KRALJEV V PBAVI LUCI.
f
,L

AUG 1 6
e
glasilo slovenske: narodne podporne: jednote
ONéaUkila aptavatfkl f-•toH? Höf B. Uw»dal« »v.

Offtae sT ftthU»atlea:fu flSSÎ Bo. U*»4aW ft««. Tvlaphaaei Lawslal« 4M.
LETO—YEAR XIV 1
•ÎÂmî! Chicago, IU., ponedeljek, 15. avgusta (Aug,
1921,
ŠTEV.—NUMBER 118.
K0MGRE8HIK 8CHALL JO JB HEUSMII/KNOEABMEOVA-
Polmer je imel svojo roke pole*, de meesnkl baroni niso bili ka-znovani, pravi kotiranik.
Washington, d. 0. (Federated Press. Laurenee Todd). — Kongresnih SchaJl is Afinneoote jo ne usmiljeno rOhtmrevaril takozvano mesarsko kontrolno Oktavo svojem govoru, ko je biia v torek predložena zbornici v končno po-trditev. Pridružil ae jc rovolti. ki jo je pričel Kello» is 8t. P&ulp proti vodstvu repubHkanske KtraiVkc. Karajoč, da ima predloga namen ubiti moč zvezne obrtne komisije, je SohaH rektd:
"Prav fino so bomo' počutili, ko bo treba stopiti pred deželo in ImkIo naši naaprotniki povdarjall, dn ic republikaneku stranka ubila edino stvareh i je apoaobno in pošteno delala za ljudske interese. (lovorite o boljševikih! To je način, po katerem se delajo."
Svoje argumentiranje je pričel S temi argumenti:
"Mr. predsednik ,odev jo pripravljen. Prizor je izdelan. Zaganjalo se je dvignila Prvo dejanje pričenja. Veliko 'kongrcsnticov je «loma. K>j se naj zgodit Majhen umor. Kdo ae naj ubije? Zvezna obrtna komisija. Zakaj f Ker je lKifteno in vestno vršila svojo dolžnost."
Povdarjal je, da je bUa vsaka |<lobra določba v mesarski regula-
otroka uvnai delavca
vplenjbna vb led _ c ane stanarine
Chicago, UI.	Fni* A.
llerndt, sprevodnik na poulični želesaici. ae je v soboto pritožil na policiji, da mu je hftna po sestniea mrs. John Oreen vzel« dva majhno otroka kot poroštvo, da bo plačal dolg na stanarini v znesku *48. Berndt ima ženo v bolsiinici in valod tega je zlezel v dolg. Policija jo dala zaporno povelje za poaeatnico.
RUDARJI SO PROTI ZNIŽANJU MEZDE.
AK0HO 0 Mirom ZADEVI PODVZAJKEJO ftELE NA SVO JI KONVENCIJI.
Podjetniki *a poizvedujejo o darakih «ahtevmh.
ra-
Anglija ja porinila žieaki \ ligi narodov, l^ar tana veČino.
AMERIKA NOČE BITI ZRAVEN.
s TUKAJ JE ODOOVOR.
mmM ikri i irl''1 "nvu m
• Chicago, lil. - Meslni hlei* oddelku za ženitvena dovoljenju tegner poroča, da bo število že mtvenih doovljcnj letos padlo zu Miri tisoč. Lani je bilo izdanih nekaj čez 42,000 dovoljenj, v tem letu pa število ne bo preaeglo 38,-
W r	® a . ,.	Breapoaohmt in premalostiK
Pariz, H. avg - Svet loge no- nmnj ^ ^„^ ^^
Iadianapolis, Ind/ — Konven-eija rudarske organizacije U. M. W. of A. ao vrši v. tem mostu in prične 29. septembra. Podjetnici so silno radovedni, kaj bodo zahtevali organizirani rudarji, \ko poteče njih pogodba in kakšne in-štrukcijc prejmejo njih glavni odborniki, da se izvedejo zahteve rudarjev. Izvohan je takih vesti je seveda važno za rudarsko podjet nike, ker se lahko pripravijo za spomlad in uravnajo svojo taktiko po razmerah. In čimprej© pri-čno js uresničenjem njih načrtov, lolfko bolj «e jim zdi verjetno, da bodo z njimi uapeli. Razni časnikarski poročevalci
jjB predlogi inspirimna od "«Negujejo odbornike ru-obrtne komisije, ttttè Vo^nko organizacije z vpražanji
zvezne m»i,'
/d» j r.gvadteia lfgafoa malina, katera lahko uspelno obračuni z sarokim monopolom. Ta tregiAen fikt podiranja komisije bo našle-<len po drugem aktu — klavzuli n žilnih kupčijah za bodočnost, s katero sc bo skušalo vzeti komisiji vse pravice do nadzorovanja trgovine r. žitom. Prihodnja predloga lw» prepovedovala komiaiji n rej* k a ti slabo blago. Predloga •¿lede premoga bo pa vzela komisiji pravico nadzorovati profitar-Mvo s premogom.
"in po tem bo -prišla vsaka kriminalna kombinacija," je nada-ijeval kongresnfk Schall. "ki ob-■'■u!i. <la potrebuje varstvo pred resnico, s predlogo, da se kontrolira in uravnava, v rmnid po ižče, da ko izogne zasluženi kazni po zakonih detiele.
\'aši volilci pišejo: Pojdite za mesarji, pojdite za premogoliop-ni m i družbami Ali nemogoče je l>ilo iti za njimi brez dokazov iu kršenja poatav. In takrat so se po-služili socialisti dbsdevne vladne l»re/.moči. da pridobe tisoče ca i-dejo, da naj vlada prevzame te ogronup privatne združitve. Ce "e storimo kmalu nekaj, kar prinese vidno nripehe, tedaj bo {s vera rada."
* hali je pripovedoval, kako jt komisija neustrašeno vodila pre-iskavo o kršenju poatav po mesarski petorici in kako ae Palmer m noslUKl prilike, ki jo jc imela \lsda, da se kaznujejo mesarji. IMvoffl j itn je lmWniteto pri na-Hnjni kontroli 762 korp©r*elj i *-mod 762 korporacij. ki ao v nie-
I krempljtto. Dodal je. da ni bil "« oavljen poizkus, da ae onmje
.....itrola, ki jo imajo mesarji nad
' »»karal, a katerimi eelo kontrolirajo deaet koi^oraeij. o katerih
rekli, da jih opoat*. In sds j ee >*> "elo odločitev Palmerja »e bolj omilila v interesu meaariev.
Kadar pridejo volitve." je iz-»svil Sekali proti svojim reoe-iilikanokim tovarišem. "hoat«- vi-'Hi Ijml navid«tnr> gor»*4tl r ii.tereen navadnega Ijndrtva. toda nusarji bodo daH denar. Oaezar mU bodo aa mole. ki eo imeli po aum glasovati proti maaarski r«flo*i. toda nflrtlBr ne bodo o> •«»nllu da je v predlogi morilska '"ločba sa komiall^ ki je oemn-
uočflg odrrdbit. i
Meaarjl ao Žale oprostiti IMi. i ea J* razkrinkali Pu-tHi ko (Dalja aa 1 strani).
kovttlh organizacij s Uklmi vprašanji, upajoč, da so oni informirani o zahtevah rudarjev/ Vse. kar so izvedeli dozdaj, je bilo, da je John L. Lewis, predaednik rudarske orgsnisacije izjavil, da rudarji niti ne bodo uvaŽevali vprašanja za znižanje mezde. Časnikarski poročevalci seveda, niso zadovoljni s tem odgovorom, kajti izvedeli bi radi. Če bodo zahtevali povišanje mezde.
Well, goepodje časnikarski poročevalci in premogovniški podjetniki l)odo morali «čakati do ji> eeni, da izvedo, kar žele vedeti. Na njih vprašanja jim bo odgovorila t on venci ja rudniikih delavcev. In tudi takrat bodo imeh še dosti časa. da izvrže svoje na črto. Dotlej pa ne bo njih rado-vedaoet nasičena.
Gospodje rudniški podjetniki še vedno sanjajo, da par odborni-kov komandira v organizaciji, kai naj rude rji zahtevajo prihodnjo apomlad. ko poteče \ijih pogodbf dne & marca. Njim ne gre nikakor v glavo, da imajo odločilno besedo zastopniki rudarjev n.. konvenciji. Ta zmot* jih pehuja do tega. da laaijo okoli odbornikov In skušajo kvodoti. kaj bodo radarji zahtevali epomladi. Ker odborniki nieo preroki in zastopnikov radarjev tudi nimajo na vrvici, jim ne morejo povedati, kak-šne bodo njfi zShteve. To je tako enostavno m razumljivo, da lah ko «e navaden otrok to resnico razume Počakati bodo morali, ds »pregovori konvencija. Dokler pa ne spregovori konvencija ru<l*r. jev. toliko čaaa Je pa vsako ugibanja o zahtevi radarjev zastonj.
1 r
rodov se anide 20. avguata in re* l^g^er ši vprašanje (Jörnje Slezije. Ta.F ko javlja "Keho de Paria". « London, 14. avg. — V dob inofrmiranih diplomatičnih krogih v Londonu smatrajo entento V popolnem raaaulu, čeprav noče mvlx-na stranfka priznati te«a u radno. Spor mod Lloyd, in Briandom zaradi CJornje je. ki traja Že več mesccev, jo Sto-pil v akutni stadij v pH«vk, ko eta ministrska predsednika Anglije in Francije pretrgala koufereoeo. ker sta vidoku da je vnuk sporazum nomogoč. Prelom jo vlael ua niti in že jc izgledalo, ds ni več rešitve, ko je Lloyd George zopet naredil ono njegovih znaniih linja-Škili potez namenom, da ne dobi Nemčija vtiaa, da entente ni vo«. Prodi agal je. da ae sleiki apor predloži ligi narodov, dobro ve-doč, da ima Anglija večino v odboru lige in lahko doseže tam vse. kar hoče. Njegov predlog je bil sprejet. Odbor lige se snido enkrat v septembru in bo pretresal to uproAmje. '
«OTAVBINSKI DELAY6I SNUJEJO ZA0RU60.
sedanja konferenca vrhovnega interesi, sveta zadnja farea entente, a ks* toro še slepi javnowt in prikriva svoje »pore.	'
Ameriški poslanik #arvey je
OIBANJEM JJk. (TITANOVI ZADRUOB BO ; ^RIOBLI
izidabíM
■■■ÉÉMtttlH

l^ÄT R1686CÍ| JB
MinusapolU, Minn, -f Htavbin ski ptnljei nrki so na predraen na-Saavali boj a atavbinaklmi de i in zdaj noaijo tudi posledice boja. Pred bojem so edino atni birniški interesi gradili vske domove in druga poalop-V bodočnosti pa vstane tem tnim interesom velika kon-a v atavbinskih delavcih samih, ki zdaj snujejo veliko pro-Mflivno zadrugo, ki bo gradila
f -	...	domove po veliko nUji
Avtoritativno se poroča, da je ^ w* ^ jih arlum ^^tni
Ohieago. I1L — «2-letni August Rbert je baje dejal v jezi. da po-žene v zrak Morris Planot o banko .ker je bil odputfen. Znredi teh besed je bil aretiran in priveden pred sodnika. Obaojen ni bH na nobeno kazen, ampak deportireli ca bodo Kaj bo ta 4gri dMavee počel v svoji nekdanji domovini, kjer je danae tnjee. ae n«klo aa brigs Par bremniaeln». beaed m-rW-miR» v jasi in mogoče tadi brez najmanjšega slabega namena, ss-d„mnjejo danee za deportarijo, na katero M ee p*ev »anealjivo ne oziral prod iSkrobom are. vojna
izjavil, da Združene države nimajo nič opraviti g ligo narodov In jo ■'fweko SklefÄf]
vrhovnega sveta.
londonski "Time*" pišejo, da je seja vrhovnega sveta končala s iiaakom. ki dokazuj<>. da je ta alb-normalna institucija (vrhovni svet) bankrotirala. Diplomatično razmerje med Anglijo in Franaijo je tako napeto, da se prav lakko zgodi, da Lloyd George in Rriand odklonita prisoatvovanje na razorožit veni konferenci v Washingtons Privatno ae poroča, da je Lloyd George med sejo večkrat pokazal, da mu je vseeno, fe Je e-meriflki zastopnik Harvey navzoč ali ne. Vr petek predpoldne se je bil flarvey inicaj zakaanil in Bri-and je hotd. da svet čaika nanj, toda Lloyd George je dejal: "Ce-mu bi čaknli. saj nam Harvey itak ne more pič pomit trati"
Pariz, 13. evg.
Danca se n-
redno naznanja, da bodo P0*!^ sveže Čete vojažtvs v Gornja 81* zljo, ki imajo akrbeti za red. dokler lig« narodov ne reši gornjc-šlcskcgo vprašanja. Iz Iteriina ao prišle vesti, da ae poljski vstali in nemški proato-voljei zopet priprav-Ija jo iva l»oi .ko vidijo, da ententa nc more rešiti problema.
lboua mornarskih oi vo-
JAÄKIH proitakov omoja emeäbona
I Waehington. D. 0. — Marvin
Gates Sperry, predaednik Legije mornarskih in vojaških prontalrov. jc piaal predsedniku llardingu pismo, v katerem oatrn ohaoja protzt John J. Kmeryje. poveljnika Ameriške legije, proti pomilošče-njti Defbea.
Marvin Gatea Hp<rry navaja, da jc elužil v zadnji vojni dva in dvajset mcaeeev kot proatovoljec in da je bil v bojni črti,v Franci JI «tirinajat mesecev.
Leslie R. H irrt, tajnik organizacije Veteranov avetovne vojne, ki šteje 460.000 članov, jo podal Izjavo, v kateri povderje. da njegove organizacija protestira, da je Debs še nadalje v j«*!, ravno tako pa proteatlra. da oataaojo politični jetniki «e nadalje v ječi Te izjave govore, da Rmery ne zastopa ameriških veteranov h zadnje
za organiziranje velike , atavbinskih delsveev je Ipvrften po zastopnikih stav-ih delavcev. Gibanje aa u-vito v zadruge je p
jo stavbinski stroški za delavske domove in da imajo stevbinski delavci delo.
Ustanovljena je bila le mala za druga gad imenom People's Con strnetiea kompanija. poleg nje ae je pa orgenisirslo veliko stavbln-ako in poaojilno drnàtvo, ki je po. polnoma pod kontrolo delavcev. Obe organizaciji, ki ata dozdaj dosegli lepe uspehe, boata podpirali zadrugo
stavMnekih delavcev. Daairavno sta bfli omenjeni orga ni/aeiji poklicani v življenje šele pred par meseci, ko so atavhinski podjetniki izzvali spor. ste ".gradili dotodaj več ko tridceet delavskih domov. Denarni promet je v tem času znašal dve sto tisoč dolarjev, stsvbinakega dela po pogodbah pa imata Še za eto tisoč dolarjev. A. L. Adam*, zastopnik Samuel Gompersa. je sporočil Gorapcnm, da «ta ti dve organizaciji prihranili lastnikom domov od dva jest do trideset odstotkov na elavMnskih stroških. In pri po-ročll Je. da ee prične gibanje za ustanovitev zadrug atavbinskih delavcev in atavbinskih posojilnih društev po vaeh Združenih drža-vah.
Kakšen Jc uspeh te male zadrti-ge. povejo beasde William Maho-neyja : "Začeli amo previdno in konzervativno. Ce jutri likvidiramo, lahko plavamo dolar za dolarja*."
Ko ae je oanovals People's Con-«traction konipanlja. ni bilo de-narja. Na pomoč «o priskočile de-lavake atrokosme organizacije if\ fMaadile ao denar Nekatere de-levske strokovne organizacije so poaodHa do pet tisoč dolarjev. Tak je Ml safrtsk.
Delavci ao sploh apoena II. če si nc bodo aami pomegeli v boju proti stavfatnskhn podjetnikom in bankir jam, da jim ne bo nihče po To epoananje ia bila tieta gonilna moč. ki jc povzročila, da ae delavci pričeli resno mlatiti, kako al naj pomagajo v tem sla t» m položaju.
Dolžnost vseh dolom jo, do pomogojo ruskim delavcem.
Ameriška socialiat&na stranka apelira aa vaa kvajovaa organisacijo, da naj pridno g pomožno akcijo i ovga-niairajo centrale, ki bodo sbirala denar in blago in ga poiiljala v Now York od koder pojde direktno v 1 Rusijo. Rusija si pomaga aama kolikor ferenca v Rigi so jo savialda.
('hieago, 111. — Izvrševalni od-l»or socialistične strantke je v petek izdal sledeči apel na vee krajevne org«iMag*qptBH^^H H"Cenjeni sodrugll Hešitc delav-ee v Rusiji t Rusko ljudstvo stra-da In umira valod gladu In bole. sni. Velika euša je uničila lotlno v širokem pasu Kustje, Živila ao isčroana in lakota je neizogibno. Lakoto pa remija jo epidemične bolezni, ki lahko pokončajo miljo-ne preldvaleev, oslabljenih valed stradanja.
Tisoči ao le mrtvi in drugI tisoči umirajo dnevno. Kdhia stvar, ki more prepreičiti največjo iaguho Življenja vsled lakota la kuge v zgodovini modernega sveta je sa-dontna količina živil, adrevil In obleke — In ta stvar mora priti v Rusijo čim najhitrejše. Vhe velike svetovne pomožne organizad-ie i» večina k*pkaliatl*i)ih vlad, vltevfti tudi našo. je ponudila pomoč v tej krlai. Nedvomno bodo dovoljene velike vaote In te orga-nisscijs bodo deloma pMaogle pri-
Toda delavci vaeh dešal morajo
prvi
t kicago ia okoliao r V torek nc-Stalno in dež. Vzhodni vetrovi Temperatura v zadnjih U. najvišja M, najnižja H.
LETALO JB ŠM
NE-
Ohr. Issra * Tukaj agi letalce Harold Johnaon la njegov mehanik WiMiam Cook, ko je padlo letalo doll
Boy MeWortflocr je radoMI teile PÊÊkéêbe. ko je peHel z dru-fino letalom doli.
prerivanje sovjetske vlade In od klnnitov trgovine e Hovjetidto Rn sijo je deloma odgovorna sa tel< lic rezmere. ki bi jih radç adaj o. milile, marveč «potom svojega laat'
polloua bb boji pbihod
NJB ume.
Tatvina živil naraščajo vsled bras-poeslnosti.
Ghicago. IU. — Policijski šef Fitzmorris jc odprto izjsvii te dni. ds sc boji prihodnje zime, s-ko ae hitro ne izboljšajo rsamere v industrijah. Tetvlneilvil — pre. kajenlh iunk, grocerij, ssdjs in mleka a bišnMt stopnic — sc že pojavljajo v tistih delih mesta, kjer stanujejo revni delavski sloji.
BTABOTE V DELA VIKI »TBO-KOVNI ORGANIZACIJI BB tE UMIKAJO.
Waahington. D. 0. KksekiUi-va Ameriške delavske foderselje ae bo bsvile s Železniškim vprašanjih na seji dne H svgusts. O-šsbno izzivanje pennsylvaneke že-losnlške družbe, ki Je n<«sramno izzvala železniški delavaki odbor, je poysročilo. da pride železniško vpo^aianje na dnevni red.
Htarin« v AmeriMtl delavaki federaciji, ki ao proti nacljonaliss. djl ameriških železnic po Plum-bovem nsčrtu. že Iščejo luknje v d en verski rezolueiji. ki jim iiela-gs, ds vstopijo «s princip, po ks-t ar cm postanejo železnice epiošne liudaka lest In de ee uvede demo-kratičns žclcrnišks uprava.
Te ata rine niso imele poguma na dcnvcrskl konvenciji Ameriške delaveke federacije nastopiti proti rezolueiji, in zdaj upejo. da najdejo lifknjo. de se Izmumicjo in da Jku ui tri-bs ns «topit i za uari jonalialranie ameriških Žclcanie.
KUKLUKBKLANOVBTVO OVBTBI EI Bana, Olda — Neznani ms-
«kiranl slikovci so odvedli »-lat. nega «oierniškega piaarnftlkega u-iMhenra s n jegovegs doma ia gs odfmljall vsi milj is ramte Tukaj ao gs namacsli a amolo ia povaljali po kurjem perju. Ko je bile barbarsko drio iaiitmm. so h. P Matbesraa pripeljali nazaj v ao* ato in ga sredi ceste vrgli is avto-
«Ml« Po tem činu ee ja ,lrh„i rn / k ««lila na vae strani.
nega delavnkega razreda In potom evojih organizacij morajo delavci pomagati avojim rtiekim bratom direktno. Velika ncareča, ki jo ss-dola bojujoče se ruako delavce, mora utrditi iu poječatl mUdarnost in brttatvo modnarodnags delavskega vi jo, ki jo dado
IsvrlovalnlB stranke posivs članstvo, da so ed-povo velikodušno na ta apel In vsame Mileiativo sa <krgsnlsbanje pomožnih mlhorov v avojlh me-stih.
Priporočamo, da naše krajevne organizacije ustanove centralne odbore, ki naj sestoje la predstavnikov delavskih unij In dragih naprednih skupin, ki so voljno sodelovati pri loj pomožni akciji; centralni odbori naj potem nabirajo prostovoljne denarne prispevke, obleko in nopokvarljiva IIvila, ki *e pošljejo v Rusijo. No-ben t rano tek ne ame bHi isgulbljeii. ft t ran ka že organislra svojo esn-tralno ageuturo v New Vorku, ke Uri ae pošlje vaa prispeven« blago od knajevnth odborov. :
m m-
Rusiji Je dollnoet In pfedpravles delavskega tusreds.
Izvrlev. tajnik.
Ameriška
ragdaljavanje llvfl.
Riga, ^14, avg. Ameriško-sovjetska pogajanje gleda p^mol-ne akcije v Rusiji so Mla včeraj na kritični točki. Litvinov je ia-vrgel he katere pogoje, ki jih je predložil Drown v imenu Ameriške pomožne ed m in lat rac Ija, in vsled tega ac bodo pogajanja naj-liri aa vlekla. Litvinov je v principu sprejel pogoj, da Ameriško pomožna administracija konten« lira raadeljevanje Živil v prisade-tih makih krajih t dalje j* sprejel pogoje ,da imajo Američani aanl» tarno kontrolo v gladovnih dlet riktlh v «vrbo, da ee zavarujejo zoper kolego, toda le v slučaju potrebe, nadalje da sovjetska vis-da zajamči oacbno varnoat A«"1 čanom In avobodo občevanja ter enako avtoriteto kakor jo lam vse ruski pomožni odbor.
Kov jet»
ska Rusija plača, oziroma seal stroška trarteportaeije živil ki drugega materi Jala od prfetanM! do lica meat a v sovjetski repnbll-
nI
Vprašanje metod amert/Ucr kontrole, lokalne edminlstrselje in drugih podrobnosti le nI rešeno,
Raetja aa dala.
Moskva, 12. avg. - (Federated Prem po Boati.) — Poročila ic vech krajev Itiuijc pokaaujejo, da ac prebiva lat vo vaeh elo-Jev g veliko vnemo zsvas* ms sa pomožno akcijo v vaeh mogočih oblikah. Pet i ogradaka po-dniltiisa Vaeruake «drarniAks tt-nlje vpisuje prostovoljce, ki se prijavljajo k protigladovnim In protiapidsmlšnim oddelkom In il bodo poslani v gladovne province Poljedelakt aadružniki r Oomsln ao al naložili prostovoljni davek v prid kaMtov ob Volgi. Kmetje v provinci V Jet ki orgaaislrajo pre-hran Je vel ne In «tanovanjeke centrale za otroke, ki pridejo od Vol-
Af,
1 ft,000 kmetov i« prizadetih o-k roll J Ja prišlo v l'Hrogrsd le vlada jih ja vpo»lils ns komuni-(Dslje ne 9. stmei).
LUL Jjki. r. j.i.
skih volitvah v novembru i* bo^ vse naaproUMJ atrauke «bnuil. proti socialističnemu kandidatu Solonu T. Klotzu sa iupaiu.
kV« (izven
V' prihodnjci
FROSVBTA
m olavno
odbori
Nfctfiomi odbori
«■ W l«s O*»
MrOtt«*. aiaa I Nvi
TUfcoml odbori ilkuStbF^hil odbori
odporno«, ku vzamajo
il Dm^imaIIL
JTiioo.
Akron zbasnik,
FnTMvMNi M>

I, «11 p« ohrani ¿amo *ll«tH|cm. ovo razpravo.
PROSVETA
•In
n«
VIJO
j--
w» haMk«ij(
VM Ulli'lkMli
Skrbni loulUjaii^ni so doaloj ve«Ino ieprsševali. ksj neki je
vzrok I emu. da trboveljska premogokopna družha ne gradi več avoje palače na Aleksandrovi
cesti. Tudi r atarem. občinskem odltorn ja bilo stavljeno na žups oa dr Iv. Taviarja podobno vprsšsnje in zahteva, d» mestna oblina podkrtii /a to, da ae T r-ho veljaki družbi ne dovoli press mol .¡ubitega nastopanja. Dr. Ta v. čar ie ob tej priliki »javil, da tega za mestno občino tudi nemalo v a ¿nega vprašanja nt bo pre-zrl. «I<>kler bo on žiipanoval. No. m «I» j f>a »*« zdi. jc Trtstvelj-ska ravno v mlsdoHbersIcih
mislit sVoje vnete zaščitnike.
J *
llo teh trditev nam dajejo pra vieo naslednje zanesljive maei je:
Kakor ho še naši javnosti do-hm v spominu, je eentraina vlada po k on run i zadnji rudarski stavki vsl«l zahteve Trboveljske premogokopna družbe, da zviša si n v kii3ofItn rudarjem plače le (»od pogojem, da sme odgovarjajoče po v lian j it delavskih plsč zvi-mi i i l udi cene že It* dragega premoga. scstsvila posebno miinni-alerijalno in strokovnUko komi-si jo, ki naj na podlagi knjig ugo-t o vi, dali ao zahteve Trboveljske premogokopna družbe po zvila-nju een premoga upravidene ali ne. Ta komiaija je zadevo objek tivno in natameno pretakal» in uradna ugotovila, tU uhfv* Tr bcveljak» premo«t*opne družb« po zvišanju een premog» niso pravičen«, ter d» »o i» pred itr»l-krm veljam» eene premoga, da-leko presegal» tisto mero. ki W
odgovarjala plač v zadnji stavki
Trltoveljaka družba valed tr nepriatraoake tve silno užaljena in j« ustavila delo n» svoji ter grozila, d« s» prsaeli v Bol-grad. kjer bi ji špekulacija m liakšišanje bolje uspevala.
Na nepopisen način je Trboveljska premogokopna družba ne-dolgo n»' to pri vladi dosegi«, da ae je sestavila nov» komisija, fei
je atv»r ponovno prebik»!» in o- mo. Poli amo tudi. da ai je svoj
gotovi la dejonaki položaj v n rid
Trboveljski drulbi. Kavno tako kopna drafts zabite v nekem da
jr na nepojaanen nsčin Trboveljs-ka drufb» doaegia dovoljenje od vlade, d» sme assmsjano svile vati eene prviaog». Minister
K razrasti ae je temu dovoljenju dolgo ustavljal, vendar p* ao naposled rsvnotako n» immjasnon način dosegli to dovoljenje. Vla-d» ai je pri tem pridržala le to. da Trboveljsks druiba po posob-ni tK)go<fbi In določanH» cenah dobavlja državni želegniei premog, iufor- Toda Trlioveljaka druiba «e se ¡daj tudi tu noče odnehati in pra ^Hvi. d» zgradbe v Ljubljani ao bo pričeli zidati dotlej, dokkr ji tui v vsem pogledu no bo ugode no.
K»kor izvemo k verodostajne-g» vir», j* Trbovelj»k» drulb» dosegla ' aeatavo nove (druge)) preiskovalne komisije pod pr«t-njo. d» bo ustavila ras invosli* i» v ivo jih pod let jih in d» bo odpustu» 2000 dslaveev 11
K»j je vl»4lo dovodi» do »epu. da je objestni člfutski Trlmvelj-aki premogokopnl družbi kljub gotoviti prve preiskovalne komi-aije dovolila drugo komiaijo In na to neomejeno poviševanje een premog» v škodo države, strije in vsega ljudstva. res ne vemo. Ljubezen do delavstva, ki um je Trboveljska družb» grešila z odpustom, gotovo ne! Tudi je tu važno dejstvo, d» »e je mini-
ster Krizman dolgo ¿as» ugoditi Tu mor» biti torej rok» umazane klik»r»ke korupci je! In ker so liberalna goapoda v Ljubljani u» tako preobjestne in Škandalozne ' mahinadje kakor jih pravkar opisali. niti ne Kdasi je o tem gotovo Že davno, informiran», sklenemo, da je to tiata klika, ki je raela v za Mto to tujezensko nafte ljud na nezaslišan način Ukori B55> ta Irftlitfb-lMprako fir
tako atori avojo občine!
Slabo {spričevalo bi si dala o- delo blaat in vaa naša javnost, če bi je zoper to družbo ne nastopil» kakor ji priatoj»! Raskrinksne ks-pitaliatične mahinacije ,k»kor jir lepo kaže slučaj. Trbovelj tika premogokopne dražbe J bo našemu delavstvu lahko
PPPWfiN
»U, če izvira lz
ga sit
Plačilo z» materialno- delo, to j s» t »ko delo, z» katero je značilno pred vi
ali ročna spretnost, imenujemo
________■ iaez-lo PUčUo du«»v^ll in mate
pouk in zgled korampirane sod»r rj»lnih delavcev, ki sodelujejo pri
nje nafte burioszne drulbe.
čaa iskala Tiboveljdk» premogo
»opisju. Skoraj neverjetno *e pa sdi. da vlsda fHrvič tako slabo ftči ti svojo lastno avtoriteto v ko misijah, dalja d» tako malo ftNti državno avtoriteto tako v »kretnjah Trboveljske drufbe kakor v dovolitvi neomejeneg» z vranja een premog», alednjič pa. da sploh dopuftča talko zviftanje een. dočim bi vendar morala gledati ne na koristi inozemskih akeijo narjev, temveč na koristi domače Industrije, promefa ht prdttval-stvs' Končno pa tudi mestni ob čini ni prav nič v č»»t. da puftča "ui»ljeni" drulbi. d» se z "zi dan jem" svoje p«l»če norčuje ne-le iz nje, temveč tudi i» I juh ljanske deželne vlade aaiue!
Kar imamo mi v interesu nafte javnoati in države za«tev»ti. je, da *l»d» prekliče trboveljski družbi dano dovoljenje sa ^omi jeno zviiaitje een, da fte enkrat po popolnoma nepriatranski komiai ji ugotovi eene prOmogu. (Trbo-veljaki premog jr že sedaj n endo eden najdraftjih na vaem «vetu') ter da drulbi. ki ima svoja poti-ietjs v Sloveniji, ne dovoli preselitve iz Slovenije: (to zsdnje na i Indu- ij^ twH kraljevskega naročat-
nifttva. katerega dolžnost morn pač biti, da varuje intoreas poz nejfte samoupravne enote). Meut-ns občina ljubljanska nsj prav-
PertinCarjevo pomlajenje.
Spisal ETON KRISTAN.
(Dn«e.)
ü enim skokom Je W1 i»i vratih, na atopnieah , v veži je dohitel Mustefo. Ts 'se je čmleč ae obrnil.
"A, nemara bi radi piafteno!'* , * (. v
Zorko ga je udaril a pestjo, posegel mu je v suknjo, vzel papirje, ga brcnil in skokoma pohitel )mi htopnjieah.
V	mrzlični rasbnrjepoati je zaklenil zaidake. Koža ga je pekla, žile m ae mu napenjale. V kolenih se je treael kskor starec.
Pograbil Je pslieo In se ftel kopat. Voda je bila mrzla Komaj ga je ohladila. Ko ae je oblekel, se je treael od mraza.
Ilil jo že večer. Nič nI vedel, kdaj je minil d on. Ael ji| spat.
Tri dni je bil nespoaolx'ii za delo.
Potem je z»Čel plaati referat.
XIX.
/.orko je napravil izpite in prornoviral na o Mi fakultetah.
Toda popolnega veaeljii ni užil nikoli, ftiro-ko ae mu je otlprio obzorji znanosti, posrečila ao ae mil Važna odkritja, njegovi spisi ao imeli v u-čepe m avetu veliko eeno. Ali do cilja se .mu Je »dela pot po vaeh pridobitvah enako dolga kakor od račetk».	«v
Vrnil ae je v domovino, kjer j« otvoril od-VetuiAko piaaruo. Poala je hilo toliko, da je naši a vil tri koneipiente in imel sam časa f obilju ra svoje prirodosnaiurtvo. V ečkrat ga je kakžen proces /a rad i amežnih malenkosti ujezil. Ae večkrat se je rasardil, videč, da pripisujejo stranke, tovariii, včasi eelo sodniki zvijačnosti več veljave kakor jasni pravici. V takih trenutkih ga jc vča*i prijelo, d» bi saprl pisarno in obesil vao jtirtstarijo na klin. T«wln |iisania Je bila vir bo-ttniih dohoilkov, priltKl«M.lo\ j.- pa je zahtevalo le Ari\e. Oilvetninžtvoaniu jih jr omogočalo. t>d-\Himivo je imelo zavetnika v glavi, prirtnln-/iu\ .Ki v ti pa v areu. In srre je vedno moralo o«l-uehavati. Ubraniti ai j<- hotelo vsa) svoje hrepe. uenj«' i »o je doprinaftalo slan žrtve, ki mu jik je •likiutiirako nakladal», le da je moglo utripati.
\li dočim je bila Zorim njegova znanost ne-k«lnj vm* in je nilalil, da mu Isliko |M)\aeni izpolni Sivlj« nje, m- mu je aedaj \ae |Migoateje «dela k«-maj nlsiren naianek velikegn dragoeeiiega, |>a |»o k rix em rnpmvljenega lsigai.lv a Včaai mu jr bilo, Unkor <ia i m s v sreu mrliče iu jih noat s «alai.
drugih ranih pa ae mu jr sopet raxdrlo, da «»• provtja nesmiselno .lelo. pehajoč ar »a nemogočim spontan jem . kako nnj hi im<m I bistvo življenja, ki Je le uit at« *
V	piaarno jr prihajal ko poredkoma. Ko krat. ko je sprejimnl |N,n*iU »Mijega prvega konripienta. rou je ok. ..Iitičslo na imenu l/enon» llikmetova. Obžlo ga i- n. k., nrlrvestno čuvatvo, od ilal«*č analii« I jtt«»t p.^l..),.„.
' Kokftmi aadeva p« io	vpraäal
••O, ločitvi Rftltons . j, .nlaovoril konei. pl.111
"Oas lotit** 4 .
"D». P» pri moji veri, da im» prav." "Mož j» najfbrže surovin»T"
>i 11,
To je'fte prdblgg atribut. Žival	^
Kaj pravite, goapod kolega! Le žival ^ to M ne bilo prehudo."
V žen» je bilatže večkrat ttfkaj. Daai je^itM.a pove»! podobtt» romanu, ji mor» človek veneti."
"Prosim, pustile mi te spise tukaj. Had bi jih pregled»!."
Zorko je čit»l čttdno povest.
iloopod Hfkmet Je bil hog»t zasebnik ij^íe v letih, ko j« poročR mlado Lenoro. Deklo ni slutilo, da je bila njena, mati nekdaj njegova lju-biea. Tem m»1ij Ji je to prihajalo na misel, kor ji je mati sama prigovarjal» in hvalila ženina kaikor vzor vat* raoftkih. to je biia plačana reklama. Vie to j( je poeneje Hikmet aam neverjetno ¿¡nično pravil. Ko ae je poganjal za njeno ljubezen, je pa vlrtuozno glumil pofttoujaka, priznavajoč, da je sa Lenoro *rtev, Če mu iposvetl svojo rala^ ilost, sH prisegajoč obenem, da ga je njena lepota mogočno očarala, da je zamrfniila njegova čuv-atva In da ne ho imel do smrti druge naloge kakor akrb sa njeno srečo. Lcnora je kljub avoji neiz-kuženooti sniiala, tüegove obljube v avojih na-dah; čudežev ni pflč»kov»l», temveč bi se bila zadovoljila s življenjem, ki se ji je zdelo mogoče oh M rani poat a ritega soproga. Prvi čaa je bilo v zaikonu več dobrot, nego jih je pričakovala. Mož Jo je oblačil kakor grofko; prinašal ji je dragocena darila, venomer ^i je prigovarjal, naj se na vae načine briga sa toaleto in telesno nego, pa ji je najel toliko Vnakovratnih služkinj, dá je bil» d nica drugi n« poti. *Lenori je bilo 'vsega te-g» preveč In povedsl» mu je. da se taka potrata i|e ujema s njenimi akromnimi navadami, toda 4 ker jo je prepričeval, da ga to veseli, ae je vdala. Vodil jo je v opero, v gledaliftče, na koncerte, na plese in sahave .Ali ksdsr ae je vaa njena duša vtopila v igro na pogornlei ali v glasbenikovo delo, jo je sna! nenadoma zmotiti, kažoč ji dame in gospode po ložsh, pripovedujoč ji po njegovem mnenju sabavne andkdote in vpmftitjoč jo. kako sodi o tej toaleti ali pa o onem nakitu. Njemu ni Idlo nič do Mhakespeareja in Ibsens, nič do Mo-zarta in (tiopina; kazati jo je hotH in ae bahati z njo. Sa balib j«« sam akrbel, da Ji ni zmanjkalo plesalcev, mladih in elegantnih, »lasovitih in vplivnih. To življenje jo jc včasi zelo utrudilo; s to bi bila pretrpela, ds se ji ni zaatlclo nc*kouč> no pustit. (> pn je isksla utehe pri dobri knjigi, se ji je rogsl. če*, v huinorističnih časppiaih je vač zabave, in čr ostane kakften dovtip v spominu, ae vsaj pnmnoii duhovitost. Veliko mu je bilo do tega, da bi uvajala dražbi. Ne ds bi bila pozve-devala, je rm ter tj» aliáal», da ae poučil 1 judje posmehuje jo rasnim njegovim Ijidwisenskth sfe. ram. TOke govoric* ji ulao nikdar prižle prsv do živaga. d»si jo j,, včasi zabolela misel na njeno mlsdaat. Itmlilo m« je večkrat, da ji je pripeljal dražbo v kiao tam pa je odži-l po avojih potih l*V jo Je potem sm«4iljaje vpraševal, v koga ee je kaj zaljubila, je to «tnalrala aa želo. ne aieer duhovi-to. ali tudi ne šaljivo. t%ea nekaj čaaa je pokaral neprijetno al a t »ost: Prihajal je pijan domov Te. daj se je otvoril prepad, ki ae je pozneje čim da I je bolj Uril m poglabljal V alkoholnih blodnjah je iaralal žrl je in aahteve. ki ao jo navdajale K unusom. Isprvs * je trudila, da bi premaga Is •gahnoet. in si je dopovedovala, da pijanec ne ve» kaj počenja Toda ponavljalo ae je tako. da ni bila mogoče pripisovati vsrb podlosti in vae rrdobne pohote m mi pijači. Tudi ia spomina ni mogla v*č labriaati odurnih prhomv
» J (Dalje prihodnjič )
Draginja«
(Nadaljevanje.)
proizvajanju gospodarskih dobrin, v|iiva neposredno na proizvajalne strožke dotičnih dobrin; plačila drugih delavcev, ki se ne ndejstvujejo pri proizvajanji-stvarnih dobrin, pa vendar vpli
VtriŽniAka aodiiča, prapoved vajo vsaj posredno na višino cen Gothland — us.v». Gd«n«k az.
—	- J» ... .	•	.	______:	».	»»A/1/, nük nU	tes»«»)
blagovnih kupčij bankam in por dobna negativna aredatva bodo težko rodila zaželjeni uspeh. Po* trebno ho tudi pozitivno proti-delovanje, pri čemer naj se držav* na uprava opre neposredno, da delovanje naroda in ga v ta ntr men gospodarsko organizira; pri
tem pa bo bržkone tudi potrebno,j jo plačani delavci, plača mezde
da se ta organizacija ustvari kot zakonito obvezna, kajti razumevanje za problem ni tako spložno in globoko, da bi se mogla pro-
Odpluje vsak teden
•02 North River, New Yerk
••et
». s«et.
proizvodom, ker gredo njih pla čil» Končno na račun proizvajanja celote ali skupnosti.
Poizkusimo sedsj dognati, kako vpliv» visokost mezd in plač na eene proizvodom sli z drago besedo na draginjo.
Podjetnik, za čigar račun dela-
rekel bi predjemoma — iz svojo glavnice; kadar pa proda proizvode, mu kupei (konsnmenti) v skupinah povrnejo izdatke, ki so
stovoljna organizacija isvriiti nùi: jih provzročile delávske
tako hitro in tako sploAno, kakor bi bilo želeti. Prav v zadnjem času je že čutiti, rekel H, nekako tipanje vlade in ljndakega zastopstva, v tej smeri. Vlada je n. pr. ukazala, da se ustanove za njeno uradnižtvo in druge uslužbenec nabavne zadruge, katerim mora pripadati vsak njen nastavljenec Zvežit kmetskih poslancev je spre jela po časnižkih vesteh tudi v svoj program prisilne zadruge Morda nam ti narodnogospodar ski pojavi ,ki jih jc rodila danai-nja potreba, kažejo pot k sociali zaciji, o kateri se v današnji dobi povsod razpravlja in ki jo gla som svojega tiska žele menda vse nafte stranke. Ideja uvrstitve vse g» prebivalstva v prisilne zadru ge, konsumne in produktivne, bi
končno tudi ne bila nova. Za	i» življenja
katerp poklicne interesne sku- glotenskifc trpinov v Ameriki, pine že itak eksistirajo prisilno	^^ g poštnino md
^ -	J »s SX.
|ke OMaarra { g. ^
(aaesvaaet » 12. S«*t. she.) Vm «rte as rsUtk*.
Star
St. Aug
mezde, oziroma plače, je torej podjetnik vračunal v cenc proizvodom- Naravtf» posledica jc, <la rastejo mesde ali plače pri proiz vajanju sodelujočih. Isto velja tudi glede plačila sa lastno delo, katero si samostojni podjetniki, ki poje g vodstva podjetja oprav-Ijajo tu<K izvržujoče delo, vračunajo v cenah svojih proizvodov.
Sedaj pa nastane vprašanje: Ali je za visokost mezd (plač) kakšna mejaf Ali morejo interesi-rani razredi človeftke družbe svoje zahteve v tem pogledu brez konea zviševati ? To vprašanje je ravno v današnjih dneh mezdni* bojev poaebno aktualno.
(Dalje prihodnjič.)
OLYMPIC
ADRIATIC
Nev Yerk le	__
Gibraltar, Na*«lJ Im Oie>sa.
CRETIC............7, septembra
ARABIC...............20. Sept.
Nsjvsijl parnIk v Ju^ino-Cvro|>«kih prUU-
INTERNATIONAL'MERCANTILE MARINE COMPANY
lie earaflMV — I^SOjOOO to«
Ckicagei F. C. Brava, Weet. Pasa. Ageat, 14 North Dearbera St. la pri lokaiaib
Za kuhanje piva doma
imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vae druge potrebščine. Poskusite ia ae prepričajte, da ja doma pri nas, kuhani vedno la najbolj« in najcenejši. Dobiti je tudi sbirko sodov, steklenic in rasnih loncev, Itd.
Mi vam dostavimo naročilo po pošti, točno v vaa kraja.
Grocerijam, aladčičaram in v prodajalna žaleznina damo primeren po-
"ssa aa*iwa. Ç Porast k 1
zadruge (n. pr. za nekftterc obrt ne stroke in vodno staviteljstvo) Neka} podobnega imamo v insti tucijl ti orno v i ust v a; tudi tu uka zuje, država, in sicer snlošno, da mora vaakdo pripadati eni izmed občih; občine pa niso fcgolj poli-ličnoupravne ediniee, temveč so
oheffem gospodarske institucije.
j>'|».i|t	. • t, tv
U) Spredaj je bilo navedeno, da je cena proizvodu tem višja, Čim vedela ali čim bolje delo je bilo zii proizvod potrebno; rasen dela je seveda visokost cenc odvisna tudi od visokosti cene snovi, iz katere jc proizvod. Cena izdelku, na katerem je n. pr. nekvalificiran delavec delal en dan, mora biti višja kakor cena izdelku, s katerim je imel isti, oziroma enak delavec samo eno uro dela; prav tako lm ob aicer enakih okoliščinah dražji proizvod, ki je bilo zanj treba pet delovnih ur kvalificiranega delavca, n. pr. zidarskega mostra .kakor proisvod, ki ga je v istem čaau izdelal nekvalificiran delavec, n. pr. težak. Pri-prosta, doma
tal Hogonasijo. Vrlo poučna knjigi, ki pora, kako sleherni človek ponavlja v sebi rasvoj ni svojih Hvalskih ln dhrja-prèdnikof, S slikamt Ve-l 8 poštnino vred $1.50. ki se naročita obenem, tri dolarje poštnine prosto. Nsro&l* «prejema tajnik Knji-ževns matice S. N. P. J. : Frank Al* 2194 S. Orawford Ave., Ohiaago, m. — Adv.
1AKRENE KOTLE.
ÄÄÄ SäTi^LäSi ÄrsÄJÄS; ^¿rïza
VICTORIA 5ÜPPLY CO, 684 Morion Bid«., Now York
pust pri večjih naročilih. Pišite po informacije na:	" MH
FRANK OGLAR,
Info
«401 Saperier Ave^
ZA V DOMOVINO JE ZOPET ODPRTA POT
Za pojasnila obrnit* a« aa aaa. Enak« ' sa »lučaj ¿ofcava «vojcav b à-
Parokrodne listke sa vse Irla. po4Ustre » kriml,
ruite w eel walk.
EMIL KISS, bankir,
13S Sec end Ave., New Yerk.
-
POOBLASTILA dela MATIJA 8KSNDER že 12
LXT, za rojake po oeii Ameriki. On že mora vedeti, kako se po oblastila izdelujejo. Piši mu tn razloži svojo zadevo, pa ti bo naredil vse pravilno, da ti ne bo mogoča grunt prodan s nepravilnim pooblastilom. Njegov naslov je 5227 Butler St.. Ptttsburgh, P».
DVE LETI DELA IN USPEHA
1910—1921.
Ob naetopu mcscca avgusta je imela tvrdka ^AKRAJŠKK k Čc-
âARK sa seboj dve leti trdega dela in pa tudi uspeha.
Okrog 1. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Lco Zskrajšek prišel v New York is Milwankee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da to-narejena obleka iz|čno m pošteno in vstrajno delo mora prinesti uspeh, domačega platna je cenejša kakor V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst v mestnem konfekcijskem salonu sto potnikov, nad petsto potnikov je prišlo z njenim posredovanjem isdelans obleka lz angleškega sukns. Svojemu nsmenu pa služi priprost izdelek včasih ravno tako dobro kakor luksuriosen proizvod. Ker izdajamo letno ogromne vsote za luksusne predmete, ki nam doba vi js inosemstvo, bi mogla, če se v sedanji težavni dobi odrečeno luksurioznim nabavam, poaamezns gospodarstva prihra niti muogo izdatkov, kar bi prišlo celotnemu narodnemu gospo daratvu v prid, in sicer tudi glede »manjšanja draginje. Izdatke za luksus |>oskuša država preprečiti a carinsko politiko, največ pa moreta v tem oziru doseči probu-Jenost in zavednost državljanov samih; doher vzgled pmnožnej šlh slojev bi bil vzpodbuda dru-gim slojeht zii %f*d*nje v tem oziru.
e) Visokost delsvskih mezd je bistven element proizvsjslnih st mikov, po ksterih se ravnsjo
eene proizvodom.
M*ada je plačilo za prepuščeno delovno moč. Po naravi dela in »orialni stopnji delavca razločujemo duševno In materialno delo; ia duševno delo velja tisto delo. sa katero je treba obširnejše pred-laohrazbe in umatvenega šolanja; taki delavci zavzemajo glede pla #e naravnost monopolno stališče, kadsr je potrebna posebna nadarjenost ali prav posebna kvalifiea-
iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo.
V dveh letih jc iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki poeluje pod državnim nadzorstvom in hna svojo direktne zvese s Ljubljano, Mariborom, Zogrebom, Trstom in Dunajem. •
Z» ta tpko lepi rekord bod| v prvi vrsti izrečena zahvala Rtevil-nia prijateljem in zagovornikom.
V« podlagi dosedanjih pridobitev pa jc ta tvrdka dnncs bolj kakor kdaj poprej v stanu biti na službo onim, ki: ki potujejo v domovino, ki žele dobiti svojce iz stsrega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tijdi onim, ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK
70—9th Ave.
Slovanska banka
»
Hew York Oitj.
Zanesljivo In hitro
poakrbuj« Jonama laplatila v stari domovini ia opravlja drtgo bančna posla
FRANK S AKSER STATE BANK 92 Cortlandt Stre«*, Now York, H. Y.
Rojaki, poaluftujto «a v
ki jo pod «talnim nadsoratvom sa varstvo $100,000.00 glavnic« In $60,000.00
Za FRANK S AKSER STATI BANK