Nataša Cigoj Krstuloviæ
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut
NAÈELA IN PODOBE SLOVENSKEGA JAVNEGA GLASBENEGA
IZOBRAEVANJA: PRIMER ŠOLE IN KONSERVATORIJA
LJUBLJANSKE GLASBENE MATICE (1882–1926)
Izvleèek
Šola ljubljanske Glasbene matice je bila v èasu od ustanovitve (1882) do podravljenja njenega
konservatorija (1926) osrednja in najveèja glasbeno-izobraevalna ustanova Slovencev. Èlanek
obravnava etièna in umetniška vodila, ki so se izraala v idejah njenega vodstva ter udejanjala na
institucionalni in pedagoški ravni glasbenega izobraevanja. Razmerje med populizmom in
folklorizmom po eni strani ter umetniškimi vodili po drugi strani, je prikazano v luèi splošnih
pogojev za glasbeno delo in cepitve ljubiteljskega in poklicnega glasbenega dela. Posebej je
prikazano narodno in umetniško poslanstvo konservatorija Glasbene matice, ustanovljenega leta
1919.
Kljuène besede: slovensko javno glasbeno izobraevanje, 19. stoletje, Ljubljana, šola Glasbene
matice, konservatorij Glasbene matice
Abstract
Principles and Forms of Slovenian Public Music Education: The Case of Glasbena Matica
Music School and Conservatory in Ljubljana (1882–1926)
During the time from its foundation (1882) to the nationalisation of its conservatory (1926), the
Glasbena matica Music School was the central and the largest institution of music education of
Slovenes. The paper deals with ethical and artistic guiding principles as expressed through the ideas
of the school’s leadership and implemented on the institutional and pedagogical levels of music
education. The ratio between populism and folklorism on the one hand and artistic guiding
principles on the other is presented in light of the general conditions for musical work and the
concurrent division of amateur and professional music-making. Special emphasis is placed on the
national and artistic mission of the Glasbena Matica Conservatory, which was established in 1919.
Keywords: Slovenian public musical education, nineteenth century, Ljubljana, Glasbena matica
Music School, Glasbena Matica Conservatory
Zgodovina glasbenega izobraevanja v evropskem prostoru je odraz splošnega in
glasbeno-zgodovinskega razvoja, ki je v preteklosti doloèeval institucionalne okvire ter
naèine pouèevanja z glasbo in za glasbo (Richter 1997, Fend in Noiray 2005). Ob
izpolnjevanju glasbenih ciljev so prosvetni nameni ostali pomembno naèelo javnega
glasbenega izobraevanja, ki je v posameznih zgodovinskih in kulturnih miljejih razlièno
vplivalo na organizacijo in vsebino glasbenega pouka. Poleg potreb po izobraenih
glasbenikih je bila pomembna spodbuda pri zasnovi javnih glasbenih šol na Slovenskem v
19. stoletju prav ideja o etiènih uèinkih ukvarjanja z glasbo za posameznika in za skupnost
posameznikov (za narod), ki se je razvila iz misli razsvetljencev, da mora biti splošna
izobrazba dostopna èim širšemu sloju prebivalstva in iz prvih narodnostnih pobud, zaradi
katerih je petje v domaèem jeziku postalo sredstvo splošne in narodnostne vzgoje.
41
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Ideja, da petje postane del splošnega šolskega curriculuma oziroma del pouka otrok v
ljudskih šolah, je bila pomembna spodbuda za oblikovanje tistega dela programa prve
ljubljanske javne glasbene šole (Musikschule zu Laibach), ki je bil namenjen
izobraevanju podeelskih uèiteljev. Èeprav so ustanovitev te šole, ki je od 1816 delovala
v okviru c. kr. vzorène glavne šole (normalke), narekovale potrebe po izobraenih
glasbenikih, pa je iz vsebine njenih ustanovnih doloèil razvidno, da cilj njenega delovanja
ni bil usmerjen samo k temu, da »se glasbeni pouk […] na splošno bolj razširi«, ampak da
»ponudi tudi uèiteljskim kandidatom s podeelja […] prilonost, da se nauèijo igranja na
orgle in petja toliko, kolikor ga bodo potrebovali kot bodoèi organisti in uèitelji
podeelskih šol« (Okoliš 2016: 32). Da je petje postalo sredstvo splošne, narodnostne in
katoliške vzgoje Slovencev, razkriva tudi vsebina tedaj natisnjenih šolskih in cerkvenih
pesmaric v slovenskem jeziku. Pouk na omenjeni šoli je sicer omogoèal uèiteljem
pridobitev osnovne glasbene izobrazbe za pouèevanje petja otrok v ljudskih šolah na
podeelju, vendar v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu ni pomembno prispeval k
razvoju sistema glasbenega šolanja, potrebnega za izobrazbo in vzgojo ljubiteljskih in
poklicnih glasbenikov, kar je razvidno tudi iz podrobnega zgodovinskega orisa Viktorja
Steske (Steska 1929). Razlog za ukinitev prve javne ljubljanske glasbene šole je bila
ustanovitev uèiteljišèa leta 1875, v katerem je poslej potekal tudi glasbeni pouk za bodoèe
uèitelje.
Èeprav je bil glasbeni pouk v okviru šole ljubljanske Filharmoniène drube
(Philharmonische Gesellschaft), delujoèe sicer e od zaèetka dvajsetih let 19. stoletja,
zaradi drugaènih ciljev organiziran z veèjimi ambicijami kot na javni glasbeni šoli v
okviru ljubljanske normalke, pa ni zadošèal za poklicno glasbeno udejstvovanje.
Predmetnik in razporeditev uèencev po predmetih sta bila odraz potreb ljubiteljske
mešèanske glasbene prakse. To kaejo tudi statistièni podatki: v šolskem letu 1871/72 je
glasbeno šolo Filharmoniène drube obiskovalo 22 uèencev petja, 39 uèencev klavirja in
21 uèencev violine (Neunter Jahres-Bericht der philharm. Gesellschaft in Laibach vom 1.
Oktober 1871 bis letzten September 1872: 23). Poleg glasbenih ciljev so ustanovitev nove
javne glasbene šole v Ljubljani od sredine 19. stoletja narekovale tudi spremenjene
zunajglasbene okolišèine in takrat spodbujene narodnostne tenje Slovencev za kulturno
in institucionalno osamosvojitev ter njihova prizadevanja za negovanje narodnega –
slovenskega jezika. Pouk na šoli Filharmoniène drube je namreè potekal v nemšèini –
dravnem jeziku avstrijske monarhije, v katero so bile slovenske deele vkljuèene do leta
1918.
Ustanovitev glasbene šole, v kateri bi pouk potekal v slovenskem jeziku, je bila ena izmed
nalog, ki si jo je zastavil narodnozavedni odbor ljubljanske Glasbene matice (odslej GM).
To društvo je bilo ustanovljeno 1872, dobri dve desetletji po prelomnem letu 1848, šola je
zaèela delovati leta 1882. Njen program je bil utemeljen na narodnostnih in prosvetnih
naèelih, vendar z namenom delovanja za glasbeni napredek. e ob ustanovitvi društva si je
42
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
odbor zastavil dolgoroèni cilj – ustanoviti konservatorij.1 V prvih desetletjih, ki so bila
bistvenega pomena ne le za razvoj glasbeno-izobraevalnega procesa v ojem smislu,
ampak tudi za glasbeno in kulturno ivljenje Slovencev nasploh, so delovanje šole GM
usmerjala etièna in umetniška naèela. Organizacijska in vsebinska zasnova izobraevalnih
smernic GM je bila rezultanta danih monosti in usklajena s potrebami glasbene prakse.
Vsebino pouka so poleg glasbenih ciljev zaznamovala tudi vodila kulturnega
nacionalizma. Zavzemanje za èim bolj mnoièno (ljubiteljsko) ukvarjanje z glasbo (z
zborovskim petjem) in za repertoar »v ljudskem duhu« sta bili naèeli, ki sta zaznamovali
idejno zgodovino evropskega, predvsem nemškega prostora, in narodnostne pobude, ki so
se tam pojavile e v prvi polovici 19. stoletja. Namen prièujoèe razprave je bil ugotoviti,
kakšno je bilo razmerje etiènih in umetniških naèel glasbenega izobraevanja na šoli GM
v obdobju do podravljenja njenega konservatorija (1926) ter kako se je izraalo v idejah
njenega vodstva in udejanjalo na institucionalni in pedagoški ravni. Opisano
problematiko bodo pomagali razjasniti odgovori na dva sklopa vprašanj: prviè, kako je
šola GM prispevala k uveljavitvi slovenske glasbene kulture in kakšna je bila njena vloga
v glasbenem ivljenju Slovencev, ter drugiè, kako je šola GM prispevala k razvoju same
glasbene umetnosti.
Institucionalna ureditev šole ljubljanske Glasbene matice
Gradivo za raziskovanje zgodovine šole ljubljanske GM sestavljajo društvena pravila,
zapisniki, poroèila z objavljenimi statistiènimi podatki o predmetih, uèencih ter uèiteljih,
sporedi javnih šolskih produkcij ter razlièni drugi dokumenti iz šolskega arhiva, med
katerimi je smiselno izpostaviti tiste, ki prièajo o pomembnih zarezah v razvoju
organizacije šolske dejavnosti do ustanovitve konservatorija. To so Vodila »Glasbene
Matice v Ljubljani« za gojence glasbene šole, Uèni naèrt šoli »Glasbene Matice« v
Ljubljani (1887), Uèni naèrt (1894), Uredba za uèiteljsko osebje Glasbene Matice (1896)
ter Uèni naèrt (1906).
Šola GM, ki je zaèela delovati deset let po ustanovitvi društva, je bila vseskozi ognjišèe
društvenega dela. Kljub skromnim zaèetkom sta se število uèencev in predmetnik na šoli
GM v primerjavi s šolo Filharmoniène drube vsako leto vidno širila (Budkoviè 1992:
203–279). V prvem šolskem letu 1882/83 je pouk obiskovalo 14 uèencev klavirja in 14
uèencev violine, drugo leto se je število uèencev skoraj podvojilo (50), tretje leto so imeli
e 85 uèencev, v šolskem letu 1886/87 je imela šola e veè kot 200 uèencev (upoštevani so
tudi uèenci zborovskega petja). Poleg pouka klavirja in violine so e drugo šolsko leto
uvedli pouk petja in teorije, tretje leto pouk solopetja in drugih inštrumentov. Takrat so
poleg violine in klavirja (slednjega e v petih razredih – stopnjah) pouèevali tudi violo,
violonèelo, kontrabas, solopetje, teorijo in zborovsko petje. Uvajanje novih teoretiènih
predmetov in širjenje inštrumentalnega pouka je potekalo postopoma, odvisno je bilo
43
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
1 Po navedbah društvenega tajnika Vojteha Valente so e na prvem obènem zboru GM leta 1872
razpravljali o potrebi ustanovitve višjega glasbenega zavoda – konservatorija ali pa vsaj uèilnice za
organiste. Zavzemanje za narodno opredeljeno glasbo je zapisal odbor GM v prvih pravilih leta 1872 kot:
»vsestransko podpirati in gojiti slovensko narodno glasbo« in namena kasneje ni spremenil. Poroèilo
društva »Glasbene matice« v Ljubljani od èasa ko se je društvo ustanovilo do 3. marca 1874, str. 3;
Pravila Glasbene Matice v Ljubljani (1872), str. 1.
predvsem od znanja in sposobnosti uèiteljev, ki jih je odbor GM zaposlil, ter od zanimanja
uèencev.
Prva leta je šolsko delo nadzoroval kar društveni predsednik Fran Ravnihar, od šolskega
leta 1886/87 pa je pionirsko delo prvega ravnatelja opravljal Fran Gerbiè.2 Pod
Gerbièevim vodstvom je glasbeno izobraevanje na šoli GM dobro napredovalo, saj je
skrbel za bogatitev uènih programov in pridobitev kvalitetnih uèiteljev, sam pa je
pouèeval zborovsko petje, teorijo in harmonijo (do prihoda M. Hubada jeseni 1891),
klavir in solopetje. Pomembna zunanja okolišèina, ki je pripomogla h kvalitativnem
napredku društvene in šolske dejavnosti, je bil nakup lastne stavbe, v kateri so prièeli s
poukom leta 1896. Do tedaj so namreè organizacijo pouka ovirale stalne selitve v razliène
najete prostore (Cigoj Krstuloviæ 2015: 36–38).. Tega leta so sprejeli tudi dokument
Uredba za uèiteljsko osebje »Glasbene Matice«, s katerim so uredili status, pravice in
dolnosti uèiteljev in šolskega vodje ter organizacijo pouka. V šolskem letu 1906/7 se je
vpisalo e 308 rednih in 84 izrednih uèencev (samo v zboru), skupaj 392, pouèevalo je 11
uèiteljev (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 40),
število uèencev in uèiteljev na šoli GM pa je še narašèalo in s tem do konca prve vojne in
ustanovitve konservatorija nekajkrat preseglo število uèencev na šoli Filharmoniène
drube. Èeprav je Gerbiè formalno ostal ravnatelj šole do smrti leta 1917, pa je strokovno
vodstvo vse bolj prevzemal Matej Hubad, ki je postal leta 1919 tudi prvi ravnatelj
konservatorija GM.
Znaèilnost prvega obdobja šole GM je bila tudi vpetost šolske dejavnosti v samo glasbeno
ivljenje Ljubljane. Delovanje šole se je e od samega zaèetka izkazalo kot pomemben
doseek slovenskih kulturnih prizadevanj, kar so kazali letni javni nastopi (izpiti)
uèencev, ki so se jih udeleevali tudi pomembni narodno zavedni mešèani, kulturniki in
politiki.3 Nadarjeni uèenci so od konca osemdesetih let 19. stoletja nastopali tudi na
društvenih koncertih. Omeniti se zdi potrebno, da so na teh koncertih in komornih
glasbenih veèerih, ki jih je organizirala GM, nastopali nekateri zaposleni uèitelji in s tem v
poustvarjalnem pogledu prispevali h kvalitetnejšemu ljubljanskemu koncertnemu
ivljenju.
44
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
2 Skromne razmere za šolsko in društveno dejavnost v prvih letih delovanja šole GM kae tudi vrsta
dolnosti, ki jih moral Gerbiè sprva opravljati: pouèeval je zborovsko in solistièno petje in klavir,
opravljal dolnosti vodje, vodil vsakoletne šolske produkcije ter javne letne izpite ter opravljal tudi vsa
tajniška in blagajniška opravila: vpisoval uèence, sestavljal njihove sezname, kataloge in druge zapisnike,
pisal sprièevala, pobiral vpisnino in šolnino, skrbel za šolski inventar in inštrumente, vodil konference
uèiteljev in sestanke umetniškega odseka, opravljati vso korespondenco, itd. Poleg tega se je moral kot
odbornik udeleevati društvenih sej, med letoma 1888 in 1892 je bil tudi knjinièar in urejeval šolski ter
društveni arhiv. Cigoj Krstuloviæ (2000), str. 129.
3 V drugem šolskem letu, marca 1884, so priredili javni nastop (izpit) uèencev, ki je napolnil dvorano
Narodne èitalnice. Pomembnost dogodka je poudarjala prisotnost deelnega predsednika Andreja
Winklerja, upana Petra Grassellija in nekaterih deelnih poslancev. Nastop je navdušil poslušalce,
predstavil glasbeno znanje uèencev in bil hkrati odlièna propaganda za šolo. Slovenski narod (1884), str.
2.
Populizem in folklorizem – vodili pevskega pouèevanja najširših plasti
Izpolnjevanje zastavljene naloge »ustanavljanje pevsko-glasbenih šol«, zapisane v prvih
pravilih GM leta 1872, so usmerjala narodnostna in prosvetna naèela, na podlagi katerih je
temeljil program razliènih društvenih dejavnosti. Pevsko pouèevanje sta opazno
zaznamovali dve didaktièni vodili – populizem in folklorizem, se pravi prizadevanje za
izobraevanje èim veèjega števila ljubiteljskih glasbenikov (zborovskih pevcev) po vsem
etniènem ozemlju po eni strani, in po drugi strani navdušenje za ljudsko pesem, preko
katere se je krepila narodna in kulturna samozavest Slovencev. Zborovsko petje je bilo
temelj glasbenega izobraevanja mnoice ljubiteljev, enostavne harmonizacije ljudskih
pesmi za zbor oziroma zborovske skladbe v ljudskem duhu, ki jih je natisnila društvena
zaloba in pošiljala èlanom po vsem slovenskem ozemlju, so bile primerno izhodišèe za
uèenje manj izurjenih pevcev in pevk. Ljudska pesem, ki je bila od Herderja naprej
propagandno sredstvo za širjenje narodne ideje, je bila primerno sredstvo za
izobraevanje ne le podeelskega, ampak tudi mešèanskega sloja.
Petje je zavzemalo pomemben dele uènih naèrtov šole GM ter bilo izhodišèe teoretiènega
in inštrumentalnega pouka. V okviru šole je deloval šolski, moški in mešani zbor.
Zborovsko petje je bilo poleg teorije obvezno za vse uèence šole GM. Nov zagon je šola
dobila s prihodom M. Hubada leta 1891, ki je poslej kot uèitelj zborovskega petja,
solopetja in teorije ter kot koncertni vodja vplival na razvoj šolske in društvene dejavnosti.
Hubad se je najbolj zapisal v zgodovinski spomin Slovencev kot uèitelj in kot zborovodja,
ki je z ljubiteljskim zborom GM pripravljal letne koncerte z umetniško zahtevnim
vokalno-inštrumentalnim repertoarjem, na katerih so nastopili tudi nadarjeni dijaki
šolskega zbora in kot prireditelj ljudskih pesmi za koncertni oder.
Da je odbor ljubljansko GM pojmoval kot osrednje glasbeno društvo, ki mora poskrbeti za
glasbeno izobraevanje Slovencev na vsem etniènem ozemlju, je razvidno iz prenovljenih
pravil iz leta 1898, kjer je zapisana njena tretja naloga, da »ustanavlja slovenske glasbene
šole na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem«. V istem letu je bila
ustanovljena tudi prva podrunica v Novem mestu, leta 1900 v Gorici, leta 1909 pa so
zaèele delovati podrunice v Celju, Kranju in Trstu. Ljubljanski odbor je svoje podrunice
nadzoroval v organizacijskem in strokovnem pogledu in imel pravico imenovati uèitelje
na podruniènih šolah. Vsebina in oblika njihovega dela sta bili zasnovani po modelu
matiène šole, pouk je potekal po enotnih uènih naèrtih ljubljanske GM.
Pouk klavirja, violine in solopetja – utrjevanje ljubiteljske mešèanske glasbene
prakse
Na šoli ljubljanske GM in tudi na njenih podrunicah je poleg zborovskega in solistiènega
petja najbolj napredoval pouk klavirja in violine, ki pa je tedaj še potekal v skupinah po 4
(po spolu loèeni) uèenci. Pedagoška naèela pouèevanja so bila v prvih letih delovanja šole
GM odvisna od znanja posameznih uèiteljev, njim je bila v veliki meri prepušèena tudi
izbira uènega gradiva. Prvi Uèni naèrt šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki ga je leta
1887 izdelal Gerbiè, obsega deset tiskanih strani manjšega formata. Zajema le skromen
45
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
pregled uènega gradiva za pouk klavirja (e v osmih letnikih!) in solopetja (v petih
letnikih), vsebine pouka teorije in harmonije, zborovskega petja, violine, godal in pihal ter
skupnih vaj4 pa ta uèni naèrt še ni doloèal. To pomanjkljivost so odpravili leta 1894, ko je
prièel veljati novi uèni naèrt. Izdelali so ga uèitelji šole GM, ki so se šolali na Dunaju in v
Pragi in se zgledovali po tamkajšnjih naèrtih. Gerbiè je izpopolnil naèrt za solopetje, M.
Hubad je sestavil uèni naèrt za splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt,
zborovsko petje in solopetje, Karel Jeraj za violino in Karel Hoffmeister za klavir (Izvestje
»Glasbene Matice« v Ljubljani 1894: 13–23). V primerjavi s predhodnim naèrtom je ta
naèrt obsenejši, pregled uènega gradiva za posamezne stopnje je bolj podroben. V
pogledu kvalitativnega napredka glasbenega izobraevanja je potrebno omeniti, da je
pouk violine obsegal e osem razredov in da so v tem uènem naèrtu za klavirski pouk po
konèanem osmem razredu zapisali tudi program višje šole za nadarjene uèence.
Izpostaviti se zdi smiselno naèrt teoretiènega pouka, saj se v primerjavi z današnjimi
smernicami zdi bolj zahteven (zgošèen).
Poleg stalne prenove uènih naèrtov si je odbor GM od samega zaèetka delovanja šole
prizadeval tudi za izdelavo in natis izvirnih uèbenikov. Prvi uèbeniki za pevski, klavirski,
teoretièni in violinski pouk so bili odraz potreb najveèjega števila uèencev, a tudi znanja in
izkušenj uèiteljev. Za potrebe svoje glasbene šole so pri GM leta 1885 izdali Razingerjeve
Pevske vaje (uèbenik je sledil Weinwurmovi metodi), kasneje še štiri zvezke Foersterjeve
Teoretièno-praktiène klavirske šole (1. in 2. zv. 1886, 3. zv. 1889 in 4. zv. 1890).
Foersterjeva šola je bila obvezni uèbenik za uèence klavirja na šoli GM veè desetletij in
bila veèkrat ponatisnjena.5 Bila pa je veè kot didaktièni pripomoèek; z glasbeno vsebino,
oprto na ljudsko (slovensko in èeško) dedišèino, je bila v skladu tudi z aktualnimi
narodnimi tenjami. Za potrebe glasbene šole je GM do prve vojne izdala še Hubadov
uèbenik Splošna, elementarna glasbena teorija ali zaèetni nauk o glasbi (razmnoeno za
interno rabo, 1902) in Zöllnerjevo vadnico Štirideset vaj v petju (domnevno 1908).
Navdušenje za ljudsko dedišèino, ki je v 19. stoletju narašèalo skupaj s tedaj prebujeno
narodno zavestjo, je spodbujalo uèitelje, da so za najmlajše uèence pisali priredbe ljudskih
pesmi. Ljudska pesem je bila osrednje sredstvo za pouèevanje osnov zahodnoevropske
umetne glasbe še v prvih desetletjih 20. stoletja (Dullea 2008-9: 35). Najmlajšim uèencem
violine sta uèitelja iga Polašek in Josip Vedral namenila zbirko priredb ljudskih pesmi
Slovenski mladini. Album 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja (1913).
Še pred prvo vojno je prièel na šoli GM pouèevati klavir Josip Pavèiè, ki je za uèence
prirejal ljudske pesmi. Zbirka teh priredb z naslovom Klavirski album za slovensko
mladino je izšla prviè po vojni leta 1919, njeni ponatisi v naslednjih desetletjih pa prièajo,
da je svoj didaktièni namen ohranila še mnoga desetletja.
46
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
4 Skupne vaje so bile v uènem naèrtu zapisane v razdelku VI.: »èetveroroèno na klavirju, za dva klavirja, za
klavir in gosli, za klavir in samospev, za klavir in zbor, za klavir gosli in petje, za mali orkester«. Gl. Uèni
naèrt šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, str. 10. Dokument hranijo v društvenem arhivu v ljubljanski
Narodni in univerzitetni knjinici.
5 Foerster je teoretiène napotke in navodila za izvajanje v tem uèbeniku napisal v slovenskem in nemškem
jeziku.
Razvoj teoretiènega in inštrumentalnega pouka – pot do izobraevanja poklicnih
glasbenikov
Na zaèetku 20. stoletja je bila šola GM osrednja ljubljanska glasbena šola. Rezultate
šolske dejavnosti GM so po eni strani odraali kvantitativni kazalci – vse veèje število
vpisanih uèencev in zaposlenih uèiteljev – po drugi strani pa kvalitativni kazalci –
podaljševanje glasbenega šolanja pri posameznem predmetu in razširjanje predmetnika.
Najveèji dele so takrat še vedno zavzemali uèenci klavirja; ti so veèinoma ostali
ljubiteljski glasbeniki, ki so muziciral v okviru domaèega salona. Odbor GM se je vse bolj
zavedal, da je potrebno v razvojne naèrte vkljuèiti tudi orkestralno glasbo, ki se je v veèjih
evropskih središèih vse bolj uveljavljala e od sredine 19. stoletja. V pogledu šolanja
orkestrskih glasbenikov je bil pereè zlasti problem izobraevanja pihalcev in trobilcev. Ti
so bili potrebni za izpolnitev naèrtov Slovencev, da bi ustanovili svoj civilni koncertni
orkester in s tem za izvedbo društvenih koncertov z vokalno-inštrumentalnim
repertoarjem ne bi bilo potrebno najemati vojaških godbenikov. Oddelek za pihala in
trobila so zaradi malomarnega odnosa uèencev in neznatnih uspehov e leta 1892 opustili
(Poroèilo o delovanji »Glasbene Matice« za leta 1888/9, 1889/90, 1890/1, 1891/2,
1892/3: 27), potem pa ga na zaèetku 20. stoletja znova vzpostavili, a dele uèencev pihal
in trobil je bil tudi takrat še zelo skromen. Statistièni podatki so nazorni. V šolskem letu
1909/10 je bilo na šoli GM vpisanih blizu 600 uèencev, od tega se je veè kot 200 uèencev
uèilo klavir, veè kot 100 violino, 2 èelo, 1 kontrabas, 10 flavto, 2 klarinet, po 1 uèenec pa
oboo, rog in pozavno. Pihala in trobila se je uèilo torej komaj 4 odstotke vpisanih uèencev
(Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podrunic v Kranju, Gorici in Trstu o 38.
društvenem letu 1909/10: 27).
Novo zarezo v razvoju glasbenega izobraevanja je pomenila prenova uènega naèrta leta
1906 (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 24–31). Za
klavirski pouk po konèanem osmem razredu so v uènem naèrtu zapisali tudi program višje
šole s seznamom skladb za nadarjene uèence. »Skupne vaje« so bile namenjene pripravam
za komorno in orkestralno igro. Le v grobem zasnovan je bil štiriletni naèrt za uèenje
violonèela in flavte. Da je pouèevanje pihal in trobil slabo napredovalo, kae zapis, da se
pouk viole, kontrabasa, klarineta, roga, trobente in pozavne »otvori, kadar se oglasi
zadostno število uèencev« (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu
1906/7: 24). Teave so bile predvsem z najemanjem uèiteljev za te inštrumente. Med
teoretiènimi predmeti so poleg splošne glasbene teorije, harmonije in kontrapunkta
uvrstili v uèni naèrt tudi pouk kompozicije in glasbene zgodovine, ki naj bi trajal najmanj
dve leti. Za študij kompozicije je bilo potrebno predhodno znanje harmonije in
kontrapunkta, dveletni program pa je zajel analizo forme in »poskuse v komponiranju«
ljudskih in umetnih pesmi, klavirskih, komornih in orkestralnih skladb v formi sonate ter
študij in partiturno igro, ter »poskuse v instrumentaciji manjših klavirskih skladb«
(Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 26). V omenjenem
uènem naèrtu zajeti program je bil namenjen inštrumentalistom, pa tudi dirigentom in
skladateljem, torej razliènim profilom poklicnih glasbenikov. S tem je šola GM poèasi
dosegala višjo (konservatorijsko) raven glasbenega izobraevanja.
47
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Pri izpopolnjevanju uènih naèrtov za ustanovitev konservatorija se je vodstvo šole GM
zgledovalo tudi pri šoli Hrvaškega glasbenega zavoda (Hrvatski zemaljski glazbeni
zavod) v Zagrebu. V tem pogledu je nazorna primerjava omenjenega naèrta GM iz leta
1906 z uènim naèrtom zagrebške šole, natisnjenim leta 1910 (Nauèna osnova za uèenike i
uèenice glazbene škole Hrvatskoga zemaljskega glazbenoga zavoda u Zagrebu 1910), ki z
bogatejšo vsebino in premišljenim stopenjskim programom predstavlja zasnovo bodoèega
konservatorijskega izobraevanja. Pouk klavirja in violine je tam potekal na pripravljalni,
niji in višji stopnji, za klavir v vsaki stopnji po tri leta, za violino (in violonèelo) v
pripravljalni dve, potem pa po tri leta. Imeli so program za kontrabas, flavto, klarinet,
oboo, fagot, rog, harfo v niji in višji stopnji, v vsaki po tri leta. Pouk orgel je trajal tri leta.
Teoretièna znanja so vkljuèevala splošno teorijo, nauk o harmoniji, kontrapunktu in fugi,
kompozicijo. Po eno leto je potekal tudi pouk glasbene zgodovine, hrvaškega jezika,
hrvaške poetike, hrvaške literature in italijanskega jezika. Ti dopolnilni predmeti so bili
namenjeni izobraevanju profila celostnega poklicnega glasbenika, ki naj bi poleg
tehniènih vešèin igranja pridobil širši vpogled v umetnost (Kos 1978: 87). Pri tem je
potrebno izpostaviti še, da se je naèrt glasbenega pouka razlikoval za redne in izredne
uèence, kar je bilo posledica loèevanja glasbenega izobraevanja za poklicno in za
ljubiteljsko delovanje.
Po 1908 se je odbor GM zaèel intenzivno pripravljati na ustanovitev konservatorija
(Budkoviè 1992: 279–282, Cigoj Krstuloviè 2015: 164–166). Smatral je, da je šola GM v
1909/10 v programskem smislu pripravljena za reorganizacijo in formiranje višje
(oziroma visoke) stopnje, kar je razvidno tudi iz objave, da nudi glasbena šola izobrazbo v
klavirju in violini do »popolne konservatorijske in koncertne višine«, izobrazbo v vseh
ostalih inštrumentih do »dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru« ter dodatno
orkestrske ansambelske vaje in vaje komorne glasbe, izobrazbo v solopetju »do operne in
koncertne višine«, znanje znanstveno-teoretiènih ved (glasbene teorije, harmonije in
kontrapunkta, kompozicije in glasbene zgodovine) kot predpogoj za skladanje, dirigiranje
in zborovodstvo, v zborovskem petju pridobitev znanja za sodelovanje v zborih in na
koncertih (Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podrunic v Kranju, Gorici in Trstu o
38. društvenem letu 1909/10: 29).
Pridobitev dovoljenja za ustanovitev konservatorija je prepreèila prva vojna in z njo
izredne politiène razmere v monarhiji in prestolnici. Obdobje med letoma 1914 do 1918
pa za šolo GM ni pomenilo stagnacije, kar prièajo statistièni podatki: šola GM je imela v
šolskem letu 1917/18 veè kot 800 uèencev, kar je bilo do tedaj najveèje število uèencev;
uèiteljev je bilo 15 (Slovenski narod 1918: 3). Pouèevali so teorijo, mladinsko petje,
solopetje, klavir, violino, violonèelo, harmonijo, flavto in koncertno zborovsko petje.
Enako velja za šolo Filharmoniène drube, na kateri so v šolskem letu 1917/18 pouèevali
teorijo, solopetje, klavir, violino, violo, violonèelo in komorno igro. Èeprav je imela
štirikrat manj uèencev (180) kot šola GM, pa je imela šola Filharmoniène drube v
tehniènem in umetniškem smislu zahteven program, kar kaejo njeni uèni naèrti.6
48
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
6 Prim. Lehrplan und Lehrstoffverzeichnis für den Unterricht an der Musikschule der Philharmonischen
Gesellschaft in Laibach in Verzeichnis des Lehrstoffes welcher an der Musikschulen der Philharmonische
Gesellschaft in Laibach in Verwendung ist. Dokumenta se nahajata v arhivu Filharmoniène drube v
Narodni in univerzitetni knjinici v Ljubljani.
Za kvalitetno izvedbo pouka na tej šoli so poskrbeli izjemni uèitelji, ki so vzgojili tudi
nekatere mednarodno uveljavljene glasbenike.7
Šola in konservatorij Glasbene matice v iskanju narodnega in umetniškega
poslanstva (1919–1926)
Ideja o konservatoriju, moderni glasbeno-izobraevalni instituciji, osnovani na narodnih
osnovah, se je na zaèetku 19. stoletja širila po evropskem prostoru. V Pragi je bil
konservatorij ustanovljen leta 1811, dunajski konservatorij je leta 1817 ustanovilo
Društvo ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde), od srede 19. stoletja pa je
institucionalni razvoj višje in visoke stopnje glasbenega izobraevanja še bolj opazen.8
Ljubljanski konservatorij GM, ustanovljen leta 1919, je bil zasnovan po vzoru praškega in
dunajskega, zgled njegovemu vodstvu pa je bilo tudi delovanje zagrebškega
konservatorija, ki je bil ustanovljen tri leta pred ljubljanskim. Namen glasbenega
izobraevanja je bil na ljubljanskem konservatoriju enak kot v zaèetnem obdobju
delovanja konservatorijev drugod po Evropi: zagotoviti potrebne strokovne temelje za
poklicno glasbeno delo, primerno pevsko, inštrumentalno in teoretièno izobrazbo
pevovodjem in glasbenim uèiteljem, koncertnim in opernim pevcem, opernim in
koncertnim dirigentom in inštrumentalistom za igranje v orkestru. Šola za »glasbene
inštrumente« je trajala šest do sedem let, enako tudi »šola za glasbeno teorijo«, z oddelki
za koncertne, operne, zborovske dirigente in uèitelje, ki je obsegala elementarno teorijo,
harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo, šola opernega in koncertnega petja je trajala šest
let (Hubad 1919: 59). Sprva so bili v predmetnik konservatorija vkljuèeni tudi dramatièna
in operna šola (predvideni so bili trije letniki) ter govorniški teèaj, zato so poleg
glasbenikov šolo obiskovali tudi bodoèi dramski igralci. Ravnatelj M. Hubad je ob
ustanovitvi izpostavil umetniško in narodno poslanstvo konservatorija: »Konservatorij
naj bo kulturno svetišèe glasbene, operne in dramatiène umetnosti. Osamosvoji, pospešuje
in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kulturo do najvišje popolnosti,
ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi. […] Potrebujemo umetnikov
pijanistov, vijolinistov, èelistov, solistov; konservatorièno izobraenih glasbenih uèiteljev
za vse predmete po glasbenih šolah, gimnazijah, uèiteljišèih, realkah, licejih, mešèanskih
šolah; v društvih pevovodij, v gledališèih kapelnikov in korepetitorjev, za koncerte
koncertnih dirigentov itd. Resno delujoèi konservatorij bo mogel lastne dravljane
izobraziti in podati svojemu narodu. […] Gojitev in izobraevanje orkestralnih
glasbenikov je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi
Jugoslaviji nujno potrebno, da ne bomo vezani na import iz tujih drav« (Hubad 1919:
59).
49
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
7 Kvaliteten pouk na šoli Filharmoniène drube so omogoèali violinski pedagog Hans Gerstner ter uèitelja
klavirja Joseph Zöhrer in Gustav Moravec, ki so vzgojili tudi nekatere uveljavljene poklicne glasbenike,
med njimi violinista Lea Funtka. Kuret (2005), str. 235–238.
8 Na dunajskem konservatoriju so najprej pouèevali petje, od leta 1819 do 1834 pa so postopoma dodajali
na predmetnik še pouk ostalih inštrumentov in teoretiène predmete. Kmalu za Dunajem so konservatorij
ustanovili še v drugih blinjih avstrijskih mestih: Gradcu (1817), Innsbrucku (1819), Linzu (1823),
Celovcu (1828) in Mozarteum v Salzburgu (1841). Od srede 19. stoletja je viden institucionalni razvoj v
drugih evropskih mestih: v Leipzigu je bil konservatorij ustanovljen leta 1843, v Kölnu 1845, Münchnu
1846, Berlinu 1850, Dresdnu 1856, Bernu 1858, St. Petersburgu 1862, Baslu 1866, Weimarju 1872, v
Moskvi in Hamburgu 1873, Budimpešti 1875, Rimu 1877 in v Brnu 1882. Cahn (2001), str. 315–317.
21. maja 1919 so na seji GM sklenili, da zaènejo s pouèevanjem na predstopnji
konservatorija, in septembra istega leta v èasopisu Slovenski narod objavili termine za
sprejemne izpite za klavir, violino, solopetje, harmonijo in kontrapunkt ter za dramatièno
šolo (Slovenski narod 1919: 5). Septembra 1919 se je na šolo GM, ki je obsegala nijo
štiriletno pripravljalno stopnjo ter srednjo in višjo triletno stopnjo, vpisalo skupaj veè kot
tisoè uèencev in študentov. Dramska, operna in orkestralna šola se je konec leta 1919
preimenovala v Jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost, ki je na
zaèetku leta 1920 pridobil pravico javnosti in deelno podporo.9
Realizacijo ambiciozno zastavljenega izobraevalnega programa na konservatoriju, ki je
do leta 1926 deloval pod okriljem GM, so v prvih letih ovirale teave objektivnega in
subjektivnega znaèaja. Ker je društvo moralo samo vzdrevati delovanje konservatorija,
je zaradi velikih stroškov zašlo v finanène teave, probleme pa so imeli tudi s
pridobivanjem primerno izobraenih uèiteljev. Razmere na konservatoriju v prvih letih
delovanja nazorno prikae avtobiografski zapis Vide Jeraj, hèerke uèitelja in vodje
Orkestralnega društva GM Karla Jeraja, ki je po konèanih dveh letih na dunajskem
konservatoriju leta 1919 nadaljevala študij violine v Ljubljani: »Trpela sem, ker študij v
moji domovini ni potekal po dunajskih merilih. Dopolnilni predmeti so bili namenjeni
izobrazbi diletantov. Zahteve minimalne. Violino me je sprva pouèeval profesor Zika, ki
je kmalu odšel. K sreèi sem potem dobila odliènega pedagoga Jana Šlajsa, ki mi je
omogoèil pravi študij violine. Sam je bil po študiju pri Ševèíku v domovini uèenec
slovitega volinskega uèitelja Grüna v Sankt Petersburgu v Rusiji […]. Pod vodstvom
profesorja Šlajsa sem do leta 1925, po šestih letih, zakljuèila svoj študij violine z izvedbo
koncerta Tora Aulina« (Jeraj-Hribar 1992: 58–59).
S šolskim letom 1926/27 – potem, ko je bil konservatorij podravljen (leta 1926 delno,
naslednje leto pa v celoti) – sta bila šola GM in konservatorij organizacijsko loèena, a sta
delovala v istih prostorih in nekateri uèitelji so pouèevali na obeh izobraevalnih
inštitucijah. Hkrati z organizacijo loèenih izobraevalnih ustanov so se predrugaèile
izobraevalne smernice šole GM. Še naprej je nudila glasbeni pouk ljubiteljem za domaèe
muziciranje, po drugi strani pa je poleg izobraevanja najširših plasti glasbenih ljubiteljev
omogoèala pridobitev primerne ravni glasbenega znanja za nadarjene uèence, ki so se
eleli z glasbo ukvarjati poklicno in se vpisati na srednjo in višjo oziroma kasneje tudi
visoko stopnjo izobraevanja v okviru konservatorija. Bila je torej tudi predstopnja
konservatorija. Po konèanem èetrtem razredu so uèenci opravljali izpit za vstop v
konservatorij, se pravi na srednjo stopnjo, lahko pa so nadaljevali šolanje na (niji) šoli
GM. Na šoli GM so pouèevali solopetje in vse inštrumente: najveè zanimanja je bilo za
pouk klavirja in violine, za ostale inštrumente je bilo zanimanje še vedno zelo skromno.
Da je tudi v obdobju po prvi vojni izobraevalna dejavnostjo ostala ognjišèe vsega
društvenega dela GM in šola njegova osrednja os, je simptomatièno kazal tudi
50
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
9 Na odborovi seji GM so odloèili o napisu na izdanih sprièevalih: »Glasbena matica v Ljubljani –
Jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost s pravico javnosti temeljem odbora
poverjeništva za uk in bogoèastje v Ljubljani št. 6453 z dne 5. 1. 1920«. Gl. XIII. odborova seja dne 28.
prosinca 1920.
vokalno-inštrumentalni nastop uèencev šole GM ob petdesetletnici njenega delovanja leta
1932. Šola GM je do druge vojne ostala osrednja in najveèja ljubljanska glasbena šola.10
Izvenšolsko glasbeno izobraevanje v GM je potekalo v sklopu vaj in nastopov
društvenega orkestra in pevskega zbora, ki sta vseskozi ostala ljubiteljska. Z vajami so
ljubiteljski glasbeniki izboljševali tehniène sposobnosti igranja oziroma pevske
sposobnosti, z urjenjem zahtevnega programa in s samimi nastopi pridobivali umetniške
izkušnje. Orkestralno društvo GM, ustanovljeno leta 1919, je bilo uèilnica ne samo za
ljubiteljske, temveè tudi za bodoèe poklicne glasbenike, saj so v njem igrali tudi študenti
konservatorija.
Poleg zavzemanja za umetniški napredek so delovanje GM tudi v obdobju med obema
vojnama vodili prosvetni nameni. Katere nazore o pomenu glasbene vzgoje je zagovarjal
odbor GM vse od ustanovitve in tudi v obdobju med obema vojnama, dobro ponazarjajo
misli iz govora Julija Betetta, ravnatelja konservatorija in šole GM na slovesnosti ob
10-letnici podravljenja konservatorija leta 1936: »Prava umetnost, pa najsi bo katerikoli
vrste, je in mora biti naša kulturna dobrina. Prava umetnost, ki išèe oploditve v lastnem
narodu, ki se razvija v svojih izraznih sredstvih ne samo z vidika splošnih umstvenih
dognanj, temveè išèe izraza v svojstvenem psihološkem razpoloenju naroda, je kakor
blagodejno sonce, ki nam po strašni nevihti obuja vero v jutrišnji dan. […] Glasba, katere
neizpodbiten vpliv na duševno razpoloenje èloveka je dognan, kae pot, po kateri nam je
kreniti v kraljestvo sonca, kjer vlada plemenito èustvovanje do svojega blinjega, ki edina
zamore ustolièiti zakone harmonske modulacije v pravcu, ki nas povede do blagoglasnega
zakljuèka iz disonanc duševne razrvanosti današnjih dni. […] Za pravilno spoznavanje in
umevanje glasbe, te najpopularnejše in širokim plastem najblije in najdostopnejše
umetnosti, pa je potrebna pravilna glasbena vzgoja. Baviti se z umetnostjo glasbe,
spoznavati njene tajnosti oplemeniti duševno nastrojenje, izoblikuje znaèaj. […] Pravilen,
sistematièen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v svetu duševnosti in èustvenosti
posameznika, ga vzgaja h kritiènemu opazovanju in dojemanju« (Betetto 1936: 4–5).
Ustanovitev konservatorija Glasbene matice – mejnik v razvoju glasbenega
izobraevanja?
Z ustanovitvijo konservatorija je odbor GM izpolnil najpomembnejši cilj, zastavljen e ob
svoji ustanovitvi – vzpostavil je institucionalne temelje izobraevanja poklicnih
glasbenikov. Ob tem se postavlja vprašanje ali, oziroma kakšen mejnik je pomenila
ustanovitev konservatorija v razvoju glasbenega izobraevanja na Slovenskem. Da je
ustanovitev konservatorija, ki je prva leta deloval pod okriljem društva, pomenila šele
izhodišèe za novo kvalitativno razvojno raven glasbenega izobraevanja, poleg zgoraj
omenjenih avtobiografskih spominov ene izmed prvih študentk Vide Jeraj simptomatièno
razkrije tudi zapis Stanka Vurnika iz leta 1929 v reviji Dom in svet. V njem se je zavzel za
modernizacijo konservatorija, prenovo programa, uènih metod in uènega gradiva, ki bi
51
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
10 V novih politiènih razmerah po koncu prve vojne je šola Filharmoniène drube prenehala delovati. V
Ljubljani sta tedaj delovali tudi Orglarska šola in od leta 1927 glasbena šola Narodno-eleznièarskega
društva Sloga, obe sicer z drugaènimi vzgojno-izobraevalnimi cilji in glasbenimi ambicijami kot šola
GM. Budkoviè (1995), str. 240–268.
omogoèili razvoj od »obrtniško-rokodelskega« pouka do izobraevanja »glasbene
inteligence v višjem smislu umetnostne izobrazbe«, poleg izobraevanja poustvarjalcev je
predlagal tudi torej tudi izobraevanje skladateljev, kar bi omogoèalo razvoj komorne in
orkestralne glasbe (Vurnik 1929: 63–64).
Postopni razvoj (modernizacija) pouka v naslednjih dveh desetletjih, ki so ga omogoèali
znanje in izkušnje njegovih nosilcev (uèiteljev), so omogoèili izpolnitev v tehniènem in
umetniškem pogledu dovolj visoke ravni pouèevanja za specializacijo raznovrstnih
glasbenih poklicev. V naslednji razvojni fazi izobraevanja – z ustanovitvijo Glasbene
akademije leta 1939, ki je imela poloaj visoke šole, in še bolj po koncu druge vojne – so
glasbene razmere omogoèale primerno strokovno podlago, da so se zgoraj omenjene
Vurnikove zahteve lahko postopno uresnièevale. V tej fazi je bilo omogoèeno tudi
izobraevanje inštrumentalnih solistov – virtuozov ter skladateljev, kar je bil potreben
pogoj za glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, primerljivo z drugimi evropskimi
mesti.
Literatura
Anonimno, 1884. Glasbena Matica. Slovenski narod, let. 17, št. 58, str. 2.
Anonimno, 1918. Obèni zbor »Glasbene Matice«. Slovenski narod, let. 51, št. 156, str.
3.
Anonimno, 1919. Konservatorij »Glasbene Matice«. Slovenski narod, let. 52, št. 214,
str. 5.
Betetto, Julij. 1936. 10 let dravnega konservatorija. Poroèilo o šolskem letu 1935–36.
Ljubljana: Dravni konservatorij in šola Glasbene matice, str. 4–5.
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od zaèetka 19.
stoletja do nastanka konservatorija. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Od nastanka
konservatorija do Akademije za glasbo 1919–1946. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Cahn, Peter. 2001. Conservatories. III. 1790–1945. 3. Germany and Central Europe. V:
Sadie, Stanley in Tyrrell, John (ur.): The New Grove Dictionary of Music and
Musicians, zv. 6. London: Macmillian, 2001, str. 315–317.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2000. Gerbiè in Glasbena matica. V: Škulj, Edo (ur.):
Gerbièev zbornik (Knjinica Cerkvenega glasbenika, Zbirka 5, Knjina zbirka, zv. 14).
Ljubljana: Druina, str. 127–138.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2015. Zgodovina, spomin, dedišèina. Ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU.
Dullea, Rhoda. 2008-9. Populism and folklorism in Central European music pedagogy
of the nineteenth and early twentieth centuries. Journal of the Society for Musicology
in Ireland, let. 4, str. 35–53.
52
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Fend, Michael in Noiray, Michel (ur.). 2005. Musical education in Europe
(1770–1914): Compositional, institutional and political challenges. Berlin: Berliner
Wischensafts-Verlag.
Foerster, Anton. 1886–1890. Teoretièno-praktièna klavirska šola /
Theoretisch-praktische Klavierschule. Ljubljana: Glasbena matica.
Hubad, Matej. 1919. Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani.
Cerkveni glasbenik, let. 42, št. 7–9, str. 59.
Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani. 1894. Ljubljana: Glasbena matica.
Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podrunic v Kranju, Gorici in Trstu o 38.
društvenem letu 1909/10. 1910. Ljubljana: Glasbena matica.
Izvestje »Glasbene Matice« o 36. društvenem letu 1907/8. 1908. Ljubljana: Glasbena
matica.
Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7. 1907. Ljubljana:
Glasbena matica.
Jeraj-Hribar, Vida. 1992. Veèerna sonata. Spomini z Dunaja, Pariza in Ljubljane
1902–1933, po pripovedovanju zapisal Marjan Kovaèeviè, uredil Marko Uršiè.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kos, Koraljka. 1978. Razdoblje Vjekoslava Klaiæa 1890–1920. Arti musices, let. 9, št.
1–2, str. 81–106.
Kuret, Primo. 2005. Ljubljanska Filharmonièna druba 1794–1919. Kronika
ljubljanskega glasbenega ivljenja v stoletju mešèanov in revolucij (zbirka Korenine).
Ljubljana: Nova revija.
Lehrplan und Lehrstoffverzeicnis für den Unterricht an der Musikschule der
Philharmonischen Gesellschaft in Laibach. Ljubljana: Filharmonièna druba.
Nauèna osnova za uèenike i uèenice glazbene škole Hrvatskoga zemaljskega
glazbenoga zavoda u Zagrebu. 1910. Zagreb: Hrvatski zemaljski glazbeni zavod.
Neunter Jahres-Bericht der philharm. Gesellschaft in Laibach vom 1. Oktober 1871
bis letzten September 1872. 1872. Ljubljana: Filharmonièna druba.
Okoliš, Stane. 2016. Ustanovna doloèila prve javne glasbene šole na Slovenskem. V:
Okoliš, Stane in Gruden, Nea (ur.): Dostopno in plemenito. Katalog razstave ob
200-letnici ustanovitve prve javne glasbene šole v Ljubljani, Ljubljana: Zveza
slovenskih glasbenih šol in Šolski muzej, str. 32–37.
Poroèilo o delovanji »Glasbene Matice« za leta 1888/9, 1889/90, 1890/1, 1891/2,
1892/3. 1893. Ljubljana: Glasbena matica.
Pravila Glasbene Matice v Ljubljani. 1872. Ljubljana: Glasbena matica.
Richter, Christoph. 1997. Musikausbildung. V: Finscher, Ludwig (ur.): Die Musik in
Geschichte und Gegenwart, zv. 6, 2. izdaja, Kassel […]: Bärenreiter, str. 1016–1035.
53
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Schulordnung für die Musikschule der philharmonischen Gesellschaft in Laibach.
1875. Ljubljana: Filharmonièna druba.
Schulstatut der phiharmonischen Gesellschaft in Laibach, 1887. Ljubljana:
Filharmonièna druba.
Steska, Viktor. 1929. Javna glasbena šola v Ljubljani. Cerkveni glasbenik, let. 52, št.
1–2, str. 22–25; št. 3–4, str. 52–55; št. 5–6, str. 82–86; št. 7–8, str. 115–118; št. 9–10,
str. 143–148; št. 11–12, str. 179–182.
Verzeichnis des Lehrstoffes welcher an der Musikschulen der Philharmonische
Gesellschaft in Laibach in Verwendung ist. 1902. Ljubljana: Filharmonièna druba.
Vurnik, Stanko. 1929. Glasba. Slovensko glasbeno ivljenje l. 1928. Dom in svet, let.
42, št. 1–2, str. 63–64.
Summary
The conception of public music education in the nineteenth-century Slovenian territory
was primarily developed in line with the requirements of music practice. The
establishment of public music schools also encouraged the consideration of ethical
impacts of music-making, which shaped the history of the idea of the European and
particularly German area. This Enlightenment idea influenced the understanding of the
importance that singing had in general education as well as for raising national
consciousness. The organisation of the first public music schools across the Slovenian
provinces reflected the general and music-historical development, and the contents of
music education in individual institutional frameworks were conditioned on different
understandings of music.
Until World War I, the Ljubljana-based Glasbena matica Music School (founded 1882)
was the central and the largest institution of music education in the Slovenian territory,
which, alongside the Philharmonic Society, set the institutional frameworks for teaching
amateur and professional musicians. The Glasbena matica Music School was the result of
Slovenian aspirations towards achieving cultural independence from the state-imposed
culture, which was based on the German language. Its primary objective was to promote
the artistic development of Slovenian music. In quantitative terms, the Glasbena matica
Music School was making relatively great strides, with nearly five hundred students in the
academic year of 1907/8, about three times the number than the School of the
Philharmonic Society.
The organisation and teaching methods at the Ljubljana-based Glasbena matica Music
School were dictated by the music conditions as well as the guiding principles of cultural
nationalism, i.e. Central European populist ideas on education for the masses and the use
of folksongs as teaching material. Choir singing was compulsory for all pupils and singing
instruction also set the basis of instrumental and theoretical instruction. Beside choir and
solo singing instruction provided by the school, the greatest progress was made in the
piano and violin instruction. In light of the bourgeois music practice, piano students,
54
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
unsurprisingly, made up the largest proportion of all students, most of whom remained
amateur musicians performing for domestic salon entertainment. As for orchestral music
education, which the society’s board encouraged at the beginnings of the twentieth
century, the teaching of wind and brass instruments posed the most pressing problem. The
Glasbena matica Music School prepared the ground for the establishment of its
conservatory by raising the difficulty level of instruction and the progressive introduction
of instruction for all instrumental and theoretical subjects. The dynamic period at the turn
of the nineteenth and twentieth centuries was marked by curricular reforms (1887, 1894,
and 1906) and editions of original textbooks for singing, piano and violin instruction.
With the establishment of the conservatory in 1919, Glasbena matica achieved its most
important objective and set the professional foundations for the spread of professional
music work. The conservatory operated under Glasbena matica until 1926, after which it
was nationalised. Its national and artistic mission came to full fruition with the progressive
development (modernisation) of instruction over the next two decades, when the teachers’
expertise, experience and skills could finally ensure the acquisition of knowledge in a
wide array of music professions. At that stage, education was also provided to
instrumental solo players–virtuosos, as well as composers, which was a necessary
prerequisite for setting the basis for all forms of national music practice that would be on a
par with other European cities.
55
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...