226. številka. Ljubljana, sredo 5. oktobra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-o gorske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta s gl., sa četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 #ld. 80 kr., za en meiae 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja m i dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in zn dijake velja znižana cena in mcer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuj« od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, n kr., če «c dvakrat, in 4 kr., če hc trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole i'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo |e v Ljubljani v Franc Koliuanovej hiši ^gledališka stolba". O p ra v ni št v o, DA katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. admii istrativne Btvari, je v „Narođnej tiskarni" v Kolmauovrj hiši Nemški nacijonalci. Nedavno so se levili naši politični nasprotniki ustavoverci in praznovali so tudi, akoravno stari grešniki, stoprv botrinjo, namreč zatajili so svoje dozdanje ime in si izbrali novo, lepo glaseče: nemški nacijonalci. Kadar slab, zapravljiv kupec brez kredita in spoštovanja spozna svoj položaj, vrže kar čez noč svojo firmo v cestni rov in izgine čez mejo, da nij sluha ni duha po njem; ali pa da prepisati svojo pičlo kupčijo na novo boljše zveneče ime, da bi pod drugim naslovom, nadaljeval še nekaj časa svojo barantijo. Na vsak način je takovo znamenje žalostno in oznanja bližnjega popolnega propada. Jednaki so naši ustavoverci. Z vsemi štirimi, lehko rečemo, so se trudili, kar je pri-sijala Slovanom nekoliko milejša Taaflejeva doba, da bi si ohranili in zboljšali svojo dvomno ekzistenco in ojačili izgubljeno moč. Njihove obljube, strašila, vabila, javkanje je preplulo vsak trenutek državojjna vse strani, kakor tako zvani švindel-cenilniki iz inozemstva najmanjšega branjevca, a kupca nij bilo, kou-kurz je trkal na vrata. Plašeč se sami pred grozečim popolnim poginom, prijemali so nuj hujši kričači izmej njih popotne palice, dirjali kakor pravi „Cominis vovageurs" od mesta do mesta, sklicavali politične shode, prodajali povsod svoje omlačene fraze, prisegali in rotili se navdušeni Bahovega duha, da ne puste dalje v nevarnosti nemštva, da so jedini in vstrajni do zadnjega moža. Takovi so bili duhovi zvečer, a zjutraj je izpuhtel zadnji špiritus iu tožnega srca so se vračali domov. Čez nekaj dnij rodi se nenadoma iz pepela ustavoverskega navdušenja, na razvalinah Štefetov Jurij. (Daljo.) A če je bil Jurij ravno tedaj, ko je pri hrul sovražnik na vas, v fantovske) družbi, gledal je, da je odnesel pete v trenutji, ko je bilo vse razburjeno in hitelo si iskat orožja iz bližnjih plotov in hlevov. Potem pa, ko so fantje uže zmagonosno peli in ukali povračujoč se z bojišča, prisopiha jim Jurij nasproti in kriči: „Kje pa so, kje? Alo, fantje, kar vas je, sedaj pa nanje!" Temu navdušenju se vsi glasno zasmejejo. Jurij se še bolj raztogoti in vpije: „Kaj? ali so uže pobrali pete? Vrag vender, da moram priti prepozno! Tekam od hleva do hleva in iščem ter iščem, kje bi dobil kake vile. Pa vse zastonj. Potem pa se obesim tam le na tisto drobnico Planjavčevo ter odkrehnem ta-le štremelj." ustavoverskih v nebo kipečih nakan nov nade-poln Fenis v metamorfozi, najnovejše politično dete: klub nemških nacijonaleev ! Ako si ogledamo natančneje program te nove naeijonalne nemške strauke, pokaže se j nam dozdanja tendencija našega ustavoverstva stoprv v pravej svitlobi in naglašnti moramo, da je bila naša sodba pravična o njej, ko smo zatrjevali, da ne pozna avstrijskega patrijotizma, da hrepeni pojedino po izveličavnem veliko nemškem duhu. O tem nas prepričuje uže naslov tega novega nasprotnega pastrka, rojenega na avstrijskih tleh, a napojenega z nemškim mlekom, škilečega v obljubljeno deželo, kjer vlada zlata svoboda izpod Bismarkove pikelhaube! Naeijonalni Nemci so torej naši nasprotniki. Njihovo nemško svojstvo, visokoleteče nemške ideje od Rena do Adrije ;-o jim vse! Avstrijske notranje razmere in blagostan prepuščajo radi našemu trudu, dobro vedoči, kakor trdijo, da nemški Michel pokrije prej ali pozneje svoje historično pokrivalo na naše glave. Smešen v resnici in otročji, a tudi nepopisno aroganten je takov program. Pri nas bojevati se za nič druzega, za nobeden državen interes kot za jedino nemštvo in naglašati nevarnost, ki mu preti, je največja breztaktnost, ker mi slevanski rodovi životarimo še vedno ob drobtinah, ki padajo raz bogate nemške mize; in zato smo dobri Avstrijci, oni pa presiti neskončnega državnega prizanašanja, od same duševne prenapetosti ne vedo, kako bi svojej premehkej vladi trnje in kamenje pod noge metali. Sam naš presvitli vladar je naglašal javno Tako in jednako se je Jurij vselej odtegnil pretepom, pripovedujejo starci. Nam pa se zdi, da to nij res, da le zato govore tako, ker se jim Jurja nij potreba več bati in ker morajo ti blebetavi starci vender !e kaj Šaljivega pripovedovati iz časov svoje mladosti. Še nekaj. Vsace^a se menda prej ali pozneje loti misel ženiti se. Tudi Jurij, pravijo, da je skusil to slabost. To pa je bilo neki tako-le: Kakor smo uže povedali, mora* je Jurij v svojih fantovskih letih hlapčevati. Neko leto je služil pri Miškovih, kateri živine nijso gonili na pašo in je morala zato družina donešuti jej trave s travnikov. Tako je Jurij necega poletnega popoludne tiral velik koš trave domov. Ko mu začne pot curkoma močiti obraz, poprime ga jeza, odprta hipoma koš ter ga razjarjen prevrne po tleh. „Na, le leži tu, gnoj ti težki! Jaz te ne bom pobiral, prav gotovo te ne bom. Da mo reš vrag tako težak biti!" Sede poleg pre- in svečano, da hoče mir mej svojimi narodi — in posled pridejo neporedni ustavoverci iu vržejo kakor uničevalno bombo ravno nasproten program mej avstrijske Nemce! „Duo cum faciunt idem, non est idem", pravi pregovor in tega smo prepričani najbolje avstrijski Slovani. Prah v našem očesu se gleda s povekševalnim steklom, bruna v očesu naših nasprotnikov ne opazi nikdo. „Politiki mora biti tuja simpatija in antipatija dveh strank v jednoj državi, le principi in kombinacije občnih interesov v blagor vse države so odločilni v njijnih sodbah". Kako naj interpretiramo mi Slovenci to duhovito seu-tenco slavnega moža? „Sine Cerere friget Venus", lehko rečemo o naših ustavovercih. Ko so spoznali oni, da imajo malo upanja do vladnega krmila, pokažejo svojo nesramno nagoto, zavržejo svoj program, na kateri so tolikokrat prisegali, ignorirajo avstrijstvo, nuglašujo jedino izveličovalno veliko-nemško idejo! Da, v resnici večno zvest, v vseh časih in okoliščinah s srčno krvjo avstrijsko /ustavo braneč in povrhu pieziran Slovan bi ne mogel biti, kdor nij užaljen v takoj situvaciji, ka-keršno prouzročujejo zdaj nafti prevdo-liberalci. Dve tretjini avstrijskega prebivalstva po-vzdigujeti pri vsake j priložnosti le avstrijske embleme; slaba tretjina pa se oglasi in pri jasnem solnci, ob javnem potu gradi državi nasprotne ideje. Trpljenja smo vajeni Sloveni uže tisoč let nazaj, a trpeti hočemo še dalje, če treba, morda potrebuje Avstrija kdaj v jadi utrjenih duhov; v boji za njo branimo svoj program, ki z Avstrijo zmaga in propade! L—s. vrnenega koša, briše si pot z obraza in dalje godrnja: „0, da mora ubogi človek toliko trpeti! Blagor se ti, komur ni potreba delati in tako težko služiti si kruha !u Tako bridko premišljevanje ga zelo užali. Nasloni se na koš in s<- nekam zamisli. „Nu, Jurij, kaj pa ti žediš tu in se držiš, kakor bi metljt upal čez morje," začuje Jurij nakrat pole« sebe, in pred njim stoji velik in pleČDJat fant — Črganov France. „Ej, kaj hi !u odgovori Jurij in se še vedno pusto dr/i. „Besi, beži Jurij! Kje si s pametjo? Vesel bodi, vesel! Kaj si žalosten. Na tu! zamaši ga,a reče France in mu poda mošnjo s tobakom, katero Jurij hlastno pograbi in stori, kar se mu je velelo. „Nu, /daj pa povej, kaj ti je; sicer bodem moral misliti, da te je ta-le mrvica trave tako povila in potrla," de dalje France ter se malo nasmeje. Jurij se nekam razjezi, da ima France Iz kranjskega deželnega zbora. III. seja 1. oktobra 1881. (Konec.) Poslanec Desehmann nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se za gradnjo mostu čez Kolpo pri Vinici jedenkrat za vselej iz deželnega zaklada dovoli 7000 gld., ako se ne oglasi podjetnik, ki hore delati most na svoje stroške proti temu, da bi nekaj let smel pobirati mostnino. Most bode veljal 39.805 gld. 39 kr., in od teh bode plačala Hrvatska 25.000 gld., ostalo pa kranjska dežela in cestni okraj Črnomaljski. Poslanec Luckmann na-Bvetuje, naj se iz predloga izpusti pristavek, ki meri na to, da bi se napravila mitnica. Poslanec Navratil gorko podpira predlog, da se gradi most, ki je živa potreba, in h kateremu bode največ pripomogla sosedna bratska Hrvatska, akoravno od mostu v prvej vrsti ne bode imel dobička Hrvat, nego Slovenec in prijatelj Kočevar s Kranjskega. Tudi poslanec vitez Savinschegg podpira predlog, kateri se potem sprejme tako, kakor je uasvetoval poslanec Luckmann. Poslanec baron A p ta 11 r e r n poroča v imenu finančnega odseka zastran hiralničnih stroškov za osobe, katere teh stroškov ne morejo plačevati in nasvetuje, naj se instrukcija o oddaji neozdravnjih bolnikov v hiralnico dopolni v tem smislu, da se mora deželni odbor pred faktično odpravo po §§. 28. in 30. domovinska postave od 3. decembra 1863. leta dorazumeti z mestnim magistratom ljubljanskim; hiralnični stroški za revne kranjske biralce, o katerih se ne ve, h katerej občini spadajo, naj se iz deželnega zaklada plačujejo v slučajih ko bi občina ne mo^la povrniti vse svote za svojega hiralca, na pol preuzemo na deželni zaklad, za kar se deželnemu odboru dovoli kredit 1000 gld., katere ima pa natanko zaračunati. Posl. dr. Voš-njak priporoča mestu predlogov finančnega odseka one deželnega odbora, kateri bolj jasno določaja, kako se ima deželni odbor vladati z neozdravnjimi bolniki. Dozdaj je občina, kamor je spadal neozdravnji bolnik prašula, ali ga hoče domov vzeti ali v hiralnici zanj plačati, in ako je občina prosik in bila potrebna, je deželni odbor tudi prevzel pol stroškov na deželni zaklad, Zdaj naj bi se pa vsak bolnik, ki uže nij za bolnico, izročil ljubljanskemu magistratu brrz ozira na to, ali bode moč prevažati ga ali ne. Ako se ne sprejme njegov tako malo v čislih njegovo moč in se hu-duje: „Kaj bi me to povilo in potrlo, ki še vredno nij, da bi govoril. A jezi me pa ven-aer-le, da mora človek toliko trpeti. Vidiš, ti France, ki imaš cel gruut in si bogat, ti ne veš, kaj se pravi trpeti. Ti samo zapoveduješ in le časi malo pobrskaš, da ti ljudje ne morejo v oči metati, češ, glej ga, kak lenuh je. Jaz pa bi moral rjaste zobe nositi, ko bi ne delal tako pridno, kakor delam. In vender bi tudi jaz lehko samo zapovedoval, kakor tisti v sv. evangelji, ki pravi kateremu svojih hlapcev: pojdi — in ta gre. Tudi jaz bi lehko po gospodarsko hodil počasno in možato krog hiše, ter nosil roke v žepu." „1, se ve, da bi lehko, Jurij! Zakaj neki ne V Saj imate hišo doma in jedno njivo tik nje in s tem bi ne bilo veliko dela. Najstarejši si pa tudi in gotovo bodeš kedaj gospodar," tolaži ga France. „Kaj to? France! Komu pa naj bi doma t. j. deželnega odbora predlog, naj se vsaj pristavi predlogu finančnega odseka, da je izročati mestnemu magistratu le iste ne-ozdravnje bolnike, kateri se lahko prevažajo. Poslanec L a s e h a n pravi, da bode mestni magistrat z občinami tudi odslej zrni rom prej obravnaval kakor doslej. Vsakako priporoča dostavek dr. Vošnjaka. Poslanec Grasselli se ne skladaš predlogi finančnega odseka, kateri urejajo stvari, ki so jasno določene z ministersko naredbo od 17. junija 1869, o katerih tedaj nij treba druzih določil. V omenjene] ministerskej naredbi je izrečeno, da se neozdravljivi bolniki ne smejo imeti v bolnicah na troške deželnega zaklada, ampak da se morajo oddajati občini, v katerej se nahaja bolnica. Zato nasvetuje govornik naj se druga točka predlogov finančnega odseka ne sprejme. O tej stvari govore* še poslanci vitez Kaltenegger, dr. Vošnjak in poročevalec baron Apfaltrem. Končno se sprejme predlog fiuančnega odseka brez premembe. Po nasvetu finančnega odseka se primanju medicinskega in blazničnega oddelka določi 600 gld., sekundariju tega oddelka 150 gl. in asistentu porodiškega oddelka 143 gld. stalne letne remuneracije, Proračun zaklada učiteljskih penzijonov za 1882. in računski sklep zemljiško-odveznega zaklada za 1880. leto se odobrita brez ugovora. Učiteljskim sirotam Karolini, Alojziji in Ani Malenšekovim se za tri leta dovoli miloščina letnih 30 gld. Računski sklep deželne, vino- in s»djerejske šole na Slapu za leto 1 880 je bil odobren brez razgovora. Pritožba g. grofa L;intluerija zaradi zaračunanja zbol j sevalnih stroškov glede Slapa se je po predlogu g. poročevalca z ozirom na poročilo deželnega odbora v 29. prilogi odstavi z dnevnega reda. Proračun zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1882. se po nasvetu odsekovega poročevalca g. L u ck m a n n a odobri. Ob jednem se potrdi deželnega odbora pogodba z vojni-škim poveljništvom zaradi vojniške straže, in bivšega paznika vdovi Antoniji Kraševčevej se dovoli miloščina letnih 60 gld. še za tri leta, ranocelnikovej vdovi Josefi Vukatičevej pa se podeli od 1. januvarija 1881. leta 84 gld. miloščine. Poslanec Pfeifer izroči dve prošnji o zadevah plače ljudskih učiteljev. Naposled so se vršile volitve v odseke. zapovedoval ? Jaz mislim nekaj druzega. Oženil se bom, veš Francč, pa bom gospodar. Voj-skovi može svojo jedino Micko in iščejo mladega gospodarja." „1 nul saj res, to je tudi nekaj. Pa se oženi! Pri Vojskovih bodeš uže res lehko tako gospodaril, kakor bi rad", pravi France ter se mu poredno namežika in počasi otide. Jurij pa začne tlačiti travo v koš nazaj in pravi sam sebi: „Bom se pa res". Potem zopet oprta koš in premišljuje dalje gredoč svojo ženitev. Pri Vojskovih so res dobili zeta, toda ne Jurija, ampak bogatega kmeta sina iz sosednje fare. Jurijevo nameravanje se je kmalu zvedelo po vasi in še dalje okrog in govorilo se mnogo o njegovej ženitvi, kar pa je njega grozno jezilo. Večkrat ga je tudi kdo vprašal: „Nu, Jurij! kdaj pa se bodemo zdaj zopet ženili?" Jurij pa je samo jezno in kosmato pogledal ter molčal. Upravni odsek se je za predlog o Žura-berškem in M uindolskem vprašanji jednoglasno pomnožil s poslancema : Navratilom in vitezom Savinscheggom. V odsek za pretres Potočnikovega ž e-lezničnega predloga so bili voljeni: vitez Grutmannstbal (načelnik), Potočnik (namestnik), Detela, Dreo, Luckmann. Finančni odsek se je dopolnil s poslanci: Gutmannstbal, Savinschegg, Taufferer in Ledenik. V odsek za pretresanje vladne predloge o u p ravne j reformi bili so izvoljeni: dr. Kaltenegger (načelnik), dr. Poklukar (namestnik), Apfaltrern, Svetec, dr. Vošnjak, Desehmann in dr. SchafTer. Politični razgled. V Ljubljani 4. oktobra. Magjarski list „Egyetertesu piše o „zatiranom iK'iti.Htvii" in „nemškem klubu" takole: „Psihologija avstrijske ustavoverne stranke bode zgodovinopiscu napravljala prav malo truda. Gospodje ustavoverne stranke so od nekdaj znani, da si v dosego svojega smotra volijo npjslabejša sredstva in vedno so umeli ugodno priložnost z obema rokama od sebe pahniti. Težko je pri tej stranki določiti, ali se vsaka osoba izmej njih poganja za separatne tendence, ali pa se pristaši jedne in iste tendence mej seboj bojujejo .... Gospodje pravniki te stranke nijso v ministerstvu, oni zavidajo zategadelj Čehom, Poljakom itd. in menijo svoj smoter najhitreje s tem doseči, da tudi svojo narodnost, kakor nekdaj Čehi in Poljaki, kot „zatirano" proglasijo. To je istinito čudovita ideja, da hote nemštvo, čigar jezik zavzima prvo mesto ne le v Avstriji, marveč tudi v Ogrskej, čigar jezik je priznan v ministerstvu, v armadi, pri diplomaciji, kakor tudi v šoli in v upravi, zatiranim proglasiti. Sicer pa nij „ nevarnost za nemštvo", nego jednakopravnost, katera je gospodom neprijetna postala, ker je njih politika, odkritosrčno povedano, od nekdaj le v brutalnem zatiranji druzih narodnostij obstajala". Tako bere magjarski list nemško-nacijonalnej gospodi levite. Viib&i&j*" (trževa*. Oficijozuu berolinska „PostM peča se bolj natanko z onim člankom, ki so ga prinesle „Times", v katerem se govori, da prevzame Avstrija protektorat nad balkanskimi oVžclaiiii, Anglija pa da se polasti Egipta. (Mi smo ta članek iz „Times" včeraj na tem mestu priobčili.) „Post" zelo skeptično govori o tem članku in hoće v tem članku najti le namen, da so proti Avstriji izbudi nezaupanje pri balkanskih državah in Grkih. Tudi oficijozni dunajski korespondent „P. Llovda" je proti fanta- A s Časoma se je pozabila Jurijeva ženitev in tudi njega so menda minule take želje. Vsaj slišalo se nij več, da bi se še kdc-j ženil. Neko leto so prišle hude kozo v Lipovec in Štefetov oče so legli in kmalu šli veBelit se k svojima ženama (mačeho je bila namreč leto poprej naduha spravila pod zemljo). V zadnjej uri dejali so še: „Jurij je tudi moj sin in nečem, da bi moral kedaj z vrečami hoditi od hiše do hiše. Zato zapovem Jožetu, svojemu in svoje druge žene sinu, kateremu ostane bajta, da ima Juriju kot v svojej hiši dati, kadar se le temu ne bode ljubilo več služiti." Juriju se pa tega takoj nij več ljubilo, ko je zvedel, kako da so govorili oče na smrtnej postelji. Prišel je domov in bratu pri delu le toliko pomagal, da mu ta nij mogel očitati, češ, čisto zastonj ga redim. Najljubša pa mu je bila mehka trava pod senčnato tepko, ali pa po zimi gorak kotiček za pečjo. Jurij je sicer vedel, kako se bere v evan- stičnim nameram „Times". »Če nam „Times", tako piše „P. Ll.u, „Preveso, Salonike, Epir, Macedonijo in vrh tega še protektorat nad Grško darujejo, je to ponudba, pri katerej nij niti Časti niti koristi, za katero se moramo lepo zahvaliti". Dunajski korespondent v „Po-litik" pa pi&e: „Zelo ljubeznjivo je, če nam Anglija za zdaj res da le „Times", predlaga nekako delitev orijenta mej Avstrijo in Anglijo, zelo ljubeznjivo, a zelo nesmiselno. Avstrijska politika je jasno dovolj pokazala, da na vzhodu absolutno nič ne išče in po nečem ne hrepeni, kot da varuje avstrijsko moč in interese, in da nič menj ne inklinira, nego da za sanjarske projekte uname del sveta. Ne jedenkrat, marveč stokrat je izrazila se in dokazala, da nijma daleko nikake namere v Salonikih se vstaviti, in vender se vrača zdaj v tej, zdaj v one j podobi insinuvacija, da je njeno poželjenje po deželah nenasitno in da ne bode prej mirovala, dokler ne dobi Egejskega morja. Ali naj se komaj umirjena Evropa na nove nemire na-ščuje in a'' se mora — cui bono? vprašamo — vedno in vedno bodalo ničvrednih sumni čenj obračati proti mirnim tendencam?" Tako novinski glasovi. Odkar je proglašena amnestija, so odno-šaji ▼ Bolgariji vedno boljši. Vsi izvrstni možje so se zjedinili v jedno smer, da osreče Bolgarijo. Francosko ministerstvo nij v najpri-jetnejšem položaji. V največjej zadregi je minister za notranje poslove. V soboto napil je v Sasansolimu Constans zdravijco Gambetti, kot „predstojniku večine". Zanj torej ne obstoji Ferrvjevo ministerstvo, da si mu je fak-tčno še sam član. V MemŠkeJ je sporazumljenje mej Rimom iu nemško vlado Se vedno na istem mestu, a pričakuje se, da se bodo ugodno za Rim zaseli izpraznjeni sede/d škofov iu se t«>ko ugladil pot do sprave. Dopisi. Iz 'tiarikora 1. oktobra. [Izv. dopis.] (f Dr. Karol Ipavic) Ipavčev rod na Štajarskem užo dolgo slovi zavoljo bistrosti uma in plemenitosti srca, ki sta mu lastni. Včeraj, 30. septembra, smo spremili k grobu odličnega uda tega vrlega roda, gospoda dr. Karola Ipavica, odvetnika v našem mestu. Bil je zvest sin naroda svojega, ter zasluži, da se od njega tudi v našem narodnem glasilu poslovimo. Rajnik je bil sin prebrisanega pra-voslovca Karola Ipavica, nekdaj delujočega pri oskrbljevanji graščine Gornji grad; pozneje vodil je posle pri reševanji zemljiške odveze v Celji; nekaj časa je bil tudi oskrb nik graščine Falske za Dravo. Bil je velik prijatelj duhovnikov in učiteljev. Zadovoljno geliji, da brez božje volje vrabec ne pade raz strehe, a vedel je tudi, da pravi pregovor: „pečena piščeta nikomur sama v usta ne lete". Da je mogel tedaj tudi za druge potrebe, katerih je imel tako v obiluej meri, prislužiti si kaj, hodil je ob večjih delih na dni delat, ob nedeljah pa gost poskočnim fantom in dekletom. A vedno je tudi rad ubogal, ako mu je velela Protarjeva, ali pa kaka druga Li-povška gospodinja: „Ti Jurij, V\ si še trden fant, skoči mi danes zvečer čez hrib v Brezji-Ski mlin po moko. Ta presneti ml mar nam uže toliko časa ne pripelje, da kmalu soka ne bodem mogla več skuhati." Dobro je vedel, da mu bode mati dala velik kos kruha in mu še šestico stisnila v roko in vedel je tudi, da bode v mlinu dobil po starej hišnej navadi za večerjo obilo mlečnega soka, katerega je on tako rad jedel, a ga doma nij imel. Zato je prav rad proti večeru, ko se je jelo solnce poslavljati, stisnil prtavnice pod pazduho, zma-Šil za srajco podani kos in odšel. (Konec prih.) mi je kazal nekdaj častno pitno, v kojem so se mu leta 1848. zahvaljevali mnogi narodni učitelji za pomoč in podporo, kojo jim je naklonil. Nikdar nij pozabil, da je rod njegov iz kmetske korenine in ravnal 8e je po gaslu: nIz naroda — za zarod!" Njegov bistroumni sinko je postal značajen poštenjak in rodoljub po izgledu očetovem. Gimnazijske nauke je pričel v Celji, dovršil jih je v Mariboru, kjer mu je bil iz veronauka učitelj zdajni pričastni stolni župnik Jurij Matijašič, ki je tudi včeraj sprevod vodil. Pozneje se je učil pravoslovja, ter se odločil za odvetništro, da bi ostal za vsem nezavisen. Bil je krotkega obnašanja, prijazen in je imel poseben dar za posredovanje mej prepirajočimi se strankami; rad je skrbel, da se ljubi mir brez potrebe ne kali. Spoštovali SO ga Slovenci in Nemci v jedna-kej meri, da si svojega mišljenja in narod nosti nij prikrival. Bil je stanoviten ud naše čitalnice in je posebno rad takrat vanjo zahajal, ko so se tam vršili posvetovanji, o volitvah; pomagal je pri tej priložnosti rad z dobrim svetom, pa tudi gmotno, kakor je potreba velela. Uže preje so se mu bila pluča trikrat vnela — zdanje, četrto vnetje mu je pa smrt zavdulo. Bil je še le 4G let star. Ohranimo mu časten spomin 1 ..jek. Iz Hi. tfarueja 29. septembra. [Izv. dop.] Kaj premore vstrajnost in trdna železna volja, nam je lep dokaz prostovoljna požurna straža, ki se je pred nekaj tedni ustanovila v Št. Jarneji. Mnogi letošnji požari po Kranjskem in pa vplivna beseda pametnih mož, razpodila je mahoma vse predsodke, ki so ovirali ustanovitev tako potrebnega in koristnega društva; pospešila pa je ustanovitev tudi slavna vlada, ki je hitro dovolila to društvo in potrdila društvena pravila. V ponedeljek 19. septembra stopila je požarna straža prvikrat javno mej svet in sicer na lep posnemanja vreden način. Ob 8. uri zjutraj zbrala se je v podruž-nej cerkvi v Šmariji. Pri stranskem altarji sv. Florjana služil je čast. g. župnik št. jar-nejski Jan. Ev. Vovk slovesno peto sv. mašo in imel pri tej priliki požarne straže slavnosti primeren jedrnat nagovor, ki je na vse navzočne naredil mogočen vtis. Strel iz mož-narjev naznanjal je poglavitne dele svetega opravila. Po dokončanej cerkvenej slovesnosti marširala je požarna straža, deloma uže v društ-venej obleki, njej na čelu g. Fr. Zagorec, ki je ustauovitelj in duša društva, skozi Št. Jarnej v bližnji gozdič „Gabrina" da se odgočije in malo razvedri. Društvo ima uže zdaj 63 dejanskih udov, ki so dobro organi-zovani in razdeljeni v 4 oddelke. Da je komando in ves značaj društva strogo slovensk, se itak razume. Kdo bi se bil nadejal, da bo požarna straža imela še Ust dan prestati skušnjo, ter pokazati svojo izurjenost. Ob l/a 2. uri začelo je goreti v pol ure oddaljenej Ledečej vasi, fare št. jarnejske. Petleten deček zapalil je skedenj, igraje se z žvepljenkami. Nij še preteklo dobre pol ure, in uže je bila požarna straža z briz-galnico na mestu. Delalo se je vrlo, pa tudi tako uspešno, da so oteli, čeravno je bila precej huda sapa, vsa druga, blizu okolo stoječa poslopja, tako, da je zgorel samo zapaljeni skedenj in kozolec. Žal, zgorel je pri tem požaru tudi pet mesecev star otrok v zibelki, katerega je neskrbna mati pustila v skednji ter šla na polje. Na pol sežgaao dete, ki bo je komaj še spoznalo, potegnili so straž- niki i/ plamen h. Pa ne le ta dan, ampak u/e prej pri zadnjem požaru v Kostanjevici pokazala je vrla št. jarnejska požarna straža svojo požrtvovalnost in izurjenost, kajti, da nij Št. Jarnejčanov. to priznavajo Kostanjevčanje sami, pogorela bi bila morda polovica Kostanjevice. Saj pa tudi ima ude naša požarna straža, ki znajo prijeti za delo ; ona nij ustanovljena samo za izkazovanje in parado, ampak v resnici dejansko izpolnjuje svoj blagi namen, namreč nesebično braniti imenje in Čuvati življenje bližnjega pred silnim elementom. In tako mlada požarna straža, bodi nam srčno pozdravljena! Ognjeni krst si pogumno prejela; ponosno se smeš postaviti starejšim svojim posestrinam na stran! Načelnikom pa in vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi društva, izrečena bodi srčna hvala ! Domače stvari. — (Presvitlega cesarja god) je Ljubijana praznovala s svečano veliko mašo, katero je milostivi g. knezoškof dr. Pogač ar ob 10. uri služil v stolnej cerkvi. Svetega opravila so se udeležile vse civilue oblastnije z g. c. kr. deželnim predsednikom \Vinkler-j em na čelu in g. deželni glavar grof T h u rn-Valsassina z deželnimi poslanci, ki so bili v Ljubljani. Vojništvo je ob 9. uri imelo mašo pri nanali. — (Soareja pri g. deželnem predsedniku.) Deželni poslanci so drevi ob 8. uri povabljeni k soareji pri prečastitem gospodu deželnem predsedniku VVinklerji. - (Dr. Josip Ulaga.it) Bridka izguba je zopet zadela naše štirske rojuke. Brzojav nam je poročil žalostno novico, da je v Konjicah včeraj popoludne umrl za plučno vnetico gosp. dr. Josip 111 aga, nadžupnik in dekan konjiški. — (Jurčičev spomenik) bode, kakor piše zadnji list „Ljubljanskega Zvona" v jed-nem tednu dovršen. Trije spodnji kameni so uže vzidani na konci llaumgartnove kapele pri sv. Krištofu. Železna ograja, katero je posebno krasno zdelal g. Lovi o Zelenec, bode gotovo najlepša, kar jih je videti na ljubljanskem pokopališči. — (Kranjski deželni zbor.) Dnevni red IV. seje, ki bode denes ob 10. uri dopolu-dne: 1. Branje zapisnika III. deželno-zborne seje dne l.jjoktl. 1881.2. Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o stavbi ceste od Idrije do Verščevega. (Priloga št. 28.) 4. Poročilo deželnega odbora o stavbi kolibe (barake) in dveh drvarnic v deželnih dobrodelnih napravah. (Priloga št. 33.) 5. Poročilo deželnega odbora o stavbi blaznice na Studenci in o prezidanji blaznice v Ljubljani. {Priloga št. 34.) (t. Poročilo deželnega odbora o stavbah za obrambo Savskih bregov. (Priloga št. 35.) 7. Poročilo finančnega odseka o proračunu zem-ljiško-odveznega zaklada za 1. 18-S2. (Pril. št. 3G.) 8. Ustno poročilo finančnega odseka glede predavanja o kmetijstvu za ljudske učitelje na Slapskej vino- in sadjerejskej šoli. (K prilogi št. 30.) 9. Poročilo finančnega odseka o proračunu Slapske vino- in sndjerejske šole za 1. 1882., — priloga št. 7/D. št. 29 in deželno-odborno letno poročilo §. 9, stran 195 št. 180. (Priloga št. 37.) 10. Ustna poročila finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1880. (K prilogi št. l/A.) 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1882. j(K prilog^ 7/A.) 12. Ustna poročila fiuančnega odseka o nekaterih peticijah. 13. Ustno poročilo gospodar- skega odseka zastran mostu čez Kolpo poleg Broda. (K prilogi St. 12.) 14. Ustna poročila gospodarskega odseka o nekaterih peticijah. Razne vesti. * (f Baron Lattermann.) V soboto, 30. dan m. ra. so pokopali v Gradci bivšega predsednika graške nadsodnije gospoda barona Frana Lattermann a. Gotovo je slehernega, kdor je poznal pokojnega, in je tedaj imel priliko, ž njim občevati, presunila vest o njego-vej smrti. Bil je pokojni baron Lattermann blaga duša v vsakem oziru; vsakdo je dobil pri njem tolažbo. Ko je bil še on na krmilu graške nadsodnije, prejel je slehrni avskultant, ki je iz Ljubljane, Novega mesta, Celja, Celovca ali Ljubnega prišel v Gradec sodniški izpit delat, svojih 40 gold. potnine; nij bilo treba zato prositi in beračiti, vsakemu je nakazal plačo ex offb. Pravičen v vsakem oziru, se je vedno a posebnim ponosom spominal, da je Kranjec; oče njegov je bil namreč svoje dni v Ljubljani guverner; po njem se zove še dandanes MLatermanov" drevored. Slovencem je bil poseben prijatelj, in ko bi bil mestu g. Waserja danes še g. baron Lattermann predsednik graške nadsodnije, bi mi Slovenci pač drugače stali, kakor stojimo zdaj. Leta 1870. ali 1871. je baron Lattermann slovenski pisal Matici Slovenske j v Ljubljano in družbi svetega Mohorja v Celovci, in prosil za kaz-nence ali prav za prav za kazenske bukvar-nice slovenskih kujig, katerih je tudi obilo dobil. Ravno tako se je potem tudi s slovenskima dopisoma obema društvoma zahvalil. Baron Lattermann nij bil tedaj samo Slovencem pravičen, on je čislal slovenski jezik kot svoj materin jezik, on je tudi slovenski pisal. Ostal mu bode blag spomin! Lenka mu zemljica! * (Banki „ S l a v i j i" ) pristopilo je v mesecih junij, julij in avgust t. 1. 20816 novih članov, ki so zavarovali kapital 28,495.342 gl. 64 kr., ter vplačali zavarovalnine in pristojbin 490.715 gl. 53 kr. Za škode izplačalo se je v tej dobi 222.196 gl. 89 kr. Od bankinih ka-pitalov bilo je v tem Času vloženih 190.799 gl. 14 kr. v čeiko-moravskih posojilnicah, na zemljiščih pa 1,105.713 gl. 69 kr. Denarni promet glavne blagajnice bankine znašal je v mesecih junij, julij in avgust t. 1. 2,168.177 gl. 27 kr., namreč dohodki 1,084.376 gl. 46 kr., stroški pa 1,083.800 gl. 81 kr. Gasilne priprave izročile so se šestim občinam. Od 1. ja-nuvarja pn. do konca avgusta 1881 sklenenih je bilo novih zavarovanj 51580 za kapital 53,001.410 gl. in premijo 1,180.802 gl. 72 kr.; škod pa seje v istej dobi Izplačalo za 434.022 gl. 80 kr. Samoupravna društva za zavarovanje dohodkov in sicer užitka kmetovalcem ter pokojnim uradnikom, obrtnikom in rokodelcem imela so konci avgusta t 1. 524 členov, ki so vpisali 313.259 gl. 60 kr. kapitala, ter si s tem zagotovili dohodkov in pokojnin 86.272 gl. 49 kr. * (Za češko narodno gledališče) je do zdaj nabranih uže 1 milijon in 10 tisoč goldinarjev. To je požrtvovalnost češkeca naroda ! dunajska borza 4. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž, dol«; v bankovcih . . 76 gld. 85 Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „85 Zlatu renta......... 94 n 80 1860 drž. posojilo..... 131 „ 50 Akcije narodno banko..... 831 „ — Kredi t nt; akcije....... 370 „ 50 London.......... 117 „85 Srebro.......... — „ — Napol........... 9 „34 C. kr. cekini........ 5 „ 60 Državne, uia..ke....... 57 - 70 kr. V najem se da na Vrhniki li. hI. 115 zaradi preselitve gOHtiluu in |»ro«ln i al niču z iiieftaniiM blngoin. Poleg tega so še tri sobe za stanovanje. Prodajalnica se lehko prevzame z blagom ali brez blaga. Natančnejša pojasnila »e zvedo v istej bili (564—1) 14.007. Razglas* ,r,.;7—1> i Dva mlada psa iz jedne osamljene tukajšnje hiše sta v zadnjih dneh, kakor se je konstatiralo, za steklino poginila. To se z naročilom javno naznanja, da se ima na vse pse skrbno paziti in da je vsakdo, kdor na kakem psu znamenja prave stekline ali tudi takšna znamenja zapazi, po katerih se da soditi, da more steklina nastopiti, dolžan je to nemudoma semkaj naznaniti, sicer ga zadenejo nasledki §. 387 kazenskega reda. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. oktobra 1 881. Podpisani popravlja rokavnike (štucelne) in drugo obleko iz kozuhovine po najnižjej ceni in brzo. Za obila naročila so priporoča p. n. občinstvu Andrej Ttt«Slc«i-, (565—1) kožuhar, Frančiškanske ulice št. 8. Pri AROLU $XLUi pod Tiančo š t. 2_ 9 V«'lil<.-» izhirlta (531—10) vseh šolskih, pisnih, risalnih potrebščin in pisarni&nih del. Popolno vinoznanstvo. ObSirna knjiga o čuvanji, gojenji, poznavanji in narejanji vin vseli dežel, v zvezi s poukom o žganji, varenji, o škrobu, drožih, siru, nmetalnein maslu, u metalnem tabaku in druzih branilnih rečeh s strogim ozirom na zdravje in cenost, dalje več stotin kupčijskih reči izključljivo specijalnih receptov, vpo-rabni za vsacega, pridobitni, lehko izvršilni, malo glavnico zahtevajoč i in donosno poslovanje; neobhodno potrebna za sto tisoči. Posamnc recepte se oend računa. — Pojasnila dajo proti retourmarki F. NcliloNMer, v Trsi n. (419-5) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočano od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodei, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, čo ga glava boli, Če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V braniorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobiiost in vročino, če se zavživajo po '/i žličko vsako uro, trr varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če jo imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdra vilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svobodi* v Lju bljani, a flacon 80 in 50 kr. av. vel j. (217—38) Župan: La?chan. Licitacija. Za sezidanje nove cerkve -v T7"e-lilcej a.olixii„ okraj Krško, se razpisuje na dan 27. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem nnnuendo-licitaeija. Proračun stroškov znaša: 1. za moJBterska dela..... 8574 gld. 75 kr 2. „ materijal.......731/j ' 25 3. vozarina in dninarina .... 6512 „ 94 4. corkveua oprava......4900 „ _ " Vsota . . . 27306 gld. 34 kr. Stavbeni načrti, detailiran proračun stroškov, kakor tudi stavbeni in licitacijski pogoji, po katerih mora osobito vsak lieitant pred ponudbo vložiti 5°/0 žalbino v roke lieitacijskc komisijo in jo v slučaji kupa na 10°/0 vadijum povišati, se lehko pogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Krškem, kakor tudi pri podpisanem načelniku stavbenemu odboru v Jesenicah. Tudi pismene ponudbe so dopuščeno, vender morajo imeti 10°/,, vadijum iu izrecno izjavo nudilca, da so mu stavbeni pogoji popolnem znani in da jih sprejme. Pri jednako se glaseči h ponudbah imajo ustne prednost. Na pozneje došle ponudbe so ne bode ozir jomalo. Pozivajo so torej vsi, ki hotč prevzeti delo, da bo udeleže zgornje licitacijo. Odbor za stavbo cerkve v Velikej dolini, dne 7. marca 1881. I>i*. NamorH, (540—3) načelnik. Cene ure! Po poštnem povzetji pošiljam in čo po-slatev »i povoljna, d h 111 denar mi/ji j. Vsako naročilo je torej neiiskirano. 1 cylincler-uro od srebrnega nikla z verižico; proj gld. 19 — zdaj gld. 5.25. 1 anore-uro od srebrnega nikla z verižico; proj gld. 15 — zdaj gld. 7.25. 1 srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 — /.daj gld. 11.25. 1 srebrno remontoir-uro-Wasliingfton z verižico; prej gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate ure za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. lanu i «.«> ZU 5 let. JPJLi. FROMM, Uhrenlabrikant, KothentliuniistraNue gegoniiber kilo. (562—1) gld. 6.75. „ 6.30. „ 5.60. . 5.30. Bologneški glace, zelo tin......•.........gld. 1.90. Indijski, fin.....................n 1.60» gld Olivno olje, popolnem čisto, pravo za rabo pri mizi. Provenza, zelo fino, v kositrenein vrči z netto 4'/4 kilo » n ii •»., z*h°yi ......sodčekdi kositrenem vrči „ zaboji sodčekih kositrenem vrči „ zaboji sodčekih (i eni i;i Puglia 10 4'/4 47* 10 4V< 10 6.20. 4.90. 10.20. 4.80. 4.50. 9.40. 4.40. 4.10, 8.60, i"e ue kupi ve« vkupe, primerno cenej«. [zdatelj in odgovorni uredmik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'