„Skurna štorija11 o predsedniku ,Karntner Landsmannschaft* dr. Koschierju (str. 4/5)
TEDNIK
KULTURNO
GLASILO

9
■
V,-
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 46	CELOVEC, DNE 14. NOVEMBRA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Skrbno pripravljeni volilni program Koroške enotne liste predložen javnosti
KEL nagovarja Korošce obeh narodnosti
Pomemben korak za sooblikovanje bodoče politične podobe na Koroškem so v soboto napravili koroški Slovenci: v Delavski zbornici v Celovcu so zglasovali delegati Kluba slovenskih občinskih odbornikov in Narodnega sveta koroških Slovencev program in kandidate za samostojno slovensko listo pri deželnozborskih volitvah 2. marca 1975.
Dr. Pavel Apovnik: Pomagajmo si sami!
govor nosilca koroške enotne liste pred delegati nsks in kluba
Poglejmo čisto na kratko, kakšno je izhodišče naše odločitve, da nastopimo pri Prihodnjih deželnozborskih volitvah s samostojno listo. Treba je, mislim, da pogledamo nekoliko nazaj. Vprašajmo se, kakšna I® bila naša politika do zdaj, oziroma do Pfed nedavnim. Značilno za to politiko je bilo, da smo zaupali v dobro voljo večinskih strank in sicer v bistvu dveh, večinski franki dVP in SPd. Nekateri so mislili, da je tiVP tista stranka, ki bo pripravljena dati koroškim Slovencem to, kar jim zagotavlja avstrijska državna pogodba in morda celo vfč. Drugi so bili mnenja, da je ta stranka, ki bi hotela nekaj dati, SPO. V obeh upanjih Srn° bili močno razočarani. Mi pa smo še odgovorili našim ljudem: tista stranka, ki jo mi podpiramo, je boljša. Čeprav bi morali Pravzaprav že tedaj razmišljati in priti do 2aključka, da to ni bilo tako.
Predvsem pa je razvoj v zadnjih štirih letih Prikazal, da je prišlo do neverjetne eskala-c'i® proti Slovencem. Sicer nikoli ni bilo Vzdušje do nas Slovencev prijazno, vendar mislim, da je bilo tako do leta 1970 vsaj deloma neko zatišje in da je to zatišje predalo in da je nastala spet nova burja rav-n° leta 1970, ko so na veliko in na široko Praznovali 50-letnico koroškega plebiscita. 0 le bil začetek nove eskalacije proti Slovstvu na Koroškem.
Prtstafelsturm in bombni atentati v Ro-ežah in v Miklavčevem so bili naslednji *naki te protislovenske eskalacije. To ni ar tako, da bi nekdo lahko rekel, no so pač a®kateri prenatepeži v tej ali oni vasi, in !le bi teh ne bilo, pa teh pojavov ne bi bilo. r<? i® nevarno mnenje, tega se moramo otre-■ Danes opažamo pri nas in drugod oživel® fašizma.
Ni tu samo slučaj, da se na Koroškem zbi-aio SS-ovci, in to čisto javno in s tihim pridom oblasti, kajti oblast bi imela brez r v°ma tudi pravne možnosti, da bi taka zbo-°VanJ"a prepovedala.
, ^ako se zadržijo večinske stranke do nas 0°.roških Slovencev, to je čisto na kratko k ISal Predgovornik. Vprašamo se tudi, ka-f ° s® zadržijo večinske stranke do pojavov S|zma. Do teh pojavov se avstrijske večin-sj 6 stranke zadržijo, da to milo povemo, pa-žgVn°- in ta pasivnost je lahko tudi nevarnost to te stranke same. Izgleda pa, da bodo hevarnost šele spregledale, ko bo pre-2n°. Saj je že enkrat bilo tako. Jaz sem (Dalje na 5. strani)
Dr. Pavel Apovnik pri svojem govoru. Desno od njega Ignac Domej, Filip VVarasch, dr. Joško
Tischler in inšp. Rudi Vouk.
Lista bo nosila ime „Koroška enotna lista — Karntner Einheitsliste" ter ima v obeh deželnih jezikih isto kratico — „KEL“. Glavni kandidat pa je uradnik kulturnega oddelka deželne vlade, višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik. Nekdanji namestnik okrajnega glavarja v Velikovcu opravlja še druge vidne funkcije v političnem in kulturnem dogajanju med koroškimi Slovenci: je predsednik Hranilnice in Posojilnice Celovec, neumorni soorganizator Koroških kulturnih dni, nenazadnje pa je dr. Pavel Apovnik tudi drugi podpredsednik Zveze slovenskih organizacij. — Dr. Pavel Apovnik je jurist, poročen in živi v Velikovcu.
V okviru tiskovne konference so popoldne odgovarjali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev ter Kluba slovenskih občinskih odbornikov na vprašanja novinarjev v zvezi s samostojnim nastopom. — Dr. Apovnik je dejal, da se namerava Koroška enotna lista obrniti na vse miroljubne prebivalce Koroške, predvsem na majhnega človeka, na tistega, ki ga dan za dnem zapostavljajo večinske stranke. Tudi med večinskim narodom je dosti takih, ki so siti kupčevanja med ostalimi strankami.
„Bo slovenski mandatar postal po izvolitvi edini pravomočni zastopnik slovenskih interesov?" — „Ne,“ je odgovoril dr. Apovnik, „ampak to bo neke vrste razdelitev dela. V narodnopolitičnih zadevah bo ravnal slovenski mandatar oz. bodo ravnali slovenski mandatarji sporazumno z osrednjima organizacijama. Sploh pa so taka vprašanja le špekulacija." — „Bo z izvoljenim slovenskim mandatarjem tudi nastala nova platforma za razgovore v deželi?" — „Mislim, da se zbuja napačen vtis," je dejal dr. Apovnik. „Mi koroški Slovenci smo bili vedno za odkrite pogovore. Tudi v kontaktnem komiteju smo kazali dosti potrpljenja. Ko pa smo videli, da je edini namen komiteja zavlačevanje rešitve našega vprašanja, smo
zaenkrat ukinili ta forum. Hočemo se dejansko pogajati, pogovarjali smo se že dovolj!" — „ P roti komu boste vodili volilni boj?"
„Rekel bi, za katerega ga bomo vodili: predvsem za našega zapostavljenega človeka ter za tiste, ki se čutijo opeharjene od frakcij, ki so trenutno zastopane v deželnem zboru," je tolmačil dr. Apovnik svoje gledanje.
..Pogosto se sliši argument, da bo pomenil samostojni nastop preštevanje manjšine," je pripomnil neki novinar. Dr. Apovnik: „Ne, na noben način. Prvič nas podpira tudi dokajšnje število nemških prijateljev, razen tega se poteguje za naše glasove tudi komunistična partija, ki ima na svoji listi na drugem mestu Slovenca, poleg tega pa ZSO ne podpira samostojnega slovenskega nastopa."
„Kako bo ravnal slovenski poslanec v deželnem zboru? Katerega kandidata za deželnega glavarja bo podprl, s katerimi frakcijami bo sodeloval?" — „To bo odvisno
predvsem od tega, kako bodo v deželnem zboru sprejeli slovensko frakcijo — in kako se bo dalo delati in pogajati. Nekaj pa je jasno: Čeprav bomo v deželnem zboru zastopani le z enim ali z majhno frakcijo, nikoli ne imeli večine, bo Slovenec vedno mogel samostojno odločati. Slovenci tudi pri integraciji v večinske stranke nikoli ne bi mogli postati večina, pač pa bi se marsikdaj morali podrediti .višjim’ strankarskim interesom, kar se pa pri samostojni listi ne more zgoditi."
Delo se torej prične. Zelo težavno bo. Ne le, ker so ostale stranke močnejše ter imajo na razpolago ogromno finančnih sredstev za volilni boj, se bodo nasprotniki slovenske liste našli povsod ter bodo slovenski aktivisti izpostavljeni velikokrat tudi raznim presijam. To je odvrnilo tudi nemške somišljenike od kandidature na slovenski listi.
Če že ta enotnost ni v kandidatih: v programu je in v glasovih bo tudi!
Kdaj končno bo policija našla zločince!
Celovec se je v nedeljo, ob 18.06 uri stresel: pred birojem Abvvehrkampferbunda in Karntner Heimatdiensta je eksplodirala bomba, ki je hudo poškodovala notranje prostore biroja, poleg tega pa je razbila okoli 600 šip benediktinske šole nasproti sedežu KHD. Tudi precej prebivalcev okoli mesta eksplozije je bilo zelo prestrašenih.
To pa ni motilo predsednika Heimatdiensta dr. Feldnerja, da je takoj izjavil (odkod to le ve?) da so storilci „Avstriji sovražni slovenski ekstremisti." Dokajšen del masovnih medijev je to izjavo takoj raztrobental. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta v ponedeljek na koordinacijski seji zavzela jasno stališče do teh pojavov (izjavo prinašamo na 8. strani). Prav tako je prvi kandidat KEL dr. Pavel Apovnik v ORF-intervjuju izjavil, da ne gre, da bi obsojali določene ljudi, preden niso znani storilci. „Ta napad vznemirja vsakega miroljubnega Korošca in Avstrijca," je izjavil dr. Apovnik.
Atentat na biro KHD ni bil prvi primer,
kjer je razstrelivo imelo politično ozadje. V teku zadnjega leta je prišlo na tem področju do nevarne eskalacije:
@5 2. septembra lanskega leta je zletel v zrak novoodkriti partizanski spomenik na Robežah pri Galiciji;
Bi mesec dni pozneje, 4. oktobra, je bil cilj bombnega atentata biro Zveze slovenskih organizacij ter uredništvo »Slovenskega vestnika";
BI dva dni pred hajmatdienstovsko proslavo je eksplodirala bomba na balkonu „Haus der Heimat" v Miklavčevem.
Storilce je policija našla le v primeru Ro-bež, ki pa so bili obsojeni le na izredno nizke kazni. Pa še takrat jih je policija našla le zaradi tega, ker so pijani v gostilni napovedovali svoje dejanje. Čeprav je bila opozorjena in spomenik celo stražila, je spomenik zletel „slučajno“ ravno tedaj v zrak, ko se je žandarmerija odpeljala ... Pri atentatu na ZSO je bomba prehitro eksplodirala in ranila vsaj enega od atentatorjev. Kljub temu policija ni bila zmožna, da bi našla
storilce. V Miklavčevem pa kažejo vse indi-cije na to, da so nemškonacionalistični krogi pognali del poslopja „Haus der Heimat“ v zrak. Krog storilcev je zelo omejen, kljub temu: doslej nič.
@ In pri eksploziji na sedežu KHD: nekdo © (ime in naslov sta uredništvu NT zna-® na) je dne 7. oktobra, ob 16.50 opazoval, © kako je v Lichtenfeldgasse, kjer je © biro Heimatdiensta, nenadoma obstal @ temno zelen VW-hrošč. Medtem ko je ® voznik ostal v avtomobilu, je mlajši so-© potnik — star okoli 22 do 25 let — od © več strani fotografiral sedež KHD. Ko © je videl, da ga je opazoval informant © NT, je skočil v avto ter izstopil šele, ko © je mislil, da ga nihče ne opazuje več. © Opazovalec pod drevesi pa si je zapisal © številko avtomobila. Njegov lastnik je © neki celovški trgovec; izložbena okna © njegove trgovine pa vsako leto oktobra © meseca v obilni meri krasijo „domovi-© ni zvesti" relikti...
Zdaj je na vrsti policija, da rešeršira.
Dve tretjini svetovnega prebivalstva tudi v letu 1974 trpi hudo lakoto in pomanjkanje:
Pohujšanje za lačne v »Rimskem klubu”
Lačni svet gladuje, siti pa se posvetuje, ali oz. kako bi mu pomagal. Dolgo so opazovali siti, da je lačnih vedno več in da jih torej tare čedalje hujša lakota. Ko so se torej najedli najprej do sitega — preveč jih je trpinčila lakota, čeprav ne dolgo —, so rekli, no, pa dajmo nekaj ukreniti proti lakoti. Mora biti že nekaj hudega, če se človek niti enkrat na dan ne moreš najesti. Prišli so torej zastopniki sitih in lačnih v Rim, da bi se pogovorili o splošni ofenzivi in o podrobnostih strategije boja zoper lakoto.
Zasedali so možje v Rimu in predlagali zdaj to, zdaj ono. Nekateri so rekli, mi vam že pomagamo, samo nas morate posnemati, nam morate slediti. Drugi so spet pokazali nadvse uspešno pot proizvodnje osnovne hrane v svojih deželah. Veliko se je govorilo, naposled so tudi še marsikaj obljubili zastopnikom lačnih dežel. Ustanovil se bo nekak mednarodni sklad za osnovna prehrambena sredstva. Morda se bo še povišala pomoč lačnim, a potem smo že na kraju.
Na kratko se ta rimski kongres lahko o-
r-------------------------------
Dr. Pavel Apovnik komentira: * v
V programu KEL boste našli zelo tehtne zahteve v vseh poglavjih, tako v gospodarskem, kakor tudi v socialno skrbstvenem poglavju, kakor tudi v poglavju za starejše generacije. Samo nekaj primerov: v poglavju o kulturi zahtevamo upoštevanje slovenskega jezika in kulture. To je eden od pogojev za pomiritev
v deželi. V poglavju gospodarstva, ki je najbolj obširno, zahtevamo skrb za gospodarsko šibkega človeka. Za tistega, ki je socialno odvisen, ki je izpostavljen različnim pritiskom zaradi te socialne odvisnosti. Zahtevamo skrb za nerazvite predele dežele, za enakomeren razvoj dežele in se izrekamo proti konceptu tako imenovanega centralnega prostora, o katerem sem pred nedavnim tudi napisal kratek komentar v Naš tednik.
Zahtevamo, da imajo domača podjetja prednost pred tujimi podjetji. Smo proti neprimernemu vplivu nemškega kapitala oziroma tujega kapitala sploh v deželi. Tu bi rad vam navedel samo nekaj številk.
Na primer, kar se tiče nakupa zemljišč po inozemcih pri nas. Piše tukaj v enem časopisu že leta 1973, da so inozemci izdali za nakup zemljišč in sicer tu samo leta 72 oficielno približno eno milijardo šilingov. Ker pa se včasih plača tudi malo več, kakor se zapiše v pogodbo, celo naša nacionalna banka na Dunaju meni, da je dejansko od leta 1970 naprej bilo za te nakupe zemljišč v Avstriji transfe-
znači približno tako: Veliko so govorili, a še več so pojedli in popili.
Pravi škandal se je namreč pripetil takoj v začetku te rimske konference, na kateri so se posvetovali o mednarodnem boju proti lakoti. Ko so namreč prišli razni strokovnjaki za kmetijstvo, prehrano in finance v Rim, so se pognali takoj z vso ihto in silnim navalom v boj proti lakoti — proti lastni. Vožnja v Rim je bila gotovo dolgotrajna in naporna, strokovnjaki so premišljevali vso pot o lakoti in njenih posledicah — in so začutili, da čutijo te posledice sami. Slabeli so, motilo se jim je, postajali so bledi in bledejši in komaj komaj so se primuzali iz letal in drugih prevoznih sredstev. Komaj so začutili pod nogami več ali manj varna rimska tla — vse poti peljejo v Rim —, so v jurišu zasedli znana in draga rimska gostišča. Tam so pregnali lakoto in žejo, tako da ju res ni bilo več čutiti.
Tako so izbojevali prvo zmago v boju proti lakoti. Generalka je torej bila popoln uspeh. Po drugi strani pa se spet pravi, da
\
riranih iz Nemčije 4 milijarde šilingov.
To samo kot ilustracijo k temu, zakaj mi temu posvečamo toliko pozornosti. Tudi udeležbe inozemskega kapitala v naši industriji in v obrtih so ogromne. Tukaj piše Karntner VVirtschaft, da je bilo od leta 60 naprej pavšalno 12 celih milijard šilingov transferiranih za udeležbe tujega kapitala v Avstriji. In po neki drugi statistiki je mogoče razbrati, da je v trgovskih družbah, ki se imenujejo „Gesell-schaft mit beschrankter Haftung", že več kot 50 odst. kapitala v tujih rokah. Zato smo mi v gospodarskem programu v tem poglavju rekli, da je treba dobiti kontrolo nad takim vplivom in da je treba po pospeševanju gospodarske industrializacije na Koroškem v prvi vrsti gledati na domača podjetja.
V poglavju delovni človek smo zelo objektivno, brez vsakega nacionalizma nakazali to, da je ravno slovenski delojemalec, pa bodi si to delavec ali nameščenec, izpostavljen različnim pritiskom in da se od njega več ali manj odkrito zahteva, da se na delovnem mestu asimilira, ker drugače ne pride do vodilnih položajev. In ni tako, kakor trdijo nekateri, da diskriminacije na tem področju na Koroškem ni. Samo poglejmo, koliko naših delavcev, koliko naših nameščencev, pa tudi koliko naših akademikov je na vodilnih položajih. In videli bomo, da nobenega ni. O industriji sploh ne govorim. Mi nimamo niti enega generalnega direktorja, ki je v kakšnem večjem podjetju, ki bi rekel, jaz sem Slovenec. Celo v upravi ni bilo mogoče, da bi Slovenec postal vsaj vodja enega pododdelka.
(Iz govora pred delegati NSKS in Kluba 9. 11. 1974.)
_____________________________________________V
je uspešna generalka kaj slabo znamenje za uspeh prireditve.
Ni treba biti črn pesimist, da vidiš pri tej rimski konferenci o boju proti lakoti velik neuspeh. Iz same vode so namreč hoteli skuhati močno žganje. Kuhali so res in so res dosegli nekaj. Destilirano vodo namreč.
Človek si lahko zapiraš oči in vidiš najlepše sanjske privide. Lahko tudi hodiš z zaprtimi očmi po svetu. Potem se pač ne smeš čuditi, če boš telebnil v kako jamo ali pa si zlomil tilnik. Če pa ne zapreš oči — kar je le bolj priporočljivo —, boš videl na našem preljubem svetu pohujšljive stvari. Ameriški farmerji npr. koljejo svoja teleta in jih pokopavajo, ker ne iztržijo več dovolj. Cene so prenizke, pravijo. Pred leti so ponekod kurili lokomotive z žitom, čeprav je pomrlo na drugem koncu sveta mnogo ljudi od lakote. V visoko razvitih državah bojujejo mestne uprave brezuspešen boj proti podganam, ki se odlično mastijo od jedi, ki so jo vrgli ljudje stran. Na drugem koncu sveta so lačni veseli, če ujamejo kako podgano, kajti pečena podgana je zanje prava poslastica.
Boj proti lakoti ni samo boj neposredno prizadetih. Je naš skupni boj. Neizbežno je sicer, da bo v prihodnjih letih pomrla verjetno milijarda ljudi od lakote. A treba je premagati lakoto tam, kjer je še možno. Veliko so grešili proti zadostni preskrbi s hrano, zlasti v prizadetih deželah. Namesto kmetijstva so razvijali vojaščino. Bili so vojske, da bi odvrnili ljudi od poglavitnih skrbi. Poglavitna teh skrbi pa je boj za vsakdanji kruh. Vse te vojne spopade so ovenčali z narodno in državno nujo in kazalo je celo, da se bodo dale množice nasititi od bobnečih praznih fraz. „Panem et circen-ses“ — „kruh in cirkuške prizore1' so potrebovali rimski proletarci, pa so bili srečni. Kruha za reveže v Afriki pa Aziji in Latinski Ameriki sicer ni, a kljub temu so srečni — ob golih cirkuških prizorih. Njihovi veliki voditelji so pač spoznali, kaj je treba dati lačnemu, da se nasiti brez kruha in ti sledi. Za primer vzemimo samo cirkuški dvoboj gladiatorjev Muhameda Alija (kako krasno gladiatorsko zveni njegovo pravo ime Cassius Marcellus Clay) in Georgea Fore-mana. Afrika je imela svoj boj za svetovnega prvaka, zmagal je celo favorit (?) črne celine — čeprav je Foreman bolj pristno črn —, a veliki denar so pobrali beli trgovci. Bela trgovina s črnim blagom, bi lahko rekli.
Gospodje v Rimu so prav gotovo videli resnico. Ali pa so jo vsaj slišali. Čutili je niso. Čeprav so se tehtali in plačevali „kazen" za vsak odvečni kilogram žive teže — le kam je šel tisti „črni“ denar? —, se stvar še nič ni zboljšala. Konferenca v Rimu je bila pozno, prepozno, bi lahko rekli. Tako kakih petnajst minut po dvanajsti. Cinik bi lahko rekel, da so prišli strokovnjaki za boj proti lakoti v Rim na sedmino za vse tiste, ki jih je že pobrala lakota. Če bi bili ljudje (Nadaljevanje na 5. strani)
„Unser Ziel ist nicht nur, in den Landtag hineinzukommen, sondern auch drinnen zu bleiben". (Dr. Apovnik na vprašanje o liniji KEL)
„lch bin zwar ein straflicher Optimist, jedoch auch sovveit Realist, um zu erkennen, daB wir niemals die ab-solute Mehrheit der Mandate erreichen werden“. (Dr. Apovnik na vprašanje novinarja o efektivnosti slovenskega mandata)
„Vsak govor ima eno prednost, namreč, da ga je enkrat konec.“ (Dr. Apov-nika sklepne misli v govoru pred delegati)
„Ako je mogoče, pustite, naj gre ta kelih mimo mene. Toda ne moja, ampak vaša volja naj se zgodil" (Ignac Domej delegatom NSKS in Kluba, ko se je soočal z obilico dela, ki čaka drugega kandidata)
V________________________________________J
Politični
stenogram
Kreisky pred UNO
Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky je v ponedeljek nastopil pred Združenimi narodi. Nekdanji zunanji minister velike koalicije je pred plenumom OZN zavzel stališče problemov svetovne politike, problema surovin, predvsem olja, ter do situacije na Bližnjem vzhodu. — Kreiskyjev obisk je bil tako nenaden, da je presenetil tudi poznavalce kanclerja: navadno ima vse take termine določene najmanj za nekaj mesecev vnaprej, pa tudi tokrat ni bila nuja, da bi o teh problemih moral ravno Kreisky govoriti. Očitno je čarovniku avstrijske politike tokrat gorel klobuk: še novembra meseca se bo obravnavalo vprašanje koroških Slovencev pred Združenimi narodi, zato je Bruno vsemogočni hitel, da bi pomiril duhove ter na hitrico poliral ugled Avstrije.
Watergate
VVatergate še vedno ni pozabljen: republikanska stranka, katere člana sta tako Richard Nixon kot tudi njegov naslednik Ge-rald Ford, je utrpela pri volitvah v predstavniški dom hud poraz. Čeprav so demokrati že doslej imeli večino v njem, imajo zdaj kar 292 mest, republikanci pa le več 143.
Odmevi nemškega tiska
Zelo pozitivno je na Koroško enotno listo reagiral koroški nemški tisk. Prinašamo nekaj izvlečkov poročil o tiskovni konferenci:
KLEINE ZEITUNG:
..Hoffnung auf Stimmen aus Karaten"
Versohnliche Grundhaltung und taktisches Ge-schick zeichnet das VVahlprogramm der „Karntner Einheitsliste" aus, wie die Liste des Rates der Karnnter Slovvenen und des Klubs slovveni-scher Gemeinderate fur die Landtagsvvahl 1975 ofiziell heiBt.
Der Leser wird vergeblich nach den Reizvvor-tern suchen, die in den letzten Monaten die po-litische Diskussion beherrschten: Der Ausdruck „Neonazi“ fehlt uberhaupt, die Bezeichnung „deutschnational“ wird auBerst sparsam vervven-det. Die slovvenischen Studenten mit ihrem neo-
marxistischen VVortschatz vvaren an der Abfas-sung des VVahlprogrammes nicht beteiligt.
Dafiir aber eine ziemliche Anzahl im Alltag ste-hender Politiker. Neben den nicht besonders be-tonten Minderheitenvvahlpunkten wird ein bauer-lich-gewerbliches Schvverpunktprogramm vorge-legt, vvelches sich in diesen Punkten von dem anderer Karntner Parteien nicht vvesentlich unter-scheidet.
Die Absicht ist eine bevvuBte, wie gestern bei der Pressekonferenz vom Spitzenkandidaten Doktor Apovnik mehrmals betont vvurde.
Fur ihn als gevvahlten Landtagsabgeordneten gebe es keine Isolierung gegenuber anderen Parteien. Er vvurde im Landtag mit jedem reden.
Damit scheint sich in der Politik der slovvenischen Volksgruppe, mit Ausnahme des Zentral-verbandes, eine vorsichtige Aufvveichung der bis-herigen Haltung anzubahnen. Mit einem Landtagsabgeordneten hatte die Volksgruppe die politische Luft, um ohne Gesichtsverlust die ein-
gefrorenen Kontakte vvieder aufzutauen. Zumin-dest fur einen solchen Versuch ware die Be-vvegungsfreiheit vorhanden.
Zur Frage, ob mit der Kandidatur zur VVahl nicht eine Selbstzahlung der Slovvenen stattfin-de, ervviderte Apovnik, daB er einerseits auf Stimmen deutschsprechender Karntner hoffe, die mit den bisher im Landtag vertretenen Parteien und ihrer Minderheitenpolitik nicht zufrieden seien. Andererseits miisse bedacht vverden, daB der Zentralverband seine Kandidatur nicht unter-stiitze, die KP einen slovvenischen Kandidaten an zvveiter Stelle der Liste habe. Er, Apovnik, hoffe, Stimmen aus ganz Karnten zu bekommen. Sicherlich vviirden nicht alle Angehorigen der Minderheit die Einheitsliste vvahlen.
VOLKSZEITUNG:
„Ein Mandat sitiier"
Wie er (Dr. Apovnik, op. ur.) betont, vvolle die „Karntner Einheitsliste" nicht nur die Forderun-gen der Minderheit vertreten, ihr Programm ent-halt daruber hinaus eine Fiille vvirtschaftlicher und landespolitischer Forderungen, mit denen
auch deutschsprechende Mitburger angesprochen vverden sollen.
Dr. Apovnik sagte mehr oder weniger unver-bliimt, man rechne mit den VVahlern, die sich aus vvelchen Griinden immer, vernachlassig1 oder von den Parteien zuriickgesetzt fuhlen. Vof allem vvolle man aber jene deutschsprechendeP Mitburger gevvinnen, die mit der offiziellen Minderheitenpolitik unzufrieden sind.
Die VVahlpropaganda der Einheitsliste vverd6 deshalb in beiden Sprachen gefuhrt vverden: si6 vverde sich nicht nur auf Siidkarnten beschrah' ken, sondern nach Moglichkeit ganz Karnten zu erfassen suchen.
Die Manager der Einheitsliste sind uberzeug1, daB sie auch auBerhalb der KP Freunde hat"	n
ten; man rechnet so: Bisher hatten die Chris*'	^
lichen Slovvenen bei Landtagsvvahlen ein Stirnh1' kapital von 4000 aufzuvveisen gehabt. Dieses vvef' •• den sie auch diesmal leicht erreichen. Dazu kom' men erfahrungsgemaB die 2000 Stimmen zahleh' J de Gruppe der Linksslovvenen. Es sind dann alsc ^ nur noch in ganz Karnten 1000 bis 1500 Stimmah ^ deutschsprachiger VVahler oder ehemaliger Ju'
(Dalje na 8. stran')
LUIGI PIRANDELLO:
v
Psihološka drama: ,Sest oseb išče avtorja* * * 6
V	drugi dramski uprizoritvi sem videl v celovškem Mestnem gledališču delo italijanskega pisatelja in dramatika Luigija Pi-randella „Šest oseb išče avtorja" (Sei per-sonaggi in cerca d’autore) v Schvvarzovi režiji.
Luigi Pirandello, ustvarjalec gledališkega repertoarja, je bil rojen 1867 v Girgenti na Siciliji. V Rim je prišel prvič 1886, kjer je ostal dve leti. Pot ga je zanesla nato v Bonn v Nemčiji; tu je dve leti in pol študiral literarne znanosti in filozofijo. Leta 1934 je prejel za svoje življenjsko delo Nobelovo nagrado. 2e dve leti kasneje, to je 1936, je v Rimu umrl.
Svetovni sloves je umetniku prinesla njegova psihološka drama „Šest oseb išče av-torja“. Pirandello je predhodnik sodobnega gledališča, tako obstajajo neposredne zveze med njegovim delom in absurdnim teatrom, psihološko in poetično dramo, kakor tudi nazornim- gledališčem.
V	zadnjih desetletjih svojega življenja je začel Pirandello pisati romane in novele.
Ob študiju filozofije v Nemčiji se je Pirandello seznanil s Kantovo idealistično filozofijo, Heglovo dialektiko in drugimi smermi. Vse to naj bi odločilno vplivalo na njegovo dramo „Šest oseb išče avtorja".
V	tej kot tudi v drugih njegovih stvaritvah se Pirandello spoprime s problemi, kot so razcepljenost in razkroj človekove osebnosti, vprašljivost jazove zavesti ter meje med realno in navidezno človeško eksistenco.
Navkljub navidezni relativnosti vseh vrednot pa Pirandello le ne obtiči v brezupnem Pesimizmu; temelj njegovega ustvarjanja je končno le sočutje s človekom.
Leto pred svojo smrtjo je Pirandello zapisal: „Kot človek sem hotel človeku nekaj povedati, brez vsakršne častilakomnosti, razen morda se zato maščevati, da sem rojen. In vendar je življenje, na splošno, čeprav mi je pripravilo toliko gorja in trpljenja, tako lepo!"
„Šest oseb išče avtorja" je analitična drama, kot jo najdemo v poznejših Ibsenovih delih ali Pirandellovem „Enricu IV.“, drami, ki jo je napisal skoraj istočasno z gornjim delom.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELOVCU
ČETRTEK, 21. novembra: PAGANINI, Premiera operete Franza Leharja. — PETEK, 22. novembra: ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA (Sechs Personen suchen einen Autor); drama v dveh dejanjih Luigija Pi-randella. — SOBOTA, 23. novembra: JANKO IN METKA (Hansel und Gretel), Pravljična opera v dveh dejanjih Engel-berta Humperdincka.
Vsebina: 1. dejanje se odigrava pri zvodnici gospe Pace, ko neki obiskovalec v ponujeni mladenki spozna svojo pastorko. S predirljivim krikom nenadoma došle njegove prejšnje žene, matere tiste mladenke, se konča prvo dejanje.
Prizorišče drugega dejanja je vrt v očetovi hiši. Le-ta vzame svojo prejšnjo ženo in njene tri otroke nazaj, kljub nasprotovanju njegovega sina. Drug drugemu so si sovražno razpoloženi: sin materi, ker je zapustila njegovega očeta, hčerka očimu zaradi obiska pri gospe Pace, očim hčerki, ki ga obsoja, ker se je hotel pregrešiti nad njo, sin polsestri, ker je otrok tujca.
Z ibsensko analizo se počasi svetli preteklost staršev in napaka je najdena v sicer dobrohotnih, a zgrešenih očetovih načelih. To pa ta pojasnjuje tako, ker je poročil žensko nižjega sloja, ne da bi jo ljubil; da ji je vzel sina in ga dal dojilji na deželo. Ko najde mati pri tajniku njenega moža razumevanje, meni oče, da se ji sedaj lahko odpove ter dovoli obema, da si ustanovita novo družino. Celo dobrohotni interes nasproti njima, se izkaže kot nesreča: ljubosumen odide tajnik s svojo ženo in z otroki v tujino, odkoder se po njegovi smrti ona popolnoma osiromašena vrne domov. Mati šiva sedaj za gospo Pace, njena hčerka ji prinaša delo. Dejanje se konča, kot marsikatera analitična drama, z nemotivirano katastrofo: deklica utone v vodnjaku, deček pa se ustreli s pištolo.
Slovenska umetnika
V okviru „Štajerske jeseni" v Gradcu, so bile na programu tudi druge kulturne prireditve. Na eni izmed takih sta sodelovala tudi dva mlada Slovenca, in sicer brata Andraž in Tomaž Šalamun: prvi je slikar, drugi pesnik. Dne 28. oktobra so v galeriji graškega študentskega doma predstavili njiju umetnost. Ker Andraž služi vojaški rok, je bil napovedan samo Tomažev prihod v Gradec. Na napovedanem večeru pa tudi tega ni bilo.
Prireditelj večera Harald Baloh je pred otvoritvijo razstave in branja pesmi obeh bratov prebral avditoriju brzojavko Tomaža Šalamuna, v kateri pravi:
„Pred tremi urami me je naprosil predsednik SZDL M. Ribičič, da ne bi šel v Gradec, kot znak solidarnosti s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. In ker sem tudi osebno resnično solidaren z njihovim bojem za popolno uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, in da ne bi oni smatrali moje prisotnosti na tem večeru kot sovražno dejanje, sem se odločil, da ostanem raje doma."
Harald Baloch je nato povedal nekaj o
Predstava se prične z vajo gledaliških igralcev. Med vajo pride iz avditorija na oder šest oseb in predstavijo igralcem prizore njihovega tragičnega življenja. Nato poskušajo teatrski igralci posnemati resnično življenje teh šestih oseb, kar jim ne uspe. Ko poskušajo, da bi ločili iluzijo od resničnosti, se prične dejanje zapletati, videz in resnica se zamotata, vse pa se konča nazadnje v družinski tragediji, pri kateri manjša deklica utone, večji deček pa se ustreli, ostalim osebam se zmeša um in prestrašene zbežijo. Gledališki igralci menijo, da je vse le igra, končno uvidijo, da je vse res. Potem ko direktor prekine vajo, zastor pade.
Vse posle, potrebne za uprizoritev tega dela, je v celovškem gledališču opravil režiser Kurt Schvvarz. Njegova režija je bila skrbna, smiselno izniansirana, z jasno predstavo o značajih posameznih figur in z dobrim čutom za avtorjeve intencije. Pomoč je imel v smotrnih kostumih Hannesa R a d e r j a : družina z maskami na obrazih v črnino oblečena, igralska skupina pa v sodobnih pisanih oblačilih.
Za svoje delo je imel režiser Schvvarz izvrstno skupino igralcev, ki je predstavila Pirandellovo delo „Šest oseb išče avtorja". Viden delež imata Joachim U n mačk v vlogi očeta in njegova pastorka Gunda K 6 -nig, mati je bila Hertha Fauland, sin Herbert Mako, deček Ervvin Pokor-ny, deklica pa Susanne Bart. Končno so k uspešni predstavi te težke in zahtevne Pirandellove drame, ki jo marsikateri obiskovalec tistega večera ni razumel, pripomogli še ostali igralci, od katerih moram omeniti direktorja Ernsta S o e I d e n a.
B. L.
V
na »Štajerski jeseni"
razstavi pastelnih in tuširanih risb Andraža Šalamuna in o njegovem bratu pesniku, Tomažu Šalamunu. „Kot v prejšnjem letu na razstavi mladega ljubljanskega slikarja Tu-gomira Sušnika, bomo poskusili tudi tokrat podati nekaj pesmi Tomaža Šalamuna v sijajnem prevodu Petra Kerscheta," je dejal Baloch. Predno pa je Daniel Friedrich recitiral Šalamunove pesmi, je še prebral tekst Petra Kerscheta, v katerem dokumentira o-sebno prijateljstvo s pesnikom Tomažem Šalamunom.
9 V soboto, 9. novembra, so na slav-9 nostnem večeru slovenskih narodnih ple-9 sov v ljubljanski Drami izročili akadem-
#	ski folklorni skupini »France Marolt" 9 dragoceno mednarodno priznanje: ev-9 ropsko nagrado za narodno umetnost,
#	eno izmed letošnjih nagrad nemške u-9 stanove FVS iz Hamburga.
To nagrado, ki naj bi bila spodbudna za
---------------------j---------
Novi upravnik celovškega radia
Koroški radio je pred kratkim dobil novega upravnika Ernsta W i 11 n e r j a.
Rojen je bil 14. aprila 1926 na Dunaju. Poklicno se udejstvuje kot režiser, dramski igralec in dramaturg. Od 1949 je bil sodelavec pri koroškem radiu, leta 1955 je bil nastavljen kot glavni referent za znanost, vzgojo, družino, kulturo, slušno igro in literaturo. Ernst VVillner je avtor številnih oddaj in publikacij, novel, dobitnik Bertelsmannove založbe in član PEN-kluba.
Poleg tega je novi upravnik koroškega radia tudi oblikovalec literarnega dela »Teden srečanja".
Ernst VVillner je bil od 1. decembra 1970 do oktobra 1974 upravnik gradiščanskega radia, od oktobra pa je po zamenjavi glavnega upravnika avstrijske radiotelevizije, prevzel dolžnost upravnika koroškega radia, namesto dosedanjega prof. Petra Goritschniga.
v________________________________J
Knjige iz Vzhodne Nemčije
V ponedeljek, 18. novembra, bodo v poslopju visoke šole za izobrazbene znanosti v Celovcu odprli razstavo knjig iz Nemške demokratične republike pod naslovom »Izobrazba, vzgoja in pouk".
Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Razstava knjig bo odprta do 22. novembra.
Lepa uveljavitev
Na velikem gledališkem odru v Dusseldor-fu je nastopil pretekli teden baletni ansambel ljubljanske Opere z baletom »Nina" na glasbo Danila Švare in dosegel pri ondot-nem nemškem občinstvu izjemen uspeh.
Priznanje Cirilu Škerjancu
Nagrado, ki jo že četrtič podeljuje upravni odbor Društva slovenskih skladateljev najzaslužnejšemu izvajalcu slovenskih del, je letos dobil čelist Ciril Škerjanec.
razvijanje pristne folklore v Evropi in še posebej vrednot malih narodov, je ustanovil s svojim skladom nekak nemški Nobel, industrialec Alfred Topfer. Iz sredstev njegovega sklada se med drugim vzdržuje tudi znana Herderjeva nagrada.
Letošnje nagrade so prisodili še pevski skupini iz Bolgarije, godčevski skupini iz Švedske, igralski skupini iz Irske in zbiralcu narodnih pravljic iz Švice.
Evropska nagrada »Maroltovcem"
iln>;ill><Hin!iiimiiiiiiiimmiim<i:immmiiiiimi.....um.......................................................
Graditi, staviti, zidati
Znani jezikoslovec za slovenski jezik Janez Gradišnik ima v prilogi majorskega Večera »Sedem dni" svojo stalno rubriko pod naslovom »Slovenšči-na za vsakdanjo rabo". Sestavki, kako bi 'ePše in pravilneje pisali v slovenščini, s° tako aktualni in poučni, da ne bi bilo naPak, če bi jih od časa do časa posredovali našim cenjenim bralcem z name-n°m In upanjem, da bi jim s tem poma-9a'i in pripomogli k obogatitvi in ohrani nekaterih pristnih domačih besed, ,er da bi se tako osvobodili tuje navlake.
(Urednik)
^°9ar zanima zgodovina besede ..graditi”, bo
našel v Pieteršniku tri razlage. Prva dva pome-
(na sta ograditi (vrt, travnik) in zajeziti (reko);
6,i' je zidati (hišo, cerkev) in ima še označbo | n°vejša književnost" in „iz srbohrvaščine". V 6rn zaporedju je razlage navedel Glonarjev °Var in dodal še „cesto graditi" (ženinu). Do-jj1' drugače tudi ni v SP 62. Za zadnja dva lah-0 hiirno rečemo, da vsaj našteto zaporedje Orr,enov (če vzamemo, da se več rabljeni po-en' Postavljajo naprej) ni več izražalo dejanske
rabe v času, ko sta deli izšli: rabil se je v pretežni večini samo tretji pomen, prevzet v novejšo književnost, ta pa tako na široko, da je že pred zadnjo vojsko močno spodrival domača izraza ZIDATI IN STAVITI. 2e tedaj smo imeli fakulteto za gradbeništvo in bilo je očitno, da se je tudi DEJANSKI obseg tistega, kar izražajo ti glagoli s svojimi izvedenkami, tako razširil, da stara dva izraza ne bosta več zadostovala. Vendar so besede še nekako živele druga ob drugi, se deloma prekrivale, drugod so si razdelile pomen, poleg ZGRADBA se je najbrž enako pogosto rabilo STAVBA ali tudi POSLOPJE, poleg graditi še ZIDATI, STAVITI ali tudi DELATI (ladje, cesto).
Povojni čas nam je potem prinesel silovit pritisk glagola GRADITI z vsemi njegovimi izpeljankami. V precejšnji meri je to odsev široko raz-mahnjene dejavnosti povojne obnove, ko se je vsepovsod govorilo o graditvi, pa tudi o gradnji, izgradnji ipd.
Dejansko povojno rabo odseva SSKJ, ki sega za zdaj šele od H in zato še nima ..izgradnje” ali ..izgraditi”, zato pa že vso družino ob glagolu GRADITI. Ker slovar ne želi biti normativen, je sprejel res vse, le nekaterim bolj nevšečnim rabam je dodal kvalifikator ..publicistično", ki seveda nikogar ne bo oplašil. Zanimiva se mi zdi razlaga za KLASIČNO GRADNJO: „pri kateri se
zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa". Tako se že celo zidovi gradijo in ne zidajo!
Stvar GLEDANJA IN ODLOČITVE je, ali nam je vseeno, če izposojen izraz spodriva in morda tudi spodrine domačega. V prid starejšim besedam in starejšemu načinu izražanja se da reči vsaj to, da brez utemeljenega razloga ne smemo pustiti, da bi nam izrazi in rabe zastarevale, ker nam postaja sicer vse večji del starejšega slovenstva ali tudi pismenstva nerazumljiv ali težko razumljiv. S to mislijo se potegujem za ohranitev slovenskih izrazov ZIDATI, STAVITI, DELATI z raznimi izvedenkami, ki jih vse bolj izriva GRADITI s svojo družino.
Res: imamo načine postavljanja ..objektov", kjer ne moremo več uporabiti starih izrazov, deloma iz stvarnih razlogov, deloma zato, ker se je nova raba že tako močno uveljavila. Zato pa vendarle ni treba, da naš tisk govori skoraj brez izjeme le še o GRADBENIŠTVU in GRADBENIH DELAVCIH, ko bi lahko govorili tudi o STAVBE-NIŠTVU in STAVBINCIH. Obstaja tudi izraz GRADBENEC, ki ga SP 62 razlaga s STAVBNI DELAVEC, vendar tudi tega tisk ne uporablja ali le poredko. Vsepovsod imamo ..splošna gradbena podjetja", le v Mariboru imajo STAVBARJA in morda še kje kaj podobnega. A čeprav ima Maribor podjetje s takim imenom, prav Večer skorajda ne pozna drugega izraza kot GRADITI. Na isti strani je pisal, da si mesto Leverkusen „gradi zmaja", velikanski stanovanjski kompleks — zakaj ga ne bi zidalo? — in se vprašal, al ije „vredno graditi nov Panamski prekop” — tu bi se pač lahko uporabil tudi glagol DELATI
ali NAREDITI. V eni novejših številk se list vprašuje, ali bo ..gradnja bolnišnice zastala" in potem piše v članku: vrednosti gradnje, za nadaljnjo izgradnjo, ustaviti izgradnjo, nadaljevati gradnjo — kakšen dolgčas, ko jim nobenkrat ne pride na misel, da bi napisali kaj o ZIDAVI, ZIDANJU. V Delu piše: „Ko gradijo ceste..." — zakaj ne bi katerikrat rekli ko DELAJO ceste?
Ko listi pišejo o novih stanovanjih, jim je to skoraj redno le gradnja ali graditev stanovanj, čeprav je enako dobro ZIDAVA stanovanj. Da kdo le še govori o ZIDAVI stanovanj, je taka redkost, da človek postane pozoren, recimo v brošurici Ljubljanske banke iz leta 1970, ki je dosledno govorila o STANOVANJSKI ZIDAVI. Od raznih izpeljank, ki se pišejo v tej zvezi, je ostala po starem skoraj le še ZIDAVA, ZAZIDALNI PRO-ZTOR, pa še tu človek sumi, da le zato, ker bi bilo dvoumno, če bi pisali zagraditev, zagraditve-ni prostor, ker bi se lahko razumelo kot „OGRA-D ITI".
Zanimiva je usoda GRADNJE, ki se ji je po vojski pridružila še IZGRADNJA. Gradnja je neopažena živela že v vseh izdajah pravopisa od 1938 do 1952 in tudi v Glonarju. Verjetno pa je le zvenela preveč tuje, da bi se bila kaj več rabila. Morala je priti povojna modrost graditve, da se je razširila tudi gradnja z izgradnjo. Pa vendar je Jurančič z dobrim občutkom podal v svojem slovarju naslednjo razlago: ..GRADNJA: 1. zgradba, 2. graditev, zidanje” in JZGRAD-NJA: 1. zidanje, zidava, 2. graditev, ustvarjanje”. Isti občutek — da sta nam besedi tuji — ima pač še marsikdo.
Netiova ima novoblagoslovljeni zvon
P,Utna foatcet/:
Naklonjenost „Kleine“
Da koroški časopis KLEINE ZEITUNG ni tako neodvisen, kot trdi, je gotovo vsem znano. Čeprav se hvali, da je največji list — razen dunajskih — si tega o urednikih in sodelavcih ne bi upal reči.
Dober dokaz za to ozko gledanje je tribuna bralcev. Kot kaže že primer gospoda Hansa Eggererja, ki je pisal pismo o igri SAK proti Pischeldorfu, prinaša KZ pač le pisma, ki ustrezajo interesom tistih krogov, v celoti.
Tudi moje pismo — bilo je tretje, a prvo objavljeno — so prinesli v precej skrajšani in drugačni obliki. Zadnji odstavek je bil npr. po smislu precej drugačen, kot ga je KZ prinesla v rubriki »Leserbriefe«.
Sprašujem se, ali so to potem še prava pisma bralcev? Mar tudi pisma protislovensko navdahnjenih »popravljajo«? Ker o-pazujem toliko mahinacij, si moram le misliti, da pismom teh ljudi dajejo še ostrejši izraz.
Vprašanje je potem le, zakaj KLEINE o sebi trdi, da je neodvisen časopis. Mar ne bi bilo morda bolje, da bi napisala namesto »unabhangig« kar »heimattreu« ali kaj jaz vem kaj? Seveda je pri tem ne bi motilo, da bi imela kakih sto bralcev manj, kajti očitno nas po njenem mnenju itak ni več.	Andrej Mohar
„Zdrav nemir"
Obžalujem, da pisec članka »DlE PRES-SE: ZDRAV NEMIR« v NT 43/1974-10-24 ni našel druge poti, da bi se temeljito in stvarno bavil z nekdanjim uvodnikom predmetnega dunajskega dnevnika z dne 1974-10-09 pod naslovom »Osterreich in Kdrn-ten«. Cinizem in ironija zares nista na mestu tam, kjer se vendar gre za naša eksistenčna vprašanja. Stvar je preresna za več ali manj posrečene besedne igre!
Vrhu tega, anonimni pisec in s tem direktno tudi uredništvo NT zafrkavata »razne lige za človečanske pravice« kot »zbirališče seniorjev«. Tako mnenje se pa res ne ujema s pričakovanji, ki jih povežete z internacionalizacijo koroškega vprašanja, ko imate tako brezobzirno oceno za mednarodne ustanove!	Feliks J. Bister
„Gesunder Unfriede"
A Is verantzv orilicher Gescliaftsfuhrer der Osterreichischen Liga fiir Menschenrechte habe ich mit Befremden zur Kenntnis ge-nommen, da ji in der Nr. 43 (Seite 4) Ihrer Zeitung die »Liga fiir Menschenrechte« in einer VVeise genannt zver de n, die ohne Ziveifel eine Verspottung darstellt.
Da wir unter unseren Mitgliedern auch Kdrntner Slo zvene n haben, werden Sie ver-stehen, dafl ich eine solche sinn- und nutz-lose Verhohnung von UNO und Menschen-rechtsligen keinesfalls unerzvidert lassen kann.	Prof. Dr. jur. Erich K dr n er
Zadnjo nedeljo v oktobru smo doživeli na Metlovi ob krasnem vremenu zelo redko, izredno lepo slovesnost. Naša velika želja se nam je izpolnila. Dobili smo na vzpodbudo enega izmed naših vaščanov, ki je v ta namen daroval precej denarja, in po da-režljivosti drugih vaščanov nov zvon. Dan njegove blagoslovitve je bil zato dan veselja za vse darovavce in vse, ki so se v lepem številu zbrali k tej slovesnosti. Ta dan je doživel naš župnijski svet in njegov odbor za upravo in finance viden sad svojega prizadevanja, s katerim so nam njegovi člani omogočili to slovesnost. Duh vzajemnosti, solidarnosti in pripravljenosti za skupno delovanje za duhovni napredek faranov se je posebno lepo in vidno pokazal tudi pri liturgični slovesnosti sami.
Po pozdravni pesmi naših farnih cerkvenih pevcev je predsednikov namestnik v župnijskem svetu, g. Jožef Kovač, pozdravil v imenu župnijskega sveta in njegovega finančnega odbora g. dekana in vse navzoče vernike ter se zahvalil vsem za darove za novi zvon.
V uvodni besedi je naš župnik g. Florijan Zergoi, poudaril, naj se ob zvonjenju tega najnovejšega zvona v fari, ki naj bo trajen spomin na sveto leto sprave 1974, poglabljamo v duha evangelija, v katerem nas Bog kliče k ljubezni in spravi. Nato nam je podal kratko zgodovino metlovskih zvonov. Metlovska podružna cerkev je imela pred letom 1939 tri zvonove, ki so bili posvečeni leta 1924. Ko je vigredi leta 1939 pogorela cerkev, je ogenj uničil tudi vse tri zvonove. 50 kg ostankov so morali dati za vojno uporabo. Po vojni so vaščani popravili posledi-
Pred desetimi leti — 20. novembra 1964 — je umrl župnik v Ločah nad Baškim Jezerom dr. Josip Ogris.
Spominjamo se osebnosti, ki je bil več kot duhovnik v običajnem pomenu. Bil je mož, ki je od svojih mladih let stal sredi našega naroda kot njegov tihi, a daleko-vidni usmerjevalec in svetovalec, bil je primer docela za ljudstvo in z ljudstvom živečega izobraženca, ki je skoraj vsa desetletja poklicnega delovanja vztrajal kot dušni pastir na eni in isti fari.
Župnik dr. Josip Ogris se je rodil leta 1887 v Šmarjeti v Rožu. Študiral je v Celovcu, ter prišel leta 1914 po končanem teološkem študiju v Loče. Po kratkem času službovanja se je med ljudstvom že zelo priljubil. Za časa 1. svetovne vojne je moral kot vojni kurat na fronto. Vrnil se je v Loče, ter dal leta 1922 podbudo za ustanovitev Slovenskega kulturnega društva „ J e p a “. Skupno s svojim prijateljem Francom Aich-holzerjem je bil vsa leta tudi mentor tega društva. Za časa Hitlerizma ga je Gestapo odgnala v zapor, nato pa v Luggau in šmo-
ce požara cerkve, a cerkev je ostala še brez zvonika. Leta 1959 pa so napravili velik lesen zvonik in kupili od romarske cerkve Božjega groba pri Pliberku zvon, ki tehta 155 kg, in ki je do sedaj sam kraljeval v zvoniku. Ta zvon nosi podobo križanega Kristusa in dobesedno tale napis: Vlit 1761 v vojski 1942—1945 prelit 1948 Božji grob pri Pliberku.
hor. Toda že leta 1945 se je spet vrnil v Loče.
V Ločah je dr. Josip Ogris preživel tako rekoč dve tretjini svojega življenja, 40 let kot župnik, 10 let pa v zasluženem pokoju v hiši Neže P u s c h n i g .
Kot primer dr. Ogrisove načelne jasnosti in doslednosti v važnih besedah ter ne-ustrašenosti v nastopu in besedi pred komur koli naj služi sledeči odlomek iz njegovega pozdrava, ki ga je 3. aprila 1948 govoril pred škofom v latinskem jeziku:
„Vsako ljudstvo ima dva zaklada: biser vere in zlato posodo materinega jezika. Naše ljudstvo je moralo in mora ta dva zaklada braniti nasproti dvojnemu zmaju: nasproti brezbožnemu materializmu na eni strani, ter proti Karibdi nacističnega poganstva, ki oba bruhata pogin. Toda, akoravno hočeta obadva ugrabiti biser vere: je za nas vendar veliko nevarnejši tisti, ki hoče ugrabiti oboje: Biser vere in zlato posodo materinega jezika. Kajti biser vere se obvaruje najbolje v zlati posodi materinega jezika.
Zelo učen človek ima več možnosti, da
Novi zvon je posvečen zavetniku metlov-ske cerkve, sv. apostolu Tomažu, katerega podobo nosi, in tehta 250 kg. Kot „spravni zvon" nosi kot napis slavospev angelov v božični noči. V tem duhu bo spomin padlim vojakom in vsem živim opomin in klicar k vernosti in prizadevanju za bratsko ljubezen in mir.
Naj omenim na tem mestu še tole: Tvrdka Grassmayr v Innsbrucku nam je poslala zvon, ki ima blago doneč glas, in ki s „starim", ki ga je vlila ista tvrdka, poje v čudoviti harmoniji.
Zelo nas je nato razveselilo prizadevno sodelovanje naših mladih farank in faranov, ki so nam v vezani besedi zelo navdušeno in razločno v obeh deželnih jezikih orisali poslanstvo zvonov, posebno novega „sprav-nega zvona". Zvočniki so nam omogočili, da smo lahko vsi vse slišali, tudi otroške glasove. Deklamirali so: Krista Kraiger, Inge Poluk, brata Gerhard in Štefan VVerkl, Karin Harrich, Gabi Pratnekar, Manuela Pušnik, Alfonz Božič, Sabina Poltnik, Fridka Opetnik, Pepka Kovač ter sestri Fini in Rozvita Slapnik.
Gospod dekan Kristo Srienc, ki je ob asistenci našega metlovskega rojaka, škofijskega kantorja g. prof. Jožefa Ropitza, in našega g. župnika, blagoslovil novi zvon in daroval spravno daritev sv. maše, je v izvrstno izbranih besedah govoril o pomenu novega zvona in o velikem poslanstvu kristjanov med nevernimi ljudmi Zapada, ki so žrtev svoje prenasičene objestnosti: Slava Bogu, mir ljudem.
Naj bi novi zvon ne imel tako žalostne zgodovine kot „stari“, ki je moral v vojno.
si vero ohrani ali izgubljeno zopet pridobi. Navaden človek pa, ki je izgubil zlato posodo materinega jezika, izgubi z njim tudi biser vere in ga na drug način ne more dobiti nazaj. To žalostno dejstvo opazujemo ravno v naši koroški deželi. Že skozi stoletja nas uči izkušnja; kjer je bila zlomljena in odnesena zlata posoda materinega jezika, je namesto vere postal neki posnetek, kvečjemu nekaj zunanjega, brez vsake vrednosti. Zato je ohranitev zlate posode materinega jezika bistvena zahteva dušnega pastirja.
Kdor torej to notranjo vez brez predsodkov in prevar razmišlja, nas slovenskih duhovnikov, ki se trudimo, da ohranimo našemu ljudstvu zlato posodo materinega jezika pod vsemi pogoji, — gotovo ne bo dolžil pripadništva kaki krivi veri ali novotariji. Ta naša skrb, ohraniti našemu ljudstvu materin jezik je potrebno sredstvo za ohranitev prave vere. S tega vidika naj se gleda na vsa naša prizadevanja, jih skuša razumeti in soditi."
J.VV.
Loče: 10-letnica smrti dr. Josipa Ogrisa

»Skurila štorija" dr. F. Koschierja
Koschier ne sodi med ljudi, ki bi ostajali v temi. Danes ga na Koroškem vsakdo pozna. Prav pred mesecem se je ponovno proslavil z izdajo brošure o koroških Slovencih. V začetku septembra so koroški listi ob njegovi 65-letnici obširno pisali o „eni izmed najbolj izoblikovanih osebnosti koroškega kulturnega življenja, direktorju koroškega deželnega muzeja, resničnemu dvornemu svetniku dr. Franzu Koschierju". Posebej mu je čestital namestnik deželnega glavarja Herbert Sacher, za svoje zasluge pa je prejel tudi visoko odlikovanje.
»Kulturni delavec"
Njegov uradni življenjepis navaja, da se je rodil 6. 9. 1909 v Rožu. Maturiral je na celovški realki, 1929. odšel na Dunaj študirat zgodovino in slavistiko, obenem pa se je začel ukvarjati tudi z etnologijo. Leta 1934 je promoviral za doktorja filozofije z disertacijo o narodni pesmi koroških Slovencev. Naslednjega leta je kot profesor zgodovine in slovenščine začel poučevati na celovškem učiteljišču. Hkrati je pričel voditi tečaje za ljudske pesmi in plese in se udejstvovati
na drugih področjih koroškega „domovinstva“. Leta 1952 je prevzel etnografski kustodiat v deželnem muzeju, od 1968. je tudi direktor muzeja. Vrsta njegovih funkcij v uradnih, poluradnih in privatnih institucijah in organizacijah je predolga, da bi jo tu podajali. Omeniti velja predvsem, da je kot pooblaščenec koroške vlade od leta 1960 skrbel za plebiscitne proslave in oživil „Karntner Gvvand", brez katerega si ..domovini zvestega Korošca" danes ni več mogoče predstavljati. V biografijah je omenjena tudi njegova aktivnost v Landsmanšaftu, kjer je spomladi 1972 kot predsednik nasledil dr. Moserja.
Sam dr. Koschier bi seveda uradnemu življenjepisu lahko dodal še marsikateri zanimiv podatek. Na primer od kod njegovo znanje slovenščine, kako je bilo z njegovim političnim udejstvovanjem in kaj je počel v medvojnih letih, ki jih biografija kar mimogrede izpusti.
Na nekaj dodatnih vprašanj je odgovoril že komunistični „Volkswille“, ko ga je 7. aprila 1962 uvrstil med deset najvidnejših še živih koroških nacističnih veljakov; na druga vprašanja so nepovabljeni že nekajkrat odgovarjali slovenski koroški listi, letos spomladi še posebej Ferdinand
Velik v publikaciji avstrijskega odporniškega gibanja „Karnten — ein Alarmzeichen" (Koroška
—	znak za preplah). Ker sam dr. Koschier ni kazal posebnega navdušenja nad nadaljnjim pojasnjevanjem svoje preteklosti in se je branil z ..neargumentiranostjo" obtožb in s tem, da je svoje grehe že poplačal, je treba ponovno pretehtati nekatera dejstva, ki sama govore za sodbo ali proti njej.
»Nacistična preteklost"
Omejimo se na dejstva, ki jih je moč dokumentirati z obstoječim arhivskim in časopisnim gradivom.
Od decembra 1936 je bil Koschier član NSLB
—	nacistične zveze učiteljev. Decembra 1937 je vstopil v SS. Članska številka je bila 299580, do poletja 1944 dosežen čin SS-Oberscharfiihrer. Z anšlusom so bile odstranjene ovire za Koschier-jevo ilegalno članstvo v NSDAP. Članska izkaznica iz marca 1938 ima številko 6275171. Rang: od 9. 11. 1943 Hauptgemeinschaftsleiter, partijska služba poleti 1944: Kreishauptamtsleiter der NSDAP (vodja okraj, urada nacistične stranke).
2e pred prvim majem 1938 je Koschier prevzel odgovorno nalogo, da Korošce prepriča v časopisu, da ima majski praznik nacistično vsebino. Da ima tudi koroški deželni praznik 10. oktobra že od vsega začetka nacistično bistvo, ob
vsem tem sploh ni moglo biti sporno. Za pisanje in govorjenje o tem je bil posebej zadolžen prav Koschier kot Gaureferent der NSDAP fiir Feier-abende (strankin referent za proslave v koroškem „gau-u“).
Drugo področje dela se je odpiralo v njegovem referatu za Volkstumpadagogik und Volks-tumspadagogische Forschung pri NS-Gauamt fOr Erzieher in Karnten (etnografska pedagogika in raziskovanje pri učiteljskem uradu). Narava tega dela je verjetno že sama po sebi zahtevala, da je takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije na Bleda nastopil službo šolskega referenta pri šefu civilne uprave. Dne 15. 7. 1941 mu je namestnik koroškega gauleiterja, vojni zločinec Kutschera za" upal kot posebno nalogo ustanovitev nemškega učiteljišča v Kranju. Kronika učiteljišča pravi dalje, da je 22. 8. 1941 komisija preverila rasno čistost in politično zanesljivost bodočih dijakov Učiteljišče je uradno ustanovil v soglasju z notranjim in s finančnim ministrom rajhovski minister za znanost, izobraževanje in prosveto 2 10. 1941 z odlokom št. E VI a 3620. Pouk se \e pričel prvi teden decembra 1941. Koschier je poleg direktorskega mesta prevzel še pouk zgodovine, vodstvo plesne skupine in knjižnice.
Ne bomo naštevali Koschierjevih prizadevanj za ureditev šole, namestitev dijakov in dijakinj in pridobitev ustreznega učnega kadra, ki naj ^
Dr. Pavel Apovnik: Pomagajmo...
(Nadaljevanje s 1. strani)
sicer premlad, da bi o teh časih govoril, ampak učili smo se, in bral sem iz zanimanja, kako je bilo pred 30 leti, da so ravno tiste sile, ki bi morale od vsega začetka najprej nastopiti proti fašizmu, proti nacizmu, Prav tedaj v veliki meri odpovedale, potem pa je bilo prepozno, ko so se znašli socialisti in krščanskimi demokrati skupaj v enem in istem KZ-tu. Zato moramo ta dejstva videti in aktivno nastopiti proti tem silam, čeprav nas je malo in pritegniti v tej borbi vse resnične demokrate. Naj nakažem še čisto na kratko zadržanje Slovenije in Jugoslavije, v tem razvoju.
Lahko z veseljem ugotavljamo, da se Slovenija in Jugoslavija močno angažirata v našem vprašanju. Osebno imam vtis, da je to dejansko resna zaskrbljenost Jugoslavije zaradi razvoja na Koroškem in v Avstriji in na vse zadnje tudi zaradi tega, ker ta razvoj ogroža tudi Jugoslavijo samo. Bilo je dosti takih primerov, ki potrjujejo tako trditev. Kljub temu, da se je situacija dejansko razvijala v škodo koroških Slovencev, smo bili mnenja, da je treba sprejeti vabilo zveznega kanclerja, ko nas je vabil v tako imenovani Kontaktni komite. Bil sem zraven Pri teh pogajanjih, pri teh sejah, kar pogajanja dejansko ne moremo imenovati. Bile
KANDIDATI KOROŠKE ENOTNE LISTE (KEL)
1. Dr. Pavel APOVNIK, uradnik, Velikovec
2-	Ignac DOMEJ, kmet, Pliberk
3-	Marjan EINSPIELER, kmet, Bilčovs
4-	Miha ANTONIČ, trgovec, Št. Jakob
5-	Dr. Matevž GRILC, odv. pripravnik, Sin-ča vas
6-	Veronika KARGL, gospodinja, Bekštanj 7. Rudi VOUK, šolski nadzornik, Dobrla
vas
8-	Franc VAVTI, poslovodja, Železna Kapla
9-	Matevž KAKL, kmet, Vrba '°- Mirko ORAŽE, kmet, Sele
so seje, in reči moram, da je zvezni kancler izvrstno razumel pridobiti na času, to se Pravi, problem pustiti v zraku, samo da se Pridobi čas, da se „reši“ do prihodnjih volitev.
Mi smo to spregledali oziroma nekateri so
že v naprej rekli, da bo tako. No in ko je prišel ta sklep o preštevanju izven Kontaktnega komiteja mimo nas, proti naši volji, tudi proti našim vsem pismeno predanim stališčem, tedaj smo dejansko rekli in nismo mogli drugače, kakor da rečemo: zdaj je pa konec takih pogovorov! Kajti ni naš namen, da bi se vozili na Dunaj in vedno prišli nazaj praznih rok. Tako smo bili primorani, da prekinemo te razgovore. Zdaj pa je vprašanje, in v tem celo zveznemu kanclerju dam prav, ko reče: „einmal muBt ihr zum Verhandlungstisch zuriickkehren." To drži. Ampak vprašanje je, kako bo tedaj, ko se bomo vrnili. Ali se bomo vrnili slabi, ali se bomo vrnili močni. In jaz pravim, da je ravno ta kampanja za deželnozborske volitve priložnost, da se tako ukrepimo, da se tako konsolidiramo, da se bomo povrnili k mizi močni, tako močni, kot še nikdar nismo bili. (Aplavz)
Če mi dovolite, da zdaj čisto na kratko orišem osnove našega programa, ki smo ga vam danes izročili. Težišča so bila po mojem sledeča:
Zavračamo vedno trditev, da smo nacionalna lista ali celo nacionalistična lista. Če so narodnostna vprašanja v ospredju našega programa, to nikakor ne potrjuje argumenta, da bi bili nacionalisti. Toda borba za naše narodne pravice za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe je brez dvoma bistvena osnova našega programa. Ampak ne samo to: hkrati je tudi borba za mir v deželi in v svetu osnova našega programa. Kajti mir je samo tam, kjer ni napetosti. In napetosti bodo, dokler avstrijska zvezna vlada pa tudi deželna vlada nista pripravljeni rešiti odprta vprašanja. Tudi borba proti oživljanju fašizma in neonacizma je sestavni del našega programa. Vsako prizadevanje za demokracijo je prispevek v borbi proti oživljanju fašizma. Kajti fašizem je v svojem bistvu nedemokratična ideologija, ideologija nasilja, ideologija pravice močnejšega. To smo na lastni koži bridko občutili. Zato smo tako alergični proti pojavom fašizma in neonacizma. Težišče našega programa je tudi borba proti vsem oblikam diskriminacije, pa bodi to diskriminacija iz narodnih ozirov ali pa socialna diskriminacija, katere je še vedno dosti v Avstriji, čeprav se Avstrija ponaša s tem, da je pravna država. Naša težnja je tudi zboljšanje življenjskih pogojev vseh zapostavljenih v deželi.
Naš program zajema dejansko vse sloje in vse socialne skupine v sklopu naše skupnosti. Tako smo tudi vzeli v program posebno poglavje o ženi v družbi. Zahtevamo, da mora žena, ker pač ima po naravi nenadomestljive naloge v družini, imeti za te naloge vso podporo družbe, treba je, ker je pač gospodarsko nujno, da velik del naših žena dela in je vključen v proizvodni proces. Treba je ravno zaradi tega tudi nuditi ženi in družini izredno pomoč, da lahko o-stane v proizvodnji, če to naša industrijska družba zahteva.
Zelo važno poglavje imamo tudi o šolstvu in o otroških vrtcih in predšolski vzgoji. Tudi
r------------
I Akcija „Brat v
Koroškem
stiski" na
Prihodnji teden bo po vsej Avstriji akcija „Brat v stiski". Organizator akcije mag. W i e -ser pripoveduje o tej akciji tole:
Akcija „Brat v stiski" se je začela že pred letom 1960. Že kmalu so sklenili, da bodo večji del zneska, ki ga bodo nabrali na Koroškem, porabili za Caritas. V tem se razlikujemo od drugih zveznih dežel, kjer znesek uporabijo za pomoč v razvoju. Nadalje podpiramo še fond katoliških delodajalcev in katoliške delavne mladine, da se ji lahko preskrbijo stanovanja. Letos bodo prvič podprli tudi posvetovalnico za življenjska vprašanja.
Nezaupljivost ljudi pri takih zbirkah v tem primeru prav gotovo ni upravičena, ker uporabo denarnih sredstev kontrolirajo. V prvi vrsti organizirajo te zbirke fare, katerim se na tem mestu zahvaljujemo. Za akcijo jim pošljemo samo potrebni material. Lani smo prvič uvedli dve novosti in sicer moderno grafiko na plakatih in prilaganje položnic v različne časopise, kjer smo akcijo propagirali tudi z inserati. Seveda smo to dosegli le zato, ker so nam tiskarne močno znižale ceno. Ce se je to splačalo, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa se je skupni znesek, napram lani po črtanju vseh stroškov, povišal za približno 10 odstotkov.
Letos smo natisnili 30.000 prospektov, 20.000 zbiralnih vrečk in 600 plakatov. Naročili smo
100.000	položnic in bomo tudi letos zopet in-serirali v časopisju. To seveda samo tedaj, če se nam posreči izpeljava po ugodni ceni.
Ker so izdatki in naloge Caritas vedno večje, upamo, da se bo znesek tudi letos povišal za kakih 10 odst.
V

o mladini in športu smo razmišljali in zapisali to, kar se nam je zdelo najbolj potrebno, da je treba nuditi mladini, oziroma da moramo mi kot samostojna lista zahtevati.
Predvsem pa bi omenil probleme starejše generacije. Ne smemo gledati v starejši generaciji samo konsumenta, da rečemo, no, dobro, penzijo dobi in lahko si še kaj kupi. To je značilnost na profit orientirane industrijske družbe, da vidi v starejšem človeku, ki ni več v proizvodnem procesu, samo še potrošnika.
Večinske stranke se bahajo s tem, da gradijo domove za stare ljudi. Mnenja smo, da to ni prava pot za naše stare ljudi. To tudi iz izkušnje lahko rečemo. Ni prava pot, če starega človeka iztrgamo iz družinskega kroga, ali iz vasi, in ga damo v kakšen „Pen-sionistenheim". To ni rešitev. Človeku moramo pomagati tam, kjer živi.
Ravno tako bi opozoril tudi na poglavje »socialno skrbstvo in zdravstvo". Če zdravnik ali bolniška sestra zapostavlja bolnika zaradi tega, ker govori slovensko. Tedaj ne pomaga najboljša bolnišnica. Smo za to, da se izgradijo bolnišnice, toda tudi odnos v bolnišnicah se mora spremeniti.
Osnovna misel, ki jo lahko izberete iz vsake vrstice programa, je priznanje k demokraciji in ostro poudarjen čut za zapostavljenega človeka.
Še nekaj besed k misli o Slovencih kot subjekt v politiki. Koroška enotna lista je brez dvoma začetek nove politike med koroškimi Slovenci. Prejšnji samostojni nastopi med volitvami so bili zelo pomembni. Pomembni so bili tudi zaradi tega, ker so imeli integracijski efekt. To se pravi, da so držali jedro koroških Slovencev skupaj, da se niso porazgubili po drugih strankah. KEL pa po mojem pomeni kljub pomembnosti prejšnjih poskusov in nastopov nov prijem in sicer v dvojnem smislu:
1. Platforma za to listo je med koroškimi Slovenci širša. V bistvu zato, ker je Klub slovenskih občinskih odbornikov povzel iniciativo in bistveno sooblikoval to platformo.
(Dalje na 8. strani)
Pohujšanje za ■ . .
(Nadaljevanje z 2. strani) malo manj sebični in bi se siti odpovedali vsaj odvečnim kalorijam, bi bilo že marsikaj boljše. Tako pa vidiš človek na vse zadnje samo eno pravičnost: če žreš in se pitaš preveč, te bo zadavilo in boš umrl, prav tako kot boš umrl od lakote. Tu ne pomaga prav nič, še najmanj pa pohujšanje v Rimu.
Jože VVakounig
Se Po možnosti odlikoval že z ustreznim predvoj-,lrn ..narodnostnim delovanjem". Ogromno dela bilo (vsaj glede na ohranjeno korespondenco) Problemom slovenskih dijakov na zavodu v pr-V|h dveh letih, z dekliškimi razredi, z izdajo let-Poročil, s pripravljanjem brošure o ljudskih ®S|h, s programiranjem neštetih proslav in pi-Sar|jem govorov zanje. Koschierju so naprtili ja-nuarja 1943 še tečaj za učitelje Jezikovno meša-n®9a ozemlja Koroške", sodeloval naj bi v iz-. [)' komisiji za slovenščino na celovškem uči-J|šču. Sola je morala dalje izpolnjevati vrsto j6 Veznosti do ..bojujoče se domovine"; ravnatelj ®icer prepričeval vojaške oblasti in vodstva t ® °vne službe o pomembnosti nemškega uči-j® iškega naraščaja, letno poročilo 1943/44 pa v °'Iq treba vseeno poslati tudi nad stotim že p°klicanim nekdanjim dijakom. n 0 Se je jeseni 1943 Koschier skušal izogniti v°Jirn obveznostim v komisiji, ki naj bi pripravila Potrebno za pouk slovenščine (zaradi „bo-0'h političnih nalog na jugovzhodu") v Kranju, ^ °vcu, Beljaku, celo Lienzu, Spittalu in VVolfs-r®U’ se je skliceval na dejavnost v zvezi z u-^oljiščem, dodatno pa še v stranki (zdaj tudi k^^uptamtsleiter fur Volkstumfragen in Bann-1 ,Urstellenleiter), v SS, Hitlerjugendu (od 5. 2. g Obergefolgschaftsfiihrer) in pri kranjski adtWache (mestni straži). V božiču 1942 je svo-
je delo takole ocenil: „Die Volkstumsarbeit ist uns keine romantische Schvvarmerei und auch keine Unterhaltung, sondern eine aus tiefster Verantvvortung vor dem Volke und unseren in Kampfe gefallenen Kameraden ubernommene po-litische Aufgabe." (Narodnostno delo za nas ni nikakšno romantično zanesenjaštvo, nobena zabava, ampak politična naloga, prevzeta iz najgloblje odgovornosti do naroda in do naših v boju padlih tovarišev.)
Podobne zelo objektivne ocene o učiteljišču kot prednji straži nemštva je v Koschierjevem medvojnem arhivu moč najti na številnih mestih.
Zaradi osebnega zaupanja nacističnih veljakov, kakršni so bili Kutschera, Rainer, Maier-Kai-bitsch do našega „prosvetaša“, je bil Koschier 10. 12. 1943 imenovan še za nemškega svetovalca za šolstvo v ljubljanski pokrajini. Tu je brez o-mejitve zastopal nemškega vrhovnega komisarja v operativni coni Jadransko primorje.
Julija 1944 je Koschier postal še vodja pokrajinskega mladinskega urada. Njegova „svetoval-ska“ funkcija v Ljubljani se ni omejevala le na preganjanje ..komunističnih" dijakov, na selekcijo in cenzuriranje učbenikov, na sestavljanje času primernih učnih programov, na uvajanje nemške discipline in prepričevanje univerzitetnih profesorjev, da je delo pri utrjevalnih delih tudi zanje čast in moralna obveznost. Na podlagi njegovih
ukrepov je bila z domobranskim posredovanjem razkrita široka mreža ilegalnega šolstva, vse tja do tečajev glavnega štaba NOV in POS ter partijskih šol.
„Nove naloge" v Ljubljani
Še 28. 2. 1945 je poskušal Koschier, tokrat v vlogi direktorja učiteljišča, izničiti vpliv splošne vstaje in obstoja ilegalnega šolstva z organiziranjem posebnih učiteljskih tečajev za tiste Slovence, ki „so voljni sodelovati pri graditvi nove Evrope". Kdaj se je Koschier le pobral s te strani Karavank, bi bilo zanimivo izvedeti, posebnih poslovilnih pisem pa ni pustil. Saj se v resnici od Slovencev niti ni poslavljal, spremenil je le kraj delovanja in se vrgel v „znanost“.
Da je tudi tu doma, ne izpričuje le njegova bibliografija, ampak tudi dejstvo, da je bil prisoten na znamenitem sestanku 6. 10. 1941 na Bledu, ko so nacistični vrhovi sklenili, da se za utrditev nemštva ustanovi zelo ..znanstven" inštitut za koroške raziskave. Dne 10. 10. 1942 je Koschier prisostvoval tudi ustanovnemu zboru te institucije. Zgovoren primer o znanstveni vrednosti Koschierjevih tekstov je dejstvo, da je del teksta o zgodovini in kulturi Gorenjske, ki ga je objavil v izvestjih kranjskega učiteljišča za leto 1943-44, skoraj dobesedno prepisal iz nagovora
ministra dr. Prička ob razglasitvi dr. Rainerja za koroškega Reichsstatthalterja v Celovcu 16. 12. 1941. Njegovi najnovejši „dosežki“ v pamfletu o koroških Slovencih tako le nadaljujejo njegovo in njegovih kameradov že vpeljano tradicijo.
Ob koncu te bežne „promemorije“ je treba zastaviti samo še dvoje vprašanj, ki naj ne bi iz-veneli le retorično. Kateremu slepcu ni jasno, da je še danes prepričan nacist človek, ki se je kot nacist udejstvoval vsaj od leta 1936 pa do zadnjih vojnih dni, kot tak opravljal vrsto izredno odgovornih in zaupnih funkcij in bil direktno vmešan v akcije proti slovenskim partizanom (beri: zavezniškim silam), da je protislovenska organizacija vsaj tista, ki ji predseduje človek, ki je organiziral raznarodovalno delo med nacizmom in zgodovini zapustil poleg najnovejšega pamfleta med drugim tudi več strani skrbno napisanega teksta, kako čim bolje in čim hitreje uresničiti firerjeve besede ..Napravite mi to deželo zopet nemško!"? Kako je torej možno, da dr. Franz Koschier še vedno opravlja vrsto odgovornih javnih služb, da Avstrija zanika obstoj vsakega neonacizma, posebej še vsake organizacije, ki bi delovala proti slovenski manjšini na Koroškem?
Nekaj gnilega je v deželi...
Janez Strgar
(Delo, 9. 11. 1974)
Celovec
Slovenske oddaje
NEDELJA, 17. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 18. 11.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama: Današnja slovenska literatura v Italiji — II. — TOREK, 19. 11.:
9.30	Dežela ob Dravi — Land an der Drau. —
13.45	Informacije — Šport — Otroci, poslušajte! — SREDA, 20. 11.: 13.45 Informacije — Po lovskih stezah. — ČETRTEK, 21. 11.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — PETEK, 22. 11.: 13.45 Informacije — M. Kumer-črčej: Douta po rijecl — Dr. Prunč: Iz naše kulturne zakladnice. — SOBOTA, 23. 11.:
9.45	Od pesmi do pesmi — Od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM * v
NEDELJA, 17. novembra: 15.45 Živordeči avtobus — 16.10 Za otroke od 6. leta naprej: VVIckle in močni možje — 16.35 Trailer (za družino) — 17.25 Ernst Fuchs: Dialog s slikami — 17.35 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.00 Operni vodič: Marcel Prawy govori o Verdijevi operi „Othello“ — 18.30 Lumler-jevi otroci; film amaterjev — 19.00 Dragulji 7. kontinenta — 19.30 Čas v sliki — 19.45 šport —
20.10	Kristjan v času — 20.15 Ciklus: „Ko sta se srce in bolečina ujemala: »Dozdevni soprog"; po istoimenskem romanu Hedwige Courths-Mah-lerjeve — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 18. novembra: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 V kraljestvu divjih živali — zima v parku Yellowstnu — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas
v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Boney — 21.05 Oddaja ORF — 21.15 Stoj! Tedenski prometni magazin — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 19. novembra: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF danes —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.00 Slučaj Mattei, film o Enri-cu Matteju, eden izmed najmogočnejših italijanskih industrijskih managerjev, ki se je leta 1926 smrtno ponesrečil s svojim privatnim letalom. —
22.50	Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 20. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 nepoznano sosedstvo: Vzhodna Švica — 11.00 Program za delavce:
Slučaj Mattel — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Uganka o Dagobertu — 17.10 Stavbišče — 17.40 Za otroke od 7. leta naprej: Antena —
18.00	Tečaj francoskega Jezika — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki —
19.20	ORF danes — 19.30 čas v sliki In kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Čudežna dežela ponoči
—	21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 21. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Obiščemo razstavo: Slikar Toulouse-Lautrec — 11.00 Gost pri slikarju Giselbertu Hokeju — 21.30 Observatorij
—	12.00 Kakšna je Firenca — 18.00 Tečaj ruskega jezika — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	KES; primer otroške usode v severnoangle-škem industrijskem mestu — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Šport.
PETEK, 22. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Živordeči avtobus — 10.30 Mongolska ljudska republika — 11.00 Program za delavce: KES —
18.00	Zeleni svet — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Družina Feuerstein: „Otroški rojstni dan" — 18.55 Oddaja Delavske zbornice — 19.00 Avstrija v sliki —
19.20	ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Zgodba z dežele: »Orožje ženske" — 21.10 Diskusija ORF — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Ostri ovinki za ma-dame, burna filmska komedija.
SOBOTA, 23. novembra: 15.20 Koncertna ura
—	16.20 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo — 16.45 Calimero — 16.50 Schranz x 8; smučarski tečaj. Vožnja napošev, drseti napo-šev, zagon k pobočju — 17.00 Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem: kritično o televizijskem programu — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer reče v soboto zvečer Heinz Conrads — 19.20 ORF danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 TIP (4), evrovizija iz Zuricha — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Umreti imam čas; pustolovščine in konec mladega odločneža.
____________________________2. PROGRAM
NEDELJA, 17. novembra: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Obzorja — 19.15 Društva noš; parada noš na mtinchenskem oktobrskem prazniku — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Poznate melodijo? — 21.00 Galerija — 21.30 Vprašanja kristjana — 21.35 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 18. novembra: 18.00 Množice, slučaj in statistika — 18.45 Šola za starše —
19.00	Islandija; vulkanski izbruhi — neizogibna usoda? — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Kadar oče s sinom — 21.15 Impulzi; zaton Zahoda — 21.45 Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 19. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Kakšna je Firenca — 19.00 Igra s pojmi: Kaj
pomeni revolucionar? — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Revija Horsta-Jankovvskega — 21.00 Enaindvajset — 22.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 22.20 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 20. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Caritas se imenuje ljubezen — 19.00 Ernst Fuchs: Pogovor s slikami — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dracula in nobenega konca; film Roberta Dornhelma —
21.15	Jakobova lestev; oratorija Arnolda Schon-berga — 22.35 Avstrija v sliki — 22.55 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 21. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Formalna logika — 19.00 Brazilija — Rio; umetno in pristno glavno mesto — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dalje, dalje — 21.45 Zdravje v lastni roki; sprejeta surovina za zdravilo — tobak — 22.30 Avstrija v sliki — 22.50 Čas v sliki in kultura —
23.20	Športni mozaik.
PETEK, 22. novembra: 18.30 Enej — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob koncu tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Prokleti ste; tesnobna prihodnost: radioaktivno okuženi otroci bodo priprti v votlinah, da bi v primeru atomske katastrofe ohranili človeštvo — 21.45 Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 23. novembra: 16.15 Na svidenje: Haflingerjev Jože (Der Haflinger Sepp: Mlado srce, polno ljubezni); domač film o zanemarjenem kmečkem dečku — 17.40 Vesoljska ladja Enterprise: »Poznate Tribbles?" — 18.30 Med poleti: »Skrivnostno poslanstvo" — 18.55 Glasbena poročila, nato igramo blokflavto — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 »Presneto sedmo leto", filmska komedija po odrskem delu »Moja žena ne bo zvedela niti besedice" — 21.50 Čas v sliki.
Ljubljana
SOBOTA, 16. 11.: 9.30, 10.35 In 12.00 TV v šoli — 13.25 Nogomet Proleter : Vardar — 17.45 Trboveljski oktet — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 Disneyev svet — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.50 3-2-1 — 20.00 Človek ne jezi se — 20.30 Moda za vas — 20.40 Zabavno glasbena oddaja —
21.30	Barvna propagandna oddaja — 21.35 Onkraj maščevanja — ... TV dnevnik.
NEDELJA, 17. 11.: 9.25 Svet v vojni — 10.15 Otroška matineja — 11.10 Poročila — 11.15 Ljudje in zemlja — Nedeljsko popoldne — 6.40 Košarka Partizan : Zadar — 18.10 Vldocg —
19.15	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30
TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 M. Božič: Človek in pol — 21.05 Braničevo — 21.35 športni pregled — 22.10 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 18. 11.: 8.10 in 9.30 TV v šoli —
14.10	in 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.35 E. Majaron: V znamenju dvojčkov — 17.55 Obzornik — 18.10 Od zore do mraka — 18.40 Razvijanje družbene zavesti in socialne vrednosti — 19.10 Odločamo — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 I. Kušan: Prihopati —
20.50	Sodobna oprema — 21.00 Kulturne diagonale — 21.30 Mozaik kratkega filma: Claus Di-biasi — 21.55 TV dnevnik.
TOREK, 19. 11.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli
—	14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev — 16.35 Madžarski TVD — 17.40 F. Forstnerič: Kruh — 17.55 TV obzornik — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite: Pomorski muzej — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 Mi med seboj — 20.55 Propagandna oddaja — 21.05 T. Hardy: Mračni Jude — 21.50 TV dnevnik.
SREDA, 20. 11.: 8.10, 10.50 in 15.25 TV v šoli
—	16.30 Madžarski TVD — 17.20 Zgodba o deklici Margareti — 17.50 Obzornik — 18.05 Oportunisti — 18.35 Mozaik — 18.40 Mladi za mlade
—	19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 Skrivni Dosje
—	21.40 Propagandna oddaja — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Namizni tenis Jugoslavija : Japonska.
ČETRTEK, 21. 11.: 8.10 TV v šoli — 9.50 Kongres zvezne mladine Jugoslavije — 14.30 Francoščina — 16.45 Košarka Borac : Radničkl —
18.15	Mozaik — 18.20 Svet v vojni — 19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 —
20.10	M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič — 20.55 Kam in kako na oddih — 21.05 Četrtkovi razgledi: Dokov — 21.35 Miniature: Lebič: Korant — 21.50 TV dnevnik.
PETEK, 22. 11.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.20 Madžarski TVD
—	17.20 Kuhinja pri violinskem ključu: Kobilja jajca — 17.50 Obzornik — 18.05 Veseli planšarji
—	18.35 Mozaik — 18.40 Električni bojler — 18.50 Človek in okolje — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 3-2-1 — 20.10 Don Kihot — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 TV kažipot — 22.15 TV dnevnik — 22.30 Namizni tenis Jugoslavija : Švedska.
SOBOTA, 23. 11.: 9.30, 10.05 in 12.00 TV v šoli
—	12.55 Nogomet Bor : Sarajevo — 17.35 Ansambel Otavija Brajka in Feniksi — 18.05 Obzornik — 18.20 Obzornik — 18.25 Disneyev svet —
19.10	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 Človek, ne jezi se
—	20.30 Moda za vas — 20.40 Zabavno glasbena oddaja — 21.30 Barvna propagandna oddaja
—	21.35 Tuja krivda — 23.10 TV dnevnik.
--------- ^
DR. IVAN TAVČAR:	5
(Žnet je a jejeni
L_________________________________-—)
Moja brada, na katero sem toliko ponosen, ni bila všeč temu osatu! To so bile edine besede, katere je Spregovorila Meta tisti večer v moji družbi.
Spravili so me spat v gornjo hišo. Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila po temnih stopnicah, in vzeli smo tudi „hlapca“ s seboj, da sem mogel ugasniti luč, ker pri lojeni sveči ni bila malenkost. V gornji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, katere niso bile pri Presečnikovih nikdar prazne. Bila je tudi „malana“. Na vsaki steni se je videla zlata monštranca z belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v isti velikosti, kakor so ga nekdaj prinesli iz dežele Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, da bi se bila na nji brez težave vežbala cela stotnija. Sivo-rdeče-belo je bila prevlečena v umetnih štirikotih; na sprednji končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno veliko božje oko, da si lahko zaspal brez strahu pod njegovim mogočnim varstvom.
Legel sem v posteljo na plevnico, ki je bila za moje kosti precej trda. S hlapcem pa sem strl luč, da je po vsi gornji hiši neprijetno zadišalo. Ali vendar, kako je bilo prijetno ležati tu! Že ta zrak — spal sem pri odprtem oknu — mi je napolnil pljuča kakor voljno in rahlo laško olje.
Zatisnil sem oči: okrog mene so se sukale zlate mon-štrance z belo hostijo in spremljali so jih orjaški grozdi, in to v tako živih bojah, kakor jih je vedel zidu vdihniti le samouk, katerega je poljanski dolini rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri Hotoveljšici! Janez in Štefan, kdo vaju danes še pozna? Imeni slavnih sinov zadnjega se bleščita
s kamnite plošče v poljanski cerkvi. Janez in Stefan Šubic pa sta legla v zemljo, tiho in ponižno, kakor sta svoj čas živela, samouka slikarja in kiparja. Bila sta plemenita slovenska sadova naše zapuščene matere zemlje! Velika bi bila umetnika, da sta se tako izšolala, kakor sta izšolala v potu in trudu svoje sinove!
Na ta dva moža sem mislil prvo noč na Jelovem brdu, in spomin nanja je pomnožil harmonijo, ki je objemala Presečnikovo selišče.
IV.
Drugo jutro me je zbudil rahel klic: »Vstati je čas!" Dan se je komaj delal, ko sem že tičal v obleki. Moje telo je bilo okrepčano, ker sem spal, da cesar ne more bolje.
Spodaj v hiši je že stala skleda na mizi, in kmalu je bila zbrana okrog nje družba prejšnjega večera. Da so bili žganci ranega jutra gospodarji, o tem vam ni treba posebej praviti. Mati jih je polila z »volovim masovnikom", mi smo pa komaj čakali, da sežemo po žlicah.
Volovi maslovnik — nemogoča beseda! Pa se je vendar dostikrat spominjam, kadar si kvarim svoj želodec po ljubljanskih gostilnah. Žalibog, tudi ta jed — v pinjeno mleko zakuhana moka — je izginila, in prav milo se mi je storilo, ko sem zadnjič izpraševal poljanska otročeta, pa niti eno ni vedelo govoriti o volovem maslovniku. Drugače smo jedli v prejšnjih časih, pa smo tudi drugače rastli in dorastli, nego zeleni današnji drobiž!
Pred hlevom sva si z Boštjanom, oba goloroka, opasala oselnike ter si snela kose z zida. Liza je prinesla iz hleva posodo penastega mleka. Porogljivo se je zasmejala: „Hek!“
Ali njena porogljivost ni segala do mene: ko sem že pohajal visoke šole, nisem smel nikdar lenariti o počitnicah in koso sem bolje poznal, nego Justinijanov kodeks! Kosil sem, vozil sem samotež, in kadar so izostali gnojarji, sem si moral oprtati še celo koš gnoja ter z njim stokati do strmega laza. To je bilo najtežje delo, s katerim smo si gorjanci pridobivali svoj kruh. Konjiči in voliči, ki so se od
tedaj močno zaredili in pomnožili, so odpravili tudi gno-jarje.
Danes smo hoteli kositi otavo na Mlinšah. Hodeč proti temu travniku z gospodarjem nisva mnogo govorila. Ker mi ni drugega prišlo na misel, sem vprašal mimogrede:
»Kaj pa Meta? Ali se snubači že oglašajo?"
»Saj je še otročja," odgovori oče suhotno.
»Posavčev iz Martinovega sela prihaja tja in tja v hišo. No, ne vem!"
„ln dekle?"
»Kje naj ve, čemu smo moški na svetu!"
Prav odleglo mi je pri teh besedah, kakor da bi me ta reč kaj brigala!"
Ko sva dospela do Mlinš, je naju objelo mlado jutro z nepopisno svojo milobo. Širno se je razprostiral travnik pred nama. Otava je lepo kazala in rožice so cvele po zeleni trati, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih gozdov zelenega Blegaša. Pajki so bili napredli po travi svoje mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih kapljah. Oglašale so se ptice, predvsem strnad, ki je neprestano gnal svoj »čer-čer-čer-čeriii".
Vse to je pila duša in kmalu je odmevala od drobnih ptic drobnih glasov.
Postavili smo se v vrsto. Kakih deset korakov od mene se je oglasil Danijel odločno zaničljivo:
»Ali se poizkusiva?"
„Se pa?" odgovorim brez odloga.
Domači hlapec mora kositi naprej, in njegova čast zahteva, da ga sokosci ne prekose, ker velja za veliko sramoto, če bi ga kdo v košnji za seboj pustil. Danijel je mislil, da bo imel z mano lahko opraviti, in zategadelj me je poklical na dvoboj s koso. Tiste čase, drage prijateljice, še nisem bil ta žalostna podrtija, kakor sem danes; žilava moč se je pretakala po mojih udih in nisem se kmalu zbal nasprotnika.
Kosa pa mi v prvih trenutkih ni hotela prav peti in dajati pokorščine; brisal sem jo s travo in z oslo sem zvonil po nji.	(Dalje prihodnjič)
Kavbojska zgodba iz Vogrc
Saj skušamo v Vogrčah mirno živeti, pa vendar se je poleti zgodilo nekaj, kar nas je postavilo v „Divji zapad" — VVildvvest. Filmi iz »Divjega zapada“ so izmišljeni, tale zgodba pa je resnična, dokumentirana.
Torej pri „Comu“ so dobili telička. Sicer ni bil krščen, pa mu v zgodbi dajmo ime »Čolej". Ko je bil štiri tedne star in je počasi prihajal k pameti, namreč čolejski, se mu je zahotelo svobode. Mislil si je: prost hočem biti, ne vedno tukaj v hlevu privezan! Saj še mnogo ljudi svobodno in divje živi, zakaj bi jaz ne? Še vogrški župnik včasih uidejo iz fare in jih dolgo ni, bom še jaz poiskusil! Svoboda, svoboda zlata, kmalu boš tu!
In čolej se je odtrgal od jasli in jo udrl v gozd, ki je prav blizu hiše. Gospodar Čom
si misli: le čakaj, te bom že ulovil. Lovi ga, pa ne ulovi. Večkrat ga išče, čolej pa se izmakne. Tedaj pa se v obupu Čom zakolne, da dobi 1.000 šil. nagrade, kdor ga ujame. Denar mika in gredo na lov, pa brez uspeha. Celo skupina gasilcev gre načrtno kot v vojski nad sovražnika, tudi te potegne čolej za nos: ne dobite me, vsi skupaj ste zanič, jaz pa kraljujem v rinkolškem gozdu!
Devet tednov že čolej uživa svobodo v naravi, le veriga na vratu ga spominja na stare čase sužnosti, te se ne more znebiti. Čom in drugi so že obupali, da bi ga dobili. Če ne bo preje poginil ali ga kdo ustrelil, te bo že zima prignala nazaj.
Ko so slovenski bogoslovci priredili koncert v Pliberku, sta jih hotela poslušati tudi mladi gospodar Fidej in Foltej Trinkaus in
ženka Zofka. Ko se peljeta ob enajstih ponoči domov, zagledata v reflektorski luči daleč na travniku čoleja. Bolj kot denar Folteja zamika zavest zmage: če te nihče ni dobil, jaz te bom. Hitro napravi vojni načrt. Avto pri Lubasu postavi tako, da sveti prav proti čoleju in Zofka bo usmerjala avto. Foltej gre daleč okoli, da pride čoleju od zadaj. Čolej se izmika sem in tja, toda vedno je v reflektorski luči, ki ga slepi in pred Foltejem se umika proti avtu. 2e sta prav blizu skupaj, čolej uvidi, da ni rešitve, tedaj se z vso močjo požene Folteju med noge. Koga drugega bi podrl, Foltej pa je velik, največji v fari in močan kot Martin Krpan, zagrabi čoleja in začne se borba, ker je v naravi postal čolej povsem divji. Foltej ima nedeljsko obleko, škoda je je, toda zmagati mora. In je zmagal! Čolej se upira z vso močjo, pa s še večjo ga Foltej privleče domov.
Prav tedaj se pripelje sosed Konačnikov Franc domov in ko vidi Foltejev plen, takoj drvi v gostilno javit cenjenim gostom in vsi prihitijo k Fideju, da so priče izrednemu dogodku in ves polnočni zbor čestita Folteju: postal je junak noči, vogrški cowboy, ki je brez lasa ujel divjega čoleja. Škoda le, da nihče tega ni filmal.
Kaj pa je bilo z nagrado? Čom je seveda hitro prišel po čoleja, toda o obljubljeni nagradi se je izgovarjal: saj sta vendar v sorodstvu in Čom je Folteju še „gotej“, zato gotovo Foltej ne bo zahteval nagrade. Kaj pa hoče Foltej drugega, kot da se odreče? Čast bo imel, denarja pa ne. Čomova gospodinja pa je drugače mislila: nagrada je bila obljubljena, edino Foltej ga je našel in še nevarno je bilo, nekaj mora dobiti. Pol nagrade, pol pa Foltej kot sorodnik daruje. Tako ima Foltej čast in 500 šil. Ni šel za denar lovit čoleja, ampak da je dobro delo storil. Hvala mu!
Če bo torej še kje kak čolej ušel in zdivjal v svobodni naravi, pridite v Vogrče po Krpana Folteja. Za druge pa velja: 1.000 šil.!
»PREVEČ KADIŠ!"
Kako sem postal varčevalec
HUMORESKA
Kadar stopim v banko, postanem živčen. Blagajniki me razburjajo, okenca prav tako, pogled na mnogo denarja me vznemirja — skratka, vse mi žre živce. V trenutku, ko prestopim prag banke, čutim, da sem neodgovoren tepec.
To sem že prej vedel. Ker pa se mi je plača zvišala za 56 dolarjev na mesec, sem bil prepričan, da lahko tako veliko vsoto shranim samo v banki. Šel sem torej tja in se plaho oziral naokrog.
Predvideval sem, da mora vsakdo, ki odpre bančni račun, najprej govoriti s predstojnikom. Stopil sem k okencu, nad katerim je bilo napisano »Privatni bančni račun". Knjigovodja je bil velik, hladen ko hudič. Ob pogledu nanj so se mi tresle hlače. Z glasom, kot da bi bil prihajal iz groba, sem vprašal:
»Bi lahko govoril z direktorjem?" in še s posebnim poudarkom dodal: »Na samem." Ne vem, zakaj sem rekel »na samem".
»Seveda," je rekel knjigovodja in šel ponj. Predstojnik je bil resen, miren človek. Svojih 56 dolarjev sem krčevito stiskal v pesti v hlačnem žepu.
»Ste vi direktor?"
„Da,“ je odgovoril.
»Bi lahko govoril z vami na samem?" Spet sem poudaril besedi »na samem", kar ušlo mi je. Direktor me je prestrašeno pogledal. Mislil je, da mu hočem odkriti strašno skrivnost.
»Stopite z menoj!" je rekel, me peljal v svojo zasebno pisarno in obrnil ključ v vratih. »Tu sva popolnoma nemotena."
Sedla sva si naproti. Od razburjenja nisem mogel spregovoriti.
»Vas pa gotovo pošilja Pinkerton, kajne!" Sklepal je, da sem detektiv.
Vedel sem, da se je moj položaj poslabšal. „Ne, ne prihajam od tam. Nisem detektiv, samo bančni račun bi rad odprl. Sklenil sem ves svoj denar naložiti v vaši banki."
Predstojnik si je vidno oddahnil, bil pa je še vedno resen. Mislil si je, da sem Rot-schildov sin. »Zelo visok bančni račun?" je vprašal.
(Dalje prihodnjič)
iŽVz. doh m voljo
Vestnost
Sportnik-tekač Tone je zbolel. Zato je naprosil prijatelja, ki ga je prišel obiskat:
»Tine, pojdi ti danes namesto mene na trening! Veš, ne bi rad prišel iz forme."
POSMRTNIK
Moja stara mama ima mnogo prijateljic, prijateljev, pa tudi oboževalcev. Pa saj jo tudi jaz občudujem, ker je tako odlična in od nekdaj pridno prevaja kriminalke.
Skoro vsako popoldne se zberejo prijateljice v kavarni ali pri »Zlati ladjici«, popijejo kavo ali pa pojedo košček torte. Vedno živahno središče prijetnega kramljanja pa je moja stara mama. Elegantna v novi obleki in z lepim klobukom na glavi, si prižge cigareto. Drugače sicer ne kadi, a v družbi se ji le kdaj pa kdaj prileže nekaj dimov. Ko puhne oblaček cigaretnega dima, pogovor steče dalje.
V to družbo prijateljic in prijateljev pa bi se z veseljem vključil še znanec stare mame in njen nekdanji oboževalec. Veliko je študiral in garal v svojem življenju. Sedaj pa se ne more priključiti tej družbi, ker ima prevečkrat prazen žep.
»Le kaj mi je življenje prineslo drugega kot delo in tudi mnogo človeških razočaranj mi ni prihranilo!« je večkrat premišljeval pri kozarcu vina v gostilni »Pod skalco«.
Sinoči sva ga srečali, ko sva se vračali domov. Tesno se je zavijal v svoj star plašč ter se trudno opiral na palico. Pogled mu je bil otožen in razmišljen.
»Pozdravljena, Nandka!« je za hip oživel ob pozdravu.
»Si za kavo?« ga je vprašala stara mama in zavili smo k »Vitezu«.
»Samo pomisli, Nandka, menda sem že umrl, poglej tule ta dokument!« Pokazal nama je dokument, kjer je pisalo črno na belem, da je on umrl tega in tega dne.
»Saj veš, Nandka, težko se prebijam. Nimam več svojega stanovanja, živim pri tujih ljudeh v podstrešnici. Sedaj pa so mi dali odpoved. Sel sem na občino vprašat, če bi mi lahko dali socialno stanovanje — čisto majčkeno, brez komforta. Najprej sem moral izpolniti formularje o minulem delu. Po teh formalnostih pa me je uradnik vprašal, kaj sploh hočem.
Obzirno sem mu razložil svoj problem, on pa se je namrščil in mi rekel naj počakam. Iz kupa papirjev je izvlekel neki list in mi ga pokazal.
poslušajte, tovariš, vi ste vendar mrtvi! Zdaj se pojavljate tu tako rekoč kot posmrtnik. Dokazati boste morali, da ste živi!« je jezno dodal in mi izročil dokument.«
Moja stara mama ga je sočutno gledala. »In kako se počutiš na onem svetu?« je vprašala.
»Vsaj za stanovanje mi ni treba skrbeti,« je rekel in se poslovil.	A. B.
Karel rojšek:
Koroški
(4. nadaljevatije)
Slovenci prvič na Poljskem
V naslednjih letih, ko so vojni spopadi švedskih jezdecev preplavili Jasno goro, so Pavlinci z drugimi kmeti branili svetinje. Mnogi so tu darovali življenje za vero in dom. Sliko so, poleg plena, sovražni jezde-a naložili na voz, da bi jo odpeljali, toda konji se niso zganili z mesta. Tudi surovi udarci z bičem niso pomagali, dasiravno so Bh tepli do kivi. V splošni jezi je eden *zmed teh preklinjajočih divjakov zažgal v°z z vprego vred. Vse je zgorelo, samo shka ne. Marijino in detetovo lice pa je kilo črno. Ko vidi sovražnikov poveljnik ta Prizor, izdere meč in udari z njim trikrat v očrnelo obličje. Potem so lopovi odjezdili.
so podobo pozneje zopet našli, so ugo-toyili tri zareze na Marijinem desnem obilju, ki so do danes ostale. To podobo so °d takrat še bolj častili, še z večjo goreč-11 ostjo kot poprej. Prošnje pa so bile še po-S°steje uslišane in zdravje podarjeno kot PC)prej; torej leto za letom več. Še v mno-&lb drugih cerkvah imajo pri stranskih
tar jih črno Madono iz čenstohove. Nikjer 'Je gor- fgiiho svečk, nikjer toliko kleče-častilcev, znak, da si je Marija osvojila Prostor pri vseh Poljakih, kajti ona je tista, 1 razprostira svoj plašč nad verniki, jim 7a/e moč in vero v Vsemogočnega. Globo-° ginjeni in prežeti v veri smo zapustili ezelo črne Marije.
Zbogom verna, junaška Poljska, ki si se ata 1939 tako zagrizeno in hrabro borila P,0ti nacističnemu okupatorju. Tri tedne
si vzdržala, in ker ni bilo pomoči, si omahnila. Zahodni velesili Francija in Velika Britanija sta Poljakom potem očitali, da so bili prehitro zlomljeni. Dogodki v Franciji pa so osem mesecev pozneje pokazali, da je bila obramba poljskega vojaka več kot junaška. Kot izletnik in romar sem se živo zanimal, kako živi ta slovanski narod.
V	verskem oziru so res dobri kristjani. Toda tam tudi kmet ni suženj drugih stanov. Ko so leta 1945 razlaščali zemljo veleposlanikov, so jo dobili največ kmetje, in sicer 70 odstotkov kmet, 25 odstotkov zadružništvo, 5 odst. pa država. Kmet ima, če jo lahko obdeluje, do 50 hektarov, delavec pa 5 hektarov. Kmet lahko proda svojo zemljo drugemu kmetu, če je ta še nima dosti. Sedaj pripravljajo tudi zakon za kmetsko pokojnino. Vsekakor zdrav pojav za kmečki stan.
Na meji med Poljsko in Češkoslovaško ni bilo nobenih preiskav, samo počasni postopek potnih listov.
V	Prago smo se pripeljali, ko je bila že tema. Polovico jih je prenočilo v hotelu Palače v središču mesta, druga polovica pa v predmestju, okoli 20 km od središča, in sicer v popolnoma novem stopmotelu Plzenska 103. Praga šteje milijon in pol prebivalcev. Mesto starinskih hiš, ki so zidane v gotskem, baročnem, renesančnem in še kakšnem drugačnem slogu, ni trpelo nič po bombnih napadih, zato je ostalo takšno kot je bilo pred vojno. Seveda se je pa razširilo
na razsežno okolico, kjer so v letih po drugi svetovni vojni zgradili moderne stolpnice.
V petek, 27. septembra, nas je po dobro prespani noči pozdravilo hladno a sončno jutro. Takoj po zajtrku smo se odpeljali v mesto, da se združimo z ono polovico, ki je ostala v mestu. Tukaj pa je našo vodnico, ki nas je spremljala od meje do sem, zamenjala druga, ki nam je nato razkazovala mestne znamenitosti, ki jih ima Praga o-gromno. Seveda smo se peljali najprej na Hradčane, tja, kjer se je odigralo največ zgodovinskih dogodkov, ko se je narod Li-buše boril za svobodo. Tu je veličastna katedrala sv. Vida, poleg nje so mogočne stavbe z vladno palačo, ter dvostolpna cerkev sv. Jurija, v kateri počiva ljubljenka češkega naroda, kneginja sv. Ljudmila, zavetnica naše pesnice Milke Hartmanove, ki je bila tudi z nami. Pozdravljena prestolnica sv. Vaclava, ter sedež čeških kraljev Premislovičev! Voditeljica je bila kot nalašč ustvarjena za ta posel. Vljudna je vedno počakala tako dolgo, da je zadnji član naše skupine prispel na mesto, kar se pri prejšnjih na žalost ni dogajalo. Vstopila je v sredino, potem je razločno in počasi razlagala v dobri nemščini. Skozi velika bronasta vrata sv. Vida smo stopili v veličastno katedralo, ki se deli v tri ladje. Kljub temu, da je zidava v gotskem slogu, je vendar dokaj svetla. Tukaj počivajo sv. Venceslav, sv. Janez Nepomuk in sv. Vojteh. Tu so svetinje sv. Vida, tu ima svoj grob Karl IV., v kripti pa so še drugi knezi in češki kralji, tam je tudi kapelica sv. Venceslava in grob sv. Janeza Nepomuka. Nad dvojnim
oltarjem na levi, drugi na desni, držijo angeli dragoceno zlato krsto, v kateri počiva mučenec spovedne molčečnosti. Na krsti je svetnik s križem v roki, okrog glave petero zvezd, poleg njega knjiga in biret. Nad njim se vzpenja krasen, z zlatom vezan baldahin iz težkega damasta, ki ga razprostrtega držijo štirje angeli. Krasen nagrobnik z dvema oltarjema je prirejen, tako da lahko en duhovnik mašuje pri svetnikovi glavi, drugi pa pri nogah. Malo je grobov, ki bi bili tako dragoceni in veličastni, kot je grob tega mučenca spovedne molčečnosti, sv. Janeza Nepomuka.
Na kratko povedano: sv. Janez je bil kot duhovnik dober pridigar in spovednik, pri njem se je spovedovala tudi kraljica Ivana-Sofija. Dobra in pobožna je šla večkrat k spovedi, kar je njenega moža dražilo.
Nekoč je šel kralj k temu duhovniku in zahteval od njega, naj mu pove, česar se lena spoveduje. Spovednik pa je zavezan k brezpogojnemu molku, zato ga je dal kralj na natezalnico, ter ga žgal s plamenicami. Ker pa je po tem strašnem mučenju še vedno molčal, ga je dal še drugič na natezalnico, mučil ga je kralj sam, žgal mu telo, ga suval s čevlji in razmesarjenega trpina so naposled zvezali in nesli na Karlov most, ter ga dne 16. maja 1383 vrgli v kalne valove reke Vltave. Mučenca spovedne molčečnosti pa so pozneje našli ribiči in ga položili k zadnjemu počitku v stolno cerkev sv. Vida. Ko so leta 1719 odprli krsto, so našli v njej okostje s sledovi obeh mučenj, nestrohnjen in čisto svež pa je bil svetnikov jezik. Ko so vbodli vanj, je pritekla iz njega rdeča kri.	(Dalje prihodnjič)
Dr. Pavel Apovnik: Pomagajmo...
(Nadaljevanje s 5. strani)
2. Ker je ta platforma odprta tudi nem-škogovorečim Korošcem, kar v prejšnjih nastopih tudi ni prišlo tako močno do izraza. Nov prijem vidim predvsem v dejstvu, da smo prenehali s politiko naslonitve na večinske stranke in prišli kot gibanje v opozicijo do večinskih strank. Opozicija zaradi tega, ker večinske stranke v naših življenjskih vprašanjih nimajo posluha za nas. Tudi za druge zapostavljene ljudi nimajo posluha.
To opozicijsko gibanje pa imamo tudi med nemškogovorečimi Korošci, ki se ne strinjajo s politiko večinskih strank. To je prvič, da se mi postavimo na stališče: mi ne damo glasov drugim, temveč vabimo druge, da nam dajo glasove. V tem je tista bistvena sprememba in kvalitetni skok naše narodne politike. Kdor si sam pomaga, temu pomagajo tudi drugi.
Mi smo za zavezništvo z naprednimi silami v Avstriji. Toda vprašanje je, kako. Ne kot privesek, temveč kot subjekt, kot partner smo za zavezništvo.
Drugi aspekt je, da je nesmiselno, da bi sami drobili in cepili manjšino v dve ali tri manjšine v strankah. Ker dejstvo je, da bomo, tudi če bi se integrirali v večinske stranke, tam kot Slovenci vedno v manjšini in da ne moremo v večinski stranki postati večina. Naši zavezniki so vsi Korošci, ki želijo mir v deželi, ki vedo, da je avstrijska državna pogodba fundament druge republike. Naša naloga je, da jih najdemo in jih nagovorimo.
Eno bi vam povedal: Čim več bo glasov iz nemških vrst, tembolj tiho bodo tisti, ki zdaj govorijo o preštevanju. Geslo: „ne dajmo se preštevati in skrijmo se“, je samo izgovor, da ne bi bilo treba delati. Prepričan sem, da ravno v tej situaciji, ko je pritisk tako močan, s skrivanjem ne bomo do-
segli ničesar. Zato pa je potrebno zaupanje v lastno moč.
Nemški raznarodovalni pritisk čuti ravno tako kmet, kakor slovenski delavec in kakor slovenski obrtnik. Vsi sedimo v istem čolnu, in zato to ne more biti argument, ali zastopamo interese vseh slojev ali ne. Dejansko pa drži, da ne moremo zastopati in ne bomo zastopali interesov velekapitala, ker ga med nami ni. In še en argument se vedno spet pojavlja: to je, da je naša lista nacionalna, ali celo nacionalistična. Nekateri celo pravijo, da je šovinistična. Kdor trdi, da je naša lista nacionalna, nacionalistična ali šovinistična, temu lahko rečemo, da naj prebere naš program. Videl bo, kakor sem že prej nakazal, da je tako širok, tako demokratičen, da ima toliko čuta za socialne probleme, da o nacionalizmu sploh ni govora. Na splošno smo zelo jasno nakazali skupne interese vseh demokratičnih Korošcev, če pa smo nakazali tudi naše specifične manjšinske interese in zahteve, tedaj je to samo izraz naše življenjske moči kot narodna skupnost. Ne uvidim, zakaj bi morali vedno izročati zastopstvo naših interesov drugim. Ali smo sami res taki reveži, da ne znamo povedati, kaj hočemo in kaj nam je treba. Mislim, da to ni bilo prej tako in tudi zdaj ni. Mislim, da to ni nacionalizem, če smo mnenja, da smo najboljši interpreti naših zahtev mi sami.
Koroška enotna lista je alternativa za vse, ki odklanjajo protislovensko politiko večinskih strank, je alternativa za vse, ki obsojajo politiko popuščanja nemškonacionalnim silam, je alternativa za vse, ki so za enakomeren razvoj Koroške.
Koroška enotna lista je alternativa za vse, ki se zavzemajo za zapostavljene, za vse, ki so za mir in enakopravnost, za mirno bodočnost Koroške.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na igro
Hlapec Jernej in njegova pravica
ki jo je po Cankarjevi povesti priredil Jože Babič.
Gostuje Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, v nedeljo, 8. decembra 1974, ob 14.30 v Mestnem gledališču v Celovcu.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. 0 42 22 - 84 3 58), ter eno uro pred predstavo v Mestnem gledališču.
Odmevi nemškega...
(Nadaljevanje z 2. strani) goslavven mit osterreichischer Staatsburger-schaft aufzubringen, um ein Mandat zu erreichen, fur das 7000 bis 7500 Stimmen erforderlich sind.
KARNTNER TAGESZEITUNG:
Slou/enenprogramm vorgestellt
Ein VVahlprogramm, das alle Karntner, beson-ders jedoch den kleinen Mann ansprechen soli, sovvie die „Karntner Einheitsliste/Koroška enotna lista" (KEL), vvurden gestern im Rahmen einer Pressekonferenz vom Klub slowenischer Gemein-derate und vom Rat der Karntner Slovvenen der Offentlichkeit vorgestellt.
Wie Spitzenkandidat Dr. Apovnik in der von Hofrat Dr. Josef Ti sc hi er gefiihrten Pressekonferenz ausfuhrte, vvurde mit der Eigenkandi-datur der Karntner Slovvenen keine dritte K raft innerhalb der Volksgruppe geschaffen. Vielmehr soli sle als eine Erganzung zu den beiden beste-henden slovvenischen Organisationen angesehen vverden.
Falls es gelange, einen Abgeordneten in den Landtag zu bringen, so hatte dieser — wie Dr. Apovnik ausfuhrte — die Aufgabe, im Einver-nehmen mit den beiden zentralen slovvenischen Organisationen die Intressen der Minderheit zu vertreten. Er vvurde jedoch keinesfalls das Ailein-vertretungsrecht besitzen.
Es vvurde auch festgestellt, daB die vvahlvver-bende Liste spater zu einer Partei ausgebaut vverden konnte.
Als VVahlerpotential nannte Dr. Apovnik in erster Linie die slovvenische Volksgruppe in Karn-ten, aber auch deutschsprechende Personen, die sich mit der Politik und Minderheitenpolitik der im Landtag vertretenen Parteien nicht iden-tifizieren konnen. In der Nichtunterstutzung der Eigenkandidatur durch den Zentralverband sah der Spitzenkandidat, selbst erster Stellvertreter dieser Organisation, keine negativen Ausvvirkun-gen in der kunftigen Zusammenarbeit als Land-tagsabgeordneter. Dr. Apovnik, der seine Ge-sprachs- und Verhandlungsbereitschaft mit den im Karntner Landtag vertretenen Parteien an-kundigte, meinte, daB der VVahlkampf mit allen ublichen Mitteln durchgefuhrt und die Sachlich-keit in der VVahlkampagne als oberstes Gebot Geltung haben vverde. Der VVahlkampf bzw. die Wahlwerbung wird sich auf ganz Karnten erstrek-ken und zum GroBteil aus Spenden finanziert vverden.
Dobesedno pa objavljamo komentar v
KARNTNER MONTAG:
In der Minderheitenfrage gehorten in den letz-ten Monaten die scharfen VVorte zur Selbstver-standlichkeit. D a von unbeeindruckt zeigt die Sprache des VVahlprogramms der Karntner slovvenischen Liste, die sich »Karntner Einheitsliste" nennt, einen Zug zur politischen Praxis.
ROTAR-CENTER
#	ugodno dobavi
•	in hitro na dom dostavi
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
DOM V TINJAH vabi na
SREČANJE POŠTARJEV v nedeljo, 17. novembra 1974, ob 14.30.
Spored:
■	Trije strokovni filmi
■	Uporaba slovenskega jezika na pošti (vlad. svet. dr. Pavel Apovnik)
■	»Meditacija o pismu"
(g. Ciril Demšar)
■	Slavnostna tinjska večerja
ODER 73 vabi na
PLES
ki bo 16. novembra, ob 20. uri pri Š o š t a r j u v Globasnici.
Igra priljubljeni ansambel „BELLAMIES“.
Slovensko prosvetno društvo »Bisernica" v Celovcu vabi na predavanje
RAZGOVOR O VOJNO-ZGODO-VINSKEM EPU UKANA — UMETNOST — MOST MED NARODI
v torek, 19. novembra 1974, ob 19.30 v dijaškem domu SŠD v Celovcu, Tarviser Str. 16.
Predaval bo avtor vojno-zgodovinskega romana UKANA Tone Svetina.
10.000 sil. za izsleditev storilcev
Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Obvestilo udeležencem gostovanja v Portorožu 17.11.1974
Vse udeležence gostovanja združenih pevskih zborov, folklornih skupin in ansambla Trio Korotan 17. t. m. v Portorožu obveščamo, da bodo avtobusi iz posameznih krajev vozili ob sledečih časih:
Pliberk (Breznik) na trgu ob 5,15 Globasnica (šoštar) ob 5,30 Železna Kapla (Hranilnica) ob 6,00 Žitara vas (Rutar) ob 5,15 Št. Vid v Podjuni kot po navadi ob 5,30 škocijan (avtobusna postaja) ob 5,45
ZA ČLANE GALLUSA IZ PODJUNE:
Dobrla vas (Sienčnik) ob 5,00 Pliberk (Breznik) ob 5,15 Velikovec (Št. Rupert) ob 5,35 Celovec (Mohorjeva) ob 6,00
ČLANI GALLUSA GURE IN ROŽ PRISEDEJO AVTOBUSOM V NAPOVEDANIH KRAJIH
Radiše (Rumpelnik) ob 5,15
Kotmara vas (avtobusna postaja) ob 6,00
Bilčovs (Miklavž) ob 6,10
Št. lij (Trebinja, Loče) ob 6,00
Škofiče (Burger) ob 6,10
Loga vas (Mežnar) ob 6,15
Sveče (Adam) ob 6,00
Loče (Pušnik) ob 6,15
Sele (cerkev) ob 5,00
Vse udeležence prosimo, da se držijo napovedanih časov, da ne bo prišlo do neprijetnih zamud.
V-----------------------------------------J
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta na današnji seji koordinacijskega odbora v zvezi z bombnim atentatom dne 10. 11. 1974 v Celovcu sklenila naslednjo izjavo:
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločno obsojata bombne atentate, ker v njih ne vidita uporabnega sredstva za reševanje odprtih narodnostnih vprašanj. To tembolj, ker so njihovi pravni argumenti močni dovolj za utemeljitev njihovih upravičenih zahtev.
Zato osrednji organizaciji koroških Slovencev z ogorčenjem zavračata podtika-vanja različnih javnih občil, da gre verjetno za dejanje slovenskih ekstremistov,
in zlasti klevetniško trditev predsednika Karntner Heimatdiensta dr. Feldnerja, da so za bombni atentat odgovorni »Avstriji sovražni slovenski ekstremisti" in odrekata predsedniku Karntner Heimatdiensta vsako pravico ocenjevanja lojalnosti koroških Slovencev do republike Avstrije.
V polnem prepričanju, da storilci niso med koroškimi Slovenci, pozivata organizaciji varnostne oblasti, da povzamejo vse korake za končno izsleditev nepoznanih storilcev ter ob izključitvi sodne poti razpisujeta nagrado v višini 10.000 šilingov za tistega, ki učinkovito prispeva za izsleditev nepoznanih storilcev, ki so izvedli atentat na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu in na »Haus der Heimat" v Miklavčevem ter nedeljski atentat v Celovcu.
Hier bestimmten die slovvenischen Gemeinde-rate des Unterlandes und nicht die Studenten in VVien.
Da wird von Subventionen geredet, von Struk-turverbesserung im Grenzland. Das Wort Neona-zi, sonst in jedem Flugblatt mehrmals vviederholt, kommt auf 30 Seiten uberhaupt nicht vor, das Wort deutschnationa! habe ich nur einmal ent-deckt.
Es wird natiirlich auch auf die groBe Politik vervviesen. Aber es vvird vor allem die Arbeit auf jenen Ebenen betont, die unter der Ebene des groBen Gegensatzes liegen.
Wenn dieser durchaus selbstbevvuBter, nuchter-ne Stil Erfolg haben vvird, nach der Karntner Landtagsvvahl am 2. Marž 1975, vvird man es genau vvissen, dann gibt es vvieder eine Ebene des Gesprachs. Denn schon auf der Pressekonferenz iibervvogen die versohnlichen Tone bei wei-tem.
Die Gruppe der Karntner Slovvenen, die hinter der Liste steht, h at jedenfalls taktisches Geschick und politische Zuversicht bevviesen.
Von beiden Eigenschaften vvird noch jede Men-ge benotigt vverden, vvenn die Konfrontation, die derzeit die gesamte čsterreichische AuBenpolitik negativ beeinfluBt, ubervvunden vverden soli.
Gunther Lehofer
DELO:
Na volitve enotni!
Za prihodnje deželnozborske volitve sta osrednji organizaciji koroških Slovencev predstavili koroško listo
Dr. Apovnik je dejal, da je na prvem mestu programa enotne liste razumljivo vprašanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, da pa ne smatrajo boja za pravice koroških Slovencev kot separatizem ampak kot boj za pomiritev v deželi. Specifični narodnopolitični program je vsekakor stvar obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in bo poslanec enotne liste v koroškem deželnem zboru ravnal, kadar bo šlo za slovensko narodnostno vprašanje v soglasju z obema osrednjima organizacijama.
Kar zadeva mnenje, da se bodo koroški Slovenci z nastopom na volitvah sami prešteli pa je dr. Apovnik poudaril, da za to ni realne podlage in da so takšne tendence lahko samo zlonamerne. Enotna lista prvič ni nacionalna lista in ne zajema samo slovenskih volilcev, drugič ZSO liste neposredno ne podpira in tudi ni sodelovala pri postavitvi njene platforme in tretjič določeno število koroških Slovencev bo brez dvoma volilo tudi druge stranke, predvsem KP, ki je na drugo mesto svoje liste postavila Slovenca Mesnerja.
Kar zadeva vprašanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, koroška enotna lista v svojem programu zahteva takojšnjo popolno izpolnitev obveznosti avstrijske državne pogodbe v soglasju z manjšino in brez preštevanja ali ugotavljanja manjšine, pogajanja med avstrijsko zvezno in koroško deželno vlado ter slovenskima osrednjima organizacijama o paketu zaščitnih	,
ukrepov za slovensko narodnostno skupnost,	(
sprejetje ustavnega določila za deželo Koroško,	,
da je manjšinska zaščita v nacionalnem interesu	,
Koroške, redno postavko v deželnih in občinskih	,
proračunih za kulturne potrebe manjšine, dostop	(
vseh Korošcev do vseh javnih služb brez diskri-	(
minacije, ureditev šolstva in končno zahtevo, da	^
mora koroška deželna vlada v sodelovanju z zastopstvom Slovencev poskrbeti za pravilno informiranje javnosti o zgodovini, položaju, potrebah in hotenju koroških Slovencev.
Zvone Zorko
coeeooeoooaeeoeeooeocoeeecoeoeoes jj
NOŠ tCdnik izhaja vsak četrtek. Naroča se na	p
naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring	0
26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69-	;
— Telefon uredništva in oglasnega oddelka	*
84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil..	d
letno 100 — šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo	p
24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.-'	l
bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl.. za Jugoslavijo 100,— N. din, za USA in ostala	*
države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izda-	k
jatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Od-	tt
govorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2.
9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
c t: