Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(497.12 I •; 2000360,155 irska Bistrica) COBISS e TISKOVINA u Banica Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA SREDNJA ŠOLA REALNOST ALI UTOPIJA STR. 3 INTERVJU: l PATER IVAN l TOMAŽIČ STR. 17 t '"t? f i ■ rji ’ " 'SiHmra a: l’ 'j CERKVENIK NA l*l_VXG II * sveže ribe * zamrznj * školjk * “baca. * ribe Srjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 ,-i 1 J, ^^PIRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 Vse la šolo do ugodnih cenah: ■šolski nahrbtniki (od 1900,1111 SIT dalje ■pernice ■miki ■ ovojni papirin ovitki ■barvice, flomastri, svinčniki radirke,,, Vabljeni!!! Računovodski servis /i~r/A IVI u.v^ vic~ s./?. Vojkov drevored 28, 6230 Ilirska 13 istrica Tel. /Frax. : 05-710 14 99, G S AT: 040 838 520 I* G I2.it: tIVTKI 1 sili bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. 1 Z------------------------------------------------N VABIMO VAS V BRKINE NA PRIREDITEV 60 LETNICE SLOVENSKEGA ISTRSKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA Hrpelje - Kozina: v petek, 19. septembra ob 17.00 uri: Počastitev padlih v NOB in pri osamosvojitvi Slovenije pri spomeniku Istrskega odreda Ostrožno brdo: v soboto, 20. septembra ob 10.00 uri: Odkritje spomenika - spominske plošče partizanski bolnišnici Zalesje v Ostrožnem borštu in ob 11.00 uri sprejem pohodnikov na Ostrožnem brdu Pregarje - v soboto 20. septembra ob 13.00 uri: Osrednja prireditev 60 letnice Istrskega odreda s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem Vabi: Prireditveni odbor Občine Ilirska Bistrica URNI KOREN JOŽKO 8.00-18,00. sobota 8.00 - TOL nedelja zaprtoTHZ™ ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE^ OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 BISTRIČANI BI SLI NA VOLIŠČA STR. 2 STR. 13 # # “ * * # #// J? 4? i?' - C £ JO ^ */ J // # #. s i/// V ##/// /// £//// / ////# £//// t f f J* /2 A " r///# f//T/ © # / s, £ //// (5j ^ r-n -j //// 0/ ■h storili uživalci droge, oz. odvisniki °d prepovedanih drog 37% delež. odvisnikov od heroina v Sloveniji dnevno potrebuje najmanj 1 kg heroina (letno 365 kg) heroina (VRANČIČ,1997:5) in če ta podatek primerjam s številom odvisnikov , samo tistih ki so na metadonskem programu na območju PU Postojna to je 150 pomeni, da ti potrebujejo dnevno 30 g heroina ali na leto približno 11 kg. V izračunu je upoštevan podatek, da vsak odvisnik za eno dozo potrebuje 0,2 g. Večina zasegov tega mamila je v količinah pakiranih po 0,2 g. Če izhajamo iz _KD v letu 2001 > RSTA KD SKUPAJ KD RAZIS.KD KD MAM1LAS1 DELEŽ V LOMNA TATVINA 241 45 20 44% [Tatvina “ 415 123 58 47% ODVZEM OA 43 15 1 7% > 30 22 4 18% OSTALO 242 119 31 26% [Skupaj 971 324 114 35% zgoraj ugotovljenih količin porabe heroina na območju PU Postojna in ceno 15.000 SIT za g lahko ugotovimo, da odvisniki potrebujejo za nakup mamila dnevno 450.000 SIT na leto pa 16.425.000 SIT oziroma v treh letih 49.275.000 SIT. V treh letih so odvisniki s tatvinami in vlomi povzročili za 110 miljonov tolarjev škode. Ob upoštevanju podatka, da indirektni premoženjski delikti predstavljajo približno 31,7% finančnih sredstev, kar so v raziskavi ugotovili nemški policijski strokovnjaki (Kreuzer, Romer-Kless in Schneider), odvisniki iz območja PU Postojna pa so potrebovali za nakup droge 49.275.000 SIT, pomeni, da so si ti z vlomi in tatvinami priskrbeli 15.620.175 SIT. Povzročena škoda z navedenimi kaznivimi dejanji je bila 110.000 SIT ali za 85% večja kot so si jo odvisniki priskrbeli z izvrševanjem kaznivih dejanj(l5.620.175,000 SIT). Tako lahko ugotovimo, da so odvisniki za ukradeno blago iztržili le 14,2% njegove dejanske vrednosti. Do podobnih ugotovitev je prišlo tudi vodstvo West Vorkshira (V.Britanija) leta 1995, kateri so domnevali, da lahko tatovi za ukradeno blago iztržijo na črnem trgu le 10 do 12% njegove dejanske vrednosti. Policisti kriminalisti iz vseh enot iz območja PU Postojna so mnenja, da so narkomani storili nedvomno več kaznivih dejanj, vendar jim ta niso bila dokazana. Po njihovi oceni naj bi narkomani storili najmanj 60% kaznivih dejanj velikih tatvin in tatvin. Ob nekoliko boljši raziskanosti kaznivih dejanj bil lahko potrdil tudi njihove domneve. Primerov, ki vsebujejo elemente t.i. sekundarne kriminalitete v zvezi s prepovedanimi drogami na območju PU Postojna je kar nekaj, vendar bi izpostavil le dva, ki sta po mojem mnenju tudi zanimiva. Narkomani iz območja PU Postojna, pretežno iz Ilirske Bistrice ukvarjajo tudi z nekaterimi drugimi oblikami nezakonitih dejanj z namenom oskrbe z drogami. Ta problematika je bila posebej izrazita v letu 2001, trend pa se bo po vsej verjetnosti tudi nadaljeval. Narkomani so izkoristili tudi priložnost zelene meje in s tem povezano problematiko ilegalnega sprovajanja ljudi. Ta posel jim omogoča dober zaslužek. Tako so kriminalisti UKP PU Postojna od meseca septembra 2001 intenzivno zbirali informacije in spremljali dejavnost kriminalne združbe, sestavljene iz oseb z območja Ilirske Bistrice, katera se je ukvarjala z organiziranim sprovajanjem tujih prebežnikov čez državno mejo. Tekom preiskave so ugotovili, da je bila vloga te skupine prevzem ilegalcev v Ljubljani in okolici in sprovajanje čez državno mejo na območju Sežane. Skupino je sestavljalo 5 narkomanov iz območja Ilirske Bistrice. Drugi pa je primer pa je primer odvisnika, ki je kot pismonoša odtujeval pisma, katera so bila naslovljena predvsem vojakom v vojašnici Ilirska Bistrica in jih neupravičeno odpiral. Zanimale so ga pošiljke tako iz tujine kot iz območja Slovenije. Iz pisem je kar nekaj časa uspešno kradel denar. Na PTT je bil zaposlen 12 let. Uživanje drog ima za posledico številne probleme. Teh problemov ni mogoče reševati s silo, z grožnjo ali s kazenskopravnimi mehanizmi. Represijo bi kazalo nadomestiti s prizadevanji za zmanjševanje škode in za omejevanje tveganj, na kar kažejo številne kritike do prohibicijske politike. Težave narkomanov in načini pridobivanja sredstev za drogo so identični povsod po svetu. Na začetku uporabljajo lastna sredstava, prodajajo osebne predmete, nato izvršujejo tatvine znotraj družinskega kroga. Zatem nastopijo kriminalne aktivnosti drugot , po vsot tam kjer se poraja priložnost. Pogost način pridobivanja sredstev za drogo je tudi dilanje. Znano je tudi, da odvisniki preprodajajo na legalen način pridobljen metadon za nakup bolj kakovostnega mamila. Osebno sem mnenja, da se bo rast števila uživalcev in izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s prepovedano drogo nadaljevala. Ne morem pa se strinjati s nekaterimi splošnimi ocenami, da je ravno policija tista, ki mora na tem področju storiti največ. Policija lahko stori predvsem v delu, ki se nanaša na njegovi strokovnosti pri odkrivanju in preiskovanju tovrstnih deliktov, v dobrem medsebojnem sodelovanju znotraj posameznih služb policije in ne nazadnje v dobrem sodelovanju z vsemi, ki imajo karkoli opraviti z obravnavano problematiko. Na koncu lahko rečem, da je oskrbovanje z drogami odvisno od narkomanove iznajdljivosti, finančnih sredstev in zvez, ki jih ima s tihotapci in preprodajalci drog. Karol Iskra Naši oglaševalci se predstavijo__________ AVTOPRALNICA JOŠKO KOREN S.P., KOSEZE Avtopralnica Joško Koren iz Kosez pri II.Bistrici je v našem prostoru prisotna že dobrih enajst let. Leta 1992 sta namreč brata Joško in Ivan Koren skupaj z Egonom Kljunom pričela z pranjem osebnih vozil in v vseh teh letih sledila načrtnemu razvoju te dejavnosti. Tako sta v letu 1998 adaptirala poslovne prostore in postavila avtomatsko pralnico za kamione, modernizirala in na novo postavila pralnico za avtomobile. Vseskozi so se urejevali dodatni prostori za notranje pranje in kemično globinsko čiščenje notranjosti vozil. Prav v juliju letošnjega leta pa so v Kosezah z uspešno zaključeno investicijo v ureditev parkirišča in delovnih površin avtopralnice, bistveno poskrbeli za kvaliteto njihovih storitev in s tem zaključili neko obdobje rasti njihove dejavnosti. Investicija v ureditev dobrih 2000 m2 delovnih površin avtopralnice je bila finančno precej visoka, po besedah Joška Korena pa nujno potrebna. Prah poleti ter blato in zmrzal pozimi pač niso omogočali normalnega dela, kar se je z asfaltiranjem parkirišča sedaj uredilo. Ob tem je potrebno omeniti tudi ostale prostore, ki funkcionalno ustrezajo dejavnosti, tako da v Avtopralnici Joško Koren sedaj zagotavljajoNcvalitetno opravljeno delo. Avtopralnica Joško Koren pravzaprav deluje kot pravo družinsko podjetje. V obratu so namreč poleg nosilca obrti zaposleni še štirje družinski člani, ki uspešno opravljajo storitev zunanjega in notranjega pranja osebnih vozil, tovornih vozil, prikolic in avtobusov, opravljajo tudi specifična pranja delovnih strojev in opreme. V svoji ponudbi imajo tudi globinska kemična čiščenja notranjosti vozil, po novem pa tudi hišnih tepihov, kar je zagotovo dobrodošla novica za gospodinje. S tem pa so v Avtopralnici Koren zaenkrat zaokrožili svojo ponudbo. Vabljeni torej v Avtopralnico Joško Koren v Kosezah, kjer bodo zagotovo prijazno ustregli vašim Željam. Prepričajte se. URNIK: ob delavnikih: 8.00 - 18.00 sobota: 8.00 - 16.00 nedelja: zaprto 6. TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR NA TOPOLCU, DNE 2.8.2003 Tudi letos je bil v soboto, pred praznovanjem vaškega praznika -shoda Sv. Štefana v naši vasi organiziran nogometni turnir. Na turnirju dne 2. 8. 2003 je sodelovalo 7 ekip, od tega tri domače in štiri povabljene ekipe. Ekipa iz Jelšan se zaradi pomanjkanja igralcev letošnjega nogometnega turnirja ni udeležila. Prisotnost številnih ekip in tudi gledalcev (domačih in ostalih), dokazuje, da se je zadeva prijela. Letošnje priprave za izvedbo nogometnega turnirja so bile krajše od običajnih, saj smo z leti pridobili rutino in določene izkušnje. Potrebno je bilo pokositi in odstraniti travo, odstraniti zaraščenost grmičevje in drevje, poravnati igralno površino, označiti in zarisati potek igralnega polja ter opraviti druge aktivnosti, ki so bile razporejene med organizatorje. Z g. Kalc Vojko, Dolgan Bojan in g. Barbiš Ado je bil napravljen pravilnik tekmovanja. Uspešno opravljene naloge in pripravljalna dela so omogočila izpeljavo letošnjega, že 6. tradicionalnega nogometnega turnirja. Za potešitev žeje, ki je bila naj večja na prvih tekmah, ko je sonce močno pripekalo je poskrbela ga. Oblak Klara s.p. Žreb so vodje ekip z vodstvom nogometnega turnirja opravili ob 15h. Vodstvo ekip se je z vodstvom tekmovanja dogovorilo, da se določi dva nosilca skupin in nato opravi žreb sodelujočih v posameznih skupinah. Po Bergerovem sistemu tekmovanja je bil določen vrstni red parov v posameznih skupinah. Vse ekipe so bile seznanjene s pravili tekmovanja in o tekmovalnem času. Tekmovanje se je začelo 15.30 h in zaključilo ob 20.30 h. Vrstni red odigranih doseženimi rezultati: Skupina A tekem z Rozmanova : Labirint 2 : 0 Labirint: Veterani 1: 2 Rozmanova: Veterani 7: 1 Zaradi neudeležbe ekipe Jelšan je bila skupina okrnjena. Skupina B Jasen: Novokračine 2: 0 Šapjane : Redbull 3: 1 Novokračine: Redbull 3: 1 Jasen : Šapjane 1: 4 Šapjane: Novokračine 2: 8 Za tretje in četrto sta se pomerili drugouvrščeni ekipi iz posameznih skupin: Jasen: Veterani 5: 0 (3: 0) Za prvo in drugo mesto sta se pomirili prvouvrščeni ekipi iz posameznih skupin: Novokračine: Rozmanova 0: 1 (0: 1) Glavna sodnika v sestavi: Dolgan Bojan in Kalc Vojko, sta kvalitetno in korektno opravila svoje delo. Tekmovalna komisija v sestavi: Dolgan Bojan, Kalc Vojko, Barbiš Ado je opravila pregled posameznih rezultatov in razglasila: Končni vrstni red sodelujočih ekip: 1. mesto: NE - Rozmanova 11. Bistrica, 2. mesto: NE - Novokračine, 3. mesto: NE - Jasen, 4. mesto: NE - Veterani, 5. mesto: NE - Šapjane, 6. mesto: NE - Redbull, 7. mesto: NE - Labirint Posamezna srečanja si je ogledalo precejšnje število gledalcev starih in mladih, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujali nastopajoče. Upamo in želimo si, da bi bili tudi v naslednjih letih organizirani podobni turnirji. Svečana razglasitev vrstnega reda, podelitev pokalov in priznanj je bila ob 22 h na Ravnici (v središču vasi). Vsem sodelujočim ekipam je predsednik KS Topole Robert Jenko podelil pokale, priznanja in zahvali za sodnika. Zahvalil se jim je za udeležbo in jih povabil da se okrepčajo z porcijo pasulja. Organizator se vsem udeleženim zahvaljuje za korektno odigrane tekme, gledalcem pa za obisk in glasno vzpodbujanje sodelujočih ekip. Organizator se zahvaljuje športni zvezi za pokale in izposojo mrež in vsem ostalim, ki so svojim delom in pomočjo prispevali k uspešni izpeljavi letošnjega 6 tradicionalnega nogometnega turnirja. 1. NE - LABIRINT 2. NE -NOVOKRAČINE 3. NE-VETERANI Zidar Matjaž Maljevac Elvis Kozlivčar Vijanej Škrab Klemen Iskra Tadej Zaplata Dejan Jenko Robi Iskra Bojan Mežnar Renato Vičič Andrej Udovič Mitja Škrab Joško Jenko Sebastjan Mikuletič Marko Kalčič Jožef Mejak Borut Marinac Igor Kreševič Marko Seleš Nejc Jan Šuštar Uljančič Stojan Barbiš Ado 4.NE - ŠAPJANE 5. NE-JASEN 6. NE REDBULL 7.NE -ROZMANOVA Surina Uroš Dovgan David Barbiš Boštjan Grahor Matej Smajla Igor Čekada Toni Bedek Nejc Vodopivec Peter Smajla Marin Stefančič Klemen Penko Miha Dubravčič Danijel Simčič Dominik Peteri in Tomaž Barbiš Andrej DtibravčičMladen Simčič Marino Ferlin Matej Kalc Aljoša Šuštar Jan Bratovič Edi Logar Grega Krcbelj Matjaž Juričič Darko Kreševič Tomaž Brožič Matej Dovgan Ivan Nasvidenje naslednje leto Ado Barbiš dipl. ing. str. O) I 5 O Z m 0 CD 1 m Cfl< O) N< N< C p s ^ 2 o > 3 M § £3 s: & i !-* u P S I to o Isg tl m? KJ I P to E e -ti C/3 CD o C 3 o- o < 5 p u> L/t o s o to LU O I— •s: ** < -o r3 Ch O 3 3 CL O" B “ o i s: g- P 13 S 2- cd < N P o< era p* BT (Z) s N< < S, St E a N 3 n 3. CT 3 p o 2 o £"-E-ti 2: 3 -E E-žo era K* g* p o BL & ° 5' ' || O O S J3 3 a. 3 p | E S s. < • = o< 13 P g. S II' £■' S l| BT 3 m Z -a J» p* o B 1= 5' 2‘. 2' §“2 S o a. 3 " S o E g 2 'S ?f * s a* 3 p S < g- CT O _ a. ^ o era p ■ *-t $ m CL CL P u < 3 0< g p c 5'= 2.-3 p’ s II g „ _ -- o I O -O. 3 V G, 2 3 3 cS 3’ era _ 0 3 < o S-p S 3 1 s C3 . *p p < < y (D -• -i O P Efe£ < 2 s p g. s £ 3 CL O o S era P. p o S 3 a- 111 p p 1-š | 3 f ° M 1 g 2. a-23 0 n < r' E23 " 2 2 M. 2 2 M. tHl M — < O < 3 52. era o o NO to O g o cr p5 era p. ?T era CL O p < 3. O P < g <. cr g p < 23 3<| p. CL 3 St I; ** P tsj < « ca S 3 O ca I 2. S o< f? < % g < 3 S* o? Iflti ■9-^ag P 3 C 13 D. I g< ® 5 §^ g- on p^ ti- 3 % S o » lsJ____o o> O a O cn _ O -i ° ^3 0< - S’ H ~ o § 7T - p O M S-2 3 § 13 |-s O CTQ P t/i rt 3 tD J; p* sir. fD 3 C 3 5- s5 O. 3 §. 3 < < -o s | .h i S. o - 2- S Cu < OO 3 i—- P- s" ffj o to r ° ca 2 < 2 2. P° -■ S- 3 s S. e; S « ° era < c 2f. £ § ~ ^ 1 3 9 S< 3 O o ^ cr tHt oo o< p ~ 5* < S « ^ 13 — ? Z 5 i- » KJ P • o 2 oo S p. yt y p I—‘ uj CL OO o o 21 ^ CD u, w 3 • OP S en to ^ P O y B 2 C ^ O si cr c« n< S =' S S. n. Z p -ti o Oj sr cra_ tti N p_ o «2. p S. e: O co o< z > S 00 00 oo H S n > 3 O < O «-k cr* p dd. N S bo 00< OJ p KO CU K’ N< "O CD T3 C 2- cT K p CD^ N cT P BT ° f=r O- P CL a o p užT. < < o" o o o O o-U<.^. cT p ^ p ec g. l |S s S " 2 2 < CD CD CL g E m o S’ I gs 5 H. T3 3 U 3 - _ _ O- 2 g«3 3 3 < era p p E o* h- i Sl: & < S- o g*' ST- OJ ho JO 0) s o o co < r* 8. SEJA OBČINSKEGA SVETA ČRNI KAL - ROMARSKA POT Osma, predpočitniška seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica se je odvijala v petek, 25. julija v Gostišču Mašun. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Iz predvidenega vrstnega reda seje, so na predlog svetnika Lipolta z 9. glasovi ZA in 3. glasovi proti umaknili 7. točko dnevnega reda: Obravnava pobude svetnika Vojka Tomšiča, ki je predvidevala obravnavanje nepravilnosti pri graditvi šolskega dvorišča OŠ D. Kette in nepravilnosti s področja delovno pravnih razmerij na tej isti šoli. Obrazložitev za umik je bila ta, da svetniki niso pristojni za odločanje o črnih gradnjah in o nepravilnostih pri zaposlovanju, saj imamo zato sodišča in inšpekcijske službe. Po pregledu zapisnika in realizacije sklepov s pretekle seje so svetniki postavljali vprašanja in pobude: Vladimir Jeršinovič je dal pobudo, da svetnik S. Miše govori hitreje in bolj jasno. Nedeljko Dolgan sprašuje katera služba je odgovorna, da se pokosi trava in uredi območje od nekdanje gostilne Lovec pa do Pizzerije. Zanimalo ga je tudi v kateri fazi je postopek izselitve v nekdanje trgovini Salumis na Vojkovem drevoredu 2. Roberta Šircelja je zanimalo kakšni so načrti za avtocesto in hitro cesto mino našega kraja. Svetnik Janko Čeligoj sprašuje zakaj niso seje sveta po vseh osnovnih šolah, ne samo na OŠ A. Žnideršiča. Rok Jenko je postavil 6 vprašanj. Najprej ga je zanimalo kaj je bilo z razpisom Razvojnega centra glede turistične publikacije o občini. Ali je res, da je župan odrezal vsa sredstva za turizem? Ali sme RC kršiti pravila razpisa? Drugo vprašanje oziroma Pobuda se je nanašala na to, da naj se napiše dopis vsem medijem, da naša občina sodi na Primorsko in ne na Notranjsko. Tretja pobuda je namenjena Komunalnemu podjetju, da naj pri nabavi sredstev za delo kupuje vse enako in enake barve. V četrti pobuda predlaga, da naj se trla drevesa po mestu zamenjajo z novimi. Peto vprašanje je namenjeno tablam °b vhodih v Občino. V Rjavčah in v Knežaku jih ni, drugod pa so neustrezne in neupadljive. Zadnje vprašanje pa je namenjeno tabli na mejnemu prehodu, ki reklamira Postojnsko jamo in s tem drugo občino. Zanima ga kdo je dal dovoljenje za njeno postavitev. Franc Lipolt ponavlja vsa vprašanja od zadnjič, ker z njimi ni bil zadovoljen in dodaja nova. Prvo je Podal pobudo, da se 54. delavcem, ki So izgubili službo v Iliriji da enkratno I pomoč v višini 100.000,00 SIT za ozimnico. Svetniki so glasovali in 4. so bili ZA, PROTI pa ni bil nihče, tako da je bila pobuda izglasovana. Kot drugo pobudo je predlagal naj nadzorni odbor pregleda vso dokumentacijo glede sklicevanja odborov. Kot tretje ga je zanimalo kolikšna je bila izplačana odškodnina g. Mikuletiču? Ali je bila sklenjena izvensodna poravnava in kolikšna je bila cena zemljišča? Nato je spraševal še glede sestanka notranjskih županov v mesecu maju v Rakovem Škocijanu oziroma s kakšnimi nameni in ciljem se ga je udeležil podžupan g. Jenko. In nazadnje sprašuje še ali je da župan vsak dan zamuja v službo, da je le dve do tri ure v službi potem pa nične ne ve kje je in ali je to cel človek, ki ga rabi občina. Danilo Štemberger predlaga, da naj se dobi pojasnilo do tovarne Lesonit glede pritožb občanov o izpustih prahu v okolico. Vojko Gulja sprašuje po točni številki grobnih polj, koliko jih bo narejeno in koliko jih bo od tega realizirano. Drago Kerma sprašuje zakaj je pogodba za koncesijo za upravljanje z gozdnimi cestami bila sklenjena le za eno leto, čeprav je svet sklepal, da naj se sklene vsaj za dve leti. V nadaljevanju so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o tržnem in sejemskem redu v občini, Obravnavali in sprejeli so pravilnik o sofinanciranju turistične dejavnosti društev za območju občine, obravnavali so spremembe Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini, obravnavali so program izobraževanja kmetov za leto 2003, obravnavali in sprejeli so Pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v najem ter obravnavali in sprejeli so Pravilnik o nadomestitvi dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju občine. Pri šesti točki so obravnavali in z manjšimi spremembami sprejeli razdelilnik za sredstva za krajevne skupnosti. Višina sredstev je razvidna iz tabele. Naslednja točka se je ukvarjala z imenovanji, tako so izdali pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice OŠ D. Kette Ester Juriševič ter potrdili Franca Gombača za predstavnika Občine Ilirska Bistrica v Svet zavoda doma starejših občanov Ilirska Bistrica. Po premoženjsko pravnih zadevah so sejo zaključili s tem, da so obravnavanje poročila o izvrševanju proračuna Občine v I. polletju 2003 preložili na septembrsko sejo. Počitnice bodo za svetnike kratke, saj se po napovedi župana s perečimi j temami vrnejo že septembra. za investicije in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav v krajevnih skupnostih Občine Ilirska Bistrica 31.414.754,00 SIT, za preplastitev in asfaltiranje vaških in mestnih ulic 10.113.298,00 SIT, za popravilo udarnih jam v naseljih Občine Ilirska Bistrica 11.909.300,00 SIT, za popravilo udarnih jam v mestu Ilirska Bistrica 6.834.000,00 SIT - za javno razsvetljavo 3.903.554,00 SIT, za urejanje zelenih površin v naseljih Občine Ilirska Bistrica 2.353.960,00 SIT. za urejanje zelenih površin v mestu Ilirska Bistrica 5.398.000,00 SIT, za sanacijo divjih odlagališč 3.122.256,00 SIT, za zimsko službo 6.808.400,00 SIT, za hidrantno omrežje 8.480.219,00 SIT. Višina sredstev za krajevne skupnosti Predsednik vlade Anton Rop se je v spremstvu ministra z promet Jakoba Presečnika pred kratkim povzpel na steber številka 5 črnokalskega viadukta. Pod stebrom so gosta pričakali generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj, predsednik uprave SCT Ivan Zidar in projektant viadukta Marjan Pipenbaher. Na višini skoraj 90 metrov so premiera in ministra seznanili s tehnologijo in značilnostmi gradnje tega največjega gradbenega izziva v Sloveniji. Gostom so zatrdili, da bo viadukt Črni Kal zgrajen v roku, kakovostno in bo povsem varen. Predsednik Rop se je v živo prepričal, da sta Primorje in SCT (viadukt gradita v skupnem nastopu) kos še tako zahtevnim projektom. Viadukt Črni Kal je postal prava romarska pot za vse, ki delajo v gradbeništvu ali se zanj zanimajo. Obisk črnokalskega viadukta oziroma vzpon na enega od stebrov pa je postal že kar del turistične ponudbe. Ocenjujejo, da se je na skoraj 100 metrov visoko razgledišče sredi Osapske doline povzpelo že več tisoč ljudi, ki jih ob tehničnih značilnostih gradnje viadukta zanima še to in ono. Marsikoga, ki se znajde v avtomobilski koloni proti morju, seveda zanima, kdaj se bo po tem odseku lahko tudi zapeljal in se tako rešil gneče na stari cesti. Ker dela zelo dobro napredujejo in če ne bi prišlo do večjih vremenskih težav (burja!), bi odsek od Klanca do priključka Črni Kal lahko predali namenu že prihodnje leto, spomladi 2005 pa še zadnji odsek do ankaranskega kri(o)žišča. Potniki, turisti, tudi domačini, bodo tedaj ob odprtju še zadnjega dela avtoceste premagali razdaljo (15 km) od Klanca do Bivja (ankaranskega križišča) v nekaj minutah in le redki se bodo spomnili, kaj vse so morali gradbinci na tem delu postoriti. Od sedanjega izhoda z avtoceste pri Klancu je najprej krajši odsek trase, ki se nadaljuje v elegantni viadukt Smelavec, dolg 250 metrov. Po spet kratkem delu trase bomo skozi vzhodni portal vstopili v predor Kastelec, dolg dobra dva kilometra. Ob izhodu iz predora nam bo že zadišalo po morju, saj se nam bo odprl pogled proti Istri. Vsak čas bomo zapustili Kras in za spomin nanj se bomo peljali skozi mogočne useke v živo skalo, vse do Kraškega roba, kjer se že začenja kralj vseh viaduktov -Črni Kal. V dobre pol minute bomo švignili čez kilometer široko Osapsko dolino in že pristali v istrskem flišu in lahko opazovali, kako se je nekoristna grapa nad Cepki z zasutjem ogromnih količin odvečnega materiala spremenila v velik oljčni gaj. Še preden se bomo zavedli te geografske spremembe, že bomo poniknili v predor Dekani, po dobrih dveh kilometrih vožnje v nedrjih zemlje pa se bomo po viaduktu spustili v veliko krožišče. Primorje je udeleženo pri vseh ključnih delih tega odseka; zgradilo je viadukt Smelavec in večji del trase, v obeh predorih vgrajuje betonsko oblogo, na Črnem Kalu pa bo pustilo neizbrisen pečat. Prav Primorje namreč izvaja vse karakteristične konstrukcijske elemente tega najzahtevnejšega gradbenega izziva v Sloveniji - to so vodnjaki (temelji) globine do 21 metrov, stebri edinstvene krakaste oblike (črka Y), višine do 87,5 metra, in prostokonzolna gradnja voziščne konstrukcije z razponi kar 140 metrov med stebri. Primorje d. d. MENTORSTVO V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH - Nevladne organizacije (NVO) postajajo tudi v Sloveniji vse pomembnejši spodbujevalec razvoja. Za uspešno delo potrebujejo člani praktična znanja (javno nastopanje, kontakti z mediji, upravljanja s časom, učinkovito vodenje procesov, projektni management,...), organizacija pa vizijo, poslanstvo in cilje. V leto in pol dolg proces je bilo vključenih 48 iz celotne Slovenije, iz Ilirske Bistrice se je prijavilo samo Območno združenje Rdečega križa. Pomembno je zapisati, da je celoten projekt financirala mednarodna fondacija TRUST for Civil Society, zato so bile vse aktivnosti za NVO brezplačne. Mentorstvo bomo še izvajali, zato vabimo NVO k prijavi. Podrobnosti so na http://www.ljudmila.org/vitra/ projekti/trust/vabilo.htm Pestrost delovanja NVO lahko razberemo iz štirih kategorij: 1. Pravna organiziranost: društva, zasebni zavodi, ustanove/fundacije. 2. Regijska zastopanost: glede na raven delovanja (lokalno, regionalno, nacionalno, mednarodno) in geografsko pokritost. 3. Vsebinska področja delovanja: 12 po ICNPO klasifikaciji (kultura/ umetnost in rekreacija/šport, izobraževanje in raziskovanje, zdravstvo, socialno varstvo, zaščita okolja/varstvo živali, razvoj lokalnih skupnosti, pravo, zagovorništvo in politike, nabiranja sredstev, financiranje neprofitnih organizacij in promocija prostovoljstva, mednarodno delovanja, religije, poslovno in poklicno združevanje ter drugo. 4. Tip delovanja: storitve, glas državljana, prostočasne in kulturne. Dvig kvalitete delovanja slovenskih NVO na podlagi usposobljenih članov je osnovni cilj Mentorstva v NVO. »Podhranjenost« je največja na managerskih in komunikacijskih znanjih. Le znanje pa je tisto, ki bo naredilo civilno družbo močno v Sloveniji in pomembno v EU. Pomembno je tudi dejstvo, da so NVO izjemno velik potencial za nova delovna mesta. Zato so se udeleženci Poletne šole v petih delavnicah (Osnove moderiranja; Kako do medijev; Učinkovita predstavitev; Tehnologija dobrih sporočil in Organizacija lastnega dela) naučili spretnosti, pomembnih za delo v NVO. Mentorstvo v OZRK je bilo zanimivo, saj društvo z 120 letnim delovanjem vedno išče nove poti za izvajanje poslanstva. Po prijavi ter izpolnjenih in obdelanih vprašalnikih smo na enodnevni moderirani delavnici v prvem delu pregledali in novelirali strateške elemente (vizija, poslanstvo, cilji) ter naredili SWOT analizo. Taje bila osnova za drugi del, kjer smo opredelili ponudbo in povpraševanje. NVO slabo tržijo potenciale (prostor, znanja, opremo). Zato je bilo zadovoljstvo toliko večje, ko smo skupaj odkrivali možnosti in priložnosti vezane na samofinanciranje OZRK (Tečaji prve pomoči; organizacija taborov, srečanj, delavnic in izletov; pohod za zdravje; tečaji širjenja znanj; preventivna izobraževanja; Odsev - skupina za samopomoč; postaja RK in druge izobraževalne oblike). Izjemno pomembno je bilo tudi skupinsko delo, konsolidacija članov in izjemno jasna opredelitev poslanstva. Cerknica, 28. 07. 2003 Mentor: Bojan Žnidaršič, VITRA Cerknica IREBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info@irbis.si PREVENTIVNI PREGLEDI ODRASLIH LETO 2003 - EVROPSKO LETO INVALIDOV V Sloveniji najpogosteje obolevajo in umirajo ljudje za boleznimi srca in ožilja. V ta nemen je Ministrstvo za zdravje R Slovenije oblikovalo nacionalni program preprečevanja srčno žilnih bolezni, ki ga zdravniki - specialisti splošne in družinske medicine že izvajajo po vsej Sloveniji. Program je posebno skrb namenil moškim starim od 35 do 65 let, ter ženskam starim od 45 do 70 let. Cilj novega preventivnega programa je, da bi s pomočjo preventivnih pregledov odkrivali bolj ogrožene posameznike, še preden zbolijo za katero od bolezni srca in ožilja. Preventivni program za odraslo populacijo sestavljajo trije deli: 1. presejalni vprašalnik 2. preventivni pregled 3. zdravstveno vzgojno izobraževanje Posameznik iz skupine, ki ji prevntivni program za odrasle namenja posebno pozornost, najprej prejme na t.i. “presejalni vrašalnik. Presejalni vprašalnik vsebuje vprašanja o starosti, kajenju, povišanem krvnem tlaku, obolenjih srca in ožilja, družinski obremenjenosti z boleznimi srca in ožilja, sladkorni bolezni, telesni teži. Na podlagi zbranih točk v presejalnem vprašalniku ( odgovori se točkujejo), nato osebni zdravnik posamznega pacienta povabi na- preventivni pregled. Na preventivnem pregledu zdravnik in medicinska sestra pacienta podrobneje povprašata po družinski obremenjenosti s srčno -žilnimi boleznimi, o življenskih navadah in razvadah, o telesni dejavnosti in prehranjevalnih navadah. Pri samem pregledu se zdravnik omeji na klinični pregled pacienta ter opravi osnovne laboratorijske preiskave krvi . Na podlagi izvidov nato zdravnik oceni kakšna je ogroženost posameznika, da zboli za srčno žilnimi boleznimi. Smisel preventivnega pregleda, pa ni samo ugotvljanje obolevnosti, temveč tudi ukrepanje, da se bolezen prepreči oziroma njeno napredovanje omeji.Iz tega razloga vsebuje prevnitvni program za odrasle tudi zdravstveno vzgojno izobraževanje, ki ga v zdravstvenovzojnih centrih opravljajo zdravstveni delavci, ki so za to posebej izobraženi. Izobraževanje poteka kot individualno svetovanje, delo v učnih delavnicah in skupinah. Tudi v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica so zdravniki splošne in družinske medicine že pričeli z izvajanjem prventivnih pregledov, v mesecu septembru pa bomo pričeli tudi z izvajanjem izobraževanja za zdrav življenski slog. V zdravstveno vzgojno izobraževanje bodo vključeni posamezniki, ki bodo na podlagi preventivnega pregleda za srčno žilne bolezni ogroženi več kot 20 % - v določen zdravstveno vzgojni program jih bo napotil že osebni zdravnik ob zaključku pregleda. Zdravstveno vzgojno izobraževanje bo potekalo v naslednjih programih: - zdrav življenski slog in dejavniki tveganja - zdravo hujšanje - telesna dejavnost - opuščanje kajenja - zmanjšanje tveganega pitja alkohola V nekaterih evropskih državah izvajajo podobne preventivne programe že vrsto let in imajo zelo pozitivne rezultate (zmanjšanje obolenj , prezgodnjih invalidnosti in smrti), zato je prav, da se tisti,ki so povabljeni na preventivni pregled in zdravstveno vzgojno izobraževanje, le tega udeležijo in si z našo pomočjo pridobijo tak življenski slog, ki jih bo ohranjal zdrave še vrsto let. Velika razlika je, če npr. za sladkorno boleznijo zboliš pri 40 ali pri 80 letih. Vendar pa je potrebno poudariti to, da vam nasveti zdravstvenih delavcev ne bodo nič pomagali, če se jih samo posluša. Potrebno jih je začeti izvajati, zato pa MORATE POSKRBETI SAMI! Prventivnega pregleda in zdravstveno vzgojnega izobraževanja ni potrebno posebej plačati tistim osebam, ki so ogrožene več kot 20%! Številne prireditve in tematska omizja, ki potekajo pod geslom evropskega leta invalidov -»ŽIVIMO, DELAJMO, USTVARJAJMO SKUPAJ,« javnost opozarjajo, da so med nami ljudje, ki so morali zaradi bolezni, poškodb ali prirojenih okvar, prilagoditi življenje svojim zmožnostim. Mnogi med njimi so uspeli iz sebe izbrskati skrite talente ustvarjalnosti in neizmernega optimizma. Marjan je eden izmed mnogih takih ljudi, ki se je pri 43.letih nenadoma soočil z dejstvom, daje po težki poškodbi hrbtenice, ostalo njegovo telo skoraj negibno. Noge se nočejo ukloniti neizmerni želji po gibanju, samostojnosti in tistemu hitenju, ki ga je bilo nekoč prepolno Marjanovo življenje. »Noge ne ubogajo, telo prevečkrat zvijajo neobvladljivi krči, ki povzročajo bolečine, stopnjevane do neznosnosti. Tedaj bi rjovel, iztrgal iz sebe tisto nevidno zlo, ki mi povzroča to trpljenje, nemoč in me peha v popolno odvisnost od drugih ljudi. Ko bolečina popusti in se telo umiri, me prevzame mir in upanje v dobro...,« pravi Marjan. »Kljub vsemu nisem izgubil upanja. Medicina je zmožna napraviti čudeže. Morda imam v svoji nesreči le kanček sreče, da živim v času Ob zaključku šolskega leta so otroci iz VVE Podgora Kuteževo pripravili kratek program za starše. Najprej sojih pozdravili s pesmijo, potem pa so nadaljevali s programom, ki so ga pripravili skupaj z vzgojiteljico Marino Grilj. Za to priložnost so se otroci pokrili z okrašenimi klobuki, ki so jih izdelali sami. Tako napravljeni so bili pesmici Klobuček naj lepša scena. Z gibalno igro »Prstki« in z izštevankami so nasmejali starše, pozneje pa so še zaplesali in zapeli »Od glave do peta«. Povabili so starše, da so se jim pridružili in se zazibali v ritmu glasbe. Tako veselo so zaključili s pravljico, ki otroke vedno znova prevzame. Otroci so o najljubših pravljicah tudi pripovedovali. Katji je bila všeč pravljica o Lačni gosenici. Rekla je, da ji je bila najbolj všeč, ker je jedla in jedla in postala debela, na koncu pa spet lepa, saj je postala metulj. neslutenih znanstvenih dosežkov, da sem tukaj in zdaj, živ in poln upanja v boljši jutri...« »Priznam, nikoli ne bom sprejel dejstva, da je z menoj tako kot je. Še pred dvema letoma sem bil zdrav. Življenje sem zajemal z zvrhano žlico, morda včasih celo brez tistega pravega občutka za mero dopustnega. V delčku sekunde se je zgodilo to in vse se mi je obrnilo. Ko sem se po poškodbi prebudil iz globoke nezavesti, me je najprej prešinilo veselje ob spoznanju da sem živ. Potem je prišla ura resnice. Negiben, nebogljen, jezen, obupan in predvsem neznansko prestrašen, sem razmišljal samo še o tem kaj bo z menoj, bo jutri, čez teden, mesec boljše... Bo ponovno tako kot je bilo pred tem....? Od tega se ni zgodilo nič. Noge niso več oživele, telo je ostalo negibno. Po dolgih mesecih intenzivnega zdravljenja na oddelku za poškodbe je sledilo zdravnikovo napotilo v Zavod za rehabilitacijo invalidov. Začelo se je privajanje na invalidski voziček in na tisoč drobnih stvari, ki sem jih nekoč, ko sem bil še človek brez omejitev, opravljal tako ne da bi se jih zavedal. Težko je bilo. Bili so trenutki, ko sem si želel izstopiti, se umakniti v Otroci iz VVE Podgora Kuteževo vsako leto sodelujejo v že znanem projektu »Knjigobube«. Letos so prejeli dve knjižni nagradi. Najvztrajnejša bralca sta bila Luka Perovič in Osman Mrkaljevič. Otroci so bili vključeni tudi v projekt »Smejte se z nami« in skupaj s starši doma preoblekli s pomočjo svinčnika in barvic svojo družino v klovne. Starši so si ob tej priložnosti lahko ogledali razstavo fotografij, kjer so lahko videli svoje malčke ob različnih priložnostih skozi vse šolsko leto. Največ pozornosti je pritegnila razstava otroških risb in drugih izdelkov, ki so jih izdelovali njihovi otroci vse šolsko leto. Tako starši kot otroci so zaključili srečanje razigrano in sproščeno, kot se za tako priložnost spodobi. Vzgojiteljice VVE Podgora Utrinek z nastopa osnovnošolcev v Domu starejših občanov svet onkraj tega. Prizadevanja ljudi, ki so mi pomagali in se razveselili še tako majhnega napredka v mojem privajanju na invalidnost so me opogumljala. Začel sem si dopovedovati - moram, če že ne zaradi sebe, pa vsaj zaradi vseh teh ljudi, ki so iskreno z menoj, ne smem jih razočarati. Sedaj sem tu. V sebi čutim moč, ki se podeseteri ob ljudeh, ki me sprejemajo kot človeka brez pomilovanja v očeh in usmiljenja, ki me vedno znova prizadene.... Mira Lenarčič r — — — — — — — — — t FOLKLORNA SKUPINA I | ILIRSKA BISTRICA | j IN ZVEZA KULTURNIH j DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA I VABITA i VSE, KI SMO SE DRUŽILI V PREJŠNJI SEZONI, TISTE, KI SE NAM ŽELITE PRIDRUŽITI, LJUBITELJE PLESA, I BOGASTVA LJUDSKEGA I | IZROČILA j j IN DOBRE DRUŽBE, NA j UVODNI SESTANEK NOVE SEZONE, j V PETEK, 19. SEPTEMBRA OB J J 18.URI V SEJNI SOBI DRUŠTVA J J UPOKOJENCEV, BAZOVIŠKA J ■ 28, ILIRSKA BISTRICA. I NA SESTANKU SE BOMO I I DOGOVORILI O PROGRAMU, | j KISI GA BOMO ZADALI IN O j j TERMINIH VAJ. I. — — — — — — — — — J n i U &H MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71 OO 780 fax: 05/71 OO 781 ‘PRODAJA VOZIL SEAT ‘TRGOVINA Z AVT0DELI IN DODATNO OPREMO ‘KLEPAR-LIČAR-VLEKA * MENJAVA AVT0PLAŠČEV * PREPISI VOZIL V SPOMIN ANTON VOLK (1915-2003) Na ilirsko bistriškem pokopališču smo se 14. avgusta 2003, številni borci, znanci in prijatelji poslovili od Antona Volka, rojenega leta 1915 na Ostrožnem brdu pri Ilirski Bistrici. Mladost in šolanje je preživljal v rojstni vasi in kot naj starejši otrok, revnih staršev je s priložnostnimi zaposlitvami pomagal preživljati osemčlansko družino. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in poslan v južno Italijo v mesto Piskoja, od tam pa v posebni bataljon "speciale" na Sardinijo. Po kapitulaciji Italije mu je uspelo pobegniti v partizansko zbirno bazo Saviono, kjer je sodeloval pri ustanavljanju 3. PUB NOV. V tej brigadi je sodeloval v bojih za osvoboditev Knina, Mostarja, Širokega brega, celotne Dalmacije in vse do Tržiča, kamor je maja 1945 leta prispela 3.PUB. Po osvoboditvi seje zaposlil v tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici. Bil je delovodja v proizvodnji in sodeloval pri upravljanju podjetja vse do leta 1970, ko seje starostno upokojil. Zaradi onemoglosti in slabega zdravja sta z ženo Ivanko od leta 1997 živela v domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Za zasluge v NOB in v delovni organizaciji je prejel številna odlikovanja in družbena priznanja. ZZB Ilirska Bistrica DRUŽABNO SREČANJE STARŠEV, OTROK IN VZGOJITELJIC V VVEPODGORA KOLONIJA 2003 Kar pestro je bilo. Enajst dni s 77 mladinci, ki komaj čakajo, da kako ušpičijo... Od tega jih je 70 % zaključilo vsaj šesti razred. Imeli smo 40 razbojnikov, fantov sedmih in osmih razredov, ki so krasili naš tabor in osrečili marsikatero oko mladih Ljubljančank... Moštvo je spremljala in nadzorovala močna ekipa vzgojiteljev, tako da smo vsi prišli na svoje. Najstniki so se zabavali, vzgojitelji pa dosegli zastavljen cilj- pripeljati mladino srečno nazaj v objeme staršev. Večina mladincev je imela zdravstvene indikacije. Zdravnik je med letom prepoznal otroke, ki bi jim morje koristilo, seveda so se morale indikacije ujemati z navodili Zavoda za zdravstveno varstvo. Tudi Občina Ilirska Bistrica je omogočila letovanje po znižani ceni desetim otrokom, ki imajo socialne in finančne težave. In Gusarji kaj smo doživeli? Deset dni polnih sonca in najčistejšega morja na slovenski obali, večerne zabave, sprehodi do Fiese in Pirana, morje športnih iger, razne delavnice, večer z diapozitivi, ko smo se sprehodili po Južni Ameriki (Čile). Uspešnica letošnje kolonije je bil obisk kozmetičarke Mateje in pomočnice Jane iz II. Bistrice (salon VITA), ki ni očarala le naših pubertetnikov, ampak tudi ljubljanske srajce. Povedala je, kaj vse je potrebno, da smo mi zadovoljni s kožo in da je koža zadovoljna z nami... Malo nas je lakirala, šminkala, urejala obrvi in nohte... Šminkanje priporoča nekako po osmem razredu (naše mulke pa tako hitijo in se šminkajo že prej!!!). Gusarski dan je bil namenjen mlajšim udeležencem. Bolj so bili podobni Ciganom, saj se baje tistega dne niso Manekeni umivali. Šesti dan je nastopila kriza. Nekaj mladičev si je zaželelo doma, svojih mamic, in so silili domov. Nič ni pomagalo prepričevanje! Junaki (sami fantje!) so pred tem dobro preparirali svoje starše po telefonu, da jim ni lepo, da jim je dolg čas, in sploh, da bi šli domov. Tudi starši so bili trdovratni pogajalci. Kljub zagotovilom vzgojiteljev, da otroku nič ne manjka, da ima krizo, ki jo bo z malo truda in spodbude prebrodil, so dobri starši pridrveli v Pacug po vse štiri junake. Vsi pobegli so imeli znižano ceno letovanja (socialni ali zdravstveni razlogi) in so s svojo prijavo in udeležbo zasedli mesto drugim otrokom. Skoraj dvajset let zahajam v kolonijo in se vedno znova sprašujem, kaj je njen namen. Zavod za zdravstveno varstvo daje ogromno denarja, ker morje priporoča izbranim otrokom na recept. Naš drugi razlog je ponuditi morje in druženje z vrstniki tistim, ki si ga z družino ne morejo privoščiti. Vsa leta se vzgojitelji trudimo, da ponudimo udeležencem pravo mero oddiha, razvedrila in fizičnih aktivnosti. Veliko povpraševanje in prijave kažejo, da ubiramo pravo pot. Kolonija, kot tudi druga skupinska počitnikovanja (raznovrstni tabori) so poligon za treniranje vseh socialnih veščin. Kar naštela jih bom: poštena igra, znati zmagati, znati prenesti poraz, sprejemanje in dajanje pohval, govoriti pred drugimi, poiskati si družbo in se ji pridružiti, pogajati se, ravnati v konfliktih, odločati se v skupini, upoštevati mnenje drugih, deliti z drugimi, poslušati in spraševati, se znajti, se odločati, reči ne, postaviti se zase, spregledati tistega, ki dela težave, prositi za pomoč odrasle... Na vrsto pridejo tudi vsakdanje malenkosti, kot so zoprno pospravljanje za sabo, ravnanje z vrednimi predmeti(mobiteli so ležali vsepovsod...), ravnanje z denarjem, odnos do hrane in drugo. Nad otroki, posebno mlajšimi bedijo vzgojitelji, ki jih vodijo, usmerjajo.Starejše bolj ali manj opazno nadzorujejo, zagotovo pa jih opominjajo! Otrok, ki ima izkušnjo kolonije ali taborjenja, ima zagotovo manjše težave pri vključitvah v druge skupine (npr. v srednjo šolo). Zaščitniški odnos in popuščanje vzgojiteljev (staršev) je skrajno škodljivo za njegovo osebnostno rast. Spoznanje, da so zmožni prebroditi krizo domotožja, jih notranje okrepijo. Toliko za letos. Hvala Nadi Čeligoj, sekretarki OORK iz Bistrice - organizatorki, njeni Poloni, ki je veliko naredila, da smo se imeli lepo, in vsem, ki ste deset dni lastnega dopusta poklonili bistriški mladini: Vladimirju Dekleva, Vladimirju Dimniku, Špeli Dekleva, Mateji Maljevac, Dejanu Trakoštaec in Heleni Žele. Darinka Dekleva Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. •E® od oonedelika d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 I • VIDEO TOP 3-0 11. KDO JE BOURNE-triler 12. KRVNA SLIKA-triler 13. FORMULA 51-akcija 14. NAKLJUČNI MILIJONAR-komedija 15. JAZ VOHUN-komedija 16. HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI-mladinski 17. K.19 ČRNA UDOVA-akcija 18. MELANIE SE POROČI -komedija 19. OSTROSTRELEC II.-akcija 110. ALI GINDAHOUSE- komedija POLETNA AKCIJA: Ob izposoji treh video kaset, dobite še dve brezplačno!!! Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič "Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grtj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla. Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar. Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Atma Zejnulovič s p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 347. SREČANJE HARMONIKARJEV povabilo k sodelovanju Vabimo vas, da sc udeležite srečanja harmonikarjev,ki bo potekalo v sklopu prireditve kmetijska tržnica »Sadovi dežele pod Snežnikom« Srečanje se bo odvijalo v soboto 13.septembra s pričetkom ob 16.00 uri. K sodelovanju ste vabljeni vsi zainteresirani.__ Prijave sprejemamo na telefonskih številkah 05/710 1 384, T1C Ilirska Bistrica do vključno S.septcmbra Geološke novosti iz okolice Ilirske Bistrice PREUČEVANJA IZ OKOLICE KUTEŽEVEGA, TRPČAN IN DOLNJEGA ZEMONA Geološke raziskave prinesejo skoraj vedno nekaj novega. To so pokazala tudi preučevanja fosilov iz okolice Kuteževega, Trpčan in Dolnjega Zemona. Fosile so nabirali g. Franc Poklar iz Podgraj, g. Peter Valenčič iz Trpčan, učenci šole v Kuteževem in še kdo, med drugim že pokojni Silvano Belušič iz Ilirske Bistrice. Našli so polže, školjke, precej praživali iz skupine foramini-fer ali luknjičark pa tudi prodnike, v katere so v nekdanjem morju vrtale školjke kamenovrti. Zaenkrat so bile podrobneje preučene foraminifere iz skupine dragi, najmlajše pri Dolnjem Zemonu. Vsi ti kraji niso daleč narazen pa vendar so okrog njih različno stare plasti. To geologi pojasnjujejo s tektonskimi premikanji, zaradi katerih se plasti gubajo, lomijo ali celo narivajo dmga na drugo. Gonilna sila v okolici Kuteževega je bil nariv snežniške gmote na flišne usedline. Zaradi velikih pritiskov plasti skoraj nikjer niso v normalnem položaju. Ponekod so le rahlo nagnjene, drugod skoraj navpične, velikokrat prelomljene, skledasto upognjene in podobno. Zaradi vsega tega ni čudno, da so se pomešale različno stare plasti, ki bi v normalnem V širši okolici Kuteževega so bile ugotovljene naslednje starosti staroterciamih flišnih plasti: geološka doba začetek pred milijoni let nahajališče srednji eoccn spodnji 1 uteci i 49 Dolnji Zemon spodnji eocen zgornji cuisij 53 Kutcževo in Dolenjska draga srednji cuisij spodnji cuisij Trpčane ilerdij 56 numulitin, ki so imele ploščicam podobne majhne hišice. Pokazale so nekaj zanimivosti. Ugotovljenih je bilo več vrst teh v davni preteklosti živečih morskih organizmov. Med njimi so tudi takšne, ki doslej v Sloveniji še niso bile poznane. Numulitine so nabirali v okolici Kuteževega, Trpčan, Dolnjega Zemona in v Dolenjski dragi. položaju morale biti druga nad drugo ali druga pod drugo. Pred leti je raziskoval okolico Ilirske Bistrice Mujibur Rahman Khan iz Bangladeša in dokazal na tem področju tudi ilerdijske flišne plasti, v katerih pa ni bilo numulitin. S sedanjimi dopolnitvami poznamo pri Ilirski Bistrici morske staroterciame Komaj 2 mm velika foraminifera z latinskim imenom Assilina karreri, v Sloveniji ugotovljena prvič. Na sliki je primerek iz Francije, po katerem je bil določen tudi naš fosil. Zanimiva je starost plasti, določena s temi fosili. Vsi so bili najdeni v flišnih peščenjakih in laporovcih, ki gradijo velik del okolice Ilirske Bistrice pa tudi večji del Brkinov. Najstarejše ugotovljene plasti so pri Trpčanah, mlajše pri Kuteževem in Dolenjski flišne plasti od ilerdija do začetka lutecija, torej za čas okrog sedmih milijonov let. Bodoče raziskave bodo to sliko prav gotovo še dopolnile ali vsaj podrobneje osvetlile. Rajko Pavlovec Društvo se predstavi_ DRUŠTVO »POT« Društvo »POT« - pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim Ilirska Bistrica je začelo delovati januarja 2003 v prostorih na Levstikovi 3 (bivši CSD). Namen programa je nuditi podporo osebam, ki imajo težave zaradi uživanja nedovoljenih drog in njihovim bližnjim, pomoč pri njihovi integraciji v socialno okolje ter oblikovati strpnejši odnos družbe do ljudi, ki imajo težave zaradi uživanja nedovoljenih drog. Uporabniki našega programa so: • osebe, ki so prenehale z uporabo nedovoljenih drog in sedaj abstinirajo • osebe, ki so prenehale z uživanjem nedovoljenih drog in so vključene v metadonski program • osebe, ki se abstinenco trudijo vzpostaviti • njihovi bližnji in svojci Vključenim v program nudimo: • individualno obravnavo ■ skupinsko obravnavo • aktivnosti delovne terapije ( likovne delavnice, športne aktivnosti, gospodinjske aktivnosti...) • skupino za samopomoč staršev in bližnjih Naši cilji so informiranje ljudi o škodljivih posledicah uživanja nedovoljenih drog in nevarnostjo okužbe z virusom HIV, hepatitisom B, C...; vključevanje uporabnikov v višjepražne programe, preventivno delo z mladimi, vključevanje uporabnikov v dejavnosti prostega časa, pomoč uporabnikom pri iskanju zaposlitve. Vzpodbujamo jih pri nadaljevanju prekinjenega šolanja ter vzpodbujamo nadaljnje izobraževanje. Društvo je odprto vsak delavnik od 8 do 15 ure. Skupina za samopomoč staršev in bližnjih se sestaja vsako sredo ob 17. uri. Dosegljivi smo tudi na telefonu: 05/710 06 25 Knjižnica Makse Samsa in vas v mesecu septembru vabita na ogled razstave izdelkov udeležencev Počitniške bralne značke FOTOGRAFIJE GOVORIJO Nagradno vprašanje: Fotografija ni nastala med drugo svetovno vojno, tudi ne ob kakem potresu. Nastala je letos v mesecu avgustu. Vprašanje: za katero stavbo v naši občini gre? Nagrada: Rekreacijski tek po občini TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI MED VASMI povabilo k sodelovanju Med aktivnostmi, ki se bodo odvijale v okviru prireditve kmetijska tržnica »Sadovi dežele pod Snežnikom« v času od 12.-14.september bo potekalo tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Med seboj sc bodo pomerile vasi s svojimi tekmovalci in sicer ______________________v soboto, 13,septembra ob 13.00 uri__________________ Za sodelovanje na tekmovanju sprejemamo predhodne prijave na telefon 040/866 059, kontaktna oseba Primc Tadej Vabimo vas k sodelovanju v čim večjem številu. FOTOREPORTAŽA DOGAJANJ NA ZGORNJI PIVKI Gozdarski voz z obnovljenim napisom in obilico cvetja tudi letos pozdravlja številne goste in turiste, ki vstopajo v občino s pivške strani. Knežani v teh vročih dneh veselo polnijo steklenice s hladno studenčnico »Nežo« iz obnovljenega studenca »Na Lukuci« V zgodnjih jutranjih urah 31. maja so si nekateri z vznožja Rebri organizirano ogledali sončni mrk Takole so se skupaj postavili balinarji BK Zabiče in BK Beu kam’n ob zaključku uspešnega prijateljskega športnega srečanja 15.6. na balinišču Bač r —--------------------—-----------------------------n j FITOTERAPEVTSKA DELAVNICA j Neopazno se približuje jesenski čas. Odprla se bodo šolska vrata in ■ ■ življenje bo zavibriralo jesensko. V tem letnem času se prebudijo potisnejeni ■ ■ in speči problemi glede zdravja in še mnogo drugih skrbi, ki v vročem in . . dinamičnem poletju izpuhtijo ali pa se pritajijo. Ker pa zdravje in dobro ! ! počutje najbolj cenimo sem se namenila, da v jeseni priredim delavnico. J ■ Namenjenaje vsem, ki so pripravljeni tudi sami kaj postoriti za svoje zdravje. * Na delavnici boste dobili praktične nasvete in recepte za tiste bolezni, I I ki vas spravljajo ob pamet,” ker nič več ne pomaga”. Prijave sprejemam na GSM 041 633 669, osebno in pismeno na moj naslov Neta Vergan, Gabrje 39, II. Bistrica Čez nekaj ur je bila tudi ta zgradba, zgrajena »pod Italijo« za vojaške potrebe, kup ruševin. V nekaj mesecih pa bo tu že stala bencinska črpalka in spremljajoči objekti (trgovina, bife, manjši motelček ... Čeprav imajo krajani malo nostalgije po nekdanji kinodvorani, plesišču, mladinskem klubu... je prav podpreti privatno iniciativo in razvoj kraja. Udeleženci karavane historičnih vozil Alpine 2003 so si za postanek izbrali Knežak, kjer so jim sprejem so lepo pripravili člani Društva šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica. Med osmimi zanimivimi vozili z začetka prejšnjega stoletja je bil tudi tale Ford iz leta 1906. Poročni obredi na Mašunu so postali kar pogosti. Člani Društva rejcev in ljubiteljev konj »Graščina« radi poskrbijo, da je doživetje še lepše. /O /<■/ NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 L J Življenje ob meji ŠAP JANCI ŽRTVE EKOLOŠKEGA TERORIZMA Mnogo let so vasi ob meji, Jelšane, Rupa in Šapjane trpele zaradi neznosnega smradu in dima na odlagališču smeti na Ciburici, takoj pod mejnim prehodom v Jelšanah na slovenski strani meje. Zdaj je slišati dobre novice: smetišče zapirajo, zasipavajo z zemljo in kmalu bodo problemi s Ciburico daljna preteklost. Toda zgodovina se ponavlja, tokrat na hrvaški strani. Na južni strani Šapjan, na robu vasi v prostoru nekdanje tovarne ščetk, je majhno in neznano podjetjece Ecooperativa pred petimi leti postavilo skladišče za zbiranje starega papirja in odpadnih avtomobilskih gum. Pred enim letom so se v okolici skladišča pričele čutiti zelo neprijetne vonjave, letos poleti pa se je iz dvorišča Ecooperative pričel valiti nepopisen smrad, ki se je čutil tudi v sosednih vaseh. Ugotovili so, da se je Ecooperativa pričela ukvarjati z novo dejavnostjo: z uničevanjem infektivnega in bolnišničnega odpada. V zaprtih sodih so pričeli iz Karlovca, Splita iz Reke in drugod dovažati medicinski odpad. Smrdelo je po gnilem mesu, očitno je, da gre za uničevanje organskih odpadkov humanega izvora. Protesti občanov so pritegnili novinarje, ki so letos odkrili celo vrsto podobnih ekoloških škandalov na Hrvaškem. Pri Karlovcu so lokalni prebivalci odkrili veliko šupo polno medicinskega odpada, ki so ga očitno pozneje uničevali v Sapjanah. Pri Vojniču so odkrili sto ton starih in nevarnih baterij, ki sojih imeli kar sredi mesta. Ecooperativa je tako v Sapjanah poskrbela za prvorazredni ekološki škandal. Lastnik podjetja trdi, da “ima vse papirje” in da jih je dobil v Zagrebu. Kako to, se sprašujejo ljudje, da je takšno podjetjece brez znanja, kadrov, sodobne tehnologije in ustreznega prostora dobilo edino na Hrvaškem licenco za uničevanje tovrstnega odpada. Kako da posel ni dobila na primer reška Dezinsekcija, ki ima dolgoletno tradicijo na tem področju? Kakšni umazani triki in zveze stojijo za tem “poslom stoletja”? Gre za zelo donosen posel, moraš le najti rezervat, kjer boš to počel. Tehnologija, ki jo v Sapjanah uporabljajo za “termično” obdelavo odpadkov je sila primitivna. Avtoklavi, v katerih prekuhavajo ta odpad spušča paro kar v zrak, smrdeče sode, v katerih so se ti r—————————— organski odpadki kuhali na soncu mesece, pa perejo kar na prostem, voda pa odteka v porozna kraška tla. Na zahodu so tovrstne tovarne zaprti sistemi iz katerih v okolje ne more niti ena sapica emisij in niti kapljica tekočine, razen tega niso nikoli v naseljih. Šapjanci in okoličani so se razhudili, saj so to zadevo upravičeno razumeli kot ogrožanje lastnega zdravja in zastrupljanja okolice. Odločili so se, da bodo na svojo pest sprejeli odločne korake in to ekološko zlo prepodili iz vasi. O zadevi so obvestili dr. Iva Banca, odločnega novega ministra za okolje in samo v nekaj dneh so v Sapjanah in Pasjaku zbrali 250 podpisov občanov. Njihovim protestom so se pridružili tudi v Rupi in Lipi. Pokazalo se je, da gre tudi za prvorazredni politični škandal. Eden od dveh lastnikov Ecoooperative je občinski svetnik na listi vladajoče SDP. Drugi lastnik je finančni podjetnik, ki je prek slovenske firme iz Celja poskrbel za podporo avstrijskega in švicarskega kapitala. Na Hrvaškem so volitve pred pragom in opozicija bo ta škandal dala na prvo mesto pri volitvah letos jeseni na območju občine Matulji. Mladina z opatijskega Krasa seje tudi odločila, da bo stvari vzela v svoje roke. Ustanovili bodo ekološko združenje in se povezali s podobnimi združenji doma in v tujini. Lokalne oblasti so dobile grdo nezaupnico lastnih občanov in politična podoba občine Matulji se zna prihodnjo jesen precej spremeni. Razlog za to bo ekološke narave. Izkušnje s Ciburico pričajo, da tovrstne zadeve znajo trajati leta in leta preden se kaj premakne. Ecooperativa očitno krši vse hrvaške zakone glede podobnih objektov in očitno ima velike ambicije, saj znotraj svojega dvorišča v Sapjanah gradi veliko halo. Šapjanci in drugi prebivalci opatijskega Krasa se zavedajo, da bo prepozno zvoniti po toči in poskušali bodo z vsemi salami ustaviti gradnjo tega objekta ter spoditi uničevanje medicinskega odpada iz vasi, saj tam zanesljivo ne paše. Odločeni so z vsemi sredstvi preprečiti ekološki barbarizem in ekološki teror v svojem dvorišču in pri tem je razveseljivo, da imajo odločno podporo iz drugih krajev. Miro Simčič --------------------------------\ ZAHVALA j PROSTOVOLJNEMU j l GASILSKEMU DRUŠTVU I j ILIRSKA BISTRICA | I V imenu Društva tabornikov ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV | se zahvaljujem PGD Ilirska Bistrica za podarjene tri gasilnike tipa S-6. Gregor Kovačič-Kovo, starešina RSR I V---------------------------------y 60. OBLETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA Požgana pregarska šola in hiše okoli nje Istrski odred je nastal kot izraz borbene volje ljudstva na taktično in strateško zelo pomembnem območju Južne Primorske, prepletenem s prvorazrednimi železnicami in cestami, v trikotniku Postojna - Trst - Reka. Ko je Glavni štab NOV in PO Slovenije kmalu po kapitulaciji Italije izdal odredbo o ustanovitvi odreda na tem območju, ga je tudi zadolžil, da ščiti organizacije in ljudstvo narodnoosvobodilnega gibanja, napada sovražnike na železnicah in cestah, uničuje manjše sovražne postojanke, kolone, patrulje in vojaške objekte, mobilizira ljudske sile ter posreduje prehrambne artikle in tehnične materiale za ustanove NOB in enote NOV Slovenije. Bojevati se v tem delu Slovenskega Primorja v času, ko so nacifašistične armade pregazile vrsto evropskih držav in na vzhodu prodirale v notranjost takratne Sovjetske zveze, ko so v Afriki italijanske in nemške sile blesteče zmagovale, je to bilo veliko junaštvo. Pripisati ga je borcem Dovganove, Igorjeve, Pivške in Brkinske čete, ki so svojo moč črpali iz zgodovinske vloge organizacije TIGR in njene dejavnosti že v 20 letih prejšnjega stoletja, ko seje, kot prva v Evropi, z orožjem v rokah, uprla največji nevarnosti človeštva - fašizmu. Ko je leta 1943 bojna sreča nacifašističnim silam obrnila hrbet in se je njihova okrutnost, zaradi nenehnih porazov in umikanja stopnjevala, so boj proti njim na tem območju, do konca vojne, skupaj z borci 5. bataljona VDV, komando južnoprimorskega vojnega področja in komandami mest tega področja, nadaljevali borci Istrskega odreda. Glavni štab NOV in PO Slovenije je odredbo za Istrski odred izdal 5. oktobra 1943 in jo poslal štabu 14. divizije, ki se je tedaj, zaradi hudega pritiska nemške (oktobrske) ofenzive po kapitulaciji Italije na območju Južne Primorske umaknila v snežniške gozdove. Odredbo je že 7. oktobra udejanjil štab Šercerjeve brigade, ki je tedaj bila na Mašunu. Ustanovil je štab odreda in določil 80 borcev razpuščene in prerazporejene Brkinske brigade, kot jedro za razvoj odreda. Štab odreda je že naslednji dan, 8. oktobra, prišel v Brkine, prek Pregarij na Rjavče, borci pa nekaj dni kasneje. Premik v Trst iz koprskega območja, 6. maja 1945, je bil zadnji ukaz štaba Istrskega odreda v vlogi poveljstva 4. bataljona 18. brigade. Še isti dan, tako rekoč med pohodom, so bili številni odredovi borci - novinci (614), ki so prišli v odred zadnjih nekaj tednov, poslani h Komandi mesta Trst. Naslednji dan, 7. maja, 2 dni pred uradnim koncem 2. svetovne vojne, je bil ostalim borcem, v tržaški vojašnici pri Sv. Ivanu, sporočen ukaz, daje Istrski odred oziroma 4. bataljon 18. brigade razpuščen, borci pa vključeni v 2. brigado (Gubčevo) Korpusa narodne obrambe (KNOJ). Območje južnega dela Primorske, kjer je deloval Istrski odred je obsegalo približno 1.300 kvadratnih kilometrov, na njem pa je živelo 110.000 prebivalcev. Ob ustanovitvi je odred imel 80 borcev, potem pa v povprečju od 350 do 500. V zadnjih tednih 2. svetovne vojne so novinci številčno stanje odreda tako povečali, daje 7. maja 1945, po ulicah že osvobojenega Trsta, korakalo blizu 1000 pripadnikov odreda. Proti sovražniku so odredove enote v 20. mesecih izvedle 241 obrambnih in napadalnih bojnih akcij, med temi 61 na železniške naprave s katerimi so povzročile za 11.238 ur izpada železniškega prometa. Odredov minerski vodje razmšil okoli 4000 metrov proge, 4 pomembnejše mostove, 3 vodne črpalke, poškodoval pa 32 lokomotiv in 167 vagonov. Na svojem operativnem območju je odred skupaj s V. bataljonom VDV (vojska državne varnosti) zadrževal od 5.000, v zadnjih mesecih II. svetovne vojne pa do 21.000 sovražnikovih vojakov, ki jih ni bilo mogoče uporabiti drugod. Samo v odredovih spopadih in bojnih akcijah je padlo 336, vseh onesposobljenih za bojevanje (ranjenih in ujetih) sovražnikovih vojakov in policistov pa je bilo 699. V spopadih s sovražnikom je odred izgubil 302 borca. Padlo jih je 82,150 jih je bilo huje in lažje ranjenih ali obolelih, 70 pa ujetih in pogrešanih. V odredovi bolnišnici Z ALEŠ JE seje zdravilo 230 pacientov. Odredovih borcev seje zdravilo 194, 36 pacientov pa je bilo civilnih oseb in borcev iz dmgih enot. Vir: Zadnik Maks: Istrski odred (1975) PROGRAM PROSLAVE Na predvečer glavne prireditve, v petek 19. 9. 2003, ob 17.00 uri, bo v Kozini polaganje vencev delegacij veteranskih organizacij Južne Primorske, k trem spominskim znamenjem, ki so vsi skupaj, in sicer: k spomeniku Istrskega odreda, k spomeniku, ki je posvečen branilcem samostojnosti Slovenije na tem območju leta 1991 in k spomeniku -doprsnem kipu tigrovca Jožeta Dekleva. ODKRITJE NOVE PLOŠČE BOLNIŠNICI ZALESJE Na dan glavne prireditve (sobota, 20. 9. 2003), dopoldne, ob 10.00 uri, bo odkritje nove spominske plošče partizanski bolnišnici Istrskega odreda “ZALESJE”, v Ostrožkem borštu, pod vasjo Ostrožno brdo. POHOD 2003 - BOLNICA ZALESJE Odkritja nove plošče bolnišnici ZALESJE se bodo poleg delegacijskih skupin udeležili tudi pohodniki pohoda z naslovom “Pohod 2003 -Bolnica Zalesje”, ki bodo pohod začeli ob 8.00 uri pri kapelici pod vasjo Kozjane. H kapelici pod Kozjanami se pride po asfaltirani poti iz Tater. Vozniki se bodo lahko od tu vrnili na Tatre in se po brkinski slemenski cesti odpeljali na Pregarje, kjer bodo počakali svoje pohodnike zaradi povratka domov. Pohodniki se bodo iz ostrožnega brda na pregarje pripeljali z avtobusom, ob 13.00 uri, na osrednjo prireditev, kjer bodo dobili spominske medalje. Pohodniki se morajo prijaviti Miroslavu Tomiču iz Ilirska Bistrice, na tel.: 041/459 808, do 15. septembra. Dal jim bo želene informacije in poslal karto z vrisanimi potmi. Raport pohodnikov bo sprejel prof. dr. Eldar M. Gadžijev, višji svetnik in predstojnik oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo v Splošni bolnišnici Maribor, sin komandanta bolnišnice, pokojnega majorja Rdeče armade, dr. Mogameda Gadžijeva - Miša. Glavna prireditev proslavitve bo v soboto, 20. 9. 2003, ob 13. uri, pred osnovno šolo na Pregarjah. Poleg kulturnega programa v katerem bodo sodelovali tudi učenci in učenke osnovne šole, kije obdržala ime narodnega heroja Rudija Mahniča - Brkinca in kije prejemnica srebrne plakete ZZB NOB Slovenije, bo izročitev še dveh srebrnih plaket ZZB NOB Slovenije, pripenjanje spominskega traku ZZB NOB Slovenije na prapor Istrskega odreda za njegovo 60 letnico in podelitev spominskih medalj pohodnikom. Poleg slavnostnega govornika bosta udeležencem izrekla dobrodošlico župan občine Ilirska Bistrica in predstavnik Skupnosti borcev Istrskega odreda. Prireditveni odbor OPRAVLJANJE 3b rf ■ FRIZERSKIH Sr DEJAVNOSTI Center za socialno delo sporoča SOCIALNO DELO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ Po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur.l.RS, št.2/02) so frizerske storitve, ki obsegajo: pranje las, prirezovanje, striženje, česanje, barvanje, kotiranje, ravnanje las in podobne storitve ter brivske storitve in manikiranje uvrščene v dejavnost 0/93.021 Frizerska dejavnost. Gre za dejavnost, ki je obrtnega značaja, opredeljena v listi A Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Ur. list RS, št. 108/00 in 16/01), kar pomeni, da si je potrebno pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti obrtno dovoljenje. Pogoje za opravljanje dejavnosti določa Pravilnik o minimalnih sanitarno -higienskih pogojih za opravljanje dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev (Ur.list SRS, št. 1/ 88, RS 33/93 in 69/95). Stranka, ki želi opravljati frizersko dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik ali v kakšni drugi pravno organizacijski obliki, mora prvenstveno izpolnjevati pogoje, določene v Pravilniku o minimalnih sanitarno - higienskih pogojih za opravljanje dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev. Obenem si je dolžna pridobiti še obrtno dovoljenje v skladu z Obrtnim zakonom (Ur.list RS, št.50/94, 36/00, 61/00 in 42/02), kateri v 9. členu določa pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti. Ti so: mojstrski naziv (v prehodnem obdobju do 31.12.2003 tri leta delovne dobe in izobrazbeni pogoj - vezano na eno osebo) in dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti (Ur.list RS, št. 14/96) v prvem odstavku drugega člena določa, daje dokazilo o izpolnjevanju minimalnih tehničnih in drugih pogojev za poslovne prostore uporabno dovoljenje in dokazilo o pravici uporabe. Dejavnost je vezana na prostor. Izjemo, kdaj je dopustno opravljati frizersko dejavnost izven poslovnih prostorov določa 24. člen Pravilnika o minimalnih sanitarno - higienskih pogojih za opravljanje dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev (Ur. list SRS št. 1/88, RS št. 33/93 in 69/95): »Frizersko dejavnost je dovoljeno opravljati tudi izven poslovnih prostorov, na domovih strank, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti, ne morejo priti v prostore, kjer se opravlja frizerska dejavnost«. V primeru, ko gre za souporabo prostorov, se pri izdaji obrtnega dovoljenja opiramo na mnenje Ministrstva za gospodarstvo (14. marec 2003). Stališče ministrstva je, daje mogoče ali dopustno, da v istem prostoru opravlja enako dejavnost več oseb, na način, da ena izpolnjuje vse prostorske pogoje. Posamezne dele poslovnega prostora daje v najem ali souporabo drugim, seveda pod pogojem, da imata najemnik in najemodajalec vse medsebojne pravice in obveznosti urejene z ustrezno pogodbo. V pogodbi mora biti jasno in natančno razvidna nujna soposest in pravica do uporabe vseh poslovnih prostorov, kjer se dejavnost opravlja. Poudarjamo pa, da bi morala oseba, ki bi želela opravljati dejavnost na takšen način v celoti izpolnjevati vse ostale pogoje (obrtno dovoljenje, cenik, blagajna, poslovne knjige, napisna tabla itd). Motnje vedenja in osebnosti mladostnikov se lahko pokažejo na različne načine kot so izostajanje od pouka, pobegi od doma, kraje , izogibanje družbi vrstnikov, uživanje prepovedanih drog, ropi, izsiljevanje.. V zadnjem času je porast kaznivih dejanj tatvin in v večini primerov je v ozadju zasvojenost mladostnika/ce . Te motnje izražajo odklonsko vedenje mladostnika in izražajo potrebo oziroma klic po pomoči. Na Center za socialno delo( v nadaljevanju CSD) prihajajo v obravnavo otroci, ki še niso dopolnili 14 let in tisti, ki so že dopolnili 14 let in so storilci kaznivih dejanj. CSD torej izve za kaznivo dejanje, ko prejme obvestilo policije, šolske svetovalne službe, tožilstva ali pa problem identificira pri opravljanju svojega dela., tožilstva ali pa izve za dejanje pri svojem delu. Družina otroka z odklonskim vedenjem je v resnični stiski. Po Helmu Stierlinu so prvine te stiske najprej osramočenost, saj je odklonsko vedenje otroka javen dokaz, da staršem ni uspelo vzgojiti otroka v skladu z normami in vrednotami družbe. V stiski so , ker jih upravičeno skrbi za otrokovo prihodnost. Poleg tega pogosto starši nimajo dovolj moči, da bi vodili in varovali svoje otroke. Pomembna naloga pri motnji vedenja in osebnosti mladostnika je socialno delo z družino. Staršem in otroku je potrebno nuditi podporo, da se zmanjšajo občutki osramočenosti in krivde in poveča učinkovitost staršev. Vključitev socialne službe v reševanje družinske problematike družina doživlja kot grožnjo, stigmatizacijo in ponižanje zato je vzpostavljanje delovnega odnosa z družino izredno zahtevna naloga. Prva naloga je vsakokrat vzpostaviti odnos in opredeliti problem, ter ustvariti pogoje za pogovor, da lahko vsak član družine vstopi s svojim videnjem problema. Le tako se lahko definira resnični problem, ter se zastavi in zariše projekt rešitve. Cilji socialnega dela so: omogočiti otroku in mladostniku storilcu kaznivega dejanja boljšo možnost za življenje in razvoj, ter lažje funkcioniranje v družbi. Pomoč socialnega dela vodi k okrevanju, novemu socialnemu učenju, odkrivanju novih virov in možnosti otroka, učinkovitemu sodelovanju ter umeščanju otroka in mladostnika v okolje šole, dela in doma. Mladoletni obdolženci morajo biti ločeni od odraslih in je treba o njihovih primerih odločati kar najhitreje . Razlog za drugačno obravnavanje mladostnikov je iskati v spoznanju, da so mladostniki, kot pravi dr. Bojan Dekleva « bitja v razvoju«, ki jih moramo obravnavati vzgojno, torej z več prizanesljivosti, bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanja in spodbujanja razvoja v pozitivno smer. Center za socialno delo ima v postopku proti mladoletniku pomembno vlogo, saj daje med postopkom predloge ter opozarja na dejstva in dokaze, ki so pomembna za pravilno odločitev sodišča. Državni tožilec mora CSD obvestiti o uvedbi pripravljalnega postopka proti mladoletniku. Center za socialno delo pa lahko odločilno vpliva na tožilčevo odločitev o uvedbi postopka. Tožilec lahko ovadbo zavrže, če v postopku ugotovi, da kazenski postopek proti mladoletniku ne bi bil smotrn. Če pa se postopek nadaljuje so v kazenskem postopku proti mladoletnikom za odločanje pristojni senati za mladoletnike pri okrožnih, višjih in vrhovnih sodiščih. Mlajšim mladoletnikom, ki so storili kaznivo dejanje se sme izreči le vzgojni ukrep: ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega varstva in oddaja v vzgojni zavod, starejšim mladostnikom, ki so storili k.d., ko so bili stari 16 ali več let in je teža kaznivega dejanja takšna, da se lahko izreče tudi prevzgojni zavod ali mladoletniški zapor. Če državni tožilec spozna, da bi bilo koristno, tako za mladoletnika kot oškodovanca, doseči med njima poravnavo , lahko ovadbo odstopi v postopek poravnavanja. Poravnave za naše mladostnike in občane se izvajajo na Centru za socialno delo Sežana. Center pri svojem delu sodeluje in usmerja mladostnike tudi v druge institucije, kjer mladostnikom in njihovim staršem nudijo pomoč. To so: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, stanovanjske skupine, prevzgojni domovi, ambulante za zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog, društvo Pot, ki nudi pomoč odvisnikom in njihovim staršem in ostale, ki se ukvarjajo z otroci in mladostniki v Sloveniji. Pomembna naloga socialnega dela pri reševanju kompleksnih psihosocialnih težav otrok in mladostnikov z odklonskim vedenjem je vzpostavljanje socialne mreže, ki najprej otroku in mladostniku in potem tudi vsem udeleženim v problemu omogoči novo učenje in nove izkušnje za samospoštovanje sebe in drugih ljudi. Kot smo že v uvodu napisali pomeni odklonsko vedenje klic na pomoč, ki ga odrasli ne smemo preslišati. Starši in vsi ostali odrasli, ki mladostniku lahko pomagamo moramo problem zaznati in ga skupaj z mladostnikom poskusiti rešiti. Le tako se bo osebnostni razvoj otroka usmeril v pozitivno smer. Če pa problem negiramo, se bo odklonsko vedenje najverjetneje ponavljalo in stopnjevalo. Katja Prosen Boštjančič, prof soc.ped. Alenka Penko Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki POPRAVEK: PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. KS PREM: Marjan Kovačič, Snuje 56, Prem 2. KS STAROD: Jadran Grlj, Pavlica 6, Podgrad 3. KS NOVOKRAČINE: Aleš Rutar, Novokračine 77, Jelšane 4. KS TOPOLC: Robert Jenko, Topole 64, Ilirska Bistrica 5. KS DOLNJI ZEMON: Janez Škrlj, Dolnji Zemon l/c, Ilirska Bistrica 6. KS OSTROŽNO BRDO: Ivan Valenčič, Ostrožno brdo 34, Prem 7. KS JELŠANE: Romano Brozina, Jelšane 37, Jelšane 8. KS PODGRAD: Drago Jagodnik, Podgrad 30, Podgrad 9. KS PREGARJE: Alojz Bubnič, Pregarje 7, Obrov 10. KS BITNJA: Mirko-Matija Strle, Dolnja Bitnja 14/a, Prem 11. KS JASEN: Stanko Samsa, Jasen 42, Ilirska Bistrica 12. KS ILIRSKA BISTRICA: Saša Batista, Župančičeva 12, Ilirska Bistrica 13. KS HRUŠICA: Mirko Boštjančič, Hrušica 92/a, Podgrad 14. KS HARIJE: Zdenko Jursinovič, Zajelšje 7/b, Ilirska Bistrica 15. KS ZABIČE: Marjan Tavčar, Zabiče 58, Ilirska Bistrica 16. KS ŠEMBIJE: Gregor Fatur, Šembije 46, Knežak 17. KS REČICA: Vladimir Škrabolje, Rečica 3/a, Ilirska Bistrica 18. KS VRBOVO: Baša Anton, Vrbovo 25, Ilirska Bistrica 19. KS KUTEŽEVO: Rudolf Celin, Kuteževo 4/b, Ilirska Bistrica 20. KS KNEŽAK: Vojko Mihelj, Knežak 126/b, Knežak 21. KS KOSEZE: Nedeljko Dolgan, Soze 3, Ilirska Bistrica OBIŠČITE NAS Naša hiša se nahaja v Oriju - 18 km od Splita, proti jugo-vzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr Dobrodošli!!! ODGOVOR NA ČLANEK V PRIMORSKIH NOVICAH - BISTRIŠKI ŽUPAN SI PA PRIVOŠČI SAJ SO NAŠI OTROCI »B’TI« IN NA ODPRTO PISMO ŽUPANU ŠENKINCU V ČASOPISU SNEŽNIK - UKINILI BOMO VRTCE IN ANALIZIRALI DELO V ŠOLAH, SAJ SO NAŠI OTROCI »B’TI« Nisem imel namena in tudi v bodoče ne bom odgovarjal na podobna pisanja v časopisih, vendar pa me je kopica laži, neresnic in iztrganih posameznih besed iz razprave na 6. seji občinskega sveta zbodla, predvsem zato ker so jih, posamezni učitelji in ravnatelji, ter tisti, ki jim dirigirajo iz ozadja prilagodili svojim osebnim interesom in ambicijam tako, da lahko pljuvajo po meni in celotnem občinskem svetu, brez preverjenih dejstev in dokazov. To pa dokazuje, da nimajo interesa za izboljšave in racionalizacijo, zato sem moral reagirati in občanom predstaviti nekaj dejstev, zakaj je občina primorana v posamezne postopke. 1. Stanje zgradb in posamezne opreme v osnovnih šolah, tako novejših kot starejših, je katastrofalno in to kljub temu, da je občina vložila v njihovo vzdrževanje v zadnjih sedmih letih 642.409 EU (150.324.000,00 SIT). Trenutno poteka s strani strokovnih institucij ocena nujnih vlaganj, da bi se to stanje saniralo, po vrstnem redu nujnosti teh vlaganj. V prejšnjem mandatu ni bilo želje in ne interesa, da bi se ugotovilo stanje šol in vrtcev, tako s strani župana, kot s strani ravnateljev. Moje večkratne zahteve, da se ugotovi dejansko stanje šol in vrtcev niso nikdar dobile podpore, čeprav sta bila dva člana občinskega sveta iz vrst ravnateljev. Za posameznike je bilo lepše delati od danes do jutri, tako da so se menjavala tudi okna stara samo 10 let, ki so v tem času razpadla. 2. Občina financira 6 vrtcev v sklopu osnovnih šol, od teh jih ima 5 napol zasedene oddelke. Zaradi neprilagojenega urnika posameznih vrtcev občanom, ki so v službah, jih le-ti vozijo mimo teh vrtcev v vrtce izven občine, kljub temu pa mora tudi strošek teh vrtcev v ostalih občinah pokriti naša občina. Stanje posamezne opreme v vrtcih je tudi katastrofalno in je nujno potrebno sanacije. 3. Občina je v letu 2002 namenila za materiale stroške, investicijsko in tekoče vzdrževanje objektov, varstvo vozačev, prevoz otrok v šolo in ostale storitve, brez osebnih dohodkov učiteljev 171.360.037,00 SIT, za otroško varstvo brez prispevka staršev pa 155.668.200,00 SIT, skupaj 327.028.237,00 SIT. V letu 2003 je namenjeno za šolstvo 194.540.000,00 SIT, otroško varstvo 161.655.000,00 SIT brez prispevka staršev, skupaj 356.195.000,00 SIT. Kljub tako velikemu obsegu porabe teh sredstev, pa občinska uprava in občinski svet ne smeta zahtevati pregleda porabe teh sredstev, da bi na podlagi analize in skupnega nastopa vseh proračunskih porabnikov poizkušala te stroške zmanjšati in za isto ceno doseči večji obseg del. Predvsem se to odraža pri materialnih stroških in stroških vzdrževanja objektov, kjer vsak zavod nastopa sam. Izgleda pa kot, da ravnatelji ne želijo z istimi sredstvi in skupnim nastopom narediti več ali določene stvari nabaviti ceneje. 4. Ko sem kandidiral za župana, sem bil prepričan, da moram delati za dobrobit vseh občanov, sedaj pa s temi napadi doživljam, da bi moral ščititi privilegije in koristi posameznikov, tudi na račun ostalih občanov. Izgleda, da so te pravice in privilegiji posameznikov nedotakljivi, saj za njihovo obrambo kot ščit uporabljajo otroke in stisko njihovih staršev, ki si ne upajo zoperstaviti nepravilnostim, da se to nebi maščevalo njihovim otrokom. Žalostno je, da se takega načina obrambe poslužujejo tudi posamezniki in tisti, ki z njimi manipulirajo, bili pa naj bi temelj razvoja in napredka te občine, pa so prvi proti razvoju in napredku. To dokazujejo s svojimi članki v časopisih, ki so polni neresnic, laži, pripisanih izjav meni in posameznim članom OS, katere niso bile nikdar izrečene. Posamezniki, ki naj bi bili vir poštenega in strokovnega dela, se poslužujejo trganja besed in polstavkov iz konteksta razprave na občinskem svetu in prilagajajo te besede obrambi svojih interesov, brez argumentov. Pri preverjanju posameznih člankov sem ugotovil, da posamezne učiteljice, učitelji in vzgojiteljice sploh niso vedeli kaj podpisujejo, saj so podpisovali priloženi članek, ki pa je vsebinsko različen od časopisa do časopisa, in prilagojen trenutnemu interesu avtorja (avtorjev), podpisi pa so vedno isti, s tem da so nekateri podpisani dvakrat. Očitno je tudi, da si posamezniki, ki so vodili celotno akcijo niso natančno ogledali posnetka seje OS (ne vem če namerno ali nenamerno), ker bi opazili da navedbe v člankih niso enake razpravi na seji ampak, da so stvari umetno dodatne. Ugotovili bi tudi, da so posamezni deli člankov enaki ali podobni razpravi posameznih svetnikov na občinskem svetu. To daje slutiti, da člankov niso pisali člani sindikata sami, ampak, da jih avtor (avtorji) iz ozadja uporablja kot marionete za dosego svojih ciljev in tako uspešno manipulira z njimi. Po vsem tem se lahko samo sprašujem, kako posamezni podpisniki teh člankov pripravljajo otroke za samostojno življenje, če pa so sami tako nesamostojni in vodljivi posameznikom, da ščitijo njihove interese, pa čeprav na hrbtih otrok. Žalostno pa je tudi, da si posamezne učiteljice, učitelji in vzgojiteljice jemljejo pravice, ki so v pristojnosti občinske uprave in občinskega sveta in so jim interesi otrok, ostalih občanov in občine postranskega pomena, samo da zaščitijo svoje interese in koristi. Konstantni napadi posameznikov v občinskem svetu, v časopisih in v javnosti med občani in obračanje pomena mojih besed v člankih posameznih časopisov, daje slutiti, da nekaterim, ki so bili v preteklosti na vodilnih položajih v občini ni interes, da bi se kaj spremenilo na boljše. S tem, ko se nič ne spremeni ni nevarnosti, da bi se spremenile pozicije in interesi posameznikov. Za obrambo teh koristi ni važna cena, ki jo bo plačala občina in občani, pa čeprav se bomo vsak dan bolj pogrezali v nerazvitost in apatičnost, brez želje, da bi se v tej občini kaj spremenilo. Cilj in obljube, ki sem jih dal pred volitvami še veljajo in naredil bom vse, da te obljube izpolnim. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno spremeniti miselnost in pridobiti sredstva in to ne glede na to, če bodo posamezniki izgubili svoje nepravilno pridobljene pravice in ugodnosti. Prepričan sam, da bom za dosego teh ciljev pridobil večino v občinskem svetu in da večina svetnikov ne bo padla pod vpliv posameznikov, ki ne želijo sprememb in s tem izboljšanja življenja v občini. Prepričan sem tudi, da bo čas v naslednjih dveh letih dokazal, kdo je imel prav in da se bodo takrat občani vprašali o namenih posameznikov, ki sedaj tako pljuvajo po meni in celotnem občinskem svetu. Kaj si posamezni člani mislijo o svojem sindikatu SVIZA, si lahko ogledate na naslovu http://www.sviz-sl.si/forum/ tema: delovna uspešnost Župan Anton Šenkinc SO SVETE KRAVE PADLE NA GLAVE Dolga leta je veljalo nenapisano pravilo, da če želiš mimo živeti, se ne zameri ne župniku ne učitelju. To je šolnikom omogočilo, da so živeli kot svete krave v Indiji. Še pomisliti nisi smel, da je v šolstvu kaj narobe, kaj še le da bi to izrekel. Seveda v šolstvu ni bilo vse tako kot bi moralo biti, vendar so starši modro molčali, ker so se bali, da ne bi njihovega otroka »vzeli na piko«. Kritika izrečena za 6. seji občinskega sveta je to bojazen staršev le potrdila. V raznih časopisih so zagnali vik in krik. S pisanjem v raznih časopisih so nedvoumno odgovorili na mnoga vprašanja. Jasno je, da v šolstvu ne bo nič več, kakor je bilo. Prav tako je jasno, da je šolstvo za svoje politične malverzacije izkoristil bivši župan ob Podpori lastne žene. To nedvoumno dokazujejo naslednja dejstva. Po kaseti 6. seje OS je najprej Povpraševal nekdanji župan. Ker je v knjižnici še ni bilo, je njegova soproga, gospa Lipolt Neva, poslala gospoda Bonanota na TV Galeja. To dokazuje tudi odstavek »ob tem se nam poraja vprašanje, če je župan s svojim delom, točnostjo in doslednostjo lahko za vzgled«, ki ga Lipolt neprestano ponavlja na sejah OS. Zagotovo je sedanji župan lahko za bistveno večji vzgled kot nekdo, ki ima kup ovadb zaradi zatajitve plačila davkov. Podpisniki si jemljejo pravice, ki jih nimajo in si prepisujejo znanja, kijih tudi nimajo. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina dolžna kontrolirati porabo občinskega denarja. Zakaj ga ne bi smela v šolstvu in vzgoji vedo samo podpisniki. Ali vedo tudi to, da letno porabijo 360.000.000,00 SIT občinskega denarja? Samo vsebino pisma nima smisla komentirati, ker je navadno skrpucalo, ki naj bi jo izrekel jaz, pa seveda ne drži. Jaz sem izrekel natančno to: »Ko gredo naši otroci naprej v šole, v določenih predmetih ne znajo nič, so kot bti «. Razlika je očitna. Očitno imajo podpisniki težave s poslušanjem, pa tudi z branjem. Skozi celo pismo pišete le o svojih pravicah. Kje so pa dolžnosti? Če jaz oddam polovično bilanco na davkarijo, mi jo zavrnejo in jo moram popraviti. Če vi na polovico naučite otroka, preložite breme na otroka samega in na njegove starše. Pri tem pa še nesramno pozivate starše k sovraštvu. Zanesljivo mi je pismo odprlo oči. Izjava, ki sem jo dal na občinskem svetu ne drži, saj so bti drugje in ne med otroci. Ob tem pisanju pa se porajajo tudi nova vprašanja? -Predsednik sindikata gospod Tašo Hrvatin v PN piše, kako morajo imeti šolniki visokošolsko izobrazbo. Kakšno imate vi? -S kakšnim srcem ste podpisali tisti učitelji, ki leta in leta povzročate staršem stroške za inštrukcije. -Glede na to, da ste vsi veliki strokovnjaki in nenadomestljivi, na kateri naslov naj starši naslovimo račune za povračilo stroškov inštrukcij? (skozi davke smo to poučevanje že plačali in sicer Vam) -Iz katerega konta ravnatelji plačujete advokate, da zagovarjajo vaše nečednosti? -Kako na svoje kolege gledate tisti podpisniki, kateri otroci niso pridobili zadostnega znanja in so imeli ali imajo popravne izpite in sploh težave iz predmetov, ki jih imam vseskozi v mislih? Letos vas je kar nekaj. -Ali se podpisnikom splača izpostavljati ugled celotnega šolstva in vzgoje zaradi nekaj nesposobnih ravnateljev in nekaj nesposobnih učiteljev? V informacijo naj vsem staršem povem, da bodo učitelji v prihajajočem šolskem letu opravili natanko 582.75 pedagoških ur. Delavec z 30 dni letnega dopusta pa 1.848 ur ali trikrat več. Vse ostalo »delo« šolnikov je predpisano z zakonom in ga nihče ne kontrolira. Za konec pa še glavna dilema? Ali je bila večina podpisnikov zavedena s strani organizatorjev ali je toliko neinteligentna, da ne opazi, da je izrabljena za obračunavanje bivšega župana z izvoljeno oblastjo? Popolnoma nepomembno je, kakšen je odgovor, gotovo pa je, da ste padli na glave in postavili pod vprašaj svojo kredibilnost in intelektualno sposobnost udejstvovanja v vzgojno šolskem sistemu! P.S. Branimirju Štruklju nima smisla odgovarjati saj ima očitno težave s pomeni besed in je napisal popolne neumnosti. Poleg tega je z upokojitvijo svojega tasta postal nepomemben. Ne priznavajo ga niti lasmi člani, kar je razvidno iz foruma na internetu. Vojko Tomšič ŠLO JE ZA OSTRO KRITIKO KVALITETE DELA NEKATERIH UČITELJEV Po vseh razprtijah in pravi medijski vojni med bistriškimi šolniki in županom oziroma občinskim svetom, ne morem ostati ravnodušen. Zlasti ne, ker sem bil v zadnjem pismu s strani 160 šolnikov osebno izzvan. Izzvan kot poslanec, kot predsednik komisije za družbene dejavnosti in kot nekdanji »učitelj« (v navednicah, ker sem ta poklic le začasno opravljal v absolventskem času). Dobro poznam učiteljski poklic, ga spoštujem in cenim. Zavedam se, da nisem ne poklican, ne usposobljen za ocenjevanje tako kvalitete kot kvantitete vašega dela. Prepričan sem, da so vaše delovne obveznosti, dopusti, kot tudi učiteljske plače v mejah zakonskih določb. Tako kot so tudi nagrade občinskim svetnikom znotraj teh mej. In tako kot so bile te nagrade znotraj zakonskih mej tudi v preteklem mandatu, ko je v občinskem svetu sedela kopica šolnikov. Razočaran sem nad načinom komunikacije, ki ste se ga lotili. Z vrsto pretiranih in prenapihnjenih izjav izrečenih na občinskem svetu, povsem po nepotrebnem zaostrujete odnose med občinskim svetom in šolniki. Spretno manipulirate z izjavami, govorite o varčevanju na otrocih in celo pozivate občane naj se upro žalitvam svojih otrok. Nikakršnih žalitev otrok nisem zasledil na seji občinskega sveta. Šlo je za ostro kritiko kvalitete dela nekaterih učiteljev, od katere pa bi se osebno rad ogradil. Za oceno tega dela so odgovorni tisti, ki vam dajejo plačo, delo občinskega svetnika pa bodo najbolje ocenili občani na volitvah, tako kot so to počeli tudi v preteklosti. Bomo pa občinski svetniki spremljali vodenje šol in racionalno porabo proračunskega denarja, saj je to ključnega pomena pri izdaji mnenja k imenovanju ravnateljev. Eno takih, pozitivno, smo pretekli mesec izglasovali. Upam, da bo takih še več. Za pravilnosti takih odločitev pa občinski svetniki potrebujemo vrsto podatkov, koliko in kam se je v preteklih letih vlagalo in investiralo, kakšno je trenutno stanje opreme in celotne infrastrukture po osnovnih šolah ter kakšni so plani za bodoče. Le na osnovi teh podatkov bomo v bodoče lahko pravočasno preprečili inšpekcijske odločbe, ki nam najbrž ne slučajno, prav letos nalagajo vrsto obveznosti. Ob takih grehih iz preteklosti, se tudi občinski svetniki težko odločimo za novo, nekaj sto milijonov vredno investicijo. Da pa bomo v bodoče izpeljali tudi take investicije, nam ne preostane drugega kot kulturni dialog med županom in občinskimi svetniki na eni strani, kakor tudi šolniki na drugi strani. Vam status učitelja v družbi opredeljuje mednarodna konvencija. Mi, občinski svetniki in župan, take konvencije nimamo, lahko pa mirno rečem, da ste si z zadnjim pismom podpisanim s strani 160 učiteljev, ta status močno oblatili. Igor Štemberger Igrišče ob vhodu v vas Križ ob koncu vasi Vas je ena najbolj urejenih v občini, kar je vidno tudi iz urejenih hiš, poti, zelenic in dvorišč petdesetih letih v bližnjem Podgradu začela delovati tovarna Piama, ki je zadržala večji demografski odliv in nudila zaposlitev prenekateremu Podbežcu. Zadnjih dvajset let pa se niti Podbeže niso uspele izogniti vsesplošnemu trendu upadanja števila rojstev, tako v vasi prevladuje staro prebivalstvo, vseh šoloobveznih otrok pa je le še za en dober avtomobil. Osrednja vaška ulica Spomenik padlim v središču vasi V preteklosti so se ljudje preživljali skoraj izključno s kmetijstvom, saj je rodovitna flišna podlaga nudila zadovoljive pogoje za poljedelstvo, travnate površine in pašnike (danes že pretežno zaraščene) pa je popasla številna živina (govedo, pa tudi drobnica). V vasi seveda ni manjkalo spretnih rokodelcev in obrtnikov, ki so znali rešiti in opraviti še tako zahtevna dela. Tudi danes je v Podbežah ostalo (za Brkine) presenetljivo veliko število ljudi, ki vztrajajo in ne dopustijo popolnega zaraščanja krajine; v hlevih je še skoraj 40 krav in 3 konji, v začetku vasi pa premorejo tudi pravi mali živalski vrt (Ptičji vrt Gorana Kinkele), kjer si lahko ogledamo bogato ptičjo zbirko. Tudi krompirja in poljščin je zaenkrat v Podbežah dovolj za vse. Kot vsaka poštena vas so tudi v Podbežah nekoč premogli pravo pravcato »oštarijo« in tudi trgovino, ki pa je delovala v 90-tih letih. Kljub temu, da gostinskih objektov v vasi ni več, bodo gostoljubni domačini naključnemu obiskovalcu prijazno postregli s pravim domačim slivovcem, na mizi pa ne bodo manjkale niti domače dobrote s starejši vaščani gulili tam. Podgrad pa je bolj ali manj vseskozi predstavljal upravno in administrativno središče, čeprav je danes upravna enota v Ilirski Bistrici. Tudi v osnovno šolo hodijo podbeški otroci v Podgrad. Težki časi in krvave preizkušnje so iz Podbežcev naredili pobožne in strpne ljudi. A korenine segajo veliko dlje, saj je bila vaška cerkev v središču vasi zgrajena leta 1663, in sicer v klasičnem stilu, nekateri viri ga imenujejo tudi ljudski stil. Posebnost tega stila je, da je cerkev pravokotne oblike s polkrožnim prezbiterijem. Zvonik je grajen v stilu preslice Stari zvon je bil izdelan 1924 leta, hranijo ga v cerkvi angela. Na vrhu oltarja, ki se dviga skoraj do stropa prezbiterija, kraljuje kip Marije z Jezusom v naročju, z leve in desne strani jo varujeta dva angela. Na marmornati oltarni mizi so postavljeni štirje stebri, ki uokviijajo oltar. Celoto dopolnjujeta obokana prehoda, nad katerima so postavljeni kipi Sv. Antona, Sv. Jerneja, Sv. Andreja in Sv. Frančiška. V cerkvi so izjemno dragoceni lahterji (svečniki) Balinišče pršutom in potico. Ob tem vas bodo ogovorili v pristnem podbeškem narečju, ki je mešanica čičkega in brkinskega govora in se sliši nekako takole:»M' ča djat, mi Podbišci smo hudo fanjpa ns pridte čj’kej vit...« Podbeže so bile v preteklosti navezane na dva bližnja večja kraja, in sicer Hrušico ter Podgrad. Z vasjo Hrušica so Podbežci povezani zaradi cerkve, saj spadajo v hrušiško faro, pa tudi šolske klopi so nekateri Cerkev sv. Marije Magdalene (grajen zid s tremi odprtinami za zvonove). Notranjost cerkve ni poslikana. Glavni oltar je narejen iz sivega in črnega marmorja, nekateri detajli pa iz rjavega. Sredi oltarja j e ob obokani niši postavljen kip Marije Magdalene, nad njo pa lebdi kipec Podbeže so gručasta vas, ki stoji na širokem slemenu na obrobju Brkinov. Sfmo ime Podbeže je po pripovedovanju domačinov nastalo zaradi bežajev ali ubežnikov (beguncev) pred Turki, ki so se zatekli na področje današnje vasi in tam osnovali novo naselbino. Na slemenu so travniki in njive, nižje v neizrazitih grapah, pa mladi listnati gozdovi. K naselju spada še zaselek Zalči v dolini potoka Klivnika. Kako pridemo v Podbeže? Do vasi se pripeljemo po urejeni, dva kilometra dolgi cesti, na katero zavijemo z regionalne ceste Ilirska Bistrica-Podgrad. Naključnemu obiskovalcu se bo nehote zazdelo, da se pelje na Sviščake ali kak podoben visokogorski kraj, vendar se mu že po dobrem kilometru vožnje skozi gozd razgrne prekrasen pogled na še vedno zgledno urejene in obdelane podbeške travnike in njive. Cesta se nato povzpne na 600 m visok grič, kjer dejansko stoji celotna vas. Levo in desno ob poti stoje hiše, ki so večinoma obnovljene, nekaj pa je tudi povsem novih. Vas je zelo lepo urejena, krasijo jo številne cvetlične gredice in urejene zelenice, podrtij pa praktično ni. Vas danes šteje 111 prebivalcev, le-ti so nastanjeni v 38 hišah. Pa ni bilo vedno tako. Leta 1869 je vas štela 247 prebivalcev, v naslednjih tridesetih letih pa se je število povzpelo na rekordnih 268 duš in LETO POPISA ŠTEVILO PREBIVALCEV 1869 247 1900 268 1931 268 1961 183 1971 162 1981 134 1991 127 2002 111 stagniralo do popisa leta 1931. Od takrat dalje prebivalstvo Podbež nenehno upada. Vzroke zmanjševanja prebivalstva gre iskati v obeh svetovnih vojnah, ki so v Podbežah terjale previsok davek, po drugi svetovni vojni pa se je veliko število ljudi izselilo predvsem zaradi ekonomskih razlogov. S trebuhom za kruhom so namreč odhajali v daljno Avstralijo in Ameriko, pa tudi na Obalo in v bližnja večja mesta. Slika bi bila verjetno še bolj tragična, če se ne bi v poznih in mašni plašči. Tudi spovednica in križev pot sta zelo stara, saj ju pomnijo celo naj starejši vaščani. Na stičišču prezbiterija in ladje cerkve je na levi strani nameščen kip Marije z Jezusom, na desni strani pa kip Srca Jezusovega. Zelo čaščena je tudi lesena kapelica, ki visi na levi strani cerkvene ladje. V njej Je Marijin kip in nabožne podobice, ki so jih darovali verniki. Kapelica je bila namenjena Marijini družbi in je romala iz hiše v hišo. Kipi svetnikov so iz lesa in so bili leta 1999 restavrirani. Obnovljena je bila tudi streha cerkve in napeljana V številnih hiškah, ki so lepo razporejene okoli Kinkeline hiše, živijo fazani, račke, divji kanadski purani, jerebice, prepelice, pasemske kokoši in ostale živali. Race imajo prostor ob bazenih. se popravljajo in vzdržujejo vaški številna obnovljena oziroma nova objekti ter poljske poti; le-te krasijo križna znamenja. Vasica Podbeže, se že nekaj časa ponaša z malim živalskim vrtom, ki je zagotovo vreden ogleda. V parku živi štirideset pasem malih živali. Prevladuje predvsem okrasna perutnina. V prvi obori srečamo muflone, himalajske pritlikave koze in jelene damijake med njimi se prosto sprehaja tudi nekaj fazanov. Življenje v vasi so v zadnjih desetletjih olajšale pridobitve, za katere so v dobršni meri zaslužni predvsem sami Podbežci. Z zagnanostjo, složnim delom ter številnimi samoprispevki so v letih po vojni najprej popolnoma elektrificirali vas, pripeljali staro makadamsko, kasneje pa še novejšo asfaltno pot do vasi, v 80-ih letih so dobili tudi telefon in vodovod. Nazadnje se je vas pod zagnanim vodstvom lotila izgradnje igrišča in balinišča, ki sta v poletnih mesecih pravi vaški zbirališči za stare in mlade. Pristni človeški odnosi se vseskozi krepijo in ohranjajo tudi na t.i. »rabutah«, kjer Zaselek Zalči Goran Kinkela vsako leto vzgoji nekaj mladičev vsake vrste. Zelo je zadovoljen, če vzgoji kakšnega redkega in zahtevne/mana, saj pri nekaterih vrstah, kot so pavji, uhati, sijajni fazani. Bolj enu^t^vni, pa zato nič manj zanimivi so kraljevi, zlati, srebrni, tragu^*„. eliot, mongolski, diamantni, platinasti, nepal, svinghoj in beli fazan. “ Moja prva okrasna žival je bil pri dvanajstih letih zlati fazan. Nato je k hiši prišel srebrni in svinghoj fazan. Leta 1995 se jc vse skupaj začelo širiti. Postal sem član društva gojiteljev malih pasemskih živali Sežana. Začel sem se udeleževati razstav po Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji in se nekaterih tudi udeležil s svojimi živalmi. ” Tako odgovarja Goran Kinkela na vprašanje kako se je začel ukvarjati z vzrejo Oltar v cerkvi Za urejenost je vas Podbeže dobila tudi občinsko priznanje elektrika. V zvoniku visijo trije novi pravimi zvončarji in črnim kliščarjem zvonovi, ki so posvečeni Sv. Mariji ter shod ob vaški zavetnici Sv. Magdaleni (22. julij), v preteklosti pa so Podbežci imeli shod dva tedna pred pustom. Pravcati praznik je bil za vsako hišo tudi čas kolin, a to ne sodi več v ta sklop. Magdaleni, Sv. Andreju in Mariji kraljici miru. Star zvon je shranjen v cerkvi, izdelan j e bil leta 1924 v Vidmu v Italiji. Nesrečnega 18. maja 1944 Podbežci ne bodo nikoli pozabili. Nacisti in fašisti so tistega dne v onemoglem besu okrutno pobili 24 domačinov in požgali skoraj celo vas. Žrtve so ponupan« ■. ct-unnem grobu na hrušiškem pokopališču, dogoaen pa je s spominsko ploščo obeležen tudi v sami vasi. Kulturni utrip Podbež temelji na starih običajih, kot so: škoromatija s ujuiLU.biroogis.com ogis@siol.net t: (03) 492 81 70 f: (03) 542 IO 70 JjM PrmnAJA •šotori za sejme ^ • šotori za prireditve v- • hale in industrijski šotori Miru infek HALTEC zu RENAULT v- Avtoservis Smrdelj Valter s.P. Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-760, fax: 05/71-00-761 ‘PRODAJA VOZIL RENAULT ‘PRODAJA RABLJENIH VOZIL ‘PREPIS VOZIL ‘ NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava dVtOpIdŠČBV) ‘ PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME ‘AVTOVLEKA ‘ NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE ‘ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR IZ POSLANSKIH KLOPI izkoriščamo Avgusta kot običajno Državni zbor ne zaseda, zato pa parlamentarne počitnice poslanci za najrazličnejša srečanja, kot so razni seminarji, izobraževanja, konference in pnrlobno. Srečanje doUgarij mladih parlamentarcev iz 22. evropskih držav je bilo letošnje poletje v evropski prestolnici Bruslju. Osrednja tema pogovorov je bil NATO in obrambna politika Evropske unije. Srečanja «o potekala na poveljstvu zveze NATO v Bruslju, na vojaškem poveljstvu omenjene zveze v Monsu in pa v prostorih parlamenta Evropske unije. Poleg slovenske delegacije so bili prisotni še poslanci iz parlamentov Češke, Madžarske, Norveške, Poljske, Portugalske, Španije, Turčije, Armenije, Gruzije, Estonije, Litve, Latvije, Moldavije, Romunije, Ruske federacije, Slovaške, Bolgarije, Makedonije, Švedske, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Čme gore, kot po novem imenujemo cx Jugoslavijo. Poleg osnovnih informacij o evro-atlantski obrambni zvezi in njeni vlogi ter o njeni transformaciji, smo se v diskusijah osredotočili na aktualne dogodke tako v Evropi, kot tudi v Iraku in Afganistanu. Veliko poudarka je bilo na odkrivanju in preprečevanju uporabe orožja za množično uničevanje, ali z drugimi besedami povedano biološkega, kemičnega in jedrskega orožja. Pri teh aktivnostih ima pomembno vlogo sodelovanje in izmenjava informacij obveščevalnih in varnostnih služb čim širšega kroga držav. Tudi zato je cilj zveze NATO širitev na vzhod in čim tesnejši odnosi z Rusijo in Ukrajino. Odnosi z Rusijo so posebna tema. Ruska armada je z zvezo NATO prvič tesno sodelovala v mirovnih operacijah na Balkanu, po prvem krogu širitve na Poljsko, Češko in Madžarsko zlasti pa po napovedani novi širitvi zveze NATO še bližje ruskim mejam, pa postajajo Rusi do omenjene obrambne zveze precej nezaupljivi in v tem vidijo celo neke vrste grožnjo. Predstavljene so nam bile tudi operacije na Balkanu, kot sta SPOR v Bosni in Hercegovini in K.FOR na Kosovu ter operacija Concordia v Makedoniji. Zadnjo ocenjujejo kot izredno uspešno, saj naj bi preprečila državljansko vojno v Makedoniji, poleg tega pa je to prvi primer sodelovanja vojska zveze NATO in Evropske unije. Sile EU za hitro posredovanje so točka spora nekaterih članic zavezništva. Nemčija, Francija, Belgija in Luksemburg so tiste države, ki si najbolj prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev takih enot, ki bi bile popolnoma neodvisne od zveze NATO. To pa ni najbolj po volji najmočnejše članice zavezništvo ZDA, ker bi s tem Američani počasi izgubljali vpliv v Evropi. Za Američane bi bila vojska EU sprejemljiva v primeru, da gre za iste enote, isto opremo in celo isto poveljstvo, kot ga uporablja NATO. Dejansko za popolnoma isto vojsko, ki bi enkrat nosila zastavo zveze NATU, drugič pa zastavo EU. S strani ameriških predstavnikov v zvezi NATO smo slišali kar nekaj pikrih tudi na račun evropskih držav, ki da premalo denarja namenjajo za vojsko in s tem tudi za omenjeno obrambno zvezo. Kot svetli izjemi sta bili izpostavljeni le Turčija in Poljska. In prav na primeru Poljske smo spoznali novo formulo kako NATO prodre na tista območja kjer za posredovanje ne more dobiti soglasja znotraj članic. Poljske vojaške enote se odpravljajo v Irak, kjer imajo naloge pri vzdrževanju miru. Vendar postavlja se problem, ker te enote nimajo ustrezne opreme, zato bodo uporabljale opremo zveze NATO, ta zveza pa mora seveda za svojo opremo skrbeti. Tako je NATO preko Poljske posredno prišel tudi v Irak, čemur so nasprotovale nekatere pomembne članice zveze. »Preveč denarja, preveč opreme in zlasti preveč življenj smo izgubili v Iraku, da bi lahko prepustili nalogo nedokončano, « je dejal ameriški ambasador pri zvezi NATO, gospod Nicholas Burns. Le kdo jih je vabil tja? Na enotedenski konferenci smo se srečali s številnimi visokimi uslužbenci zveze NATO in obrambnih sil EU, omenil bi le generalnega sekretarja zveze NATO Lorda Georgea Robertsona, predstavnika zveze NATO za stike z javnostjo, vsem dobro znanega Jamia Shea, ali pa predstavnike varnostnega odbora v EU Davida Hobbsa in Paula Cooka. Igor Štemberger POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1.ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan nadaljevanju. KOLIKO IMA KDO Za popestritev jesenskih dni pa vam predstavljamo plače direktorjev agencij, skladov, javnih zavodov in podjetij v več kot 50 % lasti države. Pa prijetno branje Direktorji agencij, skladov, javnih zavodov in podjetij v ved kot 50-% lasti države ktor I HBJi Andrej Marušič Ivan Eržen Šime Kopilovič v.d. Irena Grmek Košnik Marko Vudrag Karl Turk (inštitut za varovanje zdravja RS Zavod za zdravstveno varstvo Celje Zavod za zdravstveno varstva. Koper Zavod za zdrav;-,n... varstvo Kranj 7».oa za zdravstveno varstvo Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Zora Levačič Turk Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Tatjana Frelih Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto . . Dušan Harladner Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem Evgen Janet Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani Terezija Oven Splošna bolnišnica Brežice Tone Zorko Splošna bolnišnica Celje v. d. Štefka Presker Splošna bolnišnica Celje Ratko Komadina Bolnišnica Golnik Jurij Šorli .... Splošna bolnišnica Izola Tomaž Gantar Splošna bolnišnica Jesenice v. d. Nataša Mežek Splošna bolnišnica Jesenice Miran Rems Bolnišnica z, ginekologijo in porodništvo Kranj Mo,ko LavriC Klinični center Ljubljana Primož Rode Onkološki inštitut Ljubljana Peter Albert Fras Splošna bolnišnica Maribor Gregor Pivec Splošna bolnišnica Murska Sobota Bojan Korošec Splošna bolnišnica "Dr. Franc Derganc" Nova Gorica Darko Žiberna Splošna Poln,»n,ca Novo ™„o Mira B.t.ij Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna Alenka Pleško Mlakar Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj ... .. Bolnišnica Ivana Regenta Sežana Silvana Šonc Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Vladimir Topler Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični Magdalena Urbančič Bolnišnico Topolšica Janez Po,e, Splošna bolnišnica Trbovlje Rudi Zupan Ortopedska bolnica Valdoltra .. Venčislav Pišot Psihiatrična bolnišnica Begunje Janez Romih Psihiatrična bolnišnica Idrija Viktorija Gorjup Psihiatrična klinika Ljubljana Mira Becele Psihiatrična klinika Ljubljana Marga Kocmur............ Psihiatrična bolnišnica Ormož Majda Keček Psihiatrična bolnišnica Vojnik IŽi&ŽčiSiS&Liii Danijel Lajlar Franc Hočevar Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil Ljubljana Martina Cvelbar Zavod RS za transfuzijsko medicino Božidar Volje Zavod RS za presaditve organov ,n tkiv ...Danica Avsec Letonja Gozdarski inštitut Slovenije Niko Torelli......... Institut “Jožef Stefan" Vito Turk Nacionalni inštitut za biologijo Tamara Lah Inštitut za ekonomska raziskovanja Boris Majcen Geološki zavod Slovenije Bojan Ogoreleo Inštitut za hidravlične raziskave v.d. Jurij Mlačnik Inštilu, za kovinske materiale in tehnologije Monik. Jenko Inštitut za narodnostna vprašanja Mitja Žagar Institut informacijskih znanosti a***"* z . . .. , . ... , . Kmetijski inštitut Slovenije Pedagoški inštitut Tekstilni inštitut Maribor Zavod za < Slovenske železarne, d.d. Rudnik žiVOi Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju, d.o.o. _ ......- ' *_ --------- Rudnik Zagorje v zapiranju d.o., v.d. Tomaž Seljak Peter Venturini v.d. Slavko Gliha Zoran Pavlov Irena Lesjak Kaliopa Dimf Miha Tomaževič Darko Darovec • 0ran ....... Ti bor Šimonka ... .-v...v -A~ --»» te; -vAV-' Suzana Fajmut Štrucl , , .. ■ ,. - - . • Herman Kunej Franci Štosicki 1.120.316 865.929 898.901 858.000 934.690 1.033.582 871.369 793.426 861.146 779.953 816.984 931.805 870.199 1.031.208 912.392 900.909 966.610 885.175 918.040 1 .260.717 1.1 06.881 1.081.906 1 -006.929 922.387 884.448 871.365 1.008.314 772.330 1.198.391 757.925 869.667 890.799 1.068.189 896.279 1.021.969 892.477 913.512 755.646 834.562 871.171 1.028.292 849.171 1.049.633 913.662 895.003 1.182.852 792.522 963.524 816.930 748.324 1.285.581 835.641 938371 700.746 856.297 844.760 686.0/z' 847.634 922.628 975.067 880.352 649(432 1.626.459 816.412 801.970 1.029.923 1.089.967 KANr.~ j-T.TK>':c'xprr»-:vj 'ijš/JT Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov Zavod za blagovne rezerve .............. Slovenska izvozna družba, d.d. --bwk-,"X>.v- VjsK a‘(.iAL «!W5. Nafta Lendava, proizvodnja naftnih derivatov, d.o.o. Anton Grabeljšek 1.090.484 Alojz Leskovšek ....... . . 1.153.775 Marjan Kramar 2.112.453 ; 1.507.620 Cveto Žalik 1.509.300 .........—..•*0>r .... Slovenski gledališki muzej 571 039 Zgodovinski arhiv Ljubljana Pokrajinski arhiv Mar.bc ' Zgodovinski arhiv Celje Pokrajinski arh,v Nova < Pokrajinski arhiv Koper >>-, r.r~,~y , . ™ ~ -T Z, 678.954 651.582 583.047 V letošnjem letu je družbeno dogajanje na Bistriškem zaznamoval človek, ki pravzaprav celotno svoje življenje živi izven meja občine Il.Bistrica. Govorimo seveda o širšem zanimanju, saj je pater Ivan Tomažič - o njem je namreč govora, domačinom iz Pregarij v Brkinih in strokovni zgodovinski ter arheološki srenji že dolgo znan. Pater Ivan Tomažič je namreč duhovnik, ki živi in dela na Dunaju, v juliju in avgustu pa delovno preživi svoj dopust na Bregarjih. Kot zaveden Slovenec je z svojo finančno pomočjo poskrbel za ohranjanje kulturne dediščine v brkinskih vaseh, za kar je ob letošnjem občinskem prazniku dobil tudi spominsko listino Občine Il.Bistrica. Še bolj pomembno pa je njegovo strokovno raziskovalno delo, saj že dolga leta s svojim raziskovanjem in pisanjem utira novo spoznanje o našem izvoru - da smo Slovenci pranarod, tako imenovani Sloveneti. Zelo aktiven je bil tudi na Dunaju, saj je leta 1966 ustanovil študentski dom Korotan, deset let pozneje še študentski dom Koper, ki sta v celoti namenjena slovenskim študentom, kar samo dokazuje njegovo slovensko zavest in pripadnost narodu, ki ga je pravzaprav dodobra spoznal šele v njegovih zrelejših letih. V naslednjih vrsticah patra Ivana Tomažiča predstavljamo še vam. Pater Ivan Tomažič, letošnje leto je prav gotovo zaznamovalo tudi obdobje vašega bivanja na Bistriškem, četudi živite in delate na Dunaju. Šestdeseta obletnica duhovništva, biserna maša in navsezadnje spominska plaketa občine Il.Bistrica ob letošnjem občinskem prazniku, so dogodki, ki vam bodo še dolgo v spominu. Vesel sem, da vsaj v starih letih nekaj storim za svoje vaščane, za svojo domovino v ožjem kraju. Tukaj Ivan Tomažič, rojen 17.6.1919 na Pregarjah, je z dvanajstimi leti odšel na šolanje v Italijo. Po končani gimnaziji je stopil v red klarentincev. Leta 1943 je bil v Španiji posvečen v duhovnika. Tako pater Tomažič v letošnjem letu obhaja lep jubilej, biserno mašo ob 60 letnici duhovništva. V Španiji je dve leti tudi poučeval, nato pa je sledila šestletna služba v Rimu. Leta 1953 je bil premeščen na Dunaj, kjer živi in dela še danes. namreč nikoli prej nisem bil oziroma sem komaj kdaj prišel za kratek čas. Šele zdaj imam priložnost, ne samo da sem nekaj časa tukaj - dva meseca, kar je zame dosti, ampak zato, da se posvetim tukajšnjim ljudem, da sem z njimi, da jim pomagam, da jim dam nekoliko navdušenja in veselja. Z velikim veseljem jim pomagam pri njihovih zadevah, poskušamo zgraditi ali popraviti kar je treba, še posebej na Pregarjah in v teh brkinskih vaseh. V nekaj preteklih letih ste ogromno postorili za ljudi na Pregarjah. Alije to cilj ob zaključku vaše delovne poti, ki je bila mimogrede rečeno zelo pestra? Da, poseben cilj je ravno to. PATER IVAN TOMAŽIČ Tukaj, v tej vasi, sem bil rojen, v tej cerkvi sem bil krščen in zato imam posebno ljubezen do tega kraja, do te cerkve, do teh ljudi. Zato sem se tudi zavzel za ta kraj. Čeprav na Pregarjah nimam več sorodnikov, vsi so namreč pomrli, razen ene nečakinje, ki je še tukaj, ampak vseeno - tukajšnji ljudje so mi kot sorodniki, zato sem tukaj rad in se rad srečam in pogovarjam z njimi. Prav domačini so mi povedali, da so izredno zadovoljni, da ste prišli nazaj na Pregarje. Konec koncev je vaše delo zelo vidno pri obnovi cerkve. Resje. Marsikateri mi je tudi dejal, naj ostanem tukaj. Vendar sem jim odgovoril, da je staro drevo težko presaditi. Jaz imam še vedno svoje dolžnosti na Dunaju, vezan sem na svojo službo v bolnišnici. Na Pregarjah nisem niti na počitnicah ampak na delovnem dopustu. Če sem hotel priti na Pregarje, sem moral poskrbeti za svoje namestnike na Dunaju. Res je, ljudje so zelo veseli, hvaležni in prijazni - in to me zelo veseli. Skoraj mi je žal, da ne morem ostati dalj časa. Poleg dela v dunajski bolnišnici ste veliko postorili na področju slovenstva na Dunaju. Znani so študentski domovi, ki ste jih postavili, kako bi ocenili to obdobje delovanja. Začelo se je pravzaprav tako. Ko sem dvanajstleten odšel od doma, nisem imel niti ene slovenske šole. Nič nisem vedel o Slovencih, še manj o slovenski zgodovini. Kar sem se spominjal, je bilo tisto domače življenje, domače narečje in nič več. Leta in leta, cela desetletja sem hodil po svetu samo s to malenkostjo slovenščine zato pa z zelo globoko slovensko zavestjo. Slovenska zavest in ljubezen do slovenskega naroda - tega nisem nikdar izgubil. Vedno sem vedel, kdo sem in vedno sem imel največjo ljubezen do svojega naroda. Bil sem v Italiji, potem v Španiji, ponovno sem se vrnil v Italijo in tako je šlo, ne da bi lahko kaj napravil ali da bi lahko kaj več spoznal o samem sebi. Šele ko sem prišel na Dunaj, leta 1953, sem prišel v stik z Slovenci, slovenskimi študenti in sem začel malo bolj razmišljati o svojem narodu, o zgodovini in tako naprej. Ker sem bil v stalnih stikih z slovenskimi študenti, sem jim začel pomagati. Najprej sem jim pripravil prvo središče - eno nadstropje v eni hiši, nekaj sob ter dvorano za sestanke in prireditve. To je bilo imenitno, zelo važno za študente, kar smo ugotovili tako jaz kot oni. Zato sem pomislil, da bi bilo potrebno napraviti nekaj boljšega, večjega, nekaj stalnega, tako da je padla odločitev o gradnji novega doma. Ali je to tako imenovani Koper? Ne. To je bil Korotan. V lepem predelu - središču Dunaja sem našel staro hišo, ki sem j o kupil in na tem kraju smo zgradili nov dom. Sam sem pripravil načrte, vse pogoje, dobil posojila, ki smo jih nato počasi odplačevali in po letu dni priprave in dveh letih gradnje je stala šest nadstropna stavba v središču mesta. To je bila res lepa velika stavba, na katero bi bil lahko ponosen vsak narod na Dunaju. Deset let po Korotanu pa sem zgradil še en manjši dom z imenom Koper. V vsakem primeru sta oba domova zaznamovala življenje Slovencev na Dunaju. Ja, precej. Ta manjši dom - Koper, je bil sicer namenjen bolj za študentke, da bi imele neko svoje lastno Pater dr. Ivan Tomažič že dolga leta s svojim raziskovanjem in pisanjem, da smo Slovenci praslovansko ljudstvo, utira novo spoznanje o našem izvoru in si pri tem pridobiva nove somišljenike, raziskovalce, ki želijo razjasniti domnevo, da smo Slovenci pranarod. Vedno več znanstvenikov iz zgodovinskega in jezikovnega področja se pridružuje mnenju p. Tomažiča, da smo Slovenci praljudstvo in ne neki prišleki, ki naj bi se med svojim popotovanjem proti jugu Evrope “slučajno” ustavili in ostali na tem koščku ozemlja pod Alpami. središče, kjer bi se lahko nemoteno učile in pripravljale na študij. Tudi v Korotanu so živeli skupaj študenti in študentke, ampak v Kopru so imele študentke, če so to hotele, en poseben kraj, poseben dom. Ta dom še vedno vodim jaz, medtem ko sem vodstvo Korotana pred leti prepustil Mohorjevi družbi. Že prej sem namreč lastništvo Korotana prepisal Mohorjevi družbi, saj osebno nisem mogel biti njegov lastnik, vendar pa sem ga vsa ta leta od začetka tudi vodil. V domu niso prebivali samo slovenski študenti, ampak tudi drugi Slovenci, saj smo imeli v Korotanu kar 90 sob. To so bili razni gostje, turisti, tečajniki in tako naprej -mnogo Slovencev je prišlo v dom vsa ta leta in marsikdo me še sedaj pozdravi in se mi zahvali za čas, ki ga je preživel v domu. Jaz se seveda vseh ne spomnim, ker jih je bilo enostavno preveč. Korotan je bil pred desetimi leti prenovljen, zdaj je še lepši, nekaj sob je bilo spremenjenih v dvoposteljne sobe, s hotelsko opremo in zdaj je Korotan študentski dom, hotel in kulturno središče obenem. Zanimivo je to, da ste šli v svet brez znanja slovenskega jezika. Kljub temu pa ste v svojem življenju naredili kar dosti za Slovence z svojimi deli, z svojimi raziskovanji na področju Venetov oziroma na tezi, od kod Slovenci izhajamo. Res je, poleg skrbi za slovenske študente sem začel tudi raziskovati. Kdo smo Slovenci, od kod prihajamo? In zakaj pravimo Veneti. Prvi, ki so jih na kakršen koli način poimenovali so bili Grki - Homer, ki jih je imenoval Enetoi. Ker grščina nima soglasniške skupine SL, je izpadel prvi zlog in ker grščina nima tudi črke V, je tudi ta izpadla iz besede, tako daje nastalo skrajšano ime eneti. Zanimivo je, da so ime Eneti od Grkov prejeli Rimljani in ker tudi Rimljani niso imeli soglasniške skupine SL, je prvi zlog odpadel. Ampak Rimljani so imeli črko V, tako daje iz grškega Enetoi nastalo ime Veneti. To ime se nato razširilo po vsem rimskem imperija, razen na našem področju, kjer je ostala prvotna oblika Sloveneti - Slovenci. Prišel sem do dognanja, da smo Slovenci avtohtono ljudstvo. Prejšnji narodi, ki pravijo, da so bili tukaj domorodni narodi niso bili prav nič domorodni ali kmečki, temveč zasedbene sile in nič več. Taki so bili Kelti in Rimljani, ki so bili zasedbeno ljudstvo in so samo vladali. Ko pa so odšli, je ostalo domorodno ljudstvo in to ljudstvo je bilo slovensko. Od kod torej izhajajo Slovenci? Prvotno ljudstvo so bili Veneti, pravzaprav Sloveneti, nosilci kulture žarnih grobišč, ki so nastali v lužiški kulturi približno 2000 let pred Kristusom. Te vaše teze o nastanku Slovencev, ki ste jih zbrali v kar šestih knjigah, so vzpodbudile kar precej pozornosti in komentarjev. Kako se pravzaprav odzivate na njih? Dandanes lahko rečemo, da so ta dognanja vedno bolj sprejeta v znanstvenih krogih. Zgodovinarji se sicer še upirajo, ker nočejo priznati, Kdo so ti Slovenci? V eni knjigi sem našel, da so Slovenci prišli izza Karpatov. Čudno se mi je zazdelo - kaj od tam so prišli moji predniki? Kdo in kaj so pa pred tem iskali tukaj? Vse mi je bil neznano - ena sama zmešnjava s to zgodovino. Zato sem začel raziskovati. da so se zmotili, ampak nimajo nobenih argumentov proti. Ne zgodovinarji, ne jezikoslovci, ne arheologi - nihče nima argumentov in dokazov proti mojim tezam. Vendar pa je vedno več ljudi, vedno več razumnih znanstvenikov in izobražencev v Sloveniji, ki sprejemajo moje teze. Vedno več jih srečujem, ki mi potrjujejo, da ne more biti drugače. Vaše dunajsko obdobje je precej vezano na raziskave o Slovencih in seveda na vaše tamkajšnje delovanje. Kako pa je bilo pred tem obdobjem? Najprej moram povedati, da vse to delo, skrbi in raziskovanja o Slovencih in med Slovenci, je dodatno delo k moji službi. Moja glavna služba je že petdeset let oskrba velike bolnišnice za stare ljudi na Dunaju. Tam imam približno tisoč bolnikov, za katere vsakodnevno duhovno skrbim in to je moje delo, od kadar sem prišel na Dunaj. Vse drugo je samo dodatno, ki ga opravljam iz ljubezni do svojega naroda in nič več. Prej pa je bilo tako. Ko sem odšel od doma kot majhen otrok, sem šel najprej v Italijo v zavod klaretinskih patrov blizu Rima. Tam sem zaključil gimnazijo in po njej odšel v Španijo, kjer imajo klarentinci veliko svojih postojank. To je bilo leta 1939, takoj po španski državljanski vojni. Tam sem študiral bogoslovje in bil posvečen za duhovnika. Ker zaradi vojne v Evropi ni bilo možnosti za vrnitev v domače kraje, sem ostal v Španiji in poučeval še dve leti. Nato pa so me vrnili v Rim, kjer sem deloval v veliki župniji, predvsem z mladino. Leta 1953 pa meje predstojnik poslal na Dunaj. Sam sem si sicer želel v Slovenijo oziroma kraj, kjer so Slovenci, vendar je bila odločitev pač takšna, da sem se znašel na Dunaju. Očitno je, da imate veliko dela, tako v bolnišnici kot v popoldanskem času. Ali vam zato ugaja priti na Pregarje v poletnih mesecih, da si vzamete čas zase in svoje vaščane? Res je to nekaj drugega - počitek lahko rečem. Zato, ker j e menjava dela in to lepo vpliva na človeka. Poleg tega sem tukaj zelo rad, ker občudujem lepote narave. Take lepote, kot so tukaj na Brkinih, jaz nisem videl nikjer drugje. Vsakodnevno se sprehajam po bližnjih hribih, da si ogledam okolico, celo krono hribov od Slavnika, preko Snežnika do Nanosa in tako naprej. Nekaj čudovitega, posebno ko je jasno in se vidi daleč čez. Tukaj je narava izredno lepa. Zato poskušam skrbeti tudi za njo. Veste, tukaj imamo kot znamenitost vaško kal. Pred leti, ko sem opazil, da jo zalagajo z odvečnim materialom in smetmi, sem želel to znamenitost ohraniti, zato smo jo skupaj z vaščani očistili in obnovili. Zdaj je kal ob vhodu v Pregarje zelo lepo urejena. Pomembno je ščititi in skrbeti za naravo, kar me zelo zanima in mi je všeč. Ali iz tega potem izhaja vaše nadaljnje delo? Očitno ste polni elana in energije? Kaj še hočete. Pri 84 letih ni mogoče imeti mnogo načrtov. Živim iz dneva v dan, delam kar mi pride v roke, vesel sem s tem, da izkoristim tisto priložnost, ki jo imam, da naredim še kaj dobrega. Velikih načrtov pa pri mojih letih ne morem imeti, čeprav se počutim še skoraj mladostnega. Ampak vem, da so leta tukaj in da ima človeško življenje neko zakonitost, na katero se moram pripraviti in s tem računati. Dokler mi Bog da še kakšen dan življenja in moči pa ga hočem uporabiti za dobro delo. Pater Ivan Tomažič, najlepša hvala za vaš čas. Aleš Zidar Poletna zgodba: LEPE POZDRAVE Z OBERKRAIN SKEG A Novosti iz naše knjižnice KNJIŽNE NOVOSTI Petek,1.avgusta in sobota, 2. avgusta 2003 Tokrat nimam izbire, z Titom se zaveževa, da jo mahnemo čez vikend v hribe. Želja je prisotna na obeh straneh, kajti kot vodnarja navadno ne teživa eden dragemu, ker nas tako ali tako v vodnatjevi dobi še preveč zajebavajo dragi. V prtljažnik zbašem stvari za pravi pohod; kajti lahko se zgodi, da se s tovarišijo kje neplanirano zagozdimo. Štartje odločen, vožnja do Stražišča mine brez posebnih živceparajočih pripetljajev. Tit in Ariana me pričakata kot pravi zakonski par, vajen nergačev mojega kova. Pozdravimo se s stiskom rok in staroslovenskim živ’jo, brez cmokanja, ki smo se ga navzeli v prestolnici. Prelepa Gorenjska mi je pod nogami, iz spoštovanja si nadenem copate. Na ta slovesen račun nam pade aperitiv iz borovnic, vina in rama ravno prav, kajti jezik se nam po njem le narahlo odveže, po krepkem refošku pa smo že noter. Ariana, sicer profesorica jezikov in vegetarijanka, se izkaže za štedilnikom in za mizo, saj me njena lahkotna zelenjavna juha spravi k pameti. V poznovečemem užitkarjenju ob pečenem krompirju in zelenjavni prilogi, se sprehajamo po deželi: od primorskega trdega kamna in vetra do gorenjske idile in naposled pononskih širjav. Na trenutke se hecamo z besednimi zvezami v francoski, italijanski in angleški evromešanici. “Evropejska” dimenzija nam je, ne glede na okuženost z balkansko ležernostjo, v mislih . Vsi smo še polni upanja v našo zgodbo o Evrolegue vzhodno od “raja”. Bo naša generacija še ujela zadnji vlak? V smislu opravilne sposobnosti že, v podzavesti nikoli. Ostali bomo pač uporniki s prikritim razlogom. S privzgojenimi vrednotami; enakosti, bratstva, edinstva. Tit in Ariana gresta na to temo ponovno za nekaj časa v Strasbourg, kjer sta se očitno že udomačila. Mesne radosti so ta večer daleč od naših krožnikov, mesene teme vedno bolj v naših mislih. Ob 22.00. Normalno. Titu tudi to ne pomaga, zmatran je k’ pes, a vztraja zaradi dražbe. Prijateljica Marči nas že prej zapusti in oddide v svoj komoten mansardni apartma. Kljub temu si privoščimo Kranjsko noč. Jutro, sveže in jasno, hiša iz druge polovice petdesetih se skriva v jutranji senci. Prerojeni sedemo za okroglo mizo in si privoščimo kraljevski zajtrk. Kot bi poslušali pokojnega patra Ašiča. Bomo uspeli nadaljevati v manirah zmerne prehrane; skromnega kosila in beraške večerje? Kdo ve? Ob tem, ko mlatimo po višnjevi in marelični marmeladi, maslu, prepečencu in dragih dobrotah, dobivam energijo za prve jutranje opazke na račun domačih nedržavotvornih elementov. Pravzaprav me izzove Tit s vprašanjem: Kaj si mislim o naših možnostih v EU. Stvari so jasne: pomanjkanje geografsko zaščitenih znamk, da o blagovnih znamkah sploh ne govorim. Dežela ima krasno politično reprezentanco, kiji ni kaj dosti mar kako bo v prihodnosti izgledala osebna izkaznica dežele. No, še najceneje bi bilo, če bi pristali v deželah Oberkrain, Steiermark, Furlaniji - Julijski krajini ali Koroški. Deželah z dolgotrajnim zgodovinskim poreklom, produkti s poudarjenim geografskim izvorom in z gosposko s pripadajočimi posestvi. Slednjega nam še najbolj primanjkuje. Saj je Drnovšek med vrsticami že kmalu po osamosvojitvi izjavil, da moramo bogato gosposko šele “ustvariti” in ji dati ustrezno veljavo. Bodoče partnerje Evropejcem s težo oz. denarjem. Navsezadnje se mi pogosto dogaja, da kupujem marmelado iz Tirolske; z zgodbo, okusom in sprejemljivo ceno. Vendar tudi mi nismo bosi. Ja, še dobro, da imamo modre ljudi, ki so ohranili trezno glavo; Kristančiča, Kogoja, brata Jakopin... Čas je za odhod. Kranj je v jutranjem sestavljanju po burni noči. Sprehodimo se po mestnem jedru, kjer se že čuti utrip malih obrtniških manufaktur in trgovin ... V oči mi pade napis Kem ... Pred leti so izdelovali odlične kolesarske čevlje. Ariana mi pojasni, da so se sedaj razširili še na področje finančno-zavarovalniških poslov. Familija in pol, ni kaj. Ni res, da rastejo družinska podjetja na Gorenjskem kot gobe po dežju. Socializem so vzeli bolj z rezervo, za nabiranje akumulacije. Zdaj gre zares. Ura je 9.00. Gremo. Smer Križe, Tržič, Podljubelj. Pred kranjsko tovarno Sava-Goodyear nas na desni strani cestišča nagovori plakat s kozolca. Si mislite: slovenski Bovie; uporniški kmet, ki ni nikoli pristal na gradnjo najnovejših Savinih hal na svojem zemljišču; še več, privoščil si je lastno -pravičniško antipropagando. Nov trend v oglaševanju? Naš cilj je 1309 visoki Preval, lahkotno rekreativni pohod po senčnatem gozdu, kjer nam dejajo družbo mogočne jelke, suhljate bukve in jovorji, vpeti v živi kamen. Hrib ne gora, da se razumemo. Septembra si bomo zadali kakšen bolj zahteven cilj. Mogoče Storžič. Tej fazi bi rekli vpeljevanje in nabiranje kilometrov pešačenja. Bolj rovu podoben tunel skozi živo skalo nas opominja na zapuščino drage svetovne vojne. Tu so se namreč potili in umirali taboriščniki podružnice Mathausen; ... človek pa se vpraša do kod sega človeška norost in boj za preživetje na drugi strani. Tale ogromna gozdna posestva so bila nekdaj v lasti veleposestnika Borna, naju pouči Ariana. Sprašujem se: hočemo lastnike, veleposestnike, finančno aristokracijo...? Drugega nam ne preostane, če hočemo v elitno gospodarsko evroligo. Enakopravnost da, enakost ne, oznanja še celo minister za zdravstvo. V nadaljevanju koristimo bipedalno razmigovanje za bolj filozofska razpredanja o življenjskih nazorih, psih in nemogoči mulariji v šolah. Medtem prehitevamo raznovrstne upokojenske druščine kot za šalo. No, s tem se res ne gre hvaliti. Čeprav se velikokrat dogaja tudi obratno. Recimo na septemberskem kolesarskem Jurišu na Vršič. Nenavadno je opazovati, kako natrenirani sedemdesetinvečletniki z muzejskimi specialkami lahkotno prehitevajo več deset let mlajše, zaribane mladeniče. Tu se pokaže elementarna razlika med generacijami; odnosom do dela, športanja in vzgoje. Na eni strani dokaj uravnotežen način življenja in na drugi moderen in-stant. Jekleni kaveljci in korenine nasproti mlahavim mladeničem v pisanih majicah. Ki jemljejo življenje kot zajebancijo. Zaradi česar nadrsajo najmanj krivi pri vsem skupaj. In dobimo: žejne pse, otroke iz džungle in nemogoče profesoije. Fuuu ..., očitno nam dober zrak tekne. V strumnem koraku se prepustimo učinkovanju narave; zdi se, da prihaja na trenutke do izraza oni zdrav duh v še napol zdravem telesu. Cilj pride še zato prehitro. Pred nami se razprostre tepih gorske paše in ozaljšana lesena koča na Prevalu. Okrog sloni ter poseda množica novodobnih romarjev. Uživajo. Iščemo prostor pod soncem. Najdemo ga poleg gostoljubnih dobrovoljnežev srednjih let. Še dobro, da imamo “plač”. Ariana nama priporoči domačo posebnost, nekakšen skutnik s katerim so se krepčali pastirji tod okoli. Spontano se zapletemo v ležerno kramljanje s sotradniki za isto mizo. Simpatični brkatež začne obujaj ati svoje zgodbe iz Južne Afrike. A najbolj neverjetne zgodbe šele sledijo. Hmmmm ... Ženska na dragi strani mize se mi zdi znana iz neke zgodbe. Očitno mi prebere misli. “Naju kdo pozna?” ne okleva s vprašanjem za en nasmeh, ki pove več kot cela knjiga. “Vi ste gospa Milanka Lipovec,” odvrnem poznavalsko. Sicer je profesorica francoščine, da ne bo pomote in Nelina kolegica torej. Poznamo jo po zapisih Morje in ljubezen, trilogiji s pisateljičine poti okoli sveta s katamaranom Vakuta in kapitanom Rogerjem. Hitro predstavi še svojega spremljevalca grofa Rogerja Langa. Razdedinjenega grofa, da se razumemo. Saj je moral z 18 leti po svetu, iskati srečo in nesrečo. Nekaj od precejšnjega premoženja rodbine naj bi mu pozneje veeno pripadlo; meddrugim dve vili in otok Vakuta v Tihem oceanu. Ko je pred leti obiskal Vakuto, podedovano francosko kolonialno posest, je imel kar precej težav. Domačinom je hotel pojasniti, daje otok njegov, a so ga le belo gledali. Pri tem je tudi ostalo. Medtem se Neli in Roger zapleteta v strastno pomenkovanje, pri katerem ni bila povsem ravnodušna niti Milanka. Iz Rogeij evega razbrazdanega obraza govori na stotine zgodb. V drznih morskih podvigih so ga nekateri primerjali z neuničljivim Jacques Ives Cousteaujem. A o tem noče govoriti. Naposled nam razkrije zgodbe o lovu na čmobele kite Orke med Grenlandijo in Islandijo; zgodbo, kako je prišel z racakom polnim diamantov iz Južne Afrike naravnost v roke vojakom, o zaporniški avanturi v Tadžikistanu... Zanimivo gaje poslušati; govori v preprosti univerzalni angleščini z značilnim francoskim prizvokom. Spet se izkaže pravilo: napoluki posamezniki s smislom za preživetje so najprijetnejši sogovorniki in najboljši učitelji. Za naš skromni profesorski zbor je Roger dr. življenjskih znanosti. Na koncu pridem do zaključka, da tudi meni prirojena polpismenost in neposlušnost kar odgovaija. V dolini so stvari resnejše.Veste kaj bi se zgodilo, če bi zaprli tržiški Peko. Nič pretresljivega, le 70% ljudi v tržiški občini bi ostalo brez kruha. Stop. Roman Gustinčič L KAM po turistične informacije = Dove richiedere le informazioni turistiche = Where to find tourist Information / [sodelovali Irena Bartolič.... et al.]. - Koper : Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornicaKoper: Regionalni razvojni center Koper: Regionalna razvojna agencija Južna Primorska, 2003 2. ŠULER, Aleš, Adobe Photoshop 7 / Aleš Šuler. - [4. dopolnjena izd.]. - Nova Gorica: Flamingo, 2003 3. BSTAN-’dzin-rgya-mtsho, Dalai Lama XIV Pot do sreče : razmišljanje o smislu življenja / Njegova svetost dalajlama; [prevedla Ljubica Klančar]. - Tržič: Učila International, 2003 4. FROMM, Erich Umetnost življenja / Erich Fromm ; [prevod in miselni vzorci Milan Štrukelj]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003 5. MILLMAN, Dan Zakoni duha: preproste in mogočne resnice o življenju / Dan Millman; [prevedel Tomaž Smerdu]. - Ljubljana: Iskanja, 2003 6. PEASE, Allan Zakaj moški ne poslušajo — in ženske ne znajo uporabljati zemljevidov: kako sva si različna / Allan in Barbara Pease; [prevedel Andrej Poznič]. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003 7. PREIZKUSI svoj IQ! / [prevedla Maja Prosen]. - Ljubljana: Mladinskaknjiga, 2003 8. WUSTER, Tim Oliver Sekira za dlako: pogovori v filozofski kavami / [intervju vodil] Tim Oliver Wiister; [intervjuvanec] Vinko Ošlak. - Celje: Mohorjeva družba, 2003 9. COSTA, Michi Ko te bo sin vprašal: pripoved o izhodu iz Egipta za posredovanje vere otrokom / Michi Costa; [prevedel Tadej Stegu; ilustriral Peter Škerl]. -[Ljubljana]: Slovenski katehetski svet; Celje: Mohorjeva dražba, 2003 10. KERSTEN, Holger Jezus je živel v Indiji: njegovo nepoznano življenje pred križanjem in po njem / Holger Kersten ; [prevod Nataša Peternel]. - Notranje Gorice:Quatro, 2003 11. KVATERNIK, Peter Brez časti, svobode in moči: vpliv komunizma na pastoralno delovanje Cerkve v ljubljanski nadškofiji (1945-2000) / Peter Kvaternik; [izdala] Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Pastoralni inštitut; [prevod v nemščino Vera Lamut]. - Ljubljana: Družina, 2003 12. LUBICH, Chiara Telo, spremljevalec na poti / Chiara Lubich ; [prevod Irena Santoro]. -Ljubljana: Novi svet, 2003 13. MEHLE, Jernej Dnevnik Pot k Zenu / Jernej M.; [fotografije večina avtorjevih, ostaleFuruya Temo ... et al.]. - Notranje Gorice: Quatro, 2003 14. TAIMNI, Iqbal Kishen Veda o jogi: Patanjdžalijeve Sutre o jogi v sanskrtu s transliteracijo v latinici in komentar / I. K. Taimni; [prevod Miroslava Korošec]. -[Slovenska izd.]. - Nazaije: Bele, 1995 15. TALJAT, David Kaj početi z vero: utrinki iz duhovnikovega življenja / David Taljat;[ilustracije Nande Rupnik]. -Ljubljana: Družina, 2003 16. TERESA de Jesus, svetnica Notranji grad / sv. Terezija Avilska; [prevod Stanka Majcna priredil Janez Zupet; spremna beseda Franc Rode]. - Ljubljana: Družina; Sora:Karmeličanski samostan, 2003. 17. BONNEAU, Elisabeth Nikoli več v zadregi : praktični nasveti, kako vedno najdeš pravo besedo Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003 18. BOŽIČ-Penko, Ana Strah kot nepremoženjska škoda / Ana Božič Penko. - V Ljubljani:Cankaijeva založba, 2003 19. BREČKO, Daniela Sklenimo posel z vladarji znanja: učna pogodba / Daniela Brečko. - 1. natis. - Ljubljana: GV Izobraževanje, 2003 20. DOLENC, Mile Napake volje pri sklepanju pravnih poslov / Mile Dolenc. V Ljubljani: Cankaijeva založba, 2003 21. IRIGARAV, Luče Demokracija se začne v dvoje / Luče Irigaray; uredila Janez Justin, Mitja Sardoč, prevod Mirjana Kramarič-France. - Ljubljana: i2, 2003 22. JANKO Spreizer, Alenka Vedel sem, da sem Cigan - rodil sem se kot Rom: znanstveni rasizem vraziskovanju Romov / Alenka Janko Spreizer; [prevajalka povzetka MancaGašperšič]. - Ljubljana : Institutum Studiorum Humanitatis -Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 2002 23. JESENEK, Mateja Vodnik za preračunljivo investiranje: (vse o investiranju v vrednostnepapirje) / Mateja Jesenek. - Velenje: Pozoj, 2003 24. KOLENC, Janez, 1955- Politična kultura na prehodu v demokracijo: (primer Slovenije) / Janez Kolenc. -1. izd., 1. natis. - Ljubljana :i2, 2002 25. KOVAČIČ, Matej, 1974- Zasebnost na internetu / Matej Kovačič. - Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2003 26. KRAPEŽ, Alenka Tehnologije znanja pri predmetu informatika: vodnik za izpeljavo sklopatehnologije znanja / Alenka Krapež, Vladislav Rajkovič. - 1. natis. -Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003 27. LAHKO vzgojim uspešnega otroka?: priročnik za starše, vzgojitelje in učitelje / več avtorjev [Margareta Dolinšek Bubnič ... [et al.] ; uredila Renata Ažman]. -Ljubljana: Epta, 2003 28. LIPUŠČEK, Uroš Ave Wilson: ZDA in prekrajanje Slovenije v Versaillesu 1919-1920/ UrošLipušček. - Ljubljana: Sophia, 2003 29. LISAC, Aleš Korak pred konkurenco / Aleš Lisac. - [Posebna izd.]. - Ljubljana: Lisac & Lisac, 2000-2003. 30. MAVER, Leonida Davek na dodano vrednost: novosti, spremembe in dopolnitve ter sodna praksa / [avtorice Leonida Maver, Mojca Zupančič, Nada Dončič. - Lesce:Oziris, 2003 30. NOVAK, Marko, 1967- Delitev oblasti: medigra prava in politike / Marko Novak. -VLjubljani: Cankarjeva založba, 2003 31. PENTAGATE / uredil Thierry Meyssan; [prevedel Andrej Poznič]. -Ljubljana: Orbis, 2003 32. PERAT, Zvonko Popotnje za Priročnik in vaje iz matematike za 7. razred osnovne šole / Zvonko Perat, Maks Rutar, Simon Kravanja. - 1.natis. - Ljubljana: Jutro, 1996 33. SOROS, George Globalizacija/George Soros; [prevedla Tanja Štumberger]. -Tržič: Učila International, 2003. 34. ŠINKOVEC, Janez, 1928- Pogodba o zaposlitvi in drugi obrazci po novem zakonu o delovnih razmerjih: s pojasnili / Janez Šinkovec, Boštjan Tratar. -Ljubljana: Primath, 2003 35. TURKOVIČ, Zlatko, ekonomist To je borza / Zlatko Turkovič. - Ljubljana: Solečo, 2003 36. VERSTVA in etika I: gradivo za učitelje verstev in etike / [uredila Vida Kramžar Klemenčič]. - 1. natis. -Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003 37. VOJAŠKI slovar / [uredniški odbor Tomo Korošec ... et al.]. - Predelana in dopolnjena izd. - Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, 2002 38. ZAJC, Melita Tehnologije in družbe / Melita Zajc; [spremno študijo napisal Jože Vogrinc]. - Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 2000 39. ZGODOVINSKI arhiv (Celje) Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje / zbral in uredil Milko Mikola. - Celje: samozal. M. Mikola, 2003 40. ŽENSKI žanri: spol in množično občinstvo v sodobni kulturi: zbornik besedil medijskih študijev in feministične teorije / izbrala in uredila Ksenija H. Vidmar; [prevedli Gregor Butala... et al.]. - Ljubljana: ISH - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 2001; Dvojna dioptrija Če bi človek sodil zgolj po videzu, bi rekel, da seje sedanja generacija naših mladostnikov povsem sprijaznila s stanjem družbe, ki se z njo vred pogreza v vse večje malodušje. Vsi prejšnji rodovi so se nenehno upirali vsakemu oblastniškemu podrejanju od zunaj ali znotraj in to počeli tudi, kadar ni bilo potrebno in s tem ohranjali uporniško kondicijo za tiste čase, ko jo bodo potrebovali. Takšnih časov, ko je šlo za njihovo in narodovo preživetje pa je bilo v naši zgodovini kar precej in si sledijo v nekakšnih ciklusih, kot recimo velike suše. Mislili smo, da jih bo z osamosvojitvijo dokončno zares konec (slabih časov namreč), a smo se podobno ušteli, kot petinštiridesetega, ko so tedanji osvoboditelji v en glas trdili isto...Tudi marksizem je še do nedavnega samozavestno zagotavljal, daje razkril vse skrivnosti sile, ki poganja kolesje zgodovine (dialektika) ter da ga je odslej možno uravnavati po svoji želji. Figo ga je možno, ker sicer komunizem ne bi končal med njegovim zobovjem ! Ničesar ni torej možno z gotovostjo vnaprej predvideti, razen spreminjanja, kateremu je podvrženo vse bivajoče. Kakšno obliko si bo privzelo, pa vidimo šele tedaj, ko se zgodi sprememba in takrat ni več časa za popravne izpite. Kdor je že enkrat (ko je bil na oblasti) pogrnil v predmetu iz modeliranja družbe, lahko še drugič, če uporablja iste zgrešene metode obvladovanja njenih nasprotij, kot jih je prvič. Zdaj se VRNITEV ODPISANIH ponovno dogaja nekaj takega na domači sceni. To ni nikakršno ohranjanje ‘'svetle” uporniške tradicije prednikov, ampak neodgovorno kockanje z zgodovinskimi naključji, pri čemer Slovenci nismo nikoli imeli preveč srečne roke, sicer ne bi v preteklosti izgubili toliko narodnega ozemlja kljub rA?lčK~0\'jE8£LS ilOlfeno s;/C,50tiO temu, da smo bili na strani zmagovalcev. S temi stvarmi si bomo morali tako ali drugače enkrat priti na jasno, tako, kot s polpreteklo OTOK //. M41 w r£$r i ms zgodovino, ki je še vedno zavita v meglo. Mene osebno čudi, zakaj nekdanji nosilci ‘'novega dmžbenega reda in človeka”, ki so bili (pravzaprav so še) na svojih manifestacijah zmeraj tako zgovorni, samozavestni ter glasni, kadar je šlo za napake dmgih, zdaj ne premorejo poštenega odgovora za svoje ravnanje času, v katerem so vladali in se je marsikaj nečednega dogajalo. Če bi to storili, se ne bi pojavljali grafiti, kakršnega je najti na stopnišču Sokolskega doma, katerega avtor z očitno zagrenjenostjo ugotavlja, da so si bile vse vladavine samodržcev sila podobne, s Titovo vred...Omenjeni grafit predstavlja zanimiv zasuk v izražanju nezadovoljstva naših mladostnikov nad družbeno stvarnostjo (predvidevam, da je avtor precej mlad, sicer se ne bi tako otroško čudil svojemu odkritju) ker ne uporablja več samo oddaljenih metafor (globalizacija in Nato), ampak se loteva že domačih vročih tabu tem. To je znak prebujanja iz dremavice, kije bila po osamosvojitvi kar globoka na celi črti zaradi brezvetrja, ki je nastalo po njej. Zdaj prihaja čas vračanja ljudi in dogodkov na svoje pravo mesto zgodovine, kamor spadajo, predvsem pa v njihovi naravni velikosti. Čas namišljenih velikanov je zagotovo za zmeraj minil... Dragi pisec grafita, žal moram ob tvojem zapisu na zidu še pripomniti, da svoboda, katero zahtevaš, precej košta, ne glede, kdo ti jo bo priskrbel! To bi že moral vedeti, da je ta svet tako ušafan, da ne dobiš zastonj ničesar, še najmanj tistega, do česar imaš naravno pravico. Vse je treba plačati ! To je bolj grenka resnica, kot morska voda, ki nam jo odrekajo sosedje. Predlagam, da prihodnjič, ko te ponovno zasrbijo prsti, raje piši kar v Snežnik, kot pa spet po ubogem zidu... Jožko Stegu IZDIHAVA DDlAZhUHAUDA P D UIDIVA TAPETNIŠTVO 7FI F/g= Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 PRILAGAJAMO SE TUDI RAZNIM MERAM SLAVJE NA VELIKI ŠMAREN Božjepotništvo je bilo od nekdaj neprecenljiv posrednik med narodi in deželami in prav po njegovi zaslugi tudi slovensko ljudstvo ni obtičalo za domačim plotom. Ob veliki maši, ko se delo unese, se odpravijo ljudje še dandanes radi z doma, na božjo pot. Tudi romarska cerkvica na Sozah vsako leto na dan Velikega šmarna privabi številne romarje iz bližnjih in daljnih krajev. Tako je bilo tudi letos. Boštjanič, Darko Polh in Franko Gombač. Ob tej priložnosti so se člani društva poslovili od dosedanjega župnika gospoda dekana Gabrijela Vidriha, saj gre prav njemu zasluga, da je znal člane društva s svojo preudarno besedo in smislom za humor vzpodbuditi za delo in naučiti vztrajnosti. Člani KD Alojzij Mihelčič iz Harij se zahvaljujejo vsem, ki so jim Gospodinja Žjefa je pičlo odmerjala kruh in plačilo, a kljub temu so žanjice in žanjci obljubili, da pridejo tudi naslednje leto. Po končanem mašnem obredu, petih litanijah, blagoslovu romarjev in darovanju za obnovo cerkvice na Sozah, sta zapela in zaigrala prisluhnili in pomagali, še posebej Kranjčevim, Malobukovčanovim in Gorenj činim s Soz. Alenka Penko Manjkala ni niti zeliščarka Johana (Julijana Mikuletič). Kajti na dan Velikega šmarna se v cerkev prinaša šopke rož in različnih zelišč. Blagoslavljajo se s posebnim obredom. Blagoslovljene šopke nato ljudje shranjujejo doma kot sredstvo zoper ogenj in strelo. Zatikajo jih v njive in hleve, mešajo med živalsko hrano in žitno seme. Malobukovčanova fanta in romarje povabila h krajšemu programu, ki so ga pripravili člani KD Alojzij Mihelčič iz Harij. Po stari šegi se gospodinja na dan Velikega šmarna spomni svojih žanjic. Speče jim hlebec belega kruha. In vsaka žanjica poleg plačila dobi tudi kruh. Kruha ne dobijo samo žanjice, ampak vsakdo od hiše, ki je pomagal pri žetvi. Odrasli dobijo veliko pogačo, otroci pa manjši hlebček. Dogajanje na izplačilni dan je šaljivo opisala gospa Jadranka Boštjančič, duša in gonilna sila društva. V resno-veseli pripovedi so zaigrali: Dejan Iskra, Barbara, Nataša in Miha Frank, Dušan, Suzana in Denis Vrh, Petra Baša, Primož Rojc, Gordana Ujčič, Stojan Jenko, Olga Pirnat, Anica Kocjančič, Karin, Magda in Jože Ujčič, Romejo Vičič, Alojz Gombač, Julijana Mikuletič, Zlatka in Ana Primc, Katarina, Janez, Alenka in Igor Penko, Alojz, Jadranka in Jože Boštjančič, Alojz Kovačič, Mojca Memon in Borislava Stegelj. Da pa je bilo vse kot je treba, so skrbeli: Saša GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 Bistriške gasilske novice TABORNIKŠKO POLETJE AKTIVNO POLETJE Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica se je v letošnjem poletju udeležilo z nekaterimi tekmovalnimi ekipami raznih tekmovanj in srečanj. Tako se je mladinska ekipa pod mentorstvom Denisa Slavca, udeležila 5. tradicionalnega gasilskega srečanja slovenske in hrvaške mladine, ki ga je v mesecu juniju organizirala Gasilska zveza Hrvaške v kraju Strahoninec. Srečanja seje udeležilo 47 ekip -21 ekip iz Slovenije, 25 iz Hrvaške, ena ekipa pa je prišla iz Madžarske. Tekmovalni del je bil razdeljen v dva dela. Prvi del sta sestavljala vaja z ovirami (devet tekmovalcev priklopi in razvije dve B cevi, pri tem pa morajo premagat vodni jarek, leseno ograjo, rov in leseno gred, z dvema vedrovkama morajo našpricati v posebno napravo 5 litrov vode, na posebnem stojalu morajo navezati cev z ročnikom, narediti tkalski, jamborski in tesarski vozel, pravilno morajo razvrstit trojak, ročnik, C cevi, Članice v Lazah pritrdilec cevi, ključ za spajanje cevi, sesalni koš) in štafeta na 400m z ovirami. Drugi del tekmovanja je pa bil sestavljen s šestimi zabavnimi igrami. V teh igrah so tekmovalci svoje spretnosti preizkusili v navezovanju bombonov, tekmovanju z kitajskimi paličicami, skakanju v vreči, rušenju tarče, z lestvijo pa so tekmovalci vijugali med ovirami. 13 mesto je soliden rezultat, ki gaje naša ekipa dosegla. Pohvala gre celotni organizaciji srečanja, saj so prireditev spremljale vzporedne dejavnosti, ki so popestrile srečanje. Ob gasilski himni so mladi gasilci iz Strahoninca zastavo slovenske in hrvaške mladine predali predsednici mladinskega sveta GZS, saj bo 6. prijateljsko srečanje gasilske mladine Slovenije, Hrvaške in Madžarske naslednje leto v Sloveniji. Delno spremenjena mladinska ekipa se je 17. avgusta na povabilo Dobrovoljnega vatrogasnega društva Klana udeležila gasilskega tekmovanja, ki so ga organizirali ob krajevnem prazniku. Na tem tekmovanju, na katerem so se pomirili v vaji z ovirami in štafetnem teku z ovirami, so zasedli odlično 3. mesto. Tudi naša ekipa članic se je v mesecu juliju udeležila tradicjonalnega srečanja članic v Lazah. Članice, ki so zasedle 5. mesto v zelo močni konkurenci so se pomirile v taktični vaji z hidrantom, navezavi različnih gasilskih orodij, v vaji raznoterosti in pisnem reševanju preventivnih testov, ekipa članov pa se je udeležila na postojnskem 4. gasilskega tekmovanja z terenskimi vozili. V organizaciji PGD Postojna so se ekipe pomirile v 48 kilometrski orientacijski vožnji, podati so se morali v Otoško jamo, kjer so oskrbeli in prenesli iz jame ponesrečenega jamarja, na Kležnem griču so se pomirili v spretnostni vožnji, pri črpališču Malni so izvedli mokro vajo z motorno črpalko, pri Ovčarju pa so izvedli notranji požar. Tekmovanje so končali na poligonu Bile, kjer so izvedli vajo prenosa vode. Vse te vaje in tekmovalne izkušnje bodo dobra podlaga za občinsko gasilsko tekmovanje, ki bo konec septembra v 11. Bistrici. Janko Slavec PGD II. Bistrica Ruševci se v tem poletju nikakor nismo dolgočasili. Pravzaprav nam je letošnje poletje prehitro minilo, a ostali nam bodo vsaj lepi spomini. Večina med nami je letos vsaj mesec dni preživela pod platnenimi strehami naših šotorov. Najprej smo namreč potovali na 9. zlet makedonskih tabornikov v Pehčevo, kasneje pa še v Bohinj na taborjenje. MAKEDONIJA - dežela sonca, lubenic in gostoljubnih ljudi Ko smo se tistega jutra, bil je 12. julij, z avtobusom odpeljali iz Bistrice, nismo natančno vedeli, kam pravzaprav gremo. Večina med nami (če izvzamemo tistih nekaj naših Ruševcev, ki so bili lansko poletje na Ohridu) v Makedoniji ni bila še nikoli. Pravzaprav niti v Srbiji ne. V najboljšem primeru smo od nekdanje Jugoslavije videli Dalmacijo oziroma kateri drugi del Hrvaške. Ravno zato je bilo na poti vse zanimivo, vse tako novo. Naš »šoferot« Dare je varno peljal avtobus po avtocesti, ki smo jo nekoč imenovali Bratstvo in enotnost. Slovenija je ostala daleč zadaj, tudi Hrvaško smo kmalu zapustili in se po skoraj prazni avtocesti bližali Beogradu ter skozenj nadaljevali pot v Niš. Tam so nas pričakali naši taborniški prijatelji iz odreda Josif Pančič, pri katerih smo prespali prvo noč. Seveda šele potem, ko smo se dodobra seznanili z vsemi bližnjimi »pekarami« in »pečenjarami«. Naslednji dan smo dopoldne nadaljevali pot proti Makedoniji, natančneje proti mestecu Pehčevo blizu meje z Bolgarijo na samem vzhodnem robu Makedonije. Slabših cest smo se že navadili in s poskakovanjem avtobusa smo se že sprijaznili, prav tako z dejstvom, da bomo v njem spet preživeli kar nekaj ur, preden bomo na cilju. Sicer pa je bilo v klimatiziranem avtobusu veliko prijetneje kot zunaj, kjer je žgalo sonce in so se temperature gibale tam okoli 40 stopinj. Pehčevo je že na prvi pogled zelo prijazno mestece. Ima približno 2000 prebivalcev, nekaj trgovin, gostinskih objektov, urejeno središče z zelenicami in fontano. Makedonci ga sicer ne kličejo mesto, pač pa majhna vas. Vendar smo mi ostali pri mestu, ker bi sicer po njihovih kriterijih tudi naša Bistrica postala vas. Taborni prostor je bil oddaljen nekaj kilometrov od Pehčeva. Šotore smo postavili na hribček nekaj sto metrov od ceste, ki je vodila v mesto. Celotno področje, kjer je v naslednjih dneh zraslo pisano šotorsko naselje, je spominjalo na naše Milanje. Ja, tudi dreves, ki bi nudila senco, ni bilo veliko in čez dan je sonce neusmiljeno žgalo. Ponoči je bilo seveda drugače. Temperature so se takoj po sončnem zahodu spustile na kakšnih deset stopinj in mi smo morali spraviti nase kar največ obleke, da smo se segreli. Ker smo mi prispeli v Pehčevo že v nedeljo, zlet pa se je pravzaprav začel šele v torek z uradno otvoritvijo, smo proste dni izkoristili za spoznavanje okolice. V mestu so imeli v ponedeljek semanji dan in »pazar« je tudi nas pritegnil. Ogledovali smo si stojnice, kupovali dinje in lubenice, barantali za breskve in poželjivo gledali v smeri, od koder je dišalo po roštilju. V Pehčevem so nas takoj vzljubili in kot Slovenci smo bili deležni prenekatere prijazne besede, povabila na kavo, pa tudi neprikritega občudovanja. Ljudje so se zanimali, kako je v Sloveniji in iz katerega kraja smo. Večinoma so prav dobro poznali našo Bistrico, saj je imel skoraj vsak kakšnega sorodnika, ki je bil pri nas v vojski. V torek, 15.7., smo bili spet v centm Pehčeva. Tokrat ne več kot turisti, pač pa kot taborniki, predstavniki Zveze tabornikov Slovenije, ki so se udeležili 9. zleta Zveze tabornikov Makedonije (9. Smotra na sojuz na izvidnici na Makedonija). Poleg Ruševcev so na smotro iz Slovenije prišli še Mičo in Blaž iz Zmajevega rodu iz Ljubljane ter Črt iz rodu Srebrnega galeba iz Kopra. Smotro je otvoril makedonski predsednik Boris Trajkovski, njegovemu govora pa so sledili še govori nekaterih višjih predstavnikov makedonskih tabornikov in »raport« vodij podtaborov na smotri. Prav ti »raporti« so nas malo presenetili, saj slovenski taborniki že dolgo nimamo več takšnih navad, ki bi tako zelo spominjale na vojsko. Po otvoritvi se je smotra začela. Organizatorji so imeli sicer nekaj težav s programom in z logistiko, vendar so vse sproti poskušali rešiti. Mi smo pač malo zamižali na kakšno oko in jim spodrsljajev nismo zamerili. Nismo se pa mogli sprijazniti z nečistočo taborov. Kljub vrečam za smeti, ki smo jih mi vztrajno polnili, so vsi ostali smeti puščali kamorkoli oziroma za sabo niti pospravljali niso. No, resnično so nas motile samo prvih nekaj dni, kasneje smo se sprijaznili in sami pobrali kakšno smet, ki nam je prišla na pot, se pa vsaj obremenjevali nismo več s tem. Ruševci smo bili nastanjeni v podtaboru Istok (ostali trije podtabori so se imenovali Zapad, Jug in Sever), skupaj s taborniki iz odreda Josif Pančič iz Niša in z dvema odredoma iz Skopja, s PSIO (Prvi skopski izvidnički odred) in z odredom Ilinden. V biltenu, ki je vsak dan izšel, so naš tabor označili za najbolj urejen in najbolj športen, saj smo že takoj prvi dan imeli postavljen vhod v tabor, jedilnico in odbojkarsko igrišče. Dnevi na smotri so prehitro minevali. Vsak dan smo se tisti, ki smo bili člani osebja, zjutraj odpravili na delavnice, ki smo jih vodili. Udeleženci pa so se delavnic udeleževali. Na delavnicah so ustvarjali, spoznavali makedonsko kulturo, hajkali, splavarili, delali pionirske objekte, streljali z lokom,... Za vsakogar se je našlo kaj zanimivega, kratkočasnega in nenadoma smo že stali v zbora, oblečeni v nacionalne kroje in poslušali himni republike Makedonije in makedonskih tabornikov. Prišel je zadnji večer, zaključna prireditev in glave ni več hotela zapustiti misel, da je spet konec nečesa lepega. V sredo, 23.7., smo se poslovili od večine prijateljev, ki smo jih spoznali na smotri. Poslovili smo se od tabornikov iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, s katerimi smo se več kot teden dni dražili na hribu Boženovo pri Pehčevem in od francoskih skavtov ter od Simona z Nizozemske. Potem smo se odpeljali v Skopje, kjer so nas en dan gostili skopski taborniki in nam poskušali pokazati kar največ Skopja in njegove okolice. Že naslednji dan pa smo se odpeljali proti Nišu, kjer smo spet prenočili pri »Pančičih« v prostorih njihovega odreda. Petek, 25.7., je bil dan dokončnega slovesa od juga in dan celodnevnega potovanja proti Sloveniji. Samo še v Beogradu smo na nekam postajališču ob avtocesti stisnili v objem štiri prijatelje iz beograjskega odreda »France Prešeren« in še zadnjič izrekli obojestransko obljubo, da se vidimo v začetku septembra v Bistrici na našem Totemu, ko pričakujemo kar nekaj naših taborniških prijateljev iz Srbije in Makedonije. TABORJENJE V BOHINJU Le nekaj dni po prihodu iz Makedonije smo spet »spakirali« nahrbtnike in se spet preselili pod platnene strehe. Šli smo v Bohinj. Tabor smo postavili na tabornem prostoru mariborske Mestne zveze tabornikov v Ribčevem Lazu, prav tam, kot že zadnji dve leti. Predhodnica je začela postavljati tabor že v petek, 1.8., v nedeljo pa seji je pridružilo še kakšnih osemdeset taborečih vseh starostnih kategorij, tako da se je skupno število taborečih gibalo okoli 100. Tudi letos so se nam na taboru pridružili taborniki iz rodu Franc Lešnik iz Miklavža na Dravskem polju, s katerimi smo taborili zadnja tri leta v Bohinju. To leto pa so z nami taborili tudi taborniki Maistrovega rodu iz Limbuša. Skupaj smo preživeli deset čudovitih taborniških dni. Čisto zares čudovitih, saj razen enega popoldne sploh ni deževalo, kar je nenavadno za bohinjski konec, kjer, kot pravijo, ima dež mlade. Pa tudi vroče je bilo letos v Bohinju. Prav tako kot povsod drugod po Sloveniji. Dneve smo zapolnili z aktivnostmi, ki jih zahteva taborniški program. Taboreči so osvajali veščine, izkazovali svoje kreativne sposobnosti pri gradnji pionirskih objektov, igrali odbojko, se vsak dan namakali v pretoplem Bohinjskem jezera, hodili na izlete po bližnjih gorah in šli seveda na bivakiranje. In da taborečim nikoli ni zmanjkalo energije, sta v s svojimi kuharskimi sposobnostmi skrbeli kuharici Danica in Marija, ki nam v svoji taborniški kuhinji pod šotorskim platnom, brez kakršnega koli posebnega udobja, vedno znova pripravljata najboljše obroke na svetu. Si predstavljate taborjenje s pomfrijem, pohanim mesom, pa z minutarji, pečenkami in seveda palačinkami...O, ja, Rušouci na tabora vedno jemo kot kralji, za kar gre seveda zahvala Danici in Mariji. Večere na taboru smo preživljali pač taborniško. Nočne igre, taborni ogenj, pesmi ob kitari in po pesmici Dan je šel, ko tabor počasi potone v sanje, prve simpatije ob gledanju zvezd, ki se v Bohinju zdijo tako zelo blizu, kot nikjer drugje. Po desetih dneh je prišel konec tudi temu taboijenju in do naslednjega leta nam bodo srca greli lepi spomini. POLETJA PA ŠE NI KONEC... ...ja, res je! Poletja za Rušouce še ni konec. 30.avgusta imamo v Črnem dolu srečanje tabornikov vseh generacij, naših prijateljev, sponzotjev in vseh, ki so radi v naši dražbi. Zbrali se bomo, da še enkrat skupaj proslavimo 50-letnico našega delovanja. Prvi vikend v septembra, torej 5. in 6.9., pa bo na odbojkarskem igrišču v Trnovem potekal že šesti TOTeM (taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki), ki je že prerasel v mednarodno akcijo, saj se ga udeležuje vedno več tabornikov in skavtov iz tujine. Ob vsem tem pa so se tudi že začele priprave na Pow-wow oziroma mednarodni zlet gozdovnikov in gozdovnic, katerega soorganizatorji smo Ruševci. V začetku avgusta 2004 bo namreč na travnikih med Kosezami in Malo Bukovico zraslo šotorsko naselje mnogih mladih tabornikov iz Slovenije in tujine. Za RSR, Iris Skrt -Dina Mladinska ekipa, ki se je udeležila tekmovanja in srečanja v Strahonincu na Hrvaškem TRANSPORT ZNOVA TRETJELIGAŠ Nogometaši Ilirske Bistrice so po enoletnem igranju v Primorski nogometni ligi zopet postali tretjeligaši. MNZ Koper je potem, ko sta se NK Komen in NK Jadran H-K odpovedala tekmovanja v 3. SNL, ponudila Bistričanom možnost, da naslednjo sezono tekmujejo v 3. SNL. Hrvaškem in tam premagali domačega ligaša Omladinca z rezultatom 3:2. Strelci za Transport so bili Boštjan Maljevac (12. min.), Danijel Vukajlovič (65. min iz enajstmetrovke) in Sandi Berginc (78. min.). Trener ekipe Omladinca je nekdanji igralec Transporta Damir Laser. Marko Novak in Matevž Sakelšek bosta v prihodnji sezoni u branila vrata Transporta da sprejme ponudbo, saj verjame, da lahko tudi z obstoječim igralskim kadrom uspešno tekmuje v tretjeligaškem tekmovanju. Od igralskih sprememb naj omenimo, da so se v matični klub vrnili Dražen Buneta, ki je v prejšnji sezoni igral v kozinskem drugoligašu Jadranu, vratar Marko Novak, ki je prejšnjo sezono branil v malonogometni ekipi iz Divače ter izkušeni Valden Tomažič iz podgrajske Plame. Klub je zapustil drugi vratar Morel, ki je pristopil k novemu tretjeligašu Košani. V prvi pripravljalni tekmi na novo sezono so nogometaši Transporta na igrišču ŠC v Trnovem premagali NK Klano iz sosednje Hrvaške z rezultatom 3:1. Strelci za Transport so bili Dražen Buneta, v 3. in 30. minuti tekme ter Erik Volk v 70. minuti tekme. V sredo, 13. avgusta so nogometaši Transporta gostovali v Fužinah, mestu v Gorskem Kotarju na bo vsaka osvojena točka v ligi s p e h . Verjame pa, da so njegovi fantje s trdim delom sposobni premagati vsakega nasprotnika v tretji SNL. Nogometaši Transporta bodo v prvem krogu, 24. avgusta, gostovali v Dekanih pri domačemu Jadranu, v sezono drugem krogu pa se bodo v Ilirski Bistrici pomerili z Grafist Portorož-Piranom. Pari 1. kroga, 3. SNL- zahod, 24. 08. 2003 AVTOPLUS KORTE: GALEB VODICE: ADRIA BILJE: KOŠANA JADRAN D : TRANSPORT GRAFIST PORTOROŽ-PIRAN : PSC TOLMIN D.P. Nogometaši Transporta se vneto pripravljajo na novo Vodstvo bistriškega kluba se je Trener ekipe Joško Berginc je z po temeljitem premisleku odločilo, dosedanjim potekom priprav na novo sezono zelo zadovoljen. Na vsakem treningu ima prisotnih več ko 20 igralcev, k i disciplinirano in zavzeto trenirajo. Zaveda se, da je njegova mlada ekipa v tej ligi popolni outsider in da KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica ANJA ČEKADA IN ROK JENKO - MOJSTRA KARATEJA 1. DAN Na Rogli je od 30. junija do 6. julija potekal delovni seminar za karateiste, sodnike in trenerje, ki ga je organizirala Karate zveza Slovenije. V prijetnem hladu in izredno športnem vzdušju se je športnih priprav udeležilo tudi nekaj bistriških karateistov (tekmovalcev) KK SOKOL. Treningi so potekali vsak dan v jutranjem in večernem času, popoldan pa so obiskovali predavanja na katerih so se seznanjali z novostmi v karateju. V sklopu celotedenskih priprav je KZS v nedeljo organizirala izpite in sicer za šolske in mojstrske stopnje ter za sodnike. Kljub utrujenosti in športni tremi, so v nedeljo zjutraj Anja, Tamara in Rok pripravljeni čakali na sodniško komisijo. Predsednik komisije je bil mednarodni sodnik Primož Debenak 5. dan, člana pa večletni jugoslovanski državni reprezentant Zdravko Romih 5. dan ter tajnik KZS Silvester Marič 4. dan. Pred zahtevno komisijo in prisotnim sodniškim zborom KZS, ter trenerjem, Rok Jenko in Anja Čekada je trojica pogumno pokazala svoje znanje. Navdušeni smo jih spodbujali starši, prisotni in pa rokometna reprezentanca države QUATAR, ki je v dvorani slučajno čakala na svoj termin. TAMARA KOVAČEVIČ je uspešno opravila izpit za 1. KYU (rjavi pas). ANJA ČEKADA in ROK JENKO sta uspešno opravila izpit za 1. DAN (čmi pas) in sta po dolgih letih prva mojstra športnega karateja v II. Bistrici. Vsem trem iskrene čestitke. Za KK SOKOL Marjanca Čekada »ŠPORTNI VIKEND 2003« Športna zveza Ilirska Bistrica v sodelovanju s športnimi društvi, člani zveze, organizira za petek, 12. in soboto, 13. septembra 2003 množično promocijsko prireditev »Športni vikend 2003«. S prireditvijo želijo izvajalci športnih programov predstaviti osnovnošolskim otrokom mladini do 25 leta svojo dejavnost in možnosti za aktivno vključitev v programe, ki jih društva izvajajo. Predstavitev bo v petek, v času med 9. in 13. uro, namenjena vsem osnovnošolcem od prvega do osmega razreda. Predstavitve društev in priložnostna tekmovanja ali nastopi v posameznih panogah in disciplinah bodo na vseh športnih objektih v Ilirski Bistrici, pa tudi v bližnji okolici (pohodi, kolesarjenje, rolanje, itd). Učenci si bodo izbrali športno panogo, ki jim bo najbolj odgovarjala. Petkova predstavitev bo potekala v sodelovanju z vsemi osnovnimi šolami v občini, ki bodo pripravile športni dan za vse svoje učence. Za soboto predvidevajo organizatorji prireditve predvsem športna tekmovanja mladine in študentov, ki se drugače poredkoma vključujejo v rekreativna tekmovanja še manj pa v aktivnosti društev. Pričakujemo predvsem udeležbo organiziranih skupin mladine iz vasi, mestnih »četrti« ali ulic, posameznih organizacij ali drugih neformalnih skupin. Pripravljena bodo tekmovanja v različnih športnih panogah in ponujene možnosti za individualne rekreativne aktivnosti. Vse te pa bodo vodene s pomočjo športnih animatorjev iz društev. Cilj prireditve je predvsem vključevanje manj aktivne populacije mladine v redno športno aktivnost, ki jo lahko nudijo športne organizacije v občini. Po drugi strani pa bo to tudi priložnost dobiti povratne informacije kaj oziroma kakšno obliko dejavnosti ta populacija potrebuje. Za vse udeležence, predvsem v soboto, bodo na voljo še dodatne informacije v sredstvih javnega obveščanja, na Športni zvezi ali pri posameznih društvih izvajalcih aktivnosti. Organizacijski odbor r RAZPIS ] I TEKMOVANJA | Športna zveza Ilirska Bistrica | razpisuje športnorekreativno I tekmovanje OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2003/2004 , Prijave sprejemajo na naslovu i Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, I tel. in fax 710 11 35 do vključno I srede, 27. avgusta 2003. Sestanek s predstavniki I prijavljenih ekip bo v sredo, 27. I avgusta 2003. ■ v prostorih Šport bara, Bazoviška ■ 4, v II. Bistrici s pričetkom ob . 18. uri. I Podrobnejše informacije dobite I | na Športni zvezi oziroma na tel. | j 041 578 613 (Debevc). j L — — — — — — — — — J r — — — — — — — — — ^ j RAZPIS j I TEKMOVANJA j Športna zveza Ilirska Bistrica ■ organizira športnorekreativno tekmovanje POLETNA LIGA V ODBOJKI NA MIVKI 2003 Tekme so ob sobotah 23.8., I 30.8. 6.9. in 13. 9. na športnem ■ I centru Trnovo v Ilirski Bistrici I in Avtokampu Pivka jama v Postojni. - Tekmovanje poteka po . * turnirskem sistemu - vsaka j I ekipa odigra dve tekmi na dan ■ I turnirja. | Točkovanje je le za skupnega | I zmagovalca vseh turnirjev, i Prijave pred vsakim turnirjem ■ - sprejemajo na naslovu | Športne zveze II. Bistrica, * I Bazoviška 26, tel. in fax 710 1135 I I do vključno četrtka. L — — — — — — — — — J f PROGRAM | j PRIREDITEV | i ŠPORTNA REKREACIJA-MALI ■ | NOGOMET ■ Od 3. septembra dalje | OBČINSKA LIGA MALEGA | j NOGOMETA 2003-2004 ■ (sreda, četrtek / sobota) * Igrišča za mali nogomet v II. Bistrici * I od 17,00 ure dalje | Informacije: Športna zveza II. | j Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 J ŠPORNA REKREACIJA - | I POLETNA LIGA V ODBOJKI NA I | MIVKI | I Sobota, 6. september J 4. TURNIR - MOŠKE / ŽENSKE J J EKIPE I od 14,00 ure dalje | Igrišče AC Pivka jama, Postojna I Prijave in informacije: ŠZ II. Bistrica I j tel./fax: (05) 710 11 35 I Sobota, 13. september | 5. ZAKLJUČNI TURNIR - | j MOŠKE / ŽENSKE EKIPE - od 14,00 ure dalje * Igrišče AC Pivka jama, Postojna I Prijave in informacije: ŠZ II. Bistrica I | tel./fax: (05) 710 11 35 | L — — — — — — — — — J KARATE KLUB SOKOL VABI: VPIS NOVIH ČLANOV V mesecu septembru v telovadnici OŠ Dragotin Kette: PONEDELJEK.: OD 17.00 DO 18.00 PETEK.: od 18.00 do 19.00 V mesecu oktobru vabimo k vpisu odrasle (nad 16 let). Telovadnica OŠ Dragotin Kette petek od 19.00 do 20.00 informacije na tel.: 031 521 040, 031 515 570 Vabljeni vsi, ki želite osvojiti veščino športnega karateja ali pa bi želeli osvežiti že pridobljeno znanje. VABLJENI! Policija svetuje_______________________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP)X del Označevanje živali ali črede 59. člen (1) Gonič ali vodič živali ali črede mora poskrbeti, da bo čreda ponoči ali v pogojih slabe vidljivosti označena spredaj, zadaj in ob strani z lučmi ali odsevniki. Označbe morajo biti nameščene tako, da jih udeleženci v cestnem prometu, katerim so namenjene, pravočasno opazijo. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gonič, ali vodič živali oziroma črede, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Opozorilni znaki 60. člen (1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake lahko uporabi voznik le pri prehitevanju izven naselja, ali kadar je ogrožen sam oziroma je ogrožen kdo drug. Pri prehitevanju v naselju sme praviloma opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. (2) Voznik mora vklopiti vse smerne kazalce na vozilu: - pri vstopanju ali izstopanju otrok oziroma invalidov v avtobus oziroma kombinirano vozilo ali iz njega; - če opozarja druge udeležence v cestnem prometu na nevarnost na cesti, posebno če je zadnji v koloni vozil, ki je obstala na cesti izven naselja; - če vozi vzvratno. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Tovor 61. člen (1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, morajo biti na vozilu naložene, pritrjene ali pokrite tako, da: 1. ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu; 2. ne povzročajo škode na cesti in objektih; 3. ne onesnažujejo okolja; 4. ne zmanjšujejo stabilnosti vozila; 5. ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno; 6. ne zmanjšujejo preglednosti vozniku; 7. ne zakrivajo naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb; 8. se ne razsipavajo ali padajo z vozila. (2) Z vozila ali iz njega se ne sme raztresati sneg, led, voda oziroma blatne in druge snovi. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. (4) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. (5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Pravila nalaganja 62. člen (1) Tovor ne sme segati čez prednji del vozila. Lažje predmete lahko na prtljažniku na strehi prevažajo osebni avtomobili, kombinirana ali tovorna vozila tako, da tovor sega največ 1 m preko prednjega dela vozila. Sprednji konec tovora ne sme biti nižje od nivoja strehe vozila. (2) Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila. Na tovornem ali priklopnem vozilu mora biti najmanj 5/6 tovora kontinuirano oprtih na tovorni prostor. (3) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ lm preko sprednjega oziroma zadnjega dela vozila. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile, itd.). (4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Označevanje tovora 63. člen (1) Če sega tovor več kot 1 m preko najbolj oddaljene točke na zadnji strani vozila, je potrebno tovor na najbolj izpostavljeni točki označiti: 1. na osebnih avtomobilih in vprežnih vozovih s tablo velikosti 25 x 25 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, postavljeno prečno na smer vožnje, podnevi ob dobri vidljivosti pa lahko z rdečo tkanino velikosti najmanj 25 x 25 cm; 2. na ostalih vozilih s tablo, velikosti 50 x 50 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo in je postavljena prečno na smer vožnje. (2) V pogojih zmanjšane vidljivosti in ponoči je treba znaku iz 1. oziroma iz 2. točke prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo luč. (3) Opozorilna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti višje kot 1,5 m nad voziščem. (4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. (6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s 1. točko prvega odstavka, ali drugega, ali tretjega odstavka tega člena. Tovor - bočna omejitev 64. člen (1) Če sega tovor bočno več kot 40 cm čez luči za označevanje vozila, ga je potrebno spredaj označiti z belimi in zadaj z rdečimi lučmi, ki so največ 1,5 m nad voziščem. V primeru, da je vidno polje v vzvratnih ogledalih zakrito, je treba dodatno namestiti taka vzvratna ogledala, ki omogočajo normalno vidno polje. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik- posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Nepritrjeni tovor 65. člen (1) Drogovi, cevi, plošče in drugi predmeti ne smejo segati preko stranic prostora za tovor. (2) Z denarno kaznjjo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Obremenitev vozila 66. člen (1) Vozilo ne sme biti obremenjeno nad nosilnostjo, vpisano v prometnem dovoljenju. Obremenitev vozila, za katero ni predpisano prometno dovoljenje, ne sme presegati normativa, ki ga je določil proizvajalec. (2) Tovor ne sme vozila obremenjevati nad največjo dovoljeno maso, osno obremenitvijo ali s prometnimi znaki dovoljeno obremenitvijo ceste. Vozilo skupaj s tovorom pa ne sme presegati predpisanih dimenzij. (3) Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. (4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. (5) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Nalaganje in razlaganje tovora 67. člen (1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet drugih vozil. (2) Če se vozilo ustavi na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dalj, kot je nujno potrebno. (3) Če je potrebno zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora voznik za to imeti posebno dovoljenje, ki ga izda pristojni organ lokalne skupnosti. (4) Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati ceste ali povzročati čezmernega hrupa. (5) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (6) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 07. 2003 DO 15. 08. 2003 Na področju kriminalitete so policisti PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavali skupno 47 kaznivih dejanj od tega 5 vlomov v lokale in cerkve, 15 tatvin, 10 poškodovanj tuje stvari, 3 povzročitve lahkih telesnih poškodb v pretepih, 3 nasilništva, 1 zatajitev, 1 ponarejanje denarja, 2 krat prepovedan prehod državne meje in 7 kaznivih dejanj ogrožanja varnosti. Poletni čas in huda vročina sta botrovala številnim kršitvam javnega reda in miru, predvsem pretepom v gostinskih lokalih in v njihovih okolicah ter na javnih prireditvah. Tako so morali policisti kar 22 krat intervenirati zaradi kršitev javnega reda in miru. Zoper vse kršitelje so bili podani predlogi sodniku za prekrške, trije kršitelji pa so bili pridržani do istreznitve. Dva storilca se bosta zagovarjala tudi zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe z nevarnim predmetom med pretepanjem. Na področju varnosti cestnega prometa so policisti PP Ilirska Bistrica obravnavali skupno 37 prometnih nesreč, od tega 1 prometni dogodek hudimi telesnimi poškodbami traktorista, kateri je po prevozu v bolnišnico Izola poškodbam podlegel, 9 udeležencev je bilo lažje telesno poškodovanih ostale prometne nesreče pa so se končale k sreči le z nastalo materialno škodo. V dveh primerih sta povzročitelja s kraja pobegnila, eden je bil izsleden še istega dne, za drugim pa se še zbirajo obvestila. Na področju varovanja državne meje so policisti pri ilegalnem prehodu prijeli 19 ilegalcev, kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom.Prijeta sta bila tudi dva sprovajalca, ki sta s kazensko ovadbo končala pri preiskovalnem sodniku. Med izvajanjem ostalih nalog so policisti v dveh primerih zasegli prepovedano drogo, v dveh primerih so zasegli ilegalno orožje, obravnavali so tri najdbe eksplozivnih teles, 6 travniških požarov, eno iskanje pogrešane osebe in štiri povoženja divjadi. V tem obdobju so bili konci tednov zaznamovani z velikimi grečami na naših cestah in na mejnih prehodih proti Hrvaški, tako, da so nastajale nepopisno dolge kolene vozil. SKRBIMO SKUPAJ ZA VARNOST. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE \__________________________________________________________/ ZA VARNOST ŠOLARJEV V PROMETU 1. septembra se bodo ponovno odprla šolska vrata številnim šolarjem. Zagotovimo jim, da bo pot v šolo varna in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. Otroci so na cesti nepredvidljivi, zato ne bo odveč nekaj razmišljanj: ‘ * Njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita - niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. * Mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in, da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo. * Na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj. Imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kot prihaja zvok. * Odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka. * Njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. PREMALO NAS JE, DA BI UMIRALI NA CESTI! Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE IRBIS d.o.o. Koseze 32 o 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info@irbis.si NAGRADNA KRIŽANKA 17 8 9 10 11 12 13 n u rr r T rF žLaJ Li ' ut 3« 37 38 39 P u. . rr u REŠITEV JULIJSKE KRIŽANKE 1. STUD, 5. PLANK, 10. STUDOR, 12. DAMJAK, 14. PODANIK, 16. RIESA, 17. ILIR, 18. NOS, 20. LIAS, 21. KID, 22. SKLON, 24. MRK, 25. ACO, 26. RAJNA, 27. ANO, 28. ALEA, 30. ADRESA, 32. GAMA, 34. ACEV, 35. POKORA, 37. IGOR, 39. LAŽ, 40. TENIS, 42. JIL, 44. OBI, 45. AKABA, 46. KSI, 47. BEVK, 49. AIR, 50. KOTT, 51. ORLEK, 53. SIMONOV, 55. VEJNIK, 57. KOLERA, 58. KETTE, 59. LACI. MISEL: TUDI DOLGO ŽIVLJENJE IMA SVOJ KONEC. -------------/ VODORAVNO: 1. neotesanec, 8. madžarska pisateljica (Margit, 1880-1918), 14. ime slovenske režiserke in dramaturginje Sajko, 15. bolgarski pesnik in dramatik (Peju, 1877-1914), 16. kdor vodi skupno molitev, 17. sistem pravil in načel za znanstveno raziskovanje, 19. odgovor na kontro, 20. gibanje v zraku, 21. ameriška igralka (Jennifer), 22. ocet, 23. kemični simbol za element erbij, 24. antično ime italijanske reke Aniene , 25. ameriška poročevalska agencija, 26. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire, 27. ameriški scenarist in režiser poljskega rodu (Roman), 30. pastirska igra italijanskega pesnika Torquata Tassa, 32. pritok Balhaškega jezera, 33. nemško-francoski pesnik, pisatelj, slikar in kipar (Hans, 1886-1966), 35. češka pritrdilnica, 36. plakatu podobna velika slika slavnih ljudi, 39. ptica pevka z ukrivljenim kljunom, 43. kraj pri Sevnici, 44. kemični simbol za element aluminij, 46. država kot lastnik premoženj a, 47. kemični simbol za element neon, 48. ime ministrice Petrin, 49. priprava za merjenje kotov, 51. očka, 52. egipčanski bog sonca, 53. tuje žensko ime, 54. letovišče na zahodni obali Istre, 55. naslovljenec pisma, 57. besedna opora, 59. avstrijski pisatelj (Felix, živalski roman Bambi), 60. muslimanski postni mesec. NAVPIČNO: 1. mesto v Makedoniji, severno od Bitole, 2. paragvajski virtuoz na harfi (Ramon), 3. bodeč plevel, 4. okrajšano ameriško moško ime, 5 . avtomobilska oznaka za Tunizijo, 6. lep mladenič, ljubljenec Afrodite, 7. rumbi podoben ples južnoameriškega •zvora, 8. trebušast egipčanski vrč s pokrovom v obliki človeške glave, 9. reka v Angliji, pritok reke Sevem, 10. merska enota za glasnost, 11. kemični simbol za element francij, 12. prid, 13. Perzijska sveta knjiga, 15. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste, 18. začetnici ameriškega nobelovca Seaborga, 21. ime britanske pevke Lennox, 22. vrv, 24. finski arhitekt (Alvar), 26. druga, nižja Premisa v silogizmu, 28. seznam, 29. mavrah, 31. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, 34. slovenska književnica in pravnica (Ljuba, 1906-1977), 36. pristaniško mesto na Peloponezu, 37. grška gorska nimfa, 38. ohlapen moški površnik z rokavnimi in vratnimi deli skupaj, 40. roman švicarskega pisatelja Aneta, 41. trebušatost stebra v arhitekturi, 42. nekdanji ameriški predsednik (Ronald), 45. istrski ribiški čoln, 49. reka in departma v severni Franciji, 50. solmizacijski zlog na šesti stopnji lestvice, 51. derivat amoniaka, 53. del teniške igre, 54. Uršula (krajše), 56. začetnici smučarskega skakalca Lotriča, 58. okrajšava za kilometer. Dimitrij G rij I----------------------------------1 I SLOVARČEK: I ENKLIZA - besedna opora I JAVOROV - bolgarski pesnik | in dramatik (Peju, 1877 - 1914) | | KAFFKA - madžarska | pisateljica (Margit, 1880-1918) | ORGANON - sistem pravil in ■ načel za znanstveno . raziskovanje ROSANDA - ime slovenske ' dramaturginje Sajko I ROMERO - paragvajski virtuoz I I na harfi (Ramon) j SALTEN - avstrijski pisatelj | (Felix, roman Bambi) 1__________________________________I PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE; Mali oglasi POLO GT 1,3 75 KM KARAVAN,letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000 km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004; Inf: 031/300 684; Mlada družina najame manjše stanovanje v II. Bistrici ali okolici; Inf.: 040/609 809; Prodam dvoinpol sobno stanovanje v I. nadstropju bloka ulice 7. maja 10; Inf.: 041/ 588 554; V OIC Trnovo - Vilharjeva 25, oddamo dve opremljeni pisarni 15 m2 in 35 m2. Podrobnejše informacije na tel.: 041/616-411 Andrej Bergoč; Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim; Inf. na tel.: 05/788 00 33; Prodam ali oddam poslovni prostor 33m2 v mi kozi v Ilirski Bistrici, Inf. na tel.: 031/ 833 495; V najem vzamemo poslovni prostor površine 60 -80 m2 primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Inf. na tel: 041/446-009 ali v videoteki v Domu na Vidmu. Prodam rabljene usnjene fotelje - dobro ohranjeni; Inf. na tel.: 041/ 890 515; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10100; GSM 041 616411 VII. Bistrici dam v najem neopremljeno, 2 sobno stanovanje; lahko tudi kot poslovni prostor; Inf. na tel.: 00384 91 703 093; Prodam 3-sobno stanovanje na Prešernovi ulici; tel.: 031/407 620; Upokojenec - osamljen želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053 Oddamo garsoniero v Ilirski Bistrici, III. nadstropje, opremljeno s CK - vseljivo takoj! tel.: 041/422 009 Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/329 416 — — — — —— — — — — — — — — — — — — — — «| REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. septembra 2003, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za julijsko križanko prejme: MIRJAM ŠTEMBERGAR Vrbovo 2/b, 6250 Ilirska Bistrica I I | ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! | l________________________________________________________l Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/269 059 PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 Oddam enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51 637 942 V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/71 00511; V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje -poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/ 788 51 72 ali 041/477 109; V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar/250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610; Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/ 423 666; V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritličju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/ 609759 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; INŠTRUKCIJE iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 JEEP VVILLVS CJ4, letnik 1941, motor 2200 ccm, 44 kw, diesel MB, popolnoma obnovljen, vlečna naprava, reg. celo leto; Inf: 031/300 684; Male oalase zbiramo do 20-teaa v mesecu! POČASI Ljubezen umira počasi, le sonce m nebu žari, oblaki pa z vetrom samotnim, pokrijejo žarkom poti. Kaj sonce je zdaj iluzija, ko iščeš drugačen ta svet, ko tavaš čez polja vesolja, osamljen in večno preklet. Kje najdeš še bistre izvire, kjer tla ne poznajo solza, brezpotja samotna, otožna, v zavetju modrine neba. Le noč ti pokaže poljube, zlagane kot tista pomlad, zvenijo kot prazne besede, brezmejno imam te še rad. Še zadnjič livade obiščem, ljubezni poslednje sijaj, in potlej za vedno odidem, v staro življenje nazaj. Matjaž Vrh ALI SI OBČANI ILIRSKE BISTRICE RES ZASLUŽIMO TAKŠNEGA ŽUPANA ? Dne 22. 7. 03 ob 9. uri smo bili člani • Civilnega združenja za nadzor nad institucijami najavljeni na razgovor z županom Antonom Šenkincem glede naše že večkrat podane zahteve o spremembi odloka o pokopališkem redu na pokopališču v Trnovem, katerega upravlja Komunalno podjetje. Zahtevo za spremembo spornega odloka smo podali že 19. 1 1. 2001 prejšnjemu županu. Ta ni hotel uvesti postopka za spremembo odloka, pač pa nam je pisno sporočil nove, še višje cene grobnin.Tokrat smo se podali k županu v upanju, da bomo s svojo zahtevo naleteli na bolj odprta ušesa kot prvič, a smo se bridko ušteli, kajti že ob začetku pogovora nas je kar stoje presenetil s surovo in žaljivo izjavo, da on pljune na člane civilnega združenja. V nadaljevanju nam je vendarle bežno uspelo (zaradi njegovega pogostnega grobega prekinjanja in kričanja) predstaviti bistvo spornega odloka. Dejal je, da lahko v svoji pisarni prekinja kogarkoli in kadarkoli. Očitno se ni hotel pogovarjati o spornem odloku in vpogledu v dokumentacijo, ampak nas je dobesedno napodil iz pisarne. Sam sporni odlok o pokopališkem redu, zaradi katerega smo prišli k njemu, je bil sprejet v prejšnjem sistemu 1989 in ni v skladu s slovensko ustavo, zato ga je treba spremeniti. Za nas je najbolj sporen 12. člen odloka, ki grobo posega v posestne in lastninske pravice imetnikov grobov, ki upravljavcu dovoljuje, da v slučaju neplačane grobnine (rok treh mesecev po opominu) lahko odda grob brez obvestila drugemu ‘'koristniku”, vključno z odstranitvijo spominskih obeležij in posmrtnih ostankov. Naš predlog glede spremembe odloka je naslednji: 1. V novem odloku je treba definirati lastništvo in posestvovanje grobov ter dosledno spoštovati pieteto pokojnih. 2. Iz brani vzdrževalec pokopališča v Trnovem naj bi zaračunaval vzdrževalnino in ne najemnino grobov. 3. Prispevki za vzdrževanje pokopališča naj bodo osnovani na dejanskih stroških ter transparentno pregledni in neprofitni. 4. Upravljavca pokopališča naj se določa z mandatno koncesijo za dobo štirih let. Omenjeni odlok bremeni v glavnem le imetnike grobov na trnovskem pokopališču, ostala so v pristojnosti krajevnih skupnosti, ki vodijo vzdrževanje z nižjimi stroški in nižjimi prispevki (tudi iz proračuna). Mimogrede naj povemo, da je Komunalno podjetje ukinilo boniteto celo za borce NOB, ki so bili doslej z zakonom oproščeni plačevanja. Cene vzdrževalnin našega trnovskega pokopališča so se v zadnjih letih povečale približno za približno trinajstkrat. V primerjavi z zabeleženo statistično inflacijo bi to naneslo največ 100% povišanje. Ob tem se postavlja vprašanje, kam so šla ta sredstva ? Verjetno za pokrivanje izgube, kot je zapisal v bistriškem glasilu Snežnik bivši predsednik upravnega odbora Stjepan Miše, da je bila sanirana izguba Komunalnega podjetja tudi s povišanimi cenami vzdrževalnin grobov. Javnosti želimo predstaviti glavne akterje pri dražitvah naših grobnin. Sedanji župan Anton Šenkinc je bil dva mandata predsednik odbora za komunalo, Igor Maljevac direktor Komunale. Vsi omenjeni gospodje živijo izven centra in jih ne zadevajo niti cene grobnin, niti sporni odlok, zato tudi jim razumljivo ni v interesu reševanje tega problema. Ob tej priložnosti naprošamo katerokoli svetniško skupino v bistriškem občinskem svetu, ki bi nam bila pripravljena pomagati spremeniti sporni odlok in zahtevati proceduro v občinskem svetu, sicer bomo prisiljeni dati sporni odlok v presojo Ustavnemu sodišču RS. ZA CZN1 Tomšič Anton Leopold Šircelj Tudi v letošnjem šolskem letu smo pri Zavarovalnici Pozanimajte se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah Triglav skrbno pripravili široko ponudbo nezgodnih in poiščite informativne brošure s položnicami ali zavarovanj otrok in mladine: za predšolske otroke, nas obiščite v naših poslovalnicah po vsej Sloveniji, šolarje, dijake in študente. Da boste vsi varneje Vedno ste dobrodošli tudi na spletni strani zvozili med šolskimi obveznostmi in izvenšolskimi www.zav-triglav.si. Varno vabljeni! dejavnostmi. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST |H triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. www.zav-triglav.si OBČINA SEŽANA Partizanska c. 4, 6210 Sežana INFORMACIJ; TIC SEŽANA turistično KI CENTER1 Ir5 nR/7310128 .. k.seziina@siol.net •t 18. MEDNARODNA LITERARNA NASRADA VILENICA Datum Prireditev Informacije 2. - 6. september 18. mednarodno srečanje Vilenica 2003; Sodelujejo literati 28- Aleksander Peršolja ih držav; Letošnji nagrajenec: Mirko Kovač; Literarna branja bodo v Lipici, Lokvi, Novi Gorici, Kopru in Ljubljani; Tel: 05/731 20 20 VILENICA 2003 - program Torek, 2.9. ob 10. uri v Lokvi - prevajalska delavnica ob 18. uri v dvorani stare Univerze v Trstu Literarni večer kraških pesnikov Sreda, 3.9. ob 10. uri v Lipici - Prostori transgresije: začetek dvodnevne delavnice komparativistov in literarnih kritikov ob 18. uri sprejem udeležencev, odprtje knjižnega sejma ter predstavitev in nastop pisatelja Borisa Pahorja ob 21.30 uri - literarno branje Četrtek, 4.9. ob 10. uri nadaljevanje delavnic - simpozij Staroslovanska mitologija - srečanje urednikov srednjeevropskih revij in založnikov ob 16. uri - predstavitev sodobne literature Črne gore ob 19. uri - literarna branja v Kopru, Novi Gorici in Lokvi Petek, 5.9. ob 8,45 uri na Ljubljanskem Gradu: - predstavitev nagrajenca Vilenice 2003 in literarno branje ob 9,30 uri v Lipici - American Psycho: - matineja ameriške poezije Sobota, 6.9. ob 11. uri na gradu v Štanjelu: - literarna matineja, predstavitev knjige lanskoletne nagrajenke Ane Blandiane in nastop nagrajencev Mlade Vilenice ob 19,15 uri v jami Vilenica - podelitev nagrade Vilenica 2003 - nastop pevca Aleša Hadalina in družabno srečanje FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/7 10-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 ■ Ve’ V*J • t > * ' f • ' ms m i NOVO NOVO NOVO | <4 PERILO V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO____ Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41 -920 e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net NA ZALOGI ŽE ZIMSKI AVTOPLAŠČI UGODNE CENEl osvuiu pn se fiosie umno v DNevNCM boru cpplama-pur PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si V 90. letu starosti je tiho zaprl oči in nas zapustil Alojz Čekada (7.2.1913 - 31.7.2003) V težkih trenutkih žalosti so nam veliko pomenile izrečene besede tolažbe. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sovaščanom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Draženu Trlinu, osebju ZD Ilirska Bistrica in osebju Kraških lekarn Ilirska Bistrica za vedno takoj nudečo zdravstveno pomoč. Hvala gospodu Bogdanu Bercetu za opravljeno pogrebno svečanost. Hvala še enkrat vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Vrbica, 31.7.2003 V trenutku tvoje srce nehalo je biti, Ves jok in solze življenja niso mogle povrniti. Ostala neskončna praznina je za tabo. Kdo in kako bo zacelil našo rano? Za vedno je odšel od nas naš dobri in skrbni mož in oče Anton Iskra (1929 - 2003) iz Novokračin Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč v naših najbolj žalostnih dneh. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči: žena Marija, sin Dušan in hči Mirjana Novokračine, 28.julija 2003 625X)|Ilirska Bistrica MMMHI OBVESTILO C TKI I CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 IZBOR NAJ KMETIJSKIH PRIDELKOV povabilo k sodelovanju V sklopu prireditve kmetijska tržnica »Sadovi dežele pod Snežnikom«, ki bo potekala med 12. In 14. septembrom se bo odvijal Izbor » naj kmetijskih pridelkov« K sodelovanju ste vabljeni vsi pridelovalci poljščin. Pridelke prinesite direktno na samo prireditev, v petek 12-seplembra od 15,-17.00 ure, v gostišče Grili Danilo v Ilirski Bistrici, kjer bo ob 17.00 uri podelitev nagrad za najlepše, največje, najbolj zanimive skratka naj ... kmetijske pridelke ! Vse nadaljnje informacije dobite na kmetijsko svetovalni službi tel. 05/71 00 260, 05/71 00 261 koliSter Dolenje 2a 6254 Jelšane OPEL# Lp' 1 < i 1 ) ^1 u#mo vel (ko j; t-avtoplašept' ■ anjprtjzerje falu-platiščin ■- 21 v\>- -J Pooblaščeni servis ener Prodaja vozil ^ Originalni rezervni deli ■ Dodatna oprema JA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 3s od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. NOVE VIDEOKASETE V KNJIŽNICI 1. ATLANTIS. Milo’s return = Atlantida. Milo se vrača RISANKA 2. The BRAVE tailor = Krojaček RISANKA 3. The LITTLE drummer boy = Mali bobnarček in Sveti Trije RISANKA 4. Medvedki: Izlet k reki 5. Medvedki : Novi b.Medvedki : Poletno srečanje 7. Lov velikih krapov na Ptuju 8. The PRINCES S and the simpleton - Princeska in bedaček RISANKA 9. SCOUNDREL’S wife = Tihotapčeva žena 10.SNEŽNA kraljica RISANKA 11.SUPER troopers = Super policaji PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si .. VOPEX d o.o. Pekarna Jure Nakupni center TRNOVO Ilirska Bistrica e66*" lil m Zr POSTOJNA AKCIJA Testenine 500g.............. 99,90 SIT Kava Crem Caffe 100g......... 100,00 SIT Multidan tropic 1,51........ 139,90 SIT Det za posodo Dexal 1,51.... 269,90 SIT NAKUPNA KARTICA ZVESTOBE: Za 15 nakupov po 3.500.00 SIT vam podarimo darilni bon za 2.500.00 SIT. Velja v vseh trgovinah podjetja VOPEX d.o.o.. OBRATOVALNI ČAS Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 8.00 - 12.00 PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 -------:------- » INSTALACIJE A • Kovačič Stojan s.p. ^ Koseze 69a Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370 fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 PD SEŽANA VABI NA DVODNEVNI IZLETNA TRAVNIK V petek, 15.08. ob 16.00 uri se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Vas na Skali v Trenti. Peš se bomo podali do Planine za Skalo, kjer bomo v staji prenočili, za kar priporočamo spalno vrečo. Naslednji dan nas bo pot vodila proti Travniški dolini in dalje proti vrhu Travnika. Od tam bomo nadaljevali ob Vršacu, Čelu in Glavi za Bajto proti markirani poti, ki povezuje Planino za Skalo s Triglavskimi jezeri. Po tej se bomo vrnili do Planine za Skalo, od tam pa delno po brezpotju, delno po lovskih stečinah po pobočju Plaskega Kuka proti Vrstniku. V dolino se bomo vrnili približno 2 km nad izhodiščem. Izlet tehnično ni zahteven, zahteva pa se primerna kondicija in nekaj izkušenj za hojo po brezpotju. Prvi dan je hoje cca 2 uri, drugi dan pa 9 do 10 ur. Povratek domov je predviden v soboto, 16.08. v večernih urah. Oprema; Obvezno ustrezni planinski čevlji, spalna vreča, priporočamo pohodne palice, ostalo glede na vremenske razmere po lastni presoji posameznika. Hrana; Iz nahrbtnika. Odhod; V petek 15. avgusta ob 16.00 uri; zbirno mesto bomo z udeleženci določili naknadno Vrnitev; V soboto 16. avgusta okrog 21.00 ure. Cena; Stroški organizacije izleta znašajo 800 SIT po osebi; stroške prevoza krije vsak posameznik z šofeijem avtomobila. Prijave zbiramo do srede 13. avgusta na telefon 041 591 884. Izlet bo vodil Edvin Furlan. VABLJENI ! OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13° °- 193 0 in torek 7° -133 0 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14° - 203 0 in sreda 7° - 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Z---------—---------X ! OGLAŠEVANJE V v v ČASOPISU SNEŽNIK Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo -Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,6 cm - 11.250,00 SIT ’/4 STRANI - 22.500,00 SIT V2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com TEKMOVANJE V STRIŽENJU OVAC povabilo k sodelovanju V okviru kmetijske tržnice »Sadovi dežele pod Snežnikom«, ki bo potekala med 12.in 14. septembrom bo organizirano tudi tekmovanje v striženju ovac. Tekmovanje bo potekalo v soboto 13.09.2003 ob 14.00 uri in sicer a.) strojno striženje b.) ročno striženje ________________ _ K sodelovanju ste vabljeni vsi rejci drobnice ter vsi zainteresirani, ki vam striženje ovac ni tuje. ___________ “pogoji za udeležbo: - izkušnje v striženju ovac - lasten pribor za striženje Prijave sprejemamo na telefonskih številkah 040/655 615, kontaktna oseba Drago Konjevič do vključno S.septembra 2003. Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 JK e: )r ' Se J C 3? Se J G 2ič 3GX £ 3 G OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica 'tel./fax: 05/71-10-242" cJ v2_ CJ v2_ XT * db A A c, Oj r\/3)G\Z5GX^ cJ lo_Oj lo_CJ L? 3 (s PURčd^TEK d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Z i Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13,00,18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti fratri - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od aeta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje - 8.00 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je - 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M- 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix L -J KROVSTVO majla deera MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 GSl Ul 11tedjQm©D©g|j7 OugjeroflooGi Bm praBaradtoBG] dL@°®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 tete 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech,si PRO-IOM Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% GOSTILNA s prenočišči Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 KOSILA IN MALICE UGODNO!!!! opTKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK . PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK /ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 Vse za šolo po ugodnih cenah Ugodna ponudba Ženskih, moških in otroških oblačil NajniŽje cene šolskih potrebščin!!!! ČEBELARSTVO TERSEL Cvetlični med Cvetni prah Propolis Se priporočamo!!! RAZVIJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za mesec september ■■ h”J—i Ihturn mm 8 Informacije Prodajna razstava slik Jožeta Šajna gostilna-pizzerija Škorpijon stilna razstava 10.00-22.00 razen torek Jože Šajn 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in gostilna Pek .Dolenje stilna razstava 10.00-22.00 Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Il.Bistrici) v bistroju Baladur stalna razstava 8.00-23.00 Ilirika d.d. 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okrepčevalnica grill Danilo Il.Bistrica stilna razstava 9.00-22.00 razen ponedeljek Jože Šajn 05/714 59 70 05/7141 517 Razstava naravne in kulturne dediščine občine Ilirska Bistrica RCinTIC Ilirska Bistrica cel mesec 8.00-16.00 RC,TIC 05/710 1 384 ; ■ am IIBiBliBMMBI Gledališka predstava »Hamlet v Bohinu«, prodaja vstopnic turistična agencija Oaza Il.Bistrica in eno uro pred predstavo. Vabljeni! Dom na Vidmu Ilirska Bistrica 27.09.2003 ob 19.00 Gledališče Bohinj In KD Alojzij Mihelčič Harije 041/595879 parama vt kulturna dediščino v S - $68S5r*»'“$?«vrt ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Grad Prem vsak dan po dogovora TIC Mojca Memon 05/710 1 384, 05/7147400 ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovora TIC Marija Dolgan 05/710 1 384 05/7147 374 ogled muzejsko urejene pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah Harije vsak dan po dogovora Alenka Penko po dogovoru 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti »na Goliče«, učne delavnice za skupine Jelšane vsak dan po dogovora Osnovna šola Jelšane 05/788 5001 05/710 1 384 ogled Bednikovega mlina Ilirska Bistrica vsakdan po dogovora TD Ilirska Bistrica 05/7144 564 031/585 602 rekreacija , - g 1 . * „ "-•'•i Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Bistrici izmenično v Postojni Jadran, Po, šport bar Il.Bistrica izmenično vsak pon. ob 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 Womi»Skimecanavt SIS ggtlillsiilSl ---s'.! Počastitev padlih v NOB in pri osamosvojitvi Slovenije pri spomeniku Istrskega odreda Hrpelje -Kozina 19.9.2003 ob 17.00 uri prireditveni odbor Občine Il.Bistrica in operativni odbor Vičič Jože 040/856789 Maljevac Jože 031/618 854 Odkritje spomenika - spominske plošče partizanski bolnišnici Zalesje v Ostroškem boratu in sprejem pohodnikov na Ostrožnem brdu Ostrožno brdo 20.9.2003 ob 10.00 uri prireditveni odbor Občine Il.Bistrica in operativni odbor Vičič Jože 040/856 789 Maljevac Jože 031/618 854 Osrednja prireditev 60 letnice Istrskega odreda s kulturnim programom,podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem Progarje 20.9.2003 ob 13.00 uri prireditveni odbor Občine Il.Bistrica in operativni odbor Vičič Jože 040/856789 Maljevac Jože 031/618 854 Šport . • ; '<181 Občinska liga -mali nogomet Ilirska Bistrica od 3.9.2003 dalje Od 17.00 dalje Športna zveza Il.Bistrica 05/7101135 Poletna liga v odbojki na mivki Igrišče AC Pivka jama, Postojna 6.9.2003 Od 14.00 dalje Športna zveza Il.Bistrica 05/7101135 Zaključni tumir-moške/ženske ekipe Igrišče AC Pivka jama, Postojna 13.9.2003 Od 14.00 dalje Športna zveza Il.Bistrica 05/7101135 Športni vikend za osnovnošolce-predstavitev dejavnosti športnih društev Ilirska Bistrica 12.september Od 9.00-13.00 ure Športna zveza Il.Bistrica 05/7101135 Športni vikend-za mladino od 15-25 let Ilirska Bistrica D.september Od 9.00-13.00 ure Športna zveza Il.Bistrica 05/7101135 Uvodni sestanek folklorne skupine Ilirska Bistrica-vabljeni vsi zainteresirani, ki bi radi plesali!!! Srečanje numizmatikov Sejna soba društva upokojencev Il.Bistrica Pizzerija Pič boy Ilirska Bistrica 19.9.2003 28.september 2003 . Prireditev kmetijska tržnica »Sadovi dežele pod Snežnikom« razstava živine, prodaja kmetijskih pridelkov,kulturno zabavni program, domače obrti... Površine gostišča Danilo Ilirska Bistrica 12.,13.,14.09. 2003 ob 18.00 uri od 9.00-12.00 ure Od 10 ure do poznih jutranjih ur z narodno zabavno glasbo Folklorna skupina Il.Bistrica in Zveza kulturnih društev Il.Bistrica 05/711 00 90 PND Ilirska Bistrica 05/7142 639 KSS lli.Bistrica Kmetijska društva Obrtna zbornica Razvojni center pokrovitelj Občina Il.Bistrica tjc 05/710 1 384 KSS 05/71 00260 Vabimo organizatoije prireditev in drugih dogodkov, da nam sporočite podatke, bi jih želite objaviti v »koledarju prireditev« najpozneje do 18. v mesecu za naslednji mesec.Informacije sprejemamo v Turistično informacijskem centru na telefonski številki 05/710 1 384. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono Last Minute Center® www.lastminutecenter.si LAST MINUTE - JESEN JE ČAS IZLETOV Last minute center Ilirika turizem d.o.o. je v jesenskem času izbral nekaj izletov, ki vam bodo popestrili jesensko dogajanje. Kaj bi vas lahko v tem času pritegnilo? V soboto 6. septembra bo Last minute center Ilirike turizem organiziral izlet na Kozjansko.Gostje si bodo najprej ogledali Marijino romarsko cerkev iz leta 1754 na Sladki Gori znano po freskah Franca Jelovška in veličastnem kipcu Čudodelne Matere Božje na glavnem oltarju. Nedaleč od Sladke Gore je Kalvarija - v Šmarju pri Jelšah, kjer si bodo gostje Last minute centra Ilirike turizem ogledali cerkev Sv. Roka. Skok do pavlinskega samostana Olimje, ki slovi po svoji lekarni iz leta 1765 in je ena najstarejših ohranjenih lekarn v Evropi. Nekaj korakov stran od samostana sta čokoladnica Olimje in pivovarna Haler, kjer varijo svetlo in temno pivo po nemškem starograjskem receptu. Kosilo in oddih bo na farmi jelenov v rustikalno opremljenem gostišču Jelenov Greben. Izlet se bo zaključil z ogledom gradu Podsreda iz 13. stoletja, kije bil prvotno v lasti Celjskih grofov. Ljubitelji splavarjenja se bodo z Last minute centra Ilirike turizem odpravili na Dravo. Po pot se bodo ustavili najprej v kraju Troblje pri Slovenj Gradcu, kjer si bodo ogledali domačo pivovarno. Sledi predstavitev proizvodnje in skrivnosti receptur RE-LAX-ovega piva, neomejena pokušina svetlega in temnega piva, degustacija grumpove masti, koroškega skutinega sira s prilogo in rženega kruha. Gostje Last minute centra Ilirike turizem si bodo v Libeličah ogledali muzejsko zbirko o koroškem plebiscitu, skoraj tisočletje staro kostnicoin kmečki etnološki muzej. In na koncu še malo adrenalina. Vožnja do Javnika, kjer se bodo ustavili pri znanem gostišču Flosarski Hram. Sledi sprejem v pristanu, pogostitev z rženim kruhom, soljo in domačim žganjem. Pričetek plovbe na splavu s predstavitvijo flosarjev, pogostitev s tradicionalno flosarsko malico (golaž, polenta zabeljena z grumpi in ržen kruh) in obvezen flosarski krst. Za dobro voljo, glasbo in strežbo pa bodo poskrbeli flosarji, flosarske frajle in muzikanti z zanimivim animacijskim programom.Po splavarjenju pa nazaj v Flosarski hram, kjer vam bodo pripravili ta prave koroške jedi. Med tem, ko boste uživali ob koroških dobrotah iz krušne peči vas bodo zabavali flosarji s svojo koroško domačo glasbo. Ljubitelji tujine si bodo z Last minute centrom Ilirike turizem ogledali bavarske gradove, kjer bodo na dvodnevnih ali tridnevnih izletih lahko občudovali znane gradove Ludvika II bavarskega. Še bolj zahtevni pa se bodo odpravili na štiridnevni izlet v Provanso, ki v jesenskih barvah posebno zažari. Ogledali si bodo značilno pokrajino ob Ažurni obali, ki je navdušila mnoge slikarje(Van Gogh, Picasso, Dali..) in obiskali Monaco, Arles, Avignon, narodni park Camaque, Saintes Maries de la Mer in na koncu še Marseille. Podrobnejše informacije o izletih, cenah in datumih pa dobite v poslovalnici Last minute centra Ilirike turizem v Ilirski Bistrici. NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minut center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata vikend počitnice v apartmaju Ilirike v Termah Čatež. Ilirika gradi mrežo svojih lastnih apartmajev v znanih turističnih centrih. Tako je obnovila nekaj apartmajev v Termah Čatež, znanih po svoji bogati ponudbi aktivnega odmora. Apartmaji so različnih tipov in sprejmejo 2 do 6 oseb. Nagrajenec bo dobil v najem apartman tip B v času od 3.11. do 7.11.2003. Aranžma vključuje: Bivanje v apartmaju za dve osebi, čiščenje apartmaja ob odhodu, elektriko, plin, vodo, ogrevanje. Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike Turizma, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica Odgovorite na zastavljeno vprašanje in si prislužite počitnice, ki jih podarjata Ilirika Turizem d.o.o. in Snežnik. Žrebanje bo 15. oktobra 2003. Ime nagrajenca bo objavljeno v oktobrski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Apartmaji llirke ležijo v: a.) Termah b.) Termah c.) Termah Čatež Olimia Lendava Ime in priimek:_ Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj:______________________________________________ i------------------------------------------------------------------------------------------1 BORZNOPOSREDNIŠKA HlŠAu.0. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 "N MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Mesec avgust mineva na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v znamenju bikovskega trenda. Izplačila dividend, dobri poslovni rezultati družb borzne kotacije ter prilivi denarja v posebne vzajemne sklade so začeli pozitivno vplivati na rast pomembnejših delniških tečajev. V zadnjem času tako beležimo upad povpraševanja po obveznicah, medtem ko se povpraševanje po delnicah neprestano dviguje. Slovenski blue-chip indeks, SBI 20, je tako v enem mesecu pridobil dobrih 140 indeksnih točk oziroma skoraj 5 odstotkov. Bolj intenzivna rast indeksa se je pričela ravno na začetku avgusta. Če za primerjavo vzamemo borzni indeks obveznic, BIO, potem lahko hitro ugotovimo, da seje večina prometa in pozitivnega gibanja tečajev nanašalo zgolj na delnice, medtem ko so obveznice, po zavidljivi rasti v juniju in juliju, izgubile nekoliko svoje vrednosti. Indeks BIO je tako precej nihal, v povprečju pa se je njegova vrednost znižala in dosegla dobri 114 indeksnih točk. Podobno kot indeks SBI20, je tudi indeks pooblaščenih investicijskih skladov dosegel rast vrednosti, ter pristal pri 2.860 indeksnih točkah, kar je dobrih 5 odstotkov več. Podjetja, ki kotirajo na Ljubljanski borzi so pričela objavljati polletne poslovne rezultate. Aerodrom Ljubljana je v preteklem polletju zabeležil 9,2 odstotno povečanje premikov letal, ter skoraj 3 odstotno povečanje števila prepeljanih potnikov. Čisti poslovni izid je znašal 688 milijonov tolarjev, kar je za 8,2 odstotka več, kot v enakem obdobju lani. Tečaj delnice se je rahlo povzpel na vrednost dobrih 5.000 SIT. Tudi v kranjskem Merkurju so zadovoljni s polletnim poslovanjem, saj so povečali prodajo kar za 16 odstotkov, glede na prejšnje leto. Za enak odstotek se je povečal tudi dobiček iz poslovanja predvsem na račun zmanjšanja stroškov. Merkur tudi pospešeno odpira nove prodajne centre v Sloveniji in na Hrvaške. Tečaj delnice se v zadnjem času postopoma zvišuje, čeprav delnica ni med najbolj prometnimi. Med zanimivejše delnice spada tudi delnica Mercatorja. Mercator je glede na lansko leto povečal čisti poslovni izid za 85,6 odstotkov, prav tako je povečal prihodke iz poslovanja za dobrih 14 odstotkov. Mercator namerava v tem letu odpreti trgovski center v Levcu, Trebnjem in Šentjurju pri Celju. Tečaj delnice je tako kot pri veh ostalih delnicah, tudi pri Mercatorju nekoliko zrasel. Trenutno se tečaj giblje okrog 24.300 tolarjev. Med PID-ovskimi delnicami je bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Triglav Steber PID, sledila ji je delnica Kmečke družbe PID in Triglav Steber 1 PID. Tečaji delnic PID-ov so se gibali podobno kot tečaji navadnih delnic. Zagrebška mlekarna Lura naj bi se zanimala za kapitalsko povezovanje z Ljubljanskimi mlekarnami. Med drugim je razlog tudi to, da ima Slovenija mleka preveč, Hrvaška pa premalo. Viator & Vektorje za 670 milijonov tolarjev kupil 41 odstotni delež špedicijskega podjetja Transšped iz Novega Sada. Bonitetna hiša Dun&Bradstreet je objavila bonitetno oceno bodočih članic EU, med katerimi je tudi Slovenija. Slovenija je prepričljivo zasedla prvo mesto med vsemi kandidatkami. Jaka Binter Ilirika, borzno posredniška hiša, d.d. jaka.bin ter@ilirika. si \________________________________________________________________J