčasu, boljšo igro kot proti Slovanu. V začetnih minutah sta si moštvi enakovredna protiv-nika. Potem pride Svoboda v polet in je zlasti v napadu močna. Igra, čeprav odprta, se čedalje bolj razvija v dvoboj med Svo-bodinim napadom in Grafičino obrambo, pri čemur se vratar Grafike pokaže s prav dobre strani. Vodstvo doseže Svoboda po Ja-nežiču. V drugem polčasu je Svoboda neprestano v napadu, počasi pa se igra raz-giblje in tudi Grafika pride pogostoma v posete na drugo polovico. Janežič izkoristi vratarjevo napako in poviša na 2:0, takoj za tem zabije v lepem poletu Starman efekten gol. Nekaj pred koncem mora sodnik izključiti Svobodinega srednjega krilca zaradi nesportnega insulta. Sodil je g. Lukežič.	C i
SVOBADA t SLOVAN 1:0 (0:0) Svoboda je neprestano v napadu, Slova-novci pridejo le redko čez polovico. Branijo skoro vsi. O tej defenzivni taktiki je napadalcu težko priti do uspeha, tembolj, ker spravljajo sporadični napadi Slovana tudi Svobodino obrambo v težavne položaje. Situacijo razbistri sodnik z upravičeno 11-metrovko, ki jo Rudi pretvori. Sodil je gosp. Dolinar.
PRIMORJE : GRAFIKA 2:0 (0:0) Primorje v močno oslabljeni postavi je utegnilo odločiti šele v drugem polčasu po prav lepi kombinacijski igri tekmo v svojo korist. Izkazali so se posebno valfi Primorja, ki so bili najboljši del moštva. Gola sta daJa Trček in Jež. Grafika je vzdržala samo v prvem polčasu odprto igro. Sodil je g. Lukežič.
SVOBODA : PRIMORJE 1:0 (0:0) V dosedanjih tekmah sta obe moštvi nabrali po štiri točke, torej je bila tekma odločilna. Svoboda je nastopila kompletna, Primorje s štirimi rezervami za blesirane igrače. Vkljub zmagi Svobode njen rezultat ni prepričevalen, ker je bilo moštvo Primorja boljšo in je predvedlo taktično in tehnično boljšo igro. Imelo je tudi več šans za reali-ziranje kot Svoboda. Toda žoga je okrogla in je našla pot v mrežo Primorja, v nasprotno pa ne, zato je Svoboda po vsej pravici odločila turnir v svojo korist. Edini gol je dal Rudi z lahko ubranljivim strelom, ki ga Mika ni držal. Sodil je g. Dolinar.
Uspeh turnirja kaže naslednja tablica: Svoboda 3 3 0 0 5:0 6 Primorje 3 2 0 1 6:1 4 Grafika 3 1 0 2 2:5 2 Slovan	3 0 0 3 0:7 0
Po zadnji tekmi je moštvo Svobode prejelo v trajno posest za zmagovalca razpisani pokal.
Plavalno prvenstvo LPP
V Kamniku si je Ilirija priborila seniorsko in junlorsko prvenstvo v plavanju in waterpolu — Primorje ni nastopilo
Kamnik, 24. julija.
Danes so se v kopališču mestne občine v Kamniku nadaljevale in končale tekme za prvenstvo LPP za 1. 1932 v plavanju in waterpolu seniorjev in juniorjev. Udeležba kiubov ni bila velika, tekmovali so samo Ilirija. Marathon iz Maribora in domači SK Kamnik. Tekmovanje samo na sebi ne bi bilo zanimivo, ako se ne bi bil vršil oster boj med Marathonom in Kamnikom za drugo mesto. Prvo mesto je že od vsega početka pripadlo Iliriji, ki je postavila v boj dooro trenirano ekipo.
V soboto se je že zde^ da bo stari ne-prijatelj plavačev Juppiter Pluvius oviral izvedbo tekme, saj je vso soboto popoldne deževalo. Vendar pa se je sobotni program izvedel še v dovolj lepem vremenu. Zvečer pa je zopet pričelo liti kakor iz škafa in plavači so bili že v str?hu. da se tekme v nedeljo sploh ne bodo mogle vršiti, ker ;e lilo do jutra. Nevljica, na kateri je zgrajeno kopališče, je hudournik in v dežju vedno močno naraste. Vendar je bil vsak strah odveč. V nedeljo je nastopilo naj-krasnejše vreme, le voda je bila zjutraj
izredno mrzla. Toplomer je pokazal komaj 13 stepinj Celzija! Popoldne je temperatura narasla na 19 stopinj Celzija.
Publike se je oba dneva, zlasti pa v nedeljo, zbrale nepričakovano lepo število, ki je z zanimanjem sledila poteku in živahno vzpodbujala domače tekmovalce.
Jurija je pod vodstvom vrhevnega sodnika g. Kavška funkcijonirala dobro. Star-ter je bil g. Kramaršič. Organizacija tekem je bila brezhibna. Točke so si sledile hitro in je bilo tekmovanje z obema tekmama v waterpolu že ob 17. zaključeno.
V vseh točkah je seveda dcminirala Ilirija, ki je zasedla skoro vsa prva mesta. Na progi 1500 m. ne kateri Ilirija radi premrzle vode ni nastopila, sta prvi mesti zasedla Marathonca. Prijetno presenečenje pa je napravila Kamničanom Božičeva, ki je osvojila v močni konkurenci med Tlirijani eno prvo in eno drugo mesto in s tem poleg Cererja največ pripomogla. da je Kamnik osvojil v tekmovanju juniorjev drugo mesto. Kamnik ima v svojih junioriih nekaj prav talentiranih plavačev, največ pa obetata Cerer in Bo-
žičeva, ki sta cd lani dosegla velik napredek. Med najmlajšimi se je posebno postavila Stana Sitarjeva. Tudi Pogačnik je pokazal lep napredek in bo brez dvoma dosegel še več uspehov.
Marathon ima glavno silo v seniorjih, kjer je tudi osvojil drugo mesto.
Rezultati tekem so:
Tekmovanja v soboto so se pričela točno ob pol 17. Na kopališču se je zbralo lepo število publike. Na predlog SK Ilirije se je vrstni red spremenil v toliko, da so .nastopili najprej
seniorji 100 ni prosto - finale: 1. Fritsch (Ilirija) 1:10 8. 2. Svetek Rajko (H.) 1:12.8. 3. Hartlieb (M) 1:20.8, 4. Jandl (M), 5. čerček (H.), 6. Horvat (K). Prve točke v seniorskem plavanju: Ilirija 23, Marathon 8. Kamnik 1.
Juniorji 50 m prosto — predtekm^va-nja; od 11 prijavljenih jih je startalo 10. Vršila so se tri predtekmovanja. dva po 3 in eno s štirimi tekmovalci. Določeno je bilo. da se jih plasira za finale 8, ki dosežejo najb.ljše čase. Prvo predtekmovanje: 1. Lavrenčič (H.) 29.3, 2. Fettich (H.) 33, 3. Pogačnik (K) 39.8. Drugo predtekmovanje: 1. šavli (M) 34.7, 2. Cerer (K) 36.7, 3. Smerdu (M) 39.6. Tretje predtekmovanje: Start se je moral dvakrat ponoviti. ker je odpovedala pištola. 1. šerbec (II.) 32.8, 2. Kune (M) 37.4, 3. Karba (K), 4. Sadnikar (K). Dober čas Lavrenčiča.
Ko sta bili absolvirani ti točki, se je vršila tekma v waterpolu med senicrji Ilirije in Marathona. Ilirija je nastopila v postavi: Ilovar—Jamnik. čerček—žirov-nik—Jesih. Otruba. Fritsch. Marathon: \Vesiag—Rostacher, šavli—Jandl—Hartlieb. Stopar. Kune.
\Vaterpolo Ilirija : Marathon 9:0.
Ilirijani so ves čas absolutno prevladovali. Marathrn je to pot igral prvo težjo igro in poznalo se je. da še nima nikake prakse. Ilirijanski vratar ni stopil niti enkrat v akcijo. Ilirija se je ves čas držala pred golom Marathona in po miii volji zabijala gole. V ilirijanskem napadu se je odlikoval Otruba. pa tudi Jesih je bil par-krat uspešen. V drugem polčasu je kapetan marathenskega moštva izjavil, da Ma-rathen odstopa od nadaljnje igre, ker je voda premrzla.
SK Kamnik v seniorskem waterpo!u ni prijavil moštva, za to je Ilirija s to tekmo osvojila prvenstvo seniorjev v \vaterpolu. Tekmovanje juniorjev v waterpolu je bilo prek ženo na prihodnji dan.
V nedeljo dopoldne so se pričela tekmovanja točno ob po' 9.
50 m prosto juniorji — finale; Startalo je vseh 8 tekmovalcev, ki so se plasirali za finale. Ker se vrstni red na cilju ni mogel tečno ugotoviti, se ta točka razveljavi in ponovi izza točke 400 m seniorji prosto. Na cilj so prispeli "v naslednjem redu: 1. Lavrenčič (II.) 30, 2. Šerbec (H) 32.5, 3. Fettich (II.) 33.5, 4. Cerer (K) 34.4, 5. Šavli (M), 6. Kune (M). Prve točke v juniorskem plavanju: Ilirija 26, Kamnik 3, Marathon 3.
50 m prosto juniorke — finale: Prijavljenih 5, startala samo ena, c stale so ravno prišle z vlakom, toda sodniški zbor Di počakal, da bi se siekle. 1. Grošelj (H.) 38.2. Točke: Ilirija 13. Skupno v juniorskem plavanju Ilirija 39, Kamnik in Marathon po 3.
400 m prosto seniTji — finale; Od 8 prijavljenih, so startali samo štirje. Rezultati: 1. Jesih (H.) 5:49. 2. žirovnik (H.) 6:22.7, 3. Wesiag (M) 6:59.8. 4. Hartlieb (M). Točke: Ilirija 21, Marathon 8.
Točke v seniorskem plavanju: Ilirija 44, Marathon 16, Kamnik 1.
100 m hrbtno seniorke — finale; Prijavljene 3, na start ni prišla nobena, zato se ta točka ni vršila.
100 m prsno juniorji — finale: Prijavljenih 8, startalo jih je 6. 1. Hribar (II.) 1:31.2, 2. Svetek L. (II.) 1:35.7, 3. Rosta-her (M) 1:43.5, 4. Sadnikar (K), 5. Le-vičnik (K). En plavač Ilirije je bil diskvalificiran zaradi napačnega plavanja. Točke: Ilirija 21, Marathon in Kamnik po 5.
Točke v juniorskem plavanju: Ilirija 60, Marathon in Kamnik vsak po 8.
4X100 m prosto seniorke odpade, ker ni bilo nobene tekmovalke na startu.
4X50 presto juniorji. Ilirija je prijavila dve štafeti, Kamnik in Marathon po eno. Ostra borba med prvo in drugo štafeto Ilirije. Rezultat: 1. Ilirija I (Ziherl, šerbec. Fuchs, Lavrenčič) 2:03. 2. Ilirija II. 3. Marathon, 4. Kamnik. Zicherl in Fuchs sta plavala 31.6, Lavrenčič 30. Točke: Ilirija 42, Maraton 10, Kamnik 6
Skupaj v juniorskem plavanju: Ilirija 89. Marathon 18, Kamnik 14.
Štafeta 4X200 m prosto seniorji: Na startu po ena štafeta Ilirije in Marathona. Zmaga Ilirija v postavi Svetek R, Jesih, Otruba in Jenko v času 12:03.6, 2. Marathon (Wesiag. Jandl. Rostacher, Hartlieb) 14:42.2. Točke: Ilirija 26, Marathon 16. Točke v seniorskem plavanju: Ilirija 70, Marathon 32, Kamnik 1.
štafeta 3X100 m juniorke, me§ano: Na startu samo dve ilirijanski štafeti. Rezultat: 1. Ilirija 1 (Jamnik, Zalokar, Grošelj) 5:22.3, 2. Ilirija H (Babinek, Ozimič, Ker-žan) 5:35.1. Točke: Ilirija 42. Skupno v juniorskem plavanju Ilirija 131, Marathon 18, Kamnik 14.
200 m seniorke prsno — finale; Prijavljene dve Ilirijanki, ki sta tudi startali. Rezultat: 1. Sever Zlata 3:57, 2. Klemen-čič 4:21.8. Točke: Ilirija 21. Skupno v seniorskem plavanju Ilirija 91, Marathon 32. Kamnik 1.
200 m seniorji prsno — finale; Od prijavljenih 8 so se javili na startu samo štirje. Na cilj so prispeli v naslednjem vrstnem redu: 1. Jamnik (H.) 3:34. 2. Kramar (H.) 3:40. 3. Kr°k (K), Wesiag (M) je bil diskvalificiran. Točke: Ilirija 21, Kamnik 5. Skupno v seniorskem plavanju Ilirija 112. Marathon 32, Kamnik 6.
200 m juniorji prosto — finale: Od prijavljenih 7 tekmovalcev so vsi na startu.
1.	Fuchs (II.) 2:51.2 2. Michalek (II.) 2:56.5, 3. Zicherl (H.) 3:10.3. 4. Lavrič (H.), 5. Ceror (K). 6. šavli (M). Točke: Ilirija 29, Kamnik 2. Marathon 1. Točke v juniorskem plavanju: Ilirija 160. Marathon 19. Kamnik 16. Ostra borba med Lavričem in Cererjem.
1500 m prosto seniorji — finale: Od priiavljenih 5 tekmovalcev sta oba Iliri-jana odstopila. 1. Hartlieb (M) 29:21.4,
2.	Wesiag (M) 30:53.4. 3. Kemperle (Kamnik). Pozornost je vzbud^ a zlasti izredna vztrajnost Kemperla. Točke: Marathon 21, Kamnik 5. Skupaj v seniorskem plavanju: Ilirija 112, Marathon 53. Kamnik.11. Med plavanjem na 1500 m so izvajali skakači Ilirije in Kamnika skoke iz stolpa in deske. S to točko je bilo dopoldansko tekmovanje zaključeno.	i
Popoldne so se vršile tekme v naslednjih točkah:
100 m prosto juniorke — finale; Starta-
le tri Ilirijanke. 1. Lamcret (H.) 1:20.9, 2. Grošelj (ii.) 1:32.2, 3." Zalokar 1:51.5. Točke: Ilirija 26. Stanje v juniorskem tekmovanju: Ilirija 186, Marathcn 19, Kamnik 16.
100 m juniorji hrbtno — finale: Startalo je vseh 6 prijavljenih tekmovalcev. 1. Ziherl (H.) 1:32.7, 2. Tavčar (H.) 1:33.5, 3. Lavrič (II.) 1:39.5. 4. Lavrenčič <n.), 5. Pogačnik (K), 6. Presl (K). Točke: Ilirija 29, Kamnik 3. — Skupno v juniorskem plavanju: Ilirija 215, Kamnik in Marathon po 19
100 m seniorke prosto odpade, ker ni priš'a nobena tekmovalka na start.
100 m juniorke prsno, finale: Prijavljenih 8. startalo 5. 1. Božič Valči (Kamnik) 1:48.8. 2. Babinek 1:49.9 3 Keržan (II.) 1:53.2. 4. Sitar (Kamnik). Najbolj napeta točka dneva. Božičeva (Kamnik) vodi dolgo z Babmekovo (Ilirija), na 40 metrov se odtrga za 1 meter in zmaga sigurno. Jatnni-kova. ki je prišla na cilj tretja, je bila diskvalificirana. ker se je dotaknila .^mo z eno roko cilja. Točke Kamnik 16, Ilirija ,3. Skupne točke v plavanju juniorjev Ilirija 228. Kamnik 35, Marathon 19.
Štafeta 4 x 50 m juniorke prosto: Na startu samo ena štafeta Ilirije v postavi Lavrenčič, Zalokar. Grošelj, Lampret, ki je plavala 2:45.8. in priborila Iliriji novih 26 točk. Skupno v juniorskem plavanju Ilirija 254, Kamnik 35, Marathon 19.
3 x 100 m juniorji mešano: Na startu dve štafeti Ilirije in po ena Kamnika in Marathona. 1. Ilirija II. (Hribar, Lavrič, Fuchs 4:25.9. 2. Ilirija I. (Čadež, Tavčar, Ziherl) 4:36.8. 3. Marathon (Rostaher, Šavli, Kune) 1:39.5. 4. Kamnik (Levičnik. Pogačnik. Cerer). Napeta borba med kamnino štafeto in Marathonom. ToSke: Eirija 42, Marathon 10, Kamnik 6. Stanje v prvenstvu juniorjev: Ilirija 296, Kamnik 41, Marathon 29.
3 * 100 seniorke mešano; Toeka oopa-de. ker ni zopet nobene štafete na startu!
100 m seniorji hrbtno, finale: Od prijavljenih 6 jih je startalo 5. 1. Žirovnik (II.) 1:23.7. 2. Medved (II.) 1:36.5. 3. Pajer (II) 1:41.2. 4. Otruba. 5. Hartlieb (M). Točke: Ilirija 29, Marathon 2. Skupno v seniorskem plavanju: Ilirija 183, Marathon 65, Kamnik. 11.
400 m Seniorke prosto, finale: Starrata obe prijavljeni Ilirijanki 1. Sever Zlata 8:34.1. 2. Klemenčič"9:04.6. Točke: Ilirija 21. S to točko je bilo zaključeno seniorsko plavalno tekmovanje in je končno stanje: 1. Ilirija 204 točk 2. Marathon 65, Kamnik 11.
Ilirija si je torej ponovno priborila plavalno prvenstvo LPP v seniorskem plavanju za leto 1932.
100 m juniorke hrbtno, finale: Na startu so se javile 4 tekmovalke: 1. Ozimič (II.) 1:53.5; 2. Božič (Kamnik) 1:53.9: 3. Keržan (II.) 2:07.8: 4. Zalokar (IL). Zopet lep uspeh Božiceve, ki je izgubila prvo mesto zaradi prepočasnega obrata. Točke: Eirija 21, Kamnik 8.
Juniorsko prvenstveno tekmovanje je bilo s to točko zaključeno in si je osvojila Ilirija tudi juniorsko plavalno prvenstvo LPP za leto 1932.
Končno stanje točk v juniorskem prvenstvu 1. Ilirija 317; 2. Kamnik 49: 3. Marathon 29.
V waterpohi juniorjev se je vršila samo tekma med juniorji Ilirije in Kamnika.
Ilirija je nastopila v postavi: Čadež. Svetek, Vrankar, Fuchs. Lavrič. Tavčar, Michalek. Kamnik se je predstavil z naslednjim moštvom: Presl, Karba. Pogačnik. Horvat, Sadnikar, Cerer. Levičnik.
Waterpoto Ilirija : Kamnik 9:0 (4:0)
Tgra je nudila približno isto sliko kot včeraj srečanje med Marathonom in Ilirijo, vendar pa so se kamniški juniorji držali mnogo bolje kot Marathonovi seniorji. Napad je celo prišel parkrat do gola. vendar se mu ni posrečilo zabiti častnega gola, čeprav bi ga po teku igre zaslužili. Najslabša točka Kamnika je obramba, ki je preveč silila v ospredje in pustila napad Ilirije sam naprej, da je nosil žogo v gol. Kamniku manjjka samo par resnih tekem, pa bi lahko zaigral z večjim uspehom. Sodil je v največjo zadovoljnost gosp. Savo Sanciiu
Ker ie juniorsko moštvo Marathona odstopilo od tekme, je Ilirija s to tekmo osvojila tudi prvenstvo LPP za leto 1932, v vaterpolu juniorjev.
Oficijelni del tekmovanja je bil s tem zaključen. vršila se je še tekma v vaterpolu med seniorji Ilirije in kombiniranim moštvom Marathona in juniorji Ilirije. Tekma se je sicer odigrala v prijateljskem tonu, vendar je bila zanimiva. Končala je z rezultatom 3:0 v korist seniorjev Ilirije.
Izven programa so se še vršili skoki s stolpa, katere- so izvajali Pribošek, Ziherl, Bervar in Štefka Komarjeva.
S tem je bila lepa športna prireditev v Kamniku zaključena. Danes se bo odločilo še prvenstvo v skokih juniorjev in seniorjev. Tekme prično ob 15. na kopališču Ilirije.
Dr. Schober hudo bolan
Dunaj, dne 24. julija. Dr. Schober, ki že
dolgo boleha in se je zdravil dozdaj na Zg. Avstrijskem, je bil prepeljan v sanatorlj v Badnu. Bolan je na srcu in zbuja njegovo stanje resne skrbi.
Prekooceanski polet
New York, 24. julija, č. Kapetan Gronau je v soboto popoldne pristal s svojim letalom v Reykiaviku. danes je nadaljeval svoi polet do GrSnlandije in bo v ponedeljek bržkone dosegel ameriško obalo.
Tunney kandidat za ameriškega predsednika
New York, 24. julija. L Demokratska stranka v državi Kentucky je imenovala bivšega svetovnega prvaka v boksu Tun-reya za kandidata pri jesenskih predsedniških volitvah v Zedinjenih državah. Volilna komisija je ugotovila, da ima Tur^ev po svojem državljanskem položaju vse r>o-goie, ki so predpisani za kandidaturo Tun-ney je izjavil, da sam ne želi aktivno delovati v političnem življenju in da bn zaradi tega podpiral kandidaturo Roosevelta.

Doživljaji na poti pod Ratltovec
Pa sem se spomnil tisto jutro, ko sme se odpravljali na vrhničana, Maričke tam za Tošcem, ki je povedala pred leti, da je bila samo enkrat v Ljubljani in sveto zatrjevala, da ne pojde nikdar več, in sicer zato ne, ker tam preveč — smrdi. Oj. ti grda Marička, sem si takrat mislil, rekel seveda, nisem, ker je bila strašno zala. Pa, kako prav si imela, dolomitska roža in kaj bi dejala šele danes, ako bi te nanesla pot do Ljubljanice! Torej sedli smo na vrhničana in cijazili takole počasi čez barje. Eno dobroto pa le ima ta jutranji vlak, in sicer to, da je skoro popolnoma prazen. Na Drenovem griču je bilo z a pik, pa je 6kočiI prvi dol nadebudni in neučakani Marko, za njim elegantno izstopi nečakinja, akademičarka Veruška, nato pride težava gospe mame in končno še pater fa-milias, vse kakor se spodobi. Primerno otovorjeni in pripravljeni za večdnevno turo korakamo po horjulski cesti.
Pot nas vede skozi vas in mimo graščine Lesno brdo s slovito kokošjerejo. Lep je tod razgled po Horjulski dolini na Vrh sv. Treh kraljev, na Koreno in sv. Urha. Prečkamo dolino, pridemo na polhograjsko cesto, pa se ji kmalu izognemo na Kolovoze in 6teze čez Zavrh v Polhov gradeč. Prav zares je to eden izmed najlepših krajev v neposredni bližini Ljubljane, saj je oddaljen od nje pičlih 19 km, a je še danes kljub romantični legi in čudovito pokojnemu miru še premalo zn?n. Tu labcri kolonija ljubljanskega Rdečega križa, za katero prav materinsko skrbi Malnarieeva mama. Mladina si je srma uredila idealno kopališče ob Božni, kjer se kopa. sonči, telovadi in igra. Primernejšega kraja si pač niso mogli izbrati za letovanje. Opoldansko vročino si hladimo v hladnih valovih Božne, ogledujemo slikovito okolico s Polhograjsko goro, na kateri čepi kakor postovka cerkvica sv. Lovrenca in občudujemo starinski vodnjak z Neptumom ter stolp z uro pred graščino. Ko se sonce malo nagne z zenita, nadaljujemo pot po romantični dolini Božne, ki so jo povod-rtji leta 1925. in 1936. strašno razdejale. Še danes po tolikih letih so vidni sledovi grozne katastrofe. V neznosni popoldanski pripeki se vzpeniamo po vijugasti cesti in precpi strmih bližnjicah proti Črnemu vrhu. Od vseh strani lije voda in grme slapovi v dolino Božne. Silkovita pokrajina. Po kratkem počitku na Ornem vrhu. ki nam nudi naj'epši razgled, nadaljujemo pot polagoma navzdol proti seve~u na Valtarski vrh, kjer se zarijemo v mehko seno in po prece;šnjih naporih, največ zaradi neznosne vročine, sladko zaspimo.
Dobro spočiti si ogledujemo prihodnje jutro slikovito okolico izpred cerkvice sv. Filipa in Jakoba, ki ima še starinski, baročni, z lesenimi deščicami kriti stolp. Okolico pokrivajo po pretežni večini gozdovi; temno, skoro grozeče strmijo košate smreke v nebo. Opojni duh kostanjevega cvetja leži v zraku. Streljaj spodaj stoji graščinsko poslopje kmeta, kjer smo prenočili. O teh in takih kmetih je -aoisal Tavčar, da so kralji na svojih posestvih. In to so v resnici še danes kljub splošni gospodarski krizi. Tamie gor pod prevalom se beli sePšče Kuzovo, ki je dalo snov za zanimivo Tavčarjevo povest »Kuizov-ci«. Pa se že spuščamo navzdol v zeleno Poljansko doI;no. počakamo v vasici i>ogu na jutranji avtobus iz Škofje Loke ter od-b"n:mo po dolini navzgor. V vozu je kaj pestra družba, med njo hrvatska družina. Štiriletni deček Vlado na vsa vprašanja vztrajno molči. Ko pa mu zapojem »Oj, Hrvatska, oj veselo nam stoji«, se mu v prijaznem nasmehu razširijo usta do ušes. Na vseh avto-postajah srečujemo letovi-ščarje, v Poljanah se belijo ob Sori šatOTi kolonije trboveljske meščanske šole. Iz-b-ali so si zares divno postojanko. Stara slavna gostilna pri Vidmariu, kamoT so zaha'ati Šubici, dr. Tavčar in še razni dru-
gi ugledni možje, ima novega gostilničarja in dobro kapljico. V Srednji vasi, žal, ne dobimo doma očeta Anžonovca, starega dr. Tavčarjevega kartaškega tovariša. Mora že še biti korenina! V Hotavljah zapustimo avtobus in Poljansko dolino, pa nam kaže pot do Leskovice gozdni in lovski čuvaj in oskrbnik Rudi .Po bližnjicah jo ubiramo navzgor čez Voljako in Studor in se približamo v Leskovici državni meji na nekaj minut. Živo je tu zarezala meja in razpolovila vas, cerkev je ositala na naši strani.
Po kratkem počitku se odpravimo po lepi, v živo skalo vsekani cesti, ki jo je tra-siral prof. dr. Kasal. Cesta je zasebna last veleindustrijalca g. Hajnriharja in vodi do njegove žage naravnost v visoko pobočje Blegoša. Tukaj tabori že drugo leto akademska počitniška kolonija ljubljanskih slavistov pod vodstvom svojega priljubljenega atamana g. prof. dr. Ivana Prijatelja. Okrog dvajset akademikov in akadsmi-čark je tu na oddihu ter si popravlja in pripravlja živce za naporno znanstveno delo. G. profesor jim je dober oče, njegovo občevanje z akademiki je nadvse ljubeznivo in v pravem pomenu besede prijateljsko. G. soproga pa jim vzorno gospodinji, materinsko skrbi za njihove mlade, nenasitne želodce in ustvarja prave kulinarične čudeže ra majhnem ognjišču. Čez dan se kopajo, de'ajo izlete, ravnajo pota, žagajo in cepijo drva in so kakorkoli zaposleni. V gorskem potoku so si uredili več naravnih kopalnih basenov. Za izpre-membo posamezni tudi nekoliko študirajo. Vsak dan sta po en akademik in akademičarka dežurna in pomagata v kuhinji. S klici in udarjanjem na lonec se poziva k jedi in je vsa družba neverjetno hitro in točno zbrana pri mizi. Vsak dan v mraku 6e zbero h kresu. Tekom dneva znosijo dračje v grmado in tako čistijo gozd. Slovesen trenutek nastopi, ko lastnoročno zažge g. profesor gTmado. Nato prečita akademik Bor najnovejšo številko glasila kolonije »Blegoški oddihnik«, katerega glavni urednik je sam. Vsebina je pisana večinoma v verzih in očituje mnogo zdrave šale in izvirnega humorja. Objavi se tudi dežurna služba za prihodnji dan. Oglasi se petje mešanega akademskega zibora in končno zaraja mladina ob sprem-ljevanju kitare v poskočnem kolu. 'iako mine dan v divni naravi očaka Blegoša in kolonija se odpravi k počitku: akademi-čarke na postelje v lovsko kočo, akademiki pa imajo vse kaj boljšega, namreč vsak svojo vilo. V prazni/h ogljarskih kočah, senikih ki šupah so si uredili na senu svoja ležišča in so zelo zadovolnji. Večkrat gre kolonija korporativno v Leskovico po pro-vijant ter porabi to priliko za petje in ples. Izvleče gramofon, pa se zasuče s takim užitkom, kakor bi bila v najlepši plesni dvorani. Akademiki hodijo tudi na lov in je srečni Ninvrod, ribniški akademik M. že položil kapitalnega srnjaka. In je bila tako kolonija zopet oskrbljena za nekaj dni. Krasmo se počuti akademska mladina na Blegošu in ima prav akademik Samo, ki se je izrazil, da se ne bo povrnil izlepa v Ljubljano. Plemeniti mecen naše akademske mladine g. Hajn.rihar zasluži javno pohvalo.
Treba je pustiti mladino samo, saj se sama med seboj najboljše počuti. Vzpenjamo se pičlo uro strmo navzgor do obmejnih kamnov in nam dobre volje ne vzame niti rahli dež, ki prične padati. Vendar smo prisiljeni, da iščemo zavetja v šupi stra-žarnice nekega sektorja. Tam vedrmo in pojemo. Za poslastico nam pred odhodom poklonijo prijazne roke pravo turško kavo. Akademičarka Vera, ki nas spremlja, pravi, da je dišala kakor najboljši liker. Zanimiva je taka pot ob državnih mejnikih, ob njih pa teče dobro izhojena stezica, ki jo uporabljajo graničarji in pa organi finančne straže. Zanimiva je pokra-
jina, molče se uda jamo vsak svojim mislim. Pri prihodnji straža mi ci se je treba zopet dovoljno legitimirati. Na nadaljnji poti se nam odpre lep pogled na Cerkno, hrepeneče glede nečakinja, akademičarka Veruška, na svoj rojstni kraj. Nato 6e ustavimo pri Vrhovčevih v Davoi. Nekaj posebnega je ta vas, ki se razteza v višini do 1000 m nad dve uri v dolžino in eno uro široko. Čuden svet, ves v jarkih, glo-bačah in dolinah. Posestva leže samotno, po četrt in tudi pol ure odaljena drugo od drugega. V gozdovih in živinoreji je mnogo bogastva, posamezni posestniki redijo po dvajset do trideset glav /oveda in mnogo ovac. SpecijaJni zemljevid ima označene posamezne dele vasi in vrhove po posestnikih, kakor Jerni Sturm, Ber-na/rd, Hrovat, Marenkouc, Š.peh, Mohor, Kožni Bitnec, Pri Brelihu, Dolinar, Rrel-hovo, Pri Majdlicu itd., pa tudi imena, kakor Za Prvič in Podprvič, kar bi nam mogli r&ztolmačiti naši geografi in slavisti. Narod tu gor je zdrav in bister in kako bi ne bil v tem višinskem zraku in soncu; zelo lep je ženski svet. Ko sedimo pri Vrhovčevih pri popoldanski malti, se stemni nebo, nastane močen naliv, strela in grom udarjata. Pa poskoči stari Vrhovec kakor zajec pokonci, teče k oknu ves bled in prepadel, in v nastopnem trenutku že slišimo obupne klice: »Gori! Na pomoč!« Pri sosedovih, visoko gor na pobočju Porozna je treščilo v kozolec, in sicer tako, da je švignila strela skozi po slemenu 'n je pričela goreti hkrati cela streha. Kar je moškega pri hiši, vse hiti na pomoč, pridruži se tudi nekaj žensk. Gospodar obupan stimi in je ves zmeden, ženske jočejo in vijejo roke. Težka je pomoč pri takem pomanjkanju vode, kakršno je v teh krajih. Edina voda je slab curek iz cevi pri hlevu, *reba je čakati nekaj minut, da se napolni škaf. Pa jo pogrunta Marko, zvita glava. V hudem nalivu teče mimo hleva hudournik, Tči ga nevihta sproti napaja. Naravna vodno strugo proti odtoku čez travnik, in v hipu je dovolj vode, ki naglo polni vedro za vedrom. Požar je v razmeroma kratkem času pogašen. Posestnik sicer ni posebno prizadet, ker je pogorela samo streha, spodnje ogrodje pa je ostalo, in je bila sreča v nesreči, da je bil kozolec prazen. Bridka usoda je obiskala posestnika že drugič, saj sita mu pogorela pred tremi leti hlev in kozolec. Ta ko so junačili in gasili naši Ljubljančani požar v Davči.
Po napornem potu in delu sladko zaspimo na Vrhovčevem senu, pokritem z debelimi domačimi rjuhami. Domača Marička nam celo postreže z blazinami, tako, da počivamo kakor na najbolj mehkih pernicah. Drugo jutro se vreme kislo drži, leno se vlačijo megle po pobočjih in grebenih Blegoša in Ratitovca. Kmalu prične tudi rosiiti, a neustrašeno 6e spuščamo dol na Podrošt, nato pa se vzpenjamo po položnih vijugah in strmih bližnjicah v So-rico. Prijazna gorska vas leži nad 800 m visoko in je bila že pred 30 leti toliko napredna, da si je ustvarila lastno električno centralo. Težko so sicer rinili zadružniki izpočetka, toda ob ugodni povojni konjunkturi so zmetali skupaj potrebne bankovce in tako je danes elektrarna njihova popolna Last. Še so ostanki nemške kolonije iz brižinske dobe. Jezik je sicer v Sorici popolnoma čist, slovenski, le v D ari jah še mešajo nemške besede v slovensko govorico. Ljudski tip še spominja na nemško pokolenje in pa imena bližnjih vThov, kakor Dranch, Dresel, Lajnar. Na pokopališču čitam na grobnih kamnih in križih imena: Fr.hlioh, Drol, Gaser, Gart-ner, Jenšterle, Kemperle, Thaler, Pfajfar, Vebar, Kejžar, Egart itd. V cerkvi občudujem čudovito Groharjevo sliko žuione-ga patrona sv. Miklavža v velikem oltarju v presbiteriju na stropu pa Šufcičevo fresko — sliko zadnje večerje.
V Zalem logu še obiščemo vedno mladostno razgibanega poeta g. Antona Ko-zinjskega in 6e dodobra nasmejemo njegovemu pristnemu in zdravemu humorju, nato pa gre pot po šestdnevnih nebeških užitkih nazaj v domači pristan.
R. D.
Vzgoja učiteljic za gospodinjstvo in hiigijeno
Tečaj za gospodinjstvo in higijeno, ki se vrši za učiteljice v Ljubljani na Mladiki, prav dobro uspeva. Udeleženke se uče prirejati zdravo in okusno vegetarijansko hrano, kar se bo dalo posebno d obaro uveljaviti na deželi, kjer je naše ljudstvo navezano večinoma na rastlinsko hrano, katere pa v mnogih primerih, žal, ne zna prirediti tako, da bi vsebovala vse snovi, ki jih potrebuje človeško telo za 6voj razvoj. O tej stroki predava ravcateLjica Mladike ga. Zemljantova, kri je prvovrstna strokovnjakinja v tem pogledu. Silno važna pa je tudi higijena žene, o kateri predava zdravnica ga. dr. Lunačkova, o prvi pomoči pri nezgodah piredava ga. dr. Tavčar-Konvalin-ka, o bigijeni šole dn otrok pa zdravnika gg. dr. Dragaš in dr. Pire. Vsako jutro ima ded udeleženk v Zavodu za zaščito mater in dece praktični pouk o negi dojenčkov.
Zaslugo, da se je mogel tečaj otvoriti in da tako lepo uspeva, ima požrtvovalni gospod Gaberšek, šolski nadzornik v pokoju, ki je imel mnogo potov in truda, pire-den je pripravil vse potrebho za ustanovitev tečaja. Priznanje moramo izreči tudi ravnateljici ge. Zemljanovi, ki prirediteljem tečaja v strokovnem in organiizator-nem pogledu pomaga s svojimi nasveti. V tečaju se udejsbvuje prav pridno tudi gdč. Vidmarieva, ki je desna roka voditeljice tečaja gdč. Prašnikarjeve.
Tečaj obiskujejo naslednje udeleženke: Turk Nežika iz Sodratžice. Urbajs Alojztfja od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Čolnar Antonija iz Gornjih Pirnič pri Medvodah, Čuk Matilda, abiturientka iz Ljubljane. Uhlir Marija iz Sodražice, Luki 5 Kristina iz Zgornje šišike, Honigsman Zofija iz Višnje gore, Vrtovec Mar ai-z St. Vida pri Lukovici, Terpin Anica iz Dobrnič pri Trebniem, Urbanoič Marija iz Gabrja pri Novem mestu, Pahor Marija iz Serdice pri Sv. Juriiu v Prekmurju. Zupančič Gabri-iela iz Dupelj pri Krizah na Gorenjskem, Perčdč Roza iz št. Ruperta pri Laškem, škerle Antonija ii Komende pri Kamniku in Zupan Nada iz Ljubljane. Kakor je razvidno, so udeleženke rz najrazlične jših krajev, kar bo gotovo dobra agitaciia za ta tečaj, da se bo vršil tudi še nadaljnja leta.
!z akvaristove torbe
RIBOGOJNICE S PISANO DRU2BO IN RAZNOTEROSTI.
Ljubitelj, ki si želi več vrst in rodov ribic v svoji ribogojnici, bo najprej poskrbel za odgovarjajočo posodo. Ker je pisaia družba domačih ribic mnogoštevilna in ker pridejo za akvarije v poštev tudi tujerodne ribice, mora biti posoda čim večja, na vsak način pa mora vsebovati najmanj 40 do 50 litrov vode. Da je glavni pogoj za dobrobit ribic gosita zaraščenost, smo že čestokrat omenili. O velikosti ribic pa določa okus ribogojitelja. Znano je, da potrebuje 5 cm dolga ribica, ki je glede kisika bolj skromna, kakor n. pr. linj. krap, koreselj in pisanec, najmanj 1 lLer vode, pisan ka, globoček, polzača pa mnogo več. Če hoče torej ribogojitelj mnogo ribic, si bo nalovil prav majhne, 2 do i cm dolge in s temi oživel svojo ribogojnico. Od ljubitelja ujezemk si bo zaprosii z-.»bičastih krapov, mrenic in ostrižkov, ki potrebujejo manj kisika.
Priporočljivo je, da se ribice že v nai-nežnejši mladosti navadijo na priiise v ribogojnici, zato si nalovi ribogojitelj zarod 50 dni po drsti. To velja posebno za ostri-ža, ki izgubi deloma svoj roparski nagon, ker se privadi v nežni mladosti lažje na druge ribe. Moramo ga prav dobro krmiti. Imam v ribogojnici med malimi nbicami šest ostrižev. Nekateri so prav miroljubni, samo enega sem zalotil pri zločin.t. Ko sem vstal in stopil k ribogojnici, opazim ostrižka, kateremu je nekaj molelo L- gobčka. V prvem hipu sem misliL, aa drži strohnel brstič kake rastline v gobčku, k.«.r se začne brstič prav živahno gibati. Sedaj sem šele natančno pogledal in videl, da je v gobčku ribica in to najmanjši pisanec.
ki je bil 6icer po dolžini pol tako dolg kakor ostrižek, po dolžini pa 10 krat manjši. katerega pa ni mogel pogoltniti, ker mu je obtičal v žrelu. Hitro sem zajel, položil obe ribici na steklo, potegnil pisanca iz žrela, vrgel ostriža v ribogojnico, pisanca pa v posebno posodo. Zal, pisanec ni mogel okrevati, ker je že predolgo tičal v žrelu. Na ta aačin sem rešil življenje samo ostrižu. ki bi sicer tudi poginil. Iz tega sledi, da moramo roparice obilno hraniti. sicer se utegnejo lotiti manjših rib e. Najbolje je. če nakrmimo najprej miroljubne ribice s katerokoli drugo hrano, potem pa roparice z vodnmi bolhami in pa tubifeksi. Na ta način se privadijo roparice lažje na nastrugano meso. razkosane deževnike in drugo, ostale ribe se pa najedo in ne požro roparicam žive hrane.
Tudi o potapniku moramo še poročati. V enem zadnjih člankov sem omenil, da si je napravil gnezdo, katero sem premestil v drugo steklo. Deset dni nato so se izlegli mladiči, prevrtali gnezdo in se podali na lov. Dal sem jim r.astrugano meso. KeT pa nisem imel pri roki žive brane, sem jih nesel v bajer. Ljubiteljem priporočam potaipnika. ker je zelo lepa živalica. Opozarjam samo na to, da se loti rastlin, če ne dobi alg. Nitkaste alge pa najdemo povsod. Kakor zeleni pajčolani vise na raznih predmetih v tekoči vodi, v bajerjih pa med vodnimi Tastlinami. Take alge so tudi zelo koristne za ribogojnico, ker izločalo mnogo kisika in ker služiio tudi miroljubnim ribicam za hrano. Poleg tega tiče v algah razne ličinke in črv'čki. ki so posebno ostrižem dobrodošli Ko denemo svežo algo v ribogojnico, se postavijo ostrižki h kepi in opazujejo. Čim zagledajo najrah-lejši gib, že popadajo plen (črvička, ličinko) in ga pojedo kar z algami vred. Algo, ki io dajemo hrošJu in ribicam, plaknemo dobro s svežo vodo in s tem jo očistimo b'ata, kjer so opasne zaiedalke. Ker raz-našajo ribice alge po ribrvioViiei, moramo vsak dan odstraniti odpadke alg z r>atego, v kolikor jih niso že pojedli polži, glo-bo?ki in polzače
Mnogo hrane daje ribicam povodni mah ffontimalis aquatica), ki sem ga že v prejšnjih člankih omenil. Zasidra se vi kamnih in lesu v vodi in raste v lepih svetlo zelenih čopičkih v tekoči vodi a M pa pri studencih in čistih stoječih vodah. Prinesemo ga kar s kamnom vred v ribogojnico. ____O. S.
Zlet švicarskih gimnastov
Švicarski gimnasti so proslavili 100-letnico švicarske gimmastične- z veze z velikim zletom v Aarauu, kier se je vršil pred sto leti tudi prvi njihov zlet. Telovadke so imele svoje posebne predzletne dneve s tekmami na orodju, v lahkih atletskih igrah in plavanju. Svoj program so zakhzučile s skupnim nastopom v prostih vajah, ki jih je izvajalo 4000 telovadit.
V	nedeljo so se slavnosti zaključile t javno telovadbo članov, kateri je prisostvovalo okrog 50.000 ljudi. Proste vaje je izvajalo 16.000 telovadcev, ki so prikorakali na teiovadišče iz petih vhodov. Po rajalmem pohodu ie stalo pred tribuno 20 osmero-stopnih kolon. Izvajali so tri proste vaje na godbo, ki se je prenašala po radiu na te-lovadišče. Veliko oviro ie pri tem povzročil odmev, s katerim prireditelji niso računali in je pokvaril skladnost v izvajanju. Med prvo in drugo vajo so bili razdeljeni venci zmagovalcem v tekmi za prvenstvo (Kunstturnen) in v ostalih tekmah (lahka atletika, plavanje, skoki v sodo itd.).
V	tekmi za prvenstvo je zmagal znani mednarodni tekmovalec Maok Evgen (Base!), ki ie dosegel 98.10 točk. Drugi je bit Miez Criorgio (Chiasso), stalni član švicarskih reprezentančnih vrst z 97.-33 točkami. K tej tekmi je nastopilo 52 telovadcev. Naravnost presenetljiva je mala diferenca med prvim in zadrtim, ki je dosegel 90.50 točk.
Slavnosti ie prisostvoval tudi predsednik švicarske republike Motta, ki je pozdravil navzoče telovadce in telovadbe.
MALI OGLASI
>i<HLim
Vs&ka tx»e<la 50 par; u dajanj« naslo-v® »li u Sif.ro d» s din. fll
Orodničarja
( V &rk M-' irma o h er) sprejmem v tovam<o kovinskih iz^lellkov. Prosilci z vei-Mtio prakso naj pošljejo jv>je ponudlbe i &pi?i>m d"we4a.njiih služb na ogl. o-l'l'-U>k »Jutra« pod šifro »Orodni čar«.	29109-1
Šoferja
ta letovišče	sprejmem. — Ponudbe na	o:r!. oddelei »Jutra« t»od	®nač4co» Kavcija 10.000«.	28984-1
Čednega fanta
—15 let ?ta.resra sprej-jn sm v shišbo .Siromašni imajo prednost. Dopise na p družnieo »Ju»ra« v Ma-r'K>ru pod »Ustreči'"-*-*
29009 1
Vzgojiteljico
pnreVm^m k 2 otrokoma — 4 vr 7 let. Ponudbe pod značko »Vzgojiteljica« na oglasni oddelek »Jii"-s«.
29104-1
Šiviljo
»podobno predvsem v postrežbi Hrarok. pomirja nji) in izdelovanju d a m s k i h p'ašče"v. »prerinem takoj. X tf'0-v v oglasnem oddelku ».TVra«.	29024-1
Natakarica
po možnosti s 5O00 Din kavcije, dobi rakoj stalno 4-užbo na Gorpn^kem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Resna« 288:8-1
Gospodičiro
Te>.n«!ra m energičnega ma-Ja:a, zmožno emostflvne-ga knjigovodstva in dobra ttpkarK"«. ki obvlada popolnoma italijanščino sprej-imim takoj v službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna«.
29408-1
Stalno službo
lobi ženska moč, ako posodi 6000 Din. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutira« pod »Jam-stvo hiša 6000«.
Dekle
zdravo ln pošteno, vajeno kuhe sprejmem k štiri članski družini. Naslov v ogl. odd. »Jutra-«.
29389-1
Hišnica flk)
dobi službo v majto" rili. Dopise na oglasni oddeJeik »Jutra« pod šifro »Nekaj 1 a štorih dohodkov«. 29464-1
Slugo za vsa dela
s kavcijo v gotovini, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl.ifni oddelek »Juitira« pod »Sjužba junij« 294.96-1
Vajenci ke
Trg. vajenca
sprejime želescnina v triletno ufrn-o dobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 19330-v
Dekle
staro 16 let, dobro razvito bi se rado mučilo v trgovini mešanega blaga. Gre tudi na deže4o. Ima veliko veselje in je že nekoliko vešče v fcrerovinl. N.islov v oiglaanem oddelku »Jutra«.	29120-v
Učenko
za iizdeilovamj^ peri-la sprejme takoj Mihelak, Ljubljana, Rimska costa št. 5.
29816-44
Za trg. vajenko
ia Savinjske doline, pošteno io pridno, ki se uči le nad pol leta v trgovini mešanega blaga, iščem vsled nikimitve iste. v »vrbo nadaljevanja nčenja mesto »a deželi z oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29310-v
Vajenko
spreijiTKim v ma.nufak.turoo trgovino. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ■»Vaijienika«. . 29352-44
Službe išče
Vsaka beseda 80 par: za dajeoje nas!ova ali za šifro pa 3 Din. (Z)
Natakarica
dobro izurjena, želi službo v boljši gostilni ▼ Ljubljana aii bližini. Ponudbe na ogtasni oddelek »Juitra« pod »Podjetna in solidna«.	29173-2
Dobra frizerka
Ssče m^to ia takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjena«.
Prodajalka
začetnica -s kavcijo, žeM mesto v brgovimn delika-tee. slaščic, bufetu ali pekarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29106-2
Natakarica
marljiva im poštena. iSče službo za takoj ali s 1. avgustom. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. £9335-2
Prodajalka
mešane stroke, vajena vsei gostilniških in gospodinjskih dW. išče kjerkoli mesto. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 29376-2
Ogileua trg. cnafeja po 1 Dia beseda; a« da-janje naslova a& ia šifro S Dia. — Oglasi »oevalmeg« ssataja Y»a ka beseda 50 par; n dajanj« naslova att m &f ro pa « Din. (7)
100 m rabljenih cevi
še dobro ohranjenih, od 1" do 2" kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jtrfcra« pod šifro «Ce?w.
Prodam ]	f Kolesa |	Hišo ali stavbno parcelo kuipfim v Mižnmi Ljubljane Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 29052-20
Ogiaai ing. enačaja po 1 Dia beseda; ta dajanje naalova aH M šifro S Dia. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 60 par: ca dajanje naslova ali sa šifro pa 3 Din. (0)	za besedo. Oglasi socijalnega ua&aja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali a šifro S Dia, oziroma 5 Din. (34)	
		Hišo ali vilo ▼ ceno do 300.000 Din kupim takoj ▼ Ljubljani aH okoliicd. Ponudbe na podružnico »Jutra« t Cel j« pod značko »Amerika nec«. 28836-20
	Damsko koto dobro ohnanjemo, z lahkim tekom, prodam za 650 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29358-111	
Gramofon, plošče po 1 Din Izposojaj« »Šlager«, Ljubljana. Alek sandrova eesta 4 (prehod »Viktoria« palače) in v Mariboru, Slovenska al. 18 254-6		
		Stanovanja
	Wtnmtm	iiie
Čevlji na obroke »Tempo«. Maribor, Slovenska 18. 144	Vsaka beseda 1 Ms; w iajaaje oasl^a J m ttfra tm 6 Dia. (19)	Vaška beseda M par: ■a dajaa> B*al**» att M 1Itob t Dia. (&«)
		Dvosob. stanovanje išče dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova oprema«. 29153-21/a
	Trgovski lokal skladišč« »n prostor za prodajo premoga ter drv oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2869049	
Avio, moto j		
Vsaka beseda 1 Dia: ta dajanj* naslova alt ta šifra pa B Dia. (10)		
		Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritk linami išče solidna in mirna »talna stranka 4 odraslih oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Pod mesto«. 29061-21/a
	Gostilna dtobroidoča, s štiiriml stanovanji, se radi bolezni talooj proda. Potreben kapital Din 200.000. — Doipise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Na periferiji«. 29245-19 Lep in svetel lokal takoj oddam na Dunajski oesli. Naslov pove ogla »ni oddelek »Juitra«. 29350-19	
Tovorni avto majih en, nosilnost 300 kg, s kompletno električno napravo, ugodno prodam ali zamenjam za motorno kolo Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 29206-10		
		Sobo in kuhinjo išče družina 3 oseb za U
Alfa-Romeo fr-sedeižmi, Bssex 4 sedežni, prodam. Ugodna prilika. Lu&ič, Kapiteljska ul. št. 3. 29486-10		september ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Državni«. 2B077-21a
	Lokal na prometnem kraju oddam. Pomudlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal 2025«. 29134-19	\Stanovanje
f '		od tla
| V najem		Vsaka beseda | Dtn: m dajaojs oa4o*a a« m »Ur* pa • Dia. (M)
Vsak« beseda i Dta; |	Mlad! šivilji samostojni s strojem oddam prostor za šivanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28401-19	
m daJaaje m*»a al 1 a. Wr* pm S Dia. (O) |		Štirisob. stanovanje t vili ▼ centra mesta oddam s 1. avgustom. siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29188-21
Manjšo trgovino v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promet«. 29258-17		
	Posest	
	Vsaka beseda 1 D*i: m fajM* m*mm Ji •a Ur« p> ( Ma. 00)	Dvosob. stanovanje krasno, oddam za 500 Din Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 29370-21
Kavarno iščem v najem. Ponudile pod »Takoj« na podružnico »Jutra« Maribor. 29265-7		
	Tristanovanj. hišo v lepi legi ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«!. 29377-20	Trisob. stanovanje komfortno, oddam t avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29431-21
Dvosob. stanovanje
( vsemi pritkJinaani oddam 8 t. avgustom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 29332-21
Komfortno
stanovanje
▼ sredami mesta oddamo s 1. avgustom po c m e r n I eeoi. Naaiov v oglasnem oddediu »Jutra«. 28603-31
Dvosob. stanovanje
i vsema pritiklimamd od-daim s 1. avgusuCKm. Naslov porce oglasni oddelek »Jutra«.	29156-21
Dijaike sobe
Vsaka beseda 60 par: m dajanja Mon^j aa Kfj* S Dio. (88)
Za dijaka
I. gimo. raereda 12 S e m stanovanje prt sokolski družina. Lahko tudi več dijakov »kopaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dijak«.
29155-32
Dijaka (injo)
nlžješolca, ki Ima po-navljalnl Izpit sprejmem takoj v vso oskrbo. Poduk v hlSL Ponudbe pod »Vesten poduk« na ogl. odd. »Jutra«. 29419-22
Dijaka (ink>)
sprejmem v popolno oskrbo za prihodnje šolsko leto. Dobra domača hrana, lep vrt, nemška konverzaclja, eventuelna pomoč pri učenju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Boljša rodbina«.
29406-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hran« t vso oskrbo po 500 Dim mesečno. Naslov pove ogla«, oddelek Jutra
Sobo odda
3 dijakinje
viSjih Sol sprejmem v veo oskrbo. Cenj. pomidlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«. 29680-22
Vi
• fejMj« m «Um t Dtau
86
(W)
Blizu »Zvezde«
oddam s 1. avgustom boljšemu stalnemu gospoda veliko, mimo in solnčno
opremljeno sobo
s poeetonim vhodom, parketom in elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28763-23
Sobo
lepo opremljeno Sn stroge sefiariTano. s hrano ali twez oddam 1. ali 15. avgusta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29076-23
Prazno sobo
lapos strogo separirano, v oantpu mesta, oddam 8 1. avgustom. Naslov v oMasnean oddelku »Jutra«. _29269-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom t centru oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutira«. 29280-23
Prazno sobo
zračno, v centru mesta oddam feudS za pfearao &o-
lidmi osebi. Na-siov v ogl. oddelku »J®tra«. 29294-23
Prazne sobe
m pisarne al! »lično takoj oidam nasprrf k:Ste. — Naslov v :igUinear oddelku »Jtrtri«.	29287-23
Opremljeno sobo
na BIeiwefcovj cesti takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 29333-23
Opremljeno sobico
lepo, v novi vili, s posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 29342-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje na Sv. Petra nasipu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39327-23
Lepo sobo
»otočno, s skoro »operiranim vhodom iin eveait. souporabo kopalnice, v sredini meata oddam solidnemu boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29363-23
Opremljeno sobo in kuhinjo
oddam divema osebama. — NasJo<v v oglasnem oddelku »Jutra«.	29489-23
Prazno sobo
elegantno, oddam s 1. av-gnstom boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra« 29465-23
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana, Gledališka ol** št. 4 (nasproti opere).
23001-«
Gospodinje, rabite samo 1 Dr. Oetkerjeve proizvode!
Razburljivo, silno napeta knji-gra. Naroča se pri upravi »Jutra«.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdolI Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. dL kot tlskarnarja Franc Jezerdek. Za Innfiratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani