'otekli teden je bil po - Vsej državi pravi val jj stavk, kakršnemu menda HtM11)110 Primere. Stavkalo je vsem šest milijonov indu-kovi h delavcev v podporo Ijjkkih delavcev v l, tokfttlar-’ev * Pokrižali pa so Ji jjrjj, tudi kovinarji zasebnih as» bolniški uslužbenci, r! adji in njihovi pobočni- Jtou' bolnišnicah, živinozdrav-Jnjj^Uslužbenci državnega to-“ eSa monopola, uslužbenci Z v^Ve.P°enotenih prispevkov i^stijstvu, inženirji, arhitek- ^ jij ai iiibciv kj “Ouietri in še druge stro 50 raznih mestih. Vse H 15; te stavke z izjemo geo- * oloVfi'c * lijcmu gtru- .. °V' inženirjev in delno so bile napovedane h- no iz gmotnih in norma- ffjj Sih ■ Sov*« razlogov. Neposredni r>*«Li.0(l zanje je višanje cen, za- na % ,zanJe je višanje cen, k Sn, Sar zgubljajo plače 1 hioči in so delavci in u- **UŽK_ ‘ m so aeiavci in u-rf Šjj 61 Prisiljeni, zahtevati •ijt' t* v? Prejemke. Toda osnov-' 11 tega stavkovnega va- p< W.. treba iskati predvsem v a1',J lir, da delovni ljudje dohi- Ndv so v Prejšnjih letih 9 5«» ter s(f ^ ranega bogastva. Predol- ij %se Je namreč govorilo o Si t*t^°darskem čudežu«, od ka-•.,»ilk“a je imela korist le tan- ]i!(k ^ a. ■*- AIIICIO. IVUAiai/ ic «0X1- je« ti6jjt0rilia piact pridobitnikov, i'*1 kta 1,1 ko so ostale delo j e- 1 BUCa uciujc- h le drobtine. Sedaj pa ’ “ ®°rel čas, da se kaj od- 5 I&H tudi delavcem in uradni- V^Slega vzpona v gospodi u je prišlo predvsem za-S teli P°večanja proizvodnosti a S je tako imenovane sto. 1 tem*' delodajalski dobički sc DOfodi nAtm^oln rta c n - Porasli, povečale pa so ^i111 tudi naložbe v inskih podjetjih, kar je novo bogastvo in spo-■ |^arije proizvodne tehni- rati je imel ta napredek L sledico večje povpraše-jP° kvalificiranih in spe-^anih delavcih, tako da i j tako odvisni od milo-»Hjj °dajalcev. To pa je po-tudi naraščanje borbe- »a ms \S t** u Cera.i se je končno zvede-lk.80(lo bivšega iraškega pred- Kenerala Kasema: vojaki JV^reega sveta so ga uje- tpp »n ci irSSiimi ga s tremi višjimi kar °l,s°dili na smrt in ustre. jp včeraj tudi oddajala trija, ki je svoje oddali Sa Ua. Iraški radio pa je ja- l^hil uP°rniške čete dokonč-Vtl'1"lit,"tlP,’r zadnjlh Kasemo-je RjJC1 II' ^ Prid novemu iraškemu SK»te'“ hj) ji-.’ saudovi Arabiji, Kuvai-K»iosu !e vojska v strogi pri-■ >n nadzoruje meje. V PŠfe *u Kuvaitu so bile mani . . predsedniku CS^ riu, v Bejrutu pa je li-Wvt(lai Policija manifestacije it 't! ftipija » Predstavnik kurdskega tl • »i ; «a .“arzinija v tujini je iz-Sli?1* z“ „d“ kurdski uporniki so- "‘■St&S ! jr-mr k. »nupucgt* n* lilfl C* SirskeL^a Kubi ni sovjetske- v včeraj pozno ponoči, lniX.v presledkih oddajal po-kl, uvalstvu, naj sodeluje z policijo in milico, da se Povzročitelji neredov. 4 l®wm so krožila ves dan vi*ta*a v znamenju prosla-■ jt ®a dne revolucije. - aihdo 80 doslej poleg Zdru-^lŽifijOske republike priznale S1*’.Kuvait, Jemen*in Jor- ,er pa vlada v vseh arab- hovo vlado, če bo usta- a ^^aškem Kurdistanu av- v okviru iraške re- 0«^ Sl raz?,? -k' biI° Objavljeno be-A S> \Royure, ki ga _ .ie imel 'tli t i^ia lastnikom angleškega Pr ,;i « N tl»,Unday Times«. Hruščov 0V i dejal: 1. Nikoli ne njfl*J jim *1lrU5-*!n> da bi se Sovjetska v* j. kilO uy-lla ? 7riA Vaisim u»i. Ji. PSv»fotilaL^ŽDA in Veliko Bri- 5 ),v tf.Vi h*1 Kitajski. 2. Usta-Jt V^iSlto e si,e v Evropi, kot si fC \'u j;‘, de Gaulle, je nesmi- Al. 1 ^ lP >*Zkla4a nomclrn ,irt Wav,'o je rešiti nemško vpra- sr t S* živilu. \ S nemških držav, pri zaliodnoberlinski pre-. mirno izbirali svoj Uja. 4. vlada SZ ni ni-načela skupnega tr- sovje tske- egaNa Kubl '*Uo °r°žja, temveč le ne- ®S' K-O mmm ‘eCri;.. prepovedal «tl Sčov JI Hlmanega £ V *n Maline (jbk le “{Si. Moskovski komen-vNa, ni hi, raj poudaril, da in-iSvki”1; všef bonsl ‘ v'4Va “priiatclii uPf , v] l,ith "i k!rwla.l pouaaru, aa in-ičV’. ki°*i všeč bonskim revan-‘El m k a80 prijatelji francoske Sj^aicf u°čejo, da bi franco-^•bSkiu V1(*eli strahotna deja- OSVnialnutr osvajalcev. nostl delavcev ln vzpon sindikalnega gibanja. Hkrati je na vse to vplivala tudi nova politična usmeritev v državi, saj je omogočila krepitev sindikalne enotnosti, ki se je pokazala zlasti v dolgotrajni borbi kovinarjev. Kovinarji so vedno bili jedro in steber sindikalnega gibanja in so tudi vedno opravljali nalogo nekake predstra-že v sindikalnem gibanju. Povečanje proizvodnje in proizvodnosti ni bilo nikak dar z neba, pač pa posledica novih delovnih metod, nove tehnike, povečanja izkoriščanja delavcev, to je tempa dela, ki je v nekaterih podjetjih naravnost mrzličen. Vse to je torej terjalo tudi nove odnose v proizvodnji, zlasti v okviru podjetij. Te nove odnose pa je treba urediti predvsem s splošno delovno pogodbo ;nato pa še s pogodbami po vejah proizvodnje in po posameznih podjetjih. Na te pogodbene odnose pa delodajalci nočejo pristati ter se jih na vse kriplje otepajo. Da bi se dosegla nova, sodobna pogodba, so torej bili poklicani ravno kovinarji zaradi svojega prvenstvenega položaja. Pred 9 meseci so začeli borbo, ki traja v zasebnih podjetjih še sedaj in ki je stala kovinarje že okrog 40 dni stavkanja in velike gmotne žrtve. Podjetja z državno udeležbo so takoj pristala na pogajanja, tako, da so kovinarji v njih stavkali le en dan in so po nekaj mesecih dosegli precej ugodno pogodbo od Intersinda, to je sindikalne organizacije teh podjetij. Comfindustria pa je vztrajala pri svojem trmastem stališču, pri čemer so jo vodili predvsem politični nagibi, čeprav se je vedno sklicevala na gospodarske. Confindustria se dobro zaveda, da je v Italiji dozorel čas za novo ureditev sindikalnih odnosov ter da bo vsedržavna pogodba za kovinarje vzorec, po katerem se bodo ravnale druge pogodbe. Toda takšna pogodba pomeni tudi spremembo odnosa sil med delodajalci in delojemalci v državi sploh, ker bodo imeli pri bodočem nameravanem načrtovanju besedo tudi delavci. Od tod ves odpor in tudi izmikanje delodajalcev. V tej odločni borbi sta namreč bistveni vprašanji nova pogodbena politika in priznanje sindikata kot edinega pogajalca na strani delavcev na vseh ravneh delovnega razmerja. Tega delodajalci ne morejo prebaviti. Zato se izmikajo in se izgovarjajo na inflacijo, češ da bi se z zvišanjem delavskih mezd zvišali proizvodni stroški, kar bi zopet pognalo cene navzgor. Vse to pa ne drži, ker se je v zadnjih letih proizvodnost dela tako povečala, da delodajalci zmorejo poviške, ki jih zahtevajo sindikati, in jim kljub temu še ostane dovolj dobička za lastno potrošnjo in razkošje ter za nove naložbe v industrijske obrate. Vsem Je namreč dobro znano, da se zvišajo proizvodni stroški in s tem cene ,le če se zvišajo plače in se ne zviša hkrati tudi delovna storilnost. Dokazano pa je tudi, da je naraščanja draginje krivo predvsem višanje cen kmetijskih pridelkov zaradi špekulacij in neprimerne prodajne mreže. Izgovori Conflndustrie so Jalovi tudi zato, ker so najprej Fiat in Olivetti, nato podjetja z državno udeležbo in končno številna mala podjetja podpisala sporazume, ki so zadovoljili delavske zahteve. Kar so torej zmogla vsa ta podjetja, zmorejo tudi velika zasebna podjetja, ki imajo glavno besedo v Confindustrii. Zato se bo moral njihov odpor končno skrhati in se bodo morala po vsem izmikanju in pačenju dejstev sprijazniti z novim položajem in novimi odnosi v proizvodnji. Razni politični upi Confindustrie so se že razblinili, kakor so šli po vodi upi, da se bo začela enotnost delavstva krhati. Stvarnost namreč vedno pre-vaga in čim prej se bo delodajalski razred z njo sprijaz-I nil, tem bolje bo za vse. B, ’ ■ 1' • i f St 3 Predvčerajšnjim je bil Prešernov dan — kulturni praznik slovenskega naroda, ki smo ga proslavili tudi Slovenci v Italiji. V petek je bila proslava v vseh slovenskih šolah in v tržaškem slovenskem Dijaškem domu, včeraj pa v dvorani stadiona «Prvi maj» akademija, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza, o čemer poročamo obširneje na drugi strani. Na sliki: nastopajoči dijaki na Prešernovi proslavi v tržaškem slovenskem Dijaškem domu. Udar v Iraku V petek je ira&ka vojska nepričakovano izvršila državni udar ter zrušila Kasemovo vlado. Navsezgodaj so letala bombardirala palačo ministrstva za obrambo, kjer je bila tudi Kasemova rezidenca. Bagdadski radio je javil, da je bil Kosem ubit pod ruševinami, po poznejših vesteh (kakor poročamo med dnevnimi novicami) pa te bil Kasem usmrčen pozneje. Ker o nadaljnjem razvoju dogodkov pišemo med ostalimi novicami, orne. njamo samo, da je enarodni revolucionarni svet«, ki je bil ustanovljen p o uspelem udaru, v svojem proglasu poudaril, da bo nova vlada uresničila cilje revolucije 14. julija, da bo spoštovala sklepe a-friško-azijske konference v Ban-dungu, podpirala vsa osvobodilna gibanja v arabskih deželah in boj proti imperializmu. Tujim družbam bo zajamčila popotno svobodo za izkoriščanje iraškega petroleja. Ra. zen tega bo vodila vlada politiko nepovezovanja v bloke. Se istega dne je bil za predsednika republike imenovan general Abdel Salam Aref, ki je bil Kasemov sodelavec pri julijski revoluciji, a se je pozneje oddaljil od njega in je bil tudi obsojen na smrt, ko je orga-niziral atentat na Kasema. Pozneje ga je Kasem pomilostil. Sodeč po komentarjih kairskega radia, kaže, da bo nova vlada vodila politiko prijateljstva z ZAR. Razen tega pričakujejo, da bo pod novim režimom rešeno kurdsko vprašanje. Predstavniki kurdskih upornikov so namreč izrekli podporo novemu režimu. Znanost in tehnika V Ženevi se je začela v ponedeljek konferenca OZN o izkoriščanju znanosti in tehnike v prid nezadostno razvitim področjem. Na konferenci sodelujejo predstavniki 87 držav in približno 20 sekcij mednarodnih organizacij. Poglavitni namen te važne konference je, najti poti, da bi pospešili gospodarski in socialni napredek razvijajočih se držav. Na konferenci je udeleženih skoraj 2.000 znanstvenikov, gospodarstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta. Zadali so si nalogo, da napravijo prvi korak na poti do izpolnitve obsežnih nalog, ki so zajtte v dokumentu o »desetletju razvoja OZN«. Glavni tajnik OZN U Tant je v svoji poslanici konferenci poudaril, da dejavnost OZN vedno bolj označujeta dve pozitivni težnji: 1. kampanja, da bi z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, pospešili gospodarski m splošni razvoj zaostalih področij, 2. da bi spodbodli ljudi, ki se ukvarjajo s poglabljanjem znanstvenih raziskav in izmenjav dosežkov znanosti in tehnike na svetu. U Tant je odločno opozoril, da posvečajo najbolj razvite države premalo pozornosti uporabi in stalnemu širjenju dosežkov zpanosti in tehnike. U Tant predlaga, naj bi sestavili splošni program izkoriščanja znanstvenih dosežkov v razvijajočih se državah ter ustanovili znanstvene zavode, ki bi se ukvarjali s to nalago. Samo boj proti revščini, bolezni in nepismenosti ter zavest o nujnosti, da se dve tretjin i sveta izkopljeta iz življenja, ki ni človeka vredno, lahko primore k odpravi kolonializma na svetu. U Tant je poudaril, da je to skategorični tiiiMltliliiiiliiilllllllllillllllliniillllllllillliiillllllllillllllllltlltllllilllllltllliiiiiiiilllliliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiillliiiitiiiiiiiiiitiiiiiitimiilillilllfllllllllllllllllllllltilliliiliiliiiiilllllllMiiiiitiiiiilllllllliiiliiiiilililtllliiiuiliiiiilillIllllllMiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii,iiiiiin PO NENADNEM DRŽAVNEM UDARU V IRAKU General Kasem obsojen na smrt in ustreljen V' V nasprotju s prvimi sporočili, so Kasema ujeli živega in ga nato ustrelili - Se druge arabske države so priznale novo vlado - Voditelji kurdskih upornikov zahtevajo avtonomno vlado Kurdistana imperativ» svetovne skupnosti. Dalje je U Tant omenil, da obstajajo proti znanosti še številni predsodki: v prvi vrsti zaradi tega, ker je znanost dala silam vojne na razpolago srestva za množično uničevanje in je razen tega predolgo delala, ne da bi upoštevala najnujnejše potrebe sodobne družbe. Znanstveniki in gošpodarski strokovnjaki z vsega sveta bodo skoraj 20 dni iskali poti, po katerih bi izpolnili te nujne neodložljive naloge. Konferenci je bilo predloženih 1.800 znanstvenih referatov, ki obsegajo okrog 6.250.000 besed, ki razgrinjajo in pojasnjujejo osnovne skrbi razvijajočih se držav. Med dokumenti je tudi predlog, naj bi ustanovili eznan-stveno-diplomatsko službo, ki bi delovala vzporedno z običajno diplomatsko službo« in katere naloga bi bila «pomagati pri urejanju političnih, tehničnih, gospodarskih in finančnih problemov, ki razdvajajo svet«. Predsednik konference, indijski znanstvenik Čaker, je predlagal, naj bi ustanovili svetovni odbor znanstvenikov, ki bi pomagal u-resničevati načrt o razvoju zastalih področij. Podpredsednik, minister ZAR Hedaja, pa je ponovil zahtevo do držav kairske gospodarske konference, naj bi u-stanovili poseben organizem za znanost in tehniko, ki bi skrbel za uporabo znanstvenih dosežkov v razvijajočih se državah. Važnost konference kaže tudi dejstvo, da umre danes na svetu vsako leto za lakoto nad 10 milijonov ljudi. Razvijajoče se države sedaj zahtevajo, da mora ta problem urediti vse človeštvo. Glavni ravnatelj svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) Indijec Sen je izjavil, da trpi zdaj lakoto okrog 500 milijonov ljudi, približno milijarda ljudi pa nima dovolj hrane. Danes je torej največja nadloga človeštva lakota, ki terja tudi največ človeških žrtev. Vznemirljivo je tudi dejstvo, da stalno narašča svetovni odstotek prebivalstva, ki nima dovolj hrane. Vsak drugi prebivalec sveta ima premalo hrane, medtem ko je pred tridesetimi leti znašal ta odstotek približno 35. Posebna razpravo je bila med številnimi drugimi posvečena leme, tijstvu. Na njej so delegati zatavali, naj , se znanstveni dosežki izkoristijo pri razširjanju ' obdelovalnih površin. Številni referati poudarjajo tudi, da se vedno bolj veča prepad med bogatimi državami (katerih blaginja narašča) in nezadostno razvitimi deželami, ki prepočasi napredujejo. Dalje poudarjajo, da je industrializacija ter dežel 'edini pripomoček, da se prepreči nadaljnja poglobitev tega prepada. Prav tako je važno skrbeti za splošno in kvalificirano izobrazbo. Zlasti so se v referatih poudarjali velika korist, ki bi se dosegla z razorožitvijo. Najnovejše statistike namreč kažejo, da dosegajo letni izdatki za oboroževanje kakih 120 milijard dolarjev, medtem ko se posveča razvoju revnih dežel samo 15 milijard dolarjev. Ce pomislimo, da milijoni ljudi umirajo, ker nimajo dovolj hrane, moramo tako blazno trošenje denarja in energije za uničevalna sredstva imeti za velik zločin proti človeštvu. Pričakovati je, da bo ženevska konferenca sposobna pripraviti praktične načrte in predloge. Na vsak način so njene možnosti velike. Na pozornost, ki se tej konferenci posveča, kaže tudi dejstvo, da so ji predsedniki držav in vlad dvanajstih držav poslali posebne poslanice in želeli učitw kovito delo. Preteklo nedeljo se je zaključil obisk predsednika angleška vlade Mac Millana v Italiji. Obisk angleškega državnika je bil sicer določen še pred razbitjem po- (Nadaljevanje na 2. strani) BAGDAD, 9. — Bagdadski radio je danes zjutraj najprej javil, da so našli Kasemovo truplo med ruševinami palače ministrstva za obrambo, ki so jo včeraj bombardirala letala. Pozneje pa so javili, da je bil Kasem ujet živ in nato ustreljen. Vojaški guverner v Bagdadu je objavil uradno sporočilo, ki pravi, da je vojska aretirala »sovražnika ljudstva* Kasema._ Skupno z njim so bili aretirani tudi Kasemov bratranec polkovnik Abas Fadel El Mah-daui, polkovnik Taha šejk Ahmed in Kanan Kalil Ahmed. Sporočilo dodaja, da so takoj sestavili vojaško sodišče, ki je obsodilo vse tri na smrt z u-strelitvijo, in obsodba je bila izvršena ob 13.30. Medtem je tudi bagdadski radio sporočil, da je bil Kasem, ki je preživel bombardiranje palače, aretiran včeraj zjutraj in da so ga takoj postavili pred sodišče. Uporniške čete so uspele razbiti včeraj pozno ponoči odpor zadnjih Kasemovih oddelkov, ki so branili palačo ministrstva za o-brambo. Sinoči je bagdadski radio javil, da so revolucionarne čete uspele zrušiti odpor šeststo vojakov «po krvavih spopadih«. V Damasku so danes uradno Javili, da Je sirska vlada priznala novi iraški režim. Do sedaj so novi režim priznale tudi Alžirija, Kuvait, Jordanija, Jemen in ZAR, Kakor je sporočil bagdadski ra- dio, Je predsednik Aref odgovoril Naserju na njegovo brzojavko in se mu zahvalil za podporo vlade in ljudstva ZAR. Iraška televizija je po več urah danes obnovila svojo oddajo. Najprej je oddajala nekatere prizore o usmrtitvi generala Kasema in drugih treh višjih častnikov. Kakor je sporočil bagdadski radio, je bil general Taher Jehia imenovan za načelnika glavnega štaba iraške vojske. Radio poziva v presledkih sile javne varnosti, naj se takoj vrnejo k svojim oddelkom. Dalje je radio sporočil, da je poveljstvo narodne milice odprlo v raznih mestih urade za rekrutiranje. V presledkih oddajajo tudi pozive prebivalstvu, naj sodeluje z vojsko, s policijo ln z milico, da «eliminiraJo» povzročitelje neredov. Nad mestom ves dan krožijo vojaška letala. S tem v zvezi je radijski napovedovalec poudaril, da Je namen tega preletavanja ((proslaviti revolucijo«. V vseh arabskih državah Srednjega vzhoda Je zaradi državnega udara v Iraku nastala zaskrbljenost. V Siriji so zaprli vse meje ln oblasti strogo nadzorujejo vse komunikacije. Prihajajo sporočila, da so bile v raznih mestih manifestacije v prid novemu iraškemu predsedniku Arefu in Naserju. Tudi Turčija, Jordanija, Saudova Arabija in Kuvait, kakor tudi Iran, so ukazale svojim četam, naj strogo nadzorujejo meje. Tudi v prestolnici Jemena in v Kuvaitu so bile manifestacije za Arefa. V Bejrutu Je libanonska policija prepovedovala manifestacije ter je močno zastražila iraško poslaništvo. Zunanje ministrstvo ZAR je danes sporočilo, iraškemu poslaništvu v Kairu, da je preklicalo ukaz o izgonu funkoionarja iraškega , poslaništva Kasema Kaisl-Ja, ki je-dobil ukaz, naj v treh dneh zapusti ZAR kot represalijo zaradi aretacije nekaterih diplomatov ZAR v Bagdadu. Iraški odpravnik poslov v Londonu je izjavil, da je iraška revolucija dosegla svoje cilje ter da je sedaj vse mirno in da večina ljudstva podpira1 novi režim. Izrekel Je mnenje, da bodo v kratkem sestavil vlado iz samih civilistov, ter da bo Irak zajamčil svoboden odtok petroleja in bo spoštoval listino Združenih narodov. V libanonskih uradnih krogih pdklanjajo vsak komentar o dogodkih v Iraku. Zunanji minister Je samo izjavil, da velja državni udar za iraško notranjo zadevo, in da Libanon želi Iraku, da bi mimo rešil svoje notranje težave ter ohranil stabilnost in blaginjo. Tudi v Siriji ni nobenih uradnih komentarjev. Predsednik republike pa je sklical sejo sveta za varnost. Kakor poročajo iz Ankare, Je večina turških časopisov mnenja, da je gibanje, ki je prevzelo ob-last v Iraku, nacionalistično giba- (Nadaljevanje na 2. strani) ZAKLJUČNI ODLOK ZA NACIONALIZACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE Vlada je imenovala upravni svet ENEL Andreotti zagovarja obisk gen. Aloje v Španiji Odporniški svet poziva vse demokrate proti vojaškemu zavezništvu med de Gaullom in Francom - Saragatovo poročilo na zasedanju CK PSDI RIM, 9. — Vlada Je na današnji seji končno imenovala upravni svet ENEL, ki bo upravljal vso nacionalizirano električno industrijo, in je s tem zaključila postopek, ki je bil potreben za nacionalizacijo električne industrije, to je dejanje, ki pomeni brez dvoma najvažnejšo potezo v vsej dosedanji politiki vlade levega centra. Industrijski minister Colombo je po seji povedal novinarjem, da je bil za predsednika ENEL imenovan odv. Vito Cagno, to je prav tista oseba, proti kateri so se upirali predvsem socialisti. Odv. Vito dl Cagno Je član KD Od njene ustanovitve, rojen pa je v Bariju, kjer se je od leta 1946 do 1952 ukvarjal z občinskimi vprašanji in bil nekaj časa tudi župan. Nato je postal predsednik konzorcija za bonifikacijo in se ukvarjal s kmetijskimi vprašanji. Pozneje je prevzel podpredsedni-iko funkcijo v Blagajni za Jug, kjer Je bil do leta 1958, medtem pa je bil tudi predsednik »Južne električne družbe«. Leta 1961 je postal predsednik »Finelettrica*. Sodeloval je pri raznih študijskih sestankih s področja električne e-nergije. Poleg tega je odv. di Cagno upravni svetnik pri »Credito Italiano*, pri »Fiera del Levante*, pri elektrojedrski družbi SENN in predsednik konzorcija za industrijski razvoj Barija. Ostali člani upravnega sveta ENEL pa so; Grassini, strokovnjak za gospodarska vprašanja, znani prof. Ippolito, generalni tajnik nacionalnega sveta za jedrsko energijo; Čarati, bivši generalni ravnatelj občinskih podjetij v Milanu; Lanzarone, podpredsednik Banco di Sicilia; Riccio, generalni ravnatelj SIP: Petrilli, bivši predsednik državnega sveta in Magno, upravnik raznih industrijskih družb. Minister Colombo je nato povedal, da bo generalnega ravnatelja ENEL imenoval upravni svet. I. menovanje pa bo moral potrditi posebni ministrski odbor, tako kot je določeno v zakonu. Uradni list pa je v današnji številki objavil besedilo odloka predsednika republike, ki vsebuje določbe o prenosu na ENEL vseh električnih industrijskih podjetij. Na vprašanje novinarjev Je minister Colombo odgovoril, da bo ENEL začel takoj svoje delovanje, ko bodo podpisani in registrirani odloki o imenovanju članov upravnega sveta. Poleg imenovanja teh članov je vlada danes na predlog raznih ministrov odobrila številne osnutke odlokov, med katerimi Je tudi odlok za izvajanje sporazuma, ki Je bil podpisan v Rimu 8. decembra lani med Italijo, Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko ter železniško družbo Donava-Sava-Jadran in pred .....................m...im................. PRVI TEREN KONFERENCE 0 ZNANOSTI IN TEHNIKI Za mednarodno nadzorstvo nad uporabljanjem naravnih virov ŽENEVA, 9. — Po enem tednu konference o uporabljanju znanosti ,in tehnike v prid nezadostno razvitim področjem je tajnik konference podal danes pregled dosedanjega dela. Iz poročila izhaja, da so do sedaj obravnavali sedem vprašanj, ki so na dnevnem redu. Razen tega so imeli znanstveniki v zvezi s tem 27 posebnih sej. Udeležencem in tisku so razdelili šest kilogramov dokumentov na osebo, skupno deset tisoč kilogramov tiskanega papirja. Gre za približno 900 spomenic, ki so jih proučili na posebnih sejah. Dosedanje delovanje na konferenci je v celoti opravičilo, zlasti po mnenju predstavnikov razvijajočih se držav, zaupanje v to konferenco. Nekatere dežele so izrazile željo, naj bi tako konferenco sklicali vsako leto v regionalnem okviru, tako da bi lahko skrbneje proučila vprašanja, ki so specifična za razna področja sveta. Toda ta predlog bo težko sprejet ne samo zaradi tehničnih težav, temveč predvsem zaradi finančnih težav. Združeni narodi namreč ne morejo vsako leto potrositi nad dva milijona dolarjev v ta namen. Toliko namreč stane sedanja konferenca. Na enake težave je naletel predlog UNESCO za izvedbo načrta, ki bi stal dve milijardi dolarjev in ki bi bil namenjen 330 milijonom oseb, za odpravo analfabetizma. UNESCO poudarja, da je ta znesek malenkosten, če se pomisli, kakšno izgubo pomeni 330 milijonov človeških možganov. Bolj sprejemljiv se zdi predlog sovjetskega predstavnika Bomoleva, ki Je opozoril konferenco na nujnost uvedbe mednarodnega nadzorstva na pobudo OZN nad racionalnim uporabljanjem naravnih virov, ki se v mnogih primerih nepotrebno razsipajo. Iz debate tudi izhaja, da razvoj rojstev ne pomeni nevarnost, ker bodo po mnenju vidnih znanstvenikov naravni viri zadostovali za prehrano prebivalstva, ki bo v letu 2000 štelo približno šest milijard oseb. Sonce, voda iz morja, morske alge in drugi proizvodi, ki jih bodo medtem uporabljali, bodo služili za prehrano jutrišnjega celotnega prebivalstva. Sovjetski akademik Fedorov je izjavil, da se ne sme pozabiti, da bo človek lahko našel tudi na drugih planetih surovine, ki so potrebne za njegov obstoj. Znanstveniki zaradi tega svetujejo, naj se ne verjame v pesimistične prerobe tistih, ki vidijo v naraščajočem razvoju rojstev Izjavil, da izjave, ki Jih von Has-1 dne v Milanu »motorizirano kara' izjavil, ua tzijovp, j*** sel pripisuje Adenaeurju, zdijo prepričljive*, in da «se ne zdijo prepričljive*, in da bo moral von Hassel osebno pojasniti točen pomen svojih izjavi. Kakor pišeta zahodnonemška lista »Frankfurter Rundschau* in »Mittag*, je baje von Hassel tudi povedal, da Adenauer z nezaupanjem gleda na vključitev Velike Britanije v skupno tržišče in da »se zelo boji, da bi socializem prevladal v tej organizaciji*. Odpor Adenauerja proti razširitvi evropske gospodarske skupnosti ne velja toliko Veliki Britaniji kakor proti »verižnim pristopom* skandinavskih držav, kjer so na oblasti socialdemokrati. Kancler je von Hasselu izjavil, da se boji, da bi se v takem primeru vsa Zahodna Evropa zbirala in razvijala v okviru organizma, kjer bi prevladali socialisti, »v katerih prtljagi prevladujejo nevtralistične tendence*. A-denauer je von Hasselu omenil s tem v zvezi Dansko, Norveško in Islandijo, kjer so na pblasti socialdemokrati, ter je pripomnil, da je tudi glede Velike Britanije možnost, da tam znova zavladajo socialisti. Izid festivala v Sanremu splošen glad in revščino. Danes so na konferenci govorili o transportih in o nekaterih specifičnih vprašanjih v zvezi z industrijskim razvojem. SANREMO, 9. — Na festivalu v Sanremu je dobila prvo mesto popevka «Uno per tutte*, ki sta jo pela Emilio Pericoli in Tony Rent*. Ostalih devet popevk so ocenili v naslednjem vrstnem redu: 2. Amor, mon amour, my love*, 3. •Giovane, giovdne*, 4. »Non co-sta niente», 5. »Ricorda*, 6. »Per-donarsi in due*, 7. »Occhi neri, cielo blu», 8. »Tu venisti dal ma-re», 9. in 10. z isto oceno »Sul-Tacgua* in »Non sapevo*. vano solidarnosti*. Številna motorna vozila z zvočniki in z voditelji treh sindikalnih organizacij ter z delavci raznih tovarn n« krovu so krožila po mestu. Po zvočnikih so seznanili meščane z vzroki bor be kovinarjev ter so jih pozivali, 'naj jim izkažejo solidarnost. V Rimu se je opolnoči pričela stavka zdravnikov, ki bo trajala do ponedeljka opolnoči. Poskrbljeno je za nujno pomoč bolnikom. Predsednik rimske zdravniške zbornice je poslal predsedniku vlade brzojavko, v kateri zahteva, da se izboljšajo tarife za zdravniške preglede na račun zavarovalnih ustanov ter da se poenoti zdravstvena oskrba, ki jo nudijo razne bolnHke blagajne, tako da ne bo več krivičnih razlikovanj Glede stavk zdravnikov pa je nastalo nekaj zmede. Zveza zdravniških zbornic je namreč privolila, da se stavka odloži, toda po neka- terih pokrajinah so zdravniki vse-eno stavkali. Vodstvo zveze raz- laga te stavke s tem, da so jih proglasili zdravniki v pokrajinah, ‘li, tako m kjer je položaj najslabši, so zdravniki ogorčeni. Vsedržavno združenje primarijev pa je izdalo poročilo, v katerem razlaga razloge stavke, ki traj<* že dober teden in ki se nadalju- je na nedoločen čas. Primariji za h ' ' tevajo predvsem, da se podaljša starostna doba službovanja na 70 let. stavniki lastnikov obligacij te družbe; s tem sporazumom se dokončno urejajo vsa nerešena finančna vprašanja, ki so nastala zaradi vojnih dogod dogodkov. Po seji se Je pogovarjal z novinarji tudi predsednik vlade Fanfa-ni, ki Je poudaril važnost imenovanja upravnega sveta ENEL ter dodal, da je minister Tremelloni obrazložil vladi predlog za uporabo dohodkov zadnjih dveh tednov. Vlada je tudi odobrila poročilo o razgovorih Fanfanija in Piccionija z Mac Millanom, med katerimi je bila «potrjena veljavnost zunanje politike, ki Jo je_ odobrila vlada na lf. zasedanju je poročal Saragat, ki je prejšnji seji.* Glede oddaj med prihodnjo volilno kam- televizijskih panjo pa Fanfani ni hotel novinarjem ničesar povedati. Socialistična poslanca Pierracini in Lombardi sta poslala predsedniku vlade vprašanje, v katerem je rečeno, naj vlada pojasni svoje stališče v zvezi z vestmi, da bo v kratkem načelnik glavnega štaba italijanske vojske gen. Aloja obiskal Madrid, zlasti spričo dejstva, da bi to potovanje imelo neizogibno zelo neugoden politični pomen. Kmalu nato je o-brambni minister Andreotti objavil izjavo, v kateri se brani pred takimi očitki in se izgovarja, češ da so bila opravljena podobna potovanja tudi v letih 1953, 1957, 1960 in tudi lani, ter da se tedaj zaradi tega ni nihče laz-burjal, ker da so taki obiski »informativnega značaja in povsem navadni, ker da gre tudi za industrijsko proizvodnjo*. Končno je v ministrovi izjavi rečeno, da španske oblasti še niso določile datuma obiska gen. Aloje v Madridu, kjer se bo sestal s funkcionarji Francovega obrambnega ministrstva. Nacionalni svet odporniškega gibanja je naslovil poziv vsem demokratičnim silam v državi, v katerem se poudarja, da mora vojaški sporazum med generalom de Gaullom in generalom Francom, ki sledi utrjevanju politične in vojaške povezave med Francijo in Zahodno Nemčijo, povzročiti odpor pri vseh demokratih v Italiji ia v vsej Evropi. Ni moč trpeti ustvarjanja med Parizom, Madridom in Bonnom sodelovanja sii in povezave med vojnimi industrijami, ker je vse to povezano z jalovimi, toda nevarnimi hege-monističniml sanjami, z atomsko grožnjo in z maščevalnimi željami. Na ta način se namreč ne ustvarja ravnovesje, temveč novo žarišče mednarodnega nereda in zaostrovanja državljanskih bojev. Vse to zahteva, da tak razvoj položaja vsi antifašisti in borci za osvoboditev obsodijo in protestirajo tu-di proti najavljenemu obisku načelnika italijanskega glavnega štaba v Španiji. V pozivu se končno poudarja, da gre za nevaren znak, proti kateremu se je treba upreti z borbeno voljo, tako da se v ničemer ne bi popustilo Francovemu režimu. Danes Je zasedal centralni komite socialdemokratske strank.e Na govoril zlasti o važnosti prihodnjih volitev, ki bodo — kot je dejal — zelo verjetno 28. aprila. Napovedal je izdelavo organskega načrta za gospodarski razvoj ter naštel tudi glavne točke: v prihodnjih petih letih naj bi nacionalni dohodek na prebivalca znašal 500 tisoč lir; o-hraniti se mora stabilnost denarj3, doseči se mora boljša porazdelitev med različnimi deželami in socialnimi sloji; odstraniti se mora neravnovesje med industrijo in kmetijstvom; doseči se mora polna zaposlitev in končno zboljšati se mora potrošnja, šola, stanovanja, socialna varnost in zdravstvo. Govore s predvolilno vsebino sta imela danes tudi socialistični prvak Pierracini in komunistični senator Terracini. Prvi je dejal, da je bila pretekla zakonodajna doba samo prehodna, ker se je v tej dobi končal centrizem in začela politika levega centra. Poudaril je prepričanje socialistov, da je nadaljevanje politike levega centra mogoče, če bo dosežen sporazum med socialisti in katoliki. Terracini pa je poudaril, da se je od leta 1958 do danes krščanska demokracija, ki je bila vedno na oblasti izognila večini tistih obveznosti, ki jih je prevzela nase, predvsem kar se tiče izvajanja ustave. (Nadaljevanje s 1. strani) gajanj v Bruslju za vključite« Anglije v evropsko gospodarsko skupnost, vendar pa je ta dogodek vplival neposredno na potek razgovorov. Med razgovori so se dotaknili vseh perečih mednarodnih vpraianj, predvsem pa so razpravljali o tem, kako nadaljevati akcijo za gospodarsko in politično integracijo Evrope tudi kljub nasprotovanju de Gdulla. V četrtek je senat dokončno o-do bril ustavni zakon o re; ormi senata m poslanske zbornice. Na podlagi te reforme bosta senat in poslanska zbornica izvoljena istočasno, po petih letih pa hkrati razpuščena. Poslanska zbornica bo imela 630 poslancev, senat pa 315 senatorjev. Število poslancev in senatorjev bo ostalo nespremenjeno tudi kljub naraščanju prebivalstva, Zakon hkrati določa, da nobena dežela ne more imeti manj kot sedem senatorjev, izvzemš i Dolino Aoste, ki ima le enega. Avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijski k rujina, ki je najmanjša po številu prebivalstva, bo imela torej seacm senatorjev. Spričo dejstva, da si na podlagi prejšnjega zakona dodelili Fnrln-niji-Julijski krajini 9 senatorjev, tržaški pokrajini pa tri senatorje, so morali revidirati tudi senatorska volilna okrožja v naši deželi. To so storili na četrtkovem zasedanju senata. Furlamja-Julijska krajina je sedaj razdeljena na sedem senatorskih volilnih okrožij, od teh sta dve na tržaškem ozemlju: Trst 1 in Trst 2, Gorice, Čedad, Videm, Tolmezzo ih Pordenone. Na podlagi volilnega zakona pa se utegne zgoditi, da niti KD niti KPl ne bosta mogla izvoliti v Trstu svojega kandidata, polnili krep so morali sprejeti, ker bodo letos volitve pred 30. aprilom, in bi zaradi tega vsi omenjeni državljani ne mogli voliti, ker se volilna pravica sicer pridobi z 21. letom, njeno dejansko izvrševanje pa šele z vpisom v volilne sezname. To vpisovanje v volilne sezname pa je le dvakrat na leto: 30. aprila in 31. oktobra vsako leto. Parlamentarne komisije so že zaključile svoje delo; tudi senat je že opravil svoje, le poslanska zbornica ima na dnevnem redu še nekatere ukrepe, kakor na pr. zakon o obdavčenju naraščajoče vrednosti gradbenih zemljišč, zdravniško in farmacevtsko oskrbo kmetijskih mezdnih delavcev, nove določbe o državljanstvu in še nekatere druge ukrepe. Računajo, da bo tudi poslanska zbornica zaključila svoje delo v četrtek, in se predvideva, da bo predsednik republike kmalu nato raznustil parlament, najkasneje pa v ponedeljek 18. t. m. Opozorilo Moskve Parizu in Bonnu Sovjetska vlada je poslala za-hodnonemški in francoski vladi ker bodo kandidati KD m fCPl v , noto. s katero odločno protestira drugih, po številu prebivalstva proti sklenitvi pogodbe o voja-močnejših volilnih okrožjih pre- I škem in političnem sodelovanju iiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiuiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiii Izjave Hruščova Thompsonu o trgovini z Britanijo Na Kubi ni sovjetskega /odrskega orožja ■ Objavljen in* tervju Hruščova in Malinovskega francoski televiziji MOSKVA, 9. — V intervjuju lastniku angleškega lista «Sunday Times* Royu Thompsonu je Hruščov zavrnil možnost, da bi nekega dne prišlo do ustanovitve združenja , . med ZDA, Veliko Britanijo in SZ . ma bruseljskih pogajanj Je Hruščov v protikitajski funkciji. «Ta dan, poudaril, da sovjetska vlada ni ni-je poudaril Hruščov, ne bo prišel koli odobrila načela skupnega tr najboljši način za izboljšanje an gleško-sovjetskih odnosov. S tem v zvezi je dejal, da je naklonjen povečanju trgovinske izmenjave med obema deželama. Glede polo nikoli.* Hruščov Je sprejel Thomp-1 žišča ter se je zavzemala za svobo- sona danes v Kremlju in se z njim razgovarjal dve uri. Kakor javljeno, je prišel Thompson v Moskvo s skupino 170 angleških poslovnih ljudi. Hruščov Je zavrnil kot nesmisel idejo o ustanovitvi «tretje sile* v Evropi, kakor si Jo zamišlja de Gaulle, in je poudaril, da Je Sov; ska zveza močnejša od «prve, rvjet- dru- do svetovne trgovine. Dalje Je Hruščov izjavil, da na Kubi ni sovjetskega Jedrskega o- rožja in da je tam samo «neko šte-sovjetskih vojakov, katerih .....................IDI vilo* ge in tertje sile* Skupaj. Dalje Je Hruščov poudaril nujnost rešitve nemškega vprašanja in je dodal, da se bo hladna vojna nadaljevala, do- kler bo to vprašanje nerešeno. Poudaril je tudi, da je glavni pogoj za rešitev tega vprašanja priznanje dveh nemških držav. Nato Je Hruščov Izjavil, da bi bil podpis nemške mirovne pogodbe mihiiiiiiiiiiiMiiiniiiimiimiMHimmmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiHHi*im|,,lll|ii,,illl|,iiiniiiiMI«li»iiMiiii»iiHiiiuJiiiiiiiii»«iiiiiiiiiimiiiiiiH Po državnem udaru v Iraku (Nadaljevanje s 1. strani) Vojaški poveljnik v Costantini odstavljen Adenauer noče skandinavskih držav v skupnem tržišču BONN, 9. — Predstavnik tiska demokristjanske stranke Ackermann je danes potrdil obstoj za upne okrožnice demokristjanske stranke, v kateri je minister za o-brambo von Hassel poročal, da je Adenauer izjavil, da je naklonjen sprejemu Velike Britanije v skupno tržišče s pogojem, da ne bi to pomenilo tudi sprejem Danske in Norveške. »Ne morem pa verjeti, je dodal predstavnik, da Je Hassel rekel to, kar okrožnica poroča. Ne morem niti verjeti, da Je Adenauer to rekel. Adenauer ninikoll rekel takih stvari na sestankih demokristjan ske stranke, katerih sem se v Bi on- nu udeležil.* Vodstvo demokristjanske stranke v Ki*lu trdi, da omenjena okrožnica m točno obrazložila von Hasse-lovlh besed, in pravi, da je von Hassel izjavil, da «tisti, ki je naklonjen sprejemu Velike Britanije, Danske in Norveške v skupno tržišče, mora biti pripravljen tudi sprejeti gospodarske posledice in prilagoditvene procese, ki bodo tedaj postali potrebni*. Voditelj demokristjanske parla- AL2IR, 9. — Alžirska vlada je nocoj sporočila, da je bil Si Sabri razrešen položaja poveljnika vojaškega področja za Costantino. Nekaj ur prej je Si Sabri objavil oster razglas proti tajniku političnega urada FLN Kiderju. Sklep o njegovi odstranitvi so sporočili po izredni seji vlade, ki je bila davi na vse zgodaj. Ben Bela je sporočil, da bo po ebna celegacija vlade pod' vodstvom podpredsednika Oitata odšla takoj v Costantino. Sklep o odstranitvi Si' Sabrija je bil sprejet sporazumno s političnim uradom FLN. Si Sabri je objavil svoj razglas proti tajniku političnega urada Kiderju v zvezi z njegovim napovedanim obiskom v Costantini. Si Sabri je med nedavno krizo podpiral politični urad in Ben Belo. Včeraj je razglasil »stanje pripravljenosti* na svojem vojaškem področju. Pripomnil je, da pometa prihod Kiderja »žalitev*. Dejal je, da vojska podpira osrednjo alžirsko oblast, toda ima tudi »nekatere minimalne zahteve*, ki so: »Čistka v organizacijah in v upravi 2. Spoštovanje in upoštevanje vseh borcev za svobodo. 3. Rekon-verzija vojske ne sme pomeniti, da bo navaden vojak postavljen ob stran. 4. Izvajanje vladnih sklepov ob upoštevanju vprašanj, ki se tičejo zapuščene lastnine. 5 Prenehajo naj vsi napadi in vsa nje, in predvsem protikomunistično. Nekateri listi pripominjajo, da ni moč zatrjevati, da so voditelji novega gibanja Naserjevi pristaši. V Londonu ugotavljajo, da bi eliminacija Kasemovega režima utegnila odpreti pot za rešitev kurdskega vprašanja. Predstavniki kurdskega voditelja Barzanija V tujini so objavili izjavo, ki pravi, da bodo kurdski uporniki sodelovali z novo Iraško vlado samo v tolikšni meri, kolikor bo zadoščeno kurdskim narodnim za- htevam, in še posebej če bo ustanovljena avtonomna vlada v iraškem Kurdistanu v okviru iraške republike. «Kurdska revolucija pozdravlja dan 8. februarja, ki je pripeljal do zrušitve Kasemovega režima sovražnika ljudstva iraškega Kur-distana in arabskega ljudstva v Iraku ter vsega iraškega ljudstva,* dodaja izjava in nadaljuje: «Ustanovitev avtonomne kurdske vlade v iraškem Kurdistanu, odpoklic iraških čet iz Kurdistana in pravična razdelitev državnih dohodkov, zlasti dohodkov iz pe- trolejskih vrelcev, med Iraškim Kurdistanom in arabskim Irakom. so trije glavni temelji, ki bi omogočili zdravo in trajno povezavo med obema deloma dežele.* V večernih urah so sporočili, da bodo od jutri dalje odprta vsa letališča v Iraku od šestih zjutraj do petih popoldne, in v istih urah bo ukinjena policijska ura. V ponedeljek se bo v šolah spet začel pouk. Zvečer so javili, da je tudi maroška vlada priznala novi iraški režim. Do sedaj je to storilo osem arabskih držav. obrekovanja proti pripadnikom O-‘ iti svobodilne vojske, zlasti napadi s strani nekaterih funkcionarjev, kakor je n. pr. tajnik političnega urada*. Borba kovinarjev se nadaljuje RIM, 9. — Tiskovni urad FIOM sporoča, da se bodo v ponedeljek sestala v Rimu tajništva vseh treh; sindikatov kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM ter razpravljala o nadaljnji borbi kovinarjev za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe. V okviru akcije kovinarskih sin BMntarne skupnle von Brentano Je dikatov so priredili danes popol- V sovjetskih trgovinskih krogih so mnenja, da je mogoče,precejšnje zvišanje trgbvlnsKe izmenjave med SZ in ZDA. To je izjavil pomočnik sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Sergej Borisov med dveurnim razgovorom s skupino angleških poslovnih ljudi. Thomp. son je vprašal Borisova, ali šo so. vjetska naročila ladij v angleških ladjedelnicah povezana s pbgojem, da Velika Britanija kupuje sovjetski petrolej. Borisov je odgovoril, da zahteva SZ od Velike Britanije, naj bi kupila dve toni ali tri petroleja letno v okviru trgovine med obema državama, toda to ni pogoj za naročila ladij v Veliki Britaniji. Borisov je dodal, da je SZ nedavno naročila ladje 'tudi v drugih državah, ker angleške ladjedelnice nimajo 'i onkurenčnih cen in jim primanjkuje elastičnosti pri- izpolnjevanju naročil. Omenil je primer ne e italijanske druž. be, ki je dobavila Sovjetski zvezi 46-tisočtonsko petrolejsko ladjo po nižji ceni, kakor ie to zahtevala neka angleška ladjedelnipa za 20-tisočtonsko petrolejsko . ladjo. Na to je Thompson odgovoril, da do. biva ta italijanska družba podporo od vlade. Borisov se je nasmeh-nil In zavrnil: «To je notranja zadeva. Posli so posli.* Sovjetska televizija je nocpj oddajala filman intervju, ki- sta ga Hruščov in minister za obrambo Malinpv-k-i da’a francoski radiote-leviziji ob dvajseti obletnici bitke pri Stalingradu. Vsebina intervjuja ie bila objavljena tudi v »Izve-st;iih». Kakor je znano, je francoska vlada prepovedala oddajanje intervjuja. Komentator moskovske televizije je izjavil, da intervju očitno ni bil všeč bonskim N. S. HRUSCOV vanšistom, ki so prijatelji' francoske vlade in nočejo, da bi franco- ski gledalci videli strahotna dejanja nemških zavojevalcev*. »Prav zaradi tega so oblasti prepovedale oddajanje intervjuja N. Hruščova in Malinovskega. To se je zgodilo takoj po sestanku voditeljev informacijske službe Zahodne Nemčije in Francije, na katerem je prišlo do sporazuma o sodelovanju med radiotelevizijo o-beh držav. Očitno je, je pripomnil komentator, da Bonn lahko izreče dokončno besedo pri tem sodelovanju*. Hruščov je v svojem intervjuju govoril o zmagi na Volgi in o skupnem sodelovanju sovjetskega in francoskega ljudstva med drugo vojno. Omenil je tudi svoj obisk v Franciji leta 1960 in pripomnil, da Sovjetska zveza pripisuje veliko važnost prijateljstvu s francoskim ljudstvom. Na koncu je Hruščov izjavil, da Evropa in vsi ostali kontinenti zahtevajo odpravo vzrokov vojne ter okrepitev prijateljstva med narodi vsega sveta. tiiiiiiiiiiiHmiMiiiiiiiiitiiiiimiiiiiimiiiiiiiiriiiiiimiiiiiiiiiumfiiiiMiiiiniiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimu ŠE VEDNO POPLAVE V SRBIJI Led na Donavi in Moravi nenehno minirajo Le na Kosme tu je najhujša nevarnost poplav minila BEOGRAD, 9. — Helikopterji jugoslovanskega letalstva so danes ponovno bombardirali ledene bloke pri Zabarskem mostu na Moravi, kjer vodijo pripadniki vojske, milice, zaščite in meščani o-gorčeno borbo z vodno stihijo, ki Ogroža bližnje vasi. Na tem področju je Velika Morava podrla nasip in poplavila dve vasi, iz katerih so pravočasno evakuirali prebivalstvo. Led je bil pri Lju-bičenskem mostu razbit, s tem pa je položaj samo delno olajšan. O-krog polnoči se namreč pričakuje, da bo reka prinesla ledene plošče. ki so bile razbite više. Na Donavi so danes nadaljevali miniranje, ker je bilo včerajšnje bombardiranje iz helikopterjev neučinkovito. Led je na Donavi povprečno 4 metre debel. Zaradi poplave reke Morave je bil prekinjen promet na nekaterih glavnih cestah. Med Beogradom in Skopljeta je pri Cupriji voda odnesla 30 m železniške prdge, zaradi česar je bil železniški pro- preko Kraljeva. Na Kosmetu je glavna nevarnost poplav minila. S stalnim miniranjem je bil omogočen normalen odtok rek, toda še vedno je poplavljenih okrog 16.000 hektarov njiv, okrog 250 hiš v Peči, 70 hiš v Prištini in okolici in okrog 50 hiš v Mogilah. Na Kosmetu se je pod težo snega in zaradi poplav zadnje dni zrušilo o-krog 450 hiš. Tito obišče Čile met ponovno usmerjen na progo sprejel. BEOGRAD, 9. — Čilski veleposlanik v Beogradu je izročil danes predsedniku republike maršalu Titu osebno pismo predsednika Čila Rodrigueza, v katerem Rodriguez med drugim vabi pred sednijca Tita, naj obišče Čile. Po vesteh iz čilskega veleposlaništva je predsednik Tito vabilo sprejel. Zelo verjetno je, da bo Tito istočasno obiskal tudi Brazilijo in Mehiko, katerih vabila je že prej med Zahodno Nemčijo in fr*L, jo. Se posebej protestira sov)*’*’ vlada proti dejstvu, da je nnst voaodbe razteaniena tua> . jeli po vsej verjetnosti večje šte- I mea e-anoano memc.jo ... • • vilo glasov kot kandidati v Tr- jo. Se posebej protestira sov) stu. Spričo tega je kandidiranje ’ J ■ J- za senatorja v Trstu izgubilo na svoji privlačnosti. V zvezi z bližnjimi političnimi volitvami, za katere je danes že moč reči, da bodo 28. aprila, je senat, na svojem četrtkovem zasedanju odobril tudi zakonski predlog poslanca Sciolisa, ki določa, da bodo mogli voliti na bližnjih volitvah tudi tisti državljani, ki bodo do dneva volitev do-21. leto starosti. Ta u- nost pogodbe raztegnjena »—-iij zahodni Berlin. V noti frarj<• vladi poudarja sovjetska "'“““Li bi udeležba zahodnonemške ske pri atomski oborožitvi t. t nila hudo poslabšanje položaj"^ Evropi. Sovjetska zveza bi ^ kaj takega imela za nep0*®*% tvj ogrožanje njenih interesov m bila prisiljena takoj sprejeti K■ * hi »yu .'j služevati vseh pravic, ki t]jt trebne ukrepe. Nota poudarja, se sovjetska vlada namerava r ], Siitčci/ini l/OCH jbui/u., sv* |f» na podlagi zmage nad NemčU na podlagi svoje slovesne __J __________U - J nosti, da ne bo dovolila ponoid i, aa ne oo aovoiua i*..™- m . ___Jkega napada. Ce hoče fri ^ ska vlada res postaviti most SKa viaaa res posiaviu "‘r ji* jateljstva med francoskim in *it , škim narodom, bi morala ,, ■ ti iz dejstva, da obstajata nemški državi, ter združiti 5 nemški državi, ter združiti v® Jllt je napore s sovjetskimi ^ ~ 4Wii3 jetskimi da pride do sklenitve nemš'k« ; rov ne pogodbe in do normaM . je položaja v zahodnem Seri O - .. -* . o.. T mmi fl.il ,i Sovjetska vlada meni, — vsebina francosko-nemške P®‘ p lit* 't ne in vojaške pogodbe narnintlf krepiti mednarodno napetost^ Jlj ogrožati mir in varnost na^<( i Razen tega pomeni tudi 2“ sli n4/i?n eiinlih fflSfiU® , tu tudi ne miru na svetu. jel Sovjetska vlada poudarja ^ Ije v noti, da podpisana P0^,! dokazuje, da se francosloa j, tj«. r\rl rl ni -tel in r\ rl irlonlnif lrV SO oddaljuje od idealov, ki so J*c., ho vali protihitlerjevsko k°fl v borbi proti skupnemu solit® ,,, -in, ku, in poudarja, da teži * # JU gija Zahodne Nemčije k P°v \ čitvi splošne jedrske v0^nd'.„jd ^ godba tudi kaže, da fra. (f ^ vlada hoče da se Francozi ( |' jo za revizijo rezultatov '* , ' svetovne vojne. „j/t e Na drugi strani pa Je Sfe ska zveza pozvala Veliko JJJp Joj, ni jo, naj si prizadeva za oJJVj) li^ tev miru na svetu in za r"‘ ji i ..................■ ski ((Pravdi*. V njem sta dve < g] kretni ponudbi: 1. EZ )^. 'jr pravljena sodelovati z vsejf težavami, «tudi s tako vehk^J || žavo sveta, kot je Velika ti nija, na področju brzdanje p padalnih in reakcionarnih s' se prerivajo, da bi prišle < ba za sprožitev jedrske ^ ter na področju uresničenja ^ fiuuuiuin Cft- imavtunui..*” se prerivajo, da bi prišle do »^ ukrepov, ki so dejansko v -resu okrepitve miru. ;l j(J poudarja, da že obstaja osno tako sodelovanje. iv iv auutiupui(.jc. ziffr Sovjetska vlada je protez ;i UIUUU JV . r . tudi pri japonski vladi, ker U ^ J rt ) /, / ( »vi rt X Irt V »VI rt 1 A tM 9 Ulil’ l/il dovolila ameriškim atomskim š) . mornicam pristajanje v jflP 1 te mornicam pristajanje v j-j ■ -• pristaniščih. To pomeni, da ‘iis tem pripravlja prihod am«ri p jedrskega orožja na Japonsk0' t to bo morala Sovjetska 2 p oštevati sedanje vojaške Pr'pit i J* ve v bližini svoje meje ZDA in Kuba praviti obrambne ukrepe y ‘IL ^ nem vzhodu. Predsednik Kennedg je Sj ji tiskovni konferenci na “ rf čarslc nosti kriva dejstva o tem, da Kubi sovjetska ofenzivna odgovoril, da ni nobenih aOJ^ P odgovori l, da Kubi Minister bi se okrepila vojaška s‘‘,ait i, ( >i z novim sovjetskim 01°"/ , minister za vojsko MacNaV.J hi je na dolgi tiskovni . k0V t z dokumentarnimi filmi, k> '5|/ '»>, zrežirala ameriška vojaška f zrežirala ameriška vojaška ^ ščevalna služba dokazoval j! f uJ od iuliia dn danes ovraO* t* , ua Janja ua uu7.es u^.“- vohunskih poletov nad K ako posneli vsako ped otoka. 10 J Sj ril je, da so umaknili s j i sovjetske rakete, ki jim -",.!<** J ni pripisujejo ofenzivni fci kakor tudi vse bombnike s Kennedy je na tiskovni 5 j- - •- —j. t*. ci izjavil, da se je tudi, 2 A sovjetskih vojakov na Kubi * J ^ šalo, in da ZDA nadaljujeJ"ejf 5igv, kubanskega L’ . . ponovil, da b' j) A šanje znova postalo Pere.,no' fcc letovanja Vendar pa je ponovil, da bi bilo na rož je, kar Kubi še ofenzivi S # urtje, »m je vsekakor m®', ir ' j Ponovil je tudi, da je ’ ,(d prto vprašanje zrušitve rež' , Kubi. .s| * 4 * Kennedy je nato zagovafJ^ f D sauski sporazum o večstf2 drski sili NATO in voudflr,.„ t, Ž (vedno »odpiral rope*. Pripomnil je:' «C* ' tlTta Evropa in ZDA ločili, bi # »tj so ZDA »vedno gospodaf j. t politično podpirale združb», J ----- rt..,-----,. . ..rt« - J(| J, prava nesrečav. Omenil fc nesoglas ja z de Gaullom in K- 1 ril, da je «prav NATO ■' 1 je sprav 11...« ,-.,««i-a|S . združuje Evropo in Ati 9 «0e Gaulle očitno vidi moč I, V, ropo in Francijo, ki zav22^, *j IjJ11 a o ndmi toliko nesoglasij, d® ropo m rrancijo, ki •/j';; poseben položaj. Vprašanje J 4 ^ bomo družabniki, ali po, ^ Sovjetska ščala.n lahko ZADNJE ŠPORTNE KOŠARKA Jugoslavija 78 Francija 65 I BEOGRAD, 9. - JUgosl^5|i)';V košarkarska moška !*i s s 'l je premagala danes v prlJ® tekmi Francijo 78:65 ( 46:43)- A. V v HOKEJ NA LED^. BUKAREŠTA, 9. — Srcčs^V ^ jugoslovansko hokej co m romunsko, ki Je b11 I)): v okviru priprav JugosloveP^ prezentance za svetovno Pj $ ' v v Bukarešti, se Je končalo < tatom 6:4 v korist Romuni!*' UMETNO DRSANJ® Dijkstra ponovno evropska prvakinji j BUDIMPEŠTA, 9. — InnUcp TUilrct.ro to HonfiS »IiKf Soujke Dijkstra Je danes PJaJ (r 5j osvojila naslov evropske P* K Jj v umetnem drsanju. 28-letP Dft zpmka. ki je tudi svetovn® ^ t, nja, Je z današnjim, osvoji1* N 'Jr trti evropski naslov. N S s $ N SSfe Af-\ o-- ‘^ri^nife Spt/i ■••* '*%M' lifivi %m w«0m ! !®ofšl-7'Jih; viii t 10. februarja 1963 H-K REJ n* J* dl Kit I ftjl 1 6 6na *zmec* padlih že- "ita 8^a n* v treniitkii norosti, ‘X’f z»radi usode. Kusum je P^l 2’’* kdt lotos v močvirju, ^jte” er> preden so se prižgale Pjjl, ,p0 domovih, je Kusum sed-;^,ic:a baIkon. ki ie ^‘rlel nad tifMhl Sedela je tam in razkazo-it*,||( ?.,^re svoje lepote. Srce ji »iplij **J°i medtem ko so bila nje- razpotegnjena v na- dt||io^ei fcS so hodili po ulici, 'džltllji'*dvaji glave, da bi si jo p*k .J!!- Kusum je občutila ne-(ja,tke žena, ki so se kazali °krutnem >n hladnem po- li^rpo^.80 prihajale in odhajati Miru jJhPi. Nekatere so bile za-fafcj J°da v njih je Kusum vi-'IfcJ1*6 l?‘ v’so^e družbe, ki "'A), l* okenca radovedno gle-''firbt tikanj o svetlobo. Kadar so irih1r ie °Ve °ži zaustavile na njej, >rit' 1'ieij) Vznemirjeno zdrznila. Za-iprffiitj te,Ji je, kot da j je njihov j ''pel. deviški pogled ožgal kot jt ''fatfn l k*°nila je glavo nad o- n, Jj^htona in umirala od sra- .agfc ^svobodi me teh okovov iz j«*JL [°jc:)'F !(ltega skeleta!* < k ga dne je zagledala z bal-t,# p .s^arejšega gospoda, kako h”t,k,\ sp°drsnilo, ko je iz-•^joNsl tramvaja in kako je ijjgpii, '.hludje v tramvaju so kri-ljrti?,r* bi °aa voznik je, namesto pel Se Ustavil, pohitel in od- ie udaril z glavo ob k Jn nezavesten obležal na :„, !•[* eitr ^rnda ljudi se je zbra-oljJ-lNfv8 niega. e "jiif Jl9va ~~ je -nekdo vzkliknil. — ! ■ >1" Sa6- mu te^e kri. n' dfPtiai ,n* mrtev, ali ne? — je Vh drugi-jjf d v ®6 ne- d ^rtev, toda na to ne bo ) Viilfh-h" 8° čakati! Pojdimo! Po-VHit8° Vsah d-as prišla in nas “ jnlflJJ) ’ da bomo priče. ^.e nagnila preko ograje oV1 ’ 'e Kusum videla, da so , Sam° ustvarjali gnečo. 1 Pomagal starcu.,. 'nVK11'^18 več vzdržati in je w ‘ ^alE se je skozi gnečo -in »r^M0 °nesveščenega človeka. k‘'rij P^p ** bil kdo tako ljubezniv ga je in rekla: in niilli%M*56nese^ v mojo hišo? Kaj-,« P’ L. »6l^Vse ho, kdo odločil, ški so, skofitA ✓tv1 - i ■ * — gospod doktor — je rekla, ko je prihajala v sobo. — Poglejte jo samo, kakšna je, ko si je naprtila vso to skrb! Dnevno zasluživa eno ali dve rupiji zahvaljujoč ljubeznivosti ljudi, kot ste vi. Ona pa sedaj razsipa ta denar za to in ono, za bolnike in zdravnike in zdravila! Ali si to lahko privoščiva? Je to lepo? Sedaj ti... Nadaljevala je in sploh ni čakala na odgovor. Kusum je nepotrpežljivo vzkliknila: — Mati, nehaj! Nehaj, če ti pravim! — Naj neham? Zakaj? Hočem govoriti, hočem... — Ce boš spet začela, mati, bom razbila ta vrč... — Kusum je naredila gib, kot da namerava razbiti vrč z vodo, ki je stal v kotu sobe. Mati se je umaknila po stopnicah in preklinjala svojo hčerko. Kusum se je obrnila k zdravniku in vprašala: — Kdaj se bo zavedel? Zdravnik je mirno opazoval Kusum. — Morda tudi nocoj, — je odgovoril, — toda tega, seveda, ni nikoli mogoče točno določiti. — Potem je iztegnil roko in s postelje dvignil svoj klobuk. — Sedaj grem. Vzemite svoj denar, — je rekel, ko se je za trenutek ustavil pri izhodu. — Zakaj? — Kusum je bila presenečena. — Ne! — zdravnik je nežno gledal v njene razburjene oči. — Zakaj nočete vzeti? Povejte mi. —• Bila je vznemirjena in užaljena. Zdravnik je zaslutil, na kaj misli, in zasmejal se je, ne da bi odgovoril. Potem je odrinil denar. Stala je nepremično, s sklonjeno glayo. • Rojena sem s takim grešnim razumom, da sumničim celo dobrega človeka — je rekla sama sebi. Pozno ponoči se je bolnik zavedel, Obrnil se je in zamrmral: — Moje prsi gorijo. Vode, malo vode. Kusum je pravkar zadremala. Njegov glas jo je prisilil, da se je naglo dvignila. Nalila je vodo iz glinastega vrča in prinesla čašo k njegovim u-stom. Počutil se je bolje. Lahno. je ,$la z roko preko njegovega čela’ ki je gorelo. Oh, moje prsi- gorijo I Moje ? JA , Kaj je ona starcu ijy ekdo v gruči- šepetajoče >- jj tv« LiiH tel' pe moreš tega uga-— se je zaslišal po-0*5 \. , 0tJg°vor. '“jui W0Se j‘h je zasmejalo. nroil/t Pozornosti ni posve- \ ,a- Njen pogled je bil pri- sLzemlii- jje \ Jhoški so dvignili starca. ia»t' ^ *- ?"* je stalno krvavela in ^ Zavedel, Roki sta mu starčevi njegove fč«b|’ji 1 H.u 62 moči k tlom, glava na&nila daleč nazaj. Ku-ivPjI Ji v "Pretno dvignila st lu položila na Sita0 c0«/«J5 2a njo je grobo rekel: ‘.-f-V našel tako, ki bi skrbe-K fe*v’ bi pristal na to, da N*iai° dvestokrat padel iz sr«# v eč«'. r ?>c ^Ptinila in naslednji dan. b*l še v nezavesti. ■, . 1« wga je neprestano nego-’ iiffi« * \ Pn°2abila celo na to, da e‘ t 'Raztrgala je enega svo-.flfj«1, f 1 da bi starcu napra- rafi^ » 1(? Posl fa glav0 in sedela ie d«r" * k' - ]e ter 6a hladila vso je,stanoval v pr-žiteV, * .'I4 ' tr°Pju iste stvbe. Po- :• *'c ^ 8a te '* - 0^ib'odnji dan ni bolnik i “Cl- Prestrašila se je. '0$'« S* ha z,Ve^er položila svojo ^ y h1r'3eg0V0 čelo, je začu- gove noge, kot ljubljena hčerka. — Kdo ste vi? — je začudeno vprašal starec. — Ali se me ne morete spomniti, oče? je tiho vprašala. Starec jo je sprašujoče opazoval, — Ha! — je rekel. — Zdi se mi, da vem. Morda sem vas nekje videl, ko sem bil bolan. Ali ni tako? Prikimala je. — Sedite, sedite, sedaj se spominjam. Ste me vi negovali? — Po vašem padcu iz tramvaja sem vas odnesla v svojo hišo. Vi ste bili tam dve noči, potem pa, ko vam je temperatura rasla, se prestrašila in vas po- slala sem. Sedaj, ko ste ozdraveli, sem prišla, da bi vas videla. Starec je razmišljal. Z očmi je premeril Kusum od peta do glave i-n z zaskrbljenim pogledom dejal: — Vaša hiša? Pil sem vodo, ki ste mi jo vi dali? Kaj za vraga govorite?! Uh! Kusum je nemo stala. — Da, da — starec je ostro vzkliknil, — sedaj se bolje spominjam. Vi ste mi dali mleko. Za trenutek se je zaustavil, potem pa se v postelji vzravnal in grobo dejal; — Ti, ti prostitutka! Ali veš, da sem braman? Sklonila je glavo. — Ti si' me prisilila, da sem izgubil kasto! Raje bi bil mrtev. Zakaj nisem umrl?! Zakaj nisem umrl! Grešnica! Zakaj si prišla sem? Kusum ni mogla spregovoriti niti besedice. Bila je popolnoma zlomljena. — Govori! — je grobo rekel starec. — Kaj želiš? Bakšiš? Bakšiš! Bilo ji je, kot da jo je oklofutal, potem pa, nenadoma, je vzravnala glavo in ponosno spregovorila: — Da! — Potegnil je izpod blazine bankovec za deset rupij in ga prezirljivo vrgel proti njej. Kusum se je sklonila, da bi ga pobrala, potem pa se je obrnila in, ne da bi koga pogledala, naglo zapustila sobo. Stopila je na ulico. — Pomagaj revežem! Bodi milostna! — je vpil pohabljenec in Stegnil roko. Naglo je stisnila bankovec v iztegnjeno roko. Prvi hip je bil berač zmeden, potem pa se je vrgel pred njene noge in zahlipal: — Živi dolgo moja kraljica. Živi dolgo! Toda njegove besede niso prišle do Kusum. Stala je in se zagledala v neskončno modrino obsijanega neba, gluha za vse na svetu. Njene oči so bile zaslepljene s solzami in zemlja je utonila v temo. V popolno temo. PLES ¥ DVOJE KAREL CAPEK Navadno življenje Knjiga bi zaslužila lepšo in boljšo opremo Karel Čapek I1&90-1938) velja za največjega predstavnika modeme češke književnosti, saj so njegova dramska dela, njegove novele in romani znani po vsem svetu. Zlasti na zapadu poznajo Capka kot tipičnega predstavnika češke literature, čeprav morda njegova dela niso toliko tipično češka kot kozmopolitska in bolj blizu mišljenju in čustvovanju zapadnega človeka tridesetih let. Tudi pri nas poznamo Capka, čeprav je to, kar imamo prevedenega, izšlo že pred vojno in se s povojnimi prevodi v slovenščino ne moremo pohvaliti. Res pa je, da so nekatera Capkova dela danes našemu pojmovanju življenja odmaknjena in nekatera tudi manj razumljiva današnjemu človeku. Capek pa je vendar velik pisatelj svetovnega slovesa in povrh pisatelj češkega naroda ter bi ga že zato morali bolje poznati. Zato moramo kot osamelo prizadevanje za boljše spoznavanje Capka in modeme češke književnosti vendarle pozdraviti novo izdajo Capkovega dela. Gre za kratek roman •Navadno življenje», ki je v izdaji Pomurske založbe skoraj neopazno prišel na knjižni trg. Ob tej izdaji pa bi najprej nekaj ugotovil. Je pač že tako, da je danes čas, ko je treba tudi knjige reklamirati. Naj bodo knjige še tako kulturno bla- Marilvn Burr in John Gilpin bosta plesala še danes v gledališču «Verdi», kjer bo popoldne zadnjič nastopil «Lon-dons’s Festival Ballet« ■m......................................................................ihiihhiiiiiiii. IMPROVIZIRANO KOPRSKO KULTURNO PISMO Folklorni festival ^Jugoslavija pleše in poje» je ostal na sporedu koprskih prireditev poleti Poleg številnih ansamblov iz domovine bodo nastopili gostje iz Bukarešte ali s sovjetskega Kavkaza ali pa iz Afrike go, tudi zanje je treba naprti-viti nekaj reklame» Posebno <** gre za izdaje založbe, ki deluje na robu slovenskega ozemlja in njene knjige v kulturnih središčih ljudem niso tako na očeh, kot publikacije osrednjih založb. Zato bi bilo treba tako knjigo kot je Capkov roman •Navadno življenje», ki je izšel v izdaji Starši, učitelji, učiteljice! Poskrbite, da bodo učenci imeli vsako številko GALEBA! Pojem kulture je včasih kot ameba: trga in cepi se, je neoprijemljiva, gladka, sivkasta. V resnici je pa to trdna vrednota, , ki docela neopazno raste in se pokaže njena vrednost in pomembnost šelje takrat, ko vzbrstijo prvi režpljg}.j. , V Kopru se je zadnje leto pre-? cej špfemenilo. Mislim pa,, da p^si je' zdaj manj tople intimnosti Sla je z- roko tudi preko njego- nv°z>i s ;u'koža kar g°ri- nje !LoRiJa Prestrašila, da je ] oo. t1 < ala služabnika po ne-da 'Pchitega zdravnika. le' Prišel. Bil je to kd se ie šele Pred -it' Vrnd iz tujine. bolnika je re- ' V°Vo stanie ie resn°. S,, 1 Se bo zgodilo? — je jV!*,0 vprašala, ji* sat!tražnega ne bo. Treba J 'Plhit-0 dob’r° negovati. .„«10^ ai*vi 01 Previl rano na \rp11 ' avh napisal recept in V pr>J" r "j n,, . 5:43)- j , -V , u je položila honorar. j* j akšhem sorodstvu je z Dll/j vprašal zdraVhik, ko ^J5tN,vnkovec med prsti- ■porVi iS razmišljala, kaj naj pil» ^ še preden je sploh ov8nSV" h ’ Je travnik sprego- Savljam, alo unU* .N & 10 HA b* M1??* B-ie' ovn* > ivojii® e*1. Na! — ker je predli °di0^aj bo povedal, je Ku- 'W t'vHi|tko mu je pojasnila.^ h W le nekaj časa razmiš-JSh.Pa je rekel: "•iit^lie me. Jutri zjutraj bolnišnico. Tam ga ž'g(. .Psovali in če bi se -Vpilo, vi za to ne boste Pri, ■■■•■*■ Id h nSka’ ki ie stala na ^ T VtlikSlUŠala’ kar ^ e0VP' ii tudi jaz govorila vih prsi. Z vzdihom olajšanja je odprl, oči. Malo kasneje je spet bil žejen. Dala mu je vode. Bolnik jo je nekaj časa , opazoval s polzavestnim pogledom in zamrmral: — Kdo si ti? Sudha? Obrnila je obraz od starca in odgovorila: / ' ' — Ne! Ne! Jaz sem samo bedna nesrečnica. — Ti sl še budna, čeprav je pozno, mala mamica! — je zamrmral bolnik in zaprl oči. Kakšne besede so bile to! Kako nežno izgovorjene! Njeno srce je bilo izpolnjeno s temi besedami. Ko je počivala in naslonila glavo na posteljo, je neprestano v mislih ponavljala be-sebe in ton, s katerim so bile izgovorjene. Zdelo se ji je, da je hči bolnega starca, Nikoli ni poznala pravega pomena očeta. Prevzela jo je sreča, ki je ni nikoli prej doživela. Nenadoma se je razlegel udarec po vratih. Nekdo je klical: — Kusum! Delala se je, kot da ne sliši. Nežno izgovorjena beseda «ma-micas je odzvanjala v njenih u-šesih. — Kusum! Moja draga Kusum! Molčala je. — O, Kusum, ali slišiš? — Mladenič je začel peti z nekako strašnim glasom. To ni bila več pesem, temveč rukanje bika. Prestrašila se je. Kaj če ga bolnik sliši?! Draga Kusum — je zaklical mladenič in naglo prekinil pesem. Preden je sploh kaj rekel, so se tiho odprla vrata in Kus-um je spregovorila s tihim, toda odsekanim glasom; — Ce boš še vedno klical Kusum, te bom z metlo. Zgini... Vrata so se zaprla naglo in tiho, kot so se odprla. Prihodnji večer je sedela sama poleg okna. To jutro je proti svoji volji poslala bolnika v bolnišnico. Starčeva temperatura je rasla. Kaj drugega naj bi naredila? Svojega služabnika je pošiljala štirikrat ali petkrat dnevno v bolnico, da bi se pozanimal za starčevo zdravje. Tretji ali četrti dan je izvedela, da je vročina popustila in da bo starec prihodnji dan odpuščen iz bolnice. Njena kočija jo je pripeljala do bolnice. Stopila je iz nje, vrgla preko glave z vezenino o-krašeno tančico. Tiho je odprla vrata in vstopila. Starec je bil podprt z blazinami. Poleg njega sta bila mlajši moški in starejša ženska. Starec se je z njima pogovarjal, toda ustavil se je, ko je zagledal Kusum kako prihaja. Oklevajoče je stopila k postelji in se z glavo dotaknila nje- umetniških salonov, ki sta jih v prijaznem sožitju prižigala zavod ((Primorske prireditve« in Glasbena šola. Tudi ni več razstav, ali pa so zdaj, v tem neuglednem in burjastem času bolj redke. Tu sta dva likovna ateljeja, Cetinov in Pohlenov, oba z nadihom asimetrične romantike in stilizacijo montmartrske-ga podstrešja. Zadnjič sem obiskal Cetinov atelje: nova tematika, nova likovna izrazna izhodišča. Nič več tipičnih Ceti-novih istrskih volov, ampak Sonce kot idejna platforma. Je lahko tudi koprsko sonce. Tisto, ki ga nosi grb starega Kopra. Tudi ni nič več' koncertov. In ne gledaliških gostovanj. Zima je za ljubitelje umetnosti letos prazna, prašna, pusta in dolgočasna. Kje pa so organizatorji? To je bil doslej zavod ((Primorske prireditve«. Njegove za- sluge so relativno pomembne, če pomislimo, da je bil pobudnik za vsa gostovanja od tod in tam, za salone poezije in glasbe, ko so v tem malem Kopru nastopali doslej že trije pomembni italijanski pianisti (naj omenimo le Nina Gardija, ki — Jahk.o rečemo — skorajda zastopa mtado italijansko pianistično generacijo). Za številna gostovanja ansambla Slovenskega gledališča, iz Trsta, ki še danes — zlasti nekatera — prijetno dražijo spomin. In ki so tudi že tradicija. (Kako je bilo, ko so vrste in vrste čakale pred blagajno in ni bilo več vstopnic za predstavo «Ane Frank«). Za vse koncerte resne in zabavne glasbe. Za vse literarne večere. Za vse poletne prireditve. In za tri jugoslovanske folklorne festivale z dvema prenosoma v Evrovizijo. Za «Večer italijanske popevke«, ki sta ga s koprskega trga prenašali jugoslovanska - ir* italijanska TV-mreža. (Tu pojem ((poglabljanja dobrih sosedskih odnosov« izgublja polituro retorike!) Za folklorni spektakel ((Jugoslavija pleše in poje«. Za folklorne noči, ko so ljudje od to in onstran plesali čez koprske trge in ulice, si podajali roke z balerinami «Lada», «Kola» :n «Taneca». In kljub slovenščini, italijanščini, hrvaščini, make-donščini in srbščini govorili en sam jezik. Jezik srca. razume- lo bi lahko bila abstraktna slika, v resnici pa je le fotografirana pocinkana žica vanja in nekompliciranosti. Kakšna sreča, biti v eni sami taki noči povsem brez navlake komplikacij in predsodkov. Človek nehote začenja sovražiti nesramnost razredov in nesramnost denarja. To vse je torej v štirih letih postoril za kulturo na Koprskem zavod ((Primorske prireditve«. Zdaj ga ni več! Kako? Ni ga več? Citat iz nekega zapisnika neke seje nekega upravnega odbora: ((Dejavnost zavoda, njeni koncepti, način njegovega poslovanja so se v novih družbenih pogojih preživeli. Kulturno dejavnost je danes treba usmerjati bolj elastično, tu, na tem področju pa s tehtnejšim znanjem prilagajanja celovitosti problema.« Tu je namreč turizem z novimi perspektivami. Ta-korekoč zbujeni turizem. (Mimo- / grede: do zdaj je bilo tako, da je inozemski gost odnašal svoje devize nazaj. Da smo dovoljevali retransfer. Ker jih ni imel za kaj porabiti. Ker je bilo potrošenih 70 odst. sredstev za pen-zionske usluge, 30 odst. pa za izvenpenzionske: za vse tisto, kar lahko dobi v trgovini, pri obrtniku, na kulturnih prireditvah. In tako naprej. Tam pa ni bilo ne spominkov in ne vseh tistih stotisoč reči, ki dekori-rajo preudarno turistično sezono.) In tako je bilo odločeno, da se ((Primorske prireditve« reorganizirajo: zimska sezona preide v sklop dejavnosti Sveta ((Svobod« in prosvetnih društev, poletno sezono s festivalom pa v celoti prevzame Turistična zveza v Kopru. In tako: FESTIVAL JE MRTEV — NAJ ŽIVI FESTIVAL! In tako bo festival ostal. Ostali bodo tudi zdaj že tradicionalni prenosi zaključnega večera »Jugoslavija pleše in poje« v EVROVIZIJO. Ostala bo ((Folklorna noč«, le da bo razpela svoje dimenzije: to bo FOLKLORNA NOC NA SLOVENSKI OBALI. O tem kaj kasneje. Letošnji IV. JUGOSLOVANSKI FESTIVAL FOLKLORE je že fiksiran: od ponedeljka, dne 29. julija do vključno sobote, dne 3. avgusta 1963. Prvi večer: svečana otvoritev z nastopom izbranih skupin izvirne folklore iz vseh najbolj znamenitih etnografskih slovenskih predelov. In tistih izza mejš, s Koroškega, iz Rezije in nemara še od kod drugod. Tu bodo: dolenjski «Zeleni Jurij«, gorenjsko «štehvanje», pa slavni panonski Kurenti, koroški svatovski običaji in plesi iz Rezije. Drugi in tretji večer: izbrani najboljši jugoslovanski amaterski plesni ansambli. Četrti večer: festivalski gost! Zaenkrat so tri možnosti: državni ansambel plesov RAPSODIA iz Bukarešte, sovjetski kavkaški ansambel «SUHlSVILI» ali pa afriški plesni ansambel SENEGAL. Peti dan: KOLO, LADO in TANEČ v treh mestih slovenske obale. Sesti dan: ((Jugoslavija pleše in poje« — nastop vseh treh ansamblov. Prenos za Evrovizijo. Potem: folklorna noč s plesom, zabavo, nočnimi regatami, nočnim ribolovom itd., itd. do jutra. KOLO, LADO in TANEČ.... Ni dojgo tega, ko so se na sedežu prireditvene poslovalnice ((Festival« v Ljubljani zbrali predstavniki vseh organizatorjev festivalov in poletnih prireditev. Od Bleda, Rogaške Slatine, Maribora do Opatije, Pule in Kopra. Pogovarjali so se o me- nagerski dejavnosti. Tam je bil tudi direktor Jugoslovanske koncertne agencije, «Jugokoncerta« Veljko Bijedič. In tam so zasnovali svoje letošnje poletne igre. Kaj bo od vsega tega v Kopru? Lepo število inozemskih plesnih skupin, revija mediteranskih pevcev zabavne glasbe ,od Alžirije do Pariza, potFfn:, ^eAdez-'. vous catizonette l.n popevke« v Kopru’, vokalni kvartet «MARI-. NO MAJfUNI in ..vefijip -drugega.; Drugič pa nemara o vsem teni še kaj več! MiLi Ze izhaja Detelovo I izbrano delo Pri izdaji Finžgarjevih izbranih spisov in znova pri prvi knjigi Pregljevega izbranega dela smo ugotovili, da celjska Mohorjeva družba z nekaterimi svojimi izdajam: dopolnjuje izda- je zbranih del slovenskih' pesnikov in pisateljev in opravlja tako pomembno kulturno poslanstvo. To lahko spet samo znova ugotovimo ob začetku izhajanja izbranega dela Franca Detele, ki ga je Mohorjeva družba zasnovala v šestih zvezkih in katerega prvi zvezek je pravkar prišel na knjižni trg. Delo Franca Detele pa je pomembnejše kot navadno domnevamo, saj šele danes ugotavljamo, kaj vse je pravzaprav napisal, pa tudi njegovo mesto v slovenskem slovstvu ni bilo doslej pravilno vrednoteno. Detelovo delo, ki je bilo včasih kaj priljubljeno in cenjeno, je po zadnji vojni ostalo docela pozabljeno, s čimer pa so ostali prikrajšani bralci pa tudi literarna zgodovina. O tem nas bodo prepričali tudi zvezki zbranega dela, ki bodo pisatelja pokazali v docela novi luči. Iz celotnega dela se bo Detela pokazal kot prijeten in zabaven pripovednik, urejen človek močnega duha in izvrsten opazovalec, ki izkazuje v svojem delu veliko etično resnost pogosto tudi ob vse razumevajočem humorju. Deteli pa sieej: sreča nikoli ni bila posebno naklonjena. Tako je Detela že leta 1914 prodal Mohorjevi družbi pravico do objavljanja njegovih spisov, kar pa je preprečila prva svetovna vojna in selitev družbe. V času med obema vojnama je zbrano delo začelo ponovno izhajati. Do vojne pa so izšli le trije zvezki, pa še zalogo teh je v Celju uničila nemška okupacija. Zdaj začenja Mohorjeva družba znova izdajati Detelovo zbrano delo, predvideno nS sekt ktljlg,:,’V trdnem prepričanju, da ji bo načrt uspe-lOTiizventi’ in v- dveh' letih izdati vseh šest knjig. Izdaja, ki jo bo uredil Jakob Solar, bo prinesla vsa Detelova literarna dela v približnem kronološkem redu. Vendar oa bo' razvrstitev posameznih del nekoliko oprta tudi na vsebino, tako da bo vsaka knjiga prinesla daljšo povest poleg manjših, po snovi sorodnih stvari. Vsaka knjiga bo imela tudi uvodne besede urednika, ki imajo namen, da pokažejo čas in okoliščine nastajanja objavljenih del. Razen njih pa bo urednik prispeval k vsaki knjigi tudi opombe, ki imajo namen opozarjati bralce na jezikovne in stvarne posebnosti besedila. Zdaj je izšla prva knjiga zbranega dela. Ta prvi zvezek Detelovih spisov obsega tri humoreske in tri povesti. Vse tri humoreske so iz začetka pisateljevega ustvarjanja in pomenijo dolgo vrsto let edino literarno obliko, ki jo je Detela gojil. Seveda te humoreske same danes ne bi zaslužile ponatisa, ker so časovno odmaknjene in premalo zanimive za današnjega bralca. Za pravilno razumevanje celotnega Detelovega dela pa jih je seveda treba nujno poznati. Tudi povesti te knjige so iz prve dobe, pisateljevega ustvarjanja in so vse zajete iz ljudskega življenja v pisateljevi rodni Moravški dolini. Vse dihajo domačnost pa tudi patriarhalno življenje preteklega stoletja v teh krajih, v katerih je bil pisatelj doma. Čeprav morda prav prva knjiga za bralce same ne bo toliko pomembna, kot bodo naslednje knjige zbranega dela, bo vendar tudi sedanji prvi zvezek pomagal takorekoč znova odkriti pisatelja slovenskim bralcem in tudi literarni zgodovini. To pa pozabljeni pisatelj spričo vrednot svojega pisanja tudi zasluži. Ob poročilu o prvi knjigi Detelovih zbranih spisov ne moremo mimo izredno okusne in skrbne opreme, ki jo je knjigi zasnoval arh. Tone Bitenc. Pevski zbor nižje srednje šole je nastopil v petek na šolski Prešernovi proslavi založbe v Murski Soboti, bolj popularizirati. Ne samo z reklamo o knjigi temveč tudi s knjigo samo. Tako pa je založba vsekakor tudi nekaj pogrešila, ko je to dobro delo dala na svetlo v neizraziti opremi, na zunaj neprivlačni, na slabšem papirju, skratka v zunanji podobi, ki sama po sebi ne dela reklame za žlahtno vsebino. To pa je škoda, ker to delo kot drobna umetnina zasluži, da pride v roke širšega kroga slovenskih bralcev. Ce po teh mislih o založniškem problemu spregovorimo še nekaj besed o knjigi sami, maramo predvsem ugotoviti, da vsebino knjige pove pravzaprav že njen naslov, da je namreč vsebina knjige prav preprosta. Gre za prikaz življenja povprečnega intelektualca preteklega stoletja, ki v knjigi pripoveduje a sebi in svoji mladosti, šolanju in službovanju, kar vse ni bilo nič posebnega in brez posebnih pretresov. Knjiga predstavlja torej nekak obračun, ki ga o samem sebi napravi preprost človek,, obenem pa tudi sredstvo za to, da pisatelj skozi duševnost navadnega človeka posreduje bralcem intimnost notranjega sveta in da izraža v njem tudi svojo osnovno literarno idejo, humanistični realizem. Mnogo pomembnejša kot zgodba sama, ki ie pravzaprav precej skromna, je torej ta komponenta kratkega romana, ki izraža posebno atmosfero, s katero je pisatelj obdal svoje osebe. Posebnega mojstra se kaže Capek v psihologiji m analizi dejanj, potekajočih )jj tomobilov. Pri mehanikiL™ so tam zaposleni, pozve0“J,ftn kako in kje so bili tisti ® mobili poškodovani. i Si In tudi o tem vodi K ^ Patricia natančno stati* -Morda bo kdo mislil, ta visoka gospa kar n*®.,.* P ma postala tako človeko L na in vsa zaskrbljena j, do nesrečnih otrok. P® $1, Tudi to je ena kazni soo* i Giobensa. . * J Konec novembra lani y « licaji ustavili Kennedyj0V“r,( J* stro Sicer je bilo pravzfrb1 vse v redu, le avtomoo*« (, dokumenti niso bili ol,n„-spJ 5 ni. In tako je morala »Jj, lut Patricia pred sodnika fit sa, Brez oklevanja je Pr‘%>; % la svojo krivdo, opr&vjfofl da je »pozabila podau ( se, dokumente*. Obenem P*, ji *9h prosila, sodnika, da bi W sedaj prizanesel. A s° 1 ’ j Gibbens nikdar ne pnza”$ ^ In nikomur. Zato jo je Jle dil. J !|tsi Kaj bi se čudili, če se Lj t> tem neizprosnim sodu \ ^ vsi avtomobilisti tresejo. ^ Hj, ni, seveda. Ostali pa z({( \ da bi še dolgo ostal na,J !es mestu. Saj je znano, da ^ () v Kaliforniji po njegovi fe gi zmanjšalo število P1” * t nih nesreč za 15 smrtnih nesreč celo za 2» ^ V stiski spoznaš prijatelja ..1—................ ’<■ * . -------------------------------------------- Mali Martin ima rad živali in se mu smilijo v tej hudi zimi. Skoraj vsak dan ga sestra poP^gijj t, tom v narodni park Disley (Anglija), kjer deli hrano svojim prijateljem. Velika prijatelja stalvi/ ihrt .11 _ A_- 1__1-- 2.1___— — - 1.2 1.2_ 1. 1.. MA lr A Mn Ari rl n 1 n X nnrvlArln IM MAllI lTcinnM llvmirn 1 a1i> fl r fct » sti s tem lepim jelenom, ki teče k avtu že ko ga od daleč zagleda in podi vstran druge jelene. ček pa zleze na streho avtomobila, ker se pač boji jelenovih rogov Veljaven od 70. do 16. februarja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Verjetno se vam bo zdel teden nekoliko monoton, vendar ne obupajte, ker vas čakajo ob koncu ugodne novice in boste imeli lepo priložnost za zabavo in razvedrilo v prijetni družbi. Pismo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sentimentalno srečanje s prijetnimi posledicami; finančne razmere pa ne bodo prav rožnate, vendar Jih boste izboljšali. Zapletljaji v poklicnem delu zaradi nevoščljivosti kolegov. Pismo. STRELEC ___ do 21. ll"'AerjKF vam bodo zvez® lo naklonjene^ srečne trenutke z Ljh,' vas ceni in ima rada. R®® v " 1t| nih zadevah ste lahko V* ' u.‘ nutke z oseb0' f J® BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne smete biti ljubosumni, ker ni nobenega vzroka in bi si samo kvarili živce. Lepe perspektive v poklicnem delu in možnost postranskega zaslužka. Ugodna priložnost za izlet. Pazite na svoje zdravje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V srčnih zadevah nič novega, utrdili pa boste pri- jateljske vezi z osebo, ki ste jo pred klicno delo in zadoščenj0 sebnih zadevah. Pismo. ^ KOZOROG <°V >1 12. do 20. !■> ljubezenska zvezde pa naklonjene. / A kratkim spoznali. Naporno poklicno delo, toda uspeh je zagotovljen. Zaključek tedna v prijetni družbi. Potovanje. klicnem morali premagati neraz^jffi t nje in nasprotovanja vih kolegov. Obisk - fi Službeno potovanje in DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Pismo od osebe, ki vas ima rada in si želi skorajšnjega sestanka. Lotite se dela z jasnim ciljem in trdno voljo, u-speh vas bo zelo razveselil. Sebični jeziki naj vas ne motijo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Teden bo ugoden za sentimentalne podvige. Izberite primeren trenutek in u-speh bo tu. Finančne ugodnosti zaradi nepredvidene okoliščine. Potovanje zaradi poslovnih zadev. Obisk znancev in pismo. vori VODNAR (o? ‘M i^1 do 19. 2.) Vjrti f !> zadevah se J, zdelo, sreča nenauu*-« nila hrbet, 1 - i ■ '^4 obupajte, ker Je to Fj * izkušnja. Redno P°kll0a (te t s brez posebnih težav. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Majhni spori zaradi srčnih zadev, toda vse se bo lepo uredilo in bosta zavladala mir in harmonija, kar bo ugodno vplivalo tudi na vaše poklicno delo. Paziti morate na svoje zdravje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Zvezde vam bodo še naklonjene v srčnih zadevah, toda ne smete pretiravati in se morate otresti sebičnosti. V poklicnem delu malenkostne spremembe. Ob koncu tedna zabava, toda družba vam ne bo všeč. zdravje. 2' jKal) RIBI (od 20- jj ( |W 80- M. f simpatijo v °*Jr\ It ’ ste jo pred f » Ispoznali m 9 „ «< skrena i icrj vas, kar vam je že 4° n \ Delu v novem okolju.^' te kmalu privadili. Otresit® lanholije. Pismo in obi= »iŽ! i 10. februarja 1963 ur 3 % tu iiL8ovencl Ket' nSan° proslavili naj večji kulturni -. ‘ne«, -------- praznik, #|o v^°v .dan», ki ga slavi- li« 5*% ^J0 Proslavo, o kateri po- ioW Im ^sodelovanju s Slovenil*1 Ulto aliSčem in Glasbeno j# )ji _ zelo prisrčno in po itn r^isli pomembno pro- c Priredili vnionei niia. i, J Ig/ priredili gojenci Dija-^Kir0ma' spominu velikega ’* «%, fa pesnika pa so se ®l&kitUdi slovenski učenci •0SP" m j? Po vseh šolah z inter-Iti# ^r°slavami. Medtem ko 18 i 1% Posebnost proslave v ■rft lt3 domu v tem, da je iljrf Usku.^ena pravzaprav slo-lisj ^SUtevni ustvarjalnosti t. j. na Tržaškem I4>m, Jasnili TEDEN v zamejstvu leto 8. februarja. pa so tudi se po šo-stoletnice f> IU kneškega narodnega s* vmp’ Pesnika in duhovne- }0 f Vmu’ P .pl*1 bila ,.^a Ivana Trinka, ki jiis*1, ‘!5- januarja letos. ivilf J*!®! pros ta |Proslavami smo Slo-' »'hticn meja matične do- bWt e vs«> hoteli povedati vsem ‘JjJ Cjjjj "(T vs.uShuPna in nedeljiva lj*l i» u® Slovencev in da je 8 I ta ?fa kultura tista vez, Ji j taln„Ut?i neločljivo druži v f J skupnost. CM je bilo politično, 0 »je n° in gospodarsko živ- al < minulem tednu na Tr-■W br»/0 Pestro in razgiba-l'h Ifc. odobritev deželnega "5 lw v senatu le našla svoi , 'Jjj _________________ . * F Hmj1tržaškem občinskem j (hiJrPUskem svetu, ki sta ®j| H, a v torek, oz. v četr- ras1 soii ----- ---- občinskega sveta r itun- 2uPar>a v imenu ob-"j, Predstavniki drugih 0 hA ^ Skiinin svn- A^ov.uSkupin izrazji svo-y jCPIistvo nad Draktično dežele Furlanija- krajina, pri čemer pa ti Artli tudi dolžnosti in J} tti^.Jih bo morala dežela itM?evati brez odlagata,., temi nalogami so tu-if ' t 'biip- I?1 nekaterimi čla- onA ;%Ce- Razpravljali so o iL.bthl’ Prt čemer so na ^S^touaaHU poz*- Me: o v obmejnih tr- uma e^rp "^^nicami mejo sporazuma pre-ami mejo na rji ite' V \ Dot^ročju 368.104 o-l AlMi listi pa 64.776 CeOk°stni padec šte-gre na rovaš ze-,^remena in snežnih i so v začetku mi-a Prekrili tudi vse »J t t:,Heif„!e z mestom vred, t?S L^ilto J deset let ne pom- y V°/»ega. ■ bil sneg glav- J n kj P5st tedna na Golo za nami; delno zaradi svojega nenavadnega pojava, delno pa zaradi posledic, ki jih je povzročil predvsem v mestu. Padal je v nedeljo in v ponedeljek. Njegova plast je segala v višino skoraj 30 cm. Tolikšne količine snega ne pomnijo že precej desetletij. Ker v Gorici nanj nismo bili pripravljeni, je bilo opaziti precejšen zastoj. U-čilnice so bile skoraj prazne, ker vlaki in avtobusi niso vozili po voznem redu. Zastoj pa je nastal tudi v mestnem prometu. Odpovedana je bila nedeljska predstava Slovenskega gledališča v prosvetni dvorani, in sicer zaradi neprevoznosti ceste med Trstom in Gorico. Poleg številnih padcev, ki so se pojavljali vse dni v tednu, predvsem pa v prvi polovici, naj omenimo tudi tragično smrt Karoline Stanič, ki je zdrsnila na poledeneli cesti pred glavno pošto. Padla je pod avtobus, ki ji je zmečkal glavo. Občinska uprava, ki je bila prve dni brez moči pred tolikšno količino snega, je potrosila 2 milijona za najem strojev in delavcev, da so vsaj za silo očistili glavne poti. V okviru priprav za parlamentarne volitve, ki bodo meseca maja, se na Goriškem živahno razpravlja o kandidaturah. Na listi KD bosta ponovno kandidirale Martina in Val-lauris, na listi PSDI Zuccalli, na listi PLI Attems. Komunisti so se ponovno odločili za Franca, socialisti pa za Maran-gona in Bettolija. Vršijo se tudi živahne priprav okoli vsebine zborovanj in vodenja volilne propagande med volilci. Tudi v tem tednu smo imeli nekaj stavk. V četrtek in petek so stavkali veterinarji, da bi jim zboljšali gmotni položaj in omogočili napredovanje v službi. Popolnoma je uspela tudi 3 dnevna stavka upravnega in pomožnega osebja v bolnišnicah. Iz solidarnosti s kovinarji zasebnih podjetij pa so v petek stavkali industrijski delavci. S tem so podrpli borbo svojih stanovskih tovarišev, ki se že šest mesecev borijo za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Žival ni samo stroj ki predeluje krmo v mleko Z «živim» strojem je dosti teže delati kot z «mrtvim» Zanimive ugotovitve nekaterih živinorejcev Živali niso čisto navaden stroj, čeprav rejec mora gledati nanje z očmi gospodarja, ki zmeraj računa, ali žival donosno predeluje «surovine», to je, ali dobro izkorišča krmo. Zato je tudi nastal rek, da je domača žival stroj, ki predeluje krmo v meso ali mleko. Vendar žival nikakor ni navaden stroj, da bi bilo že kar vnaprej natančno ugotovljeno, kakšna je njena zmogljivost in kako bodo nanjo vplivale »surovine«. Na žival vpliva še marsikaj. V nji so tudi skrite lastnosti. Pri stroju ni mogoče govoriti o dednih lastnostih, pri živalih pa je treba zmeraj računati z njimi. Ce je žival stroj, je to živ ((mehanizem«, ki ima še svoje posebno življenje, razen tega, da ((predeluje surovine«. To radi potrdijo tudi ljudje, k; delajo v pitališčih, kjer bi ngj bile živali kar najbolj podobne strojem. V sodobnih pitališčih je treba dan za dnem skrbno spremljati, kako živali izkoriščajo ki^ mo in kakšen je prirastek na dan. Prirastek živali mora biti v primernem razmerju s porabljeno krmo ali vrednost prirastka, to je mesa, ne sme biti vsaj manjša od vrednosti porabljene krme. Delati z živim strojem pa je posebna umetnost. Tega stroja ne moreš prisiliti, da bi predeloval surovine, čeprav mu nudiš vse kakor pravemu stroju — gorivo, mazivo in surovine. Žival »ima svoje muhe«. Mlade živali preživljajo tudi svoje otroštvo. Potem nastopi obdobje spolnega dozorevanja. Živali so tedaj naglo spremenijo. Lahko bi rekli, da se je spremenil njihov značaj. Postanejo nemirne in drugače se zanimajo za svojo okolico kakor prej. Ne zanima jih le krma ali ne vsaj najbolj. To pa seveda lahko zelo vpliva na prirastek, ki je tako pomemben v pitališču. Živali so tudi takšne vrste stroj, ki utegne oboleti. Na zdravje živali pa vpliva marsikaj. To je seveda že dolgo zelo dobro znano. Vendar prav zaradi tega, ker navadno mislimo, da o živalih in živinoreji že vse vemo, včasih ne kažemo dovolj zanimanja za življenje živali, tore; za tisto stran «stroja», ki se za gospodarstvo ne zdi pomembna Naj tu omenimo le en primer, kaj so ugotovili na pitališču ljudje, ki so v stalnem stiku z živalmi. To niso učenjaki, ne raziskovalci, ki bi raziskovali delovanje živalskega organizma. Rejci, «praktiki» so, ki jih mora pred. vsem zanimati, ali živali dobro priraščjajo in kako izkoriščajo krmo. Tako so «po naključju« spoznali, kako velikega pomena je za žival napajanje, to, da imajo »stroji« zmeraj dovolj vode. Ko je bilo treba začeti mlade živali, teličke, ki so jih šele začeli pitati, navajati na krmo in jih hkrati zavarovati pred obolenji, so razmišljali, kako naj živalim dajejo zdravilne snovi, na primer teramicin. Dokler teleta uživajo kravje mleko, prejemajo s to naravno hrano tudi snovi, ki jih varujejo pred obolenji. Potem pa nastopi nevarno prehodno obdobje. Teleta se ne morejo takoj navaditi na navadno krmo, zato pa tudi ne uživajo dovolj zdravilnih snovi, čeprav bi jim dodajali med krmila potrebne dodatke, to je vitamine ali antibiotike, zdravilne pripravke. Zato so mislili, da je najbolje, če jim zdravilne ali varovalne dodatke dodajajo z vodo za napajanje. To je bila posrečena misel. 2ivali so s to pijačo, ki je bila tudi poslajena z glukozo, dobro premagale prehodno obdobje in jim je delno nadomestila mleko. Ostale so zdrave in rajmeroma hitro so se navadile na krmo. Toda kmalu potem so opazili, da se je priraščanje ustavilo. Krmil-ka, delavka, ki dela v pitališču, je povedala, da teleta manj žro, ker niso kakor prej imela ves dan — vode. Teleta so postala remirna in krma jim ni teknila. Ali so bile živali žejne? Zares, brž ko so teletom nudili vode, da so lahko poljubno pila, so dobila tek, umirila so se in začela dobro priraščati. Tako so se prepričali, kako velikega pomena je, da imajo živali zmeraj dovolj vode za napajanje, ne pa le kdaj pa kdaj. Žival postane žejna kadar koli. Ce tedaj nima vode, ji tudi krma ne diši več. Zato použije manj krme, kakor bi je sicer, če bi si lahko vselej sproti utešila žejo. Voda torej zelo odloča o uspešnosti krmljenja. Čeprav je krma še tako dobra, to ni odločilno, če je žival ne more porabiti. MA VHINJE iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiMiiiiiHHii O vinu in vinskih sortah Naštejmo danes nekaj vinskih sort, ki dajo kakovostna bela vina. Semkaj štejemo malvazijo, tokaj, zelen, pinela, itd, MALVAZIJA je prišla k nam iz Italije in je znana sorta v Istri, Sloveniji in v Hrvaškem primorju Daje precej dobra vina (a ne najbolj kakovostna vina, kot nekateri menijo) s prijetno aromo in primerno kislino; vino je ubrano in svetlo-rumene do zlato rumene barve, kar je odvisno od načina predelave. Ta trta uspeva povsod v Primorju zelo dobro. TOKAJ. Za to sorto, oziroma za ime, je bila pravda med Madžarsko in Italijo. Madžarska je namreč ponosna na svoj tokkj (raste ob Tokaju na vznožju Karpatov) in ji ni prav, da je še drugje vino s tem imenom. A je pravdo zgubila in tokaj iz Furlanije in Brd, kjer je ta sorta močno uao-mačena, se bo še dalje točil s tem imenom. To vino je po ka- kbvosti podobno sorti pinela, ki je pri nas tudi znana. Ponekod pa smatrajo tokaj za zelo kakovostno vino. ZELEN je priljubljena sorta na Vipavskem. Vino nekoliko spominja na rožmarin, je prijetno in im« poseben vonj. PINELA je vipavska sorta. Rodnost je srednja, v ugodnih razmerah nadpovprečna. Vino je skladno kakovostno, s primerno kislino, prijetnega okusa in vonja. Povprečna ali slaba bela vina dajo rebula, slankamenka, klar-nica, glera i. e. REBULA (grganja) je najstar-ša goriška trta, razširjena predvsem ko Brdih, v Vipavski dolini, v severni Italiji in na Južnem Tirolskem. S tem imenom označujemo tri domače različke; rumeno rebulo z drobnimi jagodami, zeleno rebulo in rumeno rebulo z debelimi jagodami. Ta vina so zelo pitna kot mlada vina. Najbolj se priporoča rumena Kakor druge kraje, tako je te dni tudi Gropado in njeno okolico obilno zametel sneg. Na srečo so se Gropajci takoj zavedli, da jim ne bo nihče pomagal iz zagate, zato so kar sami zgrabili krepko za lopate ter si prav udarniško očistili dva kilometra ceste, ki pelje iz Gropade v Padriče. Ne moremo si kaj, da ne na- vedemo podjetnih Gropajcev za vzgled drugim, posebno pa nekaterim Tržačanom, ki še danes čakajo, da jim kdo pride očistiti kos pločnika ali ceste pred hišo. Ce bi se podobnega pravila držali Gropajci, bi verjetno morali še dolgo čakati, da jim kdo očisti pokrajinsko cesto in odpre prehod iz vasi. rebula z drobnimi jagodami. Mošt daje 16 do 18 odst. sladkorja (9 do 10 stopinj alkohola). Vino je prijetno, a brez posebnega vonja. SLANKAMENKA je doma iz Banata in Srema (iz ravnine) in močno rodi (do 150 hi vina na hektar). Zori bolj pozno. Naselila se je tudi k nam. Daje vino z 8 do 10 odst. alkohola in večkrat premalo kisline.' KLARNICA je naša stara sorta. Rodi bogato, a v nizkih legah slabo dozori. Vino doseže 7 do 8 stopinj alkohola s srednjo kislino in brez cvetice. GLERA je tudi splošno znana sorta domačega porekla, ki bogato rodi. Je precej odporna proti glivičnim boleznim. Ima torej dve dobri svojstvi, a tretje njeno svoj-stvo je slabo namizno vino. Sorte za najbolj kakovostna črna (rdeča) vina: teran (refošk), kabernet, merlot, modri burgundec in še druge, ki pa jih pri nas ne gojimo. TERAN je trta kraške planote z rdečo zemljo. Je odlično črno, alkoholno lažje vino s posebno cvetico po malinah, kar verjetno izvira od železa bogate (rdeče) zemlje. Pije se brez neprijetnih posledic. Vino dozoreva v a-prilu in maju. Tedaj se surova jabolčna kislina pretvarja v prijetno mlečno kislino, ki odlično deluje na prebavila, povzroči dober tek in deluje na organizem kot zdravilo. Je torej zdravilna pijača. Istrski teran (refošk) je po o-kusu nekoliko drugačen od kra-škega terana, ker je alkoholno močnejši in ima razmeroma malo kisline. KABERNET je francoska sorta. Sta dve vrsti (Cabernet sauvi-gnon in Cabernet franc), ki dajeta znamenita črna bordoška vina, prva na svetu. Ta sorta je pri nas že precej udomačena. Vino je močno (13 odst. alkohola), ima dovolj kisline, precej tanina in je potrebno več let za dozorevanje. Tudi MERLOT je francoska sorta, ki so jo pred časom prenesli v Italijo. Najbolj se je razširila v severni Italiji (okrog Trevisa, Benetk in Vidma) in od tod v najnovejšem času v okolico Gorice. Kaže, da se tod bolje obnese kot v svoji domovini Franciji. Vino je zmerno barvano, srednje močno (10 in pol do 12 in pol odst. alkohola), blagokislo in srednje taninasto. Za proizvodnjo slovitih bordoških vin ga režejo s kabernetom. MODRI BURGUNDEC (črni pinot) zavzema večji del francoskih vinogradov in daje znamenita burgundska črna vina, a tudi peneča bela vina Je razširjen po vsej Evropi. Daje odlična vina z 12-13 odst. alkohola in s primerno kislino. Zori rano, rodnost ni posebno dobra. Rad podleže perono-spori , (Nadaljevanje prihodnjič) Ta dopis bi lahko bil iz Nabrežine, Slivnega ali kake druge naše vasi. Od koder koli bi prišel, bi odjeknil enako turobno, saj gre za mladost in vzpon idealne prosvetne delavke, ki nam jo je usoda tako nenadno in tragično iztrgala. V soboto popoldne smo položili zemske ostanke Vladimi-re Terčon v zemljo, kjer počivajo njeni dedje in njena mati — v zemljo domačo ki jo je vzljubila že v otroških letih in bila nanjo navezana. V svojem mladostnem zaletu je snovala načrte, kako bi mogla našim krajem čimbolj koristno služiti. Usoda ji ni bila posebno naklonjena in življenje jo je že zgodaj preizkušalo in trdno skovalo. Delo ji je bilo v uteho in zabavo ter je končno it njega pognalo spoznanje, da bi mogla z njim pomagati naši ženi kot materi, vzgojiteljici in gospodinji. Imela je po naših vaseh več gospodinjskih tečajev, za kar se je zelo zanimala in se v tem nauku vedno bolj spopolnjevala. Bila je izredno srečna, ko je po dolgem čakanju na službo pred nekaj tedni dobila mesto suplent-ke na šempolajski šoli, kjer bi o-stala do konca tega šolskega leta. Vsaj teliko.... A usoda ji ni niti toliko namenila. Težko je bilo slovo od te vzorne mladenke. Žalost je legla v srca vaščanov in ostale velike množice pogrebcev — otrok, mladine, žena in mož — ko so krsto spustili v grob in se je po cerkvenem obredu poslovil od stanovske tovarišice upravitelj šempo-lajske šole g. Skerlavaj ter so šempolajski otroci odpeli žalos-tinko. Draga Vladka, v domači zemlji počivajo tvoji zemski ostanki in tja si odnesla svoje lepe sanje, ideale in načrte. Namesto, da bi imeli v svoji sredini tebe, moramo hraniti le tvoj lik — plamenice, ki naj nas ožarja in spodbuja v delu za svoj lastni in blagor našega ljudstva. Počivaj v miru v svoji zemlji! Tvojim potrtim svojcem naše sožalje! Pokrajinsaa uprava, ki skrbi za številne ceste tržaškega področja, ni bila pripravljena na letošnjo zimo z obilico snega. Posledica je bila, da so bile nekatere važne ceste za dva ali celo tri dni neprevozne, kar velja še posebno za cesto Bazovica — Trebče. Sele po treh dneh so začeli delavci čistiti cestišče zametov, vendar bi bilo delo mnogo hitreje opravljeno, če bi imeli na razpolago snežni plug iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiniiiiiiiiiimimiHitiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiitt Stavka v Rajblju še vedno traja Naša stavka še vedno traja. V tem času je prišlo tudi do prve demonstracije proti ravnateljstvu rudnika in stavkokazom v pisai^ nah. Zgodilo se je, da je ravnateljstvo dalo zastražiti rudnik in tako nekatere izmene niso mogle na delo. Zadnji dan januarja in prvi dan februarja pa je delo noi^ malno potekalo, ker so bila na pobudo prefekture in obeh sindikatov v Vidmu pogajanja. Toda žal so se pogajanja razbila in 2. februarja smo spet stavkali, tokrat v vsedržavnem merilu. Sedaj pa še žalostno vest. Dne 2. februarja je po kratki bolezni umrl v starosti 61 let upokojeni rudar Matija Štrukelj, ki je bil prodajalec časopisov. Pokojniku naj bo lahka zemlja, v katero smo ga položili dne 4. februarja, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. RUPA Pred nekaj tedni me je pot pripeljala v Rupo, znano slovensko vas med državno cesto, mejo in Vipavo, kjer je nekoč cvetela strojarska industrija Jakilove družine. Tudi danes imajo tukaj industrijo, čeprav na drugi strani ceste, proti Peči, kjer ima svoje obrate nova kartonažna tovarna. Vendar pa je Rupa še vedno ohranila svoj pretežno kmečki BAZOVICA Huda zima in mraz sta med drugim povzročila, da je bila smrtna žetev večja kot po navadi. Iz vseh vasi poročajo o številnih pogrebih in žrtve so večinoma starejši ljudje. Tako je bilo tudi v naši vasi. V drugi polovici januarja, in sicer dne 22., je v starosti 86 let preminila Jožefa Žagar, vd. Grgič, po domače Krančeva. Štirinajst dni kasneje, in sicer v sredo, 6. t. m. pa smo spremili k zadnjemu počitku Ivana Žagarja po domače Suščevga, ki se je rodil 20. avgusta 1870 in je torej dočakal častitljivo starost 93 let. Pokojnik je bil najstarejši vaščan. Njegovi sicer mlajši tova- L 0 N J E R MICE in JUSTA --»J: TONE in TONCA Trčavi v Lonjerju slavijo danes lep jubilej, kakršnega tudi ljudje, ki so se že srečali z «A-brahamom«, ne pomnijo. Pred 40 leti sta se na današnji dan poročila brata Ivan Marija ter Anton Gombač, Miče, kot imenujejo do domače Ivana Marijo, je vzel Justo Žagar iz Bazovice, njegov brat Tone pa Tonco Cok n Lonjerja. Oba slavljenca sta zavedna Slovenca, marljiva gospodarja in dobra očeta svojim družinam. Enaki sta njuni ženi, ki sta vzorno skrbeli za svoje otroke ter se lotili vsakega dela, da bi družini bolje izhajali v hudih časih, ko so bili otroci še mladoletni. Kdor pozna Mičeta in Toneta, ki sta Že oba upokojena, pač ne verjame, da imata že toliko let, saj sta oba še polna mladosti in življenjske sile. Miče in Jušta imata tri otroke, od katerih najstarejši je bil v partizanih in je po vojni odšel v Jugoslavijo. Toni in Tonca pa imata dva že odrasla otroka in tu. di njun najstarejši sin je sodeloval v narodnoosvobodilni borbi in je tudi ostal v Jugoslaviji. Toni pa je bil v času ilegale eden prvih aktivistov v vasi in pri tem delu mu je tudi žena dosti pomagala. Sicer pa tudi Miče in Jušta nista izostala in sta še vedno zvesta čitatelja našega dnevnika. Slavljencem želimo mnogo zdravja, veselja in zadovoljstva, predvsem pa, da bi še marsikatero obletnico preživeli v krogu svojin družin. SEMPOLAJ Nenadna in nesrečna smrt naše učiteljice Vladimire Terčon je pretresla otroke, njene stanovske tovariše, starše šolskih otrok in vaščane vseh vasi našega šolskega okoliša. Pokojnica je bila pri nas le nekaj tednov, ko je nadomeščala obolelo učiteljico Zidanč. A otroci so hitro pogodili njene vrline in jo vzljubili. Srečna je bila med njimi in zadovoljna, aa je po toliko letih dobila službo vsaj do konca šolskega leta. Zeve iz naše in ostalih vasi naše fare pa so jo poznale že od prej — z gospodinjskih tečajev, ki jih je ona vodila. rjši se ga spominjajo kot delavnega moža, Ici je' 'peli 'svoje življenje preživel na kmetiji. Le ko je oblekel vojaško suknjo, je zapustil svojo rodno vas in preživel tri leta na Dunaju, kjer ie bil pri tako imenovanih «lant-perjih«. Pokojni Ivan Žagar je zelo rad čital, najbolj pa mu je bil priljubljen Primorski dnevnik. Vseskozi se je zanimal, kaj se dogaja doma in po svetu in to zanimanje je ohranil vse do zadnjega. Oba pokojnika naj počivata v svoji rodni zemlji, svojcem pa vaščani izražamo naše sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika«. — ič SAMATORCA V torek, 29. januarja smo položili k večnemu počitku najstarejšega vaščana, 82-letnega Ivana Coljo. Res je bil že v starosti, ko že popustijo telesne in duševne moči. A pokojnik je bil v tem neka izjema, in je do zadnjega ostal cel mož, ki smo ga vsi cenili, cel mož kot človek in gospodar. Res se ni več ubadal z gospodarstvom — to je bil prepustil nasledniku — a njegovo prisotnost je hiša čutila in njegovo umestno besed o blagohotno upoštevala. Vaščani in vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali. Dobil je vzdevek Ivan Počasni, ker je bil molčeč, nevsiljiv, obziren. A ko se mu je beseda razpletla, jo je znal lepo, prijetno in kratkjčasno vezati in z njo poslušalce zabavati in učiti. Družbi pa ni ,bil dobrodošel le kot prijeten besednik, ampak tudi kot pevec. S pesnimi, ki jih je znal za lepo rešto, je spravit omizje v dobro voljo in pri tem sam užival. Zato ga bomo ohranili v prijetnem spominu. Ldhka mu domača zemlja. Svojcem naše sožalje! značaj in vodnjak sredi vasi, kamor so zahajala dekleta po vodo do pred kratkim, ko je tudi Rupo dosegel nov občinski vodovod, ki je spravil vodo prav v hiše. Levo od tega vodnjaka stoji dom družine Batistič. Mati Jožefa je ravno stala pred vežnimi vrati in se z metlo v roki ogledovala po trgu. «Dober dan, mamica, ali koga pričakujete?» uGledam, kje se neki potepajo vnuki, da jih kaj ne povozi.« Pristopili smo in navezali pogovor z ženico. Povedala nam je, da se imenuje Jožefa Batistič in da bo poleti dopolnila 80 let. V svojem dolgem življenju je doživela marsikaj zanimivega, seveda več težav in žalosti, kot pa veselja. Mlada leta je preživela v Opatjem selu na Krasu odkoder se je leta 1912 poročila v Rupo. V trinajstih letih je imela 9 otrok, od katerih so štirje umrli že zelo zgodaj. Med prvo svetovno vojno so morali vsi v begunstvo in ko so se leta 1918 vrnili v Rupo, so namesto doma našli le kup razvalin. S trdim delom so začeli vse nanovo. Vendar pa so prišle še druge nesreče. Vsako leto je poginilo družini po eno govedo in slaba letina 1928 je pripomogla, da so zabredli v dolgove, ki bi lahko pokopali domačijo, da ni prišla druga vojna. Med tem se ji je mož ubil leta 1936, ko je padel po stopnicah in ostala je sama z otroki, od katerih nekateri so že dorasli. Dne 25. marca 1945 so šli skozi vas četniki in požgali tudi pri Batističevih ter odpeljali enega sina v Šempeter ter ga tam sko-ro do smrti pretepli. Jetika, fc» jo je prinesel s seboj iz Dachaua, je leta 1948 pobrala še najmlajšega sina. Pozneje je napravila prošnjo za priznanje pokojnine, ki pa ji je potem prišla odbita. «Kaj pa iz mladosti, imate kaj lepih spominov?« sMenda najlepše je bilo, ko sem kot mlada deklica pasla živino po kraških pašnikih. Kot dekle sem tudi rada plesala in še sedaj zaplešem z vnuki takole ob četrtkovi oddaji radia Ljubljana. Pozneje sem hodila po dvakrat na teden tudi v Trsl.s «V Trst? Po kaj pa?« «Po Grgarju in drugih vaseh sem kupovala jajca in jih potem v plenirju nosila prodajat v Trst. Vso pot sem opravila peš in rabila do Trsta po 8 ur. Seveda sem med potjo tudi počivala na kakšnem kraškem zidu ali v senci kakefca drevesa.» sRes zanimivo, ali lahko o tem kaj napišemo?» «Bolje da ne, vsaj dokler sem še živa.« Danes tega zadržka ni več. Jožefa Marušič, vd. Batistič, je namreč umrla pred osmimi dnevi in v nedeljo so jo številni vaščani kljub slabemu vremenu spremili k zadnjemu počitku na rupen-sko pokopališče. Žilava kraška žena, ki smo jo često srečali tudi na naših prireditvah, ni dočakala poletja in svoje osemdesetletnice; podlegla je pljučnici, potem ko se je zgarala v svojem dolgem življenju. Za Obeliskom na Opčinah Je bilo te dni prav prijetno: otroci so po toliko letita spet prišli na svoj račun Vreme včeraj; najvišja temperatura 7, najniija —0.5, oi) 19. uri 4.5; zračni tlak 1015 stanoviten, veter 5 km vzhodnik, vlage 64 odst., nebo 2 desetinki pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 5.4. Tržaški dnevu Danes, NEDELJA, 10. februar)!J Dušan Sonce vzide ob 7.17 in zatone ^ 17.22. Dolžina dneva 10-05. vzide ob 19.21 in zatone o& Jutri, PONEDELJEK, 11. I Rado f el; riU1 I ^PREŠERNOVA PROSLAVA» NA STADIONU «PRVI MAJ Idejna globina Prešernove misli mora biti vodilo naše dejavnosti Sodelovali so člani SC Sardočeva, Starešinič in Raztresen, solista pevca Ljubica Berce-Košuta in član ljubljanske Opere basist Danilo Merlak, zbor p. d. Prosek-Kontovel in orkester CM - Uvodno besedo je imel prof. Rado Rauber Po proslavah na vseh slovenskih šolah in v Dijaškem domu je bila sinoči osrednja Prešerno va proslava v dvorani na stadionu «Prvi maja. Organizirala jo je Slovenska prosvetna zveza v eodelovanju s Slovenskim gledališčem in Glasbeno Matico. Slovenci v zamejstvu smo se tako dostojno oddolžili spominu največjega slovenskega pesnika in kar najbolj primerno praznovali slovenski kulturni praznik, ki je praznik vsega slovenskega naroda v matični državi in izven njenih meja Sinočnja proslava na stadionu ~.—~---------'■---’. »Prvi maj« je bila, za razliko od te. drugim obveznostim poleg skr-prejšnjiih let, ko je predstavljala nolrolrn __SJU ____1- v ", stu Danilu Merlaku priložnost, da nekako revijo naših pevskih zborov in drugih prosvetnih dejavno, ati, prava akademija. S tem je pridobila na svečanosti in na kvalitetni ravni, vendar pa na škodo širine, kar bo pač treba nadoknaditi ob kaki drugi priložnosti in dati tako našim zborom priložnost, da javno pokažejo kaj znajo in premorejo. O Prešernu, pravzaprav o nas ob Prešernu, je spregovoril prot. Rado Rauber. Uvod je posvetil vlogi in pomenu, ki ju lahko ima pe. sem sploh in pomenu in vlogi, ki ju je imela in ju 'ma Prešernova poezija s svojo umetniško in preroško močjo, nato pa je ugotovil, da se ob tem slovenskem kulturnem prazniku ne spominjamo samo velikega pesnika, pač pa da pregledujemo tudi prosvetno in kulturno delo zadnjega leta in podajamo obračune. «Tako je — vsaj v skromni meri — tudi pri nas zamejskih Slovencih,« je dejal govornik in nadaljeval; Prosveta m kultura v zamejstvu se razvija v povsem drugačnih o-koliščinah kot v matični državi. Večje so težave in uspehi so manj. it. i oda potreba po kulturno-pro-svetnem delovanju je zato že večja. Majhni, dostikrat nevidni ali SKOraj nevidni uspehi nam ne smejo jemati pogum, Zlasti zato ne, ker je presoja o uspehih zelo težavna. Pešanje v kulturnoprosvet-nem delu pa gotovo pomeni, da je v nevarnosti naš obstoj. Misliti je treba in vse poskusiti, vse narediti, da se pri nas — tako v mestu kot na podeželju — kul-turnoprosvetno delo poživi in, kjer je potrebno, obnovi. Pri tem pa bi moralo prevladati spoznanje, da so vsepovsod naše moči prešibke, da bi bila dopustna tista pogubna raz. cepljenost, zaradi katere je mogoče kvečjemu životarjenje. Pri tem bi morali odpasti razni predsodki, sklicevanje na preteklost in poudarjanje ideoloških razlik. Vse to namreč niso argumenti samo za e-nega, temveč Prav tako za drugega. Ko pa gre za korist skupnosti — skupnost pa je več kot omejena skupina — tedaj je treba opustiti ozkost in misliti naprej. Zamejski Slovenci imamo še toliko moči, da zmoremo kaj ustvariti. Kljub stotim neugodnostim je nekaj dramskih skupin, je nekaj zborov, folklornih skupin, so tamburaši in mogoče še kaka dejav-nost. In skorgj gotovo bi bila vsaka taka skupina v posameznem kraju močnejša, če ne bi marsikdo stal ob strani, in to ne toliko zaradi tega, ker ne bi imel volje, temveč ker mu branijo sodelovati razni predsodki, za katere smo že rekli, da bi se jih bilo treba otresti. imamo kulturne ustanove, o katerih se tu m tam tudi piše. V tem pisanju je tudi marsikaj neresnega, čeprav najbrž mti ni slabo mišljeno. Pri tem se preveč sprašuje po quis kot po quid, bolj po tem, kdo kaj nudi, kot kaj nudi. In tudi če se na videz govori o tčm, kaj se nudi, se mera in o-cena ravna po tem, kdo je, ki nudi. Dobra volja bi pa lahko marsikdaj pomagala, da bi se nekatere šivan uredile brez posebnih zdrah. Mi smo v položaju, da moramo pri našem kulturnoprosvetnem de. lu prejemati popioč iz matične domovine, Vendar pa lahko tudi pod. črtamo prispevek zamejstva pri stavbi celotne slovenske kulture. Ta prispevek niti ni tako neznaten, če pomislimo na vse naše književnike, na naše glasbenike, slikarje, na gledališke umetnike, ki so se uveljavili tudi na drugih večjih odrih, kot je naš v Trstu Iki ga sploh nimamo) in pa pri filmu. Nič ne more biti narobe, če ta prispevek pogosto poudarjamo, če smo nanj ponosni in če končno za. htevamo, da se ta naš prispevek pravilno ceni in upošteva. To moramo zato poudariti, ker smo včasih opazili, da se je marsikaj prezrlo, kar se ne bi smelo prezreli. Živimo v vsakdanjem stiku z drugim narodom in njegovo kulturo. Pri tem niti nočemo delati ostro zarezanih meja, ker smo se naučili, da vsako kulturo — de je res kuitura — cenimo in spoštuje. mo. Menimo tudi, da je kuuumo bogastvo kakega naroda last vsega človeštva. In kakor sprejemamo, tako želimo oddajati. Polagoma, mogoče prepočasi ali pa vsaj pri preveč omejenem krogu, se prebija prepričanje, da more tudi majhen slovenski narod pokazati večjemu narodu marsikaj na raznih področjih. Mi si želimo tudi lakih stikov, ki naj bi bili namen je. ni tako tistim, ki nas že nekonko poznajo, kakor tudi tistim, ki nas za sedaj še prezirajo. Prav v nedavnem času smo imeli priložnost, prepričati se o veliki koristi takih stikov, ko je neko tukajšnje italijansko gledališče gostovalo v Ljubljani in Zagrebli. Z zadovoljstvom nadalje ugotavljamo, da je le vedno več ljudi tudi v Trstu, ki jim le ni več vse tako tuje, kar zadeva slovensko književnost, glasbo, likovno umetnost, gledališče. S svoje strani, mislim, moramo prispevati z vsemi svojimi močmi pri podiranju tistega zidu, ki je preveč časa bil v neskladnosti s Prešernovo programsko mislijo, naj z mejaši ne živimo v sq-vraštvu temveč v dobri soseščini. Pa še za nekaj nam gre. Kot e. nakopravne državljane nas mora država podpirati tudi v naši kul-turnoprosvetni dejaimosti. Ne moremo reči, da se je to doslej dogajalo in da so prejemale dosti p odpore slovenske ustanove, ki se trudijo in širijo kulturo in prosveto med slovenskim prebivalstvom >o. diši v mestu bodisi na podeželju. bi za šolo in radio. Slovenske kulturne ustanove so vzele na lastna ramena vse breme svojega vzdrževanja in svojega delovanja, kar se pa ne more nadaljevati v brezkončnost. Slovensko kulturnopro-svetno delo je vredno vse pozornosti države, toda ne pozornosti, za katero zadostuje policijski organ, temveč pozornosti, ki bo pomenila priznanje, spodbudo, moralno in materialno pomoč. Te stvari, že tolikokrat povedane, smo morali ponoviti ob našem kulturnem prazniku, na Prešernov dan, ko nam prihajajo živo v spomin besede, ki smo jih pred sedemintridesetimi leti slišali iz ust pesnika Zupančiča. Bile so besede, s katerimi nam je Zupančič povedal, kaj se pravi Prešerna ljubiti. Lahko te besede ponovimo, saj se nam ob njih zdi, kot da jih je pravkar povedal za nas tukaj, ePrešerna ljubiti,« je tedaj dejal mladini Zupančič, epa se pravi, ljubiti resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi. ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva. Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do iedra.s Skromno mislimo, da smo se že hoteli po teh besedah ravnati. Nič preveč skromna pa ne bi smela biti naša obljuba, naša obveza, da si bomo, temu vodilu sledeč, prizadevali. da bo že ob letu kaj videti od našega dela. In da bi se moglo kdaj reči kaj podobnega kot je Prešeren zapisal o Čopu: Seme. ki ti zasejal si ga. že gre v klasje veselo, nam in za nami dokaj vnukom obeta sadu..,. ................ Po govoru prof. Rada Rauberja so se za ddgrnjeno zaveso- v -okviru smiselne scenske zasnove Jožeta Cesarja, predstavili vsi sodelujoči. Program, ki je obsegal izključno Prešernova dela v različnih priredbah, pa je začel član SG Stane Starešinič z recitacijo • Uvoda h Krstu pri Savici*, Nato je sopranistka Ljubica Berce-Košuta zapela v spremljavi orkestra GM .Nezakonsko mater*, sledili pa so spet člani SG Mira Sardoče-vu, Stane Starešinič in Stane Raztresen s kolektivno recitacijo »Povodnega moža* ter še Mira Sardočeva, ki je recitirala pesem • Neiztrohnjeno srce*. Zopet ob spremljavi orkestra je član ljubljanske Opere basist Danilp Merlak zapel »Mornarja*. Sledile so še recitacije Staneta Raztresena »Slovo od mladosti* in kolektivno podani »Soneti nesreče* v izvedbi Mire Sardočeve, Staneta Starešiniča in Staneta Raztresena, za zaključek pa je pevski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel v spremljavi orkestra GM zapel »Zdravljico*. Odveč bi bilo navajati, da so člani SG bili dovršeni in občuteni recitatorji in da so Prešernove nesmrtne poezije zablestele v njihovi izvedbi v vsem sijaju, ki ga izžarevajo kot neizčrpen in neusahljivi vir lepote. Sopranistka Ljubcia Berce-Košuta je s toplim glasom predvsem v srednjih legah občuteno podala »Nezakonsko mater*, »Mornar* pa je nudil basi- je prišla do polnega izraza ne samo njegova velika pevska kultura, temveč tudi globok in krasno o-barvan glas. In če je bila ta točka spričo nastopa takega umetnika, kakršen je naš škedenjski rojak Danilo Merlak, umetniško najbolj dognana in je bil ugledni gost deležen zanjo burnega aplavza, pa je »Zdravljica* v Vrabče-vi zborovski in orkestralni priredbi v izvedbi pevcev s Proseka-Kontovela pod vodstvom prof. Ignacija Ote in ob spremljavi or- kestra GM pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra, bila s svojo glasbeno obdelavo in s svojo programsko vsebino kar najmogočnejši zaključek res skrbno pripravljenega programa v režiji Adrijana Rustje. Številnemu občinstvu je bilo na koncu samo žal, da se je vse tako hitro zaključilo, saj bi človek še in še poslušal nesmrtne Prešernove verze in se oplajal ob njihovi lepoti in globini. Razstava povojne slovenske tržaške književnosti v Dijaškem domu v okviru Prešernove proslave OBVESTILO RAVNATELJSTVA ACEGATA 15* februarja se zviša Kalorična moč plina Navodila gospodinjam, da se prepreči nepotrebno trošenje Ravnateljstvo podjetja Acegat potrebno, da gospodinje upošte-sporoča, da se bo v petek 15. t.m. vajo sledeča navodila: kalorična moč gorilnega plina v vsem mestu povečala od sedanjih 3800 kalorij na kub. meter na 4200 kalorij na kub. meter, kar znaša 10.53 odst. več. Cena kub. metra pa se bo povišala od sedanjih 33 lir na 36.33 lire, ali za 10.01 odst. Novo ceno bodo začeli uveljav- ljati na osnovi ugotovljene porabe plina od 15. marca naprej, in sicer po načinu, ki ga določa ukrep ministrstva za industrijo in trgovino od 18.7.1947, štev. 117, ki se nanaša na pretežnost u-porabe. Koristi potrošnikov: Povečanje cene za kub. meter, ki je razvidno v zgoraj navedenih odstotkih, se ne bo konkretiziralo v večjem izdatku potrošnika. Za isto količino dobljenih kalorij bo potrošnik plačal dejansko manj, ne glede na dejstvo, da je nova cena za 1000 kalorij za malenkost manjša (sedaj stane 1000 kalorij 8,68-t lire, z novo ceno pa 8,65 lire), ker bodo kuhalniki z večjo kalorično močjo plina dejansko porabili manj plina kot sedaj. Plin z večjo kalorično močjo bo omogočil potrošniku še druge zelo velike ugodnosti: voda bo zavrela v krajšem času, kuha jedi bo hitrejša, voda v bojlerjih se bo bolj hitro segrela, prav tako se bodo bolj hitro segreli prostori kjer je nameščena ogrevalna naprava na plin. Navodila za boljše izkoriščanje kuhalnikov in drugih ogrevalnih naprav, za čimboljše izkoriščanje plina. Plin z večjo kalorično močjo je bolj cenjen proizvod in je treba zato paziti, da se ne zapravlja po nepotrebnem kot to delajo tudi sedaj mnogi potrošniki. Zato je IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllIlllrllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlIllilIlllllllliiillIlllllllllllllllllllllllllIllliiiiiiiiiiiiilllllllllllillIlllllllMlllllllflllM VAZEN PRISPEVEK K DOBREMU SOŽITJU Slovesen zaključek seminarja za italijanske profesorje in dijake Sprejem s kosilom v hotelu «TrigIav» in večerni sprejem na italijanskem konzulatu Predavanja na drugem seminarju italijanske kulture in jezika, ki se je začel v Kopru 31. januarja za italijanske učitelje in, profesorje s Koprskega in Bujskega ter za dijake italijanske gimnazije v Kopru in gimnazije ter trgovske šole v Piranu se bodo zaključila v ponedeljek, uradni zaključek pa je bil včeraj s sprejemoma, ki sta ju priredila Italijanska unija za Istro in Reko ter italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin. Sprejem, oziroma kosilo, je opoldne omenjena unija priredila v stekleni dvorani hotela »Triglav*, zvečer pa je konzul dr. Zecchin priredil sprejem v prostorih italijanskega konzulata. Kosila in sprejema so se poleg univerzitetnih profesorjev, ki predavajo na seminarju, italijanskih šolnikov ter ravnateljev vseh italijanskih šol na Koprskem in na Bujskem ter dijakov udeležili tu dva seminarja v Kopru dokazala, kako je koristno in potrebno, da je etnična manjšina v stiku z neposrednimi viri in razvojem kulture svojega matičnega naroda. Pri tem je poudaril, da je pričakovati uresničenje takih Seminarjev tudi za pripadnike slovenske etnične skupine v Italiji. Italijanski konzul dr. Zecchin je izrazil svoje priznanje za lep uspeh dosedanjih seminarjev v Kopru in se zahvalil jugoslovanskim oblastem, ki so tudi v tem vprašanju nudile svojo pomoč ter pokazale svoje razumevanje za ta problem. Pripomnil je ' še, kakor ob otvoritvi seminarja, da mora di Mitja Vošnjak, šef jugoslovanske delegacije pri mešani jugoslo- vansko-italijanski komisiji, Črtomir Kolenc, član gospodarske delegacije v omenjeni komisiji, odv. Gerin in dr. Angioletti, člana italijanske delegacije v omenjeni komisiji, Boris Lipužič, sekretar sveta za šolstvo pri izvršnem svetu LRS, Tone Stipanič, šef urada za manjšine pri izvršnem svetu LRS, dr. Svetozar Polič, predsednik o-krajne komisije za manjšine, Fer-ruccio Glavina, tajnik Italijanske unije in drugi predstavniki krajevnih oblasti. Na vsakem sprejemu je bilo nad 150 oseb. V petek je bil v hotelu »Triglav* sprejem za predavatelje, ki ga je priredil predsednik okrajnega sveta za kulturo Štrukelj, ki je v govoru gostom poudaril, da je upati, da bodo taki seminarji postali tradicionalni, ker sta prva ........................milim.n..............mm IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsodba treh srboritežev ki so pretepli karabinjerje Leto dni zapora za nenavaden rop Pred kazenskim sodiščem so se zagovarjale včeraj tri osebe, ki so bile obtožene vrste nasilnih dejanj na škodo karabinjerjev. Na zatožni klopi so sedeli: 37-letni Carlo Marussi iz Ul. Colom-bo 3, 22-letni Sergio Porta iz Gorice (njegovo bivališče je v Ulici Carso 29) ter 46-letni avstrijski dr žavljan Franz Warl. Dogodek, ki je pripeljal trojico pred sodnike (Warl je bil odsoten), se je odigral 6. julija lani po noči. Karabinjerski podbrigadir, ki je bii v tistem trenutku na karabinjerski postaji v Ul. S. Giorgio, je opazil, da je prišlo na bližnji ulici do hudega prepira med nekaterimi moškimi. Podčastnik je pohitel na plan, toda ker je bil civilno obžečen, ga udeleženci pretepa niso prepoznali za policijskega funkcionarja ter so se spravili nanj, ga obrcali in bili s pestmi. V tistem trenutku sta se bila spoprijela Marussi in neki Michele Pellegrini. Karabinjerja, ki je posegel vmes, pa sta napadla Porta in Warl. Neka Milena Ballartn je poklicala na pomoč dva karabinjerja, ki sta bila v Ul. Cavana. Slednja dva sta prihitela na kraj pretepa, toda tudi ta dva sta Jo izku-pila. Pretepači sta ju namreč napadli ter pretepli Kazenski sodniki so včeraj spoznali vse tri za krive ter so obso dili Marussija na 1 leto, 1 mesec in 10 dni zapora, Porto pogojno in 10 mesecev in 5 dni zapora. Ma russiju so zbrisali 1 leto zaporne kazni zaradi nedavnega dekreta o pomilostitvi. Poleg tega pa so sodniki sklenili tudi, da se ukine proti slednjemu kazenski postopek glede pijanosti, ker je prekršek zbrisala amnestija. Pred istim sodiščem se je včeraj moral zagovarjati tudi 55-letni Valerio Nessi brez stalnega bivališča, ki je bil že večkrat kaznovan. Včeraj se je moral zagovarjati zaradi posebne vrste ropa, ker je 1 januarja lani skušal krasti v nekem skladišču ter se je pozneje stepel s čuvajem, ki ga je zasačil pri tatvini. Na Silvestrovo je Nessi razbil nekaj šip na vhodnih vratih v trgovino železnine in rabljenih kovin v Ul. sv. Marka, ki je last Marie Pellis por. Colla. V zgodnjih jutranjih urah je prišel v skladišče 35-letni čuvaj Remigio Giurgevich, ki je naletel na vlomilca. Prišlo je do pretepa in potem do posega policijskih funkcionarjev, ki so Nessi-ja aretirali. Nessi je vedno trdil, da je tiste noči sicer nameraval krasti, a da v skladišču ni ukradel 300 lir. Lastnica Colla je namreč trdila, da je iz predala izginilo 300 lir. Čuvaj Giurgevich pa je še povedal, da je peka j dni pre izginilo iz predala 17 000 lir. Socniki so kljub temu spoznali biti vsaka narodna manjšina v tesnih stikih z vrelci svoje narodne kulture. » Kakor smo že poročali, so nekateri predavatelji, razen predavanj na seminarju imeli predavanja tudi v raznih italijanskih kulturnih krožkih v Istri in na Reki, . v ponedeljek pa bo prof. Aulo Greco imel še predavanje za italijanske šolnike na Reki. Bilanca drugega seminarja v Kopru je zelo pozitivna, ker ima tudi politično obeležje, kar dokazuje veljavnost politike dobrih sosedskih odnosov, sožitja med narodi ter spoštovanja pravic vsake etnične skupine. Tako predavatelji kot vsi slušatelji so zelo zadovoljni s potekom in izidi seminarja. Predavatelji ne morejo prehvaliti živega zanimanja šolnikov in dijakov za podano snov, slušatelji pa zatrjujejo, da so na teh predavanjih, ki so bila zelo zanimiva; življenjska in sodobna, mnogo pridobili. Ob zaključku drugega italijanskega seminarja v Kopru lahko ponovno pozdravimo take pobude in si želimo, da bi prišlo čimprej do uresničenja seminarja za slovenske dijake in profesorje tudi pri nas. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril dva sklepa tržaške občine o plačilu 432.000 lir in 971.000 lir najemnine za stanovanjske izgnance ter izdatek 7 milijonov 300.000 lir iste občine za ograditev občinskega zemljišča med Ulicama d’Alviano in Orlan-dini. Razgovori o odpustih v centrali za mleko Včeraj so se sindikalni predstavniki razgovarjali s predstavniki ravnateljstva centrale za mleko Salpat, ki je javila, da bo odpustila 15 delavcev in 1 uradnika zaradi skrčenja proizvodnje. Ker so odpusti neizogibni, so se domenili, da bosta ravnateljstvo in notranja komisija proučili, kako bi vsaj skrčila število odpuščenih. Cestna nezgoda zaradi poledice Poledica v nekaterih ulicah je še vedno nevarna, posebno za avtomobile. Predvčerajšnjim zvečer okoli 18. ure se je 23-letni uradnik Francesco Martorano peljal z avtomobilom Fiat 600 po Ul. Fa-bio Severo na Opčine. Z njim se je peljal tudi njegov prijatelj do nezgode. Na ovinku je Marto-rana zavozil na poledeneli predel ceste ter izgubil oblast nad vozilom. Trenutek nato je trčil z vso silo v avto TS 51.813, ki mu je prihajal naproti in ki ga je vozil 64-letni Rosario Donato. Pri trčenju sta se oba prijatelja nekoliko ranila. V sprejemnem oddelku so jima nudili samo prvo pomoč ter bosta ozdravela v e-nem tednu. Oba avtomobila sta utrpela precejšnje okvare. Zaradi poledice je obstal na cesti tudi tovornik TS 24929. Predvčerajšnjim okoli 19. ure ga je šofer peljal navzgor po Ul. del-1’Eremo. Nenadoma je zaradi poledenele ceste vozilo zdrsnilo ter še postavilo pošev čez cesto. Odstranili so ga gasilci, ki so prišli malo potem na kraj nezgode. Tatovi - fotografski amaterji Drzni tatovi so predvčerajšnjim popoldne vdrli v trgovino s fotografskimi potrebščinami »Foto-cine* v Ul. S. Nicolo 24 ter odnesli s seboj večje število fotografskih aparatov in nekaj denarja v gotovini. Skupna škoda, ki jo je lastnica trgovine, 37-let-na Edda Fiumana por. Fisicaro iz Ul. Commerciale 65, utrpela, znaša okoli 250 000 lir. Fiumana je nekaj pred 13. uro skrbno zaklenila vrata trgovine ter odšla domov na kosilo. Okoli 15. ure se je vrnila, toda na vhodu v trgovino jo je čakalo hudo razočaranje. Takoj je opazila, da so neznanci razbili šipo ob vhodnih vratih. Ko je stopila v trgovino, je opazila tudi, da so tatovi odnesli 4.000 lir iz predala. Poleg tega pa so se polastili številnih fotografskih aparatov. Lastnica je seveda takoj poklicala agente letečega oddelka in komisariata javne varnosti na Trgu Dalmazia, ki so uvedli preiskavo. 1. paziti je treba, da ima plamen vžigalnika vedno modro barvo, da je kratek in pester; 2. če se ugotovi, da je plamen rumenkast, je treba očistiti in u-ravnati vžigalnike kuhalnika. Kdor tega ne zna sam narediti, naj pokliče inštalaterja; 3. Preprečiti je treba, da je obseg plamena večji od dveh tretjin dna posode, ki je na vžigalniku (v nasprotnem primeru se nepotrebno troši določena količina plina); V torek, 12. t.m. ob 20.15 bo govoril v SLOVENSKEM KLUBU v Ul. Geppa 9 fotoreporter Mario Magajna o svojih vtisih S potovanja po Finski. Predavanje bo ponazoril z diapozitivi in slikami. Prijatelji Slovenskega kluba so vljudno vabljeni! Razna obvestila 4. strogo je treba paziti na kuho jedi zlasti v prvih dneh dobave plina z večjo kalorično močjo, s pravilno uravnavo plamena. V vsakem primeru pa je potrebno zmanjšati plamen, ko se hoče zavreti voda, ker se v nasprotnem primeru po nepotrebnem uporablja plin, ko je voda zavrela in se tega nismo takoj zavedli. Podjetje opozarja potrošnike, oa dobavo plina, s povečano kalorično močjo na 4200 kalorij, ni mogoče nuditi kar čez noč. Zato se bo začela dobava plina s postopno povečano kalorično močjo, dokler ne bo dosegla predpisanih 4200 kalorij, tri dni pred 15. februarjem. Brazilsko skladišče s kavo prazno Predstavnik brazilskega inštituta za kavo Allen je uradno sporočil, da bodo v kratkem urejene težave glede dobav kave za stalno skladišče v Trstu in da je sedaj v skladišču 60 tisoč vreč kave, kar odgovarja 36 tisoč kg. Do težav pri dobavah je prišlo, ker v Braziliji stavkajo pomorščaki in niso mogli pravočasno odposlati že predvidenih količin. Zastoj pri dobavah brazilske kave za potrebe italijanskega trga je med tukajšnjimi trgovci povzročil precejšnje razburjenje, saj je skladišče praktično že dalj časa prazno, odnosno ne razpolaga z vsemi vrstami in ima v zalogi samo kavo najdražjih vrst. Težave so toliko večje, v kolikor se je italijanska potrošnja v zadnjem času prav po zaslugi stalnega tržaškega skladišča s kavo usmerila na kavo brazilskega izvora in se je nekoliko ustavil uvoz z drugih področij. V zvezi s tem pa je prišlo v zadnjem razdobju tudi do resnejših polemik in do obdolžitev, da se skuša ustvariti monopolni sistem nekaterih podjetij in pritisniti cene navzdol. Vse to je seveda še en razlog za zaskrbljenost. Soferka utrla pot tatovom Pred nekaj dnevi je neka neznana šoferka zdrsnila z avtom zaradi poledice s ceste ter se zaletela v vhodna vrata nekega skladišča na Furlanski cesti 263. Zaradi močnega udarca se je jekleni zastor skrivil in prav to okoliščino so izkoristili neznani tatovi, ki so kmalu nato obiskali skladišče ter odnesli s seboj bogat plen. Lastnik skladišča je 41-letni trgovec Giuseppe Grando iz Ulice Baiardo 15. Predvčerajšnjim je Grando šel na Furlansko cesto z namenom, da bi prevzel nekaj blaga za svojo trgovino v Ulici Baiardo. Pri vhodu v skladišče pa ga je čakalo hudo razočaranje. Takoj je ugotovil, da so neznanci vdrli v skladišče, od koder so odnesli razno blago v vrednosti okoli 450.000 lir. Neznanci so u-kradli 45 majic iz bombaža, 107 ženskih kopalk »filanca*. 23 kopalk vrste »bikini* ter osem moških srajc. Policijski agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili tako neznane tatove kakor tudi neznano šoferko, ki jim je pripravila pot do notranjosti skladišča. Z odlokom tržaške kvesture so zaprli za 8 dni bar-restavrant «A1-la Marinella« v Barkovljah. Poli. cijske oblasti so utemeljile svoj u-kreip zaradi raznih izgredov, do katerih je prišlo nedavno v lokalu. Včeraj-danes Slovensko planinsko društvo vabi na predvajanje barvnih diapozitivov nekaterih članov, ki bo v petek dne 15. t.m. v Gregorčičevi dvorani ob 20.30. Vabljeni. Mladinska iniciativa vabi člane in simpatizerje na sej-o, ki bo v sredo 13. t.m. ob 20.45 v Uil. Geppa 9-1. Priporočamo točnost. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino iiMAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi. ll (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no-gavic in perila za ženske, moške ti, otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po-strežen! boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. PHI MAGAZZ1NU FELICE — Trst, Ulica Carduccl 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bun. de, blače, Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah. PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metra Po 500 lir kv. meter; termoplastični podi, ploščice »SUiona, plastične preproge, zagotovljena namestitev. brezplačni predračuni. Zanl. majte se pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919, ANGLESCIN-O poučuje a-biturient v UlSA. Tel. 28926 Trst in tel. 3439 Gorica. RAZNASALKo ali raznašalca za o- kraj Sv. Jakob išče uiprava »Primorskega dmevnika«. Oglasite se v Ulici Montecclhi 6-11. IŠČEMO FANTA 15—17 let za trgovino jestvin. Ul. Udiiine št. 3. PRODAM zbirko 67 knjig slovenskih klasikov Državne zailožbe Slovenije, ki so večinoma razprodane. Telefonirati ob delavnikih od 2.0. do 21. ure na številko 30480. Slovensko gledališče v % Danes 10. t. m. ob l?-na KONTOVELU Andre Roussin «Kadar se štorklja zabav®’ Komedija v štirih dejanji* Prepovedano ntl*^ pod 18. letom jitrn io. iciuiu f ----—— K GLEDALIŠČE VERDI • .« Danes ob 16. uri zadnja jj «,London’s Festival Balleta«; bonma za vse rede. Pri gledali*^ ^ gajni se nadaljuje prodaja Nazionale 14.00 «Wesit s ide st0J| Natalie Wood. Film deset® ^ t jev. Arcobaleno 14.00 »LMnferno eroi». Steve Mac Qiueen. , m Fenice 14.00 «La cititž prigod David Niven, Daniela Ro-cS ca Vittl. . Excelsior 14.00 «L’amore Nino Manfredi, Fuilvla PTa^) torio Gassman. Prepovedan« m. ,,|l b. Grattacielo 14.00 «La guerra 5 toni«. Nagrada Jean Vigo/^j . ------Jean Vlgo Superclnema 14.30 «Da Pari«!, Nord sexy». Eastmancolor. dano mladini uttiiu imauuii. Alabarda 14.30 Smith. Moderno Danes ob 17. url,1K nje dia-lektalne skupine ^ J $ seggia: «Sior Todero Bron® j Ljudske cene. Al* Astoria 14.30 «1 due nemlel®- ^ Sordi, David Niven. Techn""[) Astra 15.00 (rtAiomo ohe uccl ty Valan-ce«. „[M Vittorio Veneto 14.30 «L'afj".M re». Kirn Novak, Jack Leif« J p Abbazia 14.30 «I normanni« lor. Cameron Mitchell. djc Marconi 14.30 «Pomte di co®' I Technicolor. Alec Gub11®,; Bogarde. , jji Ideale 14.30 «Maciste ruorno te del m-ondo«. Technic0® l*t; V počastitev spomina ti ta Maksa daruje družina _ M j Ferjančiča 2000 lir za DiJaS J % V počastitev spomina il/ nečakinje Vladike Terčon Marija Sušnik 5000 lir M D’ tico. »Srn Družina Grgič Sv. Iva’Ilwr Jia daruje 1000 lir za Dijaško • ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali ob tragični izgubi nepozabnih Antona, Katarine in Matevža Turko Posebna zahvala tov. Bortolu Pe-troniu, Evgeniu Laurentiju ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin dragih pokojnikov in jih spremili na zadnjo pot. ANTON TURKO Trst, 10.2.1963. zahvala ^ Vsem, ki so sočustvov®'^ v ob izgubi naše drage žen Valerije Slave« se najiskrenoje zahvaU - i sebna zahvala darova®« : sorodnikom in znancem f. i ki so na kateri koli n®f;V ' 11 pokojnico in jo sprem11* poti ŽALUJOČI: MOŽ ln Fi * ii s. Dolina, 10.2.1963. ZAH VALA Ganjeni spričo tolikšnega sočustvovanja tragično preminule in ljube®1 VLADKE TERČON se iskreno zahvaljujemo vsem: č.č.g. duhovščini učiteJ^V r)liiv0 Pii# ijujciiiu vbeni. uuiiuvbuiiiij w 15® f? |, Q šolskim otrokom iz Sempolaja, ki so ji zapeli ganljiv0 ; j ki mladini in tečajnicam, sošolkam, v. t v slovo, vsej šolski ljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter ■-so na kateri koli način počastili njen spomin in jo sp . na prerani zadnji poti. OSTALI SOR°P ŽALUJOČI: OCE, BRAT IN Nabrežina, 10.2.1963. K ^ ^‘D.A.T. A. Trst, Ul. F. Severo St. 5 h — Tel. 31893 ii* lvsP«-ane akumulatorije (baterije) S AFA l ®'®ktroavto predmete In nadomestne dele 1,1 lastnik LISJAK (LISIAN1) se vljudno priporoča OHOŠKEDENJ -ij® danes 10. t. m. Ufi v J^dnja predstava yf • Lastmancolor film: ob ob bWA MISIERIOSAj ITajinstveni otok) romanu Julija Verna CRAIG S«iffl*EENWOOD Oabv?l callan JSSšSF- KINO ROMNDRA 801IUNEC predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 17. uri barvni film v cinemascopu IL PRINCIPE ŠTUDENTE (Princ Študent) Igrajo: ANN BLYEN, ED- MUND PURDOM, JOHN ERIČ-SON. — Glas MARIA LANZE PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ISO «1RIS» PROSEK danes 10. t. m. ob 16. url Cinemascope barvni film: )«' W]o: (Lokostrelci iz Shenvooda) _ PETER CUSHING, RICHARD GREENE, SARAH $ Ii BRANCH in ROBIN HOOD jrcdvaja danes 10. t. m. z za-Jetkom ob 13. uri Cinemascope Metrocolor film: CACCIA Al TENENTE (Lov na poročnika) Igrajo: JIM HUTTOM JIM BACKUS PAULA PRENTISS CHARLES Me GRAW JACK CARTER MIOSHI UMEKI V ponedeljek 11. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: » K i CACCIA AL TENENTE "VO PROSEK-KONTOVEl J- " danes 10. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: 1.ARIIS FIGLIO Dl AHILA (Tharus, Atilov sin) Igrajo: J. COURTLAND in L. LORENZON 'fto BELVEDERE NA OPČINAH X, danes 10. t. m. ob 15. uri Metro technicolor film: SOMBRERO teCCARDO MONTELBLAN, VITTORIO GASSMAN 111 PATRIZIA MEDINA PRIMANJKUJEJO DRVA! PRIMANJKUJE PREMOG! Za ogrevanje vašega doma boste potrošili manj z instalacijo gorilnikov i.a mestni plin ali tekoči plin (bombola) v vaše štedilnike, peči in radiatorje. ((CALORMASTER,, za rastlinjak (serra) štedilnike, peči, termosi-fone: vse za hišo Vse to vam nudi in nabavi znana tvrdka U. BAZZANELLA Trst, Ul. F. Venezian 5 Tel. 24-197 Zastopnik: VERMOREL, najstarejše podjetje za namakalne naprave (brizgalke) na svetu. U. BAZZANELLA Trst, U1. F. Venezian 5 Tel. 24-197 TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni-Ul. nv. Frančišku 20 Telefon 61-7»» NOVO: Johan Falkberget: V znamenju kladiva L 2.050.— Ivanka Vujčič: Zapečkarji L 1.200.— V HoIIywoodu je umrl igralec Dolenz iz Gorice SINDIKALNE VESTI Delavci v GRDA premeščeni v Trst protestirajo proti ukinitvi potne doklade Goriški prelekt je delegaciji obljubil posredovanje ■ Šikane nekaterih goriškib podjetij proti delavcem, ki so stavkali V petek je v Hollywoodu umrl filmski igralec George Dolenz, Goričan po rodu. V Ameriko se je preselil leta 1927. Nastopal je v številnih filmih med katerimi naj omenimo «Moja sestrična Rache-le», »Zadnjikrat, ko sem videl Pa-riz», V rojstni kraj se je vrnil na obisk k bratu Mariu le dvakrat: leta 1948 in 1956. Umrl je v starosti 55 let zaradi srčne kapi. Olimpia iz Ljubljane povabljena v Gorico? Vodstvo nogometnega društva Pro Gorizia je v dogovoru z nogometnim društvom Olimpija iz Ljubljane, da bi njena ekipa odigrala v torek prijateljsko tekmo na občinskem igrišču v Ul. Ba-iamonti. Odločitev še ni dokonč- Na poti iz Rima se je ponesrečila Pretekli petek se je 28-letna Liliana Močilnik, ki trenutno živi v Rimu, odpravila, da gre z vlakom v Gorico, kjer je njena mati bolna in leži v goriški bolnišnici. Na poti na postajo pa je prišlo do nekega prometnega incidenta, pri katerem je bila tudi Močilnikova laže ranjena. Ze v Rimu so ji nudili prvo pomoč na reševalni postaji, ker pa se je zdelo, da ni hudega, je hotela nadaljevati svojo pot v Gorico, kamor je tudi dospela včeraj okrog poldne. Popoldne ob 14.30 pa ji je postalo zopet slabo in morali so jo ponovno poslati na oddelek za prvo ponioč. Tu so zdravniki ugotovili, da se bo morala zdraviti kakih 10 dni, ker si je verjetno zlomila desno rebro. g Y//SM %'//////. NEDEUA, 10. FEBRUARJA 1963 * Trst A JV!?*®: 8.30: Poslušali bo-litijska oddaja; 9.30: Mbe Emila Adamiča: J U' nato Orkester Franck ^ i. Ha. Gddaja za najmlaj-Mj&tec, Pnonikar Michele Cori-, p °venska nabožna pe-pr ulasba PO željah; 13.00: ,1 L****!; 13-30: Nadalje- )feU A: uL,14-45: Ansambel Silva rffV i' Vtr , Ciganske melodije; K* . iL lS.40.et v miniaturi: Les ■*B j ' Jam Sesslon; 16.U0: \Jho- Jpncert; 17.00: Klno- i, V “ejnj čajanka; 18.30: _r'l'l,l5. r*jvedrlla: «Amaterskl jji H '»0''^‘“venski narodni mo-u:*: M.oJria Vlllalba ln VII-^ > ^eljskl vestnik; 19.30: J K%u revi'l: 20-°°: sP°rti ^ V Iolku0rkestri: 21-00; 12 A k‘ore; 21.30: Sodobna -lš: V_asba; 22.00: Nedelja dnevnik; 20.25: A. Daudet: «11 na-babboa: 22.00: Luči in sence; 22.15: Skladbe Evangelatosa. II. program SjH; ji V A V 6.J.O0 8.00: Jutranja glasba; 9.00; Oddaja za ženske; 10.25: Uspeli motivi; 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna; 13.40: Revijsko glasbeni program; 14.30; Teden aktualnosti v svetu; 15.45: Glasbena prizma; 17.00: Glasba in šport; 18,35: Vaši Izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20,35: Sama glasba; 21.35: Franco-ke popevke. 18.00: BJel,inski: Mldlteranska slm-fonietta; 18.30: športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19.05; Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melo- dijo; 21.00: Nesrečni car Boris In Dimitrij Samozvanec; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija il , teiij ^2.30: plesna glasba; nska glasba. * K k frsf 0v *tii, oddaJa‘ 12-°°: ‘ UOo- Danes na Športnih : “El campanon«. III. program 17.05: Na programu Giovannl Croce; 17.15: Dvodejanka G. Berta: «Clovek in njegova smrt«; 19.00: Skladbe De Lalandeja; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bonporti in Torelli; 21.20: Tolstoj-Prokofjev: «Vojna in mir« (opera). 10.15: Kmetijska oddaja; 11.30- Nabožna oddaja; 15.00: Smučarske tekme In evropsko prvenstvo v u-metnem drsanju; 17.30: Oddaja za najmlajše; 18,30: Detektivka «Ru-tika«; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športn: dogodek; 20.05: Deset minut z Alfredom Branchini-Jem; 20.15: šport; 20,30; Dnevnik; 21.05: Bacchelli: »Mlin na reki Pad«; 22.20: Televizijski tednik; 23.20; športna nedelja in dnevnik, DRUGI KANAL 18.20: Film «Zaklad v Slerra Ma-dre«; 21.05: Dnevnik; 21.15: «Dia-gilevova revolucija« (baletni program); 22.15: šport. Slovenija Koper ti ».Oo1.0* «L F l*I: '« .renos RL; 8.40: Ve- 7.15: Jutranja t Operne arije; 11.00: . !. In ll-3o- '-15: Poj« Jcnny J : Ijjo, Parada orkestrov; 1 S?Ul>an;i Glasba po željah; J 3SM^'POUtlčni pregled; W 'N? ‘ kraJ‘ in ljudje; l. Hi***« i po željah; 15,15: Do-A. l9 0nnielc>dl-le: 16-00: Pre' «* «asb»„ sP°Una nedelja; ' ,,a medigra; 19.30: h, teog -15: Plesna glasba; "fr.; RL- 6.00: Dobro Jutro; 6.30; Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska radijska Igra; 8,37: Pahor, Bravničar, Sivic in Lipovšek v skladbah za otroke; 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Matineja Ponedeljek, H, februarju 1963. 17.30: Program za najmlajše: 19.00: Dnevnik; 19.15: Glasbeni kar-net; 20.00: šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Problem razorožitve; 21.55: Teletris; 22.30: Simfonični koncert; 23.10: Dnevnik. HITRA POPRAVILA TV APARATOV f/ ' v''0"«/«/ ur*r ■ftad,o TREVISAN Trgovina: Trst. Ulica San NicotA št 2 - Tel. 24-018 Delavnica: Ulica delle Mi-lizle St 3 - Tel. 76-27« DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Trlstan Bernard; «Mala kavarna«; 22.45: Rotocakhl ln poltrona ter ob koncu športne vesti. Jug. televizija 10.00: Kmetijska oddaja; 10.30: Matineja RTV Ljubljana; 11.30: Jef-fov novi prijatelj; 17.00: Evropsko prvenstvo v umetnem dršanju: 20.00: TV dnevnik; 20.45: Muzej voščenih lutk; 21.45: Barok In rokoko. u5,>e n program ,«4(2*1 inna ‘tal. mor.lh; 8.20: : 9,ples|; 8.30: KmetlJ- »1 Nabožna glasba; ^uVtk0rltester: u-25: Ro‘ , -...................*- komornega orkestra RTV Zagreb; 11.40 12.05 13.30 ' . B' 13.25; Italijanska ltlabu «kunVrtn# *lasba; 14-30: )N % upaj; 15 45. N0g0met lt°n«ert-lnute; 1715:Slm- 19,00: Športni Majhni zabavni ansambli; Naši poslušalci čestitajo; Za našo vas; 14,00: Koncert pri vas doma; 14,15: Naši poslušal cl čestitajo; 15.15: Orkester Monia Liter; 15.30: Od Suka do Gershvvi-na; 16.00: Humoreska tedna; 16.20; Ogrlica s popevkami; 17.05: Ham-mond orgle; 17,15: Radijska igra; Ponedeljek, 11. februarja 1963. 18.30: Neuspela kraja — zgodba Iz serije za otroke; 19.15: Mala TV univerza; 19.30- TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20,30: Tedenski športni pregled; 20,45: «lz vojne m miru« — poljska poezija poslednjih 25 let; 21.15: Božič: «Pravlčnik» -prenos iz hrvaškega Narodnega gledališča v Zagrebu. Včeraj je prišlo na gorišku pre-1 bili ti fekturo kakih 70 delavcev pri | ščeni CRDA, ki pripadajo skupini, katero je vodstvo CRDA dokončno premestilo na delo v tovarno strojev Sv. Andreja v Trstu. Delavci, ki jih je spremljal pokrajinski tajnik delavske zbornice Fulvio Bergomas, so obrazložili prefektu svoje razloge za sindikalno borbo, ki so jo začeli proti temu ukrepu, ki jih dokončno postavlja na delovno mesto v Ti> stu. Goriški prefekt je sprejel tričlansko delegacijo in Bergomasa, poslušal njihove razloge in obljubil, da se bo za zadevo zanimal, ter bo skušal doseči nujno sklicanje obeh strank pri Inter-sindu v Rimu. Prav tako je obljubil svoje posredovanje pri glavnem vodstvu CRDA, ki naj bi u-kinilo ta ukrep za vso dobo, ko bodo v teku pogajanja in naj bi nadaljevalo s plačevanjem »male trasferte«, dokler ne bo prišlo do sporazuma. Preden so delavci prišli v Gorico, so poslali svojo delegacijo tudi k županu v Tržiču, drugo delegacijo pa h goriškemu nadškofu. V tej zadevi je prizadetih kakih 400 delavcev, ki so jih preložili na delo pri CRDA v Trstu. Taka odločitev vodstva podjetja pomeni za te delavce izgubo doklade za potne stroške, za kar so prejemali do sedaj okrog 22.000 lir mesečno vsak. Ti delavci so že večkrat stavkali iz protesta proti takemu ukrepu in imeli so tudi dva sestanka pri Intersindu v Trstu, ne da bi dosegli kakšen pozitiven rezultat. Upoštevati je treba tudi, da so delavci za več let odpu-dela ter so prejemali podporo iz dopolnilne blagajne po zapori podjetja OMFA v Tržiču ; ves ta čas so pričakovali, da bodo dobili novo zaposlitev pri podjetju »tretje pobude*, ki ga je obljubljala IRI v Tržiču. V sedanjem trenutku je to najvažnejše in najtežje sindikalno vprašanje, ki ga morajo rešiti delavci in njihove sindikalne organizacije, ki so aktivno na delu, da bi dosegle pravično in zadovoljivo rešitev spora. tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v zadnjih dveh dneh, je imela na Goriškem nekatere nevšečne posledice. Vodstvo podjetja IMCA je včeraj, 9. t.m. za en dan odpustila vse moške delavce, ki so sodelovali v stavki; vodstvo podjetja SILES stavkajočim ni dovolilo, da bi nadaljevali z delom po 18. uri v petek, vodstvo svilarne pri Standrežu ni izplačalo mezd tistim uslužbencem, ki bi morali biti plačani že v petek in tudi ne v soboto. Glede tega zadnjega ukrepa so sindikati obvestili tudi prefekturo, ki je posredovala pri vodstvu podjetja. NEZGODA DEČKA IZ ŠTEVERJANA Padel je pod traktor in dobil hude poškodbe S takojšnjim kirurškim posegom so mu skušali rešiti življenje Vsedržavna stavka v podporo kovinarjev, ki so jo proglasile iiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiii Včeraj popoldne nekaj po 14. uri so poklicali v Ste ver jan avto Zelenega križa, kjer se je ponesrečil 7-letni Rihard Mizerit iz Steverjana, Uklanci št. 18. Deček je namreč padel pod traktor, ki je bil v delu ter je dobil pri tem hude poškodbe. Nemudoma so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom kosti v kolku, številne notranje poškodbe, poškodbo na bradi in pretres možganov. Dečka so pridržali v bolnišnici na zdravljenju in potreben je bil tudi takojšen kirurški poseg, pri katerem so mu poskusili rešiti življenje. Ranjen pri cestni nezgodi Včeraj ob 12.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 22-let-nega Gianfranca Bonettija iz Gra- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Ponoči preko vse Kalvarii e za divjim lovcem na begu Lovski čuvaj je presenetil trojico divjih lovcev, ki so streljali na fazane v gozdu pri Ločniku Pretekli petek popoldne so bili pred okrožnim sodiščem v Gorici na zatožni klopi zopet divji lovci, ki Jih Je lovski čuvaj presenetil na lovu. Obtoženca sta bila 36-letni Sil vano Munin iz Gorice, Ul. Risto-ri 9/1 ln 31 letni Alfredo Vecchiato iz Gorice, Ul. Colombo 32. V obtožnici je rečeno, da sta zve čer okrog 21. ure dne 24. novembra 1961 šla na lov v občinski rezervi pri Ločniku s puško, brez orožnega dovoljenja, brez lovskega dovoljenja, brez dovoljenja za lov v obmejnem pasu; poleg tega pravi ob- SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo, 17. februarja ob 16. ln 20. url v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 s komedijo v štirih dejanjih «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA* (Andre Raussin) Sedeži so po 300 in 200 lir, stojišča po 100. Mladini pod 18. letom vstop prepovedani DELOVAL BO BIFE’ tožnica da sta lovila divjačino ponoči in s pomočjo električnih svetilk. Vechiatto se je poleg tega moral zagovarjati še za zoperstavljanje lovskemu čuvaju, ko Je ta o-pravljal svojo službeno dolžnost. Iz poročila, ki sta ga podala lovski čuvaj Mario Marušič in lovska zveza Izhaja, da je Marušič tisti večer bil na preži za divjimi lovci v bližini občinskega gozdiča Glinis pri Ločniku. Okrog 21. ure je zaslišal v gozdiču strel in čez nekaj časa so prišli na odprto polje trije neznanci. Marušič jim je sledil kake tri ure in čakal na ugoden trenutek, da bi jih ustavil. Medtem so neznanci oddali še kakih deset strelov, končno pa se je Marušiču posrečilo da je ustavil enega od trojice, medtem ko sta ostala dva pobegnila. Ta je izjavil, da se Imenuje Aldo Cociancig, ko pa ga je čuvaj pozval, naj gre z njim do 1-rožnikov v Ločniku, se Je uprl *n skušal ubežati. Marušič je šel za njim in tako sta skozi grmovje in preko Jarkov prišla na vrh Kalvarije, od tu pa zopet navzdol proti Podgori. Sele pri prvih hišah Je Marušič dohitel begunca, med njima je prišlo do prerivanja ln besed, potem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiNiMiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDO BO SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI V Ul. sv. Mihaela v Standrežu bodo okrepili javno razsvetljavo 6,7 milijona lir bodo potrošili za ureditev zelenih površin in parkov Županstvo je razposlalo občinskim svetovalcem vabilo za prihodnjo sejo občinskega sveta, ki bo v sredo 13, februarja ob 18, uri v sejni dvorani v Ul. Crispi. Priložilo je tudi dnevni red, obsegajoč 17 točk. Po županovih obvestilih bodo začeli obravnavati interpelacije, med katerimi naj omenimo komunistično, ki zahteva izredno sklicanje občinskega sveta, posvečena obravnavi ustanovitve avtonomne dežele. Ostale točke dnevnega reda zadevajo vsa področja občinskega življenja. V Ul. Lasciac, ki prečka Vittorio Veneto, bodo zgradili kanalizacijo za 2 milijona lir. Okrepili bodo že obstoječo svetlobno razsvetljavo v Ul. sv. Mihaela v Standrežu. Za 145.000 lir bodo namestili še sedem fluorescentnih žarnic. Letni vzdrževalni strošek se bo povečal za 29.400 lir. Uredili bodo drugi del Ulice Bolivia, ki se razsteza med Ulico Barca in Ul. Campagnuzza. Za uresničitev načrta bodo morali odkupiti nekaj zasebne zemlje, last Vucchija in Marchija za simbolično vsoto 1.000 lir. Nadaljnjih 100.000 lir bodo potrošili za nakup napisov za karabinjerske vojašnice, 250.000 lh pa bodo podarili Rdečemu križu. Izvolili bodo novega občinskega zastopnika v pokrajinsko komisijo za trgovino na debelo z zelenjavo, mesom in ribami kakor tudi v upravni svet kemično-agrar-nega preizkusnega zavoda za obdobje 1963-65. Da bi tujec, ki se z vlakom ali avtomobilom pripelje v Gorico, imel čim boljši vtis, je občinska uprava sklenila, da bo načrt za olepšanje mesta in preureditev zelenih površin začela izvajati najprej pri postaji. Uredili bodo trg pred njim in škarpi na obeh straneh začetnega dela Korza Italija. Prav tako bodo uredili v Ul. Aquileia in pot ob njej. Popolnoma bodo preuredili ljudske vrte, nadomestili bodo manjkajoče rastline in zasadili bodo novo cvetje. Delo bodo zaupali najbolj specializiranemu podjetju Sgaravatti iz Saonare, ki bo izdelalo načrt po arhitektovih nasvetih. Rastline bodo vsadili občinski delavci, ki se bodo posluževali motornih strojev. Ce bi teh ne mogli dokončati spomladi, jih bodo prav gotovo prihodnjo jesen. Pred železniško postajo, kjer parkirajo svoja vozila tisti, ki nadaljujejo vožnjo z vlakom, bodo razširili in olepšali parkirni prostor. Skupni strošea bo znašal 6,7 milijona lir. 14 dni po nesreči je Kovičevo stanje še vedno resno Zdravstveno stanje Stanislava Kovica s Peči je danes, 14 dni po nesreči, še vedno kritično in si zdravniki še vedno pridržujejo prognozo. Nesrečni fant je bil pred 14 dnevi žrtev hude prometne nesreče: od zadaj se je vanj zaletel avtomobil iz Trsta, ko se je s kolesom vračal domov s košarkarskega treninga. Pri trčenju si je zlomil nogo na treh krajih, pri udarcu z glavo ob asfalt pa si je na več krajih prebil lobanjo nad tilnikom. Poleg staršev in bratov, ki so stalno ob njegovi postelji, ga je v teb dneh obiskalo precej znancev, profesorjev in prijateljev. Zdravje se mu je sicer nekoliko zboljšalo; ni več v popolni nezavesti, ampak že loči ljudi okrog sebe in se spominja nesrečnega dogodka. Pregledali so ga bolniški zdravniki, in tudi iz Vidma je prišel specialist, da bi ugotovil, kdaj naj bi ga operirali. Ker ima zdrav organizem in je poleg tega tudi mlad, star je 15 let, je uspešno prestal 14 kritičnih dni in se zaradi tega tudi upravičeno upa, da se bo vse dobro izteklo. To mu iz srca želijo vsi, ki ga poznajo. Na delu se je opekla Včeraj opoldne je prišla na pomoč v goriško civilno bolnišnico Remigia Peresin iz Villess, kateri so zdravniki ugotovili opekline prve in druge stopnje na obrazu, ki jih je dobila na delu. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju. Na cesti je padel Včeraj popoldne ob 15.30 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 25-letni Sergio De Bernardi iz Gradiške, ki je malo prej padel na cesti, kjer mu je spodrsnilo. Pri padcu se je ranil na levem kolenu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v osmih dneh. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Na svoji zadnji seji dne 8. t.m. zvečer je pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi med drugim odobril tudi naslednje sklepe: GORICA: nagrado Vittoriji Lo-cardi za 25 let službe; posebno nagrado raznim občinskim uslužbencem namesto 13. plače. DOBERDOB: božično nagrado občinskim uslužbencem za 1962. SOVODNJE: povišek nagrade čistilki uradov na županstvu. POKRAJINSKA UPRAVA: nagrada bolničarskim uslužbencem v pokrajinski umobolnici za delo ob praznikih med tednom. RONKE: gradnja nove osnovne šole v Vermeglianu s predvidenim stroškom 52 milijonov lir Boksarsko tekmovanje za deželno prvenstvo Dne 16- in 17. februarja priredi Goriška boksarska zveza IGNIS v veliki dvorani UGG na Trgu Bat-tistl v Gorici boksarsko srečanje diletantov za deželno prvenstvo. Imena vseh udeležencev še niso znana, vendar je,že gotovo, da se bodo tekmovanja udeležili tudi Balbinot, Piani, Vignola, Besi in Dorni. Srečanja bodo v treh rundah po tri minute in eno minuto premora. Urnik za nastope je naslednji: v soboto od 11. do 12. ure zdravniški pregled in tehtanje; ob 13. uri četrtfinalna srečanja, ob 20.30 polfinalna srečanja. V nedeljo 17. t.m. ob 11. uri zdravniški pregled; ob 17. uri finalna srečanja In ob 20. uri razdelitev nagrad. pa je divjega lovca prisilil, da ie stopil z njim do karabinjerjev. Tam je povedal svoje pravo ime, Alfredo Vecchiato in obljubil tudi, da bo naslednji dan pripeljal na zaslišanje še Silvana Munina, ki je po njegovi izjavil imel puško, ter njegovega znanca, za katerega pa da ne ve imena. Naslednji dan pa ni bilo nobenega na spregled. Vecchiato Je še povedal, da so streljali na fazane in enega ubili. Plen da je odnesel neznanec, ki da Je imel naročilo za divjačino za neko večerjo v Vidmu. Pri nadaljnji preiskavi so našli tudi Munina Silvana, ne pa tretjega divjega lovca, za katerega niti on ni povedal imena. Lovski čuvaj je pri poznejši preiskavi v gozdiču našel tudi puško, ki so Jo divji lovci na begu odvrgli; šlo je za puško tipa Mauser, kalibra 32, pri Vechiatu pa so našli še nekaj dobrih nabojev, ki jih je nosil v žepu. Sodišče je oba obtoženca spoznalo za kriva ter je obsodilo Vecchia-ta na šest mesecev zapora zaradi zoperstavljanja lovskemu čuvaju v službi, vendar pa Je apliciralo za ta prestopek odpuščanje, za vse o-stale prekrške pa so za 'oba obtoženca aplicirali amnestijo. Obtoženca je branil odv. Pascoli. Drž. tož dr. Placentino; preds. sod. dr. Ce- niš!; zap. Daldone. Požar na avstrijskem tovorniku v Ronkah diške, ki je bil ranjen pri neki cestni nezgodi v tem kraju. Zdravniki so ugotovili številne manjše rane na obrazu in po rokah ter pretres možganov. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. GORIŠKI NOGOMET V Sovodnjah gostuje Itala iz Gradiške Pred začetkom povratnega kola v pokrajinskem prvenstvu diletantov druge kategorije, ki se bo začelo v nedeljo 17. t.m. bodo jutri tiste ekipe, ki so v zamudi odigrale še zadnje zaostale tek- Med temi je tudi ekipa Iz Sovodenj, ki se bo jutri srečala na domačem igrišču z Italo iz Gradiške. Upamo, da bo igrišče za to tekmo v redu in bodo lahko igrali, ker bi sodnik v nasprotnem primeru prisodil zrnato gostom. Podgorci bodo jutri gostovali v Krminu, Isontina pa bo na igrišču v Standrežu skušala v tekmi 5 Farro rešiti vsaj eno točko. Juventina ima jutri še počitek, vendar bi bilo prav, če bi ga izrabili vsaj za lahek trening in če ne gre drugače tudi za telovadbo na domu, da bi ne prišli preveč iz forme za povratno kolo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes 10. februarja ob 16 uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 Nastopajo: Uvodna misel prof. Rado Rauber elani Slovenskega gledališča Mira Sardočeva. Stane Raztresen, Stane Starešinič sopranistka Ljubica Berce • Košuta član ljubljanske Opere basist Danilo Merlak moški pevski zbor p.d. Prosek • Kontovel orkester Glasbene Matice Dirigent prof. Oskar Kju-der; zbor pripravil prof. Ignacij Ota; scena Jože Cesar; režija Adrijan Rustja pro*! / Vstop DELOVAL BO BIFE’ 3 milijonov lir znaša škoda, nastala včeraj zjutraj nekje po peti uri v Ronkah zaradi požara v avstrijskem tovornjaku. Šoferja z Dunaja sta peljala tovornik s prikolico naložen z juto proti Trstu. V Ronkah sta na prikolici opazi- j la požar, ki so ga povzročile slabe zavore. Takoj sta prikolico odklopila, ker je ogenj zajel ves *o-vor. Na takšen način sta rešila blago na prvem vozilu. Gasilci iz Gorice in Tržiča so imeli tri ure polne roke dela, da so ogenj pogasili. Ob 40. obletnici poroke TEREZIJE in DREJA BRAJNIKA čestitajo brat, sestre in nečaki Štandrež, 10. februarja 1963 (Perhavec) zdravnik - kirurg sprejema vsak delavnik v Gorici — Ul. Dante 10 od 8.—9.30 ure ter po dogovoru tel. 51-10 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 3. do 9. februarja se Je v goriški občini rodilo 26 otrok, umrlo Je 18 oseb, porok je bilo 4 ln oklicev 4. ROJSTVA: Emma Gani, Silvano Zorz, Luclano Nanut, Daniela Sut-to, Fausto Romitelli, Rita Guerra, Marco Montanar, Fiorella Pizzon, Fabio Aelicogna, Chiara Tomat, Luigi Puia, Rodolfo Vescovo, Franco Belardinelli, Stefano Gregorutti, Alessandro Zotti, Elena Della Pie- t’ Gorici tra, Manlio Viola, Flavio Leggiadri Gailani, Stefano De Paoli, Alessan-dra Marocco, Flavia Corsi, Paolo Paulin, Alfonso Franzot, Raffaela Furlan, Lucia Zaccaron, Igor Devetak. SMRTI: kmetovalec 65-letni Emi-lio Bregant, gospodinja 69-letna Ol ga Marcocig, gospodinja 73-letna Emma Vattolo, vd, Grapulin, gospodinja 73-letna Maria Collenzini, uradnik 51-letni Mario Michelon, upokojenec 84-letni Arturo Micheli, kmetovalec 76-letni Giovanni Batta Buzzighin, gospodinja 84-letna An-na Furlan, vd. Calligaris, gospodinja 66-letna Pia Conte, vd. Tessari, upotojenec 71-letni Candido Pelli zon, 68-letna Maria Koršič, vd. Cuk, upoiccjenec 87-letni Giuseppe Lici-nio, kanonik 76-letni monsinjor Et-tore Carlet, upokojenec 67-letni Car-lo Parovel, gospodinja 76-letna Ca-rollna Stanig upokojenec 74-letni Antonio Paco, upokojenec 73-letni Andrea Čibej, 74-letni Giuseppe Matcovich. POROKE: tekstiln. delavec Euge- nio Crobu in gospodinja Maria Ro-" ‘ ~ ‘o Colli bazza, šofer Paolo Collini in bolničarka Lidia Vidi, zidar Francesco Marega in gospodinja Tulila Mar-Giannino Ciuffarin in con, profesor gospodinja Ardea Trombini. OKLICI: hotelirski mojster Gian-castore Bolzani in Sonia Cecconi, oficirski zdravnik Sebsstlano Lic-clardello in visokošolka Laura Di Giacomo, mizar Giorgio Furlan in bolničarka Nella Bralni, poštni u-radnik Albino Šuligoj in poštna uradnica Egle Felletto. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj- višjo temperaturo 9,6 stopinje nad •1- ' ................... ničlo ob 14.30 najnižjo 10 stopinj pod ničlo ob 4.20 Povprečne dnevne vlage je bilo 71 odstotkov. CORSO. 14.30: «Venere imperiale«, Gina Lollobrigida in G. Ferzecti. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. Jutri je na pro-. gramu isti film ob 17.00. CORSO. 14.00: «La strada a spirale«, R. Hudson in G. Rowlands. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. Jutri je na programu isti film ob 17. V1TTOR1A. 15.00: «Tot6 di notte n. 1», Toth in Macario. Italijanski barvni film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop pre-poveda... Zadnja predstava jb 21.30. Jutri jj na programu isti film ob 17.15. CENTRALE. 15.00: «11 tiranno dl Siracusa«, G. VVilliams in I. Oo-chini. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.3C. Jutri je na programu isti film ob 17 15. v Iršiču EXc.r,LSUzK. 14 00: «Hatari», John Wayne in Elsa Martinelli. Barvni film AZZLRRO. 14.00: «i due colonnel-li», Toth, Walter Pidgeon in Selila Ga bel. PRINCIPE. 14.00: «11 delitto delim signora Allerson«, Susan Hay-ward in Peter Finch. Barvni film v unfimasoopu. r Ronkuh RK). «ua»vousche», Claudia Cardl-naie EXCELS1()R. «Appuntamento ln riviera«. Kino v Novi Gorici «SOt.A» Nova Gorica. 10.2. «Salam-bo». Francoski film. 122. «Beny Goodman«. Ameriški film. »Solkan« v Solkanu: 10.2. «As asov«. Italijanski film. «Šempeter« v Šempetru: 10. in 11.2. «Uliča ‘ ......... čarka«. Sovjetski film. 12. in 13.2. «Salambo». Francoski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. PrlmorsTcT*(Fnevnllc 10. februarja j sssi W& 8&* !i&ai:;:::SS;:;::::::;:|^iy!jS55g^;:‘:i::::^ |Nws> j tl^il^lii X Na stadionu a Prvi majn Danes II. moški spomladanski odbojkarski turnir Kdor se zanima za odbojko in predvsem sledi delovanju Bora ne bo smel zamuditi priložnosti, da bi prisostvoval borbam, ki bodo danes zjutraj na stadionu »Prvi maj» v okviru II. moškega spomladanskega furnirja. O tem tekmovanju, med katerim bodo odigrali tudi dve zaostali tekmi juniorskega prvenstva, smo že pisali in navedli tudi spored, katerega objavljamo še enkrat: 8.30: Gasilci-Bor 9.00: Bor.OlimniJa (jun. prv.) 9.30: AGI-Olifnpija 10.00: Gasilci-AGI 10.30: Gasilci-Oiimpija (Jun. prv.) 11.00: Bor-OIimpija 1130: Olimpija-Gasilci 12.00: AGI-Bor V DRUGEM POVRATNEM KOLU B LIGE Težka naloga Triestine na igrišču Pro Patrie Brez posebnih sprememb postava tržaškega moštva Današnje gostovanje Triestine dvoma med najtežje letošnjega sicer ne poteguje za napredovanje čeno, da je radodarna s tekmeci, venstvenega zavrtljaja, ko je bila zala, da je zanjo prvenstvo zelo cani na lastni koži, ker so morali Pro Patrii prepustiti točko. Ce je že v Trstu zapustila dober vtis, bo hotela istega ponoviti tudi pred domačim občinstvom, ki je, kar se tiče nogometa, težkega okusa. In to ne glede na potrebo točk. Ce dodamo, da je samo Sim-menthal zmagal v Bustu Arsiziu, medtem ko so vse druge enajsto-rice, z izjemo Catanzara, Padove in Lazia, ki so po sreči osvojile eno točko, izgubile, lahko že vna- na igrišču Pro Patrie spada brez prvenstva B lige. Pro Patria se v višjo skupino, a s tem ni še re-Nasprotno: že v prvem delu pr-na gostovanju v Trstu, je poka-resna zadeva. To so spoznali Trža- Itali jansko prvenstvo v alpskih panogah Tretj ji naslov (v slalomu) Ivu Mahlknechtu COURMAYEUR, 9. — Po dveh častnih mestih, ki si ju je osvojil v smuku in veleslalomu italija nskega smučarskega prvenstva v alpskih panogah, se je danes posrečilo Ivu Mahlknechtu osvojiti naslov prvaka v slalomu. Tekmovanje je danes potekalo ob zelo slabih vremenskih razmerah: na po dročju je gosto snežilo in tudi vidljivost je bila zelo slaba. V prvi «manche» s 64 obvezni- mi prehodi je bil najboljši Italo Pedroncelli, ki je strmo in naporno progo prevozil v 44”. Za njim sta se najbolj izkazala Mahlk-necht in De Nicolo, medtem ko je včerajšnji zmagovalec v veleslalomu Fill zaostal za 8 desetink sekunde. Na tej progi so številni tekmovalci zgrešili prehode, zaradi česar so jih diskvalificirali. Med temi.sta najbolj znana Pa-ride Milianti in Picchiottino. Pedroncelli, pa čeprav je bil zaradi vročine nerazpoložen, je tudi v drugem spustu odlično izpeljal progo s 47”2, a ta čas mu ni zadostoval za zmago, ker je Mahlknecht rabil 45”8, s čimer ga je izpodrinil s prvega mesta' in si osvojil naslov državnega prvaka v tej panogi. Tudi Fill je presmučal progo v boljšem času in se tako uvrstil na drugo mesto. Jutri se bo prvenstvo zaključilo z nastopom žensk v slalomu, med katerim bo mogoče prisostvovati ostri borbi za zmago med Pio Rivo, Giuliano Chenal Minuz-zovo in Yvonne Ruegg-Sciorpae-sovo. Izid današnjega tekmovanja v slalomu za moške je naslednji: 1. IVO MAHLKNECHT (Fiamme Oro) 89”9 2. Martino Fill (Fiamme Oro) 90”7 3. Italo Pedroncelli (Fiamme Oro) 91”2 4. Luciano Seghi (Fiamme Oro) 94 ”2 5. Gerardo Mussner (Fiamme Oro) 94 ”7 6. Maurizio Compagnoni (Fiamme Oro) 97”7. BAREGES, 9. — Annie Famose Je danes osvojila naslov francoske prvakinje v slalomu. Za njo sta se uvrstili Christine Goitschel in Cecile Prince. * * * HAUS IMNENNSTAL, 9. — Med današnjim tekmovanjem v smuku v okviru avstrijskega prvenstva v alpskih panogah je Karl Schranz zasedel prvo mesto pred Nennin-gom in Messnerjem. V ženski konkurenci pa je Christl Haas osvoji- la naslov pred Traudl Hecher in Marianno Jahn. * * * FALUN, 9. — Zahodni Nemec Georg Thoma se je danes uvrstil na drugo mesto v teku in si tako osvojil, tudi zaradi zmage v smučarskih skokih, prvo mesto v lestvici kombinacije tekmovanja v Falunu. <■ * * MOSKVA, 9. — V svoji prvi tekmi turneje po Sovjetski zvezi je ameriška reprezentanca klonila v hokeju na ledu gostiteljem z 12:0. prej predvidevamo kaj čaka Trie-stino. Za Triestino se ve, da hitrost ni njeno najboljše orožje. To vrzel lahko izpolni edino, če igralci brez usmiljenja krijejo nasprotnike, s čimer jim onemogočajo nevarne prodore. Verjetno se bo Triestina držala tega sistema, ker se ne sme že naprej odpovedati možnosti pozitivnega zaključka igre. Izrabiti mora pač vsako priložnost: sedaj je namreč še čas. Tržačani spadajo v vrsto enajsto-ric z najmanj učinkovito preteklostjo. Naj pripomnimo, da so se samo Alessandria, Lucchese in Sambenedettese slabše obnesle na tujih tleh. Trener tržaške enajstorice Co-laussi je odpeljal s seboj v Busto trinajst igralcev. Na seznamu s’ — rapido; DD — brzec; A VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DEN» Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost zuatnki PHILIPS ki je odraz najboljše tehnike To je nasvet Tvrdke KNEZ VALTER • nabrežina, t#i. ^ ZA IZVOZ POSEBEN hotel LJUBLJANA Titova 1U, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki Jih nu. dimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo Iz domačih specialitet do zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moder,urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahku vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44. MADALOSSO v Trstu. Ul Torrebian-ca 28. vogal XXX Ottobre dob.te vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAKI,EX — Cene ugodne 00 B)AI^WD(L I OP ŠVICARSKA SUPER MARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI: novi tipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni po^on SUPERAUTOMATIC s 57 in rubini EXTRA PLATT LLX 62 M. ZOŠČENKO: SAMOTAR (Nadaljevanje) »Izvolite, kar vam najbolj u-gaja,» je zaklical gostitelj. »Losos je imeniten, kumare sveže...* Samotar se je vljudno zahvalil, porinil pred študentovo nevesto lososa in dejal: »Sele pred nekaj dnevi so moji znanci umrli, ker so jedli ribe.* »Jaz lososa ne jem,* se je zahvalila nevesta. »Dajte mi rar je košček klobase.* »Z veseljem,* je dejal gost in porinil prednjo krožnik. »Trakuljo dobi človek nedvomno redkeje, kakor se zastrupi z ribo. Vendar pa sem prav te dni bral v nekem časniku, da so pripeljali v bolnišnico staro ženo. In kaj mislite, kaj so u-gotovili zdravniki, ko so ji prerezali trebuh? Vsa trebušna votlina je bila ena sama kepa mrgolečih trakulj!* Davčni uradnik, ki je za mizo mnogo pil, se je takoj poslovil skupaj s samotarjem. Na cesti ga je prijel za ramo, rekoč: »Najrajši bi vas bil kresnil po buči, da bi prihodnjič držali jezik za zobmi!* Samotar se je nekoliko sklonil, vendar pa je odgovoril mirno: «Precej težko palico imate, če bi me z njo kresnili po gla- vi, bi me ubili. Zaprli bi vas in morda celo obesili. Tako bi prišla žena na beraško palico, vaši otroci pa bi umrli od lakote. In če bi vaša babica zvedela za ta zločin, bi jo zadela kap. No, kaj pravite na to? Kar kresnite me torej po glavi.* KONEC LEONID OLSVANG; Le kratek dopust Mladi inženir Genadij Moj-sejevič Platonov se ni hotel pripeljati po svetlem, zato je izbral vlak, ki vozi le do Pe-ščanaje. Tam naj bi malo pred deveto uro zvečer stopil na vlak, ki je imel kakšni dve uri vožnje do železniške postaje Telegino. že nad leto dni je bil zdoma in hotel se je prepričati, če drži, kar mu je pisala sestrična v svojem poslednjem pismu — namreč to, da ga žena, medtem ko se sam ukvarja z gradnjo nove tovarne v daljni Sibiriji, vara z njegovim prijateljem Miško Bo-goduhovim. Nekje v sebi tega sicer ni verjel, kajti vedel je, da odnosi med sestrično in soprogo niso bili najboljši. Posebej pa si tega ni mogel predstavljati tudi zato, ker je verjel pismom svoje žene. Ljubezen je gorela v njih prav tako kot pred tremi leti, ko sta se poročila. Toda želja, da bi jo presenetil, je bila navzlic temu večja, in tako ji ni sporočil o svojem prihodu. Vlak je pripeljal na majhno železniško postajo Telegino z zamudo, ki pa je ustrezala Pla-tonovu. Na srečo na ploščadi in v postajnem poslopju ni srečal znancev, ki bi mu lahko podob- no kot sestrična povedali kaj nevšečnega o njegovi Anji. Toda pravzaprav sam ni vedel, čemu se tega vendarle boji. Ko je stopil pred postajo, je zagledal dve kočiji. Pod svetilko je spoznal v vozniku starega dobrodušnega Timošo, ki ga je pred dobrim letom pripeljal iz vasi do postaje. Razume se, da bi ga tudi zdaj pripeljal do doma za nekaj rubljev. Takrat sta ga pospremila tudi njegova žena in prijatelj Miška Bogoduhov. Platonov je hotel pravkar stopiti k Timoši in postaviti kovček pa kočijo, ko se je v njem nekaj oglasilo: «Raje ne!» Starec je bil blebetav. Vselej je vedel za. naj razno vrstnejše novice. Poznal je vsakogar v mestecu, ki je štelo pet tisoč duš. Da bi ga Timoša ne spoznal, se je raje izognil-svetlobi in odšel proti desni, ob progi, kjer je vodila cesta proti gozdu. Po bližnjici je nekaj sto metrov dalje prišel do ceste, ki je vodila proti domu. Mestece je bilo v pozni uri' kot izumrlo. Ko je šel po glavni ulici, je v eni izmed hiš videl prižgano svetilko, če se ni motil, je šlo za hišo, v ka- teri so stanovali Bogoduhovi. Postavil je kovček na pločnik, odprl prav tiho majhna vratca, ki so vodila v vrt, in se kakor tat splazil pod razsvetljeno okno. In res: zagledal je Miška, ki se je oblečen zleknil na posteljo in bral knjigo. Obšel ga je občutek olajšanja, kot da se je znebil težkega bremena. Sklenil ,je, da bo ostal še nekaj časa ob oknu. Miška se je leže opiral na komolce in ga ni mogel videti. Toda nenadoma so se na izumrli ulici zor slišali koraki, v nekaj skokih je bil pri svojem kovčku, z odločnimi koraki je odšel proti Ulici Gromova, kjer so stanovale njegova žena, njena mati in dveletna hčerkica. njim in kovčkom in Genadij se je hudoval. Tako se je po vsakih nekaj stopnicah zaustavil In čeprav je vedel, da tukaj ne bo srečal Miške in da si je sestrična najbrž vse izmislila je zgoraj, pred stanovanjskimi vrati, pozorno prisluhnil. Spočetka je pomislil, da sliši nekaj, kar mu je pognalo kri v glavo ter vznemirilo srce, da je začelo nagleje biti. Navzlic vznemirjenju pa je kmalu ugotovil, da gre za taščo. Nemirno je spala in se preobračala z boka na bok Nekaj časa je postal pri vratih, ker se ni želel tako razburjen prikazati ženi. Toda ko je kmalu zatem tiho potrkal na vrata, so mu ne de- prsti navzlic temu drhteli. Slišal je, kako je žena zlezla s svoje postelje, prišla k vratom in prav tiho odmaknila zapah. «Miška, si ti?» je zašepetala. »Mati se šele jutri odpelje k moji sestri. Zdaj te morem spustiti noter,* je jala zaspano. »Pridi vendar ju tri. Ves teden je ne bo.» Neopazno in tiho, kot Je prišel, se je brez besed odplazil po stopnicah. Čez kakšno uro je bil Genadij Mojsejevič Platonov spet na majhni železniški postaji in bil je vesel, ker ni srečal nikogar, ki bi ga poznal.... KONEC J.K Hjftis I Gledala ga je s P^t)i Š l4J pogledom «Pravzapra ^tl It^ P* , il . ' rala zdaj zardeti in P.r ilf J>oij ljati, ampak dragi Pet C s L*0° da ne boste jezni, ce ^ krito odgovorila: ne'?ofle^ je odstranil roko 5> mena «Smem vnras0l^jgt< «Ker se mi zdi, da Sc i zame* eo-i*' «No, to je vsaj ifjijjj jjj vor * Izpraznil je kel kakor mimogrede-JV Rej,,, da morava zdaj iajhf Molče sta se naP°tJ kSi smer. „1 S *> «Menda vas niše«1 pi■( g ^ je vprašala Sabina n la mučen molk, ki med njima. „6,MM!1 Koraki za njegovim hrbtom so kmalu utihnili in bilo mu je skoraj žal, ker se ni več bal, da bi utegnil srečati še kakšnega znanca. Nasprotno: zdaj bi mu bilo: srečanje kar Všeč. Ko je prišel do hiše številka sedem, je obstal, odložil kovček pa ga takoj spet dvignil in stopil v odprto vežo. Tukaj, v temi so ga obšli spet stari dvomi. S tihimi koraki se je odpravil po stopnišču. Stare le-sčne stopnice so škripale pod «Ne. ne* se zumite me, vi ste ljubko IlENR Y BORDEA UX: Sprehajala sta se po samotni stezi ob reki. »Tako molčeči ste danes,* je pripomnilo dekle. »Ste sinoči v veseli družbi preveč popili? Boli vas glava, kajne?* »Ne, nobenega glavobola nimam,* je rekel mladi moški, «a če hočem biti iskren, sem nekoliko vznemirjen, ker... ker...,* Ni končal stavka, am- , j« prosi«1 Ljf>'. C% vi ste ljubko dekle, * yij j^a SNUBITEV iiSS#- slej pomisli na P°,r vas-a, “ jaz sem si izbral temu dovolite, da pak se je delal, kot da polni svojo pipo. Nato sta šla dalje, kakor da se nič ni zgodilo. Končno se je ob široki kamniti ograji osrčil in rekel: »Glejte, Sabina, razmišljal sem o naju. Poznava se štiri mesece, natančno sto enajst dni... in... no, zdi se mi, da me kar marate. Bi hoteli... bi hoteli biti moja žena?* bra prijatelja, in mojo snubitev. S0J, dovolj časa, da rf5'^ * ' svoje življenjske ~ « tvar dobro PretV Y n’. UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECUH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predaj 559 — PODRUŽNICA GOHICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tej. 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA-letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 rtin — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1 1-5374 — Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 ^- OGLASI: Cene »»lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski \l00, finančno-upravm 150, osmrtnic* 120 ltr. = Mal) uglasi do Ur beseda — Vs Dogovorni urednik: STANISLAV, HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst nje Če stvar dobro ’ V Sjj* mogoče celo ravno {*» da ostanem prost.* ,i (Nadaljevanje sl*/ ---------— mesečna 650 lir Za FLRJ: ADIT, oglasi »e naročajo