Štev. 237.
POLITIČEN LIST Zft
I NAROD.
Leto XXXII.
f dJrednlštvo .i« v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
f	(vhod čez dterliče nad tlakarno).
j Z urednikom je mogoče govoriti le od {	10,—12. ure dopoldne,
j Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma s	se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona iter. 74.
Bhn«
Birokracija in slovenska politika.
(Govor poslanca dr. Kreka v deželnem zboru dne 14. oktobra.)
Visoka zbornica! S svojimi tovariši vred nujno predlagam dve točki: 1. Di deželni zbor izreka svoje obžalovanje, da deielni predsednik kct zai-topnik deželne vlade govori v deželni zbornici domala t rt z izjeme v nemškem jeziku;
2. deželnemu odboru se naroča, da ne sprejme cd deželne vlade nobenega dopisa v Bamonemškem jeziku. (Živahno odobravanje na levi.)
Dolžnost mi je sedaj, da utemeljim nuj nost ttga predloga.
Najpreie mi ja seved* pojasniti, da ta pred og ni obstruKcijski. Beseda moja vtem oairu pač ne bodo nič izdala; treba bo na vsak način samo objel t vnih dokazov. Vtem oziru se samo na kratko sklicujem na to, da smo dtnes že v dnevnem redu, da smo vložili samo ta nujni predlog in da razprava o tem predlogu, kolikor morem soditi, ne bode predolga ; vsaj jaz je ne bodem zavla čeval. Dokaz nujnosti tega predloga, ki ga v nastopnem podam, bo pa najboljše pojasni), da se mu ne more očitati obstiukcijskega zna čaja. Dokazati mi je nujnost. Nujno imenu jemo to, kar se mudi, kar sa ne da odlašati. Brez vsake dvojbe je torej nujno, da te zabrani, da se prevenirs, kadar se ima zgoditi kska krivica, kadar se ima izvršit: kaka škoda, da se ne zgodi kaka krivica, kal a škods. Totej v tem oziru je gotovo tudi nujno za deželnega poslanca, da od svoje s rani vso poizkusi, da prevenira škodi, ki bi se ime'a izvršiti, in kriv ci, katera žuga kaki javni koiiiti. Ca se je pa krivica že izvršila in se še izvršuje, in če škoda še dalje trpi, v tem siuJaju je brez dvojbe nujno, da se to, kar dela škodo, to, kar vzdržuje krivico, odstrani in vsled tega je popolnoma gotovo, da bo dokaz za nujnost mojega predloga popolnoma logiški in temeljito izvršen, ako bom dokazal, da sta tisti dve dejstvi, kateri bi moj predlog za bodoče rad spravil s sveta, res škodljivi za slovenski narod in za slovenski jezik, da sta res krivični. Tuko sem torej podal podlago svojemu dokazu.
Prehajam sedaj k dokazu samemu. Za uvod, gorpodje, sledeče: Škodljivost in nujnost teh dveh dejstev jo razvidna iz tega, ker se je nedavno slišalo od najvišje vladne avtoritete, cd gospoda ministrskega predsednika samega, da je država poklicana braniti tudi nemško posest v naši državi. Jaz konstatiram, da Bi mi manjši narodi z ne možatim postopinjem v obrambo svojih pra vic sami delamo nemško posest; jaz konstatiram, da sta ti dve dejstvi, kateri navajam v svojem predlogu, taki, da se že danes lahko smatrata kot nemško posest, in da se lahko branita od nasprotne strani ravno zato, ker ni bilo od niše strani dovolj odpora nasproti njima.
Sedaj k dokazu za vsako stvar po sebej.
Dokazati moram najprej, da je škodljivo in krivično, ako gospod deželni predsednik kot zastopnik deželne vlade v deželni zbornici domala brez izjeme govori nemški jezik.
Najprej nava am faktum, ki je podlaga dokazu. Ogledal sem si stenografične zapisnike in nekatere preštudiral prav natančno. Leta 1893. je sedanji deželni predsednik govoril sedemnajstkrat, rabil je pri pozdravu deset tiskanih vrst slovenskih, odgovoril je slovenski na eno interpelacijo, samosloven-ski ni govoril nikoli. (Klici na levi: Čujte! Čujte!)
Leta 1894. je govoril sedemindvajset-krat, in Biser vse svoje govore v nemškem jeziku, samo vmes je v stenograflinem zapisniku 46 vrst, tiskanih v slovenskem jeziku. Leta 1895. sem naštel v atenografič
V Ljubljani, v ponedeljek, 17. oktobra 1904.
Uhaja r«ak dan, iarzemši nedelje ln praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejema«: sa celo leto JS K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h. V up ra vniž tv* prejeman: za celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, za četrt leta S K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij., I ■ ■ e r ali se računalu enostopna petitvrsta (dolllni 79 nlllmetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia Irlkral
9 b, za več kol trikrat d b. V reklamnih noticah stane enost.pna garmondvrita M h, — Pri večkratnem ob|avljen|u primeren p.p.it.
Uprarnlškega telefona iter. 188.
.. |
:
:J
nem zapisniku nemških vrši, 3392, slovenskih 78 in potem Blovenski odgovor na dve in terpelici]i; sedemkrat je hprtgovoril par be Bed slovenskih vmes.
Ltta 1896. je govoril šastintridesetkrat in sicer je nem šli h vrst 3134, slovenskih 31, in odgovoril je ra eno interpolacijo slovenski.
Leta 1897. je trovoril sedemintrideaet-krat, in sicer je 2381 vrst nemških, 103 pa so slovenske.
Faktum, mislim, je dokazan. Konštatu-jem, da je razmerje giede jezika, v katerem ja govoril, prav tako v poznejših letih, ka kor sem ga sedaj tukai označil. Tu ni 5% slovenščine, amptk le 1%, 1'/»%.
Po tem fab tu sa pa moram pečati z do kazom, ki sem rekel, da ga hočem podati. Najprej izjavljam, da nikakor ni moj namen napadati zasebne osebe gospoda deželnega predsednika.
Meni ni nič mar, kakšnega prepričanja je in kako govori, iaz ne trdim, da nima pravice imeti svoj« ga prepričanja in ne kritiziram tega prepričanja, bojuiem ae samo proti šefu deželne vlade na Kranjskem in proti njegovemu postopanju nasproti pravicam slovenskega ljudstva in slovenskega jezika. Zato pa pravim, da je bila jako nesrečna tista obrambe, katero je rabil gospod deželni predsednik v eni zadnjih sej, ko je namreč rekel, da sa on l&hto poslužuje kateregakoli jezika sa sam hoje, in ko je govoril o materinem jeziku ssojem. — Preveč spoštujem ljubezen do materinega jezika, da bi o tem dalje govoril; to pa trdim, da deželna vlada ne more imeti nič materinega jezika, ampak deželna vlada mora biti c. kr. avstrijska deželna vlada in zaraditega z vso odločnostjo protestiramo, da bi se z znača jem deželne vlade zamenjaval morebitni nem ški izvor kakega uradnika, ki izvršuje posle pri deželni vladi.
Morda, če bi bili zlobni, bi se lahko reklo, da je neka izjema pri našem gospodu deželnem predsedniku, ker naš deželni predsednik ima, kakor vemo vsi iz politične zgodovine zadnjih Ist, res mater, in ta mati je nesrečna koalicija, ki ga je poslala semkaj v kranjsko deželo. Ta koalicija je govorila neko babilonsko zmes, kateic ni nihče razumel, in vsled tega je v kratkem poginila, kar je bilo edino veselo v njenem življenju. Konštatu-jem, gospoda, da se na ta način, ako deželni šef tako postopa, dejanski uveljavlja nemški državni jezik. Prva in poglavitna točka nem ške stranke, ki Be drži takozvanega binkošt-nega programa, je pa uveljavljenje nemškega državnega jezika. Pri tem vprašanju se ne gre same za eksistenco nenemških narodov, ampak gre se za eksistenco Avstrije same in zato je dolžnost vsakega poštenega člo veka, da se bori nasproti tej zahtevi z vsemi silami. Na to smo mi tudi pripravljeni in se bomo borili brez ozira na levo in desno, brez ozira na zgor in na spod. Častita gospoda, alfa in ornega teh centralističnih strank je zahteva nemškega državnega jezika in zlasti za nas Slovence je Bkrajno nevarno in pogubno, ako vidimo zvezo med postopanjem deželnega predsednika in pa med državnim nemškim jezikom. To zvezo pa razvidi lahko vsak. Principa sicer še ni uveljavljenega, da vlada nemški državni jezik, toda tisti mož, ki reprezentira pri aas vlado in ki bi imel skrbeti za to, da bi gojil državno misel med nami, ta mož nastopa v svojem značaju kot Nemec in ta nemški značaj tudi formelno kot deželni predsednik kaže skoro povsod, koder nastopi. — Č u v a j m o svoje, gospodje, in zaprimo vrata, skozi katera nam sili naš najhujši sovražnik.
Odkrito izjavljam pri tem svojo misel, da se bode to vprašanje končno rešilo šole potem, ko se uresniči naš ideal, ko so upravno združimo z našimi brati Hrvati. Toda, kar moremo že sedaj storiti, storimo: pokažimo birokraciji, ki vlada pri nas, da ne sme brez oporekanja poudarjati svoje nemške narodnosti in da ne sme kazati bvo
jega nemškega značaja v naši slovenski deželi. Vtsali me, da se morem glede te točke sklicevati na avtoritativno pričo nasprotne stranke. Častiti sr. dr. Tavčar je namreč ža 13. majnika 1893 v dežalni zbnrnici zaklical medklic, ki je zabeleitn v n< mškf mjtziku: »Sahon vvieder die deutsche Amtierung!« ob priliki, ko je deželni glavar pri sklepu zase danja izpregovoril p«r besed v nemškem jeziku. Dne 22 jan. 1895 je isti gospod za k ioal, kakor je zabeleženo, tudi v nemškem jeziku: »Das ist der Fiuch, dass die Beamten nicht slovenisch koanen!«
Proti temu prekletstvu ima ost obrnjeno prvi del mojega predloga.
Drugi del zahteva, naj se naroči dežel nemu odboru, da ne sprejme od dež. vlade nobenega dopiaa v samonemškem jeziku. Opravičen je ta moj predlog vsled tega, ker sme deželni zbor dajati naročila in navodila deželnemu odboru in je ta dolžan in vezan ravnati se po njih. § 6 navodila o pošlo vanju dtžalnega odbora veleva takole:
».....Deželni odbor mora dalje ustrezati naročilom dež. zbora, kateremu je zato odgovoren. Deželni zbor ima pravico pregledati in presojevati vse poslovanje deželnega odbora.«
Dokaz z» dejstvo je že podan, ker ao je ravno v tej zbornioi nedavno in sicer ob našem protestu bral samonemški dopis dež. vlade na dež. odbor.
Dokazati moram samo še škodljivost in krivičnost tega postopanja. Čuli smo iz ust g dež. predsednika nekako opravičevanje, oziroma nekako dokazovanje, da je to postopanje korektno, in sicer je izvajal g. dež. predsedsednik sledeče:
Rekel je, da sme vsak človek vložiti na deželni odbor spiae ali v slovenskem ali v nemškem jeziku in da se te pravice poslužuje tudi deželna vlada, ki torej vlaga spise v nemškem jeziku. Na<prej treba pribiti, da ta izjava g dež. predsednika sama priča, da je vladi nemščina najbolj pri srcu Svoj nemški značaj kaže sama s tem, ker vsak človek, če piše komu, pišo v tistem jeziku, ki mu je ljubš', katerega je bolj vešč, katerega bolj ljubi. Dokaz za nemški značaj nafe vlade, dokaz torej zato, da se nemški državni jezik pri nas že dolgo časa dejanski uveljavlja, nam je sam g. dež. predsednik podal s svojimi besedami. Toda mi ugovarjamo nasproti njegovemu opravičevanju tudi s tem, ker dež. predsednik, oziroma deželna vlada ni kaka zasebnica, ki pošilja svoje vloge na deželni odbor. Deželna vlada je iz vrševateljios, je eksekutivni organ zakonov in na vsak način mora imeti dež. vlada v tem smislu, ako hoče izvrševati res zakone v kaki (ležali, tudi zunanj« lice dotične de žele. Ča pride kak nemški deželan, recimo kak Kočevar, in vloži nemško vlogo, nemško prošnjo na deželni odbor, je samoobsebi umljivo, da mora deželni odbor tako vlogo vzprejeti in jo rešiti tako, da bode mož, ki ima pravico, da se obravnava v njtgovetn jeziku, tudi rešitev razumel. Toda deželna vlada, ako občuje z deželnim odborom, nikakor ne sme kazati pri tem nemškega zna čaja iz navedenih vzrokov, pa tudi iz praktičnih razlogov ne. Mnogo spisov, ki prihajajo od deželne vlade na deželni odbor, se prebere in deželni zbor ima pravico zahte vati, da se predlože v tistem jeziku, ki ga govori velika večina ljudstva na Kranjskem. Diugič se večkrat to, kar pošlje vlada de želnemu odboru, pošilja tudi občinam. Treba je avtentičnega besedila, za katero mora nositi vlada sama odgovornost, zlasti v pravnih stvareh, kjer je večkrat na eni besedi veliko ležeče. Iz tega torej sledi nujnost, da se tega postopanja deželne vlade ne sme od strani deželnega odbora več dalje trpeti. V tem oziru navajam za vzgled predlog, ki ga je stavil častiti tovariš gospod dr. Tavčar dne 9. majnika 1893, ko je predlagal:
»Visokemu deželnemu odboru se nalaga, naj vse v njegovo oblast spadajoče
javne napise brez odloga takoj predrugači, da pride slovenščina na prvo mesto . . . .«
Če je bilo to potrebno, — dober je bil ta predlog in pameten, — da se v napisih na prvem mestu kaže slovenski značaj naše dežele, potem je brez dvojbe šo veliko bolj potrebno, da deželni odbor nasproti deželni vladi pokaže, da mora dežekia. ilada rešpek-tirati v svojem občevanju ž" deželnim odborom večino prebivalstva na Kranjskem, njegov jezik in njegove pravice.
Dokazal sem, da se gadi slov. narodu in slov. jeziku krivica in škoda, ako še dalje trajajo te razmere, kakor sem jih opisal. Toda, škoda in krivica je ša večja Trdim namreč, da se godi krivica in škoda tudi ustavni ideji, da se po tskem postopanju vrši in godi škoda in krivica tudi državni ideji. Vem, da ec silno rado poudarja odstrani, ki je sama po svojih načelih najmanj opravičena za tr, da je dolžnost zlasti mož na naši Btrani, zlasti kakega duhovnika, oziroma bogoalovskega profesorja, varovati avtoriteto. Tudi jaz to pripoznam, da ja naša dolžnost varovati avtoriteto. Toda vprašam : kaj je revolucijonarnejše, kaj bolj izpedko-puje avtoriteto, ali bagatelizirati in prezirati od strani vlade večino dežele v najobfutlji-vejšh točkah, ali pa opozarjati na to, da se narod zaveda svojih pravic? Mielim, da bolj skrbi za avtoriteto tisti, ki očitno in javno ožigosa napake in zlorabo oblast', in ki o pravem trenotku še opozori na to, da utegnejo vsled tega nastati žalostne posledice za državni organizem, kakor tisti, ki v strahopetno sti kloni glavo, kakor hitro ga pogleda kak višji. D Jžnost vsakega deželnega poslanca, dolžnost deželnega zbora je, imeti pred očmi delovanje deželne vlade. Deželni predsednik je po naši ustavi neka izjemna oseba, nekak poseben tvor. V ministrstvu imamo posamezna državna opravila ločena, ministri vrh tega prihajajo in odhajajo; v posameznih deželah pa združuje vse državne posle razven justice ena stalna oseba. Gospoda, vsled tega je silno, silno nevarno, ako ta osoba ni na pravem mestu.
Zato trdim, da sa zmote od strani ministrstva tisočkrat lažje popravijo, kakor pa napake, ki se vgnezdijo v deželni vladi. Stabilnost deželne vlade poleg labilnosti centralne vlade, to je nevarno. Tega vprašanja seveda danes ne moremo rešiti. Rešilo bi se v tem smislu, da bi se vse službe višiih uradnikov izpremenile, ko sa izpre-meni centralna vlada, ali še bolje, da bi se te službe ne izročile poedinim osebam, ampak korporasijam, izvoljenim od avtonomnih zastopov. Tega pa ne moremo razpravljati danes. Zato opozarjam tu samo na izredno nevarnost, ki ostane v tem, ako se zmote in napake vgnezdijo v deželni vladi Birokracija, ne toliko oentralne vlade, kolikor birokracija deželnih vlad je vzrok, da avtonomija naših občin, naših deželnih zborov leži na tleh. Mi smo pa prepričani, da brez avtonomistične ideje, katero ^izpopolnujemo po vsi pravici z zahtevo narodae avtonomije, ne bodemo mogli reš ti svojega naroda in tudi ne bodemo mogli vzdržati Avstrije. Vsled tega je torej boj, ki ga bijemo proti krivicam, ki se nam gode od deželne vlade na Kranjskem, zajedno boj za ustavno in državno idejo. Mi Be moramo zavedati, da moramo braniti ne samo avtoriteto uradnikov, ampak pred vsem zakon, zastopov in ljudstva, od katerega so izvoljeni ti zakonodajni zistopi. Ta avtoriteta je temelj ustavoi ideji. Ne bojim se odkrito- tukaj priznati, da bo mi zdi v današnjih časih važnejše povdarjati avtoriteto tistih, ki imajo zakonodajstvo v rokah, kakor avtoriteto tistih, ki imajo dolžnost samo izvrševati zakone, katere daje ljudstvo po svojih zastopnikih. Mi se zavedamo, in to nam daje pogum, da smo zastopniki tistih, ki imajo pravico dajati zakone, in kct taki gledamo zato strogo v oči eksekutivni oblasti in, kjer prestopi svojo mejo in uveljavlja načela, ki ubijajo avtoriteto, bodi si že posa*
mesnih obstoječih javno pravnih organizmov, občin ali detele, bodi si organizma naroda, v tem slučaju nastopimo z vso odločnostjo nasproti nji. Absolutizem je zdaj tihi konopa-njon niše ustave; gorko ga branijo zlasti tisti, ki pravijo, da so ustavi zvesti. Absolutizem, ta tibi kompanjon naše ustave se pozna v vsem našem javnem delovanju. Absolutist fini način, kakor postopa zlasti deželna vUda pii nas, za kar je odgovoren deielni predsednik, nam kaže, da tičimo s celim svojim bitjem v absolutizmu. Mi ga poznamo, kje se skriva, po dolgem cofa, ki mu mtha po hrbtu, in, dasi se skriva, vemo, da se ki če s sedanjim imenom birokratizem. Poznamo ga: narodnosti je nem ške, vere nima, iivi sa pa od krotkosti, stiahopetnosti, ali brezmiselnosti ljudskih zastopnikov; sempatja tudi od takih, katerih iiuotopis bi se lahko izrazil z besedami: »Er ist gtwesen servil, er ist gc\vorden sehr viel«. (Veselost na levi)
Na naši strani nobenega takega. In zato imamo dovolj prgums, da stavimo sedanji nujni predlog, in da mu jasno označujemo smer in stališfie, iz katerega korenini. Gospodje, vsi vemo, kaj je birokratizem slo venskemu narodu po sosednih pokrajinah. To, da je bilo treba nujnega predloga v tej zbornici, v deželi, koder je velikanska večina ljudstva slovenska, spričuje, da i aamo birokratizem z vsem njegovim pogubnim vplivom tudi pri nas. V obrambi pravie našega naroda, v obrambi našega jtzika, v obrambi ustavne ideje in v obrambi dr žavne ideje bi moral biti vsak ljudski zastopnik »every ynch a king — Vsako ped kralj.
V tjm smislu priporočam, da se sprejme nujnost mojega predloga Predlagal sem ga iz stvarnih razlogov, iz prepričanja, kako je potrebno, da v tem oziru ispregovori deželni ibor odločilno in rešilno besedo. Sprejmite ga! Nerad bi videl, ko bi se moglo od nekaterih gospodov reči, kakor pra vijo Američani: »He went up like a ro-cket and came dowa like a stick«.
»Dvignil se je kot raketa, Padel je nazaj kot ploh«.
(Viharno odobravanje na levi in na galeriji.)
Rusko - japonska vojska.
Porofiila soglašajo, da so se tridnevni boji pri Jantaju zaključili z ruskim porazom. Kuropatkin je zopet Bam zapovedal umikanje. Pri ruskem glavnem napadu je sodelo valo le šest infanterijskib divizij. Kje s3 bili ostali deli ruske armade ? Bitka baje še ni popolnoma odločena. V soboto zvečer so priči« poročila, da se je bitka zopet začela. Ali bodo v to bitko pcslali Rusi vso svojo bojno moč ali pa so to le boji na umikanju proti Mukdenu?
Japonci dobivajo v Jantaj vedno več novih čet Dokler boji trajajo, o pravi odločitvi ni govoriti. Danes so na vrhuncu Japonci, jutri se lahko vojna sreča naBmehlja Rusom. Nekateri pričakujejo, da poseže vmes Linje-vičev voj iz Vladivostoka in da bo potem poloiaj za Ruse ugodnejši. Če je resnična veBt, da je ruska posadka iz Mukdena v dvanajst vlakih odpotovala v Harbin, potem je ruski poraz v zadnjih bojih gotova stvar.
Kaj je resnica in kake namene ima Ku ropatkin, sedaj seve časopisje 6a ne more vedeti.
Dajstvo je, da okolu 15 ruskih divizij niti v boju ni bilo. Boje so bili torej le prvi ruski oddelki, gros ruske armade pa niti v boju ni bil. Morda se tudi japonska poročila o velikanskih ruskih izgubah ne bodo obistinila. Neki vojaški strokovnjak izjavlja:
.To so le pripravljavni boji, a stara ■tvar je, da se uspehi v takih bojih jako menjujejo, ker so odvisni od slučajnosti, kakor je n. pr. ta, da predstraže nenadno na letajo na premoč in se zato morajo umikati. Ali takih dogodkov ni smeti jemati pretra-gično, ker morda že v par dneh se nam bo pokazala situacija povsem izpremenjena."
prejšnji dan. Ob 2 uri 20 minut popoldne se je vsa armada v r e d u umikala proti severu. Japonci ao srdito napadali od juga in jugozahoda. Vlak, ki naj bi abral zadnje vojake, je moral opustiti ta poizkus ter se umakniti proti severu. Drugi vlaki so ne prenehoma vozili ranjence nazaj.
London, 15 okt. Dopisnik Reuter-jevega urada je 12. t. m. sporočil od Kuro-patkinove armade : Japonoi so pre-k o r a č i 1 i Hun (?). Črta, na kateri se bojujeta oba armadi, se razteza od Pianhiu-taja na zapadu do Huanlipu na vztoku.
Angleiko poročilo ls Kurokijevega tabora.
London, 15. oktobra. »Standardu" so BDoroflili dne 11. t. m. iz glavnega stana : Rusi so bili na vsej črti poraženi in 32 (?) kilometrov daleč potisnjeni. Japonoi so zaplenili 70 topov. Vjetniki pripovedujejo, da je sam Kuropatkin vodil čete, ki so bile razstavljene ob glavni cesti, dočim je general Miščenko zapovedoval pri Penziku. Ena pehotna brigada in en polk sta prekoračila reko Tajeiho, prišla sta pa v nevarni polo žaj ter sta se morala pred Japonci umakniti. Rusi so imeli mnogo granatnic V vsem so Rusi 16krat napadli prodirajoče J aponce. Ja-oonci preganjajo z močnimi oddelki Rubc. Upa se, da se O^mi posreči obkoliti sovražnika.
Poročila maršala Ojame.
Tokio, 15 oktobra. Ojama je sporočil o bojih od 12. in 13 t. m.: V smeri proti Penziku so bili vsi protinapadi sovražnika odbiti. Ker se je sovražnik navidezno »večer umaknil, smo dne 13. t. mes prtfi i v ofenzivo. Naše konjeništvo pod princem Kalinom je znatno pripomoglo k ugodnemu razvitju položaja Operacija srednje armade n*preduje ugodno. Leva armada je že zasedla neke točke pri Sahopu Naša ojafienja prihajajo neprestano v J mlaj.
Tokio, 15. oktobra, ob 7. uri zvečer. (Reuterjev urad) Zadnje poročilo maršala Ojame ceni izgube Rusov na 30 000 (?) mož. Bitka traja dalje. Vendar se Rasi umikajo. Jasno je baje, da je Kuropatkin poražen.
Tokio, 16. oktibra. (Uradno poročilo.) Maršal 0,ama poroča z dne 15. t. m.: btevilo doelei na bojišču pred fronto najdenih mitvih Rusov je 4500. Vjeli smo še 100 Rusov. Skupne iigube Rusov na tem delu bojišia se cenijo na več nego 2 0.000
mož.
l
Angleiko porodilo od armade generala Okua.
London, 15 oktobra. D:pisnikR?u terjevega urada poroča : O armadi generala Oiua se poroča v neki iz Fusana dne 13. t, m došli brzojavki: Glasom dospelih obširnih poročil divizij se pripisuje včerajšnji zmagi leve armade večjo važnost, kakor se je do-sedaj mendo. — Ko so se Rusi pričeli umikati, je bilo 24 ruskih topov in več pušk zaplenjenih od Japoncev. Rusi so imeli pri svojih protinapadih velike izgube. Japonske izgube so mnego manjše. Japonci bo veB dan prodirali. Rusi Be umikajo.
Porofiila ia Tokia
Tokio, 16. okt Prva lista o izgubah v zadnji bitki je ravno došla. Po teh j e imel en del srednje kolone leve armade v sredo vse častnike mrtve ter okrog 300 mož mrtvih ali ranjenih.
Tokio, 16. okt. Pri Peniiku beža Rusi proti severu] Včeraj zvečer so napadli Ja ponci tri ruBke rezervne divizije, ki so pod osebnim vodstvom Kuropatkinovim. Boj se dtnes nadaljuje. Boju so pripisovali veliko važnost, ker so Japonoi upali divizije zajeti ter ž njimi vred vjeti tudi Kuropatkina.
Tokio, 16. okt. Včeraj zvečer so zasedli Japonoi po vročem boju važno pozicijo pri Sahopu. Ruska glavna moč je sedaj vzhodno od železnice, kjer se zopet postavlja zoper Japonce.
Tokio, 16 okt. Najnovejša poročila pravijo, da je zelo napredovala tudi leva armada. Njena leva kolona je zavzela včeraj zjutraj Pabioce. To krilo leve armade, ki je dobilo precejšnjo pomoč, je napadlo včeraj rusko divizijo pri II jau-Varjen z dobrim uspehom. Središče armade je zasedlo Siu-semhiace. Rusi se vedno umikajo. Z napetostjo pričakuje vse poročil o ruskem oddelku, ki je odrezan pri Pensiku.
Tokio, 16 okt. Maršal Ojama poroča o včerajšnjem boju: Pod poveljatvom princa Kanina stoječa kolona sa bije sedaj na levem bregu reke Tajci, sedem milj vzhodna od Penzika. Napad ter prodiranje povoljno napreduje na celi fronti.
Nemika porofiila.
Berolin, 15. okt. „Berl. Tageblatt" poroča danes iz Petrograda: Glisom dosedaj dospelih vesti, s« je ruski napad ponesrečil. Desno in levo krilo sta imela velike izgube. V sredo zveier bo se Rud ob velikih izgubah umaknili do reke bikhe. Na levem krilu sta baje dve diviziji odrezani. Tukaj se sodi, da sa je napad Kurop»tkinov popolnoma ponesrečil. Rusi se umikajo v Mukden.
Berolin, 15 okt. Na borzo je dofila danes iz Londona vest, da je general Kuropatkin v bitki pri Jantaju padel. Ta vest se doslej šs ne potrjuje.
Buika porofiila.
Peterburg, 15 okt. Pri umikanju se je poaebnc odlikoval vyborg«ki polk, če-gar imejitelj je cesar Viljem. Hrabro se je branil proti trikratni premoči. Polk je iigubil več ko polovic« svojih častnikov.
Peterburg, 15. okt. Is Mukdena poročajo, da so sedanji boji mnogo hujši, ko oni pri Ljaojanu. Izgube so na obeh straneh ogromne. Za štiri dni vozijo od vseh strani ranjence. Kdor Be more gibati, gre sam. Vsa pota so polna ranjencev. Prodiranje je bilo Rusom oteikočeno vsled nepo-znanja goratega teren*. Japonci so ravno tako odločno branili, kakor napadajo.
Peterburg, 15. okt. Ruski brzojavni urad poroča danes iz Hirbina: Kakor se poroča, je bila teža včerajšnjega boja v 17. voju, ki je s pomočjo 1 voja ohranil vse pozicije Naša čete so odbile 6 sovražnih napadov. Japonsko topništvo je moralo trikrat umolkniti. Naše izguba so velike.
Peterburg, 16. okt. Vtisk zadnjih brzojavk je bolesten. Dopisnik »Risi« po roča, da je od novočerkaskega polka ostalo samo 12 mož in en častnik. S)dijo pa, da je bila to le ena eoizoda o oparacijah.
Harbin, 15. okt. (Ruska brzoj. ag.) Včeraj so prišli sem prvi ranienci z bojišča. Boj traja dalje. Prvi oddelek 4 divizije amur-Bkih kozakov je došel sem.
Angleži o položaju.,
London, 15. oktobra. Pozicije japon skih det so Bledeče: Na desnem krilu prodira Kuroki vsled terenskih težav le počasi. Ojama poroča, da je k juč ruske pozicije ii v japonskih rokah. Kuropatkin je zapovedal svojemu topnUt u se umakniti že v t)rek, najbrže vsled tega, ker se je bal, da ne bi ga Japonci obšli. V centru prodirajo Japonci pod generalom Nodiu proti severu ter so vrgli Ruse že do reke Sabo.
London, 15. oktobra. Pooolnoma brez dvoma je, da je b tka med Ljaojanom in Mukdenom, ki jo je izzval Kuropatkin sam, najstrašnejši in najkrvavejši poraz, ki ga je doživel od pofietka vojske. Njegove čete se unikajo ob celi črti. Na najskrajnejšem za-hodu gresta dve popolnoma sveži japonski diviziji pod crentralom Fušimo ob severnem bregu reke Hun proti Mukdenu, da odrežejo Kuropatkinu umikanje ter ga s pomočjo vseh treh zasledujočih armad obkolijo.
Kaj pravijo v Londonu o Kuropat kinovih načrtih.
London, 15. oktobra. Kuropatkinov načrt, ki je obstojal v tem, zdrobiti desno japonsko krilo (Kurokijs), se je popolnoma ponesrečil. P/i tam je storil general Kuro patkin to napako, da je izpostavil lastni cen-trum in svoje desno krilo. O.ama je to izrabil ter napada osobito rusko desno krilo in centrum. G'avoo svojo moč zadere ka kor klin v, sredino ruske tronte ter uniči obe ruski krili. Jiponska fronta ima obliko polumeseoa in oba konca že oklepata ruako armado.
Straine vesti is Parisa
Pariz, 15. oktobra. „Petit Journal" priobčuje danes ob treh zjutraj v Peterburgu oddano brzojavko sledeče vsebine: Vsaka nada je izgubljena. Ruako levo krilo je odrezano. Poraz vzbuja tu najvsčje razburjenje. Polk Aleksander III. ja popolnoma uničen. Lahko ae reče. da se cd 70.000 mož levega krila ni niti eden brez peškodbe umaknil. Po zadnjih poročilih je postilo za boj nesposobnih na obeh straneh 80 000 mož. — V vojaških krogih občudujejo O a movo strategijo.
Namestnik Aleksejev vodil rusko prodiranje ?
London, 16. okt. »Standardu« so sporočili iz Tjencina, da se tam zatrjuje, da je namestnik Aleksejev vodil rnsko prodiranje. Japonske zmage so povzrofiile tam večji utis, nego Ii dosedanji dogodki.
Bitka nadaljuje?
Mukden, 16. okt Bitka je danes zjutraj ob svitu zopet pričela. Vslei silne kanonade rožljajo okna v Mukdenu.
Tokio, 16. okt. Včeraj je general Oku zaplenil še deset topov. Silni boj traja dalje.
Boj sa Port Artur.
London, 15. okt. Brezžični brzojav Stesljav, ki so ga po poročilih nekega rim-Bkega lista vjeli Japonci, in ki je bil namenjen za ruskega konzula v C\lu, poroča, da so zaloge streliva in premega p šle. Vsa porofiila, došla ic Port Arturia v Rim, pravijo, da trdnjava pade vsak čas. — Admiral Togo je izkrcal v zadnjem času zopet 37 težkih obležnih topov.
Kuske ladje »Peresvjet« in »Betvisan«.
London, 15. oktobra, »standardu" so včoraj sporočili iz Singaja: Pri. obstre-ljavanju Port Arturja se je baja ladja »Pe-
resvjet« vsled krogle vžgale, dočim je »Retvizan« poizkusil ubežati iz pristanišča. Ganeral Steselj se baje pripravlja na zadnji boj pri Ljaotašanu.
Baltiško brodovje
Peterburg, 16. oktobra. (Kor. urad.) Ruska brzojavna agentura poroča: V soboto ob 1. uri zjutraj je baltiško brodovje zapustilo luko ter je odp!u'o na morje.
Dementl.
Peterburg, 16 oktobra. Mornariški generalni štab dsmentira, da bi bil kontre-admiral Viren imenovan na mesto kneza Uhtomskega.
Porofiilo generala Okua.
Tokio, 16. okt (Raut. biro.) Ganeral Oku poroča, da je njegova armada v tridnevni .bitki od 10. do 12. t. m. izgubila 4 mrtve in 31 ranjenih častnikov. Dva častnika Be pogrešata.
Zasedanje deželnih zborov.
Solnografiki deželni zbor je v svoji seji dne 14. t. m. sklenil prositi vlado, naj izdela zakonski načrt, po katerem bi bili deželni odborniki imunni.
V goriškem dežel n. zboru je v Boboto poslanec dr. Faidutti pozival vlado, naj sa v goriških srednjih šolah poučuje v maternem jeziku. Soglasno je tudi odobrila z b o r n i c a n u j n i predlog poslanca dr. Tume o ustanovitvi dveh ločenih erim-nazij in realk v Gorici. Ena gimnazija in realka naj sta slovenski in ena gimnazija in realka n a j s t a italijanski. Sedanji zavodi ne ustrezajo prebivalstvu, ker mučijo tako učence kakor tudi učitelje.
Vsenemški protestni shod na Dunaju
je bil 14. t m. Udeležba je bila jako slaba, navzočih le do 600 oseb. Dr Schalk je seveda sanjal o slovanski nevarnosti v armadi. Ozmerjal je tudi egrakega in avstrijskega ministrskega predsednika in rekel med drugim: Če pride Tisza k cesarju, se cesar boji, kaj bo povedal Tisza; če pa pride Korber, se pa ta boji, če bo še kot minister odšel iz cesarjeve sobe. — Sklenili so resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se opusti italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu.
Enketo odvetniških zbornic
bo sklical dr. Korber 28. novembra na Du* naj. Obravnavali bodo posebno o tem, da se preprečijo zakotni pisarji pri administrativnih oblastih, o preosnovi odvetništva in o drugih za odvetnike važnih zadevah.
Važna seja poljskega kluba.
Poliski deželni in državni poslanci ao zborovali 15 t. m. v Lwovu Demokrat Albin Rayski je ostro graial Korberjevo ga-liško potovanje. Vitez pl. JdWorsby je obžaloval, ker se Poljakom ni pcsvečiio, napraviti premirja med Nemci in Cehi, vsled česar je v drž. zboru še obstrukciji. Vitez pl. Kozltvnki je grajal vlado, ker trpi gibanje »proč od Rima«. Sprejeli so resolucijo grefa Stadnickega, v kateri se izraža želja, da bi se zboljšale razmere v državnem zboru in se izreče poljskemu klubu na Dunaju zaupanje.
„Zie" — vprašanje.
»Lidove Noviny" v Brnu so nedavno poročale, da je vojno ministrstvo dovolilo vojakom, oglašati se pri pri kontrolnih shodih z »zde«, .tukaj« i t. d. Na neko vprašanje pa je šef gen. štaba fom. Beck odgovoril, da on o tem ničesar ne va in da torej to poročilo ni resnično.
Volitve v Ameriki.
Iz Novega Jorka se poroča, da je ondi neki državni volivni nadzornik zasledil 1400 slučajev, ko so šele došli izseljenci po krivih pričah dobili ameriško državljanstvo. — Ker je težko dokazati vse take volivne zvijače, bode mn go neopravič«ncev volilo pri bodočih volitvah v Zedinjenih državah.
Anarhist Ciancabilla umrl.
Dne 16 septembra je v S3n Franciscu v Kaliforniji umrl let« 1871. v Rimu rojeni anarhistiSki voditelj C'anoabilla. Krvava doba anathhtiških umorov od I. 1897. do 1. 1900. označuje njegovo delovanie. Pod njegovim vodstvom so anarhisti 1. 1898. v Pattersonu sklenili umoriti avstrijsko casarico in 1. 1900. laškega kralja.
Vstaja Hererov
vedno bolj narašč*. Kakor poročajo ber. brzojavke, se bodo Hjrerom pridružili tudi rodovi Hjtcntotov in je že hotentoški glavar Handrik napovedal Namcem vojsko.
Ponemčevanje v Poznanju.
Kakor poročajo poljski listi, so evoje-čaano prepovedali poljskim delavcem v brom-berških kraljevsko pruskih železniških de-
Angleiko porofiilo od Kuropatkinove armade
London, 14. oktobra. Dopisnik Reu-terjevega urada pri Kuropatkinovi armadi poroča 12. t. m.: Hudi in odločilni boj, ki je divjal posebno ob železniški progi, je dosegel danes svoj vitek, ko so se vsled previdnosti Rusi začeli umikati po tridnevnem drznem napadu ter se umaknili 5 milj. Stotine ranjenih Rusov dere k lazaretom. Sinoči so zopet vzeli Rusi neko poprej izgubljeno pozicijo z bajonetom, ne da bi bili enkrat ustrelili. Danes se je zopet pričela bitka na celi fronti. Artiljerijiki boj je divjal ves dan. En polk je prišel v križni ogenj ter je bil v nevarnosti, da bo popolnoma uničen. Okoli postojanke Puzanpu je vihral boj opoldne, ko se je umaknil pred strašnim sovražnim napadom polkovnik Siakovič. ki se je 4 dni občudovanja vredno ustavljal, iz-gubivši okrog 20 častnikov. Ob 11. uri dopoldne je bil boj še mnogo siiovitejši, ko
Uvnicah občevati med seboj polj s k i. A sedaj so prusaki oelo prepovedali poljskim delavcem č i t a n j e potiskih časopisov, lito se godi v XX. stoletju!
Brezdelje na Angleškem.
V Manchestru na Aog.eškem vadi velika beda. Mestni svet j a zahteval državne pomoči, ker ne more prenraniti 10000 brezposelnih dtlavoev in podpirati 40 do 50 tisoč oseb, ki žive v skrajni revščini. V Londonu ie pa sedf j bres posla 500.000 delav cev. Velika podietja pa še vedno odpuščajo delavca zaradi krize na Angleškem.
Koliko je stala stavka v Marseillu ?
Splošna stavka v Marseillu je oopol-noma končana. Trajala je 40 dni. Š'<odo, ki jn je vsled stavke imela trgovina, cenijo na 80 milijonov kron. Delavci ao vsak dan na dninah izgubili naimanj 120 000 kron, toraj skupno 4,800000 kron.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. oktobra.
Zasedanje kranjskega deielnega sbora zaključeno. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je zaključeno. Tako nasnanja današnja „Lvbacher Zaitung". O tem dejstvu spregovorimo jutri obširneje, danes pa moramo eno misel takoj pribiti. Zikaj je zaključeno zasedanje daž. zbora? Obstrukcije do sedaj ni bilo, pač pa je pokal nemško-liberalni obroč. Situacija je bila ta, da je kipelo narodno navdušenje in da je narodova nevolia proti deželnemu predsedniku baronu Heinu se sijajno manifestirala. To pa ni bil noben povod z« zaklju-čenje dež. zbora, razun če je c. kr. vlada hotela izkazati ljubezen Nemcem, ki so bili prvič čez toliko let izolirani v dež. zboru, in pa baronu Hainu, ki je moral slišati v del. zboru, da ga cela dežela ne mara. Si-eer pa to vladi in Namcem nič ne pomaga. Dež. zbor naj bo zaključen kolikorkratkoli, odslej ss bo ponavljalo vedno isto. Potrpežljivosti slovenskega ljudstva brez razlike strank je konec in posamezni obupni poli-tikastri tega toka zavrli na bodo. Slovenec gre na dan! — Parlamentarna komisija kluba katoličko-narodnih poslancev je imela takoj danes ob psi 3 uri pop. sajo, da se posvetuje o položaju.
Dr. Krekov govor v dež. zbornici pri-naiamo danes na prvem mestu. Z nami vred mora priznati vsak bravec, da je ta govor na videz suha teorija skoraj brez vsakega govorniškega nakitja. Nanizana je cala vrsta načel logiško • uporabljenih na dana dajstva. Reči se mu mora: brez strasti je, skoraj hladen. Njegovo besedilo izpričuje najbolj, kako lažnjiva so poročila raznih nemških liBtov, ki ga imenujejo leidenschaftliche Brandrede, massloso Angriffa itd. Vendar je udaril. To je moč odkrite resnic?. Temeljna načela prave slovenske politike, ki jih nihče ne more tajiti, so v skrajni nevarnosti. To dokazuje govor in s tem dokazom je zmagal.
Komedija! — A kje? Oigovorni urednik »Slov. Naroda« dr. Ivan Tavčar je kljub temu, da je starosta »Sokolov«, teh načel, da je »vse skupaj komedija«, kar po čenjajo naši postanei v obrambo slovenske časti. G. dr. Tavčarju je že davno vse komedija in mu je seveda tudi vsak odločen naroden nastop. To je sam tudi pri sokolski slavnosti očitno kazal. Zato se nič ne čudimo, če govori o komedijah mož, ki se je odvadil resnosti. Sadaj se pritožuje, da je bil pri utemeljevanju predloga o korespon denčnem urada edini govornik dr. Susteršič, ker pri utemeljevanju samostalnega predloga ne sme drugi govoriti, nego predlagatelj. Zakaj pa se pri tozadevnem nujnem predlogu dr. bustejšičevem niste oglasili proti vladi in ste nujnost kar odklonili? O odi ste imeli priliko potegniti se za narodno čast! Povedali smo že, zakaj so naši poslanci jako pre vidno ravnali, da niso bili za Hribarjev predlog, da se razvije na vladin odgovor o njegovi interpelaciji debati, ker je tako končno vendarle prišlo do skupnega nastopa cbah slovenskih strank v obliki, ki je v tej zadevi edino prava in ki udarja. Zato naj dr. Tavčar ne govori o »komediji", sicer b mislili, da je on imal res zopet pripravljeno »komedijo", katero bi reševal nemško ■ slovensko z\ezo, a da mu je neljubo, ker so je stvar čisto drugače razvila. — Ra-
zume se, da niemu velikanska demonstracija proti baronu H inu ni ljuba, vsi zavedni Slovenci obsb strank pa odobravajo vibar, katerega je baron Hein doživel v dež. zboru in katerega je sam izzval. S tem, da sta obe slovenski stianki naJelno sprejeli izvolitev posebnega odseka, je bil udarec na deželnega predsednika gotov in če so vsled tega dali poslanci in galerija duška tvojim čuv-stvom, ni nič napačnega in le kaže, kakšno je mneoje ogromna večine prebivalstva v naši deželi. Kar se tiče volitve odseka, bi vlada skuhala storiti isto, ako bi bil odsek izvoljen v tej ali v prihodnji seji. — Baron Hoin je vedel, da ga čaka obsodba slovenske večine dež. zbora in skuhal bi preprečiti zasluženo obsodbo, ki mu pa ne uide in je ravno z znanim odlcčoim nastopom naših poslancev v zadnji seji bila deloma že izvršena !
Priznanje deželnim poslancem kat 1. narodne stranke. Naši pcslanci dobivajo od raznih strani čestitke zaradi zadnjega nastopa v kranjskem deželnem zboru. Tudi krogi, ki so se doslej kazali bolj mrzle do naše etranke, so sa ogreli in brez ovi i kov priznavajo, da je odločni boj naše stranke v korist celemu slovenstvu in da je edino le na ta način mogoče doseči kaj trajnih uspehov. Nasprotniki ne bodo mogli z lažmi zbeg»ti javnega mnenja. Co »So-venski Narod« prinaša dolgovezne članke, v katerih dokazuje, da katol. narodna stranka razpada, da je večina kluba proti dr. Su sterS.ču itd., se mu vsakdo lahko v cbraz smeje. Take budalosti ne bodo rešile nem ško liberalne zveze. Edina in močna, vživa-joč popolno zaupanje svojih volitcev in velik respekt pri nasprotnikih, stoji zdaj tu katoliško-narodna stranka, s trdno voljo, da izvojuje sedanji boj do konca.
Celo Galicija! Gališki poslaneo Rotter je predlagal v deželnem zboru izpremembo volivnega reda v tem le zmislu: 1. Število mestnih in kmečkih poslancev naj Be zveča in siser naj voli vsak politični okraj svojega poslanca. 2. Ustanovi naj se nova volilna kurija, kjer naj volijo vsi tisti, ki nimajo volilne pravice za deželni zbor, volijo pa v državno zbornico. 3 Uvedo naj se direktne volitve, ki naj bodo za veleposestnike, mesta in trgovske zbornice brezpogojno tajne, za kmečke občine pa s listki ali ustne. — Demokratiška stranka se resno peča s temi vprašanji in zlasti poudarja, da je brezpogojno potrebno zvišanje kmečkih mandatov. Opozarjamo, da se od sedaj vladajoče poljske etranke vedno ugovarja ljudstvu prijazni izpremembi volilnega reda, češ, da potem prida preveč Rusinov v zbornico. A ta ugovor ne vleče več. »Nowa Reforma« ga n. pr. naravnost pobija. Z« bogove zanimiv prizor ! Poljska, tako konservativna šlabts, v primeri z liberalnim kranjskim ve-lepoiestvom, čegar zastopniki se cede načel o svobodi in napredka. Prepričani smo, da je tam več zmisla za potrebe časa, nego pri naših. In naši liberalci ! Valpeti nemških grajšfiakov nam ponujajo volilno pre osnovo, ki nai poveča moč nemške gospode!
Državni zbor. V parlamentarnih kro gih se govori, da bo državni zbor aklican med 10. in 12. novembrom.
»Katoliškega Obzornika« IV. zve zek letošnjega letnika je izšel in bil v soboto racnoslan.
— Strašna nesreča. Iz V e I i b e Doline so nam piše: V noči od 10. na 11.. t. m. zgodila se je v mokriškrm gozdu Ga brotica strašna nosreča. Valed neprestanega deževja se je utrgal s visokega brega velik plaz zemlje z drevjem vred ter v nižavi zadel ob logarsko hišo, jo razdjal in zasul nesrečne prebivalce: logarja Jožtfa Skutnika z ženo, 16letno Antonijo, llletno Ano, devetletnega Poldeta, šestletno Angelot triletno Lenko in šest mesecev staro Nežiko. Drugo jutro ni bilo drutega videti, kot velikanski tihi grob Siutnikovih, nad njim še nekaj strehe. M do dveletno dete je žalostno in jokajoče iBkalo svojih domačih. Govori se, da je bilo to dite — hčere nezakonski otrok — hudo zaničevano; velika opečenost se mu na životku pozna, in moralo je čisto samo na svislih v senu spati. In ravno tisti konec strehe, kjer je ono spalo, zasukal je plaz za 90 stopinj v atran in tako sa je otrok rešil, dočim je spodaj vse pokončano. Vsa se čudi rešitve nedolžnega otroka. — Naj omenim še grozne povodnii po naraslem gortkem potoku Bregdna, ki dere iz žum berškega gorovja ter meji Kranjsko in Hr vašso do iz!i?a v Sivo. Deroči valovi o.l
nišaio maniša pcslop'8, kolarnc, hleve, iz-podjedaio drevje, zasipavajo rjive in travnike s peikcm, obiskujejo tudi biše in pre-g n ajo uboge ljudi na piano in pometajo dvorišča, drvarnice, gnojišča ter pode vse seboj, kar dosežejo, |med drugim celo deset veder sod vina, ki ga je pa posestnik vendar srečno ulovil. Take povodnji najstarejši ljudie tukaj na pomn jo. Naj končam bolj vanelo. Tukaj ss je pr delalo letos mnogo dobrega in sladkega vina. Kupci, le pridite !
—	Poročil se je v Litiji asistent južne že'ezmce g. Ivan Pregelj s gdč. Ama* 11 jo H u t ter.
—	Odlikovanje G sar je odlikoval obliinsk ga tajnika gosp. Ivana Kaiba v Skofji Loki s srebrnim zaslužnim križcem.
—	25.000 kron znaša glavni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozaramo cenjene braloe, da se vrši žre-banja nepreklicno 12 novembra 1 9 0 4 in da je čisti dohodek te loterije namenjen podpore potrtbvm deli nezmožnim bojevnikom, njih vdovam in sirotam.
—	Umrl je dne 14 t. m. v Budimpešti v fnna»orliu za umi bolne upokojeni stotnik 17. pešpolka goao. Ernest Krištof v s a ros ti 51 let. Pri našem doimčem p; špolku je služboval, odkar je vstopil v vojake. Zadnja leta je bil prideljen oddelku za map ranie.
—	Mrtvo so našli pri Dolei Njivi, občina Trebnje, v vodi 40ietao N. S*rjanec z G renjskega, ki je bodila z nekim sobn m slikarjem.
—	Dunajskim učiteljem nameravajo
plače zv za 2 075 800 kron.
—	Nesreča. Pri nski stavbi Be je v Klopicah župnija Sv, Helena podrl oder An tonu Smoletu, ki ss je tako poškodoval, da so era v soboto nezavestnega prepelje li v tukajšnjo bolnišnico. Smole je včeraj popol dne umrl
—	Novi posestnik mehovskega gradu. Razvalino gradu M h >vo pri Pod-gradu kupil ie na dražbi aa 96 goldinarjev posestnik g I v a n P e n c a , p. d. Zan iz Težke vode.
—	Admiral baron Spaun, ki je bil pred kratkim vpokojen. naseli se že prihod nje dni » seoji vili v Gorici.
—	Utonil ie v Kokri nad hujanskim mostom voznik Kristijan U>h 34 let star, oženjen, pristojen v občino S''. Katarina nad Tržičem. Ponesrečencu sa je že nekaj dni bledlo. Dne 14 oktobra zjutraj je ušel svoji ženi ter v blaznosti, iskajoč svoje konje, zašel v vodo. — Prepeljali so ga v tukajšnjo mrtvašnico.
—	Angleška eskadra v Trstu V
tržaško luko je priplulo 12 anglešnb bojn h ladij. Angleška eskadra ostane v Trstu do 20. t m, nato pa odplove v Benetke, kjer ostane do 26 t. m.
—	Viteštvo je podelil cesar general-štabnemu zdravniku dr. Jožefu U r i e 1 u.
—	Utonil je v Zagorju 73 let stari delavec Marka Markoni.'
—	Za nedeljski počitek Trgovska in obrtna zbornici v Trstu se je v petek izrekla za popolni nedeljski počitek, ter sklenila poslati profnjo na na-mestništvo. ki nai to zadevo uredi s oosebno naredbo. Nadilie s > je izrekla zbornica, naj se pisma razoašajo v Trstu ob nedeijah le enkrat.
—	Mrtvega so n»šli reveža Petra Ribiča v Študrh pri Mengšu.
—	Nesreča na gorenjski železnici. Znulja se je urtrla ni gorenjski želi znei pri sv. Joštu. Uirgal ae j« ondi hrib ter zasul železniški tir » dolžini 25 metrov. Včeraj zjutraj ie vlak, ki je vozil v L<ub liano, pri dotičnem mestu posebno hitro vozil ter zndet ob utrgano zemljo. Vlak sa je zadul s toliko silo, da je odletel vlako-vod|a M hael Legat z voza ter se težko poškodoval na glavi in hrbtu. Sprevodnik Alojzii I a k r a in M Beliharsti lahko poškodovan". Tudi nekaj potnikov je lahko poškodovan h. Treba je bilo dela treh ur, da je bil tir zopot prost. Očividci pripovedujejo, da «e je /.ahvaliti le previdnosti strojevodje Antona B d laria, da se ni ?g dila večja nesreča, ker je takoj, ko je ca pazil, da je tir sasut, stroj zayrl, sicer bi stroj in nekm voz otidlo v Sivo.
—	V Kranjski gori so aretirali Franceta Roglja iz Črne vasi pri Litiji radi hudo delstva nevarnega pretan|a. Rogelj se je iz maščevanja. kor je bil iz službe odpuščen, napil ter grozil svojemu gospodarju, da ga bode ustrelil.
Ljubljanske novice,
Ljubljanski občinski svet ima jutri, v
torek, ob 5. uri poooldne ur.dno sejo.
Javno predavanje. Ooozarjamno na javno predavanje „Siov. krAS. socialne zveze«, ki bu jutri t)dno ob l/t8 uri zvečer v društvenih prostor h. Pr-o4t>va gesp. dr. Jan. Ev. Krelt. V«t p prost.
Konj se je splašif v soboto posestniku Ivanu D jiničariu na D /lenjski cesti ILtra š 1 se jo električnega voza. Konj je zlomil oje, druge nesrefe ni bilo.
V Tčnniesovi tovarni je bilo dvema delavcema ukradenih 50 kron.
Poročil je mil. gosp. prelat J. Rozman v slavnostno razsvetljeni župni cerkvi sv. Jakoba gospoda E r i h a M r e s e, o. in kr. poročnika, z gdč. Marijo Zupan, zaseb-nico. Pred in po cbredu je svirala vojaška godba.
Denarnico ukradel je na jažnem kolodvoru v soboto dulavcc Jožef Glinšsk iz suknje posestniku Luki Articu, ki je Glin-ška najel, da bi mu skladal zslje. Glinška je policija prijela na stranišču, kjer je denarnico izpraznil ter jo vrgel proč, denar je pa skril v hlačne podlago.
Po strelovoda s prvega nadstropja na cesto se je spustil v seboto po noči Hudo-vernikov hlapec Jurij Sodnikar. Policaj ga je radi te „šale" prijel.
Izgubila je učiteljica Kristina Schuler denarnico s 24 K.
Električni voz je danes dopoldne povozil velikega psa, last meBarja Gernets.
Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva Merkurja«. Išče sa: 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 kontorist za deželo, 1 kontor si za Ljubljano. Službe išče: 5 pomočnikov špecerijske stroke, 15 ptmočnikov mešane stroke, 2 pomočnika manufikturne stroke, 1 kontorist, 1 učenec, 3 kontoristinje ozir. blagaj ničarke.
Štajerske novice.
š Od 8v Trojloe v Slovenskih goricah se nam piše : V začetku preteče-uega tedna sta zaradi hudih nalivov Pesnica in Velika nenavadno izst pili in vsi bližnji potoki, Skoraj cela trojiška okolica je bila pod vodo. Na sedmih krajih je voda drla čez okrajno cesto. Promet s Ptujem je bil popolnoma pretrgan; iz Maribora dva dni nismo dobili pošte. Sinu posestnika Da-niša je na poti iz Miribora kobila utonila, ker je v vodi zgrešil pot; vredna je bila 300 gld. Na isti cesti je tudi neka ženska utonila gazeč po vodi. Tolike vode ljudje že 25 let ne pomnije Ali ni nuj no potrebno, da se Pesnica uravna? — Zidnjs volitve za deželni zbor so v trojiških občinah nepo-voljno izpadle. Nemčurski kandidat Vračko je dobil 189 glasov, slovenski pos'anec dr. M. Ploj pa samo 69. Nek t ori občinski predstojniki so pošteno sleparili. Vsemu temu je kriv ptuiski »Stajerc«, katerega nemčurski trgovci in krčmarji ljudem usiljujejo.
š Maribor. Dne 4. ia 5 t. m. so obhajali v Mariboru lOietnico mature sledeči slovenski gar. učitelji: Anton Brumen, nadučitelj v Čadramu, Janez Fras, učitelj v at Vidu pri Pluju Ivan K o r o -p e o , učitelj v Šoštanju, Rud Kocmut, učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, Ivan Kvac, nadučitelj pri Sv. Martinu v Rožni dolini, Josip Lovrec, nadučitelj v Mijšpergu, Hinko Karničnik, učitelj na Polzeli, Ivan Pušenjak, šol. vodja v smihelu nad Mozirjem, O g n j e s 1 a v Skrbinšek, šolski vodja v Planinci pri Mariboru in Rajko Vrečer, učitelj v Ž ilcu.
Jeseniške novice.
Pere se učitelj Fabinc v .Narodu", da ni on p i b a 1 zoper učiteljisi testri Schitnik napada v „Narodu". Ko smo to čuli, spomnili smo se na to ie zgodbico: Dva kmeta sta se pravdala sa kos zemlje. Sodnijska komisija pride na lice mesta, kjer zahteva prisego od kmeta, ki Bi je lastil zemljo po krivici, naj priseže, da stoji na svoji zeml|i. Kmet je bil pa zvit in je bil že doma nasul v čevlje 2emlje s svojega vrta, in ko je na prepornih tleh prisegel, da stoji na svoji zemlji, se je sam pri sebi smejal, kako jo |e modro izvozil, in sodnike — namazal, ker je res stal na svoji zemlji v čevljih
Diplomat hoče biti „Narodov* jeseniški noviCar. Zadnjo soboto piše tako, da bi »klerikalca" speljal na napačno sled; hoče, da bi imeli zi dopisnika gosp. Pon-gratia. Najprej se prav prilizuje tovarni, nazadnje pa vsk'ikne: »Zopet nekaj čisto rimsko - katoliškega«, ker je pred kratkim »Slovenec« pisal, da se po takih vsklikh pozna g. Pongratz. No, nas učitelj Fabinc ne bo speljal. Poznamo g. Pongratza in vemo, da že precej dJgo ni klerikalcev napadal več v »Narodu«, poznamo pa tudi učiteija Fubinca in visokošaloa P. in vemo, da ti dva „urekrame* glasove z Jesenic pošiljat« „Narodu" v cjubljano.
Socialne stvari.
s^c. Mednarodna zveza za zakonito delavsko varstvo je pričel« 26. m. m. zoorovati v B a z e 1 j n u. Na shod je posulo 11 vlad svoje zastopnike. Nokd«n|i minister M i 1 1 e r a n d j a poročal o dalu s fosforjem in svincenn. Sledila so poročila o razn h delavskih strokah.
Telefonska In brzojavna poročila.
Mnkden, 17. okt Po predvčerajšnjem odmoiu b e je včeraj zopet pričela bitka z ruskim naskokom na desno krilo japonske armade, 10 milj juino - uhodno od Mukdena.
Tokio, 17. okt. (Ker. ur»d.) Po številu najdenih tiupel sodin, insšajo izgubo Rubov v zadnjih bojih okolu 40.0(0 mož. Poročila o japorskih izgubah bo pomanjkljiv«, (') vendar v primeri z iue-kin i niso vt like. Armada trenera'a Oku ie imela v bojih cd 10. do 14. t. mes. 2500 mrt\ih in ranjenih. Poročilo Ojame poroda o ugodnih uspehih zadnjih bojev. Zašle do vanje sovraž&ika traje daljo. RusVa efenzna se je popolnoma ponesrečila. Ji,-porci so zaplenili velikanske množine streliva in (učk. Boj se je včeraj zopet pričel ter traja dal e. Ru3i so ime li stališča ob iebi Sabo ter so napravili ope-tovano naskeko na Japonce, katerim so vzeli 6 topov.
Peterburg, 17. oktobra, Ii Harbina poročajo, da bitka traja dalje in da je imel ruski ptitfeus, obiti japonsko desno krilo, uspeh. Po hudem boju b Kurokijevimi četami so zavzeli Rusi prelaz Tulin. Čete Rennenkampfove so po srdi tem boju zavzele Fenvančen. Prodiranje teh ruskih oddelkov je spremljalo hudo bojevanje. Ruske iigube so velike, okoiu 15.(00 Ruiov.
Peterburg, 17. oktobra. Od mikih pozicij cb reki Sabo se peroča : Včeraj se je zopi t pričela bitka. To je OBmi dan bo-jeianja. Rusi se bcie kot levi. Ko so čete v prvih vrttsh utrujene, stopijo nove na njihovo mesto. Bitka traja na vseh krilih že vedno. Jipcnci se poslužujeje ruBkih signalov. Ruski poveljnik Zaiubajev si je le s težavo rešil življenje.
BerolJn. 17 ckt. »Beri. Tageblatt« poroča, da ne je \čeraj ob 7. uri zjulraj pri čela splošna bitka med Kuropatkin ovo armado in Japonoi. RuBi p«-skušajo obili Japonce. Ob 1lti uri popoldne je ogenj japonskih topov postal alabii, raivil pa se je boj mfanterije. Japonska inlanttrija veliko trpi pod ognjem ruskih topov. Razvoj bitke je doslej za Ruse ugoden. Odločitve ša ni.
Alllnge, 17. oktobra. (Kor. ur) Oddelki ruekiga baltiški ga bredovja so včer&| v nedeljo zjutraj ob pol 9. uri pluli mimo Hammerana. severne tečke Bornholma.
New York, 17. oktobra. Rusija je kupila v Ameriki okolu 12 kriiaik, ki se bodo baje pndrulile baltiškemu brodovju.
Zagreb 17. oktobra. Predsednikom »Hrvitcke Matice« je izvoljen Klaič z 70 glasovi, (ijalski je dcbil 31 glasov.
Dubrovnik, 17. okt. Umrl je srbski časnikar, urednik F a b r i p.
Povodom prebridke izgube naše iskreno ljubljene matere,oziroma stare matere, gospe
Marije Grad
nam je došlo toliko dokazov tolažil-nega sočutja, da se čutimo dolžne, tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se iskreno preč. dolski duhovščini, posebno č. g. ka-pelanu Smoleju, častitemu osobju dolske dvorazrednice za udeležbo šolske mladine, slavni požarni brambi in vsem, ki so spomin preblage po-kojnice počastili z lepimi venci. Slednjič izrekamo prav toplo zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam z udeležbo pri pogrebu olajšali trpko bolest.
IJeričevo, 17. vinotoka 1904.
-i Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube, nepozabne soproge, mamice in staro mamice, gospe
Josipine Omersa,
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebej in iskreno se pa še zahvaljujemo gospodoma zdravnikoma dr. Šavniku in Globočniku, ki sta stala za bolezni preblagi pokojnici toli požrtvovalno ob strani ter ji lajšala bolečine slavni .Narodni čitalnici' v Kranju za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu, slavnemu zboru taiste za ganljivo petje pred hišo žalosti in na pokopališču, slavni »Meščanski godbi kranjski" za tolažilno godbo in spremstvo pri pogrebu in vsem darovalcem lepih vencev.
V Kranju, dnč 15. oktobra 1904.
Ljubljana
lHi

Cene nizke!
Ernest Hammerschmidt=a nasl.
Madile, Wutscher&K°:
trgovina z železnim in kovinskim blagom. —
Največja izbira
nagrobnih križev
in sploh vseh v železnino spadajočih predmetov.	17 o 3-2
Valvazorjevtrg 6.
3
Postrežba solidna!
gf Trgovci, pozor!
Blago od razpuščenega „Konsum-nega društva" V Laškem trgu, se bode
dne 20, 27 in 28. oktobra t. 1. na prostovoljni dražbi prodalo.
V zalogi je do 40 tisoč kron raznega zimskega blaga, in se bode licitiralo v množinah 200, 400, 600, 800 in 1000 kron.
1754 ž—l
mmčmsmzmm

Išče se
„Hotel Balkan" - Trst
17?5 10—3	Piazza della Caserma (Narodni Dom)
8 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Dvigalo. ^ Električna razsvetljava. n Kopališča. Shajališče tujcev.

galo. ^

Žrebanje nepriklicno = 12. novembra 1904. =
Glavni dobitek
: kron 25.000 kron :
E
I
Srečke vojaškega spomenika	priporoča
a 1 krono	J. C. Mayer, Ljubljana.
1753 1 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju.

Alojzij Persche
si usoja uljudno naznaniti častitemu p. n. občinstvu, da ostane njegova prodajalna v torek, d
nc 18. t, m. od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne
zaprta.
po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5.
dekla, -32»
katera je vajena krmiti krave in jih držati v redu. Plačilo po dogovoru. Kje? „Slove-nec" pove. 1741 3-3
I aar Pijte m &
F Klauerjev i
1 „Triglav"i
najzdravejši vseh likerjev. ?
644 150—85 2
i^VH^VM^VlCf
proda SC iz proste roke
HiŠa v Ljubljani.
V njej je staroznana gostilna
z 2 gost sobama, kuhinjo, jtdilnu hhrambo, veliko kletjo in lepim gostilniškim vrtom.
Za stanovanje ima 6 sob, kabinet, kuhinjo, jedilno shrambo.
Poleg h še se hlevi za iivino in nekaj zemljišča. Vse je tik kolodvora.
Hiša je brez davka 16 let. Pogoji se izvedo pri lastniku hiSe, Do lenjska cesta 40.	1748 3-2
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
IZ mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-10
v trgovino
c e n c a
starega od 14—16 let, dobrih in poštenih itaršev, veščega slovenskega jezika v govoru n pisavi, sprejmem takoj.
IVAN KO PATI N, trgovec,
1734 4—2	v Št. Vidu pri Vipavi.
"Illlllllllll......................................................IIIIIIIIIIIIIIIIII.........
Že skozi 19 let
boleham na želodcu. Po poskušnjah z različnimi ^ zdravili sem začel leta iS^ 1896. rabiti Vašo
« tinkturo za želodec,
ki mi je vedno prav dobro služila kot učinkujoče zdravilo, pa ne le meni, ampak tudi | raznim bolehavim osebam, katerim sem jo poli daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, | ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—E
Friderik Repolusk,
= Župnik B Št. Vidu nad Valdekom, p. Misšlina, E =	l<i. deo. 1903.	E
1	Resnici čast!	1
Vaše ..Železnato vino" se mi je pri	|
|	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	E
I	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	|
|	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	1
|	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	|
|	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
|	morem Vaše res izborno železnato vino iz	|
|	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	|
|	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	1
|	Anton Žnidaršič,	§
E iupnik pri Beli cerkvi, p. št. Jernej, Dolenjsko § =	1, marca 1904,
| Naročila vsprejema proti uovzetju In točno Izvršuje 1 | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana 1
S lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni E
založnik Njihove Svetosti papeža. "mi.....um.........................................................mil.....UMNIMI
slad so, gorsko, chasse-las, pošilja 6kilogramov
po K 2.50 Dr. Horvatu v Szeutendre. Uhry.
1962 7—7
Namizno grozdje,
Nagrobne križe jj|
slamoreznice, bakrene kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso železnino, kakor tudi kompletne kuhinjske oprave se dobivajo 1708 6-3 najcenejše pri
Karola Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVŠEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
		
i iT* Vtkif ia pr«4aja H f vsakovrstnih driavaik papirjev, aratk, denarjev itd. i gavaravanja sa sgube pri irebaajlb, pri ii&sbinju nujainj-\ li{> dobitka. — rnaiM sa mki Krabaaj«.	Menjarična delniška družba MMEKC IT R" l„ lolLiili 10 in 13, Dunaj, 1., Mignit 2.	M* Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanfinlh ■tvareh, potom o kurinih vrednostih vseh ipekulaoljaklb vvednoitnlb papirjev in veatnt nasveti *a dosego kolikor j« Mogoče Tisočega »breiloTania pri popolni varnosti naloženih flavnio. 134 386