UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
um—iTiV*
Tit.	\ oceno poslane knjige itd. je pošiljati
*aeso na naslov;
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. V** pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš isiinj« vsak petek popoldne.
Ako je U> dan tnaznik, Izide list dan pozneje Vse leto velja . . 10-— K pol leta . . . , 5-— „ M rt leta .... 2-50 posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica it. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
K načrtu zakona o plačah štajerskega učiteljstva.
Kakor je razvidno iz št. 5 letošnje „Pädagogische Zeitschrift", je sklenil štajerski Lehrerbund (t. j. Verband nemškega in Zveza slovenskega štajerskega učiteljstva) nov načrt o plačah staj. učiteljstva, v smislu katerega naj bi bila začetna plača def. učiteljstva 1600 K (Gradec 1700 K). Napredovanje naj bi tvorilo 10 stopenj po 200 K vsaka 3 leta (triletnice). — Aktivitetne doklade: 10 let po usposobljenostni izkušnji 360 K; drugih 10 let 480 K in nadalje 600 K. — Šolski voditelji naj dobe pravico do polovične (!?!) aktivitetne doklade. Šolski vodje naj dobe na podlagi svojega značaja kot taki pravico do naturalnega stanovanja 3 sob v izmeri 100 m2 ali pa 480 K stanarine; obenem pa tudi opravilno dokiado na enorazrednici 300 kron, na dvorazrednici tudi samo 300 K (!?!), za vsak nadaljni razred pa 50 K več,
To so določbe, ki bi prišle v največ slučajih v poštev. Za večje ali imenitnejše kraje so tudi aktivitetne doklade večje (ne-
koliko). Ravnotako je plača, aktiv, doklada in napredovalna vsota vsake stopnje za me-ščansko-šolsko učiteljstvo nekoliko višja.
Premotrujmo sedaj te plače z ozirom na najnovejšo četudi šele na porodnih bolečinah zvijajočo se — službeno pragmatiko državnega uradništva kategorije C (srednješolska izobrazba), ki jo naskakujemo baje tudi mi. To premotrivanje in primerjanje se mi zdi z ozirom na to jako potrebno, ker je delegacijsko zborovanje Verbanda dne 19. marca zastopnika mariborskega učitelj* skega društva (Faschinga) malodane kame-nalo, ker je trdil, tía so tu zgoraj omenjeni postavki za učiteljstvo, ki stremi za izenačenjem svojega gmotnega položaja z onim državnih uradnikov kategorije C, nesprejemljivi kot postavki za končno uzadovoljenje učiteljstva, ker so prenizki. Ravno pri tej priliki se je postavila nepojmljiva trditev,... daß der nun fertige Entwurf nicht nur den BeschiüSsc-n der Standesvereinigung, gerecht wird, sondern auch bei Gesetzwerdung die Lehrerschaft voll befriedigen würde. Primerjajmo torej:
	Uradnik kategorije C dobi (po „Päd. Zeitschr." št. 5 sami)		Učitelj po omenjeni osnovi „Lehrerbunda" bi dobival:
	1., 2. in 3. leto je praktikant		1. in 2. leto je provizorični učitelj 3., 4. in 5.1. = 1600 K pl. + 360 K doki. = 1960 K 6., 7. in 8.1. = 1800 K pl. -f 360 K doki. = 2160 K 9., in 10.1. = 2000 K pl. + 360 K doki. = 2360 K 11. 1. = 2000 K pl. + 480 K doki. = 2480 K 12., 13. in 14.1. = 2200 K pl. + 480 doki. = 2680 K 15., 16. in 17.1 =2400K pl.+ 480 doki. = 2880 K 18., 19. in 20.1. = 2600 K pl. + 480 doki. = 3080 K 21.„22. in 23.1. = 2800 K pl. + 600 doki. = 3400 K 24.,	25. in 26.1. = 3000 K pl. + 600 doki. = 3600 K 27, 28. in 29 1. = 3200 K pl. + 600 doki. = 3800 K 30.1.	do 40.1. = 3400 K pl. + 600 doki, = 4000 K Kdor je tako nesrečen, da |je celo šolski vodja, izgubi polovico vsakokratne aktivitetne doklade.
XI. pl. r.	4. in 5. 1. = 1600 K pl. + 360 K doki. = 1960 K 6. in 7. 1. = 1800 K pl. + 360 K doki. = 2160 K 8. in 9. 1. = 2000 K pl. + 360 K doki. = 2360 K		
X. pl. r.	10. in 11.1. = 2200 K pl. -f 480 K doki. = 2680 K 12. in 13.1. = 2400 K pl. + 480 K doki. = 2880 K 14. in 15.1. = 2600 K pl. + 480 K doki. = 3080 K		
IX. pl. razr., kjer ostane	16. in 17.1. = 2800 K pl. + 600 K doki. = 3400 K 18. in 19.1. = 3000 K pl. + 600 K doki. = 3600 K 20., 21. in 22.1. = 3200 K pl.+600 K doki. = 3800 K		
	23., 24. in 25. l. = 3400Kpl.-26., 27. in 28.1. = 3600 K pl. -29., 30. in 31.1. = 3800 K pl.-32, 33. in 34. l. = 4000Kpl.-35, 36. in 37.1. = 4200 K pl -38, 39. in 30.1. = 4400 K pl.-	1-600 K doki. = 4000 K -600 K doki. = 4200 K -600 K doki. = 4400 K -600 K doki. = 4600 K -600 K doki. = 4800 K h 600 K doki. = 5000 K	
Splošno zahteva učiteljstvo, da se njega Prejemki izenačijo s prijemki uradnikov 4. nižjih plač. razredov. Baje odgovarja načrt Lehrerbunda (torej slovenske Zveze in nemškega Verbanda) tem zahtevkom. Računajmo: Uradnik (C) prejme od 4. do 40. služb, leta (leta praktikanta ne upoštevajoč) 136 640 K,
učitelj pa (računajoč tudi od 4. do 40. služb, leta) po tem načrtu 119.920 K, torej celih 16.720 K manj, kakor uradnik kategorije C. Smo li mi toliko produktivnejši od uradnikov, da bi bilo naših 119 920 K toliko vrednih kot uradnikovih 136.640 K? Odposlanstvo nemškega učiteljstva je reklo pri po-
slancu Hofmann von Wellenhofu, da „die Standesvereinigung von ihrer Forderung nach Gleichstellung mit den Staatsbeamten nicht abgehen könne," ravno ta „Standesvereinigung" pa pravi s svojim načrtom, da je učiteljstvo „voll befriedigt", ako se da vsaki posamezni učiteljski osebi 16.720 K manj, kakor prejme uradnik kategorije C. Kdor razume to logiko, temu je gotovo čestitati. Ali mandatorji, ki so skovali omenjeni načrt (Lehrerbunda) kot najvišjo popolnost naš.h zahtevkov po izenačenju z uradniki kategorije C državnih uradnikov, ne vedo, da imajo ti v smislu službene pragmatike v XI plač. razr. 6 let (glej „Päd. Zeilschr" št. 5), torej za vsako stopnjo tega razreda po 2 leti (3 dvoletnice); v X. plač. razr. tudi 6 let, torej tudi po 2 leti za vsako stopnjo (3 dvoletnice), in v IX. plač. razr. 7 let, to je za prvi 2 stopnji po 2 leti. za tretjo stopnjo pa 3 leta (2 dvoletnici in 1 troletnica), Nadalje ostanejo ti uradniki v IX plač. razredu, to je aktivitetna doklada se jim sicer ne zviša, a plača se jim vseeno vsaka 3 leta zviša za 200 K. Ako hočemo torej doseči kdaj prejemke teh, moramo zahtevati vendar tako plačo in tako napredovanje, kakršno uživajo vsakokrat ti Sedaj torej nam je zahtevati 7 dvoletnih in 7 triletnih doklad po 200 K k prvotni plači v definitivrii lastnosti (1600 K + 360 K doki.), kakor tudi aktivitetne doklade po vzorcu pragmatike, namreč: do 9 služb, leta (XI) 360 K (za večje in imenitnejše kraje več), od 10. do 15. leta 480 K (X.) in od 16. nadalje 600 K (IX.) — Pii tem mi tudi ne gre v glavo, zakaj bi se morali ravno šolski voditelji polovični akti-viietni dokladi (po načrtu dež. odbora celo čisto) odpovedati. Šolski vodja je kot učitelj vendar tudi učitelj in mu gre cela aktivitetna doklada, kakor vsaki drugi učni osebi. Stanovanje, oziroma stanarina naj mu pripada kot šolskemu vodji v pravem pomenu besede. Kot takemu mu gre tudi opravilna doklada, in sicer naj bi se predlagalo 300 K za enorazredničarje, za vsak razred več pa tudi 50 K več. Nečastno je, da sami to težavno ter navzgor in navzdol tako odgovor-nostipolno funkcijo sami tako nizko taksiramo, a vsaj te nizke takse bi se morali krčevito držati in ne storiti, kakor omenjeni načrt ter predlagati za enorazrednice in dvorazrednice po 300 K in šele za
nadaljni vsak razred po 50 K več. 300 K je že za voditelja enorazrednice jako malo kct opravilna doklada, tem manje za voditelja dvorazrednice, ki ima vendar kot voditelj več opravila, skrbi in odgovornosti nego prvi; ta opravila, skrbi, sitnosli in odgovornosti se pomnožujejo z vsakim razredom, torej že z drugim počenši.
In naša slovenska štajersita Zveza? Nič ne zvemo v koliko, kako in kdaj je kaj sodelovala pri omenjenem načrtu. Take važne stvari ne smejo biti tako svetotajne, da ne zvemo o tem nič natančnejega, ali so prepustili vse Verbandovcem, da nam tem lažje lučajo v obraz brezdelnost v tem vprašanju in ki se čutijo tako imovite, da lahko podarjajo prostodušno deželi od vsake učiteljske osebe po 16 720 K?
Radovednež.
Pouka prosti dnevi v Istri.
Kmalu pride sv Marka in Križev teden. V Istri je navada, da se obdržujejo dan sv. Marka in prve Iri dni Križevega tedna pro-ce ije. Iz konkordatske dobe je bila ostala navada da so se udeleževali teh procesij šolski otroci skupno s svojimi učitelji. Bilo je določeno, da je prosto pouka dotične dni, ako se otr> ci udeleže procesij. Š -Iski in učni red z dne 29. septembra 1905 št. 13200, je pa določil, da ima odrediti deželni šolski svet, kateri dnevi so med šolskim letom prosti pouka. Deželni šolski svet za Istro je določil s svojim odlokom z dne 31. avgusta 1906, št. 2420, kot proste pouka sledeče dneve:
1.) Vse nedelje, vse četrtke in vse zapovedane praznike.
2)4. oktobra god Nj Vel. cesarja.
3.) 2. novembra
4) 19. novembra god Nj. Vel. pokojne cesarice.
5.) Od vštevšega 24. do vštevšega 28. decembra.
6 ) Pustni torek in pepelnično sredo.
7) Dnevi od vštevše Velike srede do vštevšega torka po Veliki noči.
8.)	Dnevi od vštevše sobote pred Bin-koštmi do vštevšega torka po Binkoštih.
9.)	Po en dan za trikratno izpoved šolskih otrok v letu.
L .i ST E K.
f Šolski ravnatelj Jožef Barle.
Kdo bi si bil mislil, ki je poznal moža korenjaka, da se bo že letos poslovil od nas?
Dočakal je sicer lepo starost, zakaj bil je že v 79. letu, ko je prišla ponj bela žena, da ga popelje v deželo Nirvano.
A tovariš Barle ni bil prej nikdar opa-sno bolan; bil je vedno čvrste, zdrave in žilave narave, zato bi mu bil vsakdo prisodil še nekaj let življenja, zakaj bil je pokojnik prava gorenjska korenina.
Ravnatelj Barle se je narodil 31. januarja 1. 1835. od kmetiških staršev v Lužah šenčurske župnije blizu Kranja.
Kakor je večkrat pripovedoval, je šel že precej prileten v ljudsko šolo v starodavni Kranj, a pozneje v latinske šole v Ljubljano.
Leta 1858. je dovršil maturo na ljub-'jubljanski gimnaziji. Ranjki pa je ves čas Svojih študij na gimnaziji druge poučeval, zato se mu je nekako priljubilo poučevanje. Zglasil se je torej pri tedanji šolski oblasti, da bi rad postal ljudskošolski učitelj.
Dne 29. septembra istega leta je napravil v Ljubljani privatno izpit za učitelja ljudskih šol in je bil 30. septembra 1858.1. provizorično nastavljen na mestni šoli v Kočevju.
A kmalu je prišel v Vipavo. S 1. maj-nikom 1863. 1. je postal definitiven ter v Vipavi služboval do konca junija 1872. I.
S tamošnjim distriktnim nadzornikom in dekanom Grabrijanom je mnogo občeval in se navduševal za narodno prosveto. Bil je ognjeno naroden, zato si je baje nakopal časih neprilik tedanje višje vladne oblasti, toda dekan Grabrijan, ki ga je poznal kot pridnega šolnika, mu je bil vedno dober zagovornik.
S 1. julijem 1. 1872. se je preselil na Štajersko. Nastopil je mesto nadučitelja v Slovenjem Gradcu na tedanji skupni štiri-razrednici.
Tukaj je jako vneto in vestno deloval ter večkrat prejel od c. kr. dež. šol. sveta pohvalna pisma, v oktobru 1879. 1. pa je dobil od ministrstva naslov ravnatelja.
Že od 1. 1874. je imel ob nedeljah popoldne nekako nadaljevalno šolo, ki so se je pa udeleževali le starejši kmetje. Posebno mu je bilo pri srcu kmetijstvo, katero je ljudi poučeval ter se pri vsaki priložnosti spuščal s kmeti v gospodarske pogovore.
Zaradi sadjereje se je mnogo trudil ter I poučeval in nagovarjal kmete k saditvi j
boljšega sadnega drevja in k razumnemu oskrbovanju. Starejši kmetje ga imajo v tem oziru v dobrem spominu.
Na raznih razstavah je izložil tudi pridelke šolskega vrta in razno sadje ter dobil vsakokrat pohvalno diplomo ali pa kako kolajno.
Bil je več let tudi predsednik kmetijske podružnice za Slevenji Gradec in okraj. Kot takšen je pospeševal živinorejo in šel ljudem na roke pri osuševanju travnikov.
Zaradi svojega vsestransko vestnega delovanja je bil odlikovan v pomladi 1898.
1. z zlatim zaslužnim križcem.
„Obraz in um pač bil mu je hladen, a v prsih nosil je srce ognjeno."
Bil je vnet za vse dobro; ljubil je svoj narod, nad vse ljub pa mu je bil njegov poklic. Večkrat je poudarjal, ko bi mu bilo dano še enkrat priti na svet, da bi ničesar drugega ne hotel biti kakor zopet učitelj.
Učiteljstvo ga je spoštovalo in rado imelo, zakaj za vsakega je imel prijazno besedo in dober svet, volilo ga je vedno v okrajni šolski svet, kjer ga je zastopal do svoje vpokojitve.
Bil je soustanovnik slovenjegraškega učiteljskega društva in dokaj let njegov brižni načelnik, vedno pa vesten ud.
Živel je trezno, preprosto in varčno, zato je tudi svojo družino lepo oskrbel.
Starejši sin je doktor >n c. kr. notar v Kozjem, kjer obenem narodno županuje. Eden je c. kr. kotarski logar v Dalmaciji, drugi pa učitelj in vrlo situiran posestnik. Dve hčerki sta s pridnima učiteljema omo-ženi, a ena mu je po materini smrti gospodinjila, za kar ji je zapustil lepo doto.
V	Slovenjem Gradcu je imel poleg jasnih dni tudi časth precej sitnosti, soseb-no tedaj, ko je hotelo mesto svojo lastno šolo in se je pripravljala ločitev v dve šoli, kakršni sta sedaj.
Bil je načelnik krajnega šolskega sveta baš tedaj. Ta ločitev skupne šole v dve, v mestno in okoliško, pa mu je napravljala mnogo neprilik.
Zaradi vednih šolskih bojev in pogajanj je postal jako nervozen in šel s 1. julijem 1900 v zasluženi pokoj. Šola pa se je ločila 1. 1901.
V	začetku pokoja se je še nekaj let bavil s kmetijsko podružnico, katere načelnik je bil; a zadnja leta je vse delo odložil in živel le zase.
Hodil je o lepem času v krasni slove-njegraški okolici na izprehode, pogovarlal se s tem in onim. Lansko leto pa si ga videl vedno manj.
Ljudje pa so ga pogrešali in povpraševali: „Kje pa je stari g Barle, da ga ni nič na izpregled?"

Iz tega je razvidno, da ni pouka prosto ni na dan sv. Marka in tudi ne prve dni Križevega tedna. Razvidno je tudi, da kdor opusti te dni pouk, je zanemaril svojo dolžnost Lahko ima to zanj hude posledice, saj je naš disciplinarni zakon tako nejasen in površen, da spravijo lahko šolski oblastniki, kogar hočejo za vsako malenkost v sitnosti in škodo. Marsikdo lahko pokaže koga, ki se mu ni nič zgodilo, akoravno ni imel omenjene dni pouka, a to ni še ni-kako zagotovilo, da ne bo drugi kaznovan, zakaj vsem nam je znano, da premaguje načelo Benjaminov.
Ponekod si pomagajo s tem, da dovoli krajni šolski svet te dni prosto. Tudi to ne opraviči učiteljstva, ker krajni šolski svet sme dati prosto zaradi zgoraj navedenega šol. in uč. reda le en dan prosto v letu. To mora biti učiteljstvu znano, odbiti mora vsako tako dovoljenje, ker je nezakonito in drugače pade vsa odgovornost tudi na učiteljstvo. Še na drug način si pomagajo v v nekaterih krajih. Pouk začenja šele ob 9 uri zjutraj. Zaradi tega pričnejo procesije ob 5 ali 6. uri zjutraj in končajo do 9. ure. Otroci se udeleže procesije skupno z učiteljstvom in po procesiji je- šolski pouk. Tu pa nam sili vprašanje, kakšen napredek mora biti dotični dan v šoli? Otroci in učiteljstvo so utrujeni po tri in še večur-nem cerkvenem obredu in potem naj se še tri ure udeležujejo pouka! Pa še nekaj! Znana je neka ministrska naredba, ki dolo-ču e, da se ne sme zbirati šolske mladine pred 7. uro zjutraj Če šolski oblastniki pokličejo v veljavo to naredbo, bo zopet imelo sitnosti le učiteljstvo. Zato mislimo, da je dosti razvidno, kaj je narediti učiteljstvu, ako hoče ohraniti svoj ugled in še to malo svobode.
Važna razsodba.
Dunaj, 11. aprila 1913.
Državno sodišče je danes razsojalo o vprašunju, ali so šolski otroci obvezni udeleževati se verskih vaj njihovega veroiz-povedanja, in če so starši, ki to zabranju-jejo, kaznjivi. Neki trgovec na Moravskem ni pustil svojega šoloobveznega otroka ne k službi božji ne sprejemati sv. zakramentov. Okrajni šolski svet je obsodil očeta na 20 K, odnosno 48 ur zapora; zaradi tega vloženi priziv je deželni šolski svet odklonil. Nato se je pritožil oče v svojem in v imenu svoje hčerke na državno sodišče, češ, da so se kršili temeljni državni zakoni z ozi-rom na svobodo veroizpovedanja in vesti in z ozirom na to, da spada on pod zakonitega sodnika in ne more biti od okraj, šol. sveta obsojen. Državno sodišče je zavrnilo pritožbo z motivacijo, da se ni kršila pravica do svobode veroizpovedanja in vesti, tudi se ni kršila pravica, stati pred postavnim sodnikom.	c *
Pred državnim sodiščem se je 10 t. m-vršila obravnava pod predsedstvom dr. Un-gerja o tožbi šol. voditelja Franc Grafa iz st. Ruperta proti štajerskemu deželnemu odboru- Graf je prej služboval v Tregistu, kjer se je nahajala šola v nekdanji krčmi, in se je plesna dvorana rabila za šolsko sobo. L 1903 se je postavila nova šola, toda učitelj si je obdržal svoje stanovanje v gostil niči. Njegova prošnja naj se mu od-kaže stanu primerno stanovanje za šol. voditelja, se je odklonila, zaradi česar je razmerje med njim in šolskimi oblastmi postalo napeto. Prišlo je celo do tožbe zaradi razžaljenja časti od okrajnega glavarja proti Grafu in se je proti slednjemu uvedla di-
Tožil je že, da ostri zrak ne de dobro njegovemu grlu, tudi vkreber ni več mogel, dušilo ga je, dokler ga ni v noči 28. marca 1913 udušila pljučnica, katere se je bil kar doma na svojem stanovanju naleze! Ker je vedno redno živel, so se dopolnile nad njim pesnikove besede;
.Živel mož je dolgo časa, sneg pobelil mu glavo, brada bila sivolasa, se svetila kot srebro."
Dne 31. marca 1913 smo ga spremili na mestno pokopališče, kjer počiva tudi njegova druga žena. Prvo je bil pokopal že v Vipavi. Učenci obeh šol so ga spremljali, bilo jih je mnogo nad 300. Spremljal ga je g. šol. nadzornik z učiteljstvom na njegovi zadnji poti, pa tudi deputacije iz sosednjega šoštanjskega okraja so šle za krsto. C kr. uradniki ter mnogo ljudi iz mesta in okolice — vsi so mu izkazali zadnjo čast. Krsto je krasilo mnogo lepih vencev. Mestna občina je podarila krasen venec, baš tako okoliška šola in krajni šolski svet okoliški: najlepši pa je bil oni od učiteljskega društva. Na grobu se je v vznešenih besedah slovenskega govora, ki je lepo upošteval učiteljski stan, njegovo delo ter zasluge ranjkega v tem O/Jru, poslovil od pokojnika mestni župnik g. Čižek.
Ni ga torej več med živimi, a spomin nanj bo dalje živel.
Bil vesten je vzgojitelj, pa stanu vzor-učitelj!
sciplinarna preiskava. Plača se mu je suspendirala na alimentacijski znesek 1320 K-Disciplinarna preiskava je donesla Grafu ukor, zaeno pa se mu je zopet nakazala polna plača. Zaradi zaostalih obresti 106 K njegove, četudi prikrajšane plače pa je tožil Graf deželni odbor, ki je bil tudi obsojen | plačati tekom 14 dni 106 K zaostalih obresti in 100 kron sodnih stroškov.	c
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Naznanilo.
Pevcem in pevkam, kateri so se zgla-sili k sodelovanju jubilejnega koncerta po vodom 251etnice učiteljske „Zaveze", so se razposlale note v partiturah že pretečeni teden. Pri koncertu se pojo naslednji pevski zbori:
A.	Moški zbori.
1.	a) Fr. Marolt: „Travniki so že zeleni." Narodna pesem.
b)	J. Žirovnik: „Kaj pa ti pobič..." Narodna pesem.
c)	O. Dev: „Dober večar, luba d a k 1 e.* Narodna pesem.
2.	E.Adamič: „Dan slovanski."
B.	Mešani zbori.
3.	a) J. Žirovnik: „Prišla bo pomlad zelena." Narodna pesem.
b)	O. Dev: „Gozdič je že zelen." Narodna pesem.
c)	M. Hubad: „L j u b' c a, p o v e j, povej!" Narodna pesem.
4.	F. Juvanc: „Izgubljeni cvet."
5.	E. Adamič: „Moravska narodna."
Skupna pevskavaja za vsepri-
glašence je na binkoštni torek, dne 13. maja t. 1. v Ljubljani. Dvorana in ura skupne pevske vaje se naznani čimprej. Zdaj je nujna dolžnost vsakega posameznega pevca in pevke, da vse zbore natanko naštudira najprej doma, vsak sam zase. Naloga društvenih predsednikov in pe-vovodij pa je, da določijo še pred dnem skupne vaje v vsakem posameznem okraju okrajno pevsko vajo. S temi pevskimi vajami so lahko v zvezi zborovanja učiteljskih društev. Le na ta način je mogoče, da skupna pevska skušnja ne traja predolgo; zakaj ta ima namen naštudirati določene pevske zbore samo v podrobnostih in finesah.
Priučiti pa se je treba moškemu zboru z isto natančnostjo tudi drugim narodnim pesmam, ki se nahajajo v doposlanih partiturah.
Narodne pesmi so se privzele v koncertni vzpored zato, da se o njih seznanijo slovanski gostje, ki pridejo v jubilejnih dneh k nam.
F. Juvančev mešan zbor „Izgubljeni cvet" se pomotoma ni litografiral, kar se zgodi in naknadno razpošlje v najkrajšem času.
Po sedanji zglasitvi so moški v mešanem zboru v dvetretinski večini. Kdor ve v svojem okraju (to velja predvsem za Kranjsko) za dobro pevko, ki se še ni priglasila, naj jo pregovori, da se še pravočasno zglasi h koncertnemu sodelovanju. Le veselo na delo!
Odbor učiteljskega društva za kranjski šolski okraj vabi tem potom vse pevce, ki so se zglasili k sodelovanju jubilejnega koncerta, na okrajno pevsko vajo, ki je v nedeljo, dne 4. maja, točno ob 4. uri popoldne v Kranju.
Te pevske vaje naj se udeleže tudi vsi priglašenci iz radovljiškega okraja! Naj nikogar ne manjka. Kdor se hoče še priglasiti, naj to nemudoma stori,, da se mu še pravočasno pošljejo note.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je zborovalo dne 3. aprila v Ptuju.
Predsednik z radostnim srcem pozdravi lepo število zborovalcev, med njimi novo pristopivšega člana tovariša Frana Karbaša, učitelja na Hajdinu, sosebno pa g. predavatelja dr. L. Pivka, ki je radevolje prevzel času primerno predavanje „Šolstvo na Bolgarskem."
Burna debata se je vnela pri okrožnici Zveze, tičoče se resolucij kmetiških občin v zadevi regulacij učiteljskih plač. — Padla je marsikatera trpka na račun naroda, njegovih demagogov, na račun vlade, kateri vsi skupaj nimajo toliko, da bi svoje učiteljstvo pošteno plačali. Brez resolucij krneti Icih občin se zvišajo plače po oblasti in vladi s pritiskom na davkoplačevalce žan-darmeriji, častnikom, duhovnikom, deželnim in državnim uradnikom — učiteljstvo nobenemu stanu ne zavida boljšega gmotnega položaja, pač pa zahteva zase, kar mu gre — a za boljše gmotno stanje učiteljstva se že potezajo celo kmetiške občine, in vendar se nič ne zgodi, Učiteljstvo torej nima prijateljev pri demagogih ljudstva, pri vladi in oblasti. Navezano je samo nase, ter je prepričano, da le z radikalnimi sredstvi doseže radikalno regulacijo, in častneje je poslužiti se radikalnih sredstev, nego prosjačiti. Koraki Zveze, Zaveze, Lehrerbunda in Verbanda so učiteljskemu društvu prepočasni.
Gosp. dr. L. Pivko je temeljito predaval o „Šolstvu na Bolgarskem" ter žel za svoje krasno predavanje vsestransko pohvalo. Predsednik se mu presrčno zahvali z nado, da še večkrat počasti učiteljsko društvo. — P«-mladanski izlet se priredi 5. junija na Ptujsko goro in k vinogradom štaj. hranilnice v Lipnem.
Soglasno se sklene najiskreneje čestitati profesorju g. L. Lavtarju povodom imenovanja šol. svetnikom.
Tovarišice in tovariši! Na veselo snidenje dne 5. junija na Ptujski gori in v Lipnem!
Gornjegrajsko učit. društvo zboruje dne 1. majnika t. 1. točno ob 10. uri v šoli v Gornjem gradu po sledečem vzporedu: 1. Nagovor predsednika; 2. zapisnik; 3. dopisi in pogovor o njih; 4. predavanje tov. Joška Bizjaka: Utrinki iz učnih predmetov lanskega učiteljskega tečaja na dež. kmet. šoli v Št. Juriju ob j. ž.; 5. slučajnosti. Ker bo predavanje jako zanimivo in poučljivo in ker bomo razpravljali o mnogih važnih zadevah, tičočih se našega stanu v ožjem in širšem smislu, je upanje, da se udeleže tega zborovanja vsi zavedneži. Glede kosila se je vsaj par dni poprej javiti pri učiteljstvu v Gornjem gradu. Tedaj na gotovo in zadovoljno snidenje! Tovariški pozdrav vsem od Ivana Kelca, t. č. predsednika.
Savinjsko učit. društvo je zborovalo 3. aprila pri „Pihlbirtu". — Med dopisi je prišlo tudi vprašanje Zaveze, koliko je naročnikov Zavezinih listov. Izkazalo se je, da imajo „Popotnika" 4 šole in 4 učit. osebe; „Učit. Tovariša" 14 šol in 4 učit. osebe; „Zvonček" 9 šol (Št. Jur ima 3 izvode).
Po prečitanju dopisov je predaval tovariš Pečar: „Bridek je naš stan in ne na-pravljajmo si ga še bridkejšega!"
V tem svojem referatu nam je podal mnogo zanimivih spominov izza svojega večletnega službovanja. Na podlagi teh svojih izkušenj je razpravljal o medsebojnem od-nošaju učiteljstva med seboj in učiteljstva do nadučitelja. Prišel je do zaključka, da šola edino potem uspešno deluje, če je med učitelji sloga, če je nadučitelj svojim tovarišem bolj prijatelj kakor predstojnik. Za-hrbtnost in denuncianstvo naj izgine iz naših vrst; bodimo si pa odkritosrčni prijatelji! Značilno se glasi nemški pregovor, ki pravi: „Der größte Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant."
Učiteljsko društvo za celjski okraj
zboruje dne 1. majnika t. 1. ob 11. uri v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Zadnjič izostalo poročilo računskih pregledovalcev. 3. Dopisi, tekoče društvene zadeve (važno!), vprašalna skrinjica. 4. Razgovor o vprašanjih za letošnjo uradno konferenco: a) Kaj in kako naj se v ljudski šoli riše s šestilom in ravnilom? b) Kako je navajati šolsko mladino, da bo tudi pozneje v življenju rada in s pridom čitala? (Prosim, razmišljujte o teh vprašanjih!) 5. Slučajnosti. Pridite vsi, ki Vam je mar stanovsko društvo! Franc Brinar, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 3 aprila t. I. v ormoški okoliški šoli v navzočnosti 24 članov in dveh gostov. Predsednik tov. Rajšp je v pozdravnih besedah vzbujal v nas zaupanje, da bodo tudi za učiteljski stan nastopili pomladni dnevi. To upanje imamo in se ga oklepamo z vsem srcem. Omenil je nadalje izstop tov. Karbaša iz našega društva, ker je bil prestavljen v ptujski okraj. Zapisnik občnega zbora in odborove seje se je vzel na znanje. — Zanimiv je bil referat tov. Rajšpa o dopisu Štajerske učiteljske zveze o novo izdelanem osnutku učiteljskih plač. Upamo, da bo deželni zbor postal skoraj delazmožen in da bo te naše opravičene zahteve upošteval. Živahna debata se je razvila tudi o nekem dopisu zavarovalnice „Erste öster. Unfallversicherungsgesellschaft in Wien". Končno se je sklenilo, da naj spravita to zadevo delegata pri zborovanju Zveze slov. štaj učiteljev v razgovor. — Gdč. Micika Velnarjeva nas je s svojim temeljitim govorom seznanila z vzgojnimi idejami Ellen Keyine knjige „Stoletje otroka". Posebno moški so pazljivo poslušali izvajanja in se tako seznanili vsaj nekoliko z idejami te velike žene, ki je pa ne smemo primerjati s sedanjimi angleškimi sufragetkami. Končno se je izrazila želja, naj predavateljica objavi ta svoj govor v „Popotniku"; zaradi tega opuščam nadaljno poročilo o vsebini govora. — Delegati za binkoštno zborovanje Zveze slov. štaj. učiteljev ostanejo isti kakor lani. — Meseca junija pa hočemo izleteti v Središče in bomo zopet enkrat tamkaj zborovali. Po zborovanju so nam naše pevke in pevci zapeli nekaj prav lepih pesmi in so nam urice kaj hitro minile. — Kakor sem že uvodoma omenil, se je zborovanja udeležilo 24 članov in dva gosta. A naše društvo šteje čez 30 članov in bi nas veselilo, da nas enkrat tudi ostali pogledajo, saj jim. vsaj tako upamo, naša družba ni preslaba. Kaj pa tisti, ki še sploh niso člani društva? — 4. junija se vidimo v Središču, mogoče vendar enkrat vsi skupaj. Na zdar!	Argus.
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. aprila t. 1. v dvorani pri „Zlatem jelenu". Predsednik tov. Križman otvori zborovanje s presrčnim pozdravom na zbrano učiteljstvo. Nato sporoči, da je bila svoj čas učiteljska deputacija v Trstu na c. kr. na-mestništvu glede definitivnega nameščenja nekaterih učiteljev goriškega okraja ter je pričakovati, da reši deželni šolski svet zadevo ugodno. Ravno tako je zagotovil de-putaciji gospod namestnik, da bo gotovo predložen zakon glede štetja stanarine v pen-zijo v Najvišjo sankcijo. Predsednik sporoči tudi, da je ministrstvo ugodno rešilo zadevo tov. Petra Medveščka glede županovanja. Dalje naznani, da so se našle pri ces. kr. okrajnem šolskem svetu v Gorici nekatere pomanjkljivosti. Poročila po raznih časopisih do sedaj niso še točna Primanjkljaj je gotov, toda dognano ni še, koliko. Zastopnika učiteljstva imata pri tem čiste roke, ker nista bila nikoli pregledovalca računov.
Tovariš Klavora vpraša: „Kaj storiti z učencem, ki dovrši med šolskim letom 14. leto svoje starosti?"
Predsednik tov. Križman odgovori: „Zakon določuje obiskovanje šole do dovršenega 14. leta. Na željo staršev mota pa voditelj izšolati takega otroka, .vročivši mu odpustnico."
Določi se 40 K podpore učiteljiščnikom v Gorici iz društvene blagajnice, da se morejo lažje udeležiti sestanka učiteljiščnikov, ki bo v letošnjih počitnicah v Ljubljani.
Predsednik toplo priporoča učiteljstvu, naj se naroči na učiteljske liste.
Zaveza slavi letos 25letnico svojega obstanka, ob isti priliki se priredi velik koncert v Ljubljani. Predsednik vabi vse pevce in pevke k sodelovanju in naj se čim prej priglase pri društvenem pevovodji, da dobe potrebne glaske.
Poziva tudi nekatere mlade učitelje, ki radi zabavljajo po krčmah čez društvo jn učiteljska zastopnika. To ni kolegialno. Če ima kateri kako željo, naj jo pove pri zborovanju, da se mu pojasni; grdo je zabavljati okolo, če ni dotični navzoč. Svojo kritiko naj izrazi tam, kjer ima prizadeti priliko zagovarjati se.
Slednjič sporoči predsednik učiteljstvu, če želi kateri tovariš ali tovarišica kakega pojasnila, naj se obrne na predsedništvo društva in dobi tozadevni odgovor. Čitanje zadnjega zapisnika se opusti.
Tajnik tov. Rojic poda letno poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje društvo 2 častna in 130 rednih članov.
Tekom leta je bilo 6 zborovanj in 4 predavania, in sicer:
I.	„Žensko vprašanje," predaval tov. A. Vodopivec.
II.	„Učiteljsko gospodarsko vprašanje," predaval tov. Fr. Mermolja.
III.	„O nekaterih vprašanjih moderne vzgoje," predaval g. ravnatelj V. Bežek.
IV „Geološki izprehodi po Goriškem," predaval g. profesor J. Šeidl.
Razen s predavanji se je društvo pri vseh zborovanjih in odborovih sejah resno pečalo z razmotrivanji raznih aktualnih društvenih in stanovskih zadev.
Poročilo blagajnika tov. P. Plesničarja kaže 873 K 75 vin. dohodkov, 546 K 47 v. stroškov, torej 327 K 28 vin. preostanka. Ta bi bil večji, ako bi vsi člani storili svojo dolžnost in poravnali društvenino.
Pregledovalcem računa sta bila izvoljena tovariša E. Praprotnik in R. Orel.
Končno je bil voljen zopet z vzklikom enoglasno stari odbor.
Književnost in umetnost.
Božena Nemcova, Češke pravljice.
Zaradi ocene v Pedagoškem zborniku 1912 str. 30, v kateri pripoča Josip Brinar to knjigo šolam, dohajajo vprašanja, ali se dobiva ob večjih naročilih po znižani ceni „Mariborski Sokol" javlja kot založnik šolskim vodstvom, ki hočejo naročiti večje število izvodov teh pravljic bodisi za skupno čitanje v šoli ali za šolarsko knjižnico, da jim daje v ta namen 30 odst. popusta, t. j. broširan izvod po 70 vin., vezan po KI.— Mariborski Sokol.
Srednješolski vestnik.
** Učni jezik na srednjih šolah, ki so namenjene za Slovence. O tem za
našo mladino prevažnem vprašanju se je pred sedmimi leti resno posvetovalo 20 profesorjev, ki so se na iniciativo deželnega šolskega nadzornika Hubada zbrali dne 12. februarja 1906 pod predsedstvom ravnatelja Wiesthalerja v konferenčni sobi c. kr. I. državne gimnazije. Po živahni debati se je jezikovno vprašanje na naših srednjih šolah principialno enoglasno rešilo v tem zmislu, da bodi učni jezik za vse predmete razen nemščine v vseh razredih slovenski. Isto stališče je (glede učnega jezika na naših srednjih šolah) zavzelo „Društvo slovenskih profesorjev" na svoji glavni skupščini dne

Šolske potrebščine Marija l ičar
^trgovina s papirjem in galanterijo vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
— ——— (nasproti „Zlate kaplje". ———
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
Cene nizke!
Postrežba točna!

1 i
22. decembra 1907 in na vseh nadaljnih svojih skupščinah — ter istotako učiteljski zbori naših utrakvističnih gimnazij. V 1. 1911 jn 1912 pa se je pri konferencah za določitev učnih knjig pojavilo nekaj glasov proti temu stališču, in to je napotilo „Društvo slovenskih profesorjev", da je koncem leta 1912 uprizorilo med svojimi člani in sploh med slovenskimi profesorji enketo o učnem jeziku na naših srednjih šolah Na izrednem občnem zboru dne 27. decembra 1912 se je izvolila štiričlenska komisija, da ugotovi izid enketnega glasovanja o učnem jeziku na naših srednjih šolah. Ta komisija (prof. dr. Debevec, dr. Ilešič, Jeran in šolski svetnik Sinkovič) so se 22 februarja 1913 — ko je vsak sam zase pregledal in presodil vse odgovore — zbrali pod predsedstvom društvenega predsednika ter po daljšem posvetovanju dognaii kot rezultat enketinega glasovanja sledeče: „Ogromna večina odgovorov (155) meri na popolno poslovenjenje naših srednjih šol, a obenem zahteva pre-uredbo pouka v nemščini, od 1. razreda pri-čenši do najvišjega. Oboje se mora vršiti obenem". — Proti se je naštelo 31 glasov. Vsi pa stoje na stališču, da se mora naša mladina naučiti nemščine popolnoma. To naj služi v pojasnilo slovenski javnosti, ki so jo begala napačna poročila po domačih, nemških in italijanskih listih. — Odbor „Društva slovenskih profesorjev"
** Učiteljišča na Hrvaškem In v Slavoniji. Koncem šolskega leta 1911/1912 je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji šest učiteljišč; od teh so tri deželna: moško učiteljišče v Zagrebu, v Petrinji in v Osjeku. Ostala tri učiteljišča so konfesionalna: žensko učiteljišče v samostanu usmiljenk v Zagrebu, srbsko učiteljišče v Karlovcu in srbsko učiteljišče v Pakracu. Na moških učiteljiščih v Osjeku in Petrinjah se smejo vpisati tudi ženske. Ker postanejo lahko učiteljice tudi učenke, ki dovrše dekliški licej v Zagrebu se učno osobje tega zavoda šteje k onemu na učiteljiščih. Na vseh navedenih zavodih je bilo 97 učnih oseb in 704 učenci in učenke, in sicer: v Zagrebu na kralj, učiteljišču 15, oziroma 140, na učiteljišču usmiljenk 15, oziroma 198 in na liceju 24, oziroma 75; v Petrinju 12, oziroma 62; v Osjeku 14, oziroma 106; v Karlovcu 10, oziroma 64 in v Pakracu 7, oziroma 59. Med učenci je bilo 301 moški in 403 deklet Po veri se dele: 509 rimoka-tolikov, 174 pravoslavnih. Stroški za vsa učiteljišča so znašali 292.708 kron, od tega 241.896 kron za plače učiteljskega osobja.
*	* Društvo slovenskih profesorjev priredi v soboto, dne 19. t. m, ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" prijateljski sestanek. Na dnevnem redu je razgovor o predlogih na delegacijskem zborovanju v Krakovem. Z ozirom na pomembnost predmeta in važnost stanovske organizacije pričakuje prav posebno obilne udeležbe — odbor.
Politiški pregled.
*	Angleške sufragetke so si ustanovile lastno gledišče. Uprizarjale se bodo predstave, ki se bavijo z ženskim vprašanjem. Vsa dela, kakor vodstvo, insceniranje, dekoracije itd. bodo izvrševale izključno ženske roke.
*	Generalni štrajk na Belgijskem bo provzročii državi neizmerno škodo. Tona premoga, ki je veljala prej 16 frankov, velja sedaj 23 Peči v steklarnah bodo morali pogasiti in taka peč je potem za nič, ker se mora podreti, kar pomeni izgubo 9 miljo-nov K. Dosedaj je bilo na Belgijskem 27 peči z mesečno produkcijo v vrednosti pet miljonov frankov. Tudi mnogo plavžev bodo morali opustiti z dnevno izgubo 100.000 fr. Strajkujočih bo okolo pol miljona.
*	Dijaške demonstracije za Črno goro v Milanu. V petek popoldne se je zbralo v Milanu okrog 300 laških dijakov, ki so priredili po mestu demonstracijski obhod. Nosili so v rokah črnogorske zastavice in klicali so: „Živel črnogorski kralj!" Policija je bila popolnoma mirna in jih je pustiia P" miru, ker niso razgrajali. Za dijaki je hodila velika množica prebivalstva, ki se je vedno bolj množila in viharno pozdravljala demonstrante. Demonstranti so šli nato pred Poslopje črnogorskega konzula, kjer so vno-Vlč klicali: „živela Črna gora!" Na balkonu
je pokazal črnogorski konzul s svojimi ^nkcijonarji in se je demonstrantom zahvalil Za ovacije. Nato so se demonstranti mirno razšli.
*	Papež je govoril. Ko je zadnjič sprejel papež v benefikacijski dvorani v Vatikanu laške romarje iz Milana, se mu je Poklonil kardinal Ferrari, katerega fulmi-
nantno klečeplaznemu nagovoru je odgovoril papež blagohotno, da bo on vedno in dosledno vztrajal na nepobitnih zahtevah katoliške cerkve, na zahtevah, katere ji je priznal neki konštantinski edikt, ki določa cerkvi, pravico do eksistenčnih sredstev (denar in naturalije), z kaj teh zahtev cerkvi ne more nihče odrekati, ker cerkev katoliška tudi ni končno družba angelov, marveč družba ljudi. Gotovi ljudje, pravi papež, nam hočejo odrekati človeške zahteve in potrebe, toda to je krivično. Tudi papež hoče imeti pri tem svoj delež. Glede časopisja se je izrazil Petrov namestnik, da si dovoli časih malo preveč. Končno pa je izjavil sveti oče, da ga strašno veseli, da lahko v tako številnem krogu pohlevnih ovčic poudarja, pravice sv. cerkve in je pozival navzoče romarje da naj se pač trdno oklenejo sv. vere in Petrovega stola, da ne bodo odpadli zvesti od najzvestejših.
*	Novo drž. posojilo. Finančni minister vzame v Nemčiji novo državno posojilo v znesku 130 milijonov kron ali 122,800.000 nemških mark. Posojilo se bo rabilo za železniške potrebe. Obrestna mera je 4 in pol in posojilo se vrne v 65 letih. O priliki pogajanj za to posojilo je finančni minister zatrdil, da je položaj na Balkknu jako pomirljiv in da se vsa zadeva v kratkem ugodno reši.
*	Politiške razmere v Bosni postajajo od dne do dne bolj žalostne Vlada sili svoj nemški uradni jezik pri železnicah, politiške stranke pretijo z opozicijo pri proračunu. V Bosni se zopet vidi v malem vso našo notranjo politiko. Vlada po vsej sili hoče prodreti s svojim predlogom o nemškem uradnem jeziku, kar za Bosno pomeni velik gospodarski korak nazaj. Uboga dežela naj plačuje železnice, službe naj pa imajo Nemci, ki nimajo doma kaj jesti. To je kletev, ki leži na tej ubogi deželi, in z nemščino naj bo sedaj vse lepo ozdravljeno.
Učiteljski konvikt.
Letnina: Valentin Zavrl in Ernestina Oman, oba iz Begunj pri Lescah. Ivan P a v 1 š e k, nadučitelj v Rušah pri Mariboru. Hvala!
Obresti: 482 49 K-
Darovi: Kmetska Posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani, 50 K; Ciril-Meto-dova podružnica Hrastnik, na zahtevo g. E. Gangla 4 K od vstopnine k igri „Sin". Hvala!
Kranjske vesti,
—r— Odlikovanje. Nadučitelj ljudske šole v Spodnjem Logatcu, Josip Turk, je bil odlikovan za svoje službovanje z naslovom ravnatelja. To je plačilo, ker se je moral kot okr. šolski nadzornik umakniti — Štruklju!
—r— Iz ljudskošolske službe. C. kr. mestni šolski svet je imenoval na mesto na dopustu se nahajajočega nadučitelja Jakoba Dimnika, dosedanjo volonterko na IV. mestni deški ljudski šoli Ano Likozarjevo za suplent-ko na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Marije Kotnikove je bila imenovana za suplentinjo Kornelija Čermeljeva na štirirazredni ljudski šoli v Raki. Obolelo učiteljico Frančiško Mikčevo v Žužemberku bo nameščala suplentinja Ljudmila Pristovova.
—r— Souvanovo hišo v Šelenburgo-vl ulici v Ljubljani so vzele za prihodnje šolsko leto v najem Uršulinke. Prodajalnice v pritličju ostanejo, sobe v prvem nadstropju pa se adaptirajo za učilnice.
—r— Zaročil se je tov. Franc Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju z go-spico Karlo Sajovčevo iz Kranja.
—r—- „Tagespošta" prinaša te-le zanimive podatke o gospodarskem propadanju kranjske dežele: L. 1911 je bilo v uradnem področju ljubljanskega dež. sodišča izvršenih 14.215 eksekucij, od teh v Ljubljani 5186, v 1. 1912 pa 16021 in od teh v Ljubljani 5668. L 1911 v uradnem področju okrožn. sodišča Novo mesto 7214, od teh v mestu samem 349; 1. 1812 je bilo 8464 eksekucij, od teh v Novem mestu 224. Negotovo stanje države v teh časih je povzročilo 1 1911 pri deželnem sodišču v Ljubljani 13, leta 1912 pa 25 konkurzov. V industriji je bilo lansko leto opažati jako mlačno gibanje, tudi stavbarstvo še od potresnega leta 1895 ni bilo nobeno leto tako slabo kakor lani. Žetev lani je bila slabo srednja. Vinska letina še ni bila nikdar, odkar obstojajo novi nasadi, tako slaba kakor lani. Kredit je bil drag, blagovni promet neznaten. Za-
radi vojne na Balkanu je malo denarja, zato morajo veliki trgovci dolgo čakati na izplačila zadolženih malih trgovcev, ti pa zopet na odjemalce, ki kupujejo jna kredit tudi samo najpotrebnejše stvari. Živinoreja trpi na pomanjkanju krme in služinčadi. Vse, že deca, misli in išče rešitve v izseljevanju v Ameriko. — Mi pa se le bojujemo dalje — za Albance!
—r— Tuiski promet na Kranjskem leta 1912. Deželna Zveza za tujski promet nam poroča da dokazujejo statistične tabele, ki jih je sestavila c. kr. deželna vlada, da je bilo v minulem letu 102.908 tujcev na Kranjskem. Tujski promet je torej znatno napredoval in se je število zvišalo od leta 1908, ko je bilo vseh tujcev le 75 702, za 27.206, to je približno za 40o/0. Posebno lepo narašča število tujcev v našem glavnem mestu Ljubljana je imela leta 1912 vzlic slabi sezoni 75.672 tujcev ter je naraslo število za 7222 več kot leta 1911. Drugi gorenjski kraji zaradi slabe letne sezone niso napredovali. Bled je imel 5775, Bohinj 2402, Kranjska gora 624, Kamnik 354 in Toplice 1114 tujcev. Obisk postojnske jame je narastel; obiskalo je v preteklem letu 70 416 tujcev našo svetovnoznano jamo. Obisk se je torej za 11.000 od leta 1911 povzdignil.
Štajerske vesti.
—š— Nekaj migljajev našim mladim lovar šlcam. V nekem listu Čitamo: Da je učiteljicam marsikaj dovoljeno, kar vobče drugim damam ni, je istina. Nikakor pa ni njihovemu ugledu v korist, ako sprejmejo v svoji sobici poedine moške obiske. Naravnost škandalozno je, ako so ti obiski različnih gospodov, znabiti tudi neučiteljev, in se vrše prepogosto in vsak čas. Povrhu pa imajo take — nedolžne — zabave med drugimi še te le slabe posledice: Prej jako vestna in marljiva mlada učiteljica postane razstresena, pozabljiva in površna. Vse drugo ji roji po glavi, samo priprava in poprava ne. Šola ji je neljuba čakalnica na brzovlak v željno pričakovano možitev. Drage tova-rišice, tako ne! Spoštovani tovariši, vi pa premišljujte, ali niste prekoračili meje dostojnosti s svojim vedenjem.
Mlada učiteljica. —š— Iz Gradca. Deputaciji štajerskih deželnih uradnikov je dr. pl. Kaan zatrjeval, da se bo on kot finančni referent jako zavzel za td, da se bodo državni preodkazi deželam v prvi vrsti porabili za deželno uradništvo in učiteljstvo.	—c.
—š— V Murzzuschlagu je ondotni občinski odbor sprejel resolucijo v prilog regulaciji učiteljskih plač, razentega pa pozdravlja sklep štaj. deželnega odbora, preko deželnega zbora urediti vprašanje plač deželnih uradnikov in učiteljstva. —c.
—š Iz Gradca nam pišejo: Na vsakem občnem zboru štajerske kmetijske družbe se opaža, da je s slovenske strani slaba in nič organizirana udeležba. Slovenske podružnice tvorijo s svojimi člani tretjino v družbi, a ker so na občnem zboru številno in kvalitativno slabo zastopane, pridemo Slovenci prav slabo do veljave. Ne mislimo samo na glasovanja, tudi primernih debatarjev, ki bi bili strokovno dobro podkovani in bi lepo govorili, nimamo Če se kdo oglasi, je to kvečjemu kak izzivač. ki bi rad na občnem zboru strokovne kmetijske orgauizacije govoril politiko. Za to je dovolj časa in prostora drugod. Ko so se sprejeli Hohenblu-movci in Pantzevci, je očital nekdo Pantzu, da je bil svoje čase napredni agrarec, danes pa je klerikalec. — Pantz se je branil z Bismarckom, češ, da je pričel kot konservativec. končal pa kot nacionalni liberalec. Študij in življenjske prilike lahko izpremene politiško naziranje. Verstovšek, ki je dotlej gledal topo pod mizo in se očividno dolgočasil, mu je živahno pritrjeval, kar je zbudilo med slovenskimi udeleženci živahno veselost. Saj je našel sorodno dušo; obenem se mu je pomirila vest, ko je slišal, da tudi veliki Bismarck ni bil kot politik večji značaj kot mali Verstovšek.
—š- Slivnica pri Celju. V 78. štev. „Slov, Naroda" z dne 7. aprila 1.1. dopisnik iz Šmarja pri Jelšah ostro prijema člane okr. šolskega sveta zaradi imenovanja nadučitelja pri Sv. Štefanu. Smelo trdim, da je ta dopisnik drugod doma in ne v Šmarji; tudi se ne bom prerekal, trdi li prav ali ne, ozir. ali je napad upravičen ali ne. — Ker pa tam poživlja učiteljstvo šmarskega okraja, naj to mene kot zastopnika pokliče na odgovor — izjavljam, da tega prav nič ni treba, ker bom o priliki prihodnjega zborovanja to zadevo pojasnil toliko, kolikor me ne veže uradna tajnost.
Toma Kurbus.
—š— Iz Mozirja nam pišejo: Tukajšnji okoliški občinski odbor je imenoval v svoji zadnji seji tukajšnjega nadučitelja tovariša Franca Praprotnika svojim častnim občanom za zasluge, ki si jih je pridobil za občino, posebno na polju sadjarstva. Občin, odbor je govoril vsem, ki znajo delo čislati, iz srca. Vseh edina želja je, da bi bilo dano tovarišu nadučitelju mnogo pomladi z njenim cvetjem, ki ga toli ljubi; mnogo jeseni, ki prinašajo sadove njegovega truda! Živio!*)
Groriške vesti.
—g— Obrtne šole na Goriškem so
dobile deželno podporo, in sicer: v Komnu 350 K, v Gabrovici 601 K 43 vin., v Ajdovščini 300 K 73 vin., v Bovcu 300 K 73 vin., v Sežani 300 K 73 vin, v Tolminu 300 K 73 vin., v Kanalu 300 K 7*3 vin.
—g— Za suplenta na goriškem moškem učiteljišču je imenovan Anton Pavšič.
—g— Poslopje za italijansko mo|ko učiteljišče bodo zidali v Gradišču ob Soči.
—g— Pomnoženi c. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je imel svojo sejo pretekli četrtek ob 10. in pol predpoldne na Vogrskem, in sicer zato na Vogrskem, da so si ogledali vsi člani okrajnega šolskega sveta poslopje, ki se namerava kupiti za tamošnjo ljudsko šolo, in sicer Ru-bijev grad. Okrajni šolski svet je razpravljal na tej seji tudi o raznih drugih predmetih.
—g— Oficirji pri Schulvereinu. Vojaško poveljstvo v Gorici je priredilo zabavo, ki se je vršila v poslopju Schulvereina in ki je baje izborno uspela. Sodelovali so oficirji in dame tamošnje družbe, kar se v nemških krogih pohvalno omenja. Zabave-željnim ljudem gotovo privoščimo to, a vprašali bi pa vendar vojaško poveljstvo, bi li dovolilo častnikom sodelovati tudi na kaki prireditvi v slovenske kulturne svrhe, pri čemer pa moramo še posebe naglasiti, da dauštvo Schulverein ne zasleduje samo kulturnih namenov, ampak je njegovo delovanje nacionalno-politiške nravi, naperjeno naravnost proti eksistenci našega naroda — je torej za nas Slovence politiško-bojna organizacija v najusodnejšem pomenu te besede.
—g— Narodni muzej v Gorici. Za
Narodni muzej v Gorici prihajajo pridno darovi. Obilo lepih reči je že nabranih. Sedaj so nabrani darovi zbrani v posebni sobi hiše Drufovke v Gosposki ulici; treba bo pa dobiti primerne prostore in otvoriti muzej.
—g— Profesor Finšger. „Soča" poroča: V soboto popoldne je šla kot blisk po mestu vest, da je bil proti poldnevu aretiran profesor Finšger, prejšnji okrajni šolski nadzornik v Gorici, ker bi bil zapleten v afero Rozina. Finšger je v preiskovalnem zaporu in se vodi proti njemu preiskava, ki pač dožene, kaj je na stvari resnice.
—g— Akademija, ki so jo priredile v nedeljo gojenke goriškega c. kr. ženskega učiteljišča s sodelovanjem vojaške godbe v korist podpornega sklada za gojenke zavoda, je uspela izborno v vsakem pogledu. Došlo je obilo občinstva, ki je z zanimanjem prisostvovalo proizvajanju vzporeda.
—g— Dijaški koncert, ki se je vršil v soboto, 5. aprila s sodelovanjem moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, je bil povoljno obiskan. Najlepša točka vzporeda je bila Dvorakova „Humoreska", ki jo je moral Karel Sancin na splošno željo občinstva ponoviti. Pokazal nam je izborno tehniko in občutek, s katerim igra. Od njega pričakujemo lahko upravičeno še marsikaj v bodočnosti. Presenetil nas je tudi gojenec II. tečaja Bravničar. Ne slikamo si ničesar v iluzijah, ampak zdi se nam, da vstajajo nove moči z umetniškim zanosom in energijo mladosti. Dvignila nas je Raffova „Kavatina", ob „Ogrskem plesu" pa smo obstali. Orkester je igral na splošno dobro. Najbolje je izvajal Richterjevo „Korsičanko". Pevski zbor nam je najbolj ugajal v „Spevi lidu ceskeho". Pri veselici so igrali burko „Izposojena soproga". Igralci so bili dobri.
—g— Smrtna kosa. Pretekli petek je umrl na operaciji v bolniščnici v Trstu tov. Kristijan Bratina, nadučitelj v Bovcu je služboval 23 let. Zapušča vdovo in osem otrok. Blag mu spomin!
—g— »Lega Nazionale« v Gorici. Na občnem zboru podružnice v Gorici se je sporočilo, da je imela lani dohodkov K 12.427.93. Preostalo ji je iz leta 1911 K 6.637.93. Torej skupno K 19.065.86. Iz-
*) Tej želji se pridružujemo tudi mi. Uredn.
S
datkov_ je bilo K 13.060.01, ostane kron | —k— Koroška deželna zveza nemških
6.005.85. Obilo denarja naberejo, največ
iz zaslužkov s Slovenci, za T — V odboru so: Bombic, Pinavčič, Travan, Pe-rinčič, Maran, Naglic, Jug, govoril je Bre-zina.
Tržaške vesti.
—t— Deželni zbor tržaški. Na seji dne 8 t. m. se je odobril obračun šolskega zaklada za leto 1912 in proračun istega zaklada za leto 1913. Glede postavke „zaklad normalnih šol" v znesku K 2590 88 priporoča poročevalec sv. Arcb, da se jo briše, ker se že več nego 40 let samo prestavlja iz proračuna v proračun. V imenu Slovencev je svet. Wilfan izjavil, da bodo iz znanih razlogov glasovali tako proti obračunu kakor proti proračunu.
—t— Skupni poučni šolski izlet v postojnsko jamo se vrši v soboto, dne 24. maja. Ker je treba najeti pravočasno poseben vlak in urediti vse predpriprave, so naprošena vsa vodstva okoličanskih slovenskih šol, katerih učenci se namerujejo udeležiti tega izleta, da javijo nemudoma vodstvu svetoivanske šole natančno število udeležnikov.
—t— Nemško šolsko društvo v Trstu. Iz poročila Schulvereina v Trstu posnemamo, da je imelo omenjeno društvo v preteklem letu 420 članov, med temi 40 ustanovnikov. Dohodkov je bilo skupno 2005 K, in sicer na članarini 861 K; splošnih darov je bilo 240 in za prodane predmete se je izkupilo 366 K. Sicer s to zadnjo točko društvo baje ni imelo ravno sreče, ker ni bilo posebnega povpraševanja po društvenih predmetih. Iz tega poročila se vidi, da ta nemška toliko hvaljena narodna zavest še ni tako grozna. Par tisoč kron spravimo mi skupaj v enakih razmerah prej kot oni. Ako ne bi bilo podpore od drugod, bi Schuiverein ne gospodaril dolgo v pasih krajih,
5(ončeri „Glasbene Matice" v Trstu se je vršil preteklo soboto in je v vsakem pogledu izborno uspel. Največ zaslug si je pridobil pevovodja tov. Karel Mahkota. Kot solist je sodeloval s častnim uspehom tov. Avg. Waschte.
—t— Davek za javne predstave in veselice. Deželni odbor tržaški razglaša načrt zakona glede uvedbe davka za javne predstave in veselice za Trst. Ta zakonski načrt je bil že na dnevnem redu deželnega zbora lansko letQ in pride v bodočem zasedanju zopei na dnevni red. V tretjem odstavku tega zakonskega načrta se Predlagajo sledeče davčtie postavke: po 2*vn. za vstopnice, ki stanejo 20 vin.; po 4 vin. za vstopnice od 20 do 60 vin ; po 6 vin. za vstopnice od 60vin. do 1 krone; po 10vin za vstopnice od 1 do 2 kron in po 10 vin. več za vsako krono za vstopnice nad dvema kronama. Pri aboniranih vstopnicah se zaračuna davek po visokosti abonentske cene. Znižane in proste vstopnice se obdačijo po prvotni ceni. Izvzeti so javni muzeji, predavanja, ki imajo znanstveni ali umetniški značaj in dobrodelne prireditve, za katere pa se mora vedno za vsak slučaj prositi mestni zastop.
Istrske vesti,
—i_ v Borštu je umrla preblaga gospa Marija Jančarjeva, vdova bivšega učitelja-voditelja katinarske šole. Š smrtjo po-kojnice bo Boršt občutil bridko izgubo, zakaj bila je prava mati ubogim, skrbna voditeljica in učiteljica nežne mladine, ki jo je vedno zbirala okrog sebe, deleč ji lepe in koristne nauke. Zaradi svoje prave, odkritosrčne pobožnosti, usmiljenega in plemenitega srca je uživala preblaga gospa obče spoštovanje blizu in daleč. Blag ji spomin!
Koroške vesti.
—k— Ustanovitev ženske podružnice Südmarke v Velikovcu. Na občnem zboru moške podružnice Südmarke, ki se je vršil preteklo nedeljo zvečer v mestni telovadnici, se je ustanovila ženska podružnica „Südmarke". Že dejstvo, da je v Velikovcu možna taka podružnica, kaže velik napredek nemštva, oziroma nemškutarstva; bolj pa nas more pretresti število članov! Cujte in strmite! 116 jih je! Koliko je med njimi Nemcev, to ti kažejo razni „iki" in „čiči". In kaj porečejo k vsemu temu slovenski krogi? Koliko članov ima velikovška podružnica CMD. in kako deluje?!
_k— Nemškutarske občine za Schul-verein. Občine Grabštanj, Podklošter in Grebin so pristopile k Schulvereinu kot ustanovni člani s 50 K ustanovnine. Zadruga se je hotela gotovo izkazati hvaležno za prejetih 10.000 K kot podporo pri stavbi nove šole. To smejo storiti nemškutarske občine! Kakšen vrišč in hrup bi zagnali nemškutarji, ako bi storila slovenska občina kaj enakega ter darovala par kron za slovensko obrambno društvo.
učiteljev ima od 1080 učnih oseb, na on-
nih ljudskih šolah nastavljenih, včlanjeni:- 1042 udov; to je torej zares zgledna zveza. Kaj pa pomeni to za slovensko narodnost, si lahko izračunamo.
Splošni vestnik.
Slovenska Šolska Matica Člane iznova opozarjamo, da naj se za knjige zglasijo pri poverjeniku dotičnega okraja; pri poverjeniku dobe knjige tudi tisti člani, ki so poslali letnino naravnost Slovenski Šolski Matici v Ljubljani ali pa so jo plačali pri Celjski gospodarski zadrugi. Tudi knjige Hrvatskega pedagoškega književnega zbora dobe člani pri svojih poverjenikih. — Novim članom še vedno lahko postrežemo z zadnjimi in prejšnjimi publikacijami S. Š. M.
Češki rezervisti za ŠoLko Matico. Nekega češkega rezervista 81. pešpolka, ki se je vračal na dopust, je vprašal nekdo, koliko so posamezni vojaki na meji dobili od božične zbirke. Rezervist je odgovoril: „Po 63 vinarjev!" „Torej je bilo ravno za eno večerjo?" „Ne, bilo je premalo; zato smo prejete zneske zložili skupaj in jih poslali „Matici Šolski" v Prago!"
Tetaj za pridelovanje zelenjadi pri redi kmetijska šola na Grmu dne 5., 6. in 7. maja 1.1. z naslednjim vzporedom: V pon-d e 1 j e k, dne 5. maja: od 2. do 4. ure po-poludne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 6. maja: Od 8. do 10, dopoludne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semen po cenikih, Kolob?rjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za pronajo in domačo porabo. Od 4. do6. ure: Praktično razkazovanje. V sredo, dne 7. maja od 8. do 10 dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in ukuha-vanje zeleniadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1-50 K na dan. Podporo dobe le tisti, ki se jim izrečno dovoli in ki zanjo do 27. aprila po dopisnici prosijo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je ¿¡glasiti za tečaj do 27. aprila. Vabimo naše gospodinje in kmetiška dekleta k obilni udeležbi!
Poziv slovenski javnosti. Že enkrat smo se obrnili na slovensko javnost s prošnjo za brezplačna prenočišča za v počitnicah potujoče dijake, vendar je bilo prav malo odziva. Zato se danes zopet obračamo do slovenske javnosti z isto prošnjo, ker je za slovensko dijaštvo velikega pomena, da v počitnicah potuje po vsem slovanskem jugu. Ustanovili smo ietos počitniško zvezo vsega jugoslovanskega dijaštva. Brezplačna prenočišča se nabirajo tudi med Hrvati in Srbi. Ne bilo bi ravno lepo, če bi slovenska javnost zaostajala za Srbi in Hrvati. Vemo, da je po Slovenskem mnogo zasebnikov, ki bi lahko dali brezplačno prenočišče, Zadovoljni smo tudi s prenočišči na senu. — Prosimo in poživljamo torej Slovence, da naj ne pozabijo na svoje dijaštvo, ki mora v počitnicah potovati po svoji domovini. Kdorkoli more dati brezplačno prenočišče za čas od 1. julija do 15. septembra, nam naj to javi najpozneje do 20. t. m. na naslov: Uredništvo „Preporoda" (za počitniško zvezo), Ljubljana.
Avstrijsko plemstvo in Albanci. Avstrijsko plemstvo je 7. t. m. ustanovilo na Dunaju podporno društvo za Albance, Namen društva je: povzdigniti gospodarske, kulturne, literarne in znanstvene interese Albancev. Na Dunaju pa bodo še dalje zapirali šole — Čehom!
Avstrijski oficirji se začnejo učiti albansko. Vojno ministrstvo je v cirkularju pozvalo avstrijske oficirje, da naj se priglasijo, kdor zna albansko, oziroma kdor se hoče albanskega jezika učiti.
Važno za tiskarje in knjigoveze. Na Kranjskem je bil dosedaj običaj, da sme tiskarna poleg tiska opravljati tudi male knji-goveške posle, kakor zgibati pole, nalepiti, s sukancem ali žico sešiti, porezati in jih zaviti z mehkim upogljivim ovojnim papirjem. Vse drugo, kar je zlasti združeno s kle-jem in klajstrom, pa spada v knjigoveško obrt. Pred nami leži sedaj najnovejša razsodba upravnega sodišča na Dunaju, ki je na pritožbo deželne zveze in gremija tiskarjev in črkolivcev v Pragi razsodilo dne 18 decembra 1912, št. 14.027 ex 1912, da smejo tiskarji svoje izdelke tudi trdo vezane oddati na trg, tedaj so upravičeni, napraviti tudi v okviru svoje lastne obrtne pravice zahtevano vezbo, kakor to izrečno določa § 37. obrtnega reda. Enak odlok je izdalo tudi trgovinsko ministrstvo.
Od c. kr. osrednjega učiiišča za ženske obrti na Dunaju VI, Mollardgasse 87, smo prejeli sledeči oklic: Meseca julija 1913
zaruste prve gojenke c. kr. osrednjega učiiišča. za ženske obrti na Dunaju ta učni zavod za učiteljice ženskih obrti. Potem, ko so take absolventinje služile vsaj eno leto kot asistentke na kaki šoli za ženske obrti, jim podeli c. kr. ministrstvo za javna dela sposobnostno izpričevalo za samostojni pouk belega šivanja, oziroma izvrševanja oblek na šolah za ženske obrti. V sedaniih razmerah je pričakovati, da dobe vse absolventinje učiiišča v svojem novem poklicu kot učiteljice na ženskih obrtnih šolah takoj službo. Ako pa se hoče katera praktično posvetiti izvrševanju obrti, pa bo mogla gotovo vsaka zbog svoje strokovne izobrazbe zavzeti zaradi kvalitetnega dela prvo mesto med svojimi vrstnicami. C kr. osrednje učilišče iz-obraža učiteljice za ženske obrti iz vse Avstrije; poleg Nemke, Dunajčanke delajo v sestrski složnosti učenke iz vseh drugih dežela, vse so dobro došle, razumeti morajo le učni jezik. V tekočem šolskem letu je bilo nekaj zunanjih učenk sprejetih tudi v internat c. kr. zavoda za žensko domačo industrijo, s čemer je bilo odvzeto staršem precejšnje breme. Za sprejem v učilišče je treba napraviti sprejemni izpit; najvažnejše določbe za pripustitev k izkušnji so sledeče: 1. Uspešno absolviranje kake šole za ženske obrti, 2. Dokaz o vsaj enoletnem praktičnem izvrševanju obrti. Prošnje za sprejem je nasloviti na „Direktion der k. k Zentrallehranstalt für Frauengewerbe in Wien VI, Mollardgasse Nr. 87" najkasneje do konec maja; zaprosi se lahko obenem tudi oprostitve ene ali druge določbe za sprejem. Tako se n. pr. lahko pregleda izkaz o obisku ženske obrtne šole dobro izučenim, inteligentnim, ki so že praktično izvrševale svojo obrt, ali pa narobe absolventinjam višjih dekliških šol (dekliških licejev, ženskih učiteljiščih) dokaz o izvrševanju obrti; vendar pa morajo take učenke po prestani zrelostni preizkušnji vsaj eno leto izvrševati svojo obrt: Izobraževanje kvalitetnih delavk in obrtnih učiteljic prve vrste, ki ga je omogočila ustanovitev osrednjega učiiišča za ženske obrti, je dokaz dalekoglednega so-cialno-politiškega delovanja, za katero nas zavida inozemstvo in je udejstvovanje pra- j vega obrtnega pospeševanja. Zakaj osrednje učilišče ne vzgaja samo spretnih rok. ampak celega človeka in ženske, ki se zavedajo svojih smotrov, ki morejo z osebnim usta-lenim okusom v svoji obrti tudi umetniško ustvarjati, ker poznajo predmet svojega dela temeljito po njegovem izvoru, načinu izdelovanja in obvladujejo tudi tehniko njegovega obdelovanja Pouk o dekorativnem risanju jim pa da še sposobnost novo ustvarjati in vzmišljetio tudi izraziti Tako izšolane učenke ces. kr. osrednjega učiiišča morejo zaradi svoje izobrazbe v življenju dobro napredovati; z ustvarjajočim delom, ki povi-šu e vrednost osebe in služi obenem tudi sploštiosti, pa najdejo tudi zadovoljnost v svojem poklicu.
Olajšave za obiskovalce Jadranske razstave na Dunaju. Ob;skovaici Jadranske razstave na Dunaju, ki bi se peljali na progi Trst-Dunaj, dobe 30 odst. popust na vozarim, ako vzamejo listek za tja in nazaj, čigar veljavnost traja 30 dni. Te olajšave so veljavne za mesec julij in avgust. Tudi na drugih progah so uvedene take olajšave.
Prepoved glede cigaret. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje zasebno izdelovanje cigaret za prodajo. To velja v vsakem slučaju, naj je tobak za cigarete kupljen v domačih državnih zalogah ali pa pravilno naročen iz Ogrske, Bosne ali inozemstva. Kaznjivo je tudi prodajanje in kupovanje takih cigaret. Za svojo lastno porabo pa sme vsak tudi vbodoče delati cigarete.
Maksim Gorki, sloveči ruski pisatelj, se vrne v Rusijo. Bival je več let na btoku Capri. Sedaj, ko je bila izdana amnestija povodom proslave 3001etnice vladarske ro-dovine Romanov, se more vrniti Gorki domov. Nastani se najbrže v Jalti.
Kava se je izdatno pocenila. V Hamburgu je padla cena od 62 pfenigov na 56'/4 za funt.
12., 13. in 14. april so bili kritični dnevi prve vrste. 14. aprila 1895, leta, torej pred osemnajstimi leti, je bil grozni potres v Ljubljani. V noči od 13. na 14. aprila lani se je potopil „Titanic" z mnogo tisoč ljudi. Letos je v noč od 12. na 13. aprila padel sneg, ki je provzročil na milijone škode. Letos ne bo ne sadja ne vina; vse je zmrznilo: črešnje, hruške, slive, marelice, bolj zgodnja jabolka, posebno pa vinska trta. Izmed jablan je upati še na mašančke, ki bolj pozno cveto, izmed trt pa bo morebiti še rizling kolikor toliko uspeval. —c.
Prepovedani detektivski filmi. Zagrebški policijski komisariat je izdal prepoved, da se v kinematografih ne smejo več predstavljati dogodki detektivske in kriminalne vsebine. Prepoved utemeljuje s tem, da se je pri policijskih in sodnih preiskavah dognal poguben vpliv takih predstvav na mladino, zlasti ono, ki nima dovolj skrbne vzgoje; mnogi mladoletni zločinci so sami priznali, da so jih ravno te predstave vzpodbudile k zločmu.
MAgitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte rnu novih naročnikov!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
-fijtistrov» ««drutra i omeienim 'sroptvom.
Promet do konca marca K 37.830f53, Ur»dnp ure: Vsak četrtek od —7,3C popoldne ii> vsako soboto od 6.—7 zvečer
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih
informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt-uib znamkah. Na prošnje brez vpoSiljatvv m-vedenib «namk se ue odgovarja

SS2
Knjigoveznica
v. Bonač
Ljubljana, Šelenlmrgova al.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galantenjn, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidne.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci biaga zastojn in franko.
mmttmi
Ei. KZexl T-cLincLlIrz:
Nemška vadnica
za nen mške ljudske šole.
1 Hal» SnnHnia ctrmnin Vtisnenih je 15 slik. Cena vezani knjigi 80 h. 1. UCl. OpUUlIJtl 9lUpil|a. Pripuščena po ukazu c. kr. ministrstva
z dne 8. julija 1908, št. 29.040.
2 Hal.	ctnnni'1 Vtisnenih je 14 slik. Cena vezani knjigi 1 K
. lici . Cjreuilja olUfJHJa. 20 h. Pripuščena po ukazu c.kr. ministrstva z dne 26. oktobra 1910, št. 44.128.
3 Hal. Vieio c+nrinia (Tvarina za tri šolska leta.) 2 barvotiska, 35 . UGI. V laja Siupilfa. SHk in 2 zemljiško pregledna načrta v barvah. Cena vezani knjigi 1 K 80 h. Pripuščena po ukazu c. kr. ministrstva z dne 19. novembra 1912, št. 48000.
Založil
F. Tempsky, Dunaj IV.
Isdajatelj in odgovorni >ir«duik Radi vaj Korene.
Lasi .n *a!ožt>a .Zaveze avstrijskih jugoslovanski* uciteip-lnb dn.*t»v
(»u^ii-t» uskarua" a .luuijani