GrosuPlJe (centrala) sP 908
Iz Jernejeve malhe
Volitve v svete krajevnih skupnosti so za nami. Treba se bo še dokončno konstituirati in zatem zavihati rokave ter s staro izkušnjo in novo zagnanostjo takoj začeli opravila, ki jih v nobeni krajevni skupnosti ne manjka. Čestitke veljajo vsem izvoljenim, zahvala pa vsem tistim, ki so v preteklem obdobju prispevali k napredku krajevne skupnosti.
Za občinski svet je bilo na zadnji seji najpomembnejše sprejetje zaključnega računa občine za leto 1995 in sprejetje proračuna občine za leto 1996. Zaključno dejanje za obdobje prvega leta delovanja naše občine je tako podprto tudi s številkami. To so dejstva, ki ne morejo izražati vseh težav in naporov županstva, občinskega sveta in ostalih operativnih organov in izvajalcev. Tudi posamezniki nosijo različna bremena, zato naj bo kritika objektivno porazdeljena. Ce veliko delaš, imaš možnost storiti tudi več napak.
Prav v dobrem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi je opazen uspeh na vseh območjih naše občine. Obdobje enega leta je prekratko, da bi obupovali zaradi nerealiziranih želja. Prevelike neuresničljive potrebe, ki jih je povsod veliko, bodo v predvolilnem času želje prenapetih krajevnih politikov. Služile jim bodo za povzemanje kvazivelike odgovornosti, ki se največkrat kaže le v pisani besedi, ne pa v akciji s sokrajani pri konkretnem delu. Prav je, da znamo brati med vrsticami tudi tiste sestavke, ki niso objavljeni na političnih straneh in da prav razumemo tudi tiste besede, ki niso izrečene na političnih shodih.
Načrtovane naloge in dela je težko izvesti v proračunskih obdobjih. Tudi letos se je kar velik del lanskoletne obveznosti prenesel v realizacijo letošnjega leta. Zaključujemo rekonstrukcijo vodovoda, kanalizacije, in dela na cestnih odsekih.
Letošnji plan še ne izkazuje realnih prihodkov za letošnje leto, saj se kriteriji za financiranje občin spreminjajo in na novo oblikujejo. Ocena planiranja je torej še negotova, kljub temu pa porabniki že zahtevajo svoje. Opozoriti je treba na pičla sredstva, pa še to so od države dodeljena namensko za določene naloge s področja komunale, šolstva, otroškega varstva, kulture, sociale, zdravstva... Program za razširjene naloge je tako majhen, da bo zastavljene naloge možno izpeljati le z dodatnimi sredstvi občanov. Če želimo povečati obseg lega dela proračuna, je to povezano z dodatnim obremenjevanjem občanov. Predvsem je potrebno obremeniti tiste, ki se sedaj obvezam do družbe lagodno izmikajo.
Odbor za gradnjo avtoceste je zbral vse mogoče predloge, spodbude in zahteve do investitorja, da še enkrat pred sprejetjem lokacijskega dovoljenja pregleda in prouči naše potrebe. Po več poizkusih bo le prišlo do skupnega sestanka, kjer želimo tudi jasno potrditev, da so razmišljanja o začasni cestninski postaji in letalski stezi že preteklost. Vprašanja so obširna, pa vendar jasna. Nanašajo se na dodatno urejenost na širšem prostoru pri izgradnji avtocestnega odseka. Zainteresirani krajani bodo na svoja vprašanja kmalu dobili tudi odgovore.
Za staro grosupeljsko občino je popis premoženja opravljen. Vse tri občine naslednice se preko svojih odborov temeljilo pripravljajo na zaključno dejanje, ki naj bi le prineslo nekaj novih izhodišč in končno odločitev. Prepričani smo, da bi pravi izbor kriterijev prinesel razdelilnik, ki bi mogoče celo obšel arbitražo. Nam, ki delamo na vseh treh občinah, bi to pomenilo konec negotovosti, slabe volje in nerazumnega dela, ko gre za prenos lastninske pravice in iz nje izhajajočih posledic, zadolževanja in podobno.
Maj je za večino ljudi najlepši mesec v letu. Letos bo glavni dogodek tega meseca obisk papeža v Sloveniji. To bo velik dogodek za vse nas. Papež prihaja na obisk v času, ko naša država že ima svojo identiteto, čeprav jo pesti še veliko težav. Naj tudi obisk Svetega očeta pripomore k cvetočemu maju.
župan Jernej
Želimo vam sproščene in zadovoljne prvomajske praznike!
Včerajšnji sneg so spodrinile bujne trobentice, ki so namesto pomladi oznanile poletje.
Foto: A. Agnič
Z očiščevalno akcijo zamujamo
Dan Zemlje je že za nami, mi pa zamujamo z očiščevalno akcijo. Pobuda in prvi koraki organizatorjev so bili storjeni dovolj zgodaj, vendar...
Pri organizaciji akcije so nastopile tudi objektivne težave. Ko bi očiščevanje moralo steči, so sovpadle volitve v svete krajevnih skupnosti. In ker naj bi bile ravno krajevne skupnosti nosilke akcije na svojih področjih, smo morali začetek nekoliko odložiti.
Nič ni izgubljenega, saj smo si zamislili akcijo, ki naj bi bila temeljita in bi zato trajala vse letošnje leto.
A..A.
Posnemajmo otroke in vzgojiteljice iz Vrtca Marjetica
Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF), ki letos praznuje 50-letnico svojega obstoja je leta 1959 sprejel Deklaracijo o otrokovih pravicah. lina teh zapisanih pravic se glasi:
Otroci imamo pravico do čistega okolja.
Še posebej bi radi na to pravico opozorili otroci iz Vrtca Marjetica. Odločili pa so se, da bodo delovali predvsem s svojim vzgledom. Celo leto skrbijo za urejenost vrtca in okolice, posadili in vzgajali so lončnice, v aprilu pa so naravo olajšali za kar nekaj vreč smeli. Na Dan Zemlje bodo poslali tudi pravi palčki "z Rožnega grička" in bodo v vlogi cvetličarjev svojim staršem (po simbolični ceni) prodajali vzgojene lončnice. Radi bi s pomočjo staršev izdelali ludi kak ličen koš za odpadke in ga postavili v onesnaženo področje.
Ubogajmo pa ludi njihova opozorila, ki bodo visela povsod po Ivančni Gorici in nas bodo pozivala k odnosu do narave!
KM
odpadke vrzimo vsmetnjake. ne nasmeteha trava slabo kaste.
TEKMA ZUPANOV NA LUČARJEVEM KALU
Tudi lelos bo Turistično društvo Grča z l.učarjevega Kala pripravilo tekmovanje v ročni košnji. Letošnje bo že tretje in že lahko rečemo, da je tradicionalno.
Posamezne krajevne skupnosti ali pa vasi bodo lahko poslale na tekmovanje svoje ekipe. Od pelih tekmovalcev v ekipi, se bodo šteli rezultati najboljših treh.
Kol doslej pa bo tudi letos tekmovanje posameznikov.
Organizatorji bodo na merjenje moči in spretnosti v košnji povabili tudi župane vseh sosednih občin. Da zna naš Jernej kar dobro sukati tudi koso, že vemo. Kako dober pa je v primerjavi z drugimi župani, bomo videli. Seveda, če si bodo drugi sploh upali, pomeriti se z njim.
Na tekmo, ki bo v
nedeljo, 2. junija
dopoldne, vas člani Grče vabijo že sedaj.
LaMaS
d.o.o.
računalniški inženiring
Ulica 25. maja 14
61295 Ivančna Gorica
ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN
vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA,  Livarska 1,  Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje,  širok spekter
ponudbe ter brezplačno dostavo in instal.
RAČUNALNIŠKI SISTEMI
računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah
- Pentium 12.0,  100,  90 Mhz
- 486 DX4 120,  100 Mhz,  486 DX2 80,  66 Mhz
TISKALNIKI
matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star,..,
svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo
PROGRAMSKA OPREMA
- posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti  (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti,  osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo,   ...)
- integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt
- standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS,  EXCEL, ...
119960025,4
STRAN
KMETIJ STVO
GOZDARSTVO
Občni zbor zadružnikov Kmetijske zadruge Stična v Šentvidu
PREŽIVELI SMO ŠTIRI KRITIČNA LETA
Zadružniki KZ Stična so se 21.4.1996 ob 9. uri dopoldne zbrali v Šentvidu, da bi skupaj pregledali in obravnavali delo v letu 1995 in si postavili realne plane za letošnje leto. Zboru je prisostvovalo 75 zadružnikov.
Ob uvodu v občni zbor je moški pevski zbor iz Šentvida občuteno zapel nekaj pesmi. Občnemu zboru je prisostvoval in povedal nekaj spodbudnih besed tudi župan občine Ivančna Gorica, gospod Jernej Lampret.
V nadaljevanju se je v razpravo vključil tudi podžupan naše občine,
Dosedanji in novi predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Stična Cveto Zupančič.
gospod Jože Košak.
Iz poročil vodstva zadruge in tudi iz razprave je bilo razbrati, da je v zadružništvu že to leto bilo kritično in
V upravni odbor pa so izvoljeni še naslednji člani:
1. Jože Adamlje, Radohova vas
2. Tomaž Bregar, Bojanji Vrh
3. Franc Fajdiga, Temenica
4. Tone Kastelic, Stična -predstavnik delavcev zadruge
5. Tone Maver, Gabrovka 4
6. Tone Mestnik, Stična
7. Stane Rus, Leskovec
V nadzorni odbor pa so izvoljeni naslednji člani:
1. Marko Kastelic, Hrastov Dol -predsednik
2. Jože Anžlovar, Velike Češnjice - podpredsednik
3. Ignac Medved, Vir
4. Janez Grum, Leskovec
5. Zdenka Bregar, SP Ivančna Gorica - delavka zadruge
da nam tudi naprej ne kaže nič boljše.
Leto 1996 je tudi za zadružnike volilno leto, kajti ustanovni občni zbor smo imeli leta 1992. Na občnem zboru smo izvolili predsednika, podpredsednika, upravni odbor in nadzorni odbor. Upravni odbor smo s
spremembo zadružnih pravil zmanjšali s sedanjih 15 članov na 9.
Za predsednika zadruge je bil z veliko večino izvoljen g. Cveto Zupančič z Vrha pri Višnji Gori, za podpredsednika pa g. Anton Nose iz Mekinj nad Stično.
Precej časa je bilo namenjenega tudi planu zadruge za leto 1996. Za leto 1996 ni v planu velikih investicij, pač pa investicijska vlaganja in nekaj malih investicij. V letošnjem letu se načrtuje obnova strehe na Krki, obnova bifeja v Zagradcu, nadaljevanje gostinske in železninske dejavnosti na Muljavi, preselitev železnine v Radohovi vasi v skladiščne prostore in ureditev bifeja. Vse pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev. Računamo pa tudi na manjši kredit.
Zadruga se bo v letošnjem letu obvezala, da bo predvsem odkupila vse pogodbene tržne viške, čeprav se vsi zavedamo, da bo lahko pridelati in težko prodati.
Beseda je tekla tudi o prisilni poravnavi oz. stečaju EMONE MIZ
(Mesna industrija Zalog), o "norih kravah" in posledicah za našo živinorejo. Čeprav se sliši noro, je odkup govejega mesa pri nas upadel za dve tretjini. Sicer pa o tem in še o drugi problematiki, ki je bila nakazana na Občnem zboru, v prihodnji številki Klasja.
Štiri kritična leta smo v zadrugi, od reorganizacije zadruge po novem Zakonu o zadrugah, nekako preživeli z velikimi kadrovskimi in drugimi težavami.
Pred nami pa so štiri leta, ki bodo zelo kritična po gopodarski plati. Torej novoizvoljeni organi v zadrugi bodo imeli veliko dela, skupaj z vodstvom zadruge. Pa kljub vsemu, če bo razumevanje in zaupanje, bo šlo. Pa srečno v boju za trd kmečki in delavčev kruh.
RAZPIS
za agromelioracijski) dela na območju Občine Ivančna Gorica
Županstvo Občine Ivančna Gorica
razpisuje
natečaj za agromelioracijska dela, ki se bodo izvajala na območju
Občine Ivančna Gorica v letu 1996.
Agromelioracijska dela zajemajo:
- odstranjevanje kamenja in grmovja na kmetijskih površinah ter
- čiščenje melioracijskih jarkov.
Pogoj za sofinanciranje del:
- daje prosilec kmetijski proizvajalec na območju Občine Ivančna Gorica.
Lastniki zemljišč bodo za vsako opravljeno strojno uro prispevali 30 % lastnih sredstev.
Skupna razpoložljiva namenska sredstva proračuna občine za leto 1996 znašajo 3.000.000,00.
Sredstva za sofinanciranje po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki jo vložijo na naslov: Občina H Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica - najkasneje do 31.5.1996. \T
Župan na predlog Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Ivančna Gorica v 30 dneh po izteku razpisnega roka sprejme odločitev o prispelih vlogah.
ZUPAN Jernej Lampret, l.r.
ZAČETI JE TREBA...
Na našem področju je veliko površin, ki jih je težko strojno obdelovati. Najprimernejši način izrabe je uvedba paše, ki je hkrati najbolj ekonomičen vir prehrane. Pašne živali so v boljši kondiciji in odpornejše.
Tudi pri nas se naprednejši kmetje odločajo za ta način reje živine. Pred dnevi smo s pomočjo strokovnjaka in pridnih sosedov začeli postavljati večji pašnik kmetu na Spodnjem Brezovem. Dobro bi bilo, da bi ga še kdo posnemal.
Kmetijska svetovalna služba
S
v.
MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA
_ vam v skladišču semenskega krompirja v Ivančni Gorici in v ostalih zadružnih enotah ^\ ""^^ po ugodnih cenah nudi:
M- KRMNI JEČMEN,
- KRMNO KORUZO in
- SREDSTVA ZA ZAŠČITO RASTLIN.
Priporočamo se vam tudi za nakup semenske koruze in gradbenega materiala.
Nasvidenje v naših trgovinah!
Ustanovitelj Časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje it. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
SPOMLADANSKI UKREPI V JAGODAH
V jagodovih nasadih odstranimo suhe in odmrle liste in takoj opravimo prvo škropljenje z bakrovim pripravkom CUPRABLAU v 0,3 do 0,5% koncentraciji (3-5 kg/ha).
Nasade je treba folirano dognojiti z dušikom (škropljenje po rastlinah). Uporabimo ureo v 0,5% koncentraciji na 1000 1 vode.
Nato, odvisno od vremenskih pogojev predvsem, če je veliko dežja, nadaljujemo z enim do dvema škropljenjema do začetka cvetenja s POLYRAMOM v 0,25% koncentraciji (2,5 kg/ha) ali DITHANOM v 0,25% koncentraciji, zelo široko delovanje pa ima TOPAS C v 0,25% koncentraciji.
V obdobju toplega vremena je možen pojav škodljivcev - hroščkov rilčkarjev in jagodove pršice. Za zatiranje uporabimo THIODAN v 0,2% koncentraciji (2 l/ha).
OCENA STANJA OZIMNIH ŽIT
Nekateri letošnji posevki pšenice so slabo prezimili. Če ugotovite manj kot povprečno 180 - 200 živih rastlin na m2 (pri ozimnem ječmenu, ki se bolj razraste - 150 živih rastlin) in ste nameravali intenzivno pridelovati, je najbolje na te površine posaditi koruzo.
Na normalno prezimljenih posevk-
ih (200 - 500 rastlin/m2), kjer še niste opravili prvega dognojevanja, opravite to takoj. Pšenico dognojimo s 40 - 70 kg/ha čistega dušika, to je 150 - 260 kg KAN-a na hektar.
OBVESTILO PRIDELOVALCEM KUMARIC
Hidi v letošnjem letu lahko sklenete pogodbo za odkup kumaric za ETO Kamnik. Pogodbe sklepajo v KZ Stična. Za vse nadaljnje informacije se obrnite na KZ Stična ali na Kmetijsko svetovalno službo.
Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič, ing. agr.
OBMOČJA Z OMEJENIMI DEJAVNIKI V OBČINI
IVANČNA GORICA
- DOPOLNITEV ČLANKA IZ DRUGE ŠTEVILKE
V prejšnji številki časopisa Klasje so pri kategoriji STRME kmetije pomotoma izpadla naslednja imena:
KRAJ BIVALIŠČA
SPODNJE BREZOVO 11 SAD 7
DEDNI DOL 23 DEDNI DOL 13 SAD 2 SAD 1
MALE DOLE 1 SPODNJE BREZOVO 8 ZNOJILE 16 RAVNI DOL 1 METNAJ 13 KAL 6
SPODNJE BREZOVO 22 KRIŠKA VAS 12 PUNGERT 7 GABERJE 35
POŠTA
1294 VIŠNJA GORA
1296 ŠENTVID PRI STIČNI
1294 VIŠNJA GORA
1294 VIŠNJA GORA
1296 ŠENTVID PRI STIČNI
1296 ŠENTVID PRI STIČNI
1296 ŠENTVID PRI STIČNI
1294 VIŠNJA GORA 1301 KRKA
1301 KRKA
1295 IVANČNA GORICA 1303 ZAGRADEC
1294 VIŠNJA GORA
1294 VIŠNJA GORA
1296 ŠENTVID PRI STIČNI
1295 IVANČNA GORICA
IME IN PRIIMEK
1. VINKO ŠKUFCA
2. ALOJZIJ KASTELIC
3. JOŽE OMAHEN
4. JOŽE SLAPNIČAR
5. BOJAN KASTELIC
6. ANTON ČRNIČ
7. JOŽEF GROZNIK
8. FRANC NOVAK
9. ZORKA ZUPANC
10. BOJAN MENCIN
11. FRANČIŠEK MIGLIČ
12. JOŽE PERKO
13. JOŽE GORŠE
14. BRANKO ERJAVEC
15. ALOJZIJA KASTELIC
16. RAJKOIN SONJA KASTELIC
Na področju naše zadruge je tako zaenkrat v kategoriji strme kmetije 32 kmetij in ne 16, kot je bilo prvotno napisano.
Vse, ki ste prejeli odločbe o prevedbi iz hribovsko-kraškega območja na osnovi meritev posameznih obdelovalnih površin, prosimo, če tega še niste storili, da dostavite na upravo zadruge fotokopijo odločbe, ki jo potrebujemo zaradi inšpekcijskih pregledov premij.
Obveščamo vas tudi, da tisti kmetje, ki ste opredeljeni v nižinsko območje, ne morete zaprositi za prevedbo v kategorijo strme kmetije. Ponovno vam bomo napisali, zaradi lažje primerjave, kakšne so premije za mleko in pitance ter klavne konje po posameznih območjih:
OBMOČJE	SIT/žival za prirejo mleko krava	SIT/kg prirasta žive teže klavne živine govedo konj
hribovsko območje	8.000,00 SIT	15,00 SIT      30,00 SIT
gorsko - višinsko, strme kmetije in kraško območje	12.000,00 SIT	20,00 SIT      45,00 SIT
M-KZ STIČNA, Milena Vrhovec, ing. agr.
VELIKONOČNA BUTARA VELIKANKA IZ KRIŠKE VASI
Na cvetno nedeljo se kristjani s snopi pomladnega cvetja spominjajo Kristusovega prihoda v Jeruzalem, ko je, jahaje na oslici, doživel navdušen sprejem množice. Niso bili vsi z Njim, ko je stopal, pa vendar še danes ves krščanski svet seka oljčne, palmove in lovorove veje, veže cvetne butare, obeša jabolka in pomaranče.
Tudi v višnjegorski fari vsako leto farani prinesejo velikonočne butare pred cerkev h blagoslovu, da bodo varovale dom, živino in ljudi pred strelo in drugimi ujmami, pospeševale rast, plodnost ter odganjale zle sile in bolezen.
Letos je bilo pred cerkvijo v Višnji Gori še posebej slovesno, saj je novi župnik Simon Onušič po končanem obredu priredil tekmovanje za največjo, naj-
smo pripeljali butaro velikanko in jo postavili ob gospodarsko poslopje na župnijskem dvorišču, kjer je bila skupaj z drugim zelenjem blagoslovljena.
Butara velikanka je merila v dolžino oz. višino kar 12.70 metra in smo jo vaščani Kriške vasi pripeljali v Višnjo Goro s posebej prirejenim vozom, pa sta morala dva fanta kljub temu nositi vrh. Po končanem obredu smo jo odpeljali nazaj v Kriško vas in jo postavili ob zvoniku podružnične cerkve Sv. Magdalene, kjer so jo lahko občudovali številni obiskovalci tega prelepega kotička naše občine.
Ker je bila to vaška velikonočna butara in so pri njeni izdelavi sodelovali številni vaščani, je bila zvečer vsaka hiša deležna enakega dela blagoslovljenega lesa z velikonočne butare velikanke.
m i f
manjšo in najlepšo velikonočno butaro. Kar zadeva največjo, komisija ni 'me'f<ŠMjl§i>ii, r posebno težkega dela, Vaščani Kriške vasi       a/J * Q*3tOSUPgrj|frin
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
ŽELIM POSTATI GOSTINEC
Vprašanje:
Star sem 24 let in doma imamo že dvajset let znano gostilno. Moj ded se bo upokojil in bi prepustil gostinski obrat meni. Imam končano poklicno šolo in že nekaj let delam oz. pomagam v njegovem lokalu. Sprašujem vas, ali bom lahko to dejavnost opravljal dalje kot samostojni podjetnik - obrtnik?
Odgovor:
Žal v vašem primeru niso delovne izkušnje tiste, ki bi vam dovoljevale opravljati gostinsko dejavnost, ampak ustrezna izobrazba. Če strokovna izobrazba ni gostinske smeri, boste prisiljeni zaposliti delavca z ustrezno strokovno izobrazbo - to je KV kuhar ali KV natakar, in to za nedoločen čas. V primeru, da delavec z vami prekine delovno razmerje, boste v določenem času morali najti drugega ali pa vrniti obrt.
Če pa ima bodoči samostojni podjetnik srednješolsko izobrazbo katerekoli smeri, bo gostinsko dejavnost kot samostojni podjetnik lahko opravljal, vendar le v primeru, da bo pri Obrtni zbornici Slovenije opravil preizkus strokovne usposobljenosti, ki je sestavljen s teoretičnega (zakonodajnega) dela in praktičnega dela.
Za praktični del je organiziran 14-dnevni pripravljalni seminar na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani in Mariboru in po končanem seminarju je predviden strokovni izpit. Po uspešno opravljenem teoretičnem in strokovnem izpitu kandidat prejme potrdilo Obrtne zbornice Slovenije, na osnovi katerega lahko priglasi gostinsko obrtno dejavnost.
Za preizkus znanja, na katerega se prijavite na vaši območni obrtni zbornici oz. tam, kjer imate ali boste imeli lokal, je treba ob prijavi odšteti 38.500,00 SIT.
Pripravljalni seminar na eni od omenjenih gostinskih šol pa stane približno 55.00,00 SIT. Naj omenimo še to, da pripravljalni seminar, ki obsega kuharstvo, strežbo, poznavanje pijač in gostinsko poslovanje, za kandidata ni obvezen in ta lahko pride kar na razpisani datum preizkusa strokovne usposobljenosti, ki se opravlja na eni od omenjenih gostinskih šol.
Opozoriti vas moramo še na to, da tisti gostinci, ki v svojem lokalu po 7.7.1995 zaposlujejo delavce brez ustrezne gostinske izobrazbe, le-teh ne morejo sprejeti v redno delovno razmerje. Ne glede na delovne izkušnje. Tudi preizkus znanja zanje ne pride v poštev. Velja le redna šolska dokvalifikacija.
Pripravila: Jelka Božič
POPOLNA ZAPORA REGIONALNE CESTE R - 327 SKOZI MARINČO VAS
V dneh 6.5. in 7.5.1996 bo zapora na delu regionalne ceste R - 327, ki poteka od Žužemberka skozi Zagradec do Muljave. Popolna zapora bo na odseku skozi Marinčo vas. Obvoz bo potekal v smeri Zagradec - Žužemberk - Dobrnič - Ivančna Gorica - Muljava - Krka in obratno. Popolna zapora bo zaradi asfaltiranja v enem potegu po celotni površini, kar omogoča doseganje boljše kvalitete.
Prosimo za razumevanje!
A. Jereb
Strnad
Foto: Marjan Travnik
RAZPIS ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH OBJEKTIH V LETU 1996
V letu 1996 so vsem delavcem bivše Občine Grosuplje ter delavcem novonastalih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje za letovanje na razpolago naslednji počitniški objekti:
POČITNIŠKA STANOVANJA:
ČERVAR NOVIGRAD CRIKVENICA KANINSKA VAS
2.100,00 SIT/dan 2.100,00 SIT/dan 2.500,00 SIT/dan 2.500,00 SIT/dan
POČITNIŠKA HIŠICA TERME ČATEŽ       4.000,00 SIT/dan
Termini:
21.6. do 27.6. 16.8. do 22.8.
05.7. do 11.7. 30.8. do 05.9.
19.7. do 25.7. 16.9. do 25.9.
02.8. do 08.8.
Prednost pri letovanju v objektih imajo delavci bivše Občine Grosuplje in novonastalih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, v prvi vrsti delavci s šoloobveznimi otroki. Možnost plačila v več obrokih, odvisno od višine obveznosti.
Prijave v pisni obliki na priloženih prijavnicaah pošljite do 31.5.1996 Komisiji za dodelitev terminov koriščenja počitniških objektov, Kolodvorska 2,1290 Grosuplje.
V navedenih objektih lahko v primeru prostih terminov letujejo vsi občani občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, in sicer po 20% višji ceni.
DOLGA,TEŽKA,A USPEŠNA
Je pa tudi res, da vsa vprašanja svetnikov, ki se vlečejo že dalj časa, niso bila razčiščena v zadovoljstvo vseh. To pa je tudi več ali manj normalno.
Dnevni red 16. seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, ki je bila 11. aprila, je bil dolg in zahteven. Po pričakovanju je bilo največ razprave, včasih tudi polemične, ob sprejemanju zaključnega računa občine za lansko in "proračuna za letošnje leto.
Glavni očitek nekaterih svetnikov zaključnemu računu za lansko leto je bil, da niso bila porabljena vsa načrtovana sredstva. Tako je ostalo 153,5 milijona tolarjev, ki se prenašajo v proračun letošnjega leta. Tudi pojasnila županstva, daje bil največji priliv sredstev, predvsem za komunalo in kmetijstvo, v občinski proračun šele proti koncu leta in jih zaradi zgodnje zime ni bilo moč v celoti porabiti, nekaterih niso prepričala.
Dejstvo pa je tudi, da se je županstvo kadrovsko vsaj približno izpopolnilo prav tako ob koncu leta.
Seja sveta za 600.000 SIT
Precej hude krvi je bila deležna izjava župana na 15. seji, da stane ena seja občinskega sveta 600 tisoč tolarjev. Svetniki so na to izjavo postali pozorni šele, ko so jo prebrali v časopisih. Seveda vtej številki nihče
od njih ni verjel, pa jim je predsednik sveta postregel z natančnim podatkom. 15. seja je skupaj z vsemi sejami odborov in komisij, ki so pripravljali gradiva zanjo, ter davkom na te stroške, veljala natančno 638.000 tolarjev.
V
Zupanov avto
Svetniki so imeli tudi pripombe na nabavo novega avtomobila R 19 , ki ga uporablja župan. K temu, da župan avto v resnici potrebuje (doslej se je vozil s svojim družinskim avtomobilom in s plačano kilometrino komaj kaj več kot pokril stroške), ni bilo ugovorov. Pripombe so letele le na to, da o nakupu avtomobila ni sklepal občinski svet. In pa, da še ni razčiščena nabava oziroma lastnina petih avtomobilov bivše grosupeljske občine.
Ob tej razpravi so svetniki izglasovali sklep, da ima župan pravico do uporabe tega avtomobila 24 ur na dan.
Delitvena bilanca po številu prebivalcev
Priprava na delitveno bilanco nekdanje občine Grosuplje na tri nove, se
vleče že dobro leto. Zbiranje dokumentacije o tem, kaj sploh sodi v delitveno bilanco (zemljišča, objekti, stanovanja, oprema, avtomobili...), je kar dolgotrajno. Še posebej, ker iz najrazličnejših razlogov ni medsebojnega zaupanja. Pa tudi enotnega mnenja posameznih novoustanovljenih občin ni.
Zbiranje dokumentacije se menda vendarle zaključuje. Vprašanje pa je, po kakšnem ključu to celotno premoženje deliti. Možnosti je menda več. Ivanški svetniki so se dogovorili, da mora njihova pogajalska skupina vztrajati pri delitvi celotne zapuščine po številu prebivalcev posamezne nove občine.
Tudi proračun za 1996 sprejet
Ker so svetniki o letošnjem proračunu razpravljali že na prejšnji seji in že takrat predlagali določene spremembe, tokrat ni bilo bistvenih pripomb. Seveda pa brez žolčnih razprav o nekaterih relativno malenkostnih postavkah ni šlo.
Slišati pa je bilo tudi nekaj pohval sestavljalcem proračuna, ki pa so dejansko opravili veliko delo. To bi sodili tudi po tem, da ima s pripravo
in sprejemanjem proračuna večina novih občin še vedno velike težave.
Svetniki so potem proračun soglasno prejeli.
Težak pa je 837 milijonov, in v te vsoti je tudi od lani prenesenih 153,5 milijona tolarjev.
v
Zupan naj končno pripravi vizijo razvoja
V zvezi s proračunom občine so nekateri svetniki, kot že večkrat doslej, zahtevali od župana, da pripravi in posreduje srednjeročno in dolgoročno vizijo razvoja občine.
Zahteva je seveda razumljiva in umestna, samo ...
Mar ne bi bilo bolj pošteno in konec koncev tudi bolj učinkovito, če bi vsak od svetnikov pripravil svojo vizijo razvoja občine, pa morda le na tistem področju, kjer je strokovnjak. Naša občina je namreč zelo raznolika po dejavnostih in tudi zelo malo podatkov o tem je na voljo, zato je skoraj nemogoče, da bi se s pripravo uspešne vizije spopadel le en sam človek
Enake zahteve in očitke lahko poslušamo od svetnikov Državnega zbora Republike Slovenije na račun predsednika vlade. Le redki pa najbrž vedo, kako številen aparat vrhunskih strokovnjakov ima na razpolago vlada, pa ... Kot je meni znano, vizije razvoja Slovenije še nimamo, vsaj javno znane še ne.
Ne sme pa to dejstvo biti zveličavno opravičilo za župana in županstvo.
Letališča ne bo !?
Ko so svetniki v posebni točki dnevnega reda obravnavali pripombe in zahteve na predlog lokacijskega načrta avtoceste Višnja Gora - Bič, so tudi izvedeli, da vse kaže, da je Ministrstvo za obrambo odstopilo od zahteve po prilagoditvi trase avtoces-
te pri Dobu, ki bi omogočala izgradnjo pomožnega letališča. Prav tako ni več aktualna zahteva po izgradnji začasne cestninske postaje v Višnji Gori. Nova avtocesta bo tako tekla po prvotno načrtovani trasi.
Pet minut pred dvanajsto dobili grb in zastavo
Čeprav se to razume lahko tudi drugače, je bilo natančno tako kot je napisano. Seja občinskega sveta se je končala nekaj minut pred polnočjo in v zadnji točki so svetniki sprejeli odlok o novem grbu in zastavi občine. Načelno so zastavo, ki je zeleno-bela, z grbom, na katerem je rimski miljnik (kamen, ki je v rimskih časih označeval razdaljo ceste na eno miljo), ki še vedno, malo spremenjen, stoji v Ivančni Gorici, svetniki že sprejeli na eni prejšnjih sej. Tokrat pa so sprejeli odlok, v katerem sta zastava in grb označena z vsemi zahtevanimi izmerami in podatki.
V sedmih urah se izgovori veliko besed
To je zapis o najpomembnejših točkah dnevnega reda 16. seje. Seveda je bila razprava veliko širša. Kot na vseh dosedanjih sejah so tudi tokrat padale različne nove, pa tudi stare pripombe. Za nekatere razpravljalce sicer življenjskega pomena, za druge nezanimive in utrujajoče. O mnogih od teh smo že pisali, o nekaterih zahtevah posameznih svetnikov pa še bomo.
Andrej Agnič
POGOVOR Z AVTORJEM NOVEGA GRBA IN
Avtor naših novih simbolov, grba in zastave občine Ivančna Gorica, je Robert Medved, študent medicine iz Stične. Povprašali ga bomo, kako to, da se je lotil tako obsežnega in zahtevnega projekta, kot je izdelava grba in zastave - simbolov občine.
Kaj te je spodbudilo, da si sodeloval na razpisu za grb in zastavo naše nove občine?
R.M.: Že po naravi se rad spopri-jemljem z vedno novimi stvarmi.
ZASTAVE OBČINE
Narisati simbol naše nove občine, to je bil zame pravi izziv, kajti vedel sem, da bo predstavljal našo občino. Prijavil sem se torej na razpis in izmed petih predlogov, kolikor jih je prispelo na občino, so svetniki izbrali mojega-
Kje si dobil idejo za grb?
R.M.: Veliko je simbolov, vsak kraj v naši občini je po nečem znan, ima svoj simbol, vendar pa je bilo treba najti enega samega, ki bi predstavljal našo občino v celoti. Že znani simboli posameznih krajev niso prišli v poštev, kajti simbol občine je moral biti nov. tako rekoč svež in še nikoli nikjer uporabljen. Spomnil sem se nadzidanega rimskega miljnika, ki stoji v križišču v Ivančni Gorici. Zdel se mi je primeren, zato sem ga uporabil v grbu.
Zakaj se ti je zdel nadzidan rimski miljnik primeren?
R.M.: Miljnik je zgodovinskega pomena. Že v rimskih časih je označeval cestno razdaljo, v 16. sto-
letju pa ga je dal stiski opat Lovrenc Zupan nadzidati. V štirih ložah v nadzidku so bile včasih slike štirih svetnikov: Žalostne Matere božje, ki je bila obrnjena proti Stični, sv. Vida, ki je bil obrnjen proti Šentvidu, sv. Egidija, ki je kazal pot proti Višnji Gori, in sv. Kozma in Damjana proti Krki. To je bil neke vrste kažipot za romarje, ki so prišli v te kraje. Prav zato se mi je zdel nadzidan miljnik primeren, da bi v grbu predstavljal občino. Že nekoč je kazal romarjem pot v kraje naše občine, zato naj bo tudi danes simbol povezanosti in enotnosti občine, ki naj sega iz njenega centra in upravnega središča Ivančne Gorice, kjer miljnik stoji, v njene najbolj oddaljene dele in kraje, proti katerim gleda miljnik.
Prvotno verzijo grba in zastave, ki je bila izbrana na 11. redni seji Občinskega sveta občine Ivančna Gorica izmed petih predlogov, si moral še dodelati. Kaj si spremenil in kdo je bil tvoj strokovni sodelavec?
R.M.: Res je. Svetnikom se je izmed petih predlogov za grb in zastavo,   poslanih   na   natečaj, zdel
najprimernejši moj predlog z miljnikom. Sprejeli so ga za novi občinski simbol, pod pogojem, da ga dodelam in popravim v sodelovanju s strokovnim sodelavcem - heraldikom. Štirikrat sem šel na konzultacije v Ljubljano k dr. Božu Otorepcu, znanemu slovenskemu heraldiku. S skupnimi močmi in njegovim heral-dičnim znanjem sva pripravila tri dodelane in popravljene verzije grba in zastave. Vse tri so bile seveda narejene tako, da so ustrezale heraldičnim pravilom. V prvotnem predlogu sem namreč v grbu narisal miljnik v sivi barvi na zeleni podlagi in ga zaradi okroglega stebra senčil. Po heraldičnih pravilih pa barva ne sme priti na barvo. Tako je lahko na barvni podlagi le bel ali rumen oziroma srebrn ali zlat simbol, ki pa ne sme biti senčen, ampak narisan z jasnimi, preprostimi linijami. Tudi barve zastave niso ustrezale. Vse to sem popravil in potem so svetniki na 12. redni seji izmed teh treh verzij izbrali za uradna simbola občine Ivančna Gorica grb z belim miljnikom z nastavkom z dvojno debelino črte na zeleni podlagi in vodoravno razdel-
jeno zastavo, katere zgornja polovica je bele barve, spodnja zelene, v sredini pa je grb.
Kako to, da si se odločil za zeleno-belo barvno kombinacijo?
R.M.:Za zeleno barvo sem se odločil zato, ker imamo v naši občini veliko gozdov, travnikov in pašnikov in na sploh veliko zelenja. Bela barva pa predstavlja svetlo prihodnost, saj imamo vse možnosti, da izkoristimo svoje naravne danosti in ugodno lego naše občine.
Grb so dokončno potrdili na zadnji, 16. seji Občinskega sveta občine. Zdaj lahko občani pričakujemo, da bomo lahko kmalu videli vihrati novo občinsko zastavo pred občinsko stavbo.
R.M.: Zelo vesel bom, če me bodo občinski možje na dan, ko bodo prvič razvili novo zastavo, povabili in mi dodelili to čast, da jo bom lahko kot avtor dvignil na drog pred občinsko stavbo v Ivančni Gorici.
Hvala za pogovor.
Petra Bahorič
O VOLITVAH SO POVEDALI...
V nedeljo, 14. aprila so v naši občini potekale volitve v svete krajevnih skupnosti. Volilce, člane in predsednike volilnih komisij smo povprašali, kaj pričakujejo od teh volitev in ali se ljudje
zavedajo njihovega pomena. Anketiranci so na zastavljeni vprašanji odgovarjali takole:
AVGUŠTIN ZALETELJ, Ivančna Gorica
"Težko je reči, ali se ljudje zavedajo volitev. Gotovo se jih zavedajo, vendar pa bodo o tem več povedali volilni rezultati."
do je imel možnost delegirati kandidate neposredno od ljudi. Politične stranke se niso toliko vključile v te volitve, in to je prav."
ZINKA KUTNAR, KS Ivančna Gorica
"KS je dala svoje kandidate, ni pa nobena stranka dala svojih. Tudi občne zbore smo morali ponavljati zaradi slabe udeležbe. V Ivančni Gorici se pojavlja problem pripadnosti, saj smo prebivalci priseljeni iz vseh krajev. Za vasi pa to ne drži. Na vaseh je velika zainteresiranost, tudi za volitve."
JERNEJ LAMPRET, župan občine, KS Muljava
"Na volišče sem prišel, da izpolnim državljansko dolžnost.. Krajevne skupnosti pomagajo občini pri operativnem delu. Za celovit razvoj občine je potreben neposreden stik z bazo. Tisti, ki so prišli na volišče, se gotovo zavedajo pomena volitev. To so tudi prve demokratične volitve, kajti vsak-
ANDREJ MIRTIČ, KS Ambrus "Treba je bilo na nov način izvoliti člane krajevne skupnosti, saj je bil dosedanji svet KS star že sedem let. Predlagali smo delovne ljudi in upamo, da bodo delo dobro opravili. Želimo si tudi, da bi bili ti ljudje dobri pogajalci z občino."
"Na volišče sem prišla zato, da bi volila mlajše kandidate. Želim, da bi mladina zaživela v krajevni skupnosti. Zadali so si veliko nalog, med njimi je tudi ureditev mrliške vežice. Pereč problem v naši krajevni skupnosti pa je tudi problem Romov. Želimo, da se Rome civilizira, da bodo otroci začeli hoditi v šolo in si pridobili delovne navade. Upajmo, da bodo izvoljeni kandidati bolj uspešni pri svojem delu."
krajan. Ne pričakujem pa, da bo kaj boljše, je pa možno. Vendar nekdo, ki bo izbran, ne more doseči vse sam."
MARIJA KAMIN, KS Krka "Obveščenost o volitvah je bila dovolj velika. Tisti, ki so prišli na volitve, se zavedajo pomena le teh. Za sam kraj so volitve pomembne. Tako se vidi, kaj se v krajevni skupnosti dela. Nihče od prejšnjih predstavnikov sveta krajevne skupnosti ne kandidira na teh volitvah. Od novih kandidatov pa pričakujemo, da bodo delali tako, da se bo krajevna skupnost še naprej razvijala, kajti načrtov imamo še veliko."
DRAGO LOKAR, KS Sobrače "Ljudje se zavedajo teh volitev. Kakršne ljudi bomo izvolili, tako bodo delali. Od osmih predlaganih kandidatov se jih voli sedem. Želimo, da bi ti kandidati nekaj naredili za krajevno skupnost. Istočasno z volitvami pa v naši krajevni skupnosti poteka tudi referendum za samoprispevek, in sicer y.u ureditev krajevnih poti."
VALERIJA Zagradec
ZALETELJ
JOŽE VERBIČ, KS Dob "Menim, da sem dolžan voliti kot
ZLATA ZUCKO, KS Šentvid pri Stični
"Udeležba na volitvah je slaba. Premalo je bilo propagande. Ljudje vemo le tisto, kar smo prebrali v Klasju. Ljudje so razočarani, tudi zaradi telefona. Drugače pa je dobro, da so volitve. Sama sem voliia za tistega kandidata, ki se mi zdi v redu."
FRANC MOŽINA, KS Višnja Gora
"Volitve pomenijo nov zagon za razvoj kraja. So pa potrebne - da se ljudje zamenjajo, dolgo so bili na položaju eni in isti. Upam, da so na
listah pravi kandidati. Po vaseh se volitev bolj zavedajo kot v urbanih središčih. Po vaseh vedo, da jim država ne more dosti pomagati, zato morajo sami zavihati rokave."
__m .
BRANI: MEDVED, KS Višnja Gora
"Sem v komisiji in opravljam le svoje delo. Mislim, da so na listah pravi kandidati, da so to tisti, ki znajo kaj povedati in da se spoznajo na politiko."
JURE STRMOI.E, KS Stična "Volitve so potrebne, kajti občasno je treba stvari prevetriti."
Vetra Bahorič, joto: Andrej AgHii
S
\
Želite si ogrevati hišo, vikend ali stanovanje, vendar nimate dimnika. Želite maksimalno izkoristili prostor za postavitev peči, bojlerja in opreme. Želite, da vaša peč deluje tiho, z visokim izkoristkom in varuje okolje.
Rešitev za vse vaše želje
OLJNA PEČ INSTANT
• majhne dimenzije - tiho delovanje
■ brezhibno izgorevanje - ogrevanje do 250 m2 - stenska montaža - brez klas. dimnika
■ sodobna oblika - garancija in servis
■ vgrajen pretočni bojler, gorilec, črpalke, ekspanzija, varnostni ventili, regulacija in druga oprema
DOBAVIJA, MONTIRA IN SERVISIRA
VIRMAG d.o.o.
trgovsko in proizvodno podjetje Vir pri Stični 53, 1295 Ivančna Gorica, tel. 0609-611-821
- poobčaščeni servis za gotike TI 1YSEN, ECOFLAM, HANSA, OLYMP
- elektronske meritve in nastavitve izgorevanja
- dobava in montaža oljnih in plinskih gorilcev, peči, kotlov, termoblokov
- predelava kotlovnic na kurilno olje ali plin - dobava in montaža regulacij za talno ali radiatorsko ogrevanje - izdelava projekta, dobava materiala in izdelava ogrevanja na ključ - plačilo na več obrokov ali kredit preko M-banke
- garancija za storitev in servis za vgrajene dele
VAŠE ŽELJE - NAŠE REŠITVE
X
f
EKOLOŠKA BODICA
Gospod generalni livarne ivanške pa je bil nedavno gost na radiu .Preko Zelenega vala je "posadil" toliko rožic, da nas ekološko stanje v Ivančni Gorici odslej ne skrbi nič več...(in nič manj)
Qt4
STRAN
Ivančna Gorica april 1996
MUZEJSKI VLAK BO SPET PRISOPIHAL
■i30 i
v 7-1902-ivuj-1
3^cćd^e> & xtie&ć&cz> (l90w)
i903
Muzejski vlak, ki je v zadnjem času večkrat na poti skozi našo občino, bo ponovno prisopihal k nam 26. maja. Tega dne je njegova vožnja namenjena 150-letnici železnic na Slovenskem, čeprav je uradni dan praznovanja 2. junij. Častitljiva obletnica je to in marsikdo se bo nekoliko zamislil nad to čudovito tehniko, ki je nekoč močno spremenila svet in življenje ljudi.
Staro lokomotivo in vlakovno kompozicijo bodo spremljali železničarji v svojih uniformah, videli pa bomo tudi železničarsko godbo in prvič slišali njihovo himno. Vlak se bo ustavil tudi na železniški postaji Ivančna Gorica, kjer pripravljajo krajšo prireditev s programom in priložnostno veselje za vse, ki bodo to prireditev obiskali. Posebno doživetje bo to za vse šolarje, saj je vožnja in vse, kar je z njo povezano, namenjeno tudi njim. Učenci in učenke so namreč sodelovali na razpisu ob prazniku Slovenskih železnic.
Ob tej priliki iskreno čestitamo vsem železničarjem, hkrati pa vse vabimo na našo skupno prireditev, ki bo 26.5.1996 med 14 in 15 uro na Železniški postaji Ivančna Gorica.
Vinko Blatnik
NARAVA IMA SVOJE ZAKONITOSTI
Sneg v prvih dneh aprila je presenetil tudi gozdne prebivalce. Medvedjega mladiča (na sliki), ki se je sam in do onemoglosti izčrpan boril s preširno snežno belino, je ob cesti Primča vas - Višnje našel domačin Jože Kenik in ga izročil lovcu Zemljaku iz Visenj. Ta ga je najprej nahranil in dal v topel prostor. Potem je s skupino lovcev opravil obhod lovišča, da bi ugotovili, ali medvedka, ki je, kot je znano, zelo skrbna mati, morda le išče izgubljenega mladička. Ker v neposredni in širši okolici ni bilo nikakršnih medvedjih sledi, se je bilo treba odločiti, kam z medvedkom.
Po posvetovanju s strokovnim delavcem LZS so bili enotnega mnenja, da je treba mladiča vzrediti in ga vrniti v naravno okolje. Mater medvedko mu sedaj nadomešča Stane Blatnik iz Poloma, član LD Suha krajina in lovski čuvaj v gojitvenem lovišču LZS Žitna gora. Dal mu je ime Marko, ko pa bo medvedek
dosegel 15 do 20 kg telesne teže, ga bodo verjetno izpustili v naravno okolje nekje na področju Kočevskega Roga ali Snežnika.
Srečno in dolgo življenje želimo
Marku pa čim manj srečanj z ljudmi, kajti vselej se zanj verjetno ne bo tako dobro končalo.
Janez Zaje
1310 1903
1905
1908
1907-
1906-
FRANCE LUSNIK -samostanski Francelj
Doslej smo v našem kotičku brali o dveh mnogoletnicah in - začuda - obe sta bili Tereziji in oba njuna moža sta bila Janeza. Če je bilo to golo naključje ali kaj drugega, prepuščam v presojo vam, spoštovani bralci in bralke. Tokrat ne bo Rezke ne Janeza, temveč Francelj, dvaindevetdesetletni Franc Lušnik s Koroškega, ki pa že dolga leta živi v stiškem samostanu.
France je prišel na svet, gledano z našega konca, dobesedno za devetimi gorami, v vasi Pameče pri Slovenj Gradcu. To se je zgodilo 23. marca leta devetnajstočetrtega. Osem otrok se je rodilo v siromašni bajti in Francelj je bil drugi po vrsti. Komaj se je kateri od otrok dodobra skopal na noge, že so mu nataknili lesene cokle, dali v roke pastirsko palico in "hajd" za pastirja v domačo in druge vasi. Pastirsko življenje ni bilo lahko, vendar se France rad spominja nekaterih dobrih gospodarjev, ki so ga vzeli v službo in ki so cenili njegovo delo. Z delom si je prislužil vsakodnevno hrano, ob letu obutev in obleko, za večje praznike pa še nekaj malega v denarju. Ob koncu pastirske dobe je bil France zaradi pridnosti celo "povišan" za hlapca. V desetletju po prvi svetovni vojni ga je obšla želja po bolj umirjenem redovniškem živl-
jenju. Šel je na pot in prvikrat prišel v Stično, kjer je med menihi v kloštru preživel več kot desetletje. Nenadoma pa ga je obšlo hudo domotožje in spet si je zaželel domačega kraja. Tedaj se je vrnil na Koroško in si tam pri pošti poiskal delo. Bil je pismonoša v Vuzenici in Mežici. Delal je, dokler je bil dober v nogah, potem se je upokojil in spet prišel v Stično. Vojak ni bil nikoli, Čeprav so ga komisije različnih vojska večkrat pregledovale, a ni bil "taublih", zaradi težav s srcem. In glejte čudo, to je bilo prav tisto srce, ki je Franceljnu doslej odtiktakalo že devetdeset pomladi in še dve povrhu.
Že dobra tri desetletja so potekla, ko je Francelj vdrugo prišel živet med redovnike v stiski samostan. Dokler so mu moči dopuščale, je tam delal različne stvari: skrbel je za bolnike, pomagal je v vrtu in pri obredih v cerkvi, največ pa je bil za samostanskega vratarja, "na port", kot pravi sam. S Franceljnom sva bila kakega pol desetletja celo neke vrste sostanovalca, ker sem tudi jaz svoj čas prebival v samostanskem poslopju in tudi osnovno šolo smo imeli ondi. Ponavadi je prišel že navsezgodaj v samostanski vrt, da je pripravil vse potrebno za prodajo v vratarnici. Največ je prodajal sadike za rože in zelenjavo, pa tudi sadje, če je bila kaj prida letina. Večkrat sem bil zraven in videl, kako je dobrosrčni France poklonil šolarjem nekaj sadežev, če je videl, da otroci nimajo denarja, čeprav so samostanski tiste čase tudi sami živeli v zelo skromnih razmerah.
Franceljna vsako leto najmanj enkrat obiščem in tedaj rečeva kakšno o časih, ko sva bila še oba precej mlajša. Tedaj mi pove, da v samostanu lepo skrbijo zanj, tako kot je prej on skrbel za druge, ki so bili potrebni pomoči. Kljub starostnim tegobam je še vedno ohranil nekaj zdravega koroškega humorja. Morda pa je to nekaj od tistega, kar poganja njegovo oslabelo srce že toliko let.
Leopold Sever
PROBLEMATIKA DIMNIKARSKE DEJAVNOSTI
Bližamo se koncu kurilne sezone. Naše ogrevalne naprave, ki so obratovale od jeseni, bomo ustavili. Za občino Ivančna Gorica predvidevamo povprečno okoli 215 ogrevalnih dni s povprečno zunanjo dnevno temperaturo v celi ogrevalni sezoni +5 stopinj C. V tem prispevku bodo opisana dela, ki jih je letnemu času primerno treba opraviti.
Dimnik, kotel in gorilnik je dobro redno vzdrževati in ga očistiti takoj po kurilni sezoni. Tako bomo mirno in brezskrbno pričakali novo kurilno sezono in nas zgodnje jesenske ohladitve ne morejo presenetiti. In na koga se lahko obrnete, da bo to še kako potrebno delo vestno in kvalitetno opravil? Za vse dimnikarske storitve imate od novembra 1995 v občini organizirano dimnikarsko službo, ki jo opravlja, skladno s pod-
pisano pogodbo z občino Ivančna Gorica, Dimnikarsko podjetje Vič, d.o.o., Linhartova 62a Ljubljana. Dimnikarska služba je skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Zakonom o varstvu okolja kot dejavnost posebnega družbenega interesa organizirana kot obvezna gospodarska javna služba. Skladno s to zahtevo in opredelitvijo so vsi občani občine Ivančna Gorica obvezni omogočati nemoteno opravljanje dimnikarskih storitev v rokih in na način, ki jih predpisuje Pravilnik o rokih in načinih čiščenja. Prav gotovo pa je najbolj zavezujoče in potrebno že omenjeno generalno čiščenje, da se kurilne naprave pripravijo za naslednjo kurilno sezono.
Res je tudi to, da je bila ta dejavnost na vašem področju vrsto let neorganizirana   in zanemarjena.
Odkar pa ste se lokalno osamosvojili in organizirali v samostojno občino, je vaša občina zagotovila poleg ostalih obveznosti in za občane sprejemljive ugodnosti opravljanja javnih služb tudi dimnikarsko dejavnost, za kar ji gre v veliki meri tudi čestitati. Neprimerno lepše in prijetneje je živeti v urejenem, čistem in varnem okolju, kar vam z raznimi uslužnostni-mi dejavnostmi zagotavlja prav na novo ustanovljena občina, kar se kaže v še kako pravilni odločitvi o samostojni organiziranosti občine.
Prosimo vse občane, da se zaradi nujnih obhodov in opravljanja obvezne javne službe ne hudujejo na občinske može in naše dimnikarje, ki si prizadevajo, da bi se celotna problematika uredila na kar najbolj sprejemljiv način za vse in nas ne obremenjujejo s preteklostjo, za katero ni
kriv nihče od nas.
Pozornost bi bilo treba posvetiti tudi spomladanskemu čiščenju in pleskanju kotlovnice, in odstraniti morebitno kramo, med katero je prav gotovo tudi nekaj vnetljivih snovi.
Če je rezervoar goriva, npr. kurilnega olja, prazen, ga je dobro vsaj vsakih pet let temeljito očistiti. Na dnu so se namreč nabrale naprijetne goste usedline, voda itd. Vse to nam lahko povzroči težave in zastoje med kurilno sezono. Najbolje je, da to delo opravi podjetje, ki se ukvarja s to vrsto dejavnosti.
Gorilnik prepustimo strokovnjaku serviserju, da go dobro očisti, zamenja šobo, preveri vse nastavitve in na koncu izvede še meritve. Vsa omenjena dela je smotrno opraviti po končani kurilni« sezoni, zanja je usposobljeno.fojjiiaše podjetje, saj je
določena dela tik pred novo kurilno sezono, zaradi obilice dela, teže zagotoviti.
Po kurilni sezoni pregledamo vse ogrevalne naprave skupaj z ogrevali. Odpravimo morebitne okvare radia-torskih ventilov, zarjavele radiatorje zaščitimo proti rji in po potrebi popleskamo. Če spuščamo vodo iz radiatorjev ali celo cevovodov, naj bodo prazni čim krajši čas, da ne bo korozije. Čim prej jih spet napolnimo z vodo in večkrat temeljito odzračimo.
Prihodnjič pa se bomo dotaknili tudi nekaterih perečih problemov ogrevanja, za katere smatramo, da se je dobro seznaniti z njimi.
DIMNIKARSKO PODJETJE VIČ d.o.o.
VALVASORJEVI KONJENIKI BODO ŠLI TUDI SKOZI IVANČNO GORICO
Ob 300. obletnici znamenite Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske se je od leta 1989 zvrstilo več znanstvenih, kulturnih in turističnih prireditev. V okviru teh slovesnosti je bilo lani zelo uspešno izpeljano in po vsej Sloveniji zelo odmevno potovanje s konji po Valvasorjevih poteh. Idejo in pomoč za to domiselno prireditev je dal litijski župan Mirko Kaplja. Lani so šli konjeniki tudi skozi naše občinsko središče, ki je bilo že od Rimljanov sem naravno križišče poti v tem delu Dolenjske, vendar se pri nas niso ustavili. Za letos pa načrtuje turistično društvo Ivančna Gorica sprejem in krajši postanek tudi v našem naselju. Če bo namen uresničen, bomo popotnike gostoljubno sprejeli in nekoliko pogostili, našega župana Jerneju pa bomo poprosili za nekaj pozdravnih besed.
Prizor bo vsekakor zanimiv in dobra paša za oči, saj toliko konj in jezdecev v našem kraju že dolgo nismo videli, zato pričakujemo primerno število radovednežev.
Natančen datum prireditve še ni določen, bo pa zagotovo v drugi polovici junija. O tem vas bomo še obvestili v našem časniku.
Leopold Sever
Oskrunjena avtobusna postaja v Znojilah.
Vandalizem so opravili dosedaj še neznani storilci, čeprav policisti, kot pravijo, te vedo kdo je to bil.
Ko pa smo se drugič peljali mimo avtobusne postaje je bila ta tudi ob strešno opeko, ki je ležala razbita po tleh.
Ni pa to edina tarča , najbrž mladih. Skorajda že ni prometnega znaka v občini, ki bi bil nepoškodovan, nekateri pa so sploh že izginili.
Kdo je tisti, ki bo naredil red?
SLIKE BREZ KOMENTARJA
V TELEFONIJI SE PREMIKA
Ste že kdaj klicali v Zagradec, Ambrus ali pa tudi kam drugam, pa vam je prijazen ženski glas pvedal, da je smer zasedena in da kličite kasneje? Pa se vam je potem, kasneje in še kasneje zgodilo, spet isto?
No, izgleda pa, da se je začelo premikati. Od Ivančne Gorice proti Muljav] namreč že polagajo nov telefonski kabel. Kdaj pa bo ta "prilezel" do Ambrusa? Po začetni dinamiki bi lahko sklepali, da ne prav kmalu.
A.A.
Vse je tako izgledalo, da bodo Železnino nasproti občine zgradili najmanj kot stolpnico. Izkazalo pa se je, da je izvajalec pripeljal avtodvigalo iz Maribora le zato, da bo prenesel nekaj špirovcev na streho nekaj metrov visoko nad tlemi.
Ni kaj! Ročno delo ni več dovolj cenjeno.
A.A.
TUDI KRAVE SO DRUGAČNE
Na cvetno nedeljo sem videl prihajati gospodarja iz hleva in bršljanovo butaro je stiskal pod pazduho. Bil je slabe volje, in ko sem se mu dovolj približal, mi je potožil:"Lej, tudi krave niso več tisto kot včasih. Veš, da tudi bršljanovega žegna niso marale, včasih pa so se steple zanjga." Kaj pa, če ste stali v cerkvi z butaro preveč zadaj in je ni dosegla blagoslovljena voda," sem se pošalil. Najprej me je nejeverno pogledal, potem pa dodal:"E, ne bo to, razvajene so tako kot mačka, ki se kuja ob polni skledi golaža, in otroci, ki se obmetavajo s pomarančami in čokolado. Kdo bi razumel te čase, jaz jih že ne zastopim." Potem je vzel iz butare dve vejici, eno za kozolec, da bo varen pred strelo, drugo pa za na polje, za več pridelka.
Leopold Sever
Premiera igre Tolmun in kamen na Krki
Prepolna dvorana Družbenega
centra
Ko smo odhajali iz dvorane, je gospa za mano navdušeno ugotavl-jala:"Na vse skrbi sem pozabila v teh dveh uricah."
To je nekaj! Če so tako čutili vsi gledalci, je bila to kar cela gora pozabljenih skrbi. Sicer pa je bilo po navdušenem ploskanju soditi, da je temu tako; kaj je lepšega kot dobro odigrana komedija!
Tokrat (13.4.) so se na Krki potrudili s Partljičevo igro Tolmun in kamen. Režija je bila v rokah Marije Kodre, igralci pa so odigrali zanimivo igro o nas samih - o naših življenjskih napakah, naših skrbeh, željah, pričakovanjih...
Le da smo v igri prestavljeni v samoten tolmun. Marija-učiteljica, aktivistka (Darja Podržaj) - in Pavel-kmetijski tehnik,njen krščansko osveščeni mož (Jože Smolič) - živita tu. Marija je tretjič noseča, kar pa ji
ni všeč, saj med drugim pričakuje obisk svoje skrivne ljubezni - slikar-ja(Iztok Zrimšek), ki ga je spoznala v mestu. Ta res pride in mož ne sluti, kaj imata za bregom. A Marija se ljubezni spričo nosečnosti ne more predati. Tu je zato še soseda Mira(Brigita Kastelic), ki, nasprotno, ne more imeti otrok s svojim možem Ivanom(Vlasto Kodre) in se vsak večer odslej "odišavi" za slikarja. Sicer briljantno odigrana vloga slikarja pa je tudi tista, ki nosi največ življenjskih vprašanj in bojazni, želja... Umetnik se sprašuje, zakaj mora, da bi preživel, slikati fazane in srne lovskemu društvu, namesto da bi se ukvarjal z resnično umetnostjo. Nihče ga ne razume in mu ne pomaga v stiski. Nanj le prenesejo še svoje skrbi, celo življenjske usode - saj Mira na koncu le zanosi z njim. Zato pobegne, saj se ni sposoben soočiti z odgovornostjo take vrste. Zapusti jim le slikarsko platno, na katerem piše :
tepci. Na posebnem kupu pa pusti še nekaj umetniških slik za mladega študenta(Aleš Globokar), ki si tudi želi na likovno akademijo in ga je ves čas razumel....
Življenju se je moč tudi smejati in ga jemati s smešne, prizanesljive plati. Tako so storili tudi junaki in se potolažili s primerjavo: "Slikar je bil le kamen, ki ga je življenje vrglo v naš tolmun". Razburkal je gladino, sedaj se je vse umirilo, le voda še malce smrdi, življenje pa teče dalje. Končajo s pesmico Kaj nam pa morejo.
Tudi zaradi tega in seveda zaradi lepe, tekoče, sproščene igre, prijazne scene, neslišne šepetalke (Joži Zrimšek) in nenazadnje zaradi ogrevanih prostorov smo šli iz dvorane več kot zadovoljni.
Čakamo ponovitve!
KM
'Dragi Emil, danes sem jaz pripravila večerjo. Vsi ste povabljeni.'
Če bo fantek, bo Emil...
Osebna izkaznica KD Krka
Na Krki so se po dolgih letih zatišja znova prebudile kulturne dejavnosti. Prvi so začeli upokojenci z ustanovitvijo svojega pevskega zbora, 8. aprila 1994 pa smo se jim pridružili še ostali - z ustanovitvijo Kulturnega društva Krka. Takoj smo začeli delati na področju folklore, gledališča, recitatorstva in petja.
Folklorna skupina pod vodstvom mentorice Zofke Rogelj je zelo uspešna, saj se s plesi in pesmijo z Gorenjske, Štajerske in iz Prekmurja predstavlja domačemu občinstvu, in na gostovanjih. Načrtujejo tudi nakup
novih narodnih noš za plese iz Prekmurja, česar pa zaenkrat finančno ne zmorejo.
Dramska skupina pod vodstvom mentorice Marije Kodre je na številnih odrih izvedla igre Zveze in razveze, Poročil se bom s svojo ženo, Draga Ruth ter številne skeče. Aprila pa so uprizorili komedijo Tolmun in kamen.
Upokojenski pevski zbor, ki je z vstopom v društvo postal pevski zbor Kulturnega društva Krka, že vrsto let uspešno vodi zborovodja Lojze Mahne.
Naše društvo zgledno sodeluje tudi z ostalimi društvi, KS Krka ipd. Sicer pa v društvu aktivno sodelujejo štiri generacije naše lepe doline. Tradicija se tako prenaša iz roda v rod, hočemo pa biti tudi dostojni nasledniki tistih, ki so na Krki že v začetku stoletja uprizarjali ljudske igre, ki so peli, plesali...
Naše prireditve imajo številno občinstvo in to nas vzpodbuja k še zanesljivejšemu prizadevanju v prihodnje.
Franc Koželj
PEVSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI
RAZPISUJE
II. srečanje harmonikarjev, ki bo v Kulturnem domu Šentvid pri Stični, v soboto, 25. maja 1996, ob 20. uri.
Prijave pošljite na Pevsko društvo Šentvid pri Stični oz. na telefon 785-074 do 15. maja 1996.
Prosimo, sporočite uglasitev svoje harmonike!
KAKŠNE SO  BREDINE LUTKE
Oho, saj res: tole tukaj je res prava Sveta družina. Kar pravi se mi zdi mali Jezušček za tole vprašanje: Zakaj imate waldorfske lutke ponavadi zgolj nakazan obraz?
To je zato, da za vsakega otroka zaživimo po njegovi predstavi. Za vsakega smo po njegovi predstavi dobri, vsak otrok z nami po svoji fantaziji sprejema zgodbe - življenje...
Tam, v travi, kmalu zagledam majceno čredo ovac in pastirjev. Stopim bliže in povprašam pastirčka Tinčka. Se dobro počutite tukaj, na zemlji - ponavadi nastopate na svili.
Me, waldorfske lutke, smo zadovoljne vedno, kadar smo v družbi naravnih materialov. Saj veš, da nas je Breda naredila iz čiste ovčje volne, pobarvane pa smo z naravnimi, rastlinskimi barvami. Sicer pa tudi pri postavljanju scene uporablja les; lubje, storže, kamne, seveda tudi svileno, bombažno ali laneno blago. Poglej, Breda je tamle postavila na svilo Sveto družino.
Bredo Zupančič iz Velikih Češnjic smo videvali na vlaku - neprestano je brala. Potem sem v knjižnici, kjer delam, izvedela, kaj najraje bere. O vvaldorfski pedagogiki, o antropozofi-ji, o delu z otroki...
Ni nas prepričevala, a nas je skupinica vzgojiteljic in učiteljic šla pogledat, kaj dela pri evritmiji. Kmalu smo se vsako soboto vozile v Ljubljano in spoznavale umetnost gibanja, ki izhaja iz glasbe ali govora...
Sicer pa je študirala jezike in prevedla je veliko strokovnih tekstov, ki smo jih tudi me z zanimanjem prebirale. Prevaja tudi umetnostne tekste, a ne kar vseh - najraje pravljice. Prav lani je zbirka prelepih zgodbic
Elisabeth Klein ugledala luč sveta z njeno prevajalsko pomočjo in s pomočjo njene sestre, ki je knjigo ilustrirala.lb pa še ni vse. Pravljice, ki pridejo v njeno milost, tudi oživi. Izdeluje namreč prelepe, zanimive waldorfske lutke. Na povabilo knjižnic, župnij, kulturnih društev in šol je izvedla že lepo število lutkovnih predstav, povsod po Sloveniji. Predava tudi o pravljičarstvu in lutkarstvu. Je pa Breda sedaj že nekaj časa zaposlena v OŠ v Šentvidu kot bibliotekarka in prof. angleškega jezika in na vlaku je ne videvamo več. Slišimo pa zato veliko pohvalnih besed od malih nadebudnežev, ki se radi ustavljajo pri njej, v šolski
knjižnici...
Odpravila sem se k njej in se odločila, da kar lutke povprašam o nekaterih njihovih značilnostih, še posebej zato, ker je članek o tem že izšel nekoč pod naslovom ZGOVORNA VOLNA. Breda je lutke prinesla na piano in jih razpostavila med pomladne trate.
Hvala za prijazna pojasnila. Sedaj pa bi vas vprašala le še o kakšni skriti Bredini želji.
Vse lutke v en glas: "Želi si postaviti še kakšno predstavo s senčnimi lutkami."
Naj jim bo "posluh" mil!
K.M.
Pa stopim še k Trnuljčici in ostalim dvorjanom. Tu, nad njihovimi glavami, lebdijo vile vseh barv. Trnuljčica, povej nam, kaj pomenijo vse te barve.
Ker lutke nimamo obrazov, je nosilec našega značaja tudi barva. Izbira barve je zato zelo pomembna, tako pri izdelavi lutk kakor pri sceni. Veš, zlobna vila, ki je sedajte ni tamle gor, je prav ubite barve. Moj oče -kralj - pa je oblečen v zlatorumeno haljo, ogrnjen pa je s škrlatnim plaščem, kar izraža dostojanstvo...
STRAN
Stectmja, Zala, ffaUfr f€t*&č
Ivančna Gorica, tel.:778-720,fax.:778-560
NA ODRU CANKARJEVEGA DOMA
Gledališka skupina Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je v četrtek, 28.3.1996, nastopila v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani s postavitvijo z naslovom Vaje v slogu (improvizaci-ja).
Kako smo prišli tja? Pot je bila pravzaprav dolga in proti koncu marca čedalje bolj naporna. Že kmalu po začetku šolskega leta smo se dogovorili, da bomo za svoje sošolce pred novim letom uprizorili kaj smešnega. A težave se začno že z izbiro besedila, da o terminih za vaje ne govorimo. Glede na to, da v skupini sodeluje veliko gimnazijcev in da imamo zelo različne urnike, smo se odločili za besedilo, pri katerem se ne bi poznalo, če bi na vajah kdaj pa kdaj manjkal kakšen igralec. Tako smo se odločili za Vaje v slogu. Queneaujeva knjiga je šla iz rok v roke in večinoma so se dijaki sami odločili za besedilo. Vključili smo še Miha z njegovo
kitaro, Tino, ki prelepo poje, in kasneje še Petra s citrami.
Pred novim letom smo za sošolce odigrali predstavo v Ivančni Gorici, 15.3. v KD Stična, še pred tem pa smo se prijavili na razpis Cankarjevega doma. Selektorica Podob trenutkov si je prišla predstavo ogledat in dva dni za tem smo izvedeli, da bomo nastopali v CD.
Postavitev smo morali seveda še izpiliti, dopolniti sceno in v četrtek, 28.3.1996, smo prišli v CD. Po nekaj zapletih so gledalci ob 20. uri napolnili dvorano, igralci stopili na oder in - začelo seje. Zvočna in lučna oprema sta prispevali, da je bila predstava še polnejša. Karolina Goreč, Neža Bradeško, Tanja Fink, Maja Cvetanovič, Helena Janežič, Tina Koželj, Vesna Blaževič, Tanja Jurečič, Barbara Piškur, Jana in Janez Zupančič, Gašper, Miha in Boštjan Genorio, Tomi Tomšič, Damijan Rus,
Tina Kager, Ajda Srdič in Matej Groznik so se potrudili, trema je že po nekaj trenutkih izginila in predstavo so tekoče izpeljali. Sami so poskrbeli tudi za kostume in maske, pri sceni pa so nam pomagali delavci CD. Tisti dan se nam je zgodilo mnogo zanimivih stvari, med drugim so nas po predstavi tudi intervjuvali, za Radio Študent pa so igralci tudi zapeli.
Podobe trenutkov so pravzaprav regijsko tekmovanje amaterskih gledaliških skupin, naša predstava je bila ena izmed osmih, ki so jih selektorji izbirali med osemnajstimi - in to je za nas velik uspeh. Državno tekmovanje - Linhartovi dnevi - so vsako leto v Radovljici, igralci sicer upamo, a smo že s tem, da smo nastopali na regijskem, dosegli veliko. Mogoče prihodnje leto?
Vesna Celarc
S PESMIJO V POMLAD!
Nekako smo letos morali priklicati pravo pomlad, in kot kaže, smo bili s pesmijo uspešni.
V Šentvidu pri Stični, kjer že 27 let domuje Slovenski pevski tabor, je srečanje mladih pevcev še posebno doživetje. Na 1. medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica se je 11. aprila 1996 zbralo kar 390 mladih pevk in pevcev.
Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični nas je spet gostoljubno sprejela in v prijazni avli je zadonela pesem iz mladih grl. Osmim otroškim in dvema mladinskima pevskima zboroma je še posebej skrbno prisluhnila znana slovenska glasbena pedagoginja, gospa Majda Hauptman.
Prvi so se predstavili pravi domačini:
Otroški pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid z zborovodkinjo Marto Steklasa;
iz občine gostiteljice so se jim pridružili še:
Otroški pevski zbor OŠ Stična, enota Višnja Gora z zborovodkinjo Valerijo Rančigaj, Otroški pevski zbor OŠ Stična, enota Muljava z zborovodkinjo Loreno Mihelač, Otroški pevski zbor OŠ Stična, enota Stična z zborovodkinjo Marto Okorn ter Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid z zborovodkinjo Marto Steklasa.
Občino Grosuplje so zastopali
štirje otroški zbori:
Otroški pevski zbor OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Adamičeva, zborovodja Emil Kovačec, Otroški pevski zbor OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Tovarniška, zborovodja Stane Tux, Otroški pevski zbor OŠ Grosuplje , enota Kopanj, zborovod-kinja Olga Gruden in Otroški pevski zbor OŠ Grosuplje, enota Št. Jurij, zborovodkinja Dragica Mulh.
Iz občine Dobrepolje, ki slovi po dobrih pevcih, je nastopil en zbor, pa ta odličen: Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje z zborovodjem Mirom Rozmanom.
Poslušalci so z navdušenjem in aplavzom nagrajevali mlade pevce, strokovna svetovalka pa se je odločila, da se praznika petja v Trebnjem,
področnega srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine, udeleže trije zbori.
Občino Grosuplje naj ponosno zastopa Otroški pevski zbor OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Tovarniška,
občino Dobrepolje Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje in občino Ivančna Gorica Otroški pevski zbor OŠ Stična, enota Stična.
Kar si nas je to srečanje mladih pevcev iz širne Dolenjske in Bele krajine v Trebnjem ogledalo, smo si ponovno pritrdili, imamo res dobre mlade pevce in ustvarjalne glasbene pedagoge.
V Šentvidu bo še zvenela slovenska
pesem
Otroški pevski zbor Višnja Gora. znamo. Kdo prihaja za nami?"
Utrinek z revije: "Mi smo pokazali, kaj
VAM H0CM0 ZAPLESAT' IN PET' -POSLUŠAJTE RAD'!
Celovečerni nastop Folklornih skupin Vidovo pred domačim občinstvom
Prelubi vstanite, vas prosmo lepo in z nami recite: Čast, hvala Bogu, da smo dočakal' veselo pomlad! Vam hočmo zaplesat' in pel' -poslušajte rad'!
Naj začnem kar na koncu. Zakaj, pravite? Takega konca namreč zlepa ni moč videti. Skoraj sto plesalcev (od malih do velikih) iz treh šentviških folklornih skupin je plešoč obkrožilo gledalce v dvorani.
Seveda so gledalci, vsi razgreti, pozabili na svoje pomladanske - solatne skrbi in žal naj bo tistim, ki si niso znali
privoščiti še česa več kot petkovega Stojana Aucrja. Kaj vse so zamudili!
...splete dolenjskih, gorenjskih, belokranjskih plesov, plese in rajalne igre najmlajših, petje, igranje na vse vrste inštrumentov in celo obujanje ljudskega običaja - prejo. To - zadnje je še posebej dokazalo, kakšna je njihova volja, saj so nam, nedolgo (!) tega, obljubili, da prejo obude.
Res! Mlade predice (starejša folklorna skupina) so, kot v starih časih, prišle k hiši in tam so zapele, zavrtele kolovrate, ene so mikale volno in druge pletle tople jopice. Za mizo je stekel pogovor o čarovnicah. Napeto vzdušje
so razvedrili mladci, ki so priukali k svojim dekletom in zaplesali so zopet, da se je kar iskrilo.
Žal je gospodinja napodila tamlade, ko so se že preveč spogledovali.
Vsem pevcem, godcem in seveda plesalcem veljajo pohvale za prijeten večer, vendar pa ne bi ponavljala njihove pretirane skromnosti in bom kar izdala skrivnostne vodilne osebe. To so: Nataša Čuček , ki vodi otroško in srednjo folklorno skupino, starejšo folklorno skupino ima pod okriljem Branka Kovaček, vse tri skupine pa povezuje predsednica - organizatorica Nuša Čuček.
Pa še ena skrivnost! Njihov nastop si je ogledal tudi dr. Bruno Ravnikar, to pa zato, da bi skupine še laže stopale po plesni poti NAPREJ.
Ksenija Medved
NAMIŠLJENI BOLNIK
Predstava Stičanov
V soboto, 23. marca, je na Grosupljem gostovala gledališka skupina kulturnega društva Stična z Molierovo komedijo Namišljeni bolnik v režiji Mihaela Glavana.
Pri prvi predstavi dela (leta 1673), ki sodi v svetovno klasiko, je naslovno vlogo igral Moliere sam; med predstavo mu je postalo slabo in kmalu nato je umrl. Francoski zdravniki takrat sicer niso stavkali, zaradi izjav bolnikovega brata pa so bili tako stanovsko užaljeni, da umirajočemu Molieru menda niso hoteli pomagati.
Komedija kaže človeške značaje iz meščanskega in izobraženskega okolja: telesnim radostim vdanega, toda starajočega se premožneža z mlado, življenja in denarja žejno drugo ženo, intelektualno napihn-jenost zdravnikov, zaslužkarskega lekarnarja, zvitega in iznajdljivega notarja, čustvom predajajoča se mlada zaljubljenca, ki pa jima tudi pridobitništvo ni tuje - vse pa usmerja odločna in podjetna služkinja, ki stoji na strani zdravja, mladosti in poštenja.
Kljub tristoletni odmaknjenosti kar dovolj živih in tudi za naše čase značilnih likov! In prav zato bi predstavi ne škodile dve ali tri režijske intervencije: ponašitev imen gledaliških oseb, zlasti še tistih, ki so pomensko zelo zaznamovana, npr. zdravnik Purgon ■ Čistilo ali Drisko, notar de Bonnefov = pl. Vestnež, lekarnar Fleurant = Cvetko, preučenima zdravnikoma Diaforusima bi se po slovensko najbrž reklo Znojili ipd. Tudi jezik je na nekaj mestih po nepotrebnem starinsko literaren. In dobro bi bilo aktualizirati tudi protizdravniško ideologijo bolnikovega brata v smislu sodobne bioprehrane in s tem narediti njegovo antiprepričanje malo bolj relativno oz. prepričljivo. Sicer pa je režiserju uspelo razkriti in razgibati obe gibali komedije: človeške značaje, ujete med slasti in tegobe telesa, katerega smoter je tudi lovljenje denarjev, ter sarkastično posmehovanje historični izobraženski samozaverovanosti.
Najboljši komediografski lik je bil namišljeni bolnik, ki ga je igral Dušan Kamnikar: svoje igralske suverenosti in prepričljivosti ni kazal samo z govorjenjem in akcijo, temveč tudi z molkom in negib-nostjo oz. s celotno pojavnostjo. Celovit in nasprotij poln lik v
utvare se zatekajočega, a obenem nonšalantno sebičnega meščanskega gospodarja, ki mu druga puberteta grozi spodrezati materialno eksistenco, toda na trenutke tudi prisrčno očetovski -cel register karakternih osnov, ki ga le nekajkrat zmotijo zdrsi v premočno dolenjsko narečno osnovo.
Po igralski prepričljivosti drugi komediografski lik je služkinja Toaneta, ki jo je igrala Marta Okorn: živahno se gibajoča po rampi in globini odra, nagajiva in energična, domiselna, podjetna in prevrtljiva - nekajkrat sicer igralsko dinamična v prazno - zelo solidna igralska stvaritev. Zaljubljena hči Angelika, ki jo igra Mihaela Marinčič, telesno sicer ustrezna vlogi, toda premalo je razčustvovana in igralsko premalo izoblikovana. Njen ljubi, ki ga igra Jernej Skubic, pa je prav okoren, da ne rečem lesen tako, da gledalec skorajda podvomi o solidnem okusu Angelike. Veliko boljša je igra njegovega ljubezenskega tekmeca, vsiljevanega ženina Diaforusa ml. (Jože Perkovič): njegove leporečne tirade v falzetu kažejo primeren in prepričljiv zanos, ki ob posmehu vzbuja celo tudi kanček občudovanja. Njegov oče, preučeni zdravnik Diaforus st., ki ga igra Tone Zaletelj, pa je neprimerna in neustrezna krjavl-jevska figura, za kar nosi krivdo tudi režiser. Notar de Bonnefov je že izrazito obrobna figura, čeprav daje vloga igralcu možnost skicirati neskrupuloznega pravnega vseznalca, kar je Roman Miklavčič vendarle nakazal. Daleč najboljšo obrobno vlogo je kot mlajša hči namišljenega bolnika odigrala Jana Zupančič: več ne otrok in še ne odrasla, afektirana, spogledljiva, igriva, navihana - igralski biserček.
Za primerno, historično kostu-mografijo, sredi katere se suvereno giblje namišljeni bolnik, oblečen ves čas v spalno srajco, je primerno poskrbela Jelka Ribarič, enostavna, vendar razgibana scenografija, ki jo je dobro oblikoval Boštjan Erjavec, bi dopuščala tudi hitrejši tempo predstave. Glasbeno je predstavo opremila mag. Lorena Mihelač, zaključni pevski kuplet pa je odpel Miloš Genorijo. Zahtevno gledališko delo v solidni ljubiteljski izvedbi.
Jakob Miiller
KULTURNI KOLEDAR ZA MAJ 1996
Kulturnih dogodkov bo kar nekaj:
- gostovanja gledališke skupine Kulturnega društva Krka z igro TOLMUN
IN KAMEN
- folklorne skupine se bodo predstavile na področnem srečanju Folklornih
skupin Dolenjske, Zasavja in Posavja v Senovem -1. maj: prvomajska budnica v izvedbi Pihalnega orkestra Stična
- 25. maj: II. srečanje harmonikarjev - Kulturni dom Šentvid, ob 20. uri
- 26. maj: Zapojte in zaplešite z nami - Primskovo, ob 11. uri; nastopajo moški in ženski zbor ter folklorne skupine iz Šentvida pri Stični
- Kulturno društvo Muljava se intenzivno pripravlja na postavitev predstave na prostem CVET IN SAD
10
STRAN
PRAZNIK OTROŠKE USTVARJALNOSTI
S pesmijo smo počastili prihajajočo pomlad, ki se nam je prijazno nasmejala in še posebej ozaljšala praznik otroške ustvarjalnosti.
Morda so prav zaradi ukinjene selekcije za otroška srečanja te revije bolj sproščene in prijazne.
Letošnje II. medobčinsko srečanje otroških gledaliških skupin, ki je bilo v četrtek, 18. aprila 1996. od 9. do 17. ure v Kulturnem domu Grosuplje, je nudilo možnost predstavitve vsem delujočim gledališkim skupinam na osnovnih šolah v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Torej je bilo bistvo srečanja igra in skoznjo odkrivanje vsega, kar človeka plemeniti in osrečuje. Do vseh smo bili enako pozorni, vse si je ogledala tudi strokovna svetovalka - zunanja sodelavka ZKO Slovenije, gospodična Ajda Rooss, in bila z vsako predstavo posebej zadovoljna. Seveda pa je opozorila tudi na pomanjkljivosti in predlagala ustreznejše rešitve ob upoštevanju pogojev, v kakršnih te predstave nastajajo.
Predstavilo se je devet gledaliških skupin:
1. Gledališka skupina OŠ Louisa Adamiča Grosuplje
Lewy Olfon: Pepelka malo drugače Mentorica: Špela Ahačič
2. Gledališla skupina OŠ Grosuplje, enota Kopanj
Jan Milčinski: Prišla bo pomlad mentorica:Lidija Čepe
3. Gledališka skupina OŠ Stična, enota Muljava
Hildegard Voelskovv: Mlinar in povodni mož mentorica: Antonija Sever
4. Gledališka skupina OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Stražar in postopač mentorica: Jelka Roječ
5. Gledališka skupina OŠ Dobrepolje, enota Ponikve
Rozman Roza: Čepica sreče
mentorici: Mateja Hočevar in Martina Prhaj
6. Gledališka skupina OŠ Dobrepolje
Kralj v časopisu mentorica: Ema Sevšek
7. Gledališka skupina OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Tovarniška
Ekološka pravljica: Do tiste stezice mentorica: Anita Gačnik
8. Gledališka skupina OŠ Dobrepolje, enota Struge
Vilka Grobovšek: Noč, ko je posijalo sonce mentorica: Marija Babic
9. Gledališka skupina OŠ Šmarje-Sap
Ina, Ana, Betka: Psiho 15 mentorica: Betka Jamnik
Pester program pa je dopolnjevalo občinstvo in dopoldansko je bilo še posebej prisrčno. Otrokom iz vrtca so se pridružili tudi učenci iz Višnje Gore, saj so si ta dan izbrali za kulturni dan in dokazali, da so vzgojeni gledalci.
Na ustvarjalni proces se je občinstvo odzivalo s svojo reakcijo - s smehom, burnim ploskanjem in zadržanim dihom. In te reakcije gledalcev so nam potrdile, da so bile uprizoritve dobre, uspešne, zelo uspešne.
Zadnja predstava, ki so jo nadvse uspešno uprizorili mladi iz OŠ Šmarja, sodi že v zahtevnejšo kategorijo po izvedbi in vsebini in se bo potegovala za mesto med mladinskimi gledališkimi skupinami na Linhartovem srečanju v Sežani.
Vsem skupinam in marljivim mentoricam želimo prijaznih delovnih razmer, ustvarjalnosti in volje do lepega, plemenitega.
DEVET I
DVA
V četrtek, 18.3.1996, so na našo šolo prišli policisti. Predstavili so nam igrico Devet in dva. Igrica je bila zelo lepa. V njej so nastopale živali: zajček, medved - policist, piščanček, miška, maček, lisica in mama zajklja. Meni se je zdela igrica zelo poučna in igralci so bili zelo dobri. Enakega mnenja so tudi drugi sošolci.
Po ogledu igrice smo odšli ven.
Tam so nas čakali policijsko vozilo, s katerim nas je policist popeljal po Višnji Gori, in dva psa: eden za iskanje mamil, drugi pa je bil službeni. Psa smo lahko božali. Če je imel kdo kakšno vprašanje, ga je lahko postavil policistom.
Policisti so odšli, mi pa smo nadaljevali s poukom. Otroci,
kadar ste v nevarnosti, kar hitro
do najbližjega telefona, pokličite devet in dva ter potožite o svoji težavi.
Rad bi se zahvalil policistom, ki so vse lepo pripravili, in tudi Lutkovnemu gledališču za poučno igrico.
Jure Jevnikar, 4. razred
OŠ Stična, enota v Višnji Gori
Ne bodi tak kot naša KRAVA,
ne hodi tam, kjer raste TRAVA!
ČISTILNI S6RVIS
vsakodnevna čiščenja | genialna čiščenja fu^jf Q Čiščfnje p#>rof icemičilčenje avtpmob! |py
Snežana Medved s.p.
Mrzlo Polje 3, 61295 Ivančna Gorica   « 061/777 822
STRAN
11
SPOLITIZIRANI ZADRUŽNI
DOM
Pod tem naslovom je gospod Cveto Zupančič v zadnji številki Klasja informiral bralce o problematiki Zadružnega doma v Ambrusu. Spretno je želel izrabiti situacijo in zaradi enostranskosti zavajati še tisti del javnosti, ki stvari ne pozna celovito. V članku je avtor namreč "pozabil" seznaniti bralce z osnovno vsebino te zadeve, in sicer, kdo in kdaj je gradil Zadružni dom v Ambrusu in kakšen je sedaj sklep krajanov krajevne skupnosti v zvezi z primerom.
Zaradi neokrnjenosti informacije o tem perečem problemu našega kraja prosim, če za to, da si boste lahko razložili, kdo, kdaj in kako je zgradil Zadružni dom v Ambrusu, preberete kopijo članka iz časopisa Slovenski poročevalec iz leta 1948. Mislim, da širši komentar ni potreben.
• ZADRUŽNI DOM V Alt/IBRUSU V 24 DNEH
Ambrut s Suhi Krajini; eden izmed najstromalne j lih krajev grotupelj škrga okraja, je zgradil zadrutni dom. nttreije ticer ni bilo popolnoma končano,'ker je nagajalo '■vreme, vendar ko praznovali otvoritev ie v nedeljo. Ljudstvo od blizu in daleč ter zastopnik okraja to.ee zbrali, da' skupno t prebivalci Ambrusa'proslave delovno zmago. V Ambrusu so zgradili zadrutni dom v 42 dneh;. Dom je enonadstropen ter do nadstropja zidan s kamenjem. Včasih je vozilo- kamenje po 30 in le več parov krav in volov. Pri, proslavi, so vsi govorniki ^poudarjali, da nikdar ne bi stal v Ambfusu tak dom, cene bi bilo sloge pri. delu. Opravljenih je bito 26.000 delovnih ur. samo vaš Ambrut ;< opravila 6.000 ur, mladinec Anton Rutar pa tam čez 400 delovnih ur.
h        : . -    '   J    SLOVENSKI POROČEVALEC, 194t -
Torej, tako je pisalo leta 1948. Ali naj bi bil sedaj še pomislek, zakaj so krajani KS Ambrus na zboru soglasno sklenili, da so pripravljeni sprejeti predlog KZ Stična o dolgoročnem najemu prostorov brez najemnine samo pod pogojem, da postopek za denacionalizacijo poteka nemoteno naprej. Krajani so bili enotni, da so si prostore že enkrat zgradili in bili izigrani, zato ponovno prostovoljno delo in vlaganje v tujo lastnino ne pride v poštev.
Lahko bi postregli še s številnimi dejanskimi podatki, pa sedaj nimamo namena obsežno polemizirati. Želimo pa vas samo spomniti, da širša javnost natančno ve, zakaj so se nekoč in se še danes gradijo kulturne dvorane tako v Sloveniji kot po svetu. In tudi ambruški krajani so dvorano gradili prav in samo za potrebe kulture in kraja in ne za potrebe KZ Stična za skladiščenje.
Torej, znan je sklep krajanov, združenih v KS Ambrus, in ti so dom gradili. Sklep bo treba spoštovati, pa četudi nekaterim ta ne ustreza.
Francka Vidmar
ODGOVOR NA ČLANEK "SPOLITIZIRANI ZADRUŽNI
DOM"
TURISTIČNI KARTI OBČINE IVANCNA
GORICA NA ROB
Nič ne vem, da bi sporazum zavrgel, saj sem vedno bil in bom za pogovor s pristojnimi iz Kmetijske zadruge Stična. Toda nikoli ne bom pristal, na to, da Zadružni dom v Ambrusu, ki so ga krajani zgradili z lastnimi žulji med leti 1948 in 1953 in vanj vložili več kot 26000 delovnih ur (Slovenski poročevalec iz leta 1948: Prvi zadružni dom v Sloveniji pod streho) "upravlja" KZ tako, da propada pred očmi vseh krajanov - pregniti pod v dvorani, plesen po stropih, kotih, odpadajoči omet itd. Ne pristanem, na to, da krajani svoj zadružni dom jemljemo sebi v najem in da odstopimo od zahteve po vrnitvi, ker to ni moralno. Sprašujem, zakaj KZ ni bil pripravljen skleniti dogovora pred letom 1992, ko še ni stopil v veljavo Zakon o zadrugah in bi bila v zadovoljstvo krajanov zadeva pravično rešena, kot je bila rešena v KS Polica, kjer so svoj Zadružni dom dobili nazaj leta 1992. Kulturno društvo Ambrus se je že pred letom 1992 dogovarjalo o vračilu dvorane, a od vodstva KZ ni bilo za to nobene pripravljenosti (morda bi se dalo
dogovoriti le z bivšim direktorjem, pa so ga prehitro "odžagali").
Bojim se, da bo v prihodnosti kmetijska zadruga kot lastnica zdajšnjega Zadružnega doma v Ambrusu le-tega prodala, kot je naredila z delom ivanškega Zadružnega doma.
Ne vidim druge rešitve, kot da ga krajani zasedemo in ga tako prevzamemo v svojo last - še posebej, ker je naš denacionalizacijski zahtevek Upravna enota Grosuplje zavrnila. Akt je podpisala Nevenka Goreč, dipl. iur., načelnica Upravne enote, vročenpa je bil tudi pravnemu zastopniku KZ, odv. Andreju Gorcu, kar je g. Cveto Zupančič mogoče vedel že pred svojo objavo v Klasju!
Prejšnji sistem je krajanom vzel kulturni dom in s tem možnost hitrejšega razvoja kulture in napredka v kraju. Obžalujem, da se tudi v sedanjem demokratičnem večstrankarskem sistemu zadeve ne rešujejo tako, kot bi se morale...
Anton Vidmar, občinski svetnik, Ambrus
J.
INSTALAT6R5TVO BLATNIK
Vodovod - centralna kurjava - plin Montaža in popravila
Blatnik Štefan s P
Višnje 18 61303 Zagradec mobitel: 0609/639-254
Pridružujem se mnogim, ki so izrekli zadovoljstvo in navdušenje, da je naša mlada občina sama predstavila svoje turistične znamenitosti in možnosti v obliki turistične karte. Dokončno in strokovno oceno publikacije bodo seveda dali za to poklicani in izkušeni turistični delavci in strokovnjaki v širšem slovenskem prostoru.
Tisti, ki smo sodelovali pri nastajanju in oblikovanju turistične karte, pisali spremno besedilo in prevajali v tuje jezike, nismo imeli veliko tovrstnih izkušenj, tudi časa ni bilo na pretek. Izjema je le Geodetski zavod Slovenije - kartografski oddelek, ki
take vrste delo profesionalno opravlja. Dobro in strokovno opravljeno delo pa je merilo vrednosti in uspeha. Prav zaradi tega se oglašam z nekaterimi pripombami, predvsem kar zadeva tekstovni del karte.
Tekste je treba praviloma lektorirati in jih dati pred tiskanjem avtorjem in prevajalcem ponovno v pregled. Nedopustne in nepotrebne napake zmanjšujejo vrednost publikacije in bralcu vsiljujejo občutek, da so pri delu sodelovali površni in nesposobni ljudje. Za ilustracijo navajam nemški prevod. V njem sem našel enaindvajset tiskovnih ali slovničnih napak, ki jih v oddanem prevodu ni
bilo. Tujec, ki bo tekst bral, si bo pač svoje mislil o znanju in sposobnostih sodelavcev in izdajatelja. Tudi v glavi karte so podatki površni in neenotni. Pri nekaterih avtorjih je naveden poklic z akademskim naslovom, pri drugih je ta opuščen. Ljudje, ki poznajo navedene oblikovalce in prevajalce, si tega enostavno ne znajo razložiti. Ne gre torej za čast, temveč za avtentičnost in doslednost pri navajanju podatkov. Le tako bo publikacija zadovoljila domačega in tujega uporabnika, pa tudi sodelavce in prebivalce občine Ivančna Gorica.
Gregor Ficko, profesor francoskega in nemškega jezika
ODMEV NA ČLANEK V RUBRIKI ISCEMO
INŠPEKTORJA
Ob prebiranju rubrike Iščemo inšpektorja v zadnji številki Klasja se mi je pogled ustavil na sumljivo znani sliki zabojnika za smeti, ki ga lahko vsak dan opazujem z okna svoje seobe. Le kdo bi si mislil, da bo ta' kovinska škatla kdaj tako pomembna, da se bo pojavila celo v občinskem glasilu.
Besedilo ob sliki, ki bi potrkalo na vest vsakega državljana, pa me je zbodlo v oči, saj je zadevalo tudi (predvsem) mene. Bil sem namreč eden od krivcev, da je bil zabojnik, kot je razvidno iz članka, povsem zasut s snegom. Začuda pa se, kljub nasvetu v članku, niti pred mojimi vrati niti pred vrati drugih, ki so letošnjo zimo skrbeli za prevoznost vaške ceste, smeti niso pojavile. Verjetno je na to vplivalo tudi dejstvo, da je bil zabojnik za smeti za večino vaščanov, z izjemo gospoda Klemenčiča, dostopen večino zimskih dni. Res je, da vozilo Komunalnega podjetja zabojnika ni moglo odpeljati, vendar pa smo tudi ta problem z malo dobre volje in nekaj truda rešili kar
krajani sami, še pred pomladjo in brez inšpektorja. Zato sedaj izkoriščam priliko in se vsem, ki so letošnjo zimo kakorkoli pomagali, da je bila vaška cesta prevozna, iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala pa velja gospodu Jožetu Anžlovarju, ki je dolga leta plužil vaško cesto. Žal je prav letošnjo zimo iz znanih razlogov prenehal plužiti.
Spoštovani gospod Klemenčič, vabim Vas, da se nam pridružite pri akcijah, ki jih siceer ni veliko, večina krajanov (ne le jaz) pa bi bila veselaVašega sodelovanja. Mar ni lepo, ko se lahko peljete po vaški cesti, prevlečeni z novo asfaltno prevleko, greste mimo lepo obnovljene podružnične cerkve ali pa pozimi brez večjih težav pridete do svojega doma?
Pridružite se nam pri odstranjevanju snega. Morda bi tudi Vi kdaj poskrbeli za lažji dostop do zabojnika, za kar je vso letošnjo zimo skrbela ga. Marija, ali pa bi odstranili del snega s ceste, saj bi bile tako težave z zametanostjo   zabojnika znatno
manjše. Pa tudi pri ostalih akcijah Vas vabim, da sodelujete po svojih močeh.
Za konec pa le še to. Gospod Klemenčič, najbolje bo, da pričnete že kar sedaj iskati inšpektorja. Naslednjo zimo bo le-ta zagotovo potrebnejši, saj ne bo nedostopen le vaški zabojnik - smetnjak, tudi cesta ne bo splužena. Še bolje pa bo, če morda prav Vi poskrbite za pluženje vaške ceste. Zelo vam bomo hvaležni. Sneg z mojega dvorišča pa bom tudi prihodnje leto, tako kot letos, obdržal kar na svojem. Svetujem pa v Vam, da v prihodnje rešujete podobne probleme kar z nami. Z nekaj dobre volje in malo strpnosti bo težava rešena hitreje in v zadovoljstvo vseh. Tudi kakšnega dobrega nasveta bom zelo vesel. Ce pa boste še kdaj imeli težave z nedostopnostjo zabojnika, Vam bom z veseljem pomagal, da bodo smeti pristale na mestu, ki je namenjeno zanje.
Lep pozdrav!
Aleš Adamlje Radohova vas 29
BRALNI PALČEK - TOKRAT ZAHVALA STARŠEV
Vzgojno-izobraževalno delo je odgovorno. Od vzgojitelja zahteva veliko znanja, dodatnega dela ter ogromno človeške topline. Vsega tega in še veliko več so bili v polni meri deležni naši "Cmrlji", ki so bili vključeni v projekt "Bralni palček". Le-ta je nastajal postopoma in gradil vezi in nova izkustva med otrokom, vzgojiteljico in starši.
Za uspešno organizacijo projekta ter za prisrčno zaključno prireditev, ki je naše otroke predstavila kot prave male umetnike, se toplo zahvaljujemo gospe Joži Pevec in njenim sodelavkam, gospe ravnateljici in obema pedagoškima vodjema.
V imenu staršev Roži Kek
VELIKO VEC KOT SPORT
Na vprašanje, zakaj ljudje trenirajo ravno karate, je zelo lahko odgovoriti. Karate ima namreč veliko prvin, kijih težko najdemo pri drugih športih ali pa jih sploh ne.
Že od vsega začetka (okrog leta 520) je bil karate tesno povezan z duhovnostjo, saj so ga za samoobrambo in krepitev telesa trenirali indijski duhovniki.
Trening karateja torej ne pomeni le "treninga" telesa, ampak tudi trening duha. Največji boj namreč ni tisti z nasprotnikom, ampak predvsem boj v nas samih: z lenobo, strahom, jezo, pohlepom in samoprepričevanjem. Vsak boj. ki ga s treningom dobimo, pa nam še kako pomaga v življenju, saj se pri karateju srečujemo s podobnimi problemi kot v šoli, službi ali drugje. Poleg rednega treninga so organizirani tudi letna šola karateja na morju v Umagu ter razni seminarji, da bi bilo naše znanje še boljše. Tudi za zabavo je poskrbljeno, saj so večkrat organizirani različni izleti. Pred dnevi smo šli v Gardaland, kjer smo malce pozabili na potenje v telovadnicah in se predali novim vragoli-jam.
V Ivančni Gorici trenira več skupin, od pionirske in mladinske do članske. V februarju 1995 pa smo začeli tudi s pionirsko skupino v Šentvidu pri
Ljubitelji narave, veslanja in izletov s čolni se bomo letos že dvajsetič zapored zbrali na Krki. Zadnjo nedeljo v maju ( 26. 5. ob 11. uri) bomo zaveslali po lepi reki Krki do kraja Žužemberk. Pot je dolga približno 18 km, vmes pa je pri Šmihelu postanek s pripravljeno malico, ki jo vsak z veseljem zaužije.
Na poti od starta do cilja je 16 jezov in več brzic, kar daje progi posebno atraktivnost. Kljub temu pa je proga ob normalnem vodostaju razmeroma nezahtevna, primerna skoraj za popolne začetnike ( čolne se namreč
V Šmarju-Sapu je 18. in 22. marca 19% potekalo še zadnje medobčinsko prvenstvo v odbojki za mlajše deklice. Za ekipo OŠ Šentvid pri Stični so nastopile: Blanka Perpar, Urša Rus, Stanka Rus, Maja Kristan, Marija Piskule, Ana Strnad, Mateja Burnar, Janja Petan, Alenka Črnič, Petra Vukovič in Anita Mandelj.
Stični. Mnogi mladi karateisti so potomci prvih članov. Klub namreč deluje že od maja 1977 in je prav letos postal polnoleten - praznoval je 18 let obstoja. Nekaj članov je začelo s treningi na prostem pri lovski koči v Ivančni Gorici pod vodstvom Jožeta Kastelica, takrat nosilca zelenega pasu. Sedaj je Jože nosilec črnega pasu 2. DAN in uspešno nadaljuje svoje delo.
Redni treningi so dvakrat tedensko v ŠC Ivančna Gorica, vendar aktivni tekmovalci trenirajo precej več. Imamo težave s prostorom, zato so dodatni treningi na različnih krajih, tudi na prostem. Dodatni treningi se organizirajo za tekmovalno ekipo, ki rabi veliko več treninga in priprav.
Veliko pozornosti posvečamo vzgoji mladih, saj so v današnjem času vse bolj izpostavljeni nasilju. Tega se mnogi zavedajo, vendar pa le malokrat pomislijo, da njihovi otroci morda niso le žrtve nasilja, ampak nasilje tudi povzročajo. Starši, ki na to niso pozorni, kmalu spoznajo, da njihovi otroci, za katere so se tako bali, da ne bi bili žrtve nasilja, naenkrat postanejo nasilneži in jim niso več kos.
V KK Ivančna Gorica, v katerem se posebej s pionirsko skupino ukvarjamo že od leta 1982,   pa veliko
da prenesti tudi mimo jezov, ki veljajo za najzahtevnejše dele proge ). Za varnost bodo skrbeli veslači domače kajak-kanu sekcije, prisoten pa bo tudi zdravnik v čolnu. Kljub naštetemu pa je treba poudariti, da se vsak udeleži spusta seveda na lastno odgovornost.
Ko bomo prispeli na cilj v Žužemberk, bo sledil povratek na start. Če si ne boste mogli zagotoviti prevoza nazaj na Krko, se lahko obrnete na nas organizatorje. Na Krki nato predvidevamo piknik s podelitvi-
Tekme so bile kljub mladosti in neizkušenosti tekmovalk atraktivne. Naša dekleta so ponovila lanskoletni uspeh in obdržala 1. mesto, kar naj bo razlog za nadaljnje še boljše delo.
Karla Oven
pozornosti posvečamo ravno vzgoji. Karateisti se lahko dokažejo na tekmovanjih pod kontrolo sodnikov, hkrati pa jih karate uči strpnosti, samodiscipline, odločnosti in spoštovanja sebe in drugih. Ravno zato najbrž še niste slišali, da bi se člani KK Ivančna Gorica pretepali po diskotekah in gostilnah. Karate torej ne pomeni le boja na borišču z nasprotnikom ali pa celo pretepanja, o čemer so mnogi, ki karateja ne poznajo dovolj dobro, prepričani.
jo priznanj za vse udeležence, ker pa je letos jubilejna prireditev, skrivamo v žepu še presenečenje.
Naj omenimo še to, da primarni cilj te športno rekreativne prireditve ni tekmovanje z drugimi, temveč predvsem uživanje in sprostitev v naravi.
Kdor si želi udeležbo zagotoviti že sedaj, pa nima čolna z ustrezno opremo, naj si čoln čimprej rezervira pri Carpe Diem, Krka 27, ali River Adventures, Krka 18. Kdor ima čolne sam, pa priporočamo turistični model z   vso   pripadajočo   opremo.Za
Prostovoljno gasilsko društvo Hudo - Ivančna Gorica je letos že drugič za osmi marec povabilo svoje članice na srečanje, ki je bilo v prostorih njihovega gasilskega doma. Pripravili so kulturni program, ki ga je povezovala Renata Gomboc, nastopali pa so pionirji gasilskega društva. Poveljnik društva Marjan Knez je na začetku pozdravil vse navzoče in opisal vlogo žensk v gasilstvu.  Predstavil je  tudi  delo v
Verjetno sem vam v teh vrsticah na kratko obrazložil zakaj ime sankukai karate ne pomeni le športa, ampak vzgojo mladih pri oblikovanju njihovega karakterja in pozitivnega odnosa do okolja in družbe, v kateri živijo.
David Jermol (2 kyu)
reki Krki
udeležbo na tekmovanju se lahko prijavite 1 uro pred startom; plačali boste simbolično štartnino, v katero je všteta vsa organizacija, malica in riba na pikniku.
Organizatorji, člani kajak-kanu sekcije Športnega društva Krka vabimo vse občane občine Ivančna Gorica, da se udeležite tega res lepega izleta s čolni , lahko pa si nedeljo popestrite tudi tako, da si to prireditev ogledate z mostov in bregov.
Člani KK sekcije Š.D. Krka
gasilskem domu skozi vse leto. Predvsem je pohvalil mlajša dekleta, ki se bodo letos že drugič udeležila državnega gasilskega tekmovanja, in jim zaželel obilo uspehov. Da v društvu vlada harmonija, dokazuje tudi to, da se je na povabilo odzvalo okrog trideset članic, ki so jih lepo pogostili, predsednik društva Andrej Kokelj pa je vsaki od njih poklonil cvetje.
PONOVNO ROJSTVO NAMIZNEGA TENISA
Namizni tenis v našem okolju ni pogost, zato sem se odločila, da napišem nekaj besed o tem lepem športu, ki je zelo primeren za rekreativce, saj nimaš neposrednega slika z nasprotnikom in je zato zelo majhna verjetnost poškodb. Redki posamezniki v naših krajih so se z namiznim tenisom začeli ukvarjati pred petindvajsetimi leti, vendar organiziranih društev takrat še ni bilo. Najbolj pogosto se je ta Spori pojavljal na Krki, v Dobrepolju, na Muljavi in v Stični.
Potem je sledilo obdobje zastoja in pred osmimi oziroma devetimi leti se je zanimanje za namizni tenis spet obudilo, in sicer v Šmarju-Sapu. Tu je bil ustanovljen namiznoteniški klub TVD Partizan Šmarje-Sap. Takrat so se vključili v sedmo Ljubljansko rekreativno ligo. Do današnjega dne so napredovali do tretje lige in imajo lepe možnosti, da se letos povzpnejo še za stopničko više v drugo ligo, kjer je seveda nivo igranja še boljši. V drugi ligi namreč igrajo starejši, bivši igralci iz takrat zelo močne Jugoslovanske lige.
Ko so na Krki dogradili kulturni dom, so tudi tam začeli razmišljati o bolj organiziranem igranju namiznega tenisa. S pomočjo sponzorjev Komunalne gradnje, Komunalnega podjetja Grosuplje, Elekoma iz Ivančne Gorice, Oddelka za urejanje prostora Grosuplje, Tesarstva Mehlin in krških gasilcev so kupili štiri mize in začeli z aktivnim igranjem. Že prvo sezono so ustanovili namiznoteniško sekcijo pri Kulturnem društvu Krka. Spomladi leta 1995 so na Krki organizirali zelo odmeven turnir, na katerem so sodelovali najboljši igralci iz bivše občine Grosuplje.
Takrat so se tudi dogovorili o ustanovitvi medobčinske lige v namiznem tenisu. Poleti se je na razpis prijavilo enajst ekip iz vseh treh novonastalih občin, in sicer i/ občine Grosuplje Šmarje-Sap (dve ekipi) in
Elektro Grosuplje (dve ekipi), iz občine Ivančna Gorica Krka (dve ekipi), Muljava (ena ekipa) in Vzgojni zavod Višnja Gora (dve ekipi), iz občine Dobrepolje pa Dobrepolje (ena ekipa) in Kompolje (ena ekipa).
Liga se je dobro uveljavila, igrali so kakovosten namizni tenis, in ker je zanimanje raslo, so se po sezoni 1995 odločili, da ustanovijo dve ligi, in sicer prvo in drugo.
Dobitniki medalj in pokalov za sezono 1995:
EKIPNO:
1. Šmarje-Sap, druga ekipa
2. Šmarje-Sap, prva ekipa
3. Dobrepolje
POSAMEZNIKI:
1. Mitja Gašpcrič - Šmarje-Sap
2. Slavko Globokar - Krka
3. Tone Kralj - Dobrepolje
Na koncu se lepo zahvaljujemo vsem ekipam in igralcem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju namiznega tenisa v naših krajih. Ostale pa vabimo: pridružite se nam v naslednji sezoni!
Športni pozdrav od Mojce G., Luče
Vesna Kralj - uspešno izveden nožni udarec v glavo (S tekmovanja v Ivančni Gorici).
20. jubilejni spust s čolni po
NAJMLAJŠE SENTVIDČANKE PONOVILE LANSKOLETNI USPEH
ODBOJKA: SREDNJEŠOLKE IZ IVANČNE GORICE OSVOJILE 6. MESTO V DRŽAVI
V petek, 5.4.1996, je v Športni dvorani v Ivančni Gorici potekal finalni turnir državnega prvenstva srednjih šol v odbojki za dijakinje.
Pravico do udeležbe na finalnem turnirju so pridobile ekipe naslednjih srednjih šol:
II. gimnazija Maribor, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, Gimnazija Koper, Srednja ekonomska šola Maribor in Gimnazija Murska Sobota.
Žreb je razdelil ekipe v 2 skupini: Rezultati -1. skupina:
SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica : gimnazija Koper 0: 2
SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica : II. gimnazija Maribor 0 :2
Gimnazija Koper : II. gimnazija Maribor 1 :2
Vrstni red 1. skupine:
1. II. gimnazija Maribor
2. Gimnazija Koper
3. SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Rezultati • 2. skupina:
SETŠ Nova Gorica : Gimnazija Murska Sobota 2 : 0
SEŠ Maribor : SETŠ Nova Gorica 0 : 2
Gimnazija Murska Sobota : SEŠ Maribor 0 : 2
Vrstni red 2. skupine:
1. SETŠ Nova Gorica ,
2. SEŠ Maribor
3. Gimnazija Murska Sobota
Tekma za 5. mesto:
SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica : Gimnazija Murska Sobota    0 : 2 Tekma za 3. mesto:
Gimnazija Koper: SEŠ Maribor 2 : 0
Tekma za 1. mesto:
SETŠ Nova Gorica : II. gimnazija MariboT 2 : 1
KONČNI VRSTNI RED OZ. 6 NAJBOLJŠIH SREDNJIH ŠOL V ODBOJKI V SLOVENIJI:
1. SETŠ Nova Gorica
2. II. gimnazija Maribor
3. Gimnazija Koper
4. Srednja ekonomska šola Maribor
5. Gimnazija Murska Sobota
6. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Mlade odbojkarice iz Ivančne Gorice so z uvrstitvijo v finale srednješolskih tekmovanj dosegle izjemen uspeh. Uspehe je lepo deliti s prijatelji, zato smo kandidarali za organizacijo tega turnirja.
Da bi dostojno izvedli tako pomembno tekmovanje in bi tekmovalke in vse Slovenije odnesle s seboj kar najlepše vtise o naših krajih, smo poprosili za pomoč nekatera podjetja in podjetnike.
Naši prošnji so se ljubeznivo odzvali:
IMP Livar d.d., Proizvodnja in obdelava ulitkov Ivančna Gorica; Kava bar Nevenka Bregar, Dob 15 a, Šentvid pri Stični; Tango galanterija, Ljubica Groznik, Ivančna Gorica;
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto; Osnovna šola Stična; Diskont mar-ket Albina Podobnik, Šentvid pri Stični; Mini Max, Jeans club Casucci, Muljava; Bife pri Frenku Srebrnjaku, Ivančna Gorica; Market - bife - plini, Šipca, Ivančna Gorica; Gostilna Krjavelj, Ivančna Gorica; Olimpic Sport Andrej Ambrožič, Grosuplje; Trgovina in proizvodnja Dalja, Grosuplje; Mercator KZ, Stična; Korekt, Trgovina in agencija d.o.o., Zgornja Draga; Slemenice Saša Hrovat, Muljava; Lokal Met'k, Ivančna Gorica; K - klub Ivančna Gorica; Janez Smrekar s.p., avtoprevozništvo, trgovina in gostinstvo, Ivančna Gorica; IMP tovarna armatur d.o.o., Ivančna Gorica, Studio Markelj, foto - video - optika, Ivančna Gorica.
Vsem se lepo zahvaljujemo za pomoč in prepričani smo, da bi nam pri morebitni podobni organizaciji znova pomagali.
Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj se je zadnja tekma končala šele ob pol štirih popoldne. Tekmovalke so pokazale ogromno znanja, zelo so se borile za vsako točko, razživela pa se je tudi publika.
Aktiv učiteljev športne vzgoje Martina Strnad
Ekipa srednješolk iz Ivančne Gorice (5.4.1l)%).
Od leve proti desni stojijo: Alenka Erčulj, Brigila Plankar, .lana Vcinig, Tina Zupančič, Sandra Grabič; sedijo: Jana Zupančič, Irena Zadel, Vlasta Kovačič in Meta Jarm. Vodja ekipe Marina Strnad. Foto: Markelj.
Znani Slovenci na nogometnem igrišču
v Ivančni Gorici
V nedeljo, 14. 4. 1996, je nogometni klub Ivančna Gorica ob petletnici delovanja novega upravnega odbora organiziral zanimivo nogometno srečanje med člani domačega kluba in znanimi Slovenci, katerih ekipa se je poimenovala Karantanija. V njej so med drugim nastopili politik Janez Janša, športniki Nik Zupančič, Srečko Katanec in Jože Prelogar, glavni urednik Dnevnika Miško Kranjec, športni urednik Dela, urednik Sportskih novosti, hokejski trener Kavčič ter naš župan Jernej Lampret. Vodja ekipe je bil Bojan Bučar.
Tekma je bila zelo zanimiva, gledalcev je bilo veliko, več kot 1000, končni rezultat pa 2 : 0 za Karantanijo.Strelca v gostujoči ekipi sta bila Janez Janša in Srečko Katanec, zelo navdahnjeno pa je igral tudi župan Jernej.
Dobro so se borili tudi domači igralci, saj je minimalen poraz proti tako renomiranemu nasprotniku zelo dober rezultat. Treba je namreč vedeti, da so nekateri igralci, ki so nastopili v gostujoči ekipi, še vedno aktivni športniki, tudi nogometaši.
Naj omenim še to, da sta g. Janez Janša in g. Jaka Sever dobila priznanji domačega kluba za nekdanje igranje v njem in za druge zasluge pri afirmaciji NK Ivančna Gorica.
Po koncu tekme sta se predsednik domačega kluba g. Ivan Potokar in g. Janez Janša - neformalni šef ekipe Karantanija, dogovorila, da bo to srečanje postalo tradicionalno.
Ker glavni organizatorji takšnih atraktivnih srečanj ponavadi ostanejo v ozadju, bomo tokrat naredili izjemo in jih predstavili, saj si glede na trud, ki ga vložijo v šport, to gotovo zaslužijo. To so člani upravnega odbo-
ra NK Ivančna Gorica :
predsednik Ivan Potokar , podpredsednik Zoran Iliškovič, sekretar Dane Kastelic,
Za zaključek pa še zadnja dva ligaška rezultata domačih igralcev z dne 13. 4.96:
Člani - 2. ljubljanska liga : NK Ivančna Gorica : Borovnica 3:2 (2:1)
Strelca za domače : Darko Jurčič 2x in Edo Lužar
Starejši dečki - 2. Ij. liga: Tabor Grosuplje : NK Ivančna Gorica   0 : 2 (0:i Strelca : Aleksander Duša in Dušan Škorič.
člani Dušan Kastelic, Bojan Clemente, Matjaž Jordan, Dervo Ugorak, Esed Lugiči, Fadil Lugiči, Silvo Oven, Cveto Omahen, Bojan Kristan, Drago Kastelic in Boža Sluga.
S tem so si starejši dečki utrdili 1. mesto na lestvici v omenjeni ligi.
Simon Bregar
Moštvo NK Ivančne Gorice
NAJBOLJŠI EVROPSKI KOLESARJI V
GROSUPLJEI
Tako kot v preteklem letu bomo tudi letos v Grosupljem videli najboljše evropske kolesarje. Po lanskoletni uspeSni organizaciji prologa po grosupeljskih ulic-;ih so prizadevni grosupeljski kolesarski delavei dobili organizacijo cilja 5. etape dirke po Sloveniji.
Start S. etape, ki je od sedmih na letošnji dirki po Sloveniji najdaljša, bo v Beltincih v Prekmurju. Po več kot 230 kilometrih vrtenja pedal, ko bodo kolesarji prevozili dobršen del Slovenije, se bo etapa zaključila v Grosupljem. Kolesarji bodo pred ciljem vozili še en krog po grosupeljskih ulicah, tako da se bo razplet
tekme odvijal pred gledalci. Izkušnje govorijo, da o zmagovalcu odločijo največkrat zadnji metri dirke ali etape. Če bo tako tudi tokrat, se nam obeta prvovrstni športni užitek.
Za letošnjo dirko po Sloveniji so prijavljene Številne evropske ekipe in najboljši domači kolesarji, ki jim bo to lepa priložnost za merjenje moči s tujimi amaterskimi in tudi profesionalnimi kolesarji. Organizator pričakuje poleg štirih najmočnejših slovenskih ekip Se 16 ekip iz Nemčije. Italije. Nizozemske, Švice, Kanade, Belorusije, Kazahstana in ostalih evropskih držav.
Vsi ljubitelji Sporta, kolesarstva pa Se posebej, bodo torej v petek, 10. maja. priSli na svoj račun. Najboljše kolesarje pričakujemo v Grosupljem okrog 16. ure. Na ciljnem prostoru pred poŠto pa bo živahno že od 15. ure naprej, ko si bodo obiskovalci lahko ogledali kolesarski show. Grosupeljski gasilci pa bodo, ob zvokih narodnozabavnega ansambla, poskrbeli za lačne in žejne.
Vsi ljubitelji Sporta, pa tudi ostali, vabljeni na ogled vrhunskega Športnega dogodka.
Za organizacijski odbor Božo StaraSinič
TRETJI V ČETRTFINALU
Rokometna ekipa Osnovne Sole Stična se je tretje leto zaporedoma uvrstila v četrtfinale. Četrtfinalni turnir je bil v Ajdovščini. Na njem sta poleg domačinov in naše ekipe nastopili še Osnovna Sola iz Hrvatinov in Osnovna šola Prule. Razpored tekem smo poznali že vnaprej. Za napredovanje je bilo treba premagati domačine. Žal nam to ni uspelo. Imeli smo premalo športne sreče, za kar so
"poskrbeli" domači sodniki. Tekmo smo izgubili po podaljških.
V drugi tekmi smo brez večjih težav premagali OŠ Hrvatini in osvojili 3. mesto.
Ekipo so sestavljali: Marko Vodušek, Tomaž Rous, Martin Arko, Klemen BaranaSič,   Gregor   Jordan, Gregor
Goreneič, Lojze Grčman, Matic Erčulj. Tadej Kuhelj, Leo Oven. Mitja Kralj, Robi Slana, Matej Lekan in Dušan Škorič.
Martin je bil najboljši strelec turnirja, skupaj s Klemenom pa tudi med najboljšimi igralci turnirja.
Ekipo sta spremljala mentorja, profesor Marjan Potokar in Roman Tratar.
Marjan Potokar OŠ Stična
14
STRAN
PROMETNA VARNOST NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE GROSUPLJE V PRVIH TREH MESECIH
Sneg nam jo je zopet zagodel. Vozniki so imeli nemalo težav na cestah, nekateri pa so se znašli tudi pod cesto. K temu so pripomogli tudi sami vozniki, ki so v prvih spomladanskih dneh zamenjali vozilom "obutev". Ravno ti vozniki pa so povzročali ovire in zastoje na cestah, predvsem v klancih
Pa se vrnimo k pomladi, ki je privabila na ceste veliko mladih voznikov - kolesarjev in motoristov. Ti se še ne zavedajo vseh nevarnosti, ki prežijo na cesti, zato je MNZ Republike Slovenije pripravil akcijo "Veselo na kolo". Deloma smo jo napovedali že v prejšnji številki. Akcija bo potekala od 15. aprila do 10. maja. V njej želimo seznaniti kolesarje, voznike koles z motorjem in motornih koles na pravilno obnašanje na cesti in ustrezno opremljeno vozilo. Policisti bodo ob kontroli teh udeležencev delili zloženko z istim naslovom. Tisti, ki bodo zloženko dobili, lahko sodelujejo v nagradni igri. Na zloženki je namerno storjena napaka. Tisti, ki jo boste odkrili, to sporočite na naslov MNZ RS, Štefanova 2, 1501 Ljubljana. Za nagradno igro.
V šolah pa potekajo priprave za opravljanje kolesarskih izpitov. Sem spadajo tudi ustrezno opremljena kolesa, kijih bodo policisti pred izpiti pregledali.
Pa srečno vožnjo!
Akcija "Natakar! Taksi, prosim!" je končana.
V petindvajsetih dneh, kolikor je trajala, so policisti Policijske postaje Grosuplje obravnavali štiri prometne nesreče, v katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola. Tri nesreče so se zgodile zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo in ena zaradi izsiljevanja prednosti. V teh nesrečah je bila ena oseba laže telesno poškodovana, sicer pa je bila poškodovana le pločevina. V akciji so policisti izdali 71 zloženk. Dvainšestdeset voznikov je opravilo preizkus alkoholiziranosti. Od tega je "balonček" petnajstim pozelenel nad polovico, šestnajst voznikov pa je odklonilo preizkus. Analiza je pokazala, da se je v prvih treh mesecih prisotnost alkohola pri voznikih, ki so udeleženi v prometnih nesrečah povečala, z deset na trinajst odstotkov.
Prometna varnost v prvih treh mesecih je zadovoljiva. Policisti so obravnavali 95 prometnih nesreč, kar je za 25% več kot v istem obdobju lani. V teh nesrečah sta dve (ena) osebi izgubili življenje, šest je bilo hudo telesno poškodovanih in sedem (deset) lahko. Poleg tega pa je bila v 84 (58) nesrečah poškodovana le pločevinaa.
Tretjina nesreč se je zgodila v naselju, ostale pa zunaj naselja. Januarja se je zgodilo 36 nesreč, februarja 29 in marca 30. Po dneh se je največ nesreč zgodilo v torek (20), sledi ponedeljek (16), četrtek (15) in sreda (12). Skoraj za polovico se je zmanjšalo število ob petkih, medtem ko sta sobota in nedelja na isti ravni kot lani.
Obe smrtni nesreči sta se zgodili na magistralni cesti M/l od Višnje Gore do Biča, kjer se promet iz dneva v dan povečuje, zato ni odveč opozorilo, da upoštevate prometna pravila in znake.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Če bi človek verjel vse. kar je prebral v Klasju, bi lahko na prenovljeni in samopostrežni Petrolovi črpalki v Ivančni Gorici dobil bencin že kar nekaj časa. Kot pa kaže slika, to kak mesec še ne bo mogoče.
Kdo je kriv? Zima? Eni pravijo, da županstvo. A.A.
Ivančna Gorica, Stantetova ul. 9
Podjetje z dolgoletno tradicijo izdelave kvalitetnega stavbenega pohištva, opremljeno s sodobnim zapiralnim okovjem, termoizolacijskim steklom in tesnili.
Iz našega proizvodnega programa nudimo:
• OKNA s polkni ali roleto, različnih oblik in dimenzij
• BALKONSKA VRATA IN PANORAMSKE STENE
• VHODNA IN GARAŽNA VRATA •NOTRANJA VRATA
• IZDELKE PO NAROČILU, SVETOVANJE, INŽENIRING, DOSTAVO, MONTAŽO, SERVIS...
Informacije in prodaja:
tel. (061)777-147,777-148,778-060 fax (061) 777-066
SPOROČITE NAM VAŠE ŽELJE IN ZAHTEVE. MI JIH BOMO IZPOLNILI. NAŠI IZDELKI SO VISOKOKVALITETNI IN KONKURENČNI
Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce še nemo kliče: oh, kje si mama ti.
ZAHVALA
Utrujena od življenjskih viharjev je 101. dan za svojim možem in našim očetom iz tega zemeljskega življenja odšla v večnost, kjer ni ne joka ne bolečin, naša draga, zlata, nepozabna mama, stara mama in tašča
JOŽEFA MRAMOR
roj. NOVAK iz Šentvida pri Stični 163
Dolžni smo iskreno zahvalo vsem, ki ste zanjo kaj dobrega storili, ji darovali cvetje, sveče, darovali v dober namen za blagor njene duše in za sv. maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje, ter vsem, ki ste se prišli od nje v tako velikem številu poslovit in jo pospremili v njen zadnji dom.
Hvala zdravstvenemu osebju iz Ivančne Gorice, posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku Jožetu Koželju za obiske na domu v času njene bolezni in za opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem, pogrebcem, OOS RAŠICA Šentvid in OOS KOVINASTROJ iz Grosupljega.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerke Joži, Fani, Marija in Lojzka, zeta Jože in Peter, vnuki: Damjan, Simona, Jože, Klemen, Petra, Gorazd in Anita
Šentvid pri Stični, Tacen in Višnja Gora
OBLETNICA IN ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki strašno boli, in povsod sledovi tvojih pridnih rok.
trinajstega maja mineva leto dni odkar je nenadoma odšla od nas ljubljena žena, mami in babica
DARINKA LJUBIC
Vsem, ki se je spominjate v vaših molitvah, obiskujete njen prerani grob, ji darujete cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
Mož Franc, hčerka Nadi in sin Franci ter vnuki
zavod za prostorko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje
UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE
NEPREMIČNINE
- CENITEV NEPREMIČNINE
- SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE
- UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI
- ZEMUIŠKOKNJIŽNI PREPIS
PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE
TEL: 061/762-246 061/763-078
r3
2fi 0013X0 V0£90
Reševanje občinskih težav
na izviren način
Idejo patentiral: LEOPOLD SEVER
PROMET II IN EKOLOGIJA II
V občini se prometne in ekološke zagate kopičijo, da je joj. Občinski možje so spet nujno staknili glave in po temeljiti analizi sprejeli drastičen ukrep: po novem letu bo v naših naseljih prepovedan ves promet z motornimi vozili, prednost pa bodo imele živalske vprege in kolesa na nožni pogon. Seveda bo zaradi tega v začetku nekaj težav, zato se bo treba v prehodnem obdobju na spremembo temeljito pripraviti.
Ker večina naših krav ne zna več voziti, je občina že poslala v Albanijo nekaj prometnih strokovnjakov, ki se
bodo usposobili za tovrstne inštruktorje. Da bodo pomembnejši ljudje v občini lahko obvladovali položaj, bodo imeli določene privilegije: župan bo na občinske stroške lahko vzdrževal konja, urednik Klasja zaradi zahtevnejšega terena - jezdnega osla, občinski svetniki bodo vsako leto brezplačno prejeli dežni plašč in dve zračnici za kolo, člani uredniškega odbora Klasje pa par trpežnih čevljev. Na naših cestah bo res nekaj več živalskih odpadkov, toda to bo še vedno bolje kot S02 in drugi strupi v zraku. Bodo pa tudi gospodarske koristi: naši travniki bodo spet pokošeni, na cestah nabrani gnoj pa bo na občinskih' njivah omogočil bogat pridelek, zato pričakujemo pocenitev hrane.
Takale slika bo po novem letu na naših cestah zelo pogosta.
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE
VABI
NA 11. TRADICIONALNO PRVOMAJSKO DELAVSKO SREČANJE NA POLŽEVEM
Program:
torek, 30. aprila 1996:
- od 20. ure dalje igra ansambel ROBERTA PRAPROTNIKA,
- vmes ob 21. uri prižiganje prvomajskega kresa,
- poskrbljeno je tudi za gostinsko ponudbo.
sreda, 1. maja 1996:
- od 11. ure dalje igra ansambel ROBERTA PRAPROTNIKA,
- zagotovljena je gostinska ponudba,
- po   13.   uri tradicionalne sindikalne zabavne športne igre.
Bogate nagrade za zmagovalce so prispevala podjetja z našega območja.
Na Polževo lahko pridete s svojimi prevoznimi sredstvi, najlepše pa tisti, ki boste večji del poti prehodili iz različnih smeri: iz Grosupljega, Ivančne Gorice, Muljave in Višnje Gore.
VABLJENI!
POLICIJSKA KRONIKA
ISCEMO INŠPEKTORJA
Nov parkirni prostor v Stični je bil menda zgrajen in namenjen obiskovalcem stiškega samostana. Kot pa je videti na sliki, so ga brezobzirno zasedli (najbrže) domači avtoprevozniki.
Naj jim že tokrat povemo, da bodo, če jih ne bo iz parkirnega prostora, namenjenega gostom, pregnal kak inšpektor, v kratkem lahko ugotovili, da ne bodo dobili licence za opravljanje dejavnosti, če ne bodo imeli med drugim tudi stalnega ustreznega parkirnega prostora za svoje tovornjake in prikolice.
A.A.
V Klasju ste lahko prebrali, da bo Komunalno podjetje Grosuplje, katerega solastnica je tudi občina Ivančna Gorica, odvažalo kosovne odpadke gospodinjstev iz krajevne skupnosti Dob 17. aprila.
Posnetek je nastal 22. aprila na Lučarjevem Kalu. Sicer pa ta dan tudi na drugih zbirnih mestih ni bilo nič drugače, razen ... Ena vas je bila izjema. Uganite katera in zakaj!
Načrtovalcem odvoza kosovnih* odpadkov pri Komunalnem podjetju pa tole:
Držite se rokov. Vas ni izučilo lansko odvažanje odpadkov, ko so se kupi do prihoda komunalcev zmanjšali za polovico? Druga polovica odpisanih gospodinjskih strojev pa je, olajšana za nekaj delčkov, končala nekje v gozdu.
A.A.
Od 25. marca do 15. aprila so policisti na območju občine Ivančna Gorica obravnavali šest kaznivih dejanj, pet prometnih nesreč in tri kršitve javnega reda in miru.
27.03.96 Mladoletnik iz Grosupljega je v marčevski noči razgrajal na železniški postaji v Ivančni Gorici. Ko ga je na početje opozoril odpravnik vlakov, mu je začel groziti s fizičnim obračunom, zato se je uslužbenec umaknil v svojo pisarno. Korajžni mladenič je stopil za njim in na vratih prometnega urada naklepno z nogo razbil steklo. S tem si je prislužil obisk na sodišču.
03.04.96 Policisti so odkrili, da je domačin iz Ivančne Gorice izkoristil obisk pri dekletu in njenemu očetu vzel čekovni blanket, ga izpolnil ter ga s pomočjo prijateljice vnovčil v Ljubljani. Ker mu je ček prvič uspelo vnovčiti, je naslednjič vzel dva čeka in ju vnovčil v enem od gostinskih lokalov v Ivančni Gorici. Tako je dekletovega očeta oškodoval za 26.500,00 SIT. Isti osumljenec pa je izmaknil čekovne blankete tudi iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, jih v Ljubljani vnovčil in lastnika avtomobila oškodoval za 56.100,00 SIT.
08.04.96 Na regionalni cesti med Muljavo in Krko, pri odcepu za Znojile, je prišlo do naleta več vozil. Od Krke proti Muljavi je vozila kolona vozil. Prvi v koloni je nenadoma zmanjšal hitrost in zavijal levo proti Znojilam. Drugi in tretji voznik sta svoji vozili ustavila, četrti pa je zaradi vožnje prekratke varnostne razdalje kljub zaviranju trčil v vozilo pred seboj ter ga potisnil še v drugo vozilo. V nesreči je bila k sreči zvita le pločevina.
09.04.96 Policisti so odkrili dva otroka, stara enajst in dvanajst let, ki sta v začetku aprila v okolici Velikih
Les vlomila v eno počitniško hišico in v dve poskušala vlomiti. Vrednih predmetov sicer nista odnesla, sta pa lastnikom povzročila škodo.
11.04.96 Neznani objestneži so ob regionalni cesti od Muljave proti Žužemberku poškodovali tri avtobusna postajališča, in sicer tako, da so odtrgali deske in lomili kritino. Zakaj so jim ti objekti napoti, ni znano.
13.04.96 Objestna mladina je tega večera v okolici gostinskega lokala Met k v Ivančni Gorici izruvala dva prometna znaka in ju odvrgla za cesto. Ležeča znaka nekaj dni nista služila svojemu namenu. K sreči pa zaradi odstranjenih znakov ni prišlo do nesreče.
14.04.96 Neznani storilec je vlomil v prostore Krajevne skupnosti Zagradec. Pri delu si je pomagal v vlomilskim orodjem in silo telesa. Iz notranjosti je odnesel manjšo kovinsko blagajno z manj vrednimi papirji.
Že v prejšnji številki smo opisali dve goljufiji, katerih je osumljen občan iz Tržiča, ki na obroke prodaja električno masažno blazino. Oglaša se pri starejših ljudeh in jih pregovori, da jim bo blazina pomagala pri revmatičnih obolenjih. Ko je blazina plačana, pa se vrne ponjo z izgovorom, da jo bo pokazal drugi stranki ali da ta nima garancije, zaradi česar jo bo zamenjal. Ker beležimo več tovrstnih dejanj na območju Policijske postaje Grosuplje, občane prosimo, da o morebitnem pojavu prodajalca obvestijo PP Grosuplje. Ravno tako se lahko zglasijo na PP osebe, ki so bile na tak ali podoben način ogoljufane.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
OBVESTILO BODOČIM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL
Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje obvešča občane, da je sprejet novi pravilnik, ki med drugim določa tudi način opravljanja izpita iz prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil. Pravilnik je sprejel Rdeči križ Slovenije - Glavni odbor - in je v skladu z Zakonom o varnosti v cestnem prometu.
Pomembna novost v tem pravilniku določa, da morajo vsi kandidati za voznike motornih vozil opraviti izpit iz PMP pri OO RK, kjer imajo stalno prebivališče.
Za občine Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje je to OO RK Grosuplje.
Ministrstvo za notranje zadeve Grosuplje bo za te tri občine upoštevalo samo kartončke o opravljenem izpitu pri OO RK Grosuplje.
Kandidati se k izpitu PMP lahko prijavijo:
- vsak ponedeljek in sredo   med 10. in 14. uro
- ob sredah
- ob petkih
med 10. in 16. uro in
med 10. in 12. uro, na OORK Grosuplje, Taborska 2 (bivša občina), kjer izpolnijo prijavnico, ter plačajo določen znesek za stroške tečaja in (ali) izpita. Po enakem postopku pa se lahko prijavijo kandidati tudi na Združenju šoferjev in avtomehanikov, AVTOŠOLA Grosuplje, Taborska 15a, vsak dan v dopoldanskem času in ob sredah do 16. ure.
V izjemnih primerih bomo prijavo sprejeli tudi na tel. 761-119, OO RK Grosuplje oz. tel. 764-323, ZŠAM Grosuplje.
Vsem želimo veliko znanja, z željo, da bi ga čim manjkrat uporabili v najhujših primerih.
OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
16
STRAN
REPORTAŽA
PODLISTEK
V nedeljo, 14. aprila, so v naši občini potekale volitve v svete Krajevnih skupnosti. V uredništvu Klasja smo se odločili, da postavimo pod drobnogled nekatera volišča in tako je nastala naslednja fotoreportaža.
Najin "start" sc je začel ob deveti uri, nikjer drugje kot v prestolnici občine. V ivanškem kulturnem domu gneče ravno ni bilo. Občinsko središče, kot sva izvedela, ima probleme s pripadnostjo, saj je bila udeležba na volišču le 43-odstotna, najmanjša v celi občini. V svet KS Ivančna Gorica je bilo izvoljenih enajst kandidatov.
V kulturnem domu na Muljavi je bilo precej bolj živahno. Volilci so potrpežljivo stali v vrsti, da so dobili svoj volilni listič in na njem obkrožili svoje kandidate.Tudi župana Jerneja Lampreta smo videli pri opravljanju državljanske dolžnosti, poleg tega pa je tudi obiskoval volišča v občini. V svet
KS na Muljavi so volilci izvolili sedem kandidatov, volilna udeležba pa je bila 59 -odstotna. Pot sva nadaljevala v Ambrus. V šoli, kjer so imeli volišče, nas je pričakala volilna komisija, videla pa sva tudi dva volilca. Da ura ni prava, so nama povedali, kajti ljudje so odšli k deseti maši. Udeležba v Ambrusu je bila 70 odstotna, izvolili pa so sedem kandidatov.
V Krajevni skupnosti Zagradec imajo, kot sva izvedela, največ problemov z Romi. Volišče v gasilskem domu niti ni bilo polno, če odmislimo člane in predsednike volilnih komisij. Večji obisk so pričakovali po enajsti uri. Drugače pa so izvolili 15 kandidatov, udeležba pa je bila, ravno tako kot v Ambrusu,   70 -odstotna.
V Družbenem cenlru na Krki sva nekaj minut pred enajsto našla le čakajoče predstavnike Volilnih komisij. Volilccv pa od nikoder. A gotovo se je popoldne pojavil še kakšen, sicer ne bi mogli izvolili 15   kandidatov   in   imeli 55-
odstotne udeležbe.
V gasilskem domu na Dobu so za svoje volilce lepo poskrbeli. Žejen ni bil nihče. Izvolili so enajst kandidatov, udeležba pa je bila 82-odstotna, kar je druga najvišja udeležba na volitvah v občini.
V Sobračah so volilci opravili dvojno delo. Izpolnili so vsak po dva lističa. Na enem so obkrožili svoje predstavnike za svet krajevne skupnosti, na drugem pa so obkrožili da ali ne za referendum o ureditvi krajevnih poti. Izvolili so sedem kandidatov, udeležba pa je bila 71- odstotna.
Tudi v šentviškem kulturnem domu ni bilo zaznati kakšne gneče. Izvolili so 13 kandidatov, udeležba pa je bila 52- odstotna.
V gasilskem domu v Višnji Gori so svoje delo ob 12. uri opravljali le predstavniki volilnih komisij. Udeležba v KS Višnja Gora je bila 69- odstotna, izvolili pa so 13 kandidatov.
Tudi v kulturnem domu v Stični, kjer sva ob 12.uri in 30 minut zaključila svojo pot, ni bilo nič bolje. "Tisti, ki so mislili priti na volišče, so že priši, tako da je bil največji obisk že mimo", sva izvedela od volilne komisije. V svet KS Stična so izvolili devet predstavnikov, udeležba pa je bila 56- odstotna.
V KS Metnaj so izvolili enajst predstavnikov, udeležba na volitvah pa je bila 67 - odstotna. Kot smo izvedeli iz uradnih podatkov, pa so bili najbolj pridni volilci v krajevni skupnosti Temenica. Njihova volilna udeležba je bila kar 84- odstotna - največja v vsej občini, izvolili pa so devet kandidatov.
Tako, volitve so mimo, vsi pa upamo, da smo izbrali najboljše in najbolj delavne kandidate, ki bodo poskrbeli za nadaljnji razvoj naših krajevnih skupnosti. Upajmo, da se bodo rezultati njihovega dela kmalu pokazali tudi v praksi!
Petra Bahorič, foto: Andrej Agnič
ilmrtoDOHHt
BRONASTA DOBA
Ime je doba dobila po nam dobro znani zlitini bakra in kositra z imenom bron. V naše kraje se je ta nadvse uporabna kovinska zmes razširila iz Sredozemlja pred kakimi štiri tisoč leti, na Orientu pa so jo na veliko uporabljali vsaj tisoč let prej.
Bron sestavlja pretežno baker, slaba četrtina pa je kositra in drugih elementov. Naši predeli so bili z bakrom siromašni, kositra pa sploh nimajo. Zdi se, da je bil to poglavitni vzrok za vsestransko zaostajanje naših krajev v bakreni in bronasti dobi. Ljudje, živeči na našem sedanjem ozemlju, tiste čase ni.sp imeli primernega tržnega blaga za zamenja-
vo in nakup dragega brona in izdelkov iz te zlitine. Posledica je bila slabša oborožitev in s tem zmanjšane poselitvene možnosti. To občutijo arheologi še dandanes, saj najdejo pri nas, pa tudi drugod po Sloveniji, sorazmerno malo sledov iz bakrene in bronaste dobe. Bogate najdbe bronastih izdelkov v okolici Vira pri Stični, na Magdalenski gori, na Vačah, v Valični vasi in drugod izvirajo namreč pretežno iz železne dobe.
Kako pomembna je bila domača
kovinska surovina, se je pokazalo prav
v železni dobi, ko so prazgodovinski
Iliri začeli  pridobivati železo iz
domače rude, kar je posredno pripel-
KNJI
jalo do pravega in z ostalo Evropo primerljivega razcveta zahodne Dolenjske. Železo je namreč po eni strani omogočilo primerno oborožitev domačih bojevnikov, kar je pripeljalo do poselitve bolj izpostavljenih predelov, po drugi strani pa je bilo tudi zanimivo tržno blago za trgovce z lepimi izdelki iz brona.
V bronasti dobi so iz brona izdelovali najrazličnejše izdelke za okras in za drugo vsakdanjo rabo, za bogočastne in vojaške namene. Zlasti bronasta bojna sekira in sulica sta v povezavi z uporabo konja v vojaške namene, prinesli velike spremembe v bojevanju. Povsem rezumljivoje, daje siromašnejše prebivalstvo tiste čase še na vejiko uporabljalo kamnite
ciitosupus
V bakreni in bronasti dobi so bili naši kraji večkrat priče priliva novih ljudstev, predvsem indoevropskega izvora. Ti so se redno stapljali s staroselci. Prišleki so s seboj vedno
prinašali novosti iz materialne in duhovne kulture.
Leopold Sever
Korinjski hrib je bil zanesljivo naseljen že v bronasti dobi! Na njem so se utrjevale tudi poznejše civilizacije.
Adamiču 18