Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuj« 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Nekaj za naše razmere. 0 naših narodnih razmerah bi se dala reči marsikatera beseda graje glede dogodkov v raz¬ nih slovenskih krogih. Tu vlada malodušnost, tam nadutost, na eni strani prevelika zaupljivost, na drugi pa črna zavist Eni se odlikujejo s svojo sanjavostjo, drugi s svojo vsakdanjostjo. Toda vse to je človeško in ni doma samo pri nas Slovencih. Kakor se pa v enakih razme¬ rah pri drugih narodih ne udajajo obupu, tako bi morali vsi, ki želijo naš napredek, tudi pri nas v vseh ljudskih vrstah gladiti pot gonilnim idejam, katere bi združevale to raznolično narodno družbo k neumornemu delu brez vse čemernosti. Kakor je moral v zadnjem času vsakdo, kdor naš list čita, spoznati, tudi mi nismo nikakor prijatelji malodušnosti in jokavosti, ker vidimo, da ta samo škoduje. Dasiravno vidimo marsikje velike napake in grde narodne grehe, katere smo gori omenili, vendar ne sledimo onim, ki se odkrižajo vseh nadaljnih skrbi s kratkim utemeljevanjem, češ, da je itak vse izgubljeno. Da p", utrdimo naSe obiineivc v enakem* mišljenju, objavljamo danes v sledečem odlomek iz poslednje volje moža, ki je bil več nego pol stoletja neumoren bojevnik za pravice svojega teptanega naroda, ki je užival vse časti in pri znanja, katere more narod podeliti enemu izmed svojih, najzaslužnejših sinov, ki je pa pozneje žel tudi nehvaležnost in grajo, ker se je tok narod¬ nega življenja obrnil v druge struje. Prijavljamo sklepni del oporoke pred kratkim umrlega vodje češkega naroda, Ladislava Riegra, ki je v ti opo¬ roki zapustil 200 000 gld. za narodne namene. Nauk pa, katerega je svojemu narodu dal v svoji oporoki, zdi se nam še dragocenejši in zelo primeren tudi za nas Slovence, ki naj bi ga na¬ tančno preštudirali. LISTEK. Jablan. Češki spisal Svatopluk Čeh. (Konec.) ,Mi jo bodemo že naučili. Povejte mi celo stvar. Precej jutri jo bodemo tožili radi razža ljenja časti. Vi sami se boste peljali k okraj¬ nemu sodišču, jaz vas bom natanko poučil, kako se imate ravnati. Jaz bi šel sam zraven, ko bi mogel “ Po tem pogovoru se Prochazka dolgo ni prikazal, da se je že vsem čudno zdelo. Med tem je dobil Prochazka tožbo radi jablani. Ko je prišel ta zopet v pisarno, je vihtel odvetnik zmagoslavno razsodbo pred njegovimi ■'črni. „Dobili, prijatelj, dobili smo!” Toda na nemalo začudenje odvetnikovo so se Prochazkove oči le en trenotek posvetile in precej potem je stopil zopet izraz zadrege na njegovo obličje. „Kaj stojite tako nepremično? Kaj se vam je zgodilo? Je-li tožba radi razžaljenja časti za vas nesrečno iztekla?” „Ne!“ Poslednja volja Ladislava Riegra se konča | z besedami; Svojemu narodu želim iz vse duše, * 1 da ne bi postal nikdar malodušen, pa tudi se | ne prevzel v domišljavosti; svetujem mu, da trdno vztraja pri svojih pravicah, jasno in nepri¬ stransko spoznanih, da ga pa vendar nikdar strast ne zapelje storiti drugemu krivico; želim mu, da bi, oziraje se vedno le na svete v vsem častnih mož, ki so se izkazali z rodoljubnimi Čini, vedno preziral širokoustne besede in jalova gesla, katera se laskajo njegovemu samoljubju in katera izražajo često nezreli ljudje dvomljive nravnosti, ali sebičneži željni dobička, popular¬ nosti in politične moči; svetujem mu, da zaupa v prvi vrsti svoji sili — seveda prav cenjeni — da ne precenjuje svojih sil in se ne spušča v abotna podjetja, ki bi bila nevarna njegovemu obstoju, vedno v svesti si, da si zagotovi lepšo bodočnost samo s poštenim duševnim in gmotnim delom in tudi samo polagoma, pa gotovo. Želim si dalje, da moj narod nikdar ne zanemarja ide alnih in krščanskih teženj, teh večnih zakonov časti, pravice in človekoljubja, da pred vsem -nikdar' ne- kMtspioiuje zalivkom piavi.se ali se posluži nasilja, akoravno bi trenotna popustlji¬ vost pravičnosti obetala menda začasni uspeh; v svesti si, da je splošne mednarodno spoštovanje pravice najgotovejša obramba narodov, posebno malih narodov, za katere je posebno nevarno zapustiti to obrambo in se podati na vrtoglavo pot moči, ali pravice močnejšega. Končno si želim, da bi moj narod kar mogoče v sebi zatiral greh zavisti, ki je pri nas žalibog tako zelo raz¬ širjen. Ta gnjusni greh, kateri celo samemu grešniku ne koristi, temveč ga zastruplja, greh, kateri zaduši vznik in vzlet človeka, kateri skali vsako | zaslugo, sumniči vsako nesebično delo, trga v | blato vsako velikost in jo potlači že v kali, in ne I dopušča, da bi se plemeniti čini vzbudili v drugih. „No, kaj vam je potem? Prečitajte to krasno razsodbo. Poglejte kakšno vsoto bo mo¬ rala Vrchcab plačati.” „Zdaj je že prepozno,” je jecljal Prochazka. ,, Prepozno? Zakaj?” je vprašal odvetnik začudeno. „Ker sva že napol poročena.” „Vi in — ona Vrchcab?” „Včeraj so naju prvič oklicali!“ „Je li to mogoče?” Vi — vi boste — pa povejte vendar za božjo voljo, kako se je to zgodilo!” „Ta nenavadna povest se je začela pri okrajnem sodišču. Ko so naju v pisarno pokli¬ cali, je sedel sodnik pri mizi, s hrbtom proti nama obrnjen, in pisal. Pri drugi mizi je sedel pisar s peresom v roki in popravljal pred njim ležeča pisma. Nekaj časa sva molče čakala. Potem pa je Vrchcab začela. Hvala Bogu, jaz znam tudi govoriti. V celem svojem življenju ni toliko resnic slišala, kakor sem ji jih jaz pove¬ dal. Povedal sem ji vse grehe in ji vsako raz¬ žalitev dvojno vrnil. Ona je divjala, jokala, od jeze z nogo cepetala — kratko delala sva tak hrušč, da so pristavi duri odpirali in pisar bo¬ ječe sodnika pogledal. Šele, ko sem si jaz svoje srce izpraznil in je Vrchcab od samega kričanja hripava postala, se je obrnil k nama: „No, sta Ta greh je bil Slovanom od vekov najobv nejši vir nesloge, spodkopanja vsake avtoritete Ako bodo sini ali hčere našega naroda vsikda' po teh načelih skrbeli za njegovo vsestransko povzdigo, tedaj trdno zaupam, da povzdignejo njegovo kulturno in gmotno silo v tej meri, da bode kos vsem političnim dogodbam in prevra¬ tom, kojih smer in obseg določiti po želji naroda, posebno malega, seveda ni mogoče. Vendar se mi nočemo odreči veri v pravično višje vodstvo osod narodov. Vsem svojim potomcem polagam na srce, da vedno ostanejo zvesti svojemu če škemu narodu, da si vedno prizadevajo služiti vsestranskemu njegovemu blagru, izpolnjujoči vsikdar rade volje svoje dolžnosti nasproti Bogu in ljudem, da v tem duhu odgojijo svoje otroke, s čemur najlepše častijo spomin našega očeta Palackega in njegove hčere, moje soproge, žene blagega spomina, in ohranijo tudi v časti spo¬ min mojega imena. Ponesrečeni slovenski premo- garji n«t t 4 Pruskem. Menda nikjer ne skrbi država za svoje de¬ lavce tako dobro, kakor v Nemčiji, kjer so se v zadnjih desetletjih ustanovili v prid delavcev izvrstni zakoni. Seveda skrbi v prvi vrsti za svoje državljane, potem šele za inozemce. Zanima nas Slovence posebno obrtni zava¬ rovalni zakon proti nezgodam, ker se po tistem odmerjajo rente našim v Pruskih pretnogokopih ponesrečenim premogokopom ali njih vdovam in sirotam. Plačuje se namreč odškodnina do 100°/ 0 pred nezgodo zaslužene premogarske dnine po razmerju po nezgodi provzročene onemoglosti in nesposobnosti za delo. Novejši zakon zahteva, da se mora renta zavžiti na Nemškem. Kdor se poda v inozem- si že vse povedala?” je vprašal. „Jaz mislim, da je zdaj najboljše, da si roke podasta in gresta domu. In najboljše bi bilo, da oživita v slogi in nas s takimi stvarmi v miru pustite. Z vednim prepiranjem ne bosta posebno svoji časti in svo¬ jemu premoženju koristila.” „Taki so ti stari gospodje”, je rekel od vetnik. Najrajši zamenjajo svoj sodnijski stol s prižnico. No in kako je stvar izšla?” „Kaj naj bi bil storil? je rekel Prochazka. „Gospod sodnik je nama tako na srce govoril, da sva si podala nazadnje roki.” „Tako! To ste nekaj lepega storili!” je rekel odvetnik in stopal trdo po sobi gor in dol. „Tako se ravnate torej po mojih svetih! Zakaj jih potem hočete? Zakaj setožarite? — Znabiti je vaju že poročil?” „Da, napol. Ko sva si podala roki, je omenil smehljaje se, da bi si jih še kje drugje podala in s tem bi spravila na mah vse plotove in mejnike s sveta. Potem sva se odpeljala domov, vsak po svoji poti. V nedeljo sem pa bil pri maši in gospod kaplan je pridigoval tako lepo o ljubezni do bhžnjega. da se mi je srce odprlo In ko sem šel po polju domov in sem videl božji blagoslov na valovečem se polju, mi je prišel nehote sodnikov svet na migel. Čimdalje sem šel, tembolj sem čutil, da bi spravila poroka 130 stvo, zgubi pravico do rente. Le vsled posebnega sklepa za posamezne nemške zvezane države obstoječega sveta (Bundesrath) se zamore usta¬ noviti izjema glede nekaterih inozemskih držav ter razveljaviti ta pogoj za vživanje rente. Tak sklep je bil res storjen prvotno le glede nekaterih obmejnih okrajev naše države, v katerih prebivajo le Nemci. Pozneje se je ta sklep razširil na celo Avstrijo in Ogrsko ter Italijo. Vkljub temu sklepu pa naši rojaki dejansko ne uživajo enakih pravic z nemškimi državljani. Že v premogokopih so pri odkazanem delu slovanski delavci, posebno poljski, nazaj postav ljeni. Če pa zadene premogarja kaka nezgoda, potem se razlika še bolj pozna. Dočim je nemški premogar deležen vseh v zakonu zajamčenih dobrot v obilni meri, odščipljejo slovenskemu pre- mogarju v zakonu obljubljene pravice, kjer le morejo. Uboga para si ne ve pomagati, — nemški jezik lomi za silo, pa pravih potov ne najde, po katerih bi si mogel izbojevati svoje pravice. Nemški delavci pa že toliko skupaj drže, da molče vživajo njim podeljene pred¬ nostne pravice pred svojimi slovanskimi tovariši. Ponesrečene premogarje, ki so po starejših zakonih utemeljene rente vživali in jih mesečno dobivali, dokler so živeli na Pruskem, so poslali nazaj v domovino z ustnimi in pismenimi oblju¬ bami, pošiljati rente tudi za njimi v inozemstvo. Ko so pa prišli domov, so jim izplačali še par obrokov, potem pa rento skratka ustavili. Ne kateri so po občinskem uradu parkrat pisali nazaj zavoljo rente, potem se pa po brezvspešnem reklamiranju vdali v usodo. Drugi zopet so se podali nazaj in životarijo na Nemškem s priso¬ jeno rento, ki pa za tamošnjo draginjo ne zado¬ stuje, da bi ž njo preživeli sebe. Le malokdo je nastopil pravo pot. Tako se je n. pr. zgodilo pohabljenemu pre- mogarju Janezu Kupec v Rečici okraj Laško V premogokopni jami »Moser Fritz" se je v svoji starosti 32 let dne 20. oktobra 1899 pone srečil, da je pohabljenec za delo nesposoben. Prisodila se mu je 66% renta, in ko se je podal v domovino, kjer ima ženo in otroke, so mu rento kmalo ustavili. Pritoževal se je zoper ustavljenje brezuspešno. Rok za tožbo pa je zamudil. Po poldrugoletnem prizadevanju njego- > vega zastopnika, dr. Josipa Kolšek v Laškem, pa j se je vendarle posrečilo, vkljub pravomočni raz¬ soji spraviti zadevo zopet na pravilno pot in najvišja inštanca v Berolinu je prisodila pred kakim mesecem Kupecu za nazaj okoli 800 kron in za naprej po 58 kron na mesec od 10. sve čana 1902 naprej I Enako se je zgodilo drugemu premogarju, Jožefa Tavorniku iz Št. Lenarta okraj Laško, ki se je ponesrečil 18. svečana 1899 v jami „Con solidation" ter vsled nezgode zgubil skoraj oči, samo toliko, da vidi počasi hoditi s pomočjo palice. Njemu so prisodili 100% rente. Domov prišedšemu so jo ustavili popolnoma kakor drugim. Vrchcab te večne tožbe s sveta. Našel sem tudi, da ni ravno grda, da se razume na gospodinj stvo in da se najini gospodarstvi dotikati. V teh mislih sem prišel do njene gostilne. Tam sem obstal in nehote opazoval prijazno poslopje, vrt in dvor, in žalost me je obšla. Ko je še žena živela, je bilo pri meni ravno tako. Tedaj sem zagledal ravno pred seboj Barbaro, ki je rože zalivala. Nehote sem prijel za kapo in ona mi je precej prijazno zaklicala: »Dober dan, sosed! Ali ne pridete na kupico piva?" In tedaj sem stopil v gostilno — in — in — „No, in zakaj ste prišli k meni? Naj vam naredim li pogodbo?" »Za to prideva čez nekaj dni oba. Pa nekaj drugega mi leži na srcu “ »Govorite!" »Zaradi nekaterih stvari sva se že skupno posvetovala. Moje izvoljenke posestvo meji na drugi strani na posestvo kočarja Mareša. Ta človek dela preko njenega polja stezo — “ Obraz odvetnikov je žarel od veselja. »Počasi gospod boter. Zapisali bodemo vse po vrsti. Tako! Tukaj je torej stala jablan in tukaj-itd." Podal se je torej čez nemško mejo v Pasovo, da zadostuje zahtevku prebivati v nemški državi. Njegova pravica do rente je zopet oživela, pa poslali so mu tamošnjega zdravnika, ki je pre¬ iskal oči in našel, da se je vid zboljšal za 20%. Da človek z 20% vidom normalne vidne moči ni v stanu opravljati 20% navadnega dela ali si zaslužiti 20% navadnega zaslužka, mora biti vsakomur jasno. Človek z 20 odstotno vidno sposobnostjo mora biti vesel, da se zamore sam kreniti in brez voditelja hoditi. Nemške oblasti pa so navedenemu premogarju odščipnile 20% prisojene rente, češ, da je že postal za 20% za delo in zaslužek sposoben. J, T. je zamudil obrok za tožbo in pruske oblasti se branijo, kakor v prvem slučaju, z nova dopustiti pravdni pot, dočim mu sedaj zopet domu prišedšemu vsaj redno pošiljajo 80% rento. Zavoljo ostalih 20% pa postopek še ni končaa. Enakih slučajev je dosti. Prizadeti premo- garji bi se naj opozorili, da naj nikakor molče ne prenašajo takega kršenja svojih po nemških zakonih zagotovl)enih pravic, marveč nastopijo pravno pot do zadnje inštance. Končno mora naša vlada podpirati diplo- matičnim potom stremljenje prizadetih premo- garjev zavoljo odpravljenja takega kršenja njim po zakonu zagotovljenih pravic, ako se slučaji množijo, v katerih se dotičnikom te pravice ne priznajo od dotičnih nemških oblasti. Celjske in štajarske novice (»Divji lovec".) Čutimo se primorane o ti igri izpregovoriti še nekaj besed. Omeniti namreč moramo, da smo se bali, da bi ta igra ne do¬ segla onega uspeha, kakor ga je v resnici. Čitali smo v časopisih, da ta igra ni na vseh odrih dobro uspela in očitalo se ji je marsikaj. Ravno zato je pa bilo naše zadoščenje tem večje, ko smo slišali iz ust našega občinstva soglasno sodbo, da se je dobro, da se je izvrstno igralo. Čutimo se dolžne našim igralcem izreči ne le priznanje, ampak zlasti tudi zahvalo za njih nemale napore. Vsakdo občuti, da naše prire ditve niso samo namenjene za kratkočasenje; višina, na kateri stoji naša narodna drama in zanimanje občinstva za naše dramatične uprizo¬ ritve, je obenem nekako merilo za presojevanje v našem narodnem napredku. Tega naj so si vsi, ki sodelujejo, svesti, tega naj si je svesto tudi naše občinstvo. O posameznih ulogah se je kratko izrazil naš kritik že zadnjič. Mi poudar¬ jamo danes, kar smo opazili s posebno zadovolj nostjo, namreč to, da se je te predstave udeležilo ogromno število občinstva zlasti izvenceljskega. Ni bilo treba nič posebne reklame in kakor ne¬ hote in iz potrebe šlo si je občinstvo ogledat novo prireditev. To je veselo znamenje, to je znamenje, da res napredujemo in da ne bode več treba umetno bobnati občinstva k vsaki prireditvi, ampak samo da se ima dovolj zaupa¬ nja in da mu je umetniški užitek že nekaka potreba. Naš neumorni rešiser g. Rafko Salmič nam je obljubil, da nam čez kratko dobo s svo¬ jimi sotrudniki spet ponudi pril ko, da se zbe¬ remo v »Narodnem domu". Takrat pa spet na svidenje! (»Celjski Sokol".) Jutri, v soboto zvečer, ima v »Narodnem domu" »Celjski Sokol" svoj družabni večer. Za dobro voljo bodo skrbeli tamburaši. O sokolski ideji bode predaval brat Smrtnik. Prijatelji sokolstva so kot gostje dobro došli. (»Domovina" in celjski nemčki.) Že zad¬ njič smo pisali, da je naš list prišel pri celjskih kazinovcih in drugih, ki imajo slabo vest, ob milost in da zabavljajo zoper »Domovino" noč in dan, kakor je sploh mogoče le pri neolikanih cepcih. Vkljub temu pa prinašajo v svojem nem škem lističu, ki se prav nič ne odlikuje z izvir¬ nimi mislimi, kar po vrsti naše članke v nem¬ škem jeziku s kakim neslanim priveskom Zato pa pametnejši Celjani — m sicer menimo tu Nemce - pravijo, da jim pravzaprav ni treba več čitati celjskega nemškega lističa ki je v zadnjem času postal nekaka slabejša nemška izdaja slovenske »Domovine". Slovenski pa tako vsak Celjan razume in sicer celo »novoslovenski" jezik »Domovine". Toda vse to ni po volji pru¬ skemu in luteranskemu krilu celjskega nemštva. Ti se bojijo »Domovine" kakor hudič križa in zato so naš list začeli imenovati »trepalena . S tem so pa še le prav pokazali, kako se je bojijo, kajti hudomušneži so iztaknili tudi vzrok zakaj nemški sleparji »Domovino 8 tako imenu¬ jejo. Imenujejo jo namreč zato »trepaleno". ker pred njo trepetajo in ker jih navdaja strah in trepet, kadar njihove lumparije v »Domo¬ vini" objavljamo, Mi se bomo pa vsled tega čast¬ nega priznanja prav pošteno potrudili, da bode naš tfst postal, kakor so s tem novoiznajdenim priimkom celjski Nemci dokazali, strah in trepet vseh sleparjev in nemčurjev. (Celjsko državno pravdnistvo in »Domo¬ vina".) Prinesli smo zadnji petek vprašanje naših poslancev na ministrskega predsednika ali je pri volji zaukazati c. kr. državnemu pravd¬ ni štvu v Celju, da se vzdrži zaplemb, ki izvirajo iz strankarsko političnih nagibov. Korber še zmiraj ni odgovoril, dasiravno bi bilo zelo zani¬ mivo izvedeti, kaj misli o početjih celjskega državnega pravdništva. — Obenem naznanjamo, da smo dobili obvestilo, da sodišče ne bode na¬ daljevalo preiskave zoper naše uredništvo zaradi ščuvanja zoper nemško uradništvo po § 300 k. z., ker je obtožitelj — državni pravdnik — odstopil. (Celjsko politično društvo »Naprej".) Ne¬ imenovan narodnjak iz Kozjega je po gospodu revizorju Fran Joštu poslal političnemu društvu »Naprej" za agitacijske namene 10 K, za kar se mu lepo zahvaljujemo. — Društvo pošilja na svoje stroške naš list za čas volitvene dobe v celjski slovenski okolici velikemu številu volilcev. — V kratkem se priredita v občini celjski oko lici še dva zaupna shoda, potem pa velik javen shod, h kateremu bodo povabljeni vsi, s katerimi smo stopili v dotiko na dosedanjih zaupnih shodih. — Kmalu bodo v celjski okolici občinske volitve in bode treba v tem oziru še mnogo neumornega dela, da se nemčurjem za vselej prežene korajža, posegati tu v našo slovensko posest. V I. razredu voli 25, v II. razredu 102, v III. razredu pa okolu 800 volilcev. Slovenski možaki, držite se! Mislite na celjske mitnice, na cinkarno, na luteransko cerkev, na brv pri Grenadirju, na vprašanje slovenske ljudske šole, na celjsko slovensko gimnazijo! (Učiteljske vesti.) Nadučiteljem je imeno¬ van g. Štefan Pilih iz Liboj za šolo pri Sv. Šte¬ fanu pri Šmarju. Učitelji so imenovani: g. Avgust Canjko v Mariji Reki; g. Friderik Lidinegg v Po- bršu, g. Franc Lebar v Hrastniku; g. Rudolf Vrabl na Vranskem. Učiteljicama ste imenovani gca. Marija Tajnik za Št. Peter v Sav. dolini in gca. Marija Valenčak za Gotovlje. (Celjski obrtniki.) Mnogo celjskih obrtnikov nam naznanja soglasje s prošnjo objavljeno v zadnji številki glede slovenske gimnazije. Neka¬ teri so poslali že izjave na ministrskega pred¬ sednika, drugi jih še izročijo nam, da jih skupno pošljemo na Dunaj, Tako je prav! Proč od nem škega kazina in njega stranke! (»Češki Sokol" v Celju.) Prihodnjo spo¬ mlad se povabijo v Celje na izlet »Sokoli" iz Češkega, Moravskega in Šlezije. Tokrat jih bo prišlo, čele mogoče, dva do tri tisoč. Če bode utegnil, privedel jih bode sam starosta češkega »Sokola", dr, Podlipny. Spored tega velepomen- ljivega izleta čeških bratov na celjska slovenska tla bomo v kratkem natančneje objavili. Za red bodo tokrat »Sokoli" sami skrbeli, kajti prišlo jih bode toliko, da bi celjska policija ne mogla sama izpolniti svoje naloge. (Celjski Nemci in pamet.) S pametjo se celjski Nemci mnogokrat skregajo. Prejšnji teden so se ustavili v Celju menda znanemu celjskemu Italijanu dr. Negriju na čast neki laški muzikanti. Priredili so komedijo v celjskem nemškem ka¬ zinu. Naznanila za svojo prireditev so pa dali tiskati v slovenski tiskarni Dragotina Hribarja, kajti izvedeli so, da se jim tam bolje ustreže nego v nemški tiskarni. In zdaj pomislite, k »j so celjski nemški tepci zategadel storili. Agitiral so, naj se uboge laške komedijante vkljub temu, da je celjski mestni svetovalec dr. Negri — saj ga še iz zadnje številke poznate — tudi itali¬ janskega pokolenja, kaznuje za to, da so dali lepake za svojo komedijo tiskati v slovenski tiskarni. Kazinski nemški gostilničar je vsled 131 neumne nemške agitacije seveda tudi pisano gledal. Potrudil se je, da je za svoje nemške goste spet ujel kake komedijante, ko jih je pa imel naročene, začeli so nemški nehvaležneži zoper te uboge komedijante in seveda tudi ob enem zoper kazinskega gostilničarja hujskati, samo za to, ker so dali lepake za komedijo nemškega kazina tiskati pri slovenskem tiskarju. Nam je seveda malo ležeče na gostilničarju v nemškem kazinu in tudi malo ležeče na laških muzikantih in komedijantih, zapisali smo pa to, da naši bralci spoznajo tudi s te strani celjske nemčurje. Tako velike doslednosti Slovencem sicer ni treba poznati, učijo se pa tudi Slovenci lahko, kako se poslužujejo celjski Nemci onega orožja s katerim bodo sami premagani, če hočemo, (Nemška stavbena zadruga v Celju) Ceijski Nemci nimajo med seboj mnogo prebrisanih glav. Kvečjemu so še iznajdljivi, če se gre za kako sleparstvo, kakor je zlasti dokazala zgodo vina polpreteklega časa. V gospodarstveni politiki se prav nič ne ozirajo na resnične potrebe pre bivalstva, ampak store vse, kakor jim veleva strankarska korist. Ravno iz tega vzroka so ustanovili svojo stavbeno zadrugo brez vsakega ozira na želje mestnih hišnih posestnikov. Cap¬ ljajo s svojo stavbeno zadrugo za Slovenci, ki imajo že par let svojo stavbeno zadrugo »Lastni dom". Toda če se stvar malo presodi, vidi se takoj velik razloček med učinki teh obeh zadrug in izprevidi se, da slovenski »Lastni dom" dosega v narodnem oziru nekaj čisto nasprotnega nego nemška stavbena družba. Slovenci so ustanovili zadrugo „Lastni dom“ vsled nemške nestrpnosti. Ker je ta segala celo tako daleč, da se je od¬ povedalo z nemške strani slovenskemu obrtniku ali trgovcu ali celo zasebni stranki stanovanje, če ni z Nemci tulil, morali so misliti, kako bi si pomagali sami, — in ustanovila se je stavbena zadruga „Lastni dom“, ki je, kakor smo pred kratkim poročali, za Slovence postavila zlasti v največji bližini Celja, v Gaberju in na Bregu, celo vrsto čednih hišic, s katerimi so lastniki jako zadovoljni. Na tak način postajajo Slovenci od Nemcev neodvisni in se ne vsiljujejo v celjske nemške hiše, katere bodo vsled zmanjšanega povpraševanja po stanovanjih sčasoma izgubile čimdalje bolj svojo vrednost, zlasti ker bodo Slovenci, če jim bo celjsko meščanstvo še nadalje ob vsaki priliki izkazovalo svojo neprijaznost, morali skrbeti, da bodo odvrnili prometne zveze od narodnih nasprotnikov v Slovencem ugodnejše tire. Ker se je pa slovenski »Lastni dom" izkazal kot tako srečno podjetje, začeli so tudi celjski Nemci ubirati stopinje za Slovenc in menijo, da bodo nemštvo okrepili, četudi oni začnejo staviti nove hiše. Zato so ustanovili pred kratkim nem¬ ško stavbeno zadrugo. Kupili so za stavbišče devet oralov zemljišča na kraju ki je za stavbišča kar mogoče najmanj primeren, namreč takozvani »Burg Friedbof", ki je najbolj izpostavljen zna nim vsakoletnim povodnjim. In zdaj bodo zidali. Toda celjski nemški hišni posestniki so začeli hudo mrmrati, kajti samo njim bode nemška stavbna zadruga ogromno škodo napravila. Če bo namreč nova^nemška stavbena zadruga res mnogo novih hiš postavila s podporami občin skega denarja, denarja davkoplačevalcev, tedaj bode število vseh hiš v Celju in okolici naglo naraščalo, kajti slovenski »Lastni dom“ bode se¬ veda tudi nadaljeval svoje delo. Čim več bo pa hiš, tem manj se bodo ljudje trgali za doseda¬ njimi mestnimi hišami, katerih cena je vsled umetne hišne špekulacije nemških kreditnih za¬ vodov ravno v zadnjem času visoko narasla. Vsled tega bodo celjske mestne hiše izgubivale na svoji dosedanji umetno zvišani ceni tembolj, čim več bode storil slovenski »Lastni dom“ in nemška stavbena zadruga. Promet se bo pa na¬ ravnim potom tudi oddaljeval od središča mesta v mestno okolico, ki je in bo ostala, če narava ne bi slučajno postala sama sebi nezvesta, v slovenskih rokah. Kakor je iz vsega tega razvidno, so se nemški politiki s svojo strankarsko kratko¬ vidnostjo tokrat zaleteli na pota, ki bodo v škodo njih lastnim strankarskim privržencem. Nam je to seveda lahko čisto prav, kajti mi ni mamo vzrokov beliti si glave za celjsko nemško meščanstvo, ki je Slovencem v zadnjih desetih letih izkazalo toliko nehvaležnosti in krivičnosti. Pišemo pa o vsem tem zategadel, da celjski nemški hišni posestniki, če imajo zmisel še za za kaj drugega nego za nemški nacijonalizem, imajo priliko razmišljevati, v kako škodo in po¬ gubo jih spravlja slepa pokorščina nasproti nem¬ škim političnim špekulantom in sovraštvo nasproti Slovencem. Mi prepuščamo trhlo celjsko nemško zidovje z nravno propalim celjskim nemštvom vred njega zasluženi usodi. (Celjski slavni možje.) Celjski kazino hoče na vsak način obrniti vso pozornost celjskega občinstva nase. Prireja plese, katerih se nihče ne udeleži, predavanja, ki jih nihče ne razume in poskrbi za eventuelne nesreče že naprej z rešilnim vozom. 24. t. m. bo zopet priredil pre davanje, in sicer bo predaval ravnatelj ptujske gimnazije o »celjskih slavnih možeh". Celjski duševni reveži so menda zato poslali po tega gospoda, ker so sami preplitvih možgan, da bi našli kakega slavnega moža iz onih časov, ko se še v Celju niso šopirili prusaški podrepniki, ali pa ne vedo, katerega bi izmed sebe progla¬ sili za najslavnejšega. Ker se ne marajo drug drugemu zameriti, pa prepuste ta posel drugemu, ki se jim bo najbrž tako zameril, da ga ne bo več v Celje predavat. Gosp. ptujskemu ravna¬ telju bi svetovali, da naj pusti prošlost pri miru in začne v predavanjih n. pr. z blagoslovljenem »Narodnega doma", ali pa s češkim obiskom, ker bo tako veliko lažje dobil predmet za pre¬ davanje, kakor pa v davni davnini. Za ta slučaj mu prav radi postrežemo s kolikor mogoče na¬ tančnimi informacijami glede galerije celjskih slavnih mož. (Zakon o obligatorični reviziji posojilnic itd.) Marsikateremu izmed častitih naših čita- teljev gotovo še ni znano, da se je pred neka¬ terimi dnevi sprejela v državnem zboru postava, ki obsega precej stroga določila glede revizije pridobitnih in gospodarskih zadrug. O tem za konu bodemo ob priliki itak še obširneje govo rili, ker bodo istemu podvržene vse naše poso¬ jilnice. Za danes naznanjamo le, da bodo one posojilnice, ki so član »Zveze slovenskih poso jilnic v Celju" državnega nadzorstva oproščene, ker je »Zveza slov. posojilnic" deloma že sedaj tako uravnana, da bode dobila ono dovoljenje za pregledovanje njenih članic naravnost od mini¬ strstva ter bode revizije tndi nadalje še izvrše¬ val za »Zvezine" članice dosedanji njen nadzor nik gospod Franjo Jošt. Imenovani gospod, ki se tudi že sedaj skoro šest let trudi, da spravi vse naše zadružne denarne zavode v pravi tir in red, se bode od c. kr. ministrstva zaprisegel in kot »Zvezni" revizor potrdil. V interesu vseh onih denarnih zavodov je torej, ki žele postati član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju", da svoj pristop v najkrajšem času prijavijo. (Pozor) Nekdo lahko odda lanski letnik »Mira", »Našega Doma", Slovenskega Gospodarja" in »Domovine". Društvo ozir. posamezne osebe, ki si želijo eden teh letnikov, naj se pismeno oglase pri upravništvu »Domovine". (Slovenska obrtna šola v Celju ali v celjski okolici) Slovenski obrtnik nam piše: Obrtna šola bi bi bila najbolj potrebna, ker je ravno obrtna šola podlaga za povzdigo obrti in industrije. Danes ne zadostuje, da se rokodelec samo pri »mojstru" dela navadi, treba je višje izobrazbe namreč risanja, višjega izobraženja v računstvu, knjigovodstvu itd. Šele s tako višjo izobrazbo bodo mogli naši mladeniči postati večji podjetniki in bodo mogli pošiljati svoje blago tudi izven doma in začeti s tujim podjetnikom tekmo vati. Brez take izobrazbe si povzdige naše obrti in industrije ne moremo misliti. Mi pošiljamo naše sinove v vse nemške rudokope in tovarne. Tam se nam pa ponemčijo in naš narod nima od njih nič. Ni-li naša dolžnost, zato skrbeti, da si naše ljudstvo doma obdržimo in zanje doma skrbimo? To je pa le mogoče s povzdigo slovenske obrti in industrije in k vsemu temu je treba strokovne izobrazbe, treba nam je obrtne šole. Taka šola bi pa mogla biti le v kakem večjem mestu na Spodnjem Štajarskem in po naših mislih najboljše v Celju — ali tudi v celjski okolici blizu mesta, kajti v kakem trgu ne bo tak zavod nikdar cvetel in to že zategadel ne, ker je tam premalo obrtnikov. Morali bi se nam¬ reč obenem vpeljati tudi večerni tečaji za obrtne pomočnike, kakor je to pri drugih obrtnih šolah. Če drugi narodi kaj dosežejo, bi vendar moralo biti mogoče, nam vsaj ta zavod od vlade izpo¬ slovati. Mislim, da je treba samo resne volje. Kaj nam pomaga, če naši poslanci še tako pridno referate sprejemajo in še tako izvrstno izvr¬ šujejo, za kar jim seveda vsa čast! — Kaj nam to pomaga, če smo pa mi vedno tam, ka¬ kor od nekdaj, in nam še ene najpotrebnejših šol ne pridobijo! Mislim, da je zadnji čas, da se od¬ ločijo naši poslanci zato. Menda je to vendar zahteva, ki nima z nikako politiko kaj opraviti in je samo človekoljubnega pomena in bi torej tudi vlada ne imela vzroka, se ti zadevi ustav¬ ljati. v Ali se bodo slovenski poslanci domislili takega predloga ob proračunski debati?! (V zadoščenje ) Ker smo nedavno poročali, da so Angelo Smrečnik, rojeno v Braslovčah na Štajarskem, zaprli zaradi tatvine izvršene v Celju ter raznih, v Ljubljani izvršenih sleparij, dolžnost nam je naznaniti, da gospodična Angela Smrečnik iz Braslovč na Štajarskem, katero smo imenovali v našem listu, ni identična in tudi vnikakem sorodstvu s policijsko zasledovano sleparico Angelo Smreč¬ nik, rojeno vSv. Križu občina Brdovec na Hrvatskem. Tudi sumničenje glede v Celju izvršene tatvine se je izkazalo kot popolnoma neopravičeno in neosnovano. — Vsi, ki so ob- dolžitev nesrečne Angele Smrečnik zasledovali, so izprevideli, kako lahkomiselno se jo je obdol¬ žilo. Človek, ki jo je ovadil iz gotovih vzrokov, katerih tu niti imenovati ne moremo, zaslužil bi pač sam, da se mu trikratno plača, kar se je predrznil tu storiti. Mi obžalujemo ubogo Angelo Smrečnik. Kdo ji bode povrnil škodo, katero je trpela vsled brezvestnosti človeka, ki jo je tako lahkomiselno ovadil. Da bode naše občinstvo vedelo, kdo je to, naznanjamo brez vsega usmi¬ ljenja njegovo ime javnosti, imenuje se Fric Malenschegg, mož enake kakovosti kakor mar¬ sikateri celjski »Nemec". (Naprošeni izjavljamo), da ni z ženitno ponudbo v prejšnji številki g. Albin Mikuš iz Žalca v nikaki zvezi. (Sklepi zaupnega shoda dne 15. sušca 1093 na Košnici pri Celju) Mi slovenski volilci oko¬ lice celjske najodločnejše zahtevamo, da se ne¬ mudoma ustanovi za našo občino našim potre¬ bam primerna ljudska šola skupno za dečke in deklice na že davno kupljenem stavišču v mestu Celju, Izražamo kot davkoplačevalci svojo naj¬ večjo nevoljo, da vlada odpadnikom našega na- reda na ljubo dela ovire slovenski ljudski šoli za okolico celjsko. Zavezujemo se soglasno, da bomo izvajali vse po zakonih pripuščene posle dice, ako bodo naši otroci po krivdi celjskih Nemcev, brez potrebnega šolskega pouka. Na¬ dalje odločno zahtevamo, da gimnazija za slo¬ venske dijake ostane v mestu Celju, ker bi bila največja krivica za ves slovenski narod vsled neopravičene in šegave zahteve peščice celjskih Nemcev, prestaviti slovensko gimnazijo v kraj, ki bi bil za tako šolo neprimeren. Ker vidimo, da je celjsko mesto krivično odreklo prispevek za savinjsko brv na Bregu, akoravno lahko s svojim denarjem podpira društva, ki imajo namen Slovence z njih zemlje spoditi, zato odločno zahtevamo, da se odpravijo celjske mitnice, s katerimi se slovenskemu kmetskemu ljudstvu nalaga tako krivičen in današnjim razmeram neprimeren davek. Še z večjo nevoljo smo izve¬ deli, da celjski Nemci, ki od nas slovenskih kmetov živijo, hočejo od celjske okolice odtrgati ona zemljišča in tovarne, ki k našim občinskim potrebam denarno največ pripomagajo in skle¬ nemo enoglasno, da se bomo možato uprli zoper to veliko krivico in zvijačo. Zgražamo se, da se predrznejo spodnještajarski Nemci v zadnjem času očitati vsako hudodelstvo, ki se med slo¬ venskim kmetskim ljudstvom zgodi, vsemu slo¬ venskemu narodu in da naše kmetsko ljudstvo primerjajo z divjaki in ljudožrci. Iz tega sprevi¬ dimo, da naši nemški nasprotniki ne sramotijo samo slovenskih voditeljev ali takozvanih prva¬ kov, ampak ves naš slovenski narod. Zato kli¬ čemo vse naše rojake, da se z združenimi močmi postavimo na lastne noge v političnem in še prav posebno v gospodarstvenem oziru. 132 (Še nekatere volitvene zanimivosti iz Vojnika.) 11. Zanimivost. V Vojniku voli z Nemci tudi neki mesar Permoser. Za tega pa nemški pruski fond samo zato plačuje obrtni davek, da ima „pravico" voliti. Zaklal pa že več let ni kot tak ne ene živalice, razu n kako bolho, če jo je vjel. Mesarske obrti sploh ne izvršuje. Ko je zadnjič prišel davčni sluga tirjat davka, za¬ vrnil ga je Permoser, naj gre k nemškemu pod¬ županu Zottlu da bode ta plačal. Preiščite tudi ta slučaj, gospod državni pravdnik. 12. Zanimi¬ vost. Vojniška poštna upraviteljica ima tudi vo¬ lilno pravico s tremi vinarji davka. Ko jo je prišel davčni sluga tirjat, poslala ga je k podžupanu Zottlu, naj on plača. Tudi za Vas gospod državni pravdnik! 13. Zanimivost. Vojniški kmetje so sklenili osnovati tesno organizacijo za osamo¬ svojitev od vojniških nemčurskih obrtnikov. Pri¬ tožili se bodo v Gradec zoper znanega oskrbnika deželne hiralnice Temerla, ki se je predrznil na¬ povedati bojkot gosp. J. Vrečerju zaradi tega, ker je slednji, ki plačuje nad 200 K direktnega davka, šel s Slovenci volit, V Vojniku bodo pa nemčurjem vsled tega plačevali enako z enakim. Če pa ima kdo izmed naših zastopnikov na zgoraj sploh še kaj vpliva, naj se potrudi, da se tega človeka za to samovoljno početje takoj kaznuje in odstrani iz Vojnika. To bi bilo lepo, da bi s slovenskim denarjem vzdrževani deželni zavodi smeli napovedovati boj poštenemu slo¬ venskemu možu, če se posluži svoje državljanske pravice. 14 Zanimivost. Vojniški „nemški“ ob činski zastop si je baje že izvolil že celo župana. Pa tudi ta izvolitev je nezakonita, kajti ta možic, imenuje se Stallner, ne stanuje v občini, v ka¬ teri naj bi bil župan. 15. Zanimivost. Vojniški slovenski kmetje še nikdar niso bili tako samo¬ zavestni, kakor zadnje dni, ko so spoznali ves smrad vojniške nemške gnjilobe. Vsakdo se roga vojniškim sleparjem. V nedeljo se poda par voj¬ niških Slovencev s koši in vrečami k gori ome¬ njenemu „mesarju“ Permoserju in bodo zahtevali, da jim proda kaj mesa, če je res mesar, ker je kot mesar smel za Nemce voliti. Če ne, bilo bi pa dobro, pobasati ga v vrečo in poslati v Celje v preiskavo k državnemu pravdništvu. (Hranilnica in posojilnica v Kozjem) je začela poslovati minoli ponedeljek, dne 18. t. m. Prvi uradni dan je pristopilo lepo število za družnikov ter se je položil, ako Bog da, trden temelj temu prepotrebnemu denarnemu zavodu, ki je v rokah spretnih in vnetih kozjanskih ro¬ doljubov iz vrst inteligence. Bog daj obilo uspeha. (Novoustanovljena hranilnica in posojil¬ nica v Rogatcu) prične svoje delovanje prihod¬ nji ponedeljek, dne 23. t. m. Ta denarni zavod, ki je naj večjega pomena za to zagrizeno gnjezdo na štajarsko - hrvatski meji, bode imel svoje uradne prostore na najlepšem prostoru trga Ro¬ gatca v hiši g. Ig. Mikuša poleg trgovine g. Jos. Berlisgo, ki je zavodu tudi načelnik. Pridite torej zadružniki, pridite vlagatelji, pridite pa tudi prošnjiki za posojila prihodnji ponedeljek v ve¬ likem številu v rogaško hranilnico in posojilnico in prisopite v vrste njenih podpirateljev. Zavodu je osigurana najlepša bodočnost in bode isti navzlic vsem oviram čvrsto napredoval — in četudi istemu gospodje z višine ne bodo dali svojega blagoslova. Mi mu želimo iz dna srca najlepših uspehov! (Maribor.) „Odbor slovanske čitalnice v Mariboru" prične s poljudnimi predavanji v so boto, 21. t. m. Dosedaj so se prijavila ta-le: 1. „0 Pompejih", predava g. profesor F. Jerovšek (21. t. m.) 2. ,0 navedenih električnih tokih in o njihovi uporabi pri rentgenjenju", prof. dr. Polja¬ nec (28. t. m). 3. „Borba za ostanek v prirodi", predava g. ravnatelj H. Schreiner (4. aprila.) — Predavanja se vrše z demonstracijami s skiopti- konom in s fizikaličnimi poskusi. Opozarjamo na te večere posebno bližnjo okolico in cenjeno uči¬ teljstvo; ker bo predavanje jako zanimivo m po učljivo, vstopnina pa prosta, nadejati se je mno- gobrojne udeležbe. Začetek vsikdar ob pol 8. uri zvečer v „Narodnem domu" (II, nadstr.) (Roparski morilec Weidinger) je bil v soboto pred Mariborskimi porotniki obsojen na smrt na vešalih. Svoje hudodelstvo je priznal in je povedal, da je dalj časa že nameraval oropati starega Hvaliča. Ker pa hči Roza ni šla od doma, jo je napadel in zadavil in potem oropal starega očeta. v (Izpred mariborskega porotnega sodisca,) Franc Golob iz Budine je bil radi uboja obsojen na štiri leta težke ječe. — Jera Bučnik in njena hči Elizabeta Tomažič ste bili obsojeni radi po- skušenega zavratnega umora. Mati je hotela pre¬ rezati možu svoje hčere vrat, da bi se le-ta mogla poročiti s svojim sedemnajstletnim ljubim¬ cem Petrom Vrhnjakom, ki je bil soobtožen pa oproščen. Mati je dobila sedem let, hči pa 18 mesecev težke ječe. — Martin Dokl iz Očeslav- cev je bil obsojen na tri leta ječe, ki je odsekal s koso Antonu Jurjevcu roko. (Nadzornikov zet nadzornik Dreflak Prija¬ telj našega lista nam piše iz Maribora. Ko sem čital vaš članek o Dreflaku, zakrvavelo mi je moje narodno srce. S tužnim očesom pogledal sem na sliko, — katero čuvam kakor biser — in katera mi predočuje prisego narodne zvestobe tajnega društva iz dijaških let. Danes me pa ta slika nič več ne veseli. Oskrunil jo je iznevernik Dreflak, ki stoji na ti sliki prav v ospredju. Dragi tovariši! Pahnimo ga iz svoje sredine, in sicer v tisti zamazani kot, kamur spadajo edino le nemčurji. Dajmo mu na pot samo to, kar pri- stoja izdajalcu. Iskreno pa obžalujem narodno učiteljstvo ptujskega okraja, ki ima takšnega nadzornika. Je pač hvaležen zet bivšega nad¬ zornika Ranerja, kateri je žel od svojega učitelj¬ stva samo to zahvalo: „Hvala Bogu, da smo se vendar enkrat rešili tega tirana in nemčurja". Takšno zahvalo pa dobi tudi njegov zet kot dedščino. („ Murski Sokol" ) Za novo sokolsko dru štvo, ki se ustanovi v Ljutomeru, vlada daleč na okrog veliko zanimanje. Nemčurje kar zona obhaja, če pomislijo, kako bodo v par tednih po nemčurskem Ljutomeru ponosno korakali krepki slovenski „Sokoli“. Od več strani so se narod¬ njaki spomnili „Murskega Sokola" in mu pripo- slali lepe denarne prispevke, da si lahko naroči potrebno telovadno orodje. Na drugem mestu objavljamo imena onih, ki so v tem oziru po¬ zdravili sokolsko idejo v ljutomerskih goricah. ,,Sokoli" pa naj vzbudijo v ljutomerskem okraju spet ono živo narodno zavest, kakršna je bila tam nekdaj doma. Nemčur se ne sme šopiriti na slovenski zemlji. Prepoditi ga mora čili krepki „Sokol". Zato srčno želimo, da vsi, ki morejo, pripomorejo kaj k ustanovitvi jur¬ skega Sokola", ki naj vzbudi slovenstvo ljuto¬ merskega okraja h krepkemu novemu življenju! („Murskemu Sokolu" so darovali) gg.: dr Grossmann v Ljutomeru 20 K, Vrbnjak od Sv. Miklavža 2 K, dr. Juro Hrašovec iz Celja 20 K, Kaplan Trstenjak v Kamnici pri Mariboru 2 K, Puconja iz Cvena 2 K, Župnik Bohanec iz Svetinj 10 K, Lončarec iz Ptuja 10 K, Koser v Juršincih 2 K, Klajnšček iz Hajdine 2 K, Grahar iz Hajdine 1 K, Robek iz Žalca 4 K, Neimeno¬ van Nemec kot odgovor na članek v „Tages- pešti" zoper .Murskega Sokola" 10 K, profesor dr. MurKo iz Uradca o K, Ljutomerski Snip — šna| 6 K 32 vin., Župnik Slavič od Sv. Antona 1 Pohorju 16 K, Čitalnica v Ljutomeru 50 K, dr Tiplič od Sv. Lenarta v Slov. gor. posljal 38 K kateri so prispevali: Dekan Josip Juršič pri Sv Lenartu 10 K, dr. Črmljenski 5 K, dr. Leščnife odvetnik 5 K dr. Fr. Tiplič, zdravnik 5 K, Ivai Pajtler, župnik pri Sv. Rupertu 2 K, Andrt Keček, kaplan pri Sv. Rupertu 2 K, Max Ocvirk kaplan pri Sv. Lenartu 2 K, Kozoderc Jane: kaplan pri Sv, Urbanu 2 K, Karol Negovetii kanclist pri Sv. Lenartu 2 K, Jože Ilešič, župni! pri Sv. Bolfenku 1 K, Fran Krajnc, c. kr, kor trolor pri Sv. Lenartu 1 K, Rojs, kmet pri Si Urbanu v Slov. gor. 1 K; dr. Dečko v Celju 10 B dr. Pečko v Ljubljani 5 K, dr. Rosina in dr. Gros: mann iz pravde Bohinec contra Zoffal plačan odvetniške stroške 20 K, Joško Rajh nabral p. Seršenu 20 K, Slav. okrajni zastop v Ljutomer 200 K. Skupaj 456 kron 32 vin. Vsem Mu skemu Sokolu" naklonjenim rodoljubom krepa .Na zdar!“ * (Predrznost nemškutarskih agentov) P naš,h slovenskih krajih se klati neko človeč ki sliši na ime Grilwitzer, ki ponuja naši, trgovcem blago tvrdke Ertl v Gradcu. To čl veče je mmoli teden grdo razžalilo v Gorn Radgoni dva šetajoča se odlična Slovenca, ki sta govorila slovensko, katerih eden je bil slu¬ čajno po opravkih v Gornji Radgoni, izzivajoč: „Windisches Gesindel". Naznanjamo samo, da razžaljena gospoda še nista govorila zadnje be¬ sede. Ob enem pa pri tej priliki opozarjamo naše trgovce, naj si ime tega Grilvvitzerja in tudi nje¬ govo tvrdko dobro zapomnijo ter pokažejo vrata takim predrznim barabam, ki iščejo kruha na naših slovenskih tleh, zraven pa na najnečuve- nejši način žalijo naše slovensko čutstvo ter za¬ ničujejo našo slovensko govorico. Kdor išče pri nas kruha, tisti se bode moral navaditi, četudi težko, da bodo prenašala njegova kosmata ušesa našo domačo govorico ter da bode rešpektiral našo slovensko posest. Sicer pa bodemo začeli tudi v tem oziru postopati povsod z vso stro¬ gostjo in bodemo izvajali tudi potrebne posledice. Sploh pa bodemo o tem govorili še obširneje. Snaženje sadnega drevja. Med opravki, katerih treba pozimi, ali bolje rečeno pr^tr spomladi, v sadovnjakih, je v prvi vrsti snaženje drevja. Drevje se znaži na ta način, da se mu postruže stara, robata skorja, du se mu odrežejo nepotrebne veje, ali pa pri¬ krajšajo. Najprej gremo k točki, kako in zakaj se snaži drevje. Sadno drevje, posebno ono, ki je že v polni moči in rasti, ima mnogo takorekoč nepotrebnih vej in izrastkov, ki so nastale radi obilne hrane, katero je drevo dobivalo. Ako bi pustili vse to rasti, nastalo bi pravo grmovje, ki bi ne rodilo nikdar sadu, ali pa v zelo majhni množini. Sve¬ tloba, zrak in toplota, ti najvažnejši činitelji za rast rastlin in sploh vsega, nimajo pristopa in tako zaostaja vsa rast. Da se pride temu v okom, in za to je sedaj najpripravnejši čas, ko še drevo ni v soku, odžagamo in iztrebimo vse nepotrebne izrastke iu veje. Raditega se morajo odstraniti vse suhe veje, potem one, ki se križajo, drgnejo, ali katere rastejo na znotraj. Odstranimo vse tako vejevje zato. da mora svetloba, zrak in top¬ lota enakomerno doseči vse dele in pretvarjati sok v potrebne snovi. Vsako spomladi osnaženo drevo poplačalo bo v jeseni trud sadjerejca z bo¬ gatim lepim in zdravim sadom. Vse rane, ki smo jih napravili z žaganjem, rezanjem ali kako drugače, se morajo gladko odrezati in potem z drevesnim voskom zamazati. Ker pa pride drevesni ali ce- pilni vosek predrago, akoravno je najboljši, je dobro mazati tudi s .terom", samo pri tem se mora paziti, da ne pride preveč na skorjo, ki potem odstopi. Mazanje ran, se vrši zategadel, da ne začne les gnjiti in da ne postane drevo — otlo. V slučajih, ki se tudi pogostoma prigodijo, da se namreč v starih drevesih tupatam najde otlina, moramo preprečiti nadaljno gnitje. To storimo, ako osnažimo in vzamemo iz otline vse, kar je notri, nato zamašimo z zemljo in na vrh pokrijemo s cementom, da ne more voda v votlino, kjer bi povzročala nadaljno gnitje. S tem delom rešimo navadno drevo, da še stoji in rodi dalj časa. J.V ouoziouju ute vje* skorje. To se vrši zategadel — pa le bolj pri sta¬ rih drevesih, kjer je skorja robata in stara, — da uničimo mah, ki je nastal na deblu. Ako se to zgodi tudi pri mladih drevesih, se mora tudi tam postrugati. Mah in lišaj škodujeta drevesu s tem, da držita mokroto in kakor znano, skri¬ vajo se v mahu razni škodljivi mrčesi. Da od¬ stranimo staro skornjo, ima ta pomen, da se drevo ložje razvija in da more zrak ložje k živi skorji. Delo se vrši tako • le: Pod drevo pregrnemo rjuho in potem vzamemo za to potrebno orodje, tako imenovano strugalo, ter na lahko, da ne ranimo žive kože postružemo mah, lišaj in staro mrtvo skorjo. Ker pa se v mahu in stari skorji skriva mnogo raznih škodljivih mrčesov, moramo vse lepo skupaj pograbiti, djati v posodo in po¬ tem sežgati. Tako gremo od drevesa do drevesa, dokler nismo gotovi. Ivan Vuk. 133 Druge slovenske novice. („Glasbena Matica 8 v Ljubljani) priredi nca aprila velik koncert. Izvajal se bo p. hnannov oratorij „Sv. Frančišek 8 , ki je po¬ se 11 našemu cesarju. Ker pri oratoriju igrajo /e veliko ulogo, se priredi koncert, kakor se ', v ljubljanski stolni cerkvi. (Koncert gospe Gorlenke - Doline) je do- el nad 1000 K čistega dobička. Umetnica je arila »Glasbeni Matici 8 200 K in ljubljanskim ežem 200 K. (Ljubljanska cenzura) nas spominja vedno j in bolj on'b blaženih časov, ko je svetoval Bšeren svojemu učencu, da naj poje kako naj preganjajo ovcam garje in ušivim glavam jide. Dokaz: V novi Parmovi operi »Amaconke .rice“ je cenzura prepovedala nastop ruske irice Katarine, cesarja Jožefa II. in kneza Pc- imkina. Rabiti se smejo mesto imen le izrazi ladarica, inozemski vladar in kancelar. Izraza arica in cesar sta prepovedana. Cenzura je tu di ahtevala, da so se ii predložile ruske pe smi, ki l e pel zbor Nadine Slavjanska v Ljubljani. .Slov. Narod 8 res dobro pristavlja, da se je Jlavjanski kaj takega pripeti o edino le vfLjub jani in v -iJCarigradu! / (Kapla / 1 Mašek), ki ga je celovško sodišče jbsodilo radi tatvine in poskušenega zavratnega jmcra ni priznal hudodelstva in je že nastopil kazen. Prijavil je vzklic proti previsoko odmer jeni kazni Zatrjuje, da je nedolžen, in da bodo pravega krivca že še dobili. (Druga železniška zveza Dunaja s Trstom) se kolikor mogoče pospešuje. Pripravljalna dela za progo med Podbrdom in Gorico so že dovr¬ šena, in delo se bo oddalo v najkrajšem času. Proga med Gorico in Trstom bo tudi gotova do leta 1905. Do tedaj bodo tudi dela v tržaškem pristanišču dovršena. (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) de luje v resnici jako blagonosno za ubogo zatirano slovensko in hrvatsko prebivalstvo. Družba vzdr¬ žuje deset ljudskih šol in otroški vrtec v Malem Lošinju. Kako neznosne so razmere v Istri, spri čuje ustanovitev ljudske šole v Vlakovem v iabinjski občini, ker imajo Italijani svojo šolo, katero se veda plačuje dežela, hrvatsko prebivalstvo je pa dosedaj ni imelo. Dne 3. t. m. je družba otvorila v Vlakovem svojo šolo in obiskuje jo — čujte — stoinosemdeset hrvatskih otrok, ki bi sicer bili brez šole Res neizmerna dobrota je za na¬ rod šolska družba, sa^no^aktr^hLUm^) toliko sredstev, da bi mogla povsod pomagati Pomagati brpa^mo rala na sramoto slavne vlade v več kct-polovici istrskih občin. Društveno gibanje. (Velenje.) Bralno društvo gornje šaleške doline priredi svoj redni občni zbor v sredo, dne 25. marca t. 1., točno ob 5. uri popoldne v gostilni gospoda Vinko Ježovnika v Velenju. Po zborovanju bode tamburaški zbor igral. Kmetje, udeležite se v mnogobrojnem številu tega zboro vanja! (Radeški diletantje) prirede, kakor se čuje, na velikonočni ponedeljek »Desetega brata 8 . Zanimanje za ta veliki napredek radeških dile¬ tantov je vsestransko. Le pogum! (Akad tehn. društvo „Triglav 8 v Gradcu.) Na drugem izrednem občnem zboru »Akade mične podružnice sv. Cirila in Metoda 8 v Gradcu se je- izvolil sledeči odbor: I. Predsednik: cand. jur. Ferdo Lašič. II. Tajnik: cand. phil. Janko Masten. III. Blagajnik: cand. jur. Štefan Rajh. IV. Odb. namestnik: cand. jur. Klemena Vobič. (Slovensko društvo »Ilirija 8 v Pragi) pri¬ redi dne 18 marca 1903 ob 8. uri zvečer drugi redni občni zbor v dvorani Choderove restav¬ racije s sledečim programom: 1. Čitanje zapis¬ nika. 2 Odborovo poročilo. 3. Poročilo pregled¬ nikov. 4. Poročilo skupin. 5. Volitve: a) pred¬ sednika, b) štirih odbornikov, c) dveh pregled¬ nikov. 6. Proračun. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Gostje dobro došli! Dopisi. ' Iz Feldhofa. (Vrednost knjige za urno- bolnega rekši blaznega.) Med mnogo šaro naha¬ jamo v raznih hišah stare, že prečitane knjige, časopise itd, ki leže dostikrat leta in leta v kateri izbi ali v podstrešju, ter se ne morejo kar meni nič tebi nič zavreči ali uničiti. Ako se naposled tudi prodajo, kar toliko pomeni, da se naravnost ne zavržejo, — je ta iztržek prav neznaten Koliko dobrega pa zamoreš s slučajnim darilom takih knjig doseči, naj pojasnijo sledeče vrstice. Kakor znano, je ozdravljenje ali vsaj zbolj¬ šanje umobolnib, ki so vsled raznih udarcev ali vtisov duševno ponesrečili, le tedaj mogoče, ako dotični živi v miru in zadovoljnosti, ima dovolj zabave, — kar ga odvrne od lastnih in privede do drugih misli, posebno pa ga je treba braniti proti naibujemu sovragu teh nesrečnih bitij, namreč dolgočasnosti. Nahajamo umobolne, ki nikakor niso besni, ampak tiho „tja v en dan čemerijo 8 , ker so ravno umobolni; oni niso za nikako delo ter se k temu tudi siliti ne smejo. Take popolnoma nenevarne reve tedaj trpe največ; oni mislijo na odrešenje, na prostost, katera se jim še privoliti ne sme, mislijo na preteklost in njene žalostne posledice. Takim bolnikom je dolgost dneva čestokrat prava več nost, oni žalujejo, jočejo in obupavajo. Daj takemu nesrečniku knjigo, ki je pri¬ merna njegovi omiki, s kako radostjo jo sprejme, s kako marljivostjo jo čita ter prečitano povest zopet pripoveduje; bodi-si pravljica ali pripo¬ vedka za manj omikanega kmeta, bodi si obširen roman za omikano gospodično, kaka humoreska za bivšega uradnika, bodi si povest, novela itd. za bivšega obrtnika, kajti vsi mogoči stanovi so zastopani — vsi pa se tudi veselč ker se s tem odvrnejo od svojih bridko zlih misli ter prosijo zopet in vedno zopet za novo čtivo. Žalibog je večina v tukajšnji blaznici (Feld- hof) se nahajajočih umobolnih neimovita, ter si ne more knjig oskrbeti. Pri mnogoštevilnem stanju, nad 1300 umobolnih — med katerimi je nad 600 le slovenskega jezika zmožnih in brez vsakega premoženja, ki se tedaj na deželne stroške preskrbujejo — deželni zaklad ne more dovolj dostaviti. Res je sicer, da šteje knjižnica tukajšnjega zavoda nad 3000 zvezkov, a to je primeroma pičlo število za 1300 oseb, med katerimi so mnogi že desetletja ali vsaj mnogo dolgih let zaprti. Pisec tega misli prav dobro delo oživiti, ako se s temi vrsticami obrača do blagih src plemenitih človekoljubov. Obrača se — do vseh, ki tukaj lahko brez imena vrednih denarnih žrtev pripomorejo — z gorečo prošnjo — naj blagovolijo stare, prečitane knjige in časnike vsakojake vsebine ubogim umo¬ bolnica v Poludvoru (Feldhof) podeliti. Na vsakršnem polja dobrodelnosti in 1 ju bežni do bližnjega prekašajo blagosrčni Štirci kakor njih društva in zaveze eden drugega. Mogoče tedaj, da obrodč te vrstice v srcih cenjenih človekoljubov in mislih človekoljubkinj obilen sad — katera misel se pravzaprav po mačehovsko goji; in ravno to polje je neizmerno — tu lahko pokažeš ljubezen do bližnjega in domovine. Vodstvo tega dobrodelnega zavoda (deželna blaznica v Poludvoru pri Gradcu) bo gotovo slu čajna darila vsake vrste hvaležno sprejemalo. Narodno-gospodarske novice. Nekoliko splošnega o umni živinoreji. (Spisal Adolf Ribnikar.) (Dalje.) Naši živinorejci ne ločijo še tako natančno živine in jo rede res po največ, dejal bi, tja v en dan. Umestno bi pa bilo razdeliti delo tudi pri živini in se ozirati ali samo na mleko, ali samo na meso, ali samo na vprego. Večja po¬ sestva lahko vzrejajo vse tri vrste, vsako zase in jih prodajajo. Kraji v bližini mest, ali pa, kjer je mlekarstvo zelo razvito, se lahko pečajo le bolj z mlekaricami in opu3te vzrejo. Na jako rodovitnih tleh in tamkaj, kjer imajo veliko stalnih odpadkov, n. pr. mlečnih, otrobov, repe ! itd. se lahko pečajo z mastenjem. Poleg zgoraj omenjenega vprašanja je treba pri izbiranju plemenske živine za vprego staviti še ono, ki nam pove, katera živina je našemu kraju primerna in katera bi uspevala ob krmi našega kraia. Žival je vendar produkt vzreje, vzgoje, kraja in podnebja; zato moramo ravno na te štiri stvari kaj posebno paziti. Plemena, ki jih imamo danes, niso več prvotna, naravna, pač pa kulturna, kakor n. pr. tudi človek ni danes več prvoten človek. Če nam daje kako pleme na priliko izredno veliko mleka ni to naravna lastnost, marveč pridobljena. Dosegli smo jo le z večletno vzrejo, primerno krmo in negovanjem. Tako pridobljene lastnosti pa ostanejo le, če vzrejamo žival vedno na isti način, če enako krmimo, enako negujemo, če so življenski pogoji vedno isti, Čs jih slabo krmimo in neskrbno negujemo, polzgube se dobre last¬ nosti. Izguba je od rodu do rodu vedno večja in končno imamo mesto živine z dobrimi last¬ nostmi zanikrno »paro 8 , polno samih slabosti. Poleg vzreje in negovanja vplivajo kaj po¬ sebno na spopolnjevanje životnih oblik in fiziolc- gičmh lastnosti podnebje in pokrajevne razmere. Velik je razloček med ono živino, ki smo jo vzre¬ dili na suhih, revnih in peščenih tleh in pa ono, ki je vzrasla na rodovitni ilovnati zemlji ali na mastnih travnikih. Med tem ko je zadnji svet jako ugoden za težka plemena, je prvi le za j majhna in lahka. Na tleh, ki nimajo v sebi veliko i vapnenca, se govedo bolj počasi razvija in sploh ! ne zraste prav veliko. Ima pa fineje okostje in kaže povoljno mlečnost. Na vapnenčevih tleh se pa živina boljše razvija, zadobi močnejše in večje okostje, dasi ni za mleko najboljša. Podnebje vpliva v toliko na življenje, da se govedo mokrega, morskega podnebja prav lahko loči od stepnega. Razlikuje se posebno po koži in rogeh. V zmernem in mokrotnem podnebju vidimo kratke in tanke, v mrzlem in zelo mo krem prav majhne, v vročem pa zelo dolge in debele roge. To dejstvo lahko opazujemo n. pr. na Ogrskem, kjer dobiva tudi vpeljana živina, prvotno kratkih in tankih rog, vedno daljše in debelejše rogovje. Podnebje pa krajevne razmere delujejo le polagoma, dasi neprenehoma. Čim več rodov smo vzredili, tem večji vpliv lahko opazujemo, tem večji je razloček od prvotnih oblik. Zato pa tudi umen živinorejec plemensko živino n. pr. Simendolce, katere je dobil iz švicarskih planin, zopet in zopet pokrepča z njihovo domačo krvjo, da se znova spopolnijo prvotne oblike vpeljane govedi, Če hočemo vpeljati kako pasmo, moramo pač pred vsem gledati na razmere in se vprašati bi se li moglo novo pleme ob spremenjenem podnebju, drugi krmi, različnem negovanju itd. vzdržati z vsemi dobrotami, ali drugače rečeno, bode v našem kraju to pleme svoje dragocene lastnosti, radi katerih smo si ga omislili, še ohra¬ nilo in bodo li mladiči te lastnosti tudi docela podedovali ? V tem oziru je med plemeni zelo veliko razlike. Nekatera se z lahkoto in brez škode privadijo tujim razmeram, kjer dobre lastnosti vzlic preselitvi prav dobro ohranijo in jih tudi podajo mladičem, druga bi na njihovam mestu v kratkem času izgubila vse dobrote in osla¬ bila popolnoma. Simendol3ko pleme ima last¬ nost, da se zelo lahko privadi tujini. Raditega je tudi ta pasma tudi pri nas z velikim uspehom vpeljana. Videli smo, na kaj se naj oziramo pri živino¬ reji, če se nočemo ž njo opeči, pač pa doseči velik uspeh. Veliko denarja so ljudje že zmetali skozi okno baš raditega, ker si niso kupili pri¬ merne plemenske živine, še več zato, ker je niso znali niti vzrejati, niti negovati. Tako se godi še danes in se bode tudi še vršilo, dokler se ne navadi vsak živinorejec vsaj osnovnih pojmov umne živinoreje in se po njih tudi ravna. O teh pa hočemo še govoriti. Politični pregled. (Državni zbor.) Vlada je predložila zbornici načrt zakona o zgradbi lokalne železnice Kranj- Tržič na Gorenjskem. Proga bo dolga 15 kilometrov, troški pa bodo znašali približno 2,070.000 K. Že¬ leznica mora biti dogotovljena v dveh letih. — 134 V torek se je začela razprava o avstrijsko-ogrski nagodbi. Oglasilo se je 30 govornikov „za“ in 60 „ proti 0 . Vendar pa ne vlada v poslanskih krogih preveč veliko navdušenje za nagodbo, ampak vse se zanima bolj za podržavljenje železnic. Posebno Poljaki so se v najnovejšem času začeli zelo zanimati za to vprašanje in zahtevajo, da ae severna železnica podržavi že začetkom pri¬ hodnjega leta, kar je pa skoraj nemogoče, ker bi delničarji železnice stavili previsoke pogoje. Seveda je potrebno, da se podržavijo železnice, ki so v zasebnih rokah, toda začelo naj bi se z družbo državnih železnic, kakor je bilo že na menjeno, in potem, ko bo ta podržavljena, se bo lahko vplivalo na severno in severozahodno železnico, da ne bo stavila tako visokih pogojev. (Zavarovanje zasebnih uradnikov.) Soči jalno politični odsek je izdelal načrt o zavaro¬ vanju privatnih uradnikov. Pogoj za obvezoost zavarovanja se je določila starost 20 let in pre¬ jemki letnih 900 K. Po desetletnem plačevanju zavarovalnine znaša pokojnina v onemoglosti 40% plače in za vsako prihodnje leto do 35. leta po 1%. Stalna premija znaša 13%% od katerih bo plačeval dve tretjini, oziroma polovico delo¬ dajalec, ostanek pa zavarovanec (Uspeh ogrske obstrukcije.) Pri dvornem obedu v Budapešti je cesar govoril z večimi po¬ slanci neodvisne stranke o obstrukciji v drž. zboru. Izmed teh poslancev je izjavil eden, da je med zahtevami opozicije tudi zahteva, da se premestijo ogrski častniki k ogrskim polkom. Cesar mu je odgovoril, da se je nato že mislilo. In sedaj poročajo listi, da prinese prihodnja šte¬ vilka armadnega lista premeščenje blizu 500 ogrskih častnikov k ogrskim polkom. (Nižje-avstrijski deželni zbor) se snide 4. aprila in bo zboroval do 20. aprila (Poljski narodni kongres) se vrši v Lvovu 31. maja in 1. junija. (Avstrijsko-ruska zveza.) Na Ruskem vedno bolj in bolj rase zanimanje za zvezo z Avstrijo, ki je po svojem položaju gotovo poklicana za zvezo s sosedno državo, s katero jo spaja veliko skupnih koristi v etnografskem, gospodarskem in političnem pogledu. Med drugimi listi posebno petrograjsko „Novo Vreme 0 piše v tem zmislu povdarjaje uspehe, ki jih je imela skupna avstro- ruska akcija na Balkanu, in želi, da bi se do sedanje rahlo sporazumljenje izpremenilo v for malno zvezo, s katero bi potem morala raču¬ nati ostala Evropa. Slovanski narodi avstrijski bi gotovo z veseljem pozdravili tako zvezo, do katere pa najbrž po vplivu iz Berolina ne bo tako bitro prišlo. (Švicarski carinski tarif.) Prošlo nedeljo je bil v Švici sprejet nov carinski tarif. Zanj je glasovalo 329 000 oseb, proti pa 123.000. Sprejeti tarif bo podlaga bodočim pogajanjem pri skle¬ panju trgovinskih pogodb. (Revolucija na Portugalskem.) Jako ne¬ varno gibanje proti vladi in njenim organom se je začelo kazati na Portugalskem. Posebno v Coimbri ima gibanje pravi revolucijonarni značaj. V Coimbri je razglašeno obsedno stanje, vseuči¬ lišče je zaprto in brzojavne zveze pretrgane. Prebivalstvo je davčne inšpektorje spodilo iz mesta. Nemiri so trajali štiri dni, ubitih oseb je bilo osem, ranjenih pa veliko. Po vseh krajih Portugalske se z ogorčenjem govori o postopanju vlade in bati se je, da izbruhne tudi drugod upor z vsemi silami, katerega pa vlada ne bo mogla zatreti, ker menda celo vojaki simpatizu- jejo z uporniki. Književnost in umetnost. .(»Slovanska knjižnica 0 .) V šestih (115— 120) snopičih slovanske knjižnice je izšel v A. Gaberščekovi tiskarni v Gorici I. in II. del Sien kiewicz ovega zgodovinskega romana „Križarji°, katerega prevaja v slovenščino Podravski. Ta roman, kakor že več drugih Sienkievvicz-ovih romanov, n. pr. „Z ognjem in mečem 0 je že pre veden v več jezikov in ga ljudstvo z velikim zanimanjem čita. .Slovanska knjižnica 0 nam je prinesla že veliko število takih prevodov, zato jo slavnemu občinstvu zelo priporočamo. posojilnice v Brežicah vrši se V sredo, dne 25. marca 1903, ob 3. uri pop. v lastni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva. 5. Izvolitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil ob 3. uri popoldne sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob 5. uri m sklepa takrat vsako število zadružnikov. ( 123) 2-1 3STaoelništvo- (116) 2-1 Ok:lio_ A. 6/3 18 C. kr. okrajna sodnija v Marenbergu daje naznanje, da se bode vsled prošnje kuratorja zapuščine z dne 4 januarja 1903 pri Sv. Ivanu II. umrle Agate Lesjak prostovoljnim potom prodalo zapuščinsko zemljišče vlož. štev. 67, dač. občina Sv. Ivan II. (krčma) s pritiklino, obstoječo iz gospodarskega in krčmarskega orodja vred javno dražilo in sicer se določa kot oklicna cena znesek po 10.000 K. Hkrati se bodo prodale tudi druge pre- makljivosti. Dražba se bo vršila dne 4. aprila ob 9. uri predpoldne v poslopju, katero je prodati to se pri Sv. Ivanu II. Ponudbe pod okli eno ceno se ne bodo sprejemale. Premičnine se bodo najboljšemu ponudniku le proti takojšnjemu plačilu ponudka oddale. Upnikom zavarovanim pri zemljišču ostane zastavna pravica brez ozira na doseženo kupnino. Izkupila je položiti pri sodniji. Dražbeni pogoji se smejo ogledati pri podpisani sodniji. C. kr. okrajna sodnija v Marenbergu odd. I. dne 26. februarja 1902. Želim kupiti poletno hišo, najmanje s štirimi sobami z malim sadovnjakom (ali gozdom) ob južni železnici na (125) Spodnjem Štajarskem. (FE,. ŽIŽEK/, Gradec, Luthergasse 4 V Zenitna ponudba. Mlad, inteligenten gospod, dobro situ¬ iran, zeli se tem potom seznaniti z mlado, izobraženo damo, ki naj bi imela tudi nekaj premoženja. V slučaju medsebojne simpatije v najkrajšem času poroka. Po¬ nudbe s slikami, ki se vrnejo, naj se bla¬ govolijo poslati pod šifro „A. M.“ uprav- ništvu „ Domovine" v Celju. Najstrožja diskretnost častna stvar. (| 21 ) g-2 Sprejmeta se dya pridna Map za« konje v službo. Oglasiti se ie v upravništvu tega lista pismoi (124) 3-1 Služba cerkovnika v Vojniku se podeli. Letna plača 400 K, postransk zaslužek 100 K. Prosta zbirca in stanovanje Oženjeni brez otrok imajo prednost. Prošniki se naj osebno oglasijo pri župnijskem uradu do (120) L aprila t. 1. Več mladih oženjenih ljudi se sprejme pod ugodnimi pogoji v službo. Oskrbništvo posestva Grabštanj (121) 3 2 pri Št. Jurju ob juž. žel. Oznanilo. Išče se spreten poslovodja, izvežban v prodaji špecerijskega in manuiakturnega blaga. Prednost ima tisti, ki je vešč knjigovodstva. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali dosedanjega službovanja se naj pošljejo na „Kmetijsko društvo 11 v Leskovcu pri Ptuju. (101) 3-3 „Kmetijsko društvo'* v Leskovcu pri Ptuju dne 4. marca 1903. Dobra prodajalka (io5) 3-3 s e sprejme v največjem trgu na Spodnjem Štajarskem. Biti mora izurjena v vseh strokah špecerijske trgovine. Plača 400 kron in dobra hrana. Spiejme se tudi še gospodična, katera bi večinoma v loteriji pisala in je v tem poslu izurjena. Ponudbe s spričevali je poslati na naslov „B. C. 1000", Celje, poštni predelek 64. Priporočilo! ALOJZ KORSIKA, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem strokovno urejena semen¬ ska trgovina, ki ima vsa krmska, zelenadna in cvetlična semena prava in dobro kalilna, za kar jamčim. Nadalje imam mnogovrstne cvetlice v lonc h, sveže in suhe palme, Izdelujem sveže in suhe vence in šopke s trakovi in napisi in sploh v mojo stroko spadajoče pred¬ mete po najnižjib cenah. ■*- Ilustrovani cenik za leto 1903 je brezplačno na razpolago Za obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem (90)33 Alojz Korsika. E3E6 H 1 1 !tfe tWiWiWiWWWi^ E| Vse Stroje M8tHWHMMMWWWWl za poljedelstvo in vinorejo. a Brizgalnice za sadno drevje, z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬ tanko namerjeno petrolmešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskaniae, O C> Q © čisto nove mline za grozdje, © © & © ^ Q zcbdiKe za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje ^ sk ^ IG. HELLER, DUNAJ, II. Praterstras se *9 EU * Uem ki zastonj in iranko. ik I cm s r - I * Dopisuje se v vseh jezikih. 135 h Tovarna za opeko irj peči ^ - T 3 _"V" icLic &c Comp.v I_iju.t>lja.ni ponudi poljubne množin© zarezane strešne opeke (Strangfalz-Dachziegel) rdeče in črne in glinastih peči v raznih barvah in velikostih. -ji 3STa željo pošljemo drage "volje vzorce in nastavimo najnižje cene. — Solidna, dobra in točna postrežba. ( 76) 5.4 S* E* E* Hfc E* IS* E* ???¥?¥?¥¥?W¥??¥¥W?¥W#?¥¥¥¥?¥¥¥¥?¥¥¥?¥¥¥¥¥¥¥¥¥??^ Razpis prodaje. V konkurzu Karola Rayer v Arclinu pri fojniku proda se zaloga mešanega blaga, bstoječa iz manufakturnega in špecerijskega ilaga, iz železnine, špirituoz, barv in deželnih iridelkov s trgovinsko opravo vred. ki je vse odno cenjeno na 12.185 K 74 v. To le blago Je bo prodalo počrez tistemu, ki največ ponudi in gotovo plača. Cenilni zapisnik, iz katerega se izločijo le stvari, zaznamovane pod redn. št. 1 do 6, št. 22, 123, 118, 114, 824, 838, 1138 in št. 1223 do 1231, se lahko pregleda v navadnih uradnih urah ali na c. kr. okrožnem sodišču v Celju ali pa pri skladnem upravitelju gosp. dr. Ludovik Filipiču, odvetniku v Celju. Oskrbništvo konkurzne sklade ne jamči niti za gotovo število, niti za določno mero, niti za določno kakovost blaga. — Za loga blaga se lahko pregleda na licu mesta dne 28, 29. in 30 marca 1903, ako se dotični poprej pri upravitelju oglasi. Pismene ponudbe, katerim je priložiti kot vadij 1000 K, naj se vložijo pri upravitelju kon- kurze sklade, gosp. dr. Ludovik Filipiču, v Celju najdalje do 1. aprila 1903. Upravni odbor si pridržuje sprejem ponudbe, vrne pa takoj zalo¬ žene varščine onim, katerih ponudbe ni sprejel. Celje, dne 12. marca 1903. (118) Za upravni odbor: Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 73 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Marijin trg štev. 1 — nasproti Frančiškanski cerkvi. d.r. Xj. IPlliplo, upravitelj konkurzne sklade. Kdor želi kupiti več kot pol hektolitra prave, dobre in fine slivovke in tropinovca naj se obrne na lastnika posestva Orehovec, j Dragotina Frohlich, pošta Sv. Petar Orehovec ; (86) 8—4 na Hrvatskem. Pod ugodnimi pogoji odda se takoj dobro vpeljana trgovina mešanega blaga. Ista je v lepem trgu ob železnici na Spodnjem Štajarskem. V isti hiši je tudi gostilna in dve (89) 3—3 drugi obrti. Več pove upravništvo .Domovine" v Celju. Naprodaj je n (v grižki fari.) Hiša je z z enim nadstropjem, po¬ leg mlin in žaga, marof in hlev za svinje. Leži pri cesti, 5 minut od premogokopa ter je za vsako obrt pripravna. Več se izve pri posestniku JO S. CILENŠEK-u v Zabukovici. (117) 3-1 hiša v Zabukovici v T .rv r -i-. Trgovina z železnino „MERKUR ■v <3-raška oeeta šte-kr. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele- ..ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel- skt a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, ^rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter oi -'v za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ''53*9 * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *■ Postrežba točna Gene nizke. I O- 3s:r- pri-v« tovarna stroj e-v., brizgalnic 3 kme¬ tijskih stroj e-v j I- moravska m.e!h.a.zxičzxa. tkalnica cevi ixx pasov p. A-SMRKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica v Zagrebu.. Frankop. ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno in (646) 60—37 Podružnica ft. A- SMRKAL v Zagrebu. ceno. Plačila po dogovoru. SVOJI K SVOJIM! Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu občinstvu slovensko obrtno društvo v Celju: __ Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- * - nižjih cenah. Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. Jakob Omladič v Gaborjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi # z limonado in malinovcem, Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. Rafael Salmič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. — Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših m najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14 Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom‘ Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! f'cdjn ,Pri dobrem pastirju' V Graška cesta. Graška cesta. Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. PETER KOSTIC Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - štedilnike, vodovode, - - vodnjake i. t. d. Vedno v zalogi strelne # priprave zoper točo. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIKOŠEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 11 ★ CELJE * Nove ulice št. 11. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa 8^^- stavbena in pohištvena pleskarska dela -*^| katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Edina narodna steklarska trgovina Cene jako nizke 1 Postrežba točna! v Celju, Glavni trg št. 2 (Štajarsko) priporoča gg. trgovcem in preprodajalcem sledeče: Britve, nože, vilice, žepne nože, pipce, škarje, žlice, različne igle, naprstnike in šila, česalnike, milo, parfem, masti za brke. Gumbe iz kovine in kosti, broše, moš- njice za denar, pasove, biče in bičala, svinčnike, radirke, črnilo, pečat, kamenčke, tablice in škatlje za šolarje, držala za peresa, knjižice, pismeni in kancelijski papir, barvani in svileni papir, papir v mapah in škatljah, zlato peno, papir za cigarete, zavitke, torbe za učence, škatlje za peresa in držala, lončene, lesene in porce¬ lanaste pipe, ustnike, cevke za cigarete in smotke, krtače za zobe, za lase in obleko, očala, tehtnice za vino in žganje, termometre in barometre, dreto, špage, šmis, pipe za sode, košare, harmonike, ogledala v plehu in lesu, meterske mere, balončke itd. — Nadalje: srajce, bele in Jaegrove, spodnje hlače, ovratnike, manšete, povoje, žepne robce, mašne, kravate, pavolo, belo in barvano, sukanec v štrencah in špulah, suka¬ nec za kvačkanje, šnirance, volnene in svilene trake, različne žnore, kapice, rokavice, solnčnike in dežnike, podveze in naramnice, molke, podobice, križe, svetinjce, sv. slike itd. itd. Fran Strupi Anton Kolenc CELJE =0? Graška cesta št. 4 =£0 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine- Vse po najnižjih trgovskih in kramarskih cenah. Vsakovrstno v steklarsko stroko,spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. jsr- trgovec 5 špecerijskim blagom, deželnimi pridelki, sadjem in perutnino = = V CELJU = = \/ ,jN/arodnem domu 1 in ,pri kroni Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. RostrožVa točna in solidna! Kupuje po naj višjih cenah vse deželne pri delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. Josip Zabukošek Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. M M $ 0 H & Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! Martin Stojan* mi. JOSIP LEON krojaški mojster stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju v Celju, Gosposke ulice štev. 9 LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi? vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsak vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem ti naročila no meri no tiainižiih rpn»h «« « »loiiiMi lzgoiovijenin ooiek. — Izvršujem ti naročila po meri po najnižjih cenah in najnovej: vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Josip Koštomai Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom Celju, (nasproti Narodnemu domu) - — — Hitra postrežba 1 Cene nizk gostilničar „pri jelenu* priporoča svojo dobro -vpeljano gostilno Mrzla in topla kuhinja £< @ £< $ »5 >5 »5 »£« vedno na razpolago Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel priporoča svojo veliko zalogo vedno svežeea hlrm, najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz sv^e zaToge sloviti # gostilno # konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. v ,Narodnem domu 1 v Celju hi 6 -' , bodern to ^'* ve dno sveže, dobro marčno j po mzAnrcenah 3 ^ P ° Stregel z najboljšo kul ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. ( i < i i i i ( ( i ( i \ Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.