Stanovsko In strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.	V Ljubljani, dne 15. julija 1923.	14. številka
Poštni kongres.
Letošnji kongires Saveza poštnih, telegrafskih in telefonskih nameščencev se je vršil 12. julija v Beoglradu. Kakor vedno v Beogradu in kakor vedno v času najhujše vročine. Ne prvo, ne drugo ni dobro in zdravo, pa kaj hočemo, nas nihče ne vpraša, je li nam to prav ali ne.
V tem članku izpustim vse postranske misli in vtise, ki jih odnese začetnik s takega kongresa; moja naloga je podati samo oficijelni potek kongresa, kolikor sem si pač mogel iz množice govolrnikov zapomniti, oziroma v naglici zabeležiti. Bojim se, da bom par imen napačno napisal; kakor sem jih slišal, tako sem jih napisal, pa saj ni dosti razlike med enim in drugim ... ičem.
Razen zastopnika Zveze poštnih organizacij tov. Otoničarja in delegata Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovni-kov tov. Jakšeta sta se udeležila kongresa iz Slovenije še predsednik Društva upravnikov g. Lichteneker in delegat Maturantskega društva in Kluba računarjev g. Tavzes. Zastopane so bile vse pokrajine po več ali manj udeležencih, večino je tvoril seveda Beograd. Skupno število udeležnikov kongresa bi cenil na kakih 400 ljudi.
Poseben sijaj je dal kongresu obisk tovarišev iz Češkoslovaške, ki so bili gostje Saveza in so se udeležili zborovanja dopoldne in popoldne kakor tudi banketa. Bili so tako od vodstva Saveza, kakor od vseh udeležencv vedno z vso prisrčnostjo, gostoljubnostjo in ovacijami sprejeti, ob vsaki priliki se je poudarjala naša bratska zveza s Češkoslovaško. Njihova navzočnost je seveda popolnoma zatemnila delegate iz drugih pokrajin. Savez ni imel ne časa, ne volje za nas, kar je privedlo do mučnega in nepričakovanega zaključka. No, pa to ne spada v oficijelni popis zborovanja.
Dopoldanskemu zborovanjm je prisostvoval tudi generalni direktor g. Drag. Dimitrijevič, ki je zastopal poštnega ministra, in šef kabineta g. Vaša Boič. Točnosti tudi v Beogradu ne poznajo. V Ljubljani se zmirom jezimo nad netočnostjo pri sejah in zborovanijh, no, pa pri nas se zakasnimo samo za pol ure. v Beoglradu pa se pred 2- do 3urno zamudo nič ne začne. Za 7. uro napovedani kongres se je začel ob 10. in to vzlic temu, da sta gori imenovana funkcijonarja že par ur prej sedela v dvorani in čakala.
Kongres otvori ob 10. predsednik Saveza Tomo Jovanovič, pozdravi vse navzoče, imenonoma zastopnika gen. direktorja g. Dimitrijeviča in šefa kabineta g. Boiča, v daljših toplih besedah pa delegacijo iz Češkoslovaške s tov. Bergmanom na čelu.
Po končanih formalnostih glede dolo- , čitve vodstva kongresa je pozdravil kongres generalni direktor g. Dimitrije-v i č, poudarjajoč svojo trajno naklonjenost in razumevanje naših interesov.
Poročilo tajnika Pavloviča: Danes zboruje peti poštni kongres po osvoboditvi in ujedinjenju. Mnogo hudih bojev je za nami, pa Savez more pokazati tudi lepe uspehe, ki jih je izvojeval. Žalostno je :le, da ni našel Savez na merodajnih mestih in pri odločujočih faktorjih tistega razumevanja in podpore, kakolr je pričakoval in zaslužil. Savez ima neprecenljive zasluge za narodno edinstvo; v najtežjih trenotkih je znal zbrati poštno, telegrafsko in telefonsko osobje okoli sebe s pozivom, da slluži verno in zvesto narodu in državi. Savez ima pohvalno priznanje, da je zatrl vsak poizkus protidržavne akcije. Zato mora najodločneje protestirati, da merodajni činitelji Savez omalovažujejo, njegovega predsednika pa direktno preganjajo. Država naj se briga, da se drugod udejstvuje, da odpravi in zatre korupcijo, ki se je po vojski razpasla. Žigosa različne »zarade« pri nepotrebnih komisijah in »strokovnih« potovanjih; afere pode druga drugo, enkrat afera z markami, drugič afe'ra z aparati, tretjič afera s poštnim muzejem itd. itd. Ta hlev naj vlada izčisti, nastopi naj proti nemorali in korupciji, ne pa proti Savezu in njegovemu predsedniku, ki se je vedno pošteno in nesebično boril za interese poštnega, telegrafskega in telefonskega osobja. Kot edini prijatelj v našem boju je bil tisk. Časopisje je vedno podpiralo naše težnje, zato izreka tisku in žurnalistiki sploh najtoplejšo zahvalo in prosi nadaljnje moralne podpore.
Poročilo nadzornega odbora in blagajnika navaja kopo številk, od katerih naj omenim le, da je imel Savez v zadnjem poslovnem letu 307.115 Din 95 par dohodkov. Za naše razmere pač bajna vsota.
Tomo Jovanovič: Vsaka kulturna država sloni na organizacijah, čim kultur-nejša je država, tem bolj razvite organizacije ima. Zato se mora na organizacije drugače gledati nego je to pri nas običajno. Pri nas so vodilni krogi tako zastrupljeni s korupcijo in nemoralo, da je naravnost dolžnost vsega moralnega osobja, da se organizira in vodi boj proti nemoralnim, ki vodijo našo usodo. Jasno je, da gledajo ti ljudje vsak še tako idealno zasnovani pokret iz svojega vidika; koj slutijo kako afero adi zarado- Savez si je postavil za svojo nalogo, da ustanovi poštni muzej. Od vsakega p’redmeta, ki spada k poštni, telegrafski, telefonski stroki bi šel po en primerek v poštni muzej (znamke In vrednotnice od vseh izišlih serij, po en
, primerek vseh telegrafskih in telefonskih aparatov, vse izrednosti in znamenitosti, ki se pojavijo v službi itd.).' ' Vsaka kulturna država ima poštni muzej, značilno merilo za razumevanje sličnih institucij pa kažejo naši merodajni činitelji v ministrstvu, da zavlačujejo in nasprotujejo ugodni rešitvi prošnje, katero je vložil Savez radi ustanovitve poštnega muzeja.
Ker se čuti po teh besedah prizadet gen. direktor g. Drag. Dimitrijevič, se oglasi k besedi in izjavi: Vsem mora biti znano, da je bil on vedno prijatelj Saveza in poštnega osobja sploh, saj je izšel iz naših vrst. Iznenadil ga je očitek predsednika, zagotavlja pa, da čuje danes prvič o nameravani ustanovitvi poštnega muzeja.
T. Jovanovič: Letos Savezno glasilo »Poštanski Glasnik« ni izhajalo. Vsi člani odbora so bili pri gradbenih in trgovinskih delih Saveza tako močno zaposleni, da niso mogli urejevati in uplravljati lista. Manjka sotrudnikov, vsekakor pa bo treba skrbeti, da se z izdajanjem svojega lista čim prej zopet prične.
Za temi dobe besedo delegati iz posameznih pokrajin.
Kos (Zagreb): Pravilno je prej predsednik poudarjal, da se meri kultura države po njenih organizacijah. Žalostno je, da se pri nas preganjajo stari organizatorji. ki niso ničesar zakrivili, pa se jih kazensko premešča. Zagreb je imel štiri izkušene organizatorje, pa so jih raztepli na štiri strani države: SeTbedžija je premeščen v Beograd, Mihordin v Sarajevo, De-nich v Skoplje, Sabljar v Cetinje. Protestira proti takemu neupravičenemu preganjanju in zahteva, da se rehabilitirajo.
Pavlovič (Sarajevo): Graja upravo poštnega ministrstva, ki je nezmožna in nasprotna našim koristim. Vlada ne kaže tistega razumevanja za svoje uslužbence, kakor bi ga morala. Pragmatika se v nedoglednost zavlačuje, pa tudi, če je takoj sprejeta, nam ne bo materijelno nič pomagano. Treba je najprej in sicer takoj primerno zvišati draginjske doklade.
Tavzes (Ljubljana): Pozdravi kongres v imenu Društva maturantov in računskih uradnikov v Sloveniji. Društvi, ki ju zastopa, stojita odločno na stališču, da je treba priznati šolsko predizobrazbo, strokovne izpite in pridobljene pravice. Po petih letih skupnega življenja v edinstveni (fržavi bi bil že čas, da pridemo do enotnega zakona, ki naj bo kamen za konsolidacijo naše države. Nas tiščita materi-jelna in moralna stran..
S 0 1 d a t i č (Split)): Po ujedinjenju je to V. kongres, na vsakem kongresu stavimo iste zahteve, letos se govori in zahteva isto ko na lanskem kongresu, na lanskem isto ko na predlanskem, naše razmere se pa od kongresa do kongresa slabšajo.
B o š k o t (Južna Srbija): Pozdravlja in proslavlja "Čehosiovaike in Toma Jovanoviča. Življenje je povsod težko, toda v Južni Srbiji je naravnost nevzdržno. Uslužbenci so brez stanovanj, poitikajo se po nezdravih luknjah in hlevih, poštii lo-kajli so gnezda jetike, službo morajo vršiti oboroženi, sedi pri aparatu, z eno roko tolče po dajalu, z drugo roko drži nabasano puško, noben trenotek niso varni življenja in imetja. Brezpogojno se mora njihov izredni službeni Položaj izredno upoštevati, sploh pa moramo zahtevati za pošto specijelni zakon k pragmatiki, kajti naša služba se ne more vzporediti z drugimi državnimi službami.
(Konec prihodnjič.)
Gospodarski in stanovski del.
ZAPISNIK
občnega zbora Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani dne 19. junija 1923 v Mestnem domu.
Predsednik Urbančič ugotovi ob 20. uri, da je navzočih premalo število članov, zato preloži občni zbor na pol ure pozneje.
Ob 20.30 otvori predsednik občni zbor, pozdravi navzoče in ugotavlja slabo udeležbo članov — kakili 35. Tako nezanimanje je pri težkih gmotnih razmerah, v katerih živimo, žalostno in naravnost neumljivo. Nadalje izvaja:
Odbor se je potrudil, da oddaja kolikor mogoče po nizki ceni članom izdelke naših delavnic in kurivo. Z drugimi potrebščinami zaenkrat ne moremo pričeti, ker nimamo denarja na razpolago. Pri današnji bedi so odplačevali zadružniki le majhne zneske, zato je naraščal dolg od meseca do meseca, namesto da bi se zmanjševal. Dolg Članov je znašal že preko 1,000.000 kron, ki je požiral velike vsote na obrestih.
Ker nismo mogli vedno poravnati računov za drva in premog, so nam dobavitelji dobavo kuriva ustavili. To nas je spravilo v veliko zadrego, ker so ostali člani v zimi brez kuriva. Moral sem parkrat intervenirati in prositi, da se je dobava nadaljevala, seveda proti obljubi, da poravnamo račune v najkrajšem času. Najeti smo morali posojilo pri Ljudski posojilnici in pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu, skupaj 600.000 kron, da smo mogli naprej delati
Videli smo, da gremo neizogibno v propast, če ne bodo zadružniki svojih dolgov točneje odplačevali.
Načelstvo in nadzorstvo sta v skupni seji sklenili, da mora vsak zadružnik poravnati račun v šestih mesecih in da se odtegujejo obroki pri izplačevanju mesečnih plač. Ta način odplačevanja je začetkoma člane precej razburil, pa se je kmalu poleglo, ko smo članom dopovedali, da je obstoj zadruge zavisen od rednega plačevanja, ker nimamo kapitala na razpolago. Upam, da bomo poplačali do konca leta dolgove pri denarnih zavodih, kar nam bi dalo lep prihranek na stroških, ker ne bo treba plačevati obresti.
Dobili smo tudi pritožbe, bodisi zaradi izdelkov delavnic, bodisi zaradi kakovosti ali količine drv in premoga, ali pa zaradi kake napake v obračunih. Pritožbe so bile deloma upravičene, deloma neupravičene. Napake in pogreški se dogajajo v vsakem podjetju, tako tudi pri nas. Izključeno je, da bi šlo vse brezhibno pri tako velikem obratu, kjer je zaposlenih toliko raznih delavcev. Istotako ni mogoče, da bi kljub najboljši volji mogli dobiti vedno le prvovrstno blago, ker smo morali v sili vzeti večkrat to, kar so pač imeli dobavitelji v zalogi Na vsako pritožbo smo stvar preiskali in napake po možnosti odpravili. Vse zadružnike prosim, da se obračajo s pri-
tožbami naravnost na predsedstvo ali pa na g. Potokarja, kontrolorja ček. zavoda, ki vodi čevljarnico, da zadevo takoj preiščemo. Zabavljanje proti sozadružnikom je nelojalno in jemlje odbornikom veselje do dela, katerega izvršujejo brezplačno. Najbolje bi bilo, da bi prišel vsak član po redu v odbor, da bi vsakdo izpoznal težkoče, s katerimi se mora odbor boriti, potem bi pa bila kritika milejša in objektivnejša.
Tajnik, tov. Luznar, poroča:
Zadruga je začela poslovati 1. avgusta I. 1922. Od tega časa pa do konca l. 1922 je imelo načelstvo 4 seje. Sejam načelstva je vedno prisostvovalo tudi nadzorstvo.
Zadruga je prevzela od gospodarskega odseka aktiva in pasiva onih članov odseka, ki so pristopili k zadrugi Poleg tega tudi ves inventar v čevljarnici in krojačnici ter gotovino v znesku Din 2936.29. Skupna vrednost vsega premoženja, ki ga je odsek izročil zadrugi 1. avgusta leta 1922, znaša Din 47.793.68. Ta kapital velja kot brezobrestno posojilo odseka zadrugi in je kot tak tudi vknjižen pri zadrugi.
V začetku je bila zadruga v velikih plačilnih težkočah: gotovine ni bilo, člani so odplačevali svoj dolg neredno in počasi, pri čemur so se posebno odlikovali nekateri oddelki poštne direkcije in pošte Ljubljana 1. Da odpomoremo pomanjkanju gotovine, smo pozvali člane, naj odstopijo zadrugi zadolžnice drž. invest. posojila. Članstvo se je pozivu radevolje odzvalo; zadolžnice smo zamenjali v Zagrebu po zelo ugodnem tečaju Din 94.—, k čemur je prišteti še obresti za zadnje četrtletje po Din 3.50, tako da se je članom po odbitku stroškov vpisalo v dobro za vsako zadolžnico Din 95.50. Vsota prodanih zadolžnic je znašala Din 31.384.50. Tako smo se začasno rešili denarne krize.
Omejili smo tudi'kredit posameznim članom, ki so imeli preveč dolga ali pa so neredno plačevali obroke. S tem se je samoob-sebi omejil tudi obrat v čevljarnici; kjer se je število delavcev skrčilo od 15 na 6.
Vpeljali smo odtegovanje obrokov direktno od plače, kar je vzbudilo od začetka pri precejšnjem številu članov, ki so bili navajeni samovoljno in neredno odplačevanje obrokov, nekoliko razburjenja. Pa tudi to se je kmalu poleglo. Sedaj se vrši plačevanje v najlepšem redu; pri tem ima veliko zaslugo tudi predstojnik glavne poštne blagajne g. kontrolor Vernik, ki mu bodi na tem mestu izrečena za njegovo pomoč topla zahvala.
Brez gornjih ukrepov, ki smo jih storili v varnost zadruge, bi bil njen obstoj zelo dvomljiv, skoro da nemogoč. Kajti pomisliti je treba, da smo morali za plačevanje drv in premoga vzeti poleg že obstoječega dolga Din 50.000 pri Ljudski posojilnici še nadalj-nih D 50.000 pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu. Skupen dolg zadruge pri posojilnicah je znašal koncem leta 1922. z obrestmi vred Din 158.676.50.
Razširiti delovanje zadruge na druge gospodarske panoge je bilo nemogoče, ker nismo mogli dobiti večjega kredita in bi tudi člani ne zmogli višjih obrokov.
Vzlic vsem težkočam je poslovanje zadruge zaključilo po prvih petih mesecih z ugodnim uspehom. Zadruga stoji na trdnih tleh. Zasledujemo cilj, da poplačamo vse svoje dolgove do konca tega leta; nasprotno pa skušamo doseči, da poravnajo tudi člani sedanji dolg v istem času. Ce se to zgodi, bomo imeli s L januarjem prihodnjega leta na razpolago Din 150.000 kredita, s katerim lahko razširimo delovanje zadruge tudi v drugih gospodarskih smereh. Pred vsem bi bilo potrebno, omogočiti članom cenejši nakup krompirja, moke in masti, nuditi članom zadruge v dolgi bolezni ali za slučaj smrti pomoč s primernim posojilom po nizki obrestni meri itd.
Da pa vse to dosežemo, je potrebno redno in točno plačevanje dolga. Apeliramo torej na člane, da se ne protivijo plačevanju predpisanih obrokov, pri čemur se na gmotne razmere posameznikov itak kolikor mogoče vedno oziralno. To bo v največjo korist posameznikom, pa tudi zadrugi kot taki ker ji bo le na ta način omogočen obstoj in uspešen razvoj.
Blagajniško poročilo poda v imenu blagajnika knjigovodja tov. Jurman:
Zadruga je imela koncem leta 1922. 576 članov, ki so podpisali za Din 14.450.— deležev. Skupen denarni promet je znašal v označenih petih mesecih Din 1,500.441.79. Cevljar-nica je imela Din 3913.97 dobička, krojačni-ca pa Din 2325.02; kosmati dobiček znaša Din 6238.99, odpis inventarja Din 571.99, stroški Din 3443.83, čisti dobiček Din 2232.17.
Aktiva:	Zaloga krojačnice Din 93.—,
dolžniki Din 274.266.24, zaloga v čevljarnici Din 28.074.58, ček. urad Din 2815.29, oprava Din 7810.86, tuji delež Din 25.—, nepovrnjen predujem Din 113.75.
Pasiva: Izposojila Din 158.676.50, upniki Din 137.849.05, deleži Din 14.450.—. Cisto premoženje zadruge znaša torej 31. decembra 1. 1922. Din 2223.17.
Tako tajnikovo kakor blagajnikovo poročilo se brez debate odobri.
Predsednik nadzorstva, pomočnik direktorja, g. Gregorič, poda revizijsko poročilo. Računi so se pregledali in našli v redu, rav-notako tudi bilanca. Predlaga v imenu nadzorstva absolutorij načelstvu.
Predsednik Urbančič da predlog nadzorstva na glasovanje. Soglasno sprejeto.
Predsednik nadzorstva predlaga: od čistega dobička Din 2223.17 se da blagajniku in upravitelju delavnic, g. Potokarju, za njegovo dosedanje brezplačno sodelovanje nagrada Din 1000.	. ostanek Din 1223.17 pa
naj se prenese na nov račun. Soglasno sprejeto.
Pri nato sledečih volitvah načelstva in nadzorstva so bili izvoljeni v načelstvo soglasno tovariši: Urbančič Karel, Vernik Alojzij, Potokar Josip, Luznar Miro, Keržan Dora, Gruden Martin in Bavdek Vekoslav. V nadzorstvo so bili izvoljeni soglasno tovariši: Matjašič Miro, Ferjančič Franc, .lune Ivan, Kavs Josip. Apih Karel.
Pri slučajnostih so posamezni člani iznesli različne pritožbe in nasvete glede obratovanja zadruge. Načelstvo jih je vzelo v vednost s pripombo, da jih bo upoštevalo pri bodočem delovanju.
Ob 22. uri se predsednik zahvali za udeležbo in zaključi občni zbor.
Sloga in delo.
Zvest in vnet tovariš iz Štajerske piše:
Večkrat zrem v duhu belo Ljubija* no, kjer že stoji »Društveni dom« — glavno taborišče naših požrtvovalnih borcev za pravico svojih sotrpinov kole« gov in — »kolegov«. Koliko lepih uspe* hov bi bili lahko že dosegli, da smlo šli vsi enotno in složno po dobro izdelanih načrtih neustrašeno naprej do svojih ciljev. Saj je to tudi naša sveta dolžnost, da spasimo še pravočasno sebe — drža= vo. Kdo pa največ žrtvuje, gara, trpi in sedi v zadehlih lokalih v blagor in ko* rist celokupne države? Ali niso to ubo* gi izstradani državni nameščenci — glavni steber kulturne države? Ali ni že na njih upadlih licih in strganih oble* kah očitno, da so potrebni takojšnje podpore?
Da, potrebni so je vsi, zaslužijo pa je ne vsi. Še vedno je namreč med nami mnogo takih, ki ne sodelujejo v današ* njem hudem boju, nego se vstrajnim borcem] — sotrpinom — še obesijo na
rame. — Bodimo odkritosrčni, Ne cepi» mio se, ne odtiijujmo se drug drugemu, ker s tem se le slabimo in onemogočimo vsak resni pokret. Posne rajajmo tovariše v sotsednih državah, hodimo po njihovi poti!
Če smo vztrajali tako dolgo, potni* dimio se še sedaj z vsemi preostalimi močmi in podpirajmo naše organizacije z dopis>. Msi oni pa, ki še niso včlanjeni, naj takoj pristopijo in prispevajo po možnosti, kajti iz malega raste veliko in iz sloge nezlomljiva moč. Zatorej po* pravimo vse storjene napake in lotimo se vsi složno treznega dela, ki bo prav gotovo rodilo obilen sad. Prisezimo zve« stobo in pojdimo neustrašeno v boj za naše pravice.	A. K.
Slučaj Zalar.
Vsakemu tovarišu bo sigurno znan žalosten slučaj, ki se je pripetil nadzira-telju Zalarju, ki je bil od strele smrtna zadet.
Ne bi se oziral na ta nesrečni slučaj, da me ni k temu prisilil drugi povod, ki je v tesni zvezi s pokojnim Zalarjem.
Poštni uslužbenci v!rše po večini manj ali več nevarno službo. Kot ravno n. pr. plezalci po brzojavnih drogih in skalah, kar je zvezano s smrtno nevarnostjo. Vožnja z avtomobili, kjer tudi ni izključeno, da se enkrat ne zgodi smrtna nesreča. Odvažanje in privajanje paketov k poštnim vagonom in od njih po postajah, kjer nikoli ne veš, od katere strani utegne pri-drveti lokomotiva ali kak vagon.
Takšnih in sličnih slučajev bi lahko navedel še več, upam pa, da zadostujejo tudi navedeni.
Poštni uslužbenci imamo dve taki ustanovi, da prizadetim pomagajo, te so »Pogrebno društvo poštnih in brzoj, nižjih uslužbencev«, in društvo »Dobrota«, ki smo jih ravno za to ustanovili, da revežem v sili pomagajo. Svojci umrlega pridejo v največje denarne zadrege, ko je treba umrlega pokopati. Takrat letajo od enega do drugega soseda ali znanca, da jim posodi proti visokim obrestim potrebni denar, vrniti ga pa navadno ne more.
Da se tovariši in njih družine takim nepotrebnim zadregam izognejo, jih pozivam — kateri še niso včlanjeni — da se včlanijo v eno ali drugo zgoraj navedenih društev. Ker je članarina — oziroma posmrtni prispevki — v razmerju s pogrebninami zelo majhna, je dolžnost vsakega poštnega nameščenca, da se včlani, ker bo s tem pomagal sebi kakor tudi svojim družinam. Včlanijo se lahko žene in otroci nameščenca.
Tovariši! Naj vam shiži zadnji slučaj za resen opomin, ko je reva vdova umrlega Zalarja ostala brez sredstev. V takem slučaju so svojci umrlega dvakrat udarjeni; prvič so izgubili svojega branitelja, drugič pa nimajo tolliiko denarja pri roki, da bi umrlega dostojno pokopali.
Zato svarim in pozivam še enkrat tovariše, katerih se ta članek tiče, da se brez odlašanja vpišejo v eno ali drugo posmrtno društvo ter naj gledajo, da se temu pozivu vsi do zadnjega odzovejo. ___________________________________V. D.
Razne vesti.
Poštni odpravnik! žive v naivečji bedi. Niti tistih revnih draginj^klh doklad, katere so dobili vsi ostali nameščenci že trikrat, še do danes nimajo. Žive ob plači 500 Din na mesec. Kdaj bo tega konec?
»Dobrota«. — Pred dobrim letom smo ustanovili obsmrtno podporno društvo »Dobrota«. IDrUštvo si je nadelo koristno in plemenito nalo-
go, da priskoči z denarno podporo na pomoč preostalim po umrlih društvenih članih. — Naporna služba in pomanjkanje vsega potrebnega povzroča med nami in našimi družinami bolezni. Večina nas je brez imetja, zato se mora vsak, kogar ta nesreča zadene, med boleznijo zadolžiti. Če pa pride smrt v družino, stojimo tu brez pomoči in brez sredstev. Trkati moramo na vrata usmiljenih src, da nam pomagajo z novimi posojili, ki jih potem tako težko vračamo. Kdor izkuša, ali je že izkušal, ve, kako je to težko! Z malenkostnimi prispevki 2 Din letne članarine in 1.50 Din za vsak smrtni slučaj odraslega, 75 par za vsak smrtni slučaj nedoletnega, pomagamo sebi, svojcem in svojim tovarišem sotrpinom, olajšamo jim gorje, pomagamo jim v prvi sili iz najhujše zadrege. — Podpora je za sedanje razmere res malenkostna: 600 Din za umrlega odraslega, 300 Din za umrlega nedoletnega člana je le prva pomoč v sili. Ako bi pa pristopilo vsaj dve tretjini vseh poštnih nameščencev v Sloveniji k »Dobroti«, bi lahko znašala obsmrtna podpora v prvem slučaju 1500 Din, v drugem pa 750 Din. Zato je naš cilj pridobiti »Dobroti« čim več novili članov in izplačevati čim večjo obsmrtno podporo. — V teku enega leta so umrli štirje odrasli člani, za katere je plačal vsak odrasli član »Dobrote« skupaj 6 Din, nedoletni pa 3 Din. — Alj ni to malenkost? In vendar je bila svojcem umrlih obsmrtna podpora tedanjih 500 Din dobrodošla pomoč. — Ker pogrešamo še mnogo tovarišev in tovarišic med člani »Dobrote«, Jih vljudno vabim», da prijavijo svoj pristop. Nikar ne odlašajte, nikar ne pomišljajte! — Do 31. avgusta t. 1. se sprejemajo še člani do 60. starostnega leta, po tem roku pa le člani do 45. leta. Pristopnina znaša za otroke v starosti od 6. do 21. leta 2.50 Din, za odrasle (redne) člane v starosti od 17. do 25. leta 5 Din; od 25. do 30. leta 7 Din; od 30. do 35. leta 9 Din, od 35. do 40. leta 12 Din; od 40. do 45. leta 15 Din; od 45. do 60. leta 18. Din. Pristopnina in prispevki za tri smrtne slučaje se plačajo enkrat za vselej takoj ob pristopu, letna članarina 2 Din za vsakega člana pa ob pristopu in pozneje redno vsako leto. — Poudariti moramo, da naši mariborski tovariši prav pridno pristopajo k »Dobroti«, ker so organizatorično zavednejši od ostalih krajev. Pohvalno tudi omenimo, da smo prejeli iz Zg. Sv. Kugote prijave vseh poštnih nastavljen-cev z družinami vred. Hočemo doseči, da bo imela vsaka pošta vsaj par članov »Dobrote«. Upamo, da bodete razumeli plemeniti in dobrodelni namen društva in se takoj vpisali tudi ostali. Pristop javite kar z dopisnico, ki jo naslovite: »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2.
— Zahvala. Podpisani se zahvaljuje Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev, podružnica Celje, za podporo v znesku 100 Din za časa njegove bolezni. — Martin Bezjak, selski poštni sluga, Sv. Pavel pri Preboldu.
Zahvala. Srčna hvala Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih poduradnikov v Ljubljani za podporo v znesku 100 Din, ki mi jo je podelilo za mojo dolgotrajno bolezen. Zahvaljujem se tudi posameznim tovarišem v oddelku pismonošev, kateri so žrtvovali od svojih že tako pičlih plač 144 Din. — Ivan VVelss, poštni poduradnik, Ljubljana.
Prošnja. Podpisano društvo je prejelo to-le prošnjo:	»Najudaneje podpisana dovoljujem si
uljudno prositi Vaše c. društvo podpore in utemeljujem svojo prošnjo sledeče; Moj pokojni mož Alojzij Zalar, telegrafski radnik, ki še ni bii definitivno nastavljen, je bil pri pregledovanju brzojavne proge dne 12. junija t. I. od strele ubit. Zapustil je mene — vdovo s 16mesečno hčerko v bedi in popolnoma brez sredstev. Navezani sva izključno samo na miloščino dobrih ljudi. Ker pokojnik še ni bil nastavljen, nimam pravice do pokojnine, za katero sem pa prosila, da se nakaže milostnim potom. Do rešitve prošnje bo poteklo gotovo nekaj mesecev. Ker sem res v skrajni sili, prosim Vaše c. društvo za kako podporo kljub temu, da moj pokojni mož ni bil član Vašega društva. Upam, da boste imeli sočutje do mene. Z odličnim spoštovanjem Pavla Zalar, vdova. — Objavljamo pismo vdove Zalar s prošnjo na vse poštne nameščence, uradniške in neuradniške kategorije, da po možnosti prispevajo s primernimi denarnimi zneski, da revi ublažimo že itak grenki
in obupni položaj. Apeliramo na sočutje vseh nameščencev, naj ne bo nobenega, ki ne bi vsaj malenkosti daroval. Dobrovoljna darila sprejema, podpisano društvo, lahko se pa tudi pošlje naravnost prosilki. — Osrednje društvo poštnih In brzoiavnlb uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani.
Razprave o uradniškem zakonu se v Beogradu nadaljujejo. Razprave se zaključujejo v znamenju diktature, ker se izpreminjevalni predlogi naših prečanskih poslancev ne upoštevajo. Vse naše delo je zaman. To bo unikum - zakon! — Veliko zlo utegne zadeti služabništvo, če obvelja najnovejši vladni predlog, ki hoče izločiti sln-žabništvo iz pragmatike, češ da naj se reši služabniško vprašanje s posebno naredbo. Proti tem nakanam moramo najodločneje protestirati ter takoj podvzeti korake, da se ta udarec prepreči.
Zakesnelo. Današnja številka je izšla s precejšnjo zamudo, ker smo morali Čakati na poročilo naše delegacije o kongresu v Beogradu, ki se je vršil 12. t.m. Poročilo prinašamo na drugem mestu ter bo nadaljevanje sledilo prihodnjič.
Plačajte naročnino! Zadnji številki smo priložili položnice za plačilo naročnine za IT. polletje ali pa še zaostankov. Precej tovarišev se naši prošnji ni odzvalo in jih prosimo, da to popravijo prihodnjega prvega. — Uprava.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Nova založba, 11.11. z., LjoMiau
Trgovina s paplrjom In «somi plsaml-Iklml potrobftftlnaml.
Kniifiarnal lml *	«• slennsln knjig«, lob In.
Mljiydi Ud!	taposlon« in zninstvinr
Kožuhovina In iepiee
se dobe pri krznarju
--------Filip Bizjak---------------------
Gosposvetska cesta 13. (Kolizej). (20)
KonfokcIjskO tovarno
FUn DU I CIE. LjMliana
Pisarna	Tovarna
Emonska ccata 8.	Erjavčeva ceata 2.
313	Teleion interurban	249
Najmodernejia in najveija tovarna motkih, dečjih in fantovakih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
-------„ORIENT“------------------------
družba z o. z.
tovarna oljnatih btrv, lakov, Arnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19.
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
Aleksander Oblat
trgovina iovljev
no dobolo In drobno
Za poštne in železničarske uslužbence 5% ceneje. Centrala; Ljnbljini. k. Piha c. II. Podružnica: Novi Sil, Vihooov trf 2
(23)
Medic, Rakove * Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi Arnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
v
[
trgovina s papirjem
priporoča svojo
pisarniške potrebščine.
Ivan Šiška
tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Prodaja tudi odpadke lesa od žage za kurjavo.
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, bnitajeio naiiežje itev. S
se priporoCa za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Toina postrežba	(25)
aletrgovir
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta itev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po ?	nizkih cenah.	(22)
Vzajemno ;auarouolnlca
Ljubljana,	Dunajska c. 17
PODRUŽNICE!
Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje Breg 33, Split, Sombor in vseh drugih večjih mestih.
Osn. 1900. T 521. Bz. Vzajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premičnin in naprimiinln, življanska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pagoji. Edini slovanski zavod.
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER' v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Manufakturna trgovina na veliko
Hedžet & Koritnik
■- Ljubljana ■
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO
= IVAN GAJŠEK =
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2,
ki ima vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške in šolske potrebščine, fini pismeni in drugi papir, trgovske in poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, razglednice v veliki i/.beri.
R. RANZINGER
Centrala in skladišče LJUBLJANA, Cesta na Južno železnico PODRUŽNICA JESENICE.
Podjetje za prevažanje blaga priv. južne železnice carinska agentura, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zvezo s tirom.
Naslov za brzojavke: RANZINGER LJUBLJANA.
Mednarodna spedicljska pisarna.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. Kom, Ljubliana
(prele Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni •klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Neveste!
Zaloga poitva, laitaa tagatoiika lelanoita
Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne.
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. (Kolixej).
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega Izdelka posebno štiapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica: Din 25,000.000
Skupne rezerve: nad Din 20,000.000
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Podružnice:
Brežice	Maribor	Sarajevo
Celje	Metković	Split
Gorica	Novi Sad	Trst
Kranj	Ptuj
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 502, 503 In 504.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■•■■■■
d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, $entjanški in
trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja In razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča zalsti !■ čehoslovaški in anglečki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Pnlni zavod za premog 11 Mala v LMani
Miklošičeva c. 15/11.
I
II

■■MAMB
■■■■■■■•■■■a
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Telefon štev. 57.
V lastni palači: Miklošičeva cesta 10.
Račun poStno-ček. urada Ljubljana it. 11.945, Zagreb 39.080.
Podružnice i Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Sibanlk. - Ekspozitura i Bled.
Interesna skupnosti Sveopća Zanatlljska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital In reserve skupno z alllijacijarai čez K 60,000.000*—	Vloge nad K 350,000.000*—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne
knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
..— Pooblaščeni prodajalec aračk, državne razredne loterije. ======	________________
‘S Si* JUIS9M
vNvrrann
HAOivNuaa o
euiAoSJ}
nplPWioji