List 49 t - T) v lecaj XLVIII i / Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. Ljubljani 3. decembra 1890 Obseg: Kako trgati in vlagati sadje v zaboje. Petero poglavitnih reči » ki so potrebne novemu vrtu. Razne reči. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni narodopisni obrazi. Naši dopisi Močena jabolka Novičar. Gospodarske stvari. Kako trgati in vlagati sadje zaboje. Sadjarji pogosto tožij da ne morejo svojega sadj spraviti v denar. Vsled tega zanemarjajo sadjarstvo, manj vredne sorte pa kar po slepi ceui prodajajo, o posebno dobrih letinah jim celo brezkoristno strohne. Zviti trgovci pa to porabijo sebi v dobiček. Oni kupijo sadje od sadjarja ter mu plačajo, kolikor ^e jim zdi, občinstvu pa to nič ne hasni kakor sami hočejo ker Bi ceno potem določujejo tržci, dalo se tukaj pomagati? ne Mislimo, da se da pomagati. Dobra roba ima sebi pri memo ceno: vendar ne smemo čakati da nastavi 9 ceno tržeč, marveč sadjarji sami se morajo potruditi da pridejo s kupci v dotiko. Kmalu se bodo prepričali, da je možno dobiti vrlih cen dobri robi. Naj posnemajo sadjarje ob Renu, na Avstrijskem itd., ki pošiljajo sa v zabojČKih po pošti ua ogled. Ako pa naši sadjarji želijo dobre cene, morajo za vedati se tudi svoje dolžnosti; dolžni so namreč sadji brez vsake hibe dopošiljati tem oziru so dolžni 1.) razumno ravnati pri izbiranji sadja, 2.) pri shranjevanji • !* in 3.) pii vlaganji v zaboje, katere potem odpošljejo. Pri nas navadno drevesa otresejo, sadje pa pome-čejo ne voz, da ga doma v kleti nakopičijo. Tako ravnati je silno napačno. Kar se ni škvařilo uže na drevesi, škvaří se v kleti. Ljudje se pa potem jezijo, da jim tržci obetajo slabe cene, ker je sadje mnogovrstno oškodovano. Sadje hoče, da ga varujemo in opazno z njim ravnamo, kakor z jajcem. Razumen sadjar toraj ne bode voz na slamo; kadar je ena plast polna, pokrij se s slame dalje. 4 1 # 9 denej na katero se polaga druga plast sadežev in tako Na gornjo plast, pokrito seveda zopet s slamo se deske se trdno privežej vozu, da sa deži ne drgnejo drug drugega. Ko je voz domov pri peljan, kvarjen hudo oškodovana vkupe odbrati je jabolka previdno, in sicer zelo nepo-a vkupe, na dalje malo skvarjena in naposled Pr se po8ebe odpošljejo posamezna prodajajo, druga pojedo doma, tretja prodado za tolčenec, ako doma ne delajo tolkle. Vsled tolike marljivosti so nekatere okolice zaslovele daleč po sveti, na pr. okolica mesta Bozen na Tirolskem. Vendar to ni še zadosti. Treba tudi o pravem času sadu iti pobirat. Jagodičast sad treba pobrati, kadar je popolnoma dozorel, drugače je pri koščičastem in peškatem sadji, to dozoreva tudi pozneje po shrambah. Kdor hoče ko- ščičast sad na prodaj pelati ne sme čakati, da mu na drevesu popolnoma dozori, ampak mora ga poprej obrati j sicer bi na mesto, kamor je namenjen, došel že ves po kvarjen. To znajo ogrski kmetovalci prav dobro ter se ravnajo tako, kedar pošiljajo slive v severno Nemčiji i takisto delajo kmetovalci v Torinskem svoje sadje pošiljajo sveže v Holandijo, gozdu ? kateri na Švedsko in Angleško Sadj obirajo, kedar začne barvo dobivati 9 dobro vedoč, da bode dozorelo, kedar pride na določeno mu mesto. Pri peškatem sadji moramo razločevati po letnji 8ad od zimskega sadu. Prvega je treba kolikor mogoče rano obrati, ako hočemo, da ostane poraben in trpežen; dozoreli strati se kmalu. Zimski sad pa naj ostaja kar mogoče dolgo na drevesu. Kar se dostaje shranjevanja, vemo, da še celo dreves otresaval, marveč utrgal bode vsak sad posebe žlahten sad hranijo po kleteh. Toda ravno kleti sodijo ter ga varčno položil v košano, katera je s prtom po- najmanj za shrambo žlahtnemu namiznem sadju. Zatoraj krita. Kadar je polna, položi se slehaini sad varčno na shranjujejo sedaj žlahtni sad, koder ga prideljujejo veliko 386 za prodaj po suhih, nezmraznih izbah iu dvoranuh. Vsaka klet daje sadju neprijeten duh. Tudi zastran vlaganja v zaboje nahajamo še mnogo pomankljivega. Po sadnih trgih velikih mest zapazimo pogosto veliko sodov, natlačenih z jabolki. Ljudje so jih nametali v sod, zavečili ga in zabili. Nasledke takšnega napačnega ravnanja vidimo, kedar sod odpremo; polovica sadja je skvarjena; za slabo sadje pa ni kupcev, ko bi jabolka Bog vedi kako po ceni ponujali. Tirolski saclni tržci dajejo pa lep vzgled. Kar je namiznega sadja, ovijejo 8leharno jabolko, vsako hruško prav opazno v svilnat papir — Seidenpapier. Tako ovitih jabolk vložijo po 50, 100 ali 250 vkup v posebne zaboje na trdno, da jih nič ne pregane. Cenejše sadeže vlagajo tudi v sode, ki so pa za četrtinko manjši od naših. vodnjak, kapnik ali da kak potok ni daleč od njega. čas je kapital vsakemu človeku ; kjer ni vode blizu, rado se zanemarja prilivanje. * » Jj Brez toplote ni življenja v rastlini. Brez toplote vse otrpne. Najbolj naravno in najcenejšo toploto da^e nam solnce. Solnce ima s svetlobo in toploto svojo toliko moči do rastlinstva in živalstva, da je vse mrtvo ondi, kjer ni solnca. Ako imaš cvetlice v loncih, lahko jih prenašaš sem ter tja, da jim je svetlo in toplo; a druga je z vrto.ii, njega ne moreš prestavljati, toraj gle', kadar nov vrt napravljaš, da ga narediš na prisojnem kraji. Naposled še priporočamo varnost. Če je vrt blizu hiše, dobro ! Sicer je pa ograja potrebna, pa tudi še varuha potrebuje vrt, kadar so pridelki v nevarnosti, da jih ne ukrade tat ; pa tudi zavoljo živine je treba vrtu meje. Petero poglavitnih v reci ? so potrebne no vemu vrtu. Vrte si napravljajo dandanes ljudske šole posebno zato, da se šolska mladina v njih drevesnicah uči sad-jereje. Vrte pa imajo ljudje sploh prav radi; to se vidi po tem, da marsikdo peščico svoje zemlje za to obrne, da si napravi vrtec. Ali vsakdo ne gleda na to, ali je tudi kraj, kjer ga naredi, vrtnarstvu ugoden. Močena jabolka. Močenje jabolk v Avstriji menda ni znano, pač pa je v Rusiji jako razširjeno. Vsako trdo in kislo jesensko ali ozimno jabolko se da porabiti v to. Močijo se jabolka tako le: Na dvajset litrov vode jemlje se pol kozarca soli; voda naj dobro zavre in 'se potem ohladi. Vsako jabolko posebe treba je dobro obrisati s'čisto, Pet poglavitnih reči je, ki so neobhodno potrebne suho cunjo in naložiti jabolk v sodček do vrha > potem ? ako hočeš, da se dobro izponaša vrtec, in to so zrak, svetloba, toplota, voda in varnost. Izpregovorimo o vsaki besedici. Zrak, to je dober zrak je prvi pogoj rastlinskemu pa naliti na nja gori omenjene slane vodo toliko, da so pod vodo; vrhu njih naj 83 položi dno, in na dno kamen, ki jih tiščal v vodi. Sodček se postavi v ledenico, kadar pa začne prihajati mraz, v hladno klet. Drugi devajo v vodo, adar vre, še funt rženega sladu (Malz) življenju. Kakor človek brez dobrega (čistega) zraka in ali pa pšenične moke, kar daje jabolkom sčasoma bolj če se stanovališča njegova vsak dan ne prezračijo, začne k^el ukus; ali pa nekoliko sladkorja ali medu, če hote hirati in bolehati, tako se godi tudi vrtnim rastlinam, bolj sladkih ; pridevajo še nekateri estragona, janeža i ako so v slabem ali pa v zaprtem (zaduhlem) zraku, muškata i. t. d. Močena jabolka drže se skoraj celo leto Blizu gnojišč, med hlevi, za visokimi zidovi ne delaj ™ nazadnje delajo se prozračna, kakor da so iz stekla. vrtov. Ako ima vrt tvoj tako lego, pa drevesa in Dobra so s pečenko, a druga zelišča ne rastejo veselo, iskal bodeš drugih vz rokov so jim škodljivi, a tega veš, da pomankanje Nekateri imajo shrambe, kjer rajši jako ukusna so tudi brez nje. močena, nego sveža. Kdor nima sadje ne gnilo, nai poskusi močiti čistega zraka je prva ovira veseli in zdravi rasti. Ravno tako se močijo tudi pozne in trde jesenske htuške Svetloba pa je tudi potrebna pa samo cvetlicam ; temuč tudi drevju Ali tu ne mislimo popol teme 9 ampak tiste zapreke, delajo, da je vrt tvoj v senci. Senca je sicer povsod, tiste sence pa, ki se spreminja po Razne reči. dnevi, ne mislimo, ampak bojimo se tiste sence, ka- * ter je skoro celi dan na naše Turšcica zobanje za konje. Pariška družba za m it vrtu Navaden pregovor vožnjo z omnibusi, ki ima nad 10.000 konj, pričela je veli : „senca mori ki stoji v senci. î to je, senca zatira in kvari rastlino, uže Da vrt potrebuje dosti in pripravne vode. tega . 1874. poskušati krmiti jih s turščico. Konji so dobivali, kadar so se počasi te krme navadili, na din po turščice, 5 % ovsa ter nekaj sena in slame in menda ni treba šele dokazovati. Brez vlage trpijo rast- otrobov ali pa korenja. Ob tej krmi bili so konji line žejo; njih žeja je suša suša pa tudi, kakor senca, mori prav dobro rejeni in so še nekoliko več delali nego po- rast. So letine, v katerih ni treba veliko prilivati ; so prej. Družba je zaradi tega, ker je nekaj ovsa nado- pa tudi take, da nebo ne priliva, kolikor je treba, — mestila s turščico, prihranila pri vsakem konji na leto tedaj mora pomagati človek. Treba toraj, da je na vrtu 48 frankov. Po izkušnjah imenovane družbe je najbolje 387 mim i ^ • íř f iBa^E^iMBáf Éi'H ^ * a * ■ I * 'i - - Bar ? * » ■ k v .u' ». . dajati konjem strte turščice, in sicer se prav dobro spo- karbolne kisline pridene in to še enkrat dobro prekuha, nese, če se zrnje ob enem s storžem zdrobi. Zdrobljena ta lug naj se potem še gorak z navadno metlo namaže turščica, koji so primešani zdrobljeni storži, je toliko na debla, z mahom obraščena. kakor poroča „Der Obstgarten tečna kot oves, S tako zmesjo je mogoče pri konjih 1 ovsa nadomestiti. * Kravam mleko pregnati. Ako hočemo kravam, kojih ne mislimo več mlesti, mleko pregnati, skuhajmo orehovega listja ter jim potem z orehovko na dan naj- do 5krat umivajmo vime vsaj po 5 minut dolgo. u malo dneh odpade popolnoma ves mah in se nič več ne prikaže Ni se treba bati, da bi lug drevesu škodoval, marveč še celo mrčes v tako omita debla ne poklada svoje zalege. manj Ako hočemo še prej in zvečer kake 3/4 uspeh doseči dajm kravi zjutraj litre te vode piti. To sredstvo je pa le tedaj rabiti, kadar krave sploh ne mislimo več mlesti, na priliko, ako jo hočemo opitati, kar gre dosti hitreje, če je ne molzemo. * Tndi čisti zrak pomnožuje mleko. Zakaj dajejo krave po planinah m sploh po pašnikih več mleka? Temu so razni vzroki. Pravijo, da vsled izvrstne krme. Samo krma pa tega ne stori ni na planini niti ne v hlevu, ampak sveži zrak Zato naj se zidajo tudi po Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 223. vprašanje. Naši gospodarji trdijo, da konjem, katerim se nastilja z ajdovo slamo, noge otečejo. Vprašanje 226. Zelo ste ustregli s popisom, kaKšen naj bode kotel za žganje, a ugodili nam bodete še posebno, Vprašal če tudi naznanite kje je dobiti take kotle? sem pri kotlarji v Ljubljani, pa ne izdeluje dolinah in ravninah le taki hlevi, skozi katere kroži neprenehoma nepokvarjen, zdrav in svež zrak. Glede prezračevanja naredili so zanimive poskuse v frankobrodskem takih. (M. P., župnik na V.) zavodu za zdravljenje z mlekom. vzorno zidanem hlevu imenovanega zavoda imajo vedno po 80 švicarskih krav, katere posebno dobro krmijo. Te Krave dajale so povprek v 1. 1877. po 3700 litrov, v 1. 1878. ravno tako po 3700 litrov in v 1878 po 3618 litrov mleka. 1880. naredili so pa v hlevu posebno prezračevanje. Po tej naredbi moizle so krave povprečno v 1. 1880. po Odgovor : Pravilno sestavljen žganjarski kotel kupite pri „Administration Weinlaube" v Klosterneuburgu pri Dunaji, a žal, da ima ta tvrdka neizrečeno visoke cene. Prejšnja vinarska šola na Slapu je imela dober in pravilen žganjarski kotel, ki je bil v Gorici narejen, a pri katerem kotlarju, ne vemo. Morda nam sporoči gosp. vodja Dolenc ime tistega goriškega kotlarja, ali pa nam kedo izmed c. čitateljev naših naznani kakega kotlarja 4040 litrov, v 1. 1881. po 4152 litrov in 1882. po 4345 litrov mleKa. Boljše prezračevanje naredilo je toraj pri tistih kravah, da je povprečno vsaka ob isti krmi dajala ki izdeluje dobre žganjarske obrisu narediti tak kotel. kotle, ali ki si upa po na leto po 483 litrov več mleka Torej slabega zraka, ta si sam prazni žepe! * Kako zeleni vzrediti debele korenine? Znano i da Vprašanje 227. V vinogradu svojem imam prav lepe Kdor daje živini trte, katerih listje je bilo še o pričetku meseca oktobra lepo zeleno. Trte v sosedovem vinogradu so bile pa uže pomladi, ko so obzelenele, blede in niso skoraj nič po- je, da po mestih sploh pridev^jo mesu zéleno zato je juha bolj okusna, pa meščani tudi koreniuo od zé- ganjale. Šla sva s sosedom gledat, če je morda trtna uš, a dobila nisva ničesar drugega, nego da so korenine lene, kuhano in zabeljeno z oljem in jeaihom, zelo radi mešajo med Krompirjevo, pesno iu drugo zéleno salato, zato se tudi debele zéleno korenine prav dobro plaču- Pa zéleoe ima pod zelenjavo svojo brezštevilno popolnoma suhe, živali pa ni bilo nobene zapaziti. Kaj je vzrok, da te trte hirajo, dasi so do letos vedno dobro rasle? (J. E. v na Primorskem.) jejo. tankih koreninic, a sama od sebe Odgovor: Trte si morali sami ogledati, da koren. Kdor si hoče pa vzredi prav droben mogli povedati, zakaj se suše. Vzrokov je lahko več, a vzrediti debelo korenino, naj na dva Vas posebno opozorimo. Ako je te trte več let ravna takole: V drugi polovici meseca avgusta odkoplje zaporedoma napadala strupena rosa in so pred časom naj Krog in krog vsake zélene prst, obtrga vse stranske izgubile listje, vpliva to tako slabo na trto, da se po- koreninice ter pusti samo srednji glavni koren, potem 8Uši. Drugi vzrok je pa prav lahko trtna uš. Ne iščite pa trtne uši nikdar po suhih trtah, ampak po bližnjih Za pa zéleno zopet obsuje z gnojno kompostno prstjo, daljno gnojenje nameša se v posodo med vodo pepela §e dobro rastočih, kajti trtna uš popusti trto, predno se in saj ter s to redko mešanico zelena zaliva ves mesec popolnoma posuši. Kdor ni vajen trtne uši iskati, pa je september vsak teden po enkrat, in tako se zélena ne- tudi ne bode našel, glejte raje na korenine, če imajo navadno debeli, nima rjavih lis in je prav lepo belega oteklin t. j. bunčič, ki se narede po drobnih ko in okusnega mesa. * Kako mah odpraviti s sadnih dreves. Sadno reninah vsled ušinega pika. Te oteKline so včasi majhne kakor proseno zrnje, včasi pa tudi debele kakor grah. drevje so mahu najbolje očisti, če se iz navadnega pepela Ako najdete take otekline po še živih bližnjih trtah » precej močen lug skuha, na 10 litrov tega luga v« kilo bodi vam znamenje, da je v vinogradu trtna uš. * 388 Drugi odgovor na 226. vprašanje. Zganjarske kotle v njih vseh jedno isto kemijsko telo, katero človeku s pravilno hladilno cevjo izdeluje kotlar Kolarič v Go- srce razveseljuje in skrb pregauja. Divjaki in naobra-rici tik jezuvitske vojašnice. ženi narodi, vsi znajo prirejati opojne pijače. Našli so jih v soku palme in aloje j v medu in sladornem trstu, Podučile stvari. v grozdju ]U sladkem ovočju, v ječmenu in kobiljem mleku. Pov8odi tu so bili sladki sokovi, so morali Zemljepisni in narodopisni obrazi povreti, da se je v njih napravil alkohol, ta obliž na človeško togo in nevolj Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 201. Človek jač adovoljeval s samo hrano in opojno i » temveč je hrepenel tudi še po tem, kako bi po- Potrebe človeškega življenja. Opojne pijače in dražila. Tobak; njegova domovina. » večal svoje čutiluo in telesno veselje in uživanje, zato je našel še narkotična ali omamljiva dražila. In tudi tu nahajamo isti zanimivi pojav da vsak kraj in vsak Človeka ni naučila edino narod ima svoja narkotična dražila, in da človek ni kultura, kako si hoče slučajno tu ali tam posegel za takim sredstvom, temveč vzdržati življenje, in kako osladiti; ta težnja je starejša da je to poželjenje občno, da je v samej naravi človeškej. od vsake kulture. Ona je globoko vsajena v najnižjem Sibiriji je imel človek od nekdaj mušnico kot nar- divjaku, kakor v najnaprednejšem Evropejcu. In tu na- kotično dražilo, a v severnej Evropi je segal po hmelju. hajamo najzanimivejši pojav človeškega razvoja > da je Vzhodni narodi so si priljubili opij in Konopljo, a betel namreč človek v najraznejših krajih sveta vselaj in pov- 8e je udomačil od nekdaj po južnej Aziji. Perje od koke sodi segal gotovo za istimi sredstvi, s katerimi hoče v peruvanskih krajih je največje uživanje ne samo do- vzdržati in osladiti življenje. Ne divjaštvo, ne kultura mačinom temveč tudi mnogim doseljnikom, in tobak je ni mogla spremeniti narave človeške, ona je v vseh bil davno pred Kolumbom daleč po Ameriki najljubše odnošajih življenjskih ostala ista. Bila so od nekdaj, in narkotično dražilo. Podobnih dražil je mnogo, a vsako ostanejo tudi naprej tri sredstva, s katerimi človek za- dražilo je od druge rastline, kakor so tudi razne opojne dovoljava svoje naravne potrebe in poželj pijače od raznih rastlin. Vse opojne pijače pa imajo v Prva skrb človeku v tem, da vzdrži lastno telo, sebi isti alkohol, kateri opija, dočim ima vsako nar- da čim dalje uživa zemeljske slasti ta namen sega kotično dražilo drugačno telo v sebi. Vse opojne pijače po hrani, prvo mesto v hrani pa imata dandanes kruh delujejo jednako na človeško telo, a vsako narkotično m meso. Z mesom si gradi človek telo, a s kruhom si dražilo ima svoj učinek. Tobak in opij, koka in betel, napravlja životno toplino. Če pregledamo vso najrazno- konoplja in hmelj omamljajo vsi človeško telo, ali vsak vrstnejšo živalsko in rastlinsko hrano. m zaostalih narodih katera pri raznih na svoj način, da si jim je svrha ista nadomešča naš kruh in naše meso najti hočemo povsodi di sličnost v kemijskem se- Mej vsemi narkotičnimi sredstvi ima danes prvo mesto tobak. On je po svetu najbolje razširjen. Ni nam stavu. Povsodi je človek našel hrano, katera mu gradi jed ne pijača, ali vendar ponuja človeku užitek, da si telo, in hrano, katera mu napravlja životuo toplino. In namišljen. Tobak si je ugladil pot v siromašno kočo in jedno ter drugo hra jemlj človek v istej razmeri, velikaško palačo. V njem jednako uživa prosjak kakor v katerej mi jemljemo kruh in meso. Človek ni znal, okronana glava, utrujen delavec kaKor postopač. od česa je sestavlj jedna in druga hrana, ali vendar veruje » da Vsak je v tobaku našel izreden užitek, in v tej je pogodil, koliko mu treba jednega in drugega podnebje zahteva, da človek manj ali več jemlje veri ga uživa. Ni ga kraja, ni je zemlje, kjer se tobak jedne ni udomačil. j Ameriki tobak od severa pa do juga ali druge hrane, ondi je človek vslelaj zadel pravo mero. postal najzvestejši drug starih in mladih, in to v tolikej Naša moderna no8t o hranjenju telesa ni v bitnem meri, da se tujcu kar gnusi. Evropi je od ledenih nič novega našla in napravila, temveč je samo jasno in krajev pa do solnčnih ravnin toplega juga postal tobak znanstveno izrekla ono, česar se najzadnji divjak drži, v vseh slojih stanovništva največja če tudi ne zna, zakaj. naslada, katerej se nobeden noče odpovedati, Turki, Perzijanci in Arabci Pa tudi sitemu človeku pridejo težki dnevi, tudi so postali tako strastni kadilci, da se morejo s samimi njega obidejo nemile misli. katerih se rad otresel Američani meriti. V Indiji kade ženske prav tako kakor divjak kakor naobražen človek. Da si ima človeK dosta možaki. Dalje na vzhodu v Aziji se privajajo otroci sakdanje hrane, vendar v nevolji in togi išče sredstev, obojega spola preje na tobak, kakor na navadna dela. 8 katerimi življenja. mogel razgnati skrbi, in si ujasniti dneve Kitajskej in Japonskej je poraba tobaka tako zelo o sredstvo je našel človek v opojnej pijači, rzširjena, da so vse do najnovejšega časa mislili, da je in če se pzremo po širokem svetu, ne bodemo našli ne bil tu tobak poznat davno pred odkritjem Amerike. naroda ne plemena, kateri koli opojne pijače. Kakor ne pa Ki- poznaval kakoršne tajci na poseben način tobak prirejajo, in lule so jim so te pijače različne, tako velike, da niso hoteli verovati, da je tudi sem vendar imajo ne samo jednako delovanje, temveč je tudi tobak z Amerike prišel. Glasoviti prirodoslovec Pallas 389 je nabral cel venec dokazov, s katerimi je hotel dokazati, da je v Aziji bil od nekdaj tobak doma, in da so ga Kitajci kadili pred odkritjem Amerike. Mnogi so mu pritrdili. No natančnejše proučavanje kitajskih spo- Polltične stvari. v Deželni zbor kranjski menikov pa je pokazalo, da je sem prišel tobak ob v istem času, kakor v Evropo, ali da se je tu izredno brzo razširil. Kitajska kakor vsa ostala azijska imena za tobak dokazujejo, da je prišel z Amerike, ker se v petum vseh teh imenih nahaja koren ameriške besede u m ali « tabak u Samo Arabci imajo za tobak posebno besedo železničnega odseka o deželnega odbora poročilu glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice prilogi 53). (Dalje.) Pa tudi proga Novomeška se tukaj, dasi se to in ta je „dohan", kar znači dim, in to ime je prišlo po rado zgodi, ne sme prenizko ceniti, ker bo tekla veči- Turkih Slovencem. Srbom, Hrvatom, iu od poslednjih tudi k nam noma po okrajih, kjer je zemlja rodovitnejša kakor na Gorenjskem in kjer tudi narod skoraj ni manj imovit Prava domovina tobaku je Amerika. De Candolle kakor oni po Gorenjskem. Tudi v teh krajinah so po navaja, da je okoli 50 vrst samoraslega tobaka, vrsta raste v Avstraliji, ena v Novej Kaledoniji, ena vse mnenji zvedencev dani vsi pogoji ? iz aterih bi se dal razviti živ tovorni promet in to tem bolj, ker se vsled ostale pa so doma v Ameriki. Od vseh mnogih vrst so železnice same razvijejo različne stroke prometa. na vzgajali v Ameriki samo dve, in zato sta se ti vrsti koje prej nikdo mislil ni. najbolje razširili. Za odkritja Amerike je bila poraba Ko se je sklepal zakon z dne 6. junija 1890, pro-tobaka že daleč razširjena. V južnej Ameriki do takrat računil se je dohodek tovornega prometa Dolenjskih že-tobaka niso kadili, ali so ga zato žvečili in v nos vsi- leznic na 420.100 gld. Železniški odsek je dotične točke, pali, samo v Uruguaju, Paraguaju in v okolici La Plate ki služijo v podlago zgoraj preračunjenega dohodka, ni bil poznat. V severnej Ameriki je bilo kajenje raz- pregledal, ter se prepričal, da so te točke tu in tam širjeno od Paname in Antiljskega otočja vse do Kanade morda nekaj pretirane. V važnejših točkah, kakor glede in Kalifornije. Ko je 1492. došel Kolumb na Kubo j piva železj žita le80vja pa se račuuilo prej pre našel je Indijance, ki so zvito perje kadili, kakor mi malo nego preveč, tako, da se sme vsekako pričakovati dandanes cigare kadimo. Oviedo, ki nam je prvi po- da bo tovorninski promet takoj v prvih dobah donašal St. Do- čez 400.000 gld. Če se vzame za dognano, da bode ko- na pisal tobak, pripoveda, kako so domačini mingu dim tobakov vlekli skozi cevi v nos. Tudi v Ka- gmati dohodek tovornega prometa na leto znašal nadi so našli divjake, t • ki 80 na cev vlačili dim, in ga 420.100 gld., potem odpadlo na kilometer okrog na usta in nos spuščali tako, da so od tega se oma- 3200 gld. Poučno je » tukaj primerjati gališke državne mljali. Ko je 1519. 1. došel Kortez v Mehiko, bilo je tu železnice, pri katerih se o ugodnejših razmerah nikakor kajenje in njuhanje povsodi v navadi. Cesarski dvorniki govoriti ne more, pač pa se smelo trditi, da so še prostorih sedaj v slabšem položaji, kakor po Zedi leznice. Pri teh so se po jedi radi omamljali s tobakom, grobovih mehikau8kih kakor tudi v mogilah njenih državah so našli veliko množino lepo izdelanih vornega lul, kar priča, da je kajenje bilo v Ameriki od prostorih zneje pa 3267 gld. Kolikor je mogoče določiti človeški bile Dolenjske že železnicah dobilo se je prvo leto to dohodka na kilometer 1042 gld., a že 6 let po časov v navadi. Divja plemena v severnej in južnej razsodnosti, oziraje se pri tem na razvitje jednacih že Ameriki niso šla ne na vojsko ne na lov brez tobaka, obstoječih železnic, sme se torai brez pretiranja trditi > ker jim je on pomagal, da so mogli laglje in dalje časa da bode na Dolenjskih železnieah že v prvih letih do-prenašati žejo in glad. Naprednejši in kulturni narodi hodek iz osebnega in tovornega prometa znašal kakih ameriški so nahajali v tobaku finejše dražilo. Pri samem 512.500 gld. Od tega zneska imajo se odbiti obratni bogoslužju, kakor tudi pri državnih poslih in vseh važ- stroški, ki se za kilometer proračunjajo za najskrajni nejših svečanostih je moral biti tobak. Tobak je pri vseh slučaj na 1800 gld., tako, da bi znašali vsi skupaj za Ker bi obratni troški, po slovesnih dogodkih bil znak izmirjenja in miru. Kedar 132 kilometrov 237.600 gld. je neprijatelj neprijatelju ponudil gorečo lulo, tedaj se računu, izdelanem o svojem času pri generalni direkciji je izkadilo neprijateljstvo kakor se izkadi dim iz lule. državnih železnic, ne utegnili prekoračiti 1800 gld. za tobaku so si pripovedali mnoge bajke, bodo presegali svote 237.600 gld. na leto, pač pa se Samo možakarji so smeli tobak uživati, ženskam je bil kilometer, je toraj dognano da obratni troški nikdar ne prepovedan. da ga je sam „veliki duh" ljudem na tolažbo poklonil, izreka nada, da se bo pri konečnem dogovoru morda Cevi, na katere so dim tobakov pili, nazivala so mnoga dal doseči obratni koeficijent, ki bode nižji od 1800 gld. plemena „tabacco", rastlino samo pa z raznimi drugimi V železničnem odseku nadvlada toraj mnenje, da imeni. Evropejci rastlini. pa 80 prideli ime „tabacco" samej (Dalje prihodnjič.) bodo čisti letni dohodki Dolenjskih železnic znašali že takoj prva leta okroglih 275.000 gld. na leto, tako da bi dežela, če se uvažuje, da bi pri nakupu glavinskih delnic v znesku Voïmlrjona goldinarjev, katere vsaj prvih 390 10 let nikake dividende imele ne bodo bil vsako leto zgu 20000 gld., ničesar ne imela doplačati, ali pa vsaj kaj neznatnega, ako pre poroštvo prijoritet, ter Ta dohodek kolikor toraj more soditi človeški preudarek, je dohodek 235.640 gld. stalen in na vse strani ugotovljen. če bi pri tem ne imela za sabo druge zaslombe, nego le čisti dohodek obeh železnic. Ako pa prevzame dežela to poroštvo, ima za sabo še drugo zaslombo, kojo jej daje neka pogodba, ki se c. kr. generalno direkcijo državnih ga Dolenjske želez potrebovale ima skleniti med železnic na eni strani, na drugi strani pa med premogo-kopno družbo v Trbovljah, ki je lastnica premogokopov na Kočevskem. Po tej pogodbi ugotovljenih je za obre- stovanje in amortizovanje prijoritet 235.640 gld., če dohodki železniče amortizovanja jim oditi ne more. Ta stalni dohodek pa znaša prilično ravno toliko, kolikor bodo znašali troški obrata. Vzemimo sedaj, da se s temi iz pogodbe izvirajočimi do-kodki pokrijejo troški obrata. Potem bi ostalo še kakih 300 000 gld., koje bode pogoltnilo obrestovanje in amortizovanje prijoritet. in ne same omenjenega obrestovanja pokrili. Ti premogokopi so tako mo Glede na troške obrata in glede na pogodbo, ki se ima skleniti med premogokopno družbo v Trbovljah in pa med c. kr. gener direkciio državnih železnic goč da obsezajo zaloge vsaj za 15 do 20 milijo ton premoga se bati, da bi družba svoji po pogodbi se sedaj opravičeno trdi, da bi imele Dolenjske želez nice na leto donašati 300.000 gld., če se hoče doseči da bi dežela ničesar doplačati ne imela vsled prevze j prevzeti zavezi zadostovati ne mogla da v kaki tega poroštva. Bolj popularno povedano, se ravno isto dobi pošel premog na Kočevskem. Ko je vlada predložila državnemu zboru načrt zakona glede Dolenjskih železnic, je v svojih motivih že omenjala ponudbe premogokopne družbe v Trbovljah ter se o tem tako izrazila : s trditvijo izrazi > da morale Dolenjske železnice na celih svojih progah vsak dan stržiti kakih 830 gld., „Ueber das eben gedachte Offert če naj je dežela oproščena vsakega plačila. Vpraša se sedaj toraj le, ali se sme od železnice, po kateri smo celih 25 let zdihovali, za katero so različne javne kor- der Trifailer poracije obilokrat prosile, in v kateri so do sedaj vedno Kohlengevverkschaft, sind indess noch sehr eingehende soglasno govorili in pisali, da je vitalnega Erhebungen und Studien zu pflegen, welche bereits ein našo Dolenjsko stran, ali se pomena za smo od take železnice geleitet worden sind und von deren Ergebnis die seiner- upati in pričakovati, da bode na svojih mnogoštevilnih zeit mit der gebotenen Vorsicht zu treffende Entschei- postajah od Ljubljane do Rudoifovega in do Kočevja dung uber die Annehmbarkeit der fraglichen Proposition stržila vsak dan vsaj 830 gld? Če se imajo Dolenjske und das Urtheil iïber den finanziellen Effect derselben železnice za resno in za potrebno podjetje, je skoraj fiir den Staatsbahnbetrieb, sowie fur das Unternehmen nemogoče, da kdo zanikal, da te železnice niti der projectirten Bahnen abhàngig gemacht werden muss." 830 gld. dnevnega dohodka imeti ne mogle. Če pa je Pri dotičnih pogajanjih je toraj vlada z največjo kaJ tacega vendar le mogoče, potem bi bil to najboljši in najostrejšo pazljivostjo postopala in če se je konečno odločila, da je sprejela ponudbo premogokopnega društva, potem se je gotovo popolnoma zanesla, da bo družba svoje prevzete obljube spolniti mogla in da je Kočevski dokaz, da so Dolenjske železnice nepotrebne, da bi bilo najbolje, če se nikdar ne zgrade, potem je tudi dokazano, da dežela, če se vdeležila pri teh železnicah z nakupom glaviniskih delnic, kar naenkrat pol milijona premog tak, da se bo pri državnih železnicah vedno v vodo vr£Ia! abiti mogel Na drugo stran pa je morala tudi rudo Kakor drugod se nam je tudi tukaj v prvi vrsti kop družba do dobrega prepričana biti, da so premo- ozreti na isterske železnice, ki so od svojega pričetka gokopi v Kočevji tako bogati, da bo lahko izhajala, če gotovo slaběji situvirane, ker tako po nerodovitnih in bo treba v zmislu sklenene pogodbe na leto dajati kraških krajinah, kjer ni ne lesa, ne bogatih mine- že- 100.000 ton državnim železnicam, ker bi se bila drugače ralskih pridelkov za izvažanje sposobnih. Istrska družba z nečuveno lahkomišljenostjo strmoglavila v po- leznica bila je 8 143 kilometri zgrajena in obratu iz-godbo, s kojo bi konečno lahko zapravila vse na 10 mi- ročena 1. 1881. Tisto leto so znašali dohodki 171,816 gld., lijonov broječe svoje premoženje. leta 1882. 186.809 gld., leta 1883. 235.320 gld., in e toraj dohodki Dolenjskih železnic ne zado- leta 1884. 257.729 gld. Vidi se toraj, da je že prvotna štovali, da se njimi prijoritete obrestovale in amor- istrska železnica na leto nesla skoraj 260.000 gld. in tacega doreska ne donašale. tizovale, potem je v ta namen določen dohodek 235.640 gld., dolenjske železnice naj kojega bodo dolenjske železnice iz v govoru stoječe po- Kar se je dobilo na kamenitih tleh, tega ne bi bilo v godbe gotovo vlekle. Ta dohodek je Dolenjskim želez- plodonosnih krajinah i nicam tako zajamčen, kakor se kak dohodek utrditi Železnični odsek mora se toraj načeloma izreči, da. S skrajnimi slučajnostimi, ki bi se lahko pripetile da ni pričakovati, da ob kugah, lakotah in vojskah, ne moremo računati, ker dežela vsled prevzetega po roštva imela dolgo vrsto let plačevati tisto svoto, za potem poneha sploh vsak kalkil in ni ga podjetja na katero naj se poroštvo prevzame in da tudi ni priča- svetu, ki se tudi za take slučajnosti z absolutno kovati, da varnostjo zvršiti dalo. bi morala dežela v daljši dobi znaten do- izpla- nesek vsled tega poroštva posestnikom prijoritet 391 čevati. Nikakor se noče trditii da leta morda ne imela dežela kakega prva dva ali štiri doneska izplačati, koja se bodo iz schaffuDg, respective der Erbôhung des Anlagekapital zu be8treiten sein werden « ali ta izplačila bodo gola posojila, poznejših dohodkov vračevali, ker se vendar dvomitli ne da, da bodo Dolenjske železnice vsaj v 15 letih na (Dalje prihodnjič.) sinih ogah stale če se bodo zgradile cenim kapitalom. Železuični odsek je mnenja s primerno da Naši dopisi. po vsem takem za deželo iz poroštva nikaka škoda Dobrova dne 25. novembra 1890. (Novo občinsko ne astla, pač pa da bi bi si dežela koristi pridobila ne bilo treba založiti tistega pol mili j ki starešinstvo.) Danes volilo se je za dobo bodočih treh let novo bčinsko starešinstvo za tukajšnjo občino. Izid le naj bi se za precejšnjo dobo let neplodno založil v vinske delnice. sledeči gosp Miha Novak, posestnik v Razorah št po domače Marinko, je župa etovalci njegovi so pa To mnenje se pa da tudi še z drugega stališča Josip Fr. Seunig, graščak v Bokalcih pravičiti. V členu IV. predloženega načrta nahaj gg. po domače Mal Josip Zo št 33 na Dob Anton Rotar se določba, da se imajo pri stavbinski gla Možina, št. 7 v Šmartinem prištedene svote in druge poznejše prihranitve nakupičiti v reser- vnem zakladu, katerega je porabiti za pripravo kapitala, s kojim železnice v naši Krpe darji, v Kozarjah (Podsmereko) in Če rne, vsi posestniki in uzorni ^ospo Vsi se utegnile pozneje zgraditi še druge lokalne ti, izuzemši gospoda Černeta, upravljali so deželi. Tukaj odprta je perspektiva, ki mora z radostjo napolniti vsako srce, ako v resnici ljubi tukajšnje občinske zadeve ob pretečenih treh letih kaj uzorno, z občinskimi dohodki se je tako izgledno in našo ožjo domovi Nikakor pa se postavna določba varčno gospodarilo, da zasluži bivše staro, a sedaj novo člena IV. ne bi smela tako tolmačiti da ima omenjeni p županstvo najlaskavejše jivne pohvale Poplačalo reservni zaklad mrtev ostati, da se dotakniti ne sme in pod upravo gosp Miha Novaka činski dol se je • * i je naj stiske bi Dolenjske želez Vsak zagazile v še tako neznosne reservni zaklad ima služiti svojemu lastnemu zavodu, ker bi drugače ne bil znašal še ob njegovem prvem nastopu pred tremi ieti nekaj nad 1400 gld.. Tak očiten blagoslov božji spremlja nes na novo izvoljeno občinsko za reservo naj tudi v prihodnje da zaklad. Če toraj člen IV. govori o po tem takem se železnični odsek odločno stališče, da se bo i reservni starešinstvo eservenem zakladu u se bode reservni zaklad člena IV., v postavi mela nova postava tako tolmačiti, se ima ustanoviti v smi na da Iz Ig ubijane Cesar v Miramare pon stiski in Korist lastnemu zavodu potrebi porabil pred vsem na Ijek dopoludne pripeljal se je cesar skoraj naravnost z to najprej v to da se pravi, ta zaklad služi God t čez Dunaj in Ljublj na Miramare kamor je se bodo v sili preskrbovale iz njega red veem Dolenjske železnice same, da se bodo v ko- rist teh železnic apravile potrebne nove druge investicije, in da priprave in se iz njega v sili poplačal tudi zastane obresti in amortizacije pod deželnim roštvom izdanih prijoritet Tako po- tolmačenje zakona kar je razvidno iz kojega je do- ustrezalo bode brez dvojbe tudi vladi dopisa z dne 29. oktobra 1890, št. 3212 poslalo deželne vlade predsedstvo deželnemu odboru tem dopisu je čitati : Anlangend die Bestimmung des Artikels IV des cesarica tisti dan opoludne imela se povrniti od večmesečnega potovanja. Potovanje vršilo se je natančno po programu. Samo da je bila krog Trsta huda burja in da zato cesaričini parobrod z njo ni mnogel vstaviti se prel gradom Miramare, ampak se "e podal v zatišje Mugio, kamor se je cesar z vozom podal po cesarico. Ko je cesar pred dvema letoma prav tihoma praznoval 401etnico svojega vladvnja, prišel je 2. dan decembra prav zase praznovat na Miramare svoj jubilej, in takrat skušali so lahoni v Trstu kaliti lep praznik domoljubja avstrijskim Gesetzentwurfes wonach der Re8ervefond zur Capit beschaffung fur andere Localbahnen in Krain narodom, nevolja prešinila je vse avstrijske domoljube. Do danes doživeli smo marsikatero premembo v sosednem Trstu, spreobrnjenja njegovega pa še nismo doživeli, erden soli, Deehre ich mich erwendet naj manv pa takega, po katerem mogli zadovolj ausschusse diensthoflichst mitzutheilen dem lôblichen Landes- prepričani pridevati Trstu naslov na j zvest e j eg a mest da Re vendar pa sodimo da rung es auch bei dem Abgange einer diesfàlligen aus- jamo, da se kaj enacega, kak driïcklichen Bestimmung im Landesgesetze fur prememba tolika, da se nade pred leti danes ni fu erstândlich erachtet, dass Ausla wendig werdende Erwe:terungsbauten und sonstige Investitionen fur die Unterkrai 8elb8t- več bati v sosednem, večinoma tudi slovensko sorodnem allfàllig noth- Trstr. AnschafFungen Bahnen im und Falle der Nothwendigkeit gleichfalls aus jenem Fonde nicht etw im Wege einer besoideren Geldbe Holub v Ljubljani. Jutri imela bo Ljubljana izredno priliko gostovati v svoji sredi učenjaka Holub-a, ki si je kot popotnik, naravoslovec in učenjak p.idcbil ime po širokem svetu s voj o soprogo prei8kal je 392 večidel južne Afrike z redno temoljitostjo, veliko število še neznanih žival in tamošnj nabral tam frazo ki se pri vsaki priliki tako tolmači, kakor rodove div- ravno bolj priložn dotičnem kričaku jakov pazoval je z izredno natančnostjo in pozornostjo In vendar nam kažejo skušnje letošnjega leta, da tako da se predavanj Holub-ova in pa njegovi potopisi ne opravijo ničesar najbolj zasluženi možje, kakor Rieger > Ne dvomimo ; Mattuš, Zeithammer in rajši izvolijo prištevajo dandanes najzanimivejšimi da bode prebivalstvo ljubljansko z veseljem porabilo to osebe, ako le prisegajo na lepo priliko, ajbolj natne protnike dr. Riegerjeve da osebno spoznajo zanimivega učenjaka in Vse to kaže, da v resnici staročeški klub zjeda hud se poučé po njegovi živi besedi o afriških ljudskih rak ki preti uničiti več kot polovico dosedanjih zvestih živalskih razmerah Državni zbor prične se jutri v razmerah, katere in značajnih pristašev njegovih ravnavi pa se je dalje pokazalo Pri da češko tudi moramo za nas imenovati v obče god Zbero se danj vlade, ki so sodelovali pri pogajanji » emški po vsi členi se-niso bili kos kot leto dni, se ni posrečilo, posredoval na Dunaji državni poslanci z vseh dežel, prihajajo sicer večinoma stari skušeni možje, toda neki duh negotovosti jih navdaja posebno zato, ker pogajanje Čehov z Nemci ki se sedaj že plete dalje in ker je večina staročeškega kluba tako dobro kot razdejana. Kam pa vihar zanese Slovence, ako konservativni elementi češki, poljski in nemški razpadejo in išče svojo posebno pot, to vedi Bog ! teški nalogi, katero so prevzeli Največ so imeli posla pri tem ministri Taaffe Gautsch in Scbouborn. Prvi je po svojih močeh dobro Gautsch in Schonborn pa sta Nemce že po vsih srcih obsipala 8 svojo aklonjenostjo. DunajewsKy vsak Novičar iz domačih in tujih dežel. ki je kot spreten učenjak in pa Slovan naravno poklican duševni vodja avstrijska vlade biti, prvem delu skoraj ni bil vdeležen. Pri takih razmerah zbere se zopet državnozborska večina z invalidnem klubom Staročehov, in pri splošni negotovosti položaja in med tem, ko so levičarji pri vseh ___________u kazali ari «««^aHia nnlnžaia. ki SO 81 poravnavah d8 so gospodje položaj Z Dunaja Že 11 let je minulo, odkar niso bile naše notranje politične razmere tako zmedene in negotove, kakor se kažejo pri shodu državnega zbora, ki je sklican na jutršnji dan bili ves čas gotovi podpore vladne. To priča da sedajna vlada na najvažnejših mestih nima mož, ki bi stali za decembra njeno sistemo, temveč so boljšem slučaju omahljivi. ali tajni protniki, v naj Večina državnega zbora visi na lasu. Dosedanja večina obstoječa s poljskega, češkega, Hohenwartovega kluba in pa onega nemških konservativcev sicer formalno še obstaja Galicija Poljski in pa rusinski zastopniki v Galicji med saboj niso vedno so se in tudi število udeležencev se ni spremenilo, razun v ČešKem klubu, izmed katerega je mnogo poslancev odložilo svoje državno-zborske mandate, toda le mali pogled v bližnjo prihodnjost nam kaže, da brez izdatne poprave naše organizacije, ni prej mogoče računati na prišli do pravega miru, temveč čule pritožbe Rusinov zoper vsiljevanje šolah in uradih enako, kakor se čujejo z zadnje poljščine v----- drugih dežel pritožbe vsiljevanja nemščine. Se tedne proderajo v javnost znamenja boljših razmer koma se je ki ie zastavil rusinski arhimadrit Szembratovicz govoril mir med narodoma izrekoma, med duhovšči stalno in trd večino dokler se ne in kot vězilo v to ožjo zacelijo rane, katere je večini vsekalo radikalno mlado Rim Poljski topniki navajal katolicizem oziroma večinoma miroljubni, še bolje češtvo. vedo, da na Dunaji veliko več veljajo, ako se spora da je na Mladočeščina sme se dandanes ponašati z zavestjo : v češKi narod zasejala nevero na v»e drugo, razun Narodnih LisUv". Mladočehi prilastujejo si trdili za golo resnico Pa zumejo z Rusini Španskega se poroča ? da karlistični listi za- fraze htevajo » naj se po celem svetu nabiraj doneski v ta n pravico, tajiti ono, kar so prilastujejo si » pravico vse zaslužene može z lažmi psovkami in znižanjem grditi, obrekovati, in tega delajo samo memogrede, ne kadar se jim ponudila namen, da se papežu da na razpolaganje svota namenjena pospeševanju katoliških namenov. Nizozemsko. — Pogrebne svečanosti za kraljem dokončane, prestolna nadsledstvo vršilo se je brez za- ravno prilika, temveč drže niare audactor". latinske prislovice n »nudila so dokončane, prestoina uausicusivu ^^ ^ ^ _ — calum- prek. Ravno tako je brez ovir veliki vojvoda Nassauaki nastopil prestol Luksemburški Kdor pozna nekatere teh mladočehov strmel bode ? kako je mogoče > da tako razumni in nadarjen narod kot češki ? more roditi take duševne spačke, kakoršni se na- Najnovejše vesti. hajajo med mladočehi še bolj pa je strmeti da se v DUNAJA Jutri se vrne cesar s ce češkem narodu vernega poslušalstva ki se daje toliko sarico z Miramare na Dunaj deželni maršal časa za nos voditi po ljudeh, ki gospodarijo s samo knez Lobkovic dospel je sem Odgovorni urednik Gustav Pire. in založba : Blasnikovi nasledniki.