Poitnlna platana v yo*ow#ni Lfvbifaiii, sobota 8. jaMfa 1989. Posledice bolgarskega državnega obiska v Berlinu: Nemčija bo pomagala bolgarskim upravičenim zahtevam na Balkanu.. Berlin, 8. julija. o. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov jo sooči odpotoval iz Berlina, kjer se je mudil tri dni na uradnem obisku. O posvetovanjih med tem obiskom jo bilo snoči iz-'ano uradno poročilo, ki pravi: Razgovori ob obisku bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra G. Kjoseivanova v Berlinu, so se nanašali na splošni položaj in na vprašanja, ki neposredno zadevajo obe državi. Razgovori so potekali v duhu zgodovinskega sodelovanja ter dobrih odnošajev med Bolgarijo in Nemčijo ter dokazali, da vlada med obema državama prisrčno prijateljstvo. Potrdili so resnico, da je Bolgarija steber reda in miru na Balkanu. Zunanja ministra sta pri teh razgovorih ugotovila voljo Bolgarije in Nemčije, da bosta še poglobili prisrčne zveze na političnem, gospodarskem in kulturnem _ področju. Podobna zatrdila so bila izrečena tudi v zdravicah v. Ribbentrop in Kjoseivanov na slovesni večerji. Današnji nemški tisk obsežno razpravlja o obisku bolgarskega ministrskega predsednika ter mn pripisuje velik pomen za bodočnost odnošajev med Nemčijo in Bolgarijo. Nemčija bo Bolgariji pomagala, da se bodo izpolr nile njene upravičene zahteve na Balkanu. 0 teh zahtevah sta Kjoseivanov in Ribbentrop tudi obsežno razpravljala, zlasti o vprašanju Dobrudže, jn dostopa Bol- garije na Egejsko morje. Tega dela razgovorov Kralj v Dubrovniku Dubrovnik, 8. Julija, m. Včeraj je obiskal Dubrovnik Nj. Vel Peter 1L V mestu se je zadržal več ur ter si ogledal vse kulturne znamenitosti tega kraja. Prebivalstvo je kralja povsod navdu-ieno pozdravilo. Predsednik bolgarske vlade se bo na poti iz Nemčiie ustavil na Bledu Botlja, 8. fuHJa- na. Organ bolgarske vlade »Dne*, potrjuje vesti iz Berlina, da se bo predsednik bolgarske vlade dr, Kjoseivanov nazaj grede ustavil tudi na Bledu, kjer se bo sestal z na. iim zunanjim ministrom Aleksandrom Cin car-Markovičem uradno poročilo ne omenja, zaradi česar sklepajo, da nemška podpora za uresničenje teh bolgarskih zahtev še ni dobila izraza v bližnji bodočnosti. Budimpešta, 8. julija, m. Romunsko časopisje spremlja razgovore, ki jih je imel predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov z vodilnimi nemškimi politiki. Razlaga tudi zdravici, ki sta jih izrekla snoči oba zunanja ministra. Tem zdravicam posveča daljši članek tudi časopis »L’In-depcndance Roumnine«. Nastopa odločno proti zdravicama, za kateri pravi, da dišita po bolgarskem revizionizmu. Omenjeni list razčlenjuje vse dosedanje romunske izjave, ki so jih dali kralj Karel, predsednik vlade Ca-linescu in zunanji minister Gafeneu. Končno poudarja, da Romunija pričakuje bolgarsko revizionistično ofenzivo z vso resnostjo im mirno. Pravi, da nihče ne more zlomiti volje romunskega naroda, če se ta zaveda, da je njegovo vodstvo odvisno od njega samega. Zato Romuni mislijo v prvi vrsti na svoja lastna sredstva in na svojo slogo. Južni Tirolci se ne mara.o seliti iz svojih sora Meran, 8. julija. Italijanske oblasti so ukrenile vse potrebno, da bosta že v kratkem začela poslovati posebna urada za preselitev Nemcev iz Južne Tirolske v Nemčijo ter v južno Italijo. Urada bosta odprta v poglavitnih nemških središčih na južnem Tirolskem: v Bozenu in v Meranu. JJstanovitev teh uradov je v zvezi z načelnim sklepom Nemčije in Italije, da T Vl- za .vs.e‘ei rešita vprašanje Južne tirolske, ki je bilo med njima sporno in L, il! . dobro razmerje zlasti zadnja i;+ič’nn irS!ia ?mčija in Italija začeli poli fenoli?0 bo1 j. sodelovati. Ker bi na-™ P ?1fPlu i1? vojaškemu sodelova-DJU f J„UZn1,Tlrolske, ki je še vedno popolnoma nemška po prebivalstvu, ne- preneh 1P Jnl°. do nasprotstev in iJuw?Ir lečkrat Strani nemški kancler Hitler večkrat slovesno zagotovil, da je meja med Italijo m Nemčijo večna in nedotakljiva, sta se zaveznici odločili, da to sporno vprašanje rešita g podobnim Ukrepom, kakor sta to storili leta 1921. Grčija in Turčija. Sklenili sta, da bosta nemško prebivalstvo iz Južne Tirolske preselili. Kdor bo hotel iti v Nemčijo, pjde tja, vsi drugi Tirolci pa bodo morali rodna tla zamenjati s Sicilijo ter Južno Italijo. Tamošnje prebivalce bodo pa poslali na Južno Tirolsko. Kdor se bo preselitvi upiral, bodo njegovo zemljo razlastili ter ga poslali v konfinacijo. Za preselitev prihaja v poštev kakih 250.000 Tirolcev, katerih nemštvo je navzlic novi oblasti po vojni ostalo nedotaknjeno, kar tudi ni čudno, saj je ljudstvo tvorilo svoje čase narodnostno najzaved-■ejši del avstrij%kega prebivalstva in Je *»•* Andreja Hoferja dalje prestalo jurske boje za svojo zemljo in narodno samobijtnuet. sir« ovi?.a,° sporazumu glede Južne Tirol-«f>n» • n* b**a uradno nikjer razgla- Pov,zroiila ogromno razburje-Iir,„Priza^e*im prebivalstvom, ki je * P« TipVZ?n0'vS svoJ° gorsko zemljo. •K° j®l,at®r'h krajih je ob teh vesteh prišlo do nevarnega gibanja, da so morale italijanske oblasti izdati'nekaj izrednih ukrepov za zagotovitev javne varnosti. Tirolsko ljudstvo se s sporazumom o preselitvi noce in noče sprijazniti Po poročilih iz MUan?, se bodo iz Južne Tirolske morali v Nemčijo preseliti nemški, bivši avstrijski drzvavljani> katerih je nekaj nad 18.000. Nemški konzul v Milanu Behne je te dni imel z zastopniki teh nemških državljanov v_ Meranu daljši posvet, na katerem jih je obvestil, naj se pripravijo za takojšni odhod v Nemčijo. Egiptovski zunanii minister na Bledu in na Brdu Njegov obisk v balkanskih državah ni naperjen proti NemčtN Belgrad, 8. Julija, m. Po večerji ki Jo Je snoči priredil zunanji minister Aleksander Cincar-Mar-kovič na čast egiptskemu zunanjemu ministru Ja-hiji paši, se je visoki gost odpeljal iz Belgrada na Bled, in bo sprejet tudi pri knezu namestniku Pavlu na Brdu. Z večernim vlakom se bo Jahija paša znova vrnil z Bleda v Belgrad, kjer se bo nadaljeval njegov program bivanja v Jugoslaviji Na sinočni slavnostni večerji v belgrajskem gardnem domu, katere so se poleg številnih naših ministrov udeležile številne ugledne osebnosti iz diplomatskih, vojaških in političnih krogov, je naš zunanji minister dr. Cincar Markovič nazdravil svojemu egiptovskemu tovarišu. V zdravici je poudaril pomen tega obiska v naši prestolnici. Dal je izraza prepričanju, da se bodo gospodarski stiki med Jugoslavijo in Egiptom, ki se že dolgo poznata in cenita, še poglobili, hkratu s prijateljskimi zvezami med obema državama. Napil je egiptovskemu vladarju, zunanjemu ministru in prijateljskemu egiptovskemu narodu. Egiptovski zunanji minister je v odgovoru na to zdravico poudaril verske in kulturne vezi med egiptovskimi ter našimi muslimani. Prisrčni od-nošaji med Egiptom in Jugoslavijo so se razvijali v znamenju medsebojnega spoštovanja, zaupanja ter na ozračju miru. Poglobitev trgovskih stikov med obema državama bo izraz resnične vzajemnosti med Jugoslavijo in Egiptom. Ljubljana, 8. julija. Z današnjim drugim belgrajskim brzovlakom »e je pripeljal v Ljubljano egiptovski zunanji minister Jahia paša s svojim spremstvom. Rednemu brzemu vlaku sta bila priključena dva salonska vagona za egiptovskeg gosta in njegove spremljevalce. Uradnega sprejema na ljubljanski postaji ni bilo, ker so tuji gostje po kratkem postanku nadaljevali pot na Bled. Pač pa je Jahia paša sprejel zastopnike naših listov ter ves Čas postanka ostal z njimi v prijaznem razgovoru, ki se je nanašal med drugim na Slovence in Slovenke, prebivajoče v Egiptu. Berlin, 8. jul m. Egiptsko poslaništvo v Berlinu je izdalo obvestilo, v katerem odločno zanika vse vesti o sklenitvi, oziroma o nameravani sklenitvi vojaške zveze med Turčijo in Egiptom. Poročilo ugotavlja, da obisk turškega zunanjega ministra Jahia v balkanskih državah nima namena kakor koli podpirati politiko obkoljevanja Nemčije. Nov letalski sporazum med AngN|o in Francijo London, 8. jul. o. Francoska in angl&ika vlada sta pripravljali sporazum, po katerem bo angleškim letalcem dovoljeno uriti se v poletih nad francoskim ozemljem, francoskim letalcem pa nad angleškim ozemljem. Ta sporazum je bil potreben iz obrambnih razlogov, da se francoski in angleški letalci seznanijo s ozemljem zavezniške države, katero bodo morali ob morebitni vojni braniti. Drugi razlog je važen predvsem za angleško letalstvo. Površina Anglije je premajhna, da bi se angleški ^ piloti nad njo mogli uriti v potrebnih vajah, ki zahtevajo daljše letenje. Zaradi tega je angleško letalsko ministrstvo naredilo vue potrebne korake za omenjeni sporazum. To važno dejstvo pomeni nov korak pri organizaciji enotnega vojaškega nastopanja Anglije m Francije v miru in vojni. V angleški javnosti vlada veliko _ zanimanje za sporazum o sodelovanju med angleškim in francoskim vojnim letalstvom. Angleška letala se bodo praktično vadila leteti brez spuščanja iz Anglije do posameznih krajev v južni in jušnovzhodni Franciji. Sporazum bo določal najtesnejše sodelovanje, tako da bodo eni lahko izkoristili* skušnje, ki jih imajo drugi. Angleški ukrepi ob morebitnem napadu na Gdansk V ponedeljek bo predsednik anglcike govoril o n ih vlede Cbtmbokfn London, 8. julija, o. Poluradno poročajo, da bo predsednik angleške vlade Chamberlain v ponedeljek imel v poslanski zbornici pomemben govor. V njem bo razložil, kaj namerava Anglija ukreniti, če bi kdorkoli hotel nasilno spremeniti sedanji položaj Gdanska. Angleška vlada je zadnje dni bila v neprestanem stiku s Poljsko, in bodo vse izjave, katere bo Chamberlain dal v zbornici, izrečene po sporazumu ■ poljsko vlado. Predsednik angleške vlade bo v tem govoru obvestil angleško javnost, da bo Anglija z vsemi sredstvi nastopila proti vsakemu nasilnemu napadu na Gdansk in proti poskusu za spremembo sedanjega stanja v tem mestu s silo. Povedal bo tudi kakšne ukrepe — politične in vojaške — je Anglija za fak primer pripravila. Poudaril bo 8e enkrat potrebo, da se to vprašanje uredi mirno, s pogajanji, ki so *e pretrgala zaradi nemške nepopustljivosti. ... ... V političnih krogih pravijo, da b* utegnil ta govor spet odpreti vrata za razgovore o Gdansku med Poljsko in Nemčijo. . Varšava, 8. jul. o. Poljski listi poročajo, da se v Gdansku z veliko naglico nadaljujejo utrje-valna dela in da na vseh višnah okrog mesta betonirajo podlage za protiletalsko topništva Povsod delajo tudi žične ovire ter kopljejo jarke; Policija je včeraj prijela 15 čeških delavcev, ki so bili zajrosleni pri teh utrjevalnih delih in so hoteli pobegniti na Poljska Vesti 8. julija Zahteve |ug©f*©veiwW!» profesorjev Sarajevo, 8. julija, m. Tu se je končal kongres profesorskega društva. Za novega predsednika je bil zopet izvoljen bivši predsednik Radoje Kne-ževič. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, 6e profesorji zavzemajo za to, da vlada čdmprej izda uredbo v spremembah in dopolnilih zakona o srednjih šolah, da uradništvu povrne vse prejemke, ki jih določa zakon iz leta 1931 ter da uvede stalnost in avtomatično napredovanje profesorjev srednjih in njih sorodnih šol Dalje jugoslovansko profesorsko društvo naproša prosvetnega ministra, naj ugodi željam, ki so jih izrazili v svoji resoluciji. Zahtevajo tudi, da se vsem profesorjem, ki so bili leta 1932., JNS režima odpuščeni iz državne službe, nato pa spet sprejeti, šteje čas, ki »o ga prebili izven službe, za napredovanje. Kongres naroča glavnemu odboru, naj pri predsedniku vlade, pri finančnem ministru in pri ostalih v poštev prihajajočih ministrih izposluje, da vrnejo odvzete draginjske doklade poročenim profesorjem. Resolucija se bavi zatem še z nekaterimi drugimi stanovskimi vprašanji. da bo imela z nami čim boljše odnošaje, katerfh Preiskava zaradi potopa angleške podmornice »Thetis« teče te dni v Londonu. Pri njej je prišlo do več razburljivih prizorov, zlasti, ko je poveljnik podmornice poročnik Wood — ki se je sicer ob reševanju zelo junaško izkazal — priznal, da ni izvedel vseh zapovedanih korakov za kontrolo nad tem, ali so torpedne cevi res neprodušno zaprte. Skozi te cevi je udrla v podmornico voda. Prvi vzrok neurece je torej bila malomarnost. Z obsežnimi aretacijami monarhistov in katoličanov je začela nemška politična policija na Dunaju. Razlog za te aretacije je v tihem odporu, ki ga do narodnega socializma še vedno kažejo zastopniki enih in drugih. 11.000 poljskih levičarjev je izgubilo življenje v Španski državljanski vojni. Okoli 2000 se jih pa mudi v begunskih koncentracijskih taboriščih v Južni Franciji. Tako poročajo poljski listi. Nova podlaga mednarodnega prava bodo dejanja, ki jih bo izvedel nemški narod, da zadovolji svoje zgodovinske potrebe. Na teh dejanjih bo temeljil nov mednarodni red v Evropi — v tem smislu je govoril o nemškem pojmovanju mednarodnega prava pravosodni minister dr. Frank na eni zadnjih eej nemške pravne akademije. »V Evropi so za vedno prenehali dnevi napadov in ropovc — tak je smisel govora, ki ga je imel včeraj bivši angleški zunanji minister Eden, ko je razpravljal o mednarodnem položaju v Evropi. Dostavil je, da vojne v Evropi ne bo, če se posreči prepričati nekatere evropske narode in njihove voditelje o tem, da je Anglija brezpogojno pripravljena braniti sedanje meje in svobodo malih narodov t Evropi. Na kongresu ameriško mladine v Newyorku so soglasno sprejeli sklep, v katerem zastopniki ameriških mladih ljudi vseh prepričanj odločno zavračajo prizadevanja za uvedbo kakršnekoli diktature v Združenih državah, naj gre pri tem za komunistično, fašietovsko ali na-rodno-socialistično diktaturo. Na kongresu so izvedli poskusne volitve za bodočega predsednika Združenih držav. Sedanji predsednik I Roosevelt je dobil 904 glasove, newyorški župan La Guardia pa 58 glasov. 'Zaradi tihega čeSkega odpora proti Nemcem namerava nemška vlada izdati nove odločne ukrepe, med katerimi bi bila tudi aretacija več vidnejših čeških voditeljev ter predsednika protektorata dr. Hacha — vč povedati veliki poljski dnevnik »Kuryer Codziennv«. Ob drngi obletnici japonskega napada na Kitajsko so bile po vsej Japonski in tistih kitajskih predelih, ki so pod oblastjo Japoncev, organizirane . demonstracije proti Angliji. Japonski tisk ob tej priliki piše, da je Anglija najhujša sovražnica japonskih prizadevanj na Daljnem vzhodu. Lep sprejem šolski ladji naše vojne mornarice »Jadram so priredili včeraj v nemškem vojnem pristanišču Kielu. Zbirka za poljsko državno obrambo je te dni narasla na milijardo 200 milijonov dinarjev našega denarja. Mirna in sporazumna rešitev vprašanja o Gdansku je še vedno možna, o čemer priča spomenica, ; ki jo je poljska vlada poslala nem&ki vladi konec junija. Če bosta obe stranki primemo popustili, 60 taka upanja opravičena — piše uradno glasilo Svete stolice, »Osservatore Romano«. Preiskavo o delu domačih in tujih fašistovskih agitatorjev je zapovedala brazilska vlada. Predsednik turške republike Izmet Ineni je včeraj sprejel novega našega poslanika v Ankari dr. Šumenkoviča Ta mu je pri tej priliki izročil. svoje poverilnice. V Madridu je bila te dni končana preiskava proti polkovniku Beeteiru, ki je spomladi pripravil udajo Madrida nacionalistom. Polkovnik je obtožen predvsem zaradi svojega delovanja v bivši španski socialistični stranki in ob pripravah za državljansko vojno. Za ta proces vlada v Španiji veliko zanimanje. Gdanski senat je sporočil vsem tujim upnikom, da Gdansk ne bo več plačeval svojih dolgov v tujini. Razlog za ta sklep je v dejstvu, da so dohodki svobodnega mesta v zadnjih dveh letih padli za dve tretjini, ker gre vedno več pomorskega prometa čez poljsko pristanišče Gdinjo. Ob drugi obletnici vojne na Kitajskem sta govorila po radiu maršal Čankajšek in njegova žena, ki sta povabila japonsko ljudstvo, naj zahteva konec vojne, ameriško javnost pa ata prosila, naj prisili Združene države, da bodo začele z gospodarskimi sankcijami proti Japonski. Bivši albanski kralj Zogu je včeraj dopotoval v Varšavo. Londonski nadškof kardinal Hinslej je včeraj sprejel španske časnikarje, ki so te dni obiskali Anglijo. Sloviti ameriški tečajni raziskovalec admiral Byrd je dobil od predsedrnka Roosevelta pooblastilo, da oktobra odpotuje na ozemlje ob južnem tečaju, katero je on odkril ter tam ato-Več važnih sklepov za pospeševanje rojstev je vesno razglasi ameriško oblast. Tri nove velike podmornice je sklenila naročiti švedska vlada — za obrambo svoje nevtralnosti. Več važnih sklepov za posvečevanje rojstev je včeraj sprejela francoska vlada. Sklepi se nanašajo na brezobrestna posojila za mlade *a-konce in za podpore rodbinam s številnimi otroki. 230 letnico bitke pri Poltavi, ko je ruska vojska pobila Švede, so praznovali včeraj v Moskvi. Nemški gospodarski minister dr. Funk se že več dni mudi na Holandskem. Imel je več posvetov s holandskim gospodarskim ter kolonialnim ministrom. Nemčija skuša Holandijopri" dobiti, da bi ji prodajala surovine i* ssrojih kolonij po pogojih, ki bi jih dotočila NemSjg, Potem bi Nemci dali Holandiji poroštvo o n* Koncert Ženskega akademskega pevskega ibora Snoči je bil v veliki, do kraja razprodani filharmonični dvorani koncert Zenskega akademskega pevskega zbora. Dekleta so pridno vadila vso zimo ter so se v zgodnji pomladi lotila težavne naloge, ki so jo uspešno absolvirala: naštudirala so program, v katerem smo srečali kompozicije Gallusa, Adamiča, Osterca, Bravničarja, M. Tomca in Fr. Marolta. Spored je obsegal sledeče pesmi: 1. Gallus: Eripe me, Domine. Dvoglasni kanon. Opus musicuni, IV. 45/2. *del. — 2. Gallus: Pueri, concinite. Za 4 enake glasove. Opus mu-sicum, I. 58. — 8. Adamič: Po slovesu. Novi Akordi, VI. (1fl07), št. «. — 4. Tomc: Romarska. Cerkveni Glasbenik, LIX. (1930), priloga 5—6. — 5. Tomc: Glad. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). — 6. Tomc: Kralj Matjaž. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). — 7. Ostre: Mamica. Edicija DPMZ. Mladinske pesmi, II. (1938). — 8. Bravničar: Moj oča je rudar. Edicija DPMZ, Mladinske pesmi, II. (1938). — Narodno pesmi: 8. Tomc: Bogu zaročena. Panonija. — 9. Tomc: Pisan vtič. Panonija. — 11. Stoji na gora visoka. Goriško. — 12. Marolt: Mrliška. Zilja. Rokopis, 1939. — 13. Marolt: Kukovca. Gorenjsko. Rokopis, 1939. Za prvi nastop tega zbora je v ljubljani vladalo po pravici veliko zanimanje, kajti ni nam znano, da bi kje v sosednih deželah in drugod po svetu še obstojal podoben samostojen ženski pevski korpus. Nastop mladega inteligentnega zbora je z delavno prisotnostjo našega najboljšega zborovskega dirigenta Franceta Marolia le še pridobil na svoji privlačni moči. Kljub datumu. ki je za koncertno sezono dokaj nenavaden, je bila dvorana razprodana. Pevke so pokazale izredno dober interpreta-rijski smisel poleg zelo dobre tehnično pevske čolanosti. Zbor je zvenel sočno, nastrojenje je bilo — ob zasedenosti s samimi višjimi glasovi — na sluha skraja dokaj nenavadno, pozneje si je znal zbor podrediti avditorij ter ga pritegniti v svojo posebno specifično vokalno danost. Izredno dober je material v nizkem altu, tudi srednji je zaseden lepo, dasi številčno nekoliko prešibko. Sopran je lep, motijo le trije, štirje glasovi, ki so nekoliko rezki. Vzgledna je agogika tega našega-novega zbora, neverjetno disciplinirana je in inteligentna. Močno je ugajal subtilni smisel za diferenciranje med piano in forte, žametasta polnost v srednji legi, razpoloženju odgovarjajoča nostalgična barvanost glasov ob nekaterih pesmih (»Glad«!), lepa zlitost in na mig poslušna izvajalna podrejenost. Zdi se, da je bil glavni namen prvega koncerta Ženskega akademskega pevskega zbora prikazati, do kakšne lepe stopnje se da spraviti pevski ensemble, ki sposoben vzgledno koordinira z dirigentom. Program je bil prav gotovo prikrojen temu namenu ter je za znane 6tilske intencije vodje Franceta Marolta učinkoval dokaj izjemno. Kljub svoji divergentnosti pa ni učinkoval tuje. ampak sveže in zanimivo. Ne vem, ali sta bila komponista Bravničar in Osterc navzoča, menim pa, da če ata bila na koncertu, sta morala biti z izvedba svojih pesmi kakor jih je bil snoči podal 2APZ, v polni meri zadovoljna. Zenski akademski pevski zbor je s svojim snočnim koncertom v veliki filharmonični dvorani popolnoma potrdil pričakovanja, ki so zbor s strani ožje poučene javnosti spremljala ves čas od ustanovitve. Zenski akademski pevski zbor bo po snočnem koncertu čez čas postal po vsem doj-mu sodeč eden vodilnih zborov nele pri nas, ampak tudi v državi. Glasovni material je zelo dober, pevska discipliniranost odlična, tehnična zmogljivost že zdaj lepo ustrezajoča; nekaj nas je snoči presenetilo: kolosalen smisel za pravilno fraziranje, pozitiv, ki upravičeno daje upati, da bo zbor že v najkrajšem času sposoben vzgledno opraviti tudi najtežje naloge. Snočui koncert je v vsakem oziru uspel odlično. Belgrajska trgovska mladina v Sloveniji Ljubljana od včeraj do danes Kljub znakom, ki so kazali, da «e bo vreme že v kratkem izpremenilo, je ostalo še vedno pri starem. Oblake je posušil krepak sever, ponoči je bilo nebo že popolnoma jasno, jutro pa sc je prebudilo 6veže in prijetno s soncem, ki je bilo že navse zgodaj vroče. Spet bo dan, ki ga bodo srečni ljudje vsega lahko s pridom porabili za kopanje in 6ončemje. Med nesrečami fe na več nerodnih padcev Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnišnico služkinjo iz hotela »Bellevuc«, Anico Frankovič, ki je padla ter si poškodovala nogo. Uradnica pri »Aloma Company«, Vlasta Roz-manoiva, je padla na Mestnem trgu ter si pri padcu prav tako poškodovala nogo. Hče delavca pri Majdiču na Viru, Slavka Černivec, je padla ter si zlomila no$o. S kropom se je oparila hčerka krojaškega mojstra iz Čirti-č pri Kranju, Mira Zupanova, Neznani kolesar je na Kongresnem trgu .podrl Vladimirja Kovačiča, trgovskega vajenca. Pri podiranju drevja se ije poškodoval na glavi priložnostni delavec Šinkovec Franc iz Krašnje. Na cesti je padel sin železniškega premogarja iz Ljubljane, Ivan Brilej, Pri padcu si je poškodoval levo roko. Na cesti je padel Matič Ivo ter si poškodoval desno roko. Mlinar Mihael Kumar je padel s kolesa ter se potolkel po glavi. Stanku Urbasu, strojniku pri Kunstlju na Vrhniki, je padel pri delu v oko drobec železa. Brezposelni usnjarski pomočnik Ferlan Fer-dinad je padel s kolesa ter pri padcu dobil notranje poškodbe, Sonja Benko, hčerka brivskega pomočnika, je padla ter se potokla po glavi. Hčer posestnika s Pnimskovega pri Litiji, Mi-rico Hladovo, je pičil gad. Žale lepo napredu e;o Napredek na Žalah se je spet pokazal tudi z razpisom steklarskih, pleskarskih, slikarskih in pečarskih del, ki je objavljen v »Službenem listu«. Pri razpisih pa je mestna občina vpeljala novost, da ponudniki ne dobe več ozko omejenih proračunov in ponujajo popuste pri teh proračunih, temveč dobe le še točne opise in izmere razpisanih del, nato pa ponudniki sami določijo svoje cene. Monumentalno portalno poslopje Zal se bo v kratkem pokazalo v vsej svoji snežni belini, saj je zunanjost že skoraj gotova in bodo pričeli že z deli v notranjosti. Velika molilnica je že pokrita, prav (ako sta pa pokriti že tudi dve kapelici in gospodarsko poslopje, ki bo prav učinkovito zaključevalo raznovrstnost Zal. Poleg tega je dozidana že ena dvojna kapela in štiri posamezne kapelice. Med temi vzbuja največje zanimanje nenavadna oblika kapelice, ki nas lx> spominjala na starodavne gomile. Seveda bo pa vsa obložena z zemljo in zasajena. Zidajo še dve dvojni in dve posamezni kapeli, druge pa pridejo v kratkem na vrsto. Ker delo naglo napreduje, upamo, da bodo vsaj do Vseh svetih Zale že dodelane. (Podgane( gostilničar in gostje' Pred nekaj dnevi je v tej naši rubriki izšel dopis, o katerem smo se naknadno prepričali, da ni odgovarjal dejstvom. Na kraju samem smo se prepričali, da je gostilna na znani ljublanjski ulici v higienskem pogledu na popolnoma dostojni višini ter so bile informacije prej nekoliko zlohotne kakor objektivne. Konec krajev človek tudi ne more vedeti vsega, kar se godi v Ljubljani, pa se ti že lahko zgodi, da ti brez krivde čez pot kdaj skoči nagajivi škrat, ki je veščak v eni reči, v maličenju dejstev. Nekal za tiste di ake, ki bi še letos radi sluidi vo sko ' Dijaki, ki so bili na naboiru leta 1938 in prej in ki imajo pravico na dijaški rok čl. 49 a točka 1 zakona o ureditvi vojske in mornarice, to je dijaki, ki imajo najmanj višji tečajni izpit na gimnaziji ali realki ali so končali popolno srednjo strokovno šolo, s končnim izpitom, ki odgovarja višjemu tečajnemu izpitu — in ki želijo 6topiti letos v kader, naj vložijo prošnjo za vstop v kader pristojnim vojnim okrožjem najdalje do 1. avgusta t. 1. Prošnji naj prilože izpričevalo ali potrdilo o navedenih izpitih. (Mva Dj. št. 14.268 z dne 6. julija 1929). Ljubljana, 7. julija. V četrtek je iz Bel g rada prispela v Ljubljano večja skupina belgijske trgovske mladine z namenom, da si ogleda lepote in zanimivosti naše slovenske zemlje. Skupino dijakov, po številu 35, ki so absolvirali višjo trgovsko šolo, vodijo prof/ Stevan K. Jovanovič in člana šolskega odbora gg. Miodrag Dorovič ter Živko Colovič. Izletnike so na postaji pričakali g. direktor Trg. akademije Pirjevec ter več profesorjev. Pod njihovim vodstvom so si izletniki ogledali našo belo Ljubljano. Obiskali so Narodni muzej ter si v njem ogledali zanimive priče slovenske narodne preteklosti. Napotili so se nato na ogled Narodne galerije in se tu seznanili s pomembnimi deli naših slikarjev in kiparjev. Morali so ugotoviti visoko stopnjo naše slikarske in likovne umetnosti. Seveda pa ne bi videli Ljubljane v celoti, če se ne bi povzpeli na Ljubljanski grad. Od tu se jim je ob jasnem dnevu razprostrl krasen pogled na mesto, na Kamniške planine, Karavanke in Julijske Alpe. Včeraj popoldne so si privoščili kopanje v kopališču »Ilirija«, čeprav jo bilo vreme za kopanje malo neugodno. Izletniki so bili iznenadeni nad lepoto našega mesta in gostoljubnostjo naših ljudi ter bi hoteli ostati v Ljubljani dalj časa, da jih njihova pot ne bi klicala dalje. Ogled mesta so včeraj zaključili z večerjo na vrtu hotela »Union«. V pogovoru z voditelji ekskurzije smo imeli priliko spoznati krepko organizacijo belgrajske trgovske ustanove, ki se bavi z vzgojo trgovskega naraščaja. Višjo trgovsko šolo v Belgradu vzdržuje že skoraj petdeset let posebna ustanova belgrajske trgovske mladine; razni trgovci so tej ustanovi žrtvovali lepo premoženje, šolski odbor sestavljajo razni trgovci, njegovi člani pa so tudi dijaki šole, ki so solo odlično dovršili. Zanimivo je, da se trgovska mladina (vajenci, pomočniki, poslovodje) izobražuje v tej šoli osem let, seveda v raznih večernih in nedeljskih tečajih, v katerih poučujejo razni strokovnjaki: predsedniki bank, sodniki in profesorji. šola obsega pet let nižje in tri leta višje trgovske šole. Po dovršeni višji trgovski šoli gredo absolventi na daljše izlete: v Nemčijo, Romunijo, Orcijo, Carigrad ali po naši državi. Danes dopoldne so odšli belgrajski izletniki v Kranj na ogled »Jugočeške«, v nedeljo si bodo ogledali Bled z okolico, v ponedeljek pa bodo obiskali VVestnove tvornice v Celju, nakar bodo nadaljevali svoj izlet na §ušak, Split, Dubrovnik, Boko Kotorsko, Sarajevo in se vrnili z razširjenim obzorjem v Belgrad. Bratskim belgrajskim izletnikom, ki so dobili pri nas najlepše vtise in izrazili zahvalo za gostoljubno spremstvo našim profesorjem, želimo na njihovi poti prijetne dneve. Usoden seznam graške prostozidarske lože Postal je neprijeten nekaterim mariborčanom, ki sedaj izstopaio tudi iz Rotary kluba Maribor, 7. julija. Mariborski meščani, ki niso slovenske narodnosti, so že pred vojno bili včlanjeni v raznih odličnih društvih v Gradcu. Posebno imenitno je bilo biti član graške prostozidarske lože. Tudi v povojni dobi so ostali člani te lože. Potem pa je prišel v Avstriji prevrat, ki je zadel tudi prostozidarske lože, ki so v Nemčiji razpuščene ter prepovedane. Saj so bile vse prostozidarske lože pod vodstvom Judov ter so imele zveze s svetovnimi judovskimi veličinami. Ni čuda, če je v Nemčiji sedaj zaprta pot do kariere vsakemu bivšemu članu prostozidarskih lož. Ista usoda je zadela tudi avstrijske lože, le da tam dolgo časa niso dobili seznamov članstva vseh teh lož. Nedavno pa so dobilo nemške oblasti v roke seznam članstva graške lože. Ta seznam je bil poslan Gau-leiterju Btireklu in posledice so bile prav neprijetne. Cela vrsta mož, ki so do tedaj zavzemali vodilne.pozicije, se ja morala umakniti ter so postali spet navadni smrtniki. Usoden pa je bil seznam tudi za več Mariborčanov. Enemu je preprečil, da bi bil postal docent na vseučilišču na Dunaju. Bil je poklican iz Maribora na Dunaj, pustil je tukaj dobro prakso in bil bi sedaj že imel službo na univerzi, če ne bi bilo fatalnega seznama, v katerem je bilo zabeleženo tudi njegovo ime. Drugi imenitni mariborski meščan' je postal znan zadnje čase zaradi svojih zvez z močno tajno inozemsko organizacijo. Povzročil je namreč nekaterim svojim mariborskim znancem v inozemstvu velike neprilike ter bi bili skoraj izgubili svoja dobro idoča zastopstva. Tudi ta meščan je bil v seznamu prostozidarske lože v Gradcu ter je izgubil sedaj svoje zaupno mesto pri omenjeni organizaciji. Pa še druge posledice so ®®0<1 ^*ak 'n unlrk To je očeta tako po-postal mo8lčpFernzačel /»Ribati sleherne družbe, i,idi on cLil zaPrt sam vase. Končno pa |e obesil SVOie **««•* s ‘em- 'lelavcc Gju-vmešal v prepir med SUri„,i Krpan .(J® ie je eden med njimi nenadno, SV0|'mi tovariši, ko in ustrelil. Krogla je zadela g eKn samokres drla lobanjo in obtičala nad r,paaa v ,čelo, pre-sreči ni krogla nič poškodovala ^ “ S0ln’ ^ bolnišnici se je Krpan pozdravil' ,moztJanov- ^ zdravniki niso upali vzeti ven. Te Lroročila o podatkih teh vlog na znanje, Kakor so to znali storiti že prekasno na seji 7. aprila 1927. Ne gre za to, ali jc vsak posamezni toženec aktivno povzročil posamezne naložbe, temveč koliko je bc*di6i ob pasivnem vedenju kot član ravnateljstva vede dopuščal, da se ie s protištatutarnem nalagnjem točručinega denarja nadaljevalo in kot tožničin mandator sozakrivil izgubo vtožene vsote. Ker pa je tedaj ugotovljeno, da so toženci vedeli za poslovanje s kasaboni in naraščanje vlog pri Merkantilni banki odobravali in opuščali ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti, je na dlani, da so vsak zase kršili tožničina pravila in določbe hranilnič-nega regulativa in odgovarjajo za škodo, povzročeno s tem ravnanjem tožnici (§ 25 starih, oziroma 21 novih Statutov, 19. hran. regulativa. §§ 1294, 1298, 1301 o. d. z.) Ker^ se pa večji ali manjši del krivde posameznega toženca ne da ugotoviti, jdgovarjajo za škodo vsi solidarno (§ 1202 o. d. z.). Na tem nič ne spremenijo ugovori tožencev, da je dala tvrdka Antona Kajfcža jamstvo na podlagi zadolžnice z dne 18. junija 1927, ker se je. v zadevi Cg I 7-29 navedena zadolžnica izkazala kot neveljavna. Tudi vknjižba kavcijske hipoteke pri nepremičninah Premoženjske uprave mesta Kočevje za znesek 15 milijonov din ne more na stvari nič izpre-meniti, ker bi bila tožnica za to izgubo v tozadevnih naložbah tudi ob nadalinem obstoju te vknjižbe še vedno oškodovana. Tudi vknjižba kavcijske hipoteke pri zemljiščih Merkantilie banke ne more na stvari nič spremeniti, ker zaradi konzorcijalnih pogodb tožnica iz te kavcijske hipoteke ni sprejela za naložbe ničesar, neglede na to, da bi se z morebitno realizacijo teh nepremičnin »koda znižala le delno in ne nad 1 mo lijon din. 6. Premoženjska uprava mesta Kočevja je bila na javni dražbi 21. aprila 1939 skupno s Kaifeževim posestvom (izvzeta je samo vila) prodana za 3mili-jone 200.000 din, torej za manj kolikor je preje Premoženjska uprav olačala samo za Kajfeževo posestvo V resnici je bila na mestnem premoženju vknjižena hipoteka v korist kočevske hranilnice za 15 milijonov. Toda vknjižiti bi se dala hipoteka 40 milijonov, od česar pa vlagatelji ničesar ne morejo imeti, ča isto premoženje ne predstavlja vknjiženc vrednosti. 8. Konzorcijalne pogodbe sklenjene s tvrdko Kajfež ter podpisane po njegovem svaku dr. Ivanu Sajovicu, odvetniku v Kočeviu, v imenu Mestne hranilnice kočevske, so dopuščale otvoritev kon-kurza na tvrdko A. Kajfež. Konkurz bi morala prijaviti po že dosedanjih ugotovitvah tvrdka A. Kajfež sama. Prijavili so ga pa konzortiati in sicer Zadružna gospodarska banka v njih imenu. Drugi konkurz sta pa prijavili sodišču Zadružna gospodarska banka ter Hranilnica Dravske banovine. To so zaenkrat dejstva. Če bodo ugotovitve pri sodišču z ozirom na sodbo Po 93-38-82 (Spremenjeno, bomo radevolje iste zaradi objektivnega poročanja jav-nosti sporočili. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« športne vesti Jutrišnji športni spored v Ljubljani. Jutrišnji športni spored za Ljubljano ni bogve kako bogat in zanimiv, vendar pa bo našim nedeljskim obiskovalcem nudil dovolj zabave in lepe tekme. Na igrišču Ljubljane bosta jutri popoldne dve tokmi, in sicer povračilna tekma med našim Ugašeni SK Ljubljano in SK Marsom, ter prvenstvena tekma med juniorji Ljubljane in jirniorji Maribora. Prva tekma gre za slovenski pokal in obeta prav lep šport. Prejšnjo nedeljo so se Marsovci proti ligašu držali prav dobro in so izgubili komaj z 1 :2. 8e lepša pa bo predtekma. Ljubljana in Maribor bosta preizkusila, kdo ima boljši nogometni naraščaj. Ta tekma bo nedvomno še mnogo bolj borbena in zanimiva, saj gre za juniorsko prvenstvo LNP. Petletnica STK Most. Na igrišču Ilirije proslavi jutri STK Moste svojo petletnico, in sicer z juniorskim pokalnim turnirjem pri katerem sodelujejo mladinska moštva SK Marsa. SK Mladike, SK Svobode in seveda tudi SK Morir Spored je naslednji: Ob 9.30 Mars : Svoboda; ob 10.30 Mladika : Moste. Turnir se popoldne nadaljuje, in sicer nastopita ob 16.30 oba dopoldanska premaganca, ob 17.30 pa oba zmagovalca. Za turnir je jubilant TSK Moste dal dva lepa pokala. Državno prvenstvo v kajaku. Jutri bo na Bledu tretje državno prvenstvo o kajakom na mirnih vodah. Za letošnje prvenstvo so prijavljeni vsi naši najboljši veslači. Za naslov državnega prvaka bo torej zlasti ostra borba, ki bo še poudarjena zaradi tega, ker bo vrstni red tekmovalcev zelo verjetno tudi odločal kdo izmed naših kajakistov bo šol prihodnje leto v Helsinke na olimpijske tekme. IVinibled»nski turnir. Včeraj je bilo končano moško teniško prvenstvo v Wimbledonu. V finale sla se placirala dva Amerikanca: Riggs in Cooke. Riggs je bil, kakor je bilo pričakovati, boljši, in je premagal svojega rojaka v petih setih z 2:6, 8:6, 3:6, 6:3, 6: :3. Mladi Riggs je torej prav dobro v IVimbledonu zamenjal svoja znamenita rojaka Budgeja in Vinesa, ki sta zmagovala v prejšnjih letih. Po pisanju hrvatskih dnevnikov bo torek, dne 11. julija, jioniemben dan za razmere v našem jugoslovanskem nogometu. Jugoslovanska nogometna zveza ima namreč vsak torek svoje redne seje; na prihodnji torkovi seji pa v Zagrebu pričakujejo, da bodo sprejeti važni sklepi o reorganizaciji našega nogometa. V načelu gre za razširitev avtonomije posameznih podzvez in tokrat tudi za zmanjšanje števila podzvez. To je bila tudi glavna vsebina razgovorov med predstavnikom INZ dr. Andrejevičem in zagrebškimi predstavniki LNP in HftS. Po sedmih letih pojasnjen požig Ljubljana, 8. julija. Draženi Marija je imela v Veliki Lašnji s slamo krito hišico, ki je bila zavarovana pri dveh ljubljanskih zavarovalnicah za 5500 din. Hišica je 4. junija 1932 do tal pogorela in je Oražinova prejela izplačano zavarovalnino, ker takrat niso mogli ugotoviti krivca požiga, kakor tudi ne pravega zasuovatelja načrta za požig. Sprva je bila požiga osumljena lastnica hišice Marija Oražmova. Ta je dokazala svoj alibi in je navajala, da je bila že od 3. aprila omenjenega leta zdoma, ker se je preselila k svoji hčeri Mariji omož. Hvastja na Stožice. Zaradi jiomanjkanja dokazov je bilo kazensko postopanje proti njej nato ustavljeno in Oražinova je dobila zavarovalnino izplačano. Nastali pa so v družini hudi prepiri, ki so lelos odkrili pravega požigalca. Obnovljena preiskava je ugotovila, da je hišico zažgal oženjeni čevljar iz Novih Jarš France Benedik in da ga je k temu nagovorila 51 letnica železničarjeva žena Hvastja iz Stožic. Hišo pa mu je pokazal njen mož Ludvik Hvastja Vse je izdal zaradi nekega prepira nezakonski sin Marije Hvastja Oražem Franc. Benedik je požig priznal. Hvastja Marija ie vse Kraj Barometer sko stanje Temperatura v C' i: 52 &> or. C C oc Veter (smer, ja kosti Pada- vine . (0 s? a , -* 3 g d « S m/m C9 Ut ► Ljubljana /07-0 27-0 15-2 82 0 0 _ Mariboi 770"L 26-U 14- 9u 5 0 6-0 dež Zagreb 765-1 28-1) 13-0 71 6 SW, —- _ Belgrad 764-0 L-0 160 71' 0 0 — Sarajevo 764 0 27-0 13*1 7(. 5 0 — Vis 763 - 27- 17-0 60 4 NNE, mmmm Split 763- 31-0 19-f 66 3 0 — Kumboi 761-9 29-t, 21( 70 0 NE, — — Rab 763T >8-0 21 ■( 50 5 0 _ ODhrovnit 761“ 27-0 18-C 70 G NE, — Vremenska napoved: Večinoma jasno in zelo toplo vreme. Koledar Dane«, eobota. 8. julija: Elizabeta. Nedelja, 9. julija: Nikolaj in tovariši. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Gv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 4; mr. Muruiayer, Sv. Petra c. 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran. Srbska ul. 7J. telefon štev. 36-11. Nova maša v cerkvi sv. Jožefa. Jutri ob 10 bo v jezuitski cerkvi daroval prvo h v. mašo g. Anton Hočevar. Slavnostni govor bo imel sujierior g. p. Patč D. J. Stavbna zadruga »Bežigrajski dom« priredi v soboto 8. julija in v nedeljo 9 julija, obakrat ob pol 9 zvečer pri sv. Krištofu na Tynševi cesti veseloigro »Pri belem Konjičku«. Prostovoljna gasilska četa v Šmartnem (sa-marijanski oddelek) priredi v nedeljo 9. julija oh 15 obrambno vajo z aeroplanskim napadom. Pri vaji sodelujejo gasi! čete šmarskega okrožja, i o obrambni vaji ob 16 je pričetek vrtne veselice s srečolovom. Prosvetno društvo Trnovo priredi osemdnev-ni avt°biisni izlet v Italijo, združen z romanjem v Rim, v dneh od 13. do 20. avgusta t. 1., po sledeči poti: Ljubljana, Postojna, Gorica, Padova, Fironze, Rim, Asissi. Rimini, Padova, Benetke, Udine. Trbiž, Jesenice, Ljubljana. Daljši postanki 60 p. Kirnu dva dni, v Benetkah en dan in pol in v Firenzi en dan. Ogledali si bomo vse zanimivosti pod vodstvom g. prof. Anžiča. Potovali bomo v najmodernejšem odprtem avtobusu, preno-čevali v hotelih. Celokupna vožnja, prenočišča in •kolektivni potni list stane 900 din. Na razpolago ja le še par sedežev. Podrobna pojasnila dobite vsak ponedeljek, sredo in petek od 7 do 9 zvečer v društvenem domu: Karunova ulica 14, kjer je sprejemajo tudi prijave. Prijavite se pa lahko tudi telefonično na št. 25-73. KONJSKE DIRKE ▼ nedeljo 9., ulij a ob 15. ur na vojaškem vežbališču polej' aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši številka 26 tik banovinske umobolnice Med ameriškimi Slovenci Iz Erie Jezera pri Clevelandu so potegnili truplo mladega LouisaJ. Strnada, starejšega sina pionirske družine Alojzija in Josephine Strnad, starega 32 let, ki je utonil, ko se je prevrnil čoln. Bil je jioročen in zapušča ženo, tri otroke, starše, brate in sestre. — Umrl je Martin Arko, doma iz vasi Podklanc pri Sodražici, ki je prišel v Ameriko že pred 35 leti. Zapušča setro in več sorodnikov. — V New Philadelphiji, O. je umrla rojaki nja Mary Fišer, rojena Ribnikar, v starosti 53 le! Podlegla je inrlvoudu. Pokojnica je bila doma iz Praprotno police pri Kranju na Gorenjskem in jo živela v Ameriki 18 let. Zapušča moža in tri hčere — V Clevelandu je v bolnišnici umrl rojak John Mnrtinak, ki je stanoval na East 160th St. Umrl je v starosti 51 le! Doma je bil iz Cerkelj pri Kra nju na Gorenjskem in je bival tukaj 33 let. — V Clevelandu, O. je bil precej hudo poškodovan ro jak Louis Malic,h z Burnside Ave., in sicer, ko jo prečkal križišče Rd. in St. Clair Ave. Zadel ga jo avtomobil, katerega voznik je bil pijan. — V Ca-lunietu, Mich. se je nedavno mudil jugoslovanski konzul iz Ghirnge g. Peter Gabrič, ki je ob tej priliki zrocil odlikovanje jugoslovanske vlade tu-kajšnjemu pesniku in pisatelju Matiji ftojatu. Odlikovanje je red Jugoslovanske krone, katerega jo jugoslovanska vlada že lansko leto namenila omenjenemu rojaku, a se odlikovanje ni moglo izročiti zaradi raznih ovir. — V Rock Springsu, Wyo je med dolom v premogovniku U. P. C. družbe za dela železna vrv, ki vleče vozičke po »slopu«, Jo žeta Faigla in ga vrgla preko rova ob steno s tako silo. da mu je zlomilo ključnico ter levo nogo in ga motno poškodovalo po glavi in prsih. Odpe-Uan je bil v bolnišnico Wyoming General. priznala, navajajoč, da je sklenila zaradi pomanj kanja zažgati materino hišico, tako bi dobila za varovalnino. K požigu je nagovorila Benedika, ki je bil leta 1932 pri Hvastjevih na hrani. Obljubili mu jo primerno nagrado. Tretji, Ludvik Hvastja, je zanikal krivdo, za načrte požiga ni vedel, Bene diku pa je le pokazal hišico v Vel. Lašnji. Zaradi zločina požiga je mali senat obsodil Benedika Franca na tri mesece strogega zaporu in 120 din denarne kazni. Ludvika Hvastjo nn °n rl!?sec zaPora in 60 din denarne kazni. Ta dvr sta bila obsojena že 5. maja. Včeraj pa je bila obsojena Marija Hvastja na tri mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni. Vsi pogojno za dvo let! velja vsak dn» * V Bratislavi obstoji društvo, ki 6i je nadelo nalogo, skrbeti tudi za tiste Slovake, ki žive izven domovine, raztreseni drugod po 6vetu. Pred nedavnim je to društvo prevzelo tudi skrb za slovaške šole v Romuniij, v Franciji, v Belgiji in Argentini. Dozdaj so bile te šole pod upravo raznih društev. To novo društvo pa ima namen, da v raznih krajih v tujini ustanovi nove slovaške šole in otrokom slovaških izseljencev preskrbi pouk in vzgojo v domačem jeziku. Po nezakonite poti v Sveto deželo Z ladjami madžarske paroplome družbe »MFTR« je odpotovalo iz Bratislave 880 Zidov, ki bi 6e radi naselili v Palestini. Nimajo pa dovoljenja za naselitev v Sveti deželi in bodo zato zdaj poskusili priti tja po nezakoniti poti. V pristanišču v Kostanci se bodo vkrcali na neki parnik, ki bo plul pod zastavo republike Chile. Kakor poročajo, je to že drugi transport iz Slovaške, pričakujejo pa, da jih bo še več. Popis tu:e zem*iiške posesti Slovaški uradni list objavlja uredbo o regi-zemljiških posesti, ki so v židovskih ro- posestnik. ki ga vladne odredbe smatrajo za Žide. Popisali bodo v6e njive, pašnike, travnike, vrtove, gozdove, ribnike in neobdelano zemljišče in v6a poslopja, stanovanjska in gojspodarska, ki so na njem. Poleg tega pa bodo popisali tudi vsa industrijska podjetja, pa čeprav bi morda bila pravno in gospodarsko samostojna, kakor na primer: tovarne špirita, sladkorne tovarne, pivovarne, žage, mlekarne, sirarne, tovarne škroba, kamnolome, opekarne, mline itd. Kakor veleva vladni odlok, je treba na Slovaškem popisati kmetska zemljišča, katerih lastniki so tujci. Z njimi bodo postopali na isti način kot postopajo druge države s posestvi Slovakov, ki so se bili tam naselili in si s pridnimi rokami pridobili na pošten način 6voje premoženje. Napovedujejo, da bo to popisovanje v dveh mesecih končano. Treh državni h praznikov ni več 4. julija ie slovaška vlada izdala odlok, 6 katerim 6e ukinjajo dosedanji državni prazniki: 6. julija (praznik Jana Husa), 28. septembra (Sveti Vaclav) in 28. oktobra (dan, ko )e bila proglašena bivša češkoslovaška republika). T Carnuutu, nekdanji rimski obmejni postojanki ob Donavi, so odkopali ostanke velikega amfiteatra, ki jih vidimo na sliki. Skoraj smrtnonevarno se je pred kratkim ponesrečil v Holiywoodu sloviti filmski igralec Erroll Flynn, ki ga na»e občinstvo pomni iz raznih velikih vlog, »lasti it »Robina Hooda«, kot ga vidimo na lgornji sliki. Pisan drobiž Programi Radio Ljubljana Sobota, 8. julija: 12 Zdaj pa plošče v gosji red! Brez odmorov, brez bwed! — Poročila — 13 Na- povedi — 13.2(1 Zdaj plošče v gosji red! Brez odmorov, brez besed! — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Sejma L^igerloff: Kako je Niels Holgerson potoval z divjimi »osuvi. — Povest v nadaljevanjih, b) Ga&perftek, lutkovna igra (člnni rad. igr. družine) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.-H1 Pogovori s Poslušalci — 19 Napovedi, poročila. — Jfl,30 Bosoda h kongresu Kristusa Kralja — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.80 Živalski krog: V raku sonce se premika. kakšna zdaj je zemlje slikat Pisan večer, ki ga izvajajo •'•lani raci. igr. druž., vmes nekaj ploSče. Sodelujeta Jožek in .ležek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ves*>l konec tedna, igra Radijski orkester. Nedelja, 9. julija: 8 Dueti: klavir in harmonij — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Verski govor (p. dr. Tomaž Kurent) — 9.30 Prenos cerkvene glasile iz frančiškansko cerkve (nova maša) 10.30 Citraške točke (plošče) — 11 Prenos promenadnega koncerta voja&ke godbe — 12.16 Narodne pesmi i>oje gdč. Poldka Zupanova. na harmoniki spremlja g. Avgust Stanko — 13 Napovedi — 13.20 Nedeljski koncert Rad. ork. — 17 Kmetjska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Cimermanov kvartet, vmes poje g. Homan Petrovčič ob spremlj r-anju klavirja (g. Pr® }*' povšek) — 19 Nmrovedi, poročila — 19.40 Nacionalna ura: Ideali naše mladino (Blagoje Radojevič) — 20 Koncert pevskega zbora Cankar>. — 20 45 Veseli zvoki (Had. ork.) — 22 Napovedi, poročila —- 22.15 Za ples ra boljšo voljo (plošče). Znani muzej Prado je bil ponovno odprl. Predsednik nacionalnega zavoda za umetnost je zjavil, da se ni navzlic rdečemu terorju izgubila nobena slika omenjenega muzeja. Več del pa se nahaja se v Ženevi, odkoder bodo prispela v kratkem v Španijo. * Italijanski uradni list objavlja besedilo zakona o podeljevanju častnih kolajn materam, ki imajo najmanj 7 živih otrok. Včerajšnji peti dan preiskave zaradi katastrofe podmornice »Thetis« je bil posvečen proučevanju tehničnih podrobnosti ter zaslišanju tehničnih strokovnjakov o okoliščinah, preden so je podmornica potopila. * Nemški uradni list objavlja deseto uredbo, ki dopolnjuje določbe glede nemškega državljanstva. Najpomembnejše^ določbe te uredbe so 6ledeče: Židje bodo združeni v posebni zvezi Židov v Nemčiji >Reichsvereinigung der Juden in Deutsch-land-i. Zveza bo imela sedež v Berlinu ter podružnice v raznih nemških središčih. Zveza bo vodila izseljevanje Židov ter skrbela za židovske šole in posebna židovska vprašanja. V zvezi bodo včlanjeni tudi Židje s Hansenovim potnim listom, ki prebivajo v Nemčiji. Tujim Židom je prav tako mogoče pristopiti k zvezi. Nadzorstvo nad zvezo bo vodilo notranje ministrstvo. Zveza Židov je dolžna ustanoviti v Nemčiji dovoljno število ljudskih šol ter paziti na to, da otroci šole obiskujejo. Razen tega lahko ustanovi tudi srednje šole ter posebne strokovne šole. Židje, ki živijo v Nemčiji, bodo lahko obiskovali samo šole, ki jih vzdržuje omenjena zveza. Nadzorstvo nad šolami bo vodilo prosvetno ministrstvo. Zidovska zveza bo imela tudi dolžnost s svojimi sredstvi skrbeti za Žide, ki jim potrebna podpora, da ne bi ti Židje padli v breme ministrstvu za socialno politiko. * Iz Wa«hingtona poročajo, da je umrl mornariški minister Swanson. * V bližini pristanišča je treščilo na letališču Tasignano na tla italijansko vojaško letalo. Pilot in oba mehanika so se ubili. * .. .Listi objavljajo na prvi strani novo uredbo o Zidih. Prav tako posvečajo listi terau vprašanju svoje uvodnike. >VSlkischer Beobachter« trdi, da pomeni uredba prispevek k rešitvi židovskega vprašanja v Nemčiji. Združitev Zidov v posebno skupino, bo omogočila več jasnosti glede židovskega vprašanja. Brez dvoma pa bo zidovski problem resen v celoti žele takrat, ko bo zadnji Zid zapustil nemško ozemlje. Na drugi strani dokazuje uredba, kako je nac.-soe. Nemčija navzlic škodi, ki so ji jo povzročili Židje, pripravljena izogniti se napetostim v zvezi s končno likvidacijo židovskega vprašanja. * Časopisi spet pišejo o načrtu prodora, ki ga nameravajo zgraditi pod Bosporjem, 35 m pod morjem. Za železniško zvezo med Londonom in Kalkuto bi bil ta prodor ogromnega vojaškega pomena. * N?ko vojaško letalo je padlo pri nočnih va-jih blizu CAgttiH j& na tla. Vzrok še ni znan. Pri tej priliki se je ubilp ggj vpjakov, ki so sa vozili s tem letalom. * Snoči je izbruhnil velik požar v slovitem mestu Listu na severnem Friziškem otoku. Zgo-r e lo j e mnogo čolnov in strojev, kakor tudi velike količine dragega lesa. Šele p<> dveh urah se je gasilcem posrečilo požar omejiti. Škoda je velika. Predsednik italijanske poslanske zbornice. Con-stanzo Ciano, ki je pred nedavnim umrl. R. L. Stevenson: OTOK GLASOV Keola je stekel po obrežju, ki ga je pokrival bleščeči pesek in ki 60 ga tvorile korale, nomešane s čudnimi školjkami. Pomislil je v svojem srcu: »Kako to, da tega obrežja ne poznam? Prišel bom spet 6em in si bom nabral školjk.« Pred njim se je odražala od neba vrsta palm; te palme pa niso bile pod jbne palmam na osmerih otokih, ampak so bile visokorasle, sveže in lepe, in njih suho listje je iz zelenja blestelo kakor samo zlato, in spet je pomislil v svojem srcu: »Čudno je, da tega gaja še nisem bil odkril. Vrnil se bom sem, ko bo vroče, in bom tod spal.« In dejal si je: »Kako vroče je nenadoma postalo! »Kajti na Havajib je bila zima in dan je bil hladen. In še si je mislil: »Kje pa so sive gore? In kje visoka pečina z visečim gozdom in 6 kričečimi ptiči?« In čimbolj je razmišljal, tem manj je pojmil, v katerem koncu otoka se je bil spustil na zemljo. Ob robu gozda tam, kjer je nehavalo obrežje, je raslo zelišče, drevo pa globlje v notranjosti otoka. Ko se je Keola zdaj približal drevesu, je zagledal deklico, ki ni imela na eebi ničesar drugega kakor listnat pas. »Glej no,« si je dejal Keola, »zastran obleke pa v tem delu dežele res niso preveč natančni.« In sredi razmišljanja se je prekinil, ker mu je prišlo na misel, da bi ga utegnila zagledati in zbe- žati. Ker je opazil, da še vedno sitrmi nekam predse, se je ustavil in zagodel neki napev. Pri njegovem glasu je planila. Njen obraz je bil pepelnato siv; v t“o in ono 6mer je pogledala . in njena usta so ostala odprta, ker sc je bila v dno duše prestrašila. Čudno pa je bilo to, da se njene oči niso ustavile na Keoli. »Dober dan,« je dejal »Ni 6e ti treba tako bati! Ne bom te pojedel!« In komaj je bil dobro odprl svoja usta, je mlada ženska izginila v grmovju. »To so ti pa čudne navade,« 6i je dejal Keola, ter stekel, ne da bi razmišljal, kaj počenja za njo. Med tekom je dekle neprestano klicalo besede v nekem neznanem jeziku, ki na Havajih ni bil v rabi, vendar pa je bilo nekaj izrazov takih, da eo bili čisto podobni. Keola je razumel, zakaj vpije: da bi priklicala druge ljudi — može žene, in otroke, in vsi vsi skupaj so tekli kar so le mogli, prav k kor ljudje, ki bežijo pred ognjem. Tedaj pa je že sam začenjal občutevati strah in se je obrnil ter vzel s 6eboj listije, ki ga je bil nabral za Kalamakeja. In povedal mu je, kaj je bil videl. »Ne brigaj 6e za te reči,« mu je odvrnil čarovnik. »S pomočjo tehle čarovnih sredstev se greva lahko sredi svetlega dneva sprehajat, pa naju nihče ne bo videl, ker bova nevidna. Lahko pa bi naju kdo slišal, zato bo dobro, če se pogovarjava potihem, tako kakor govorim Jaz.« In že je napravil krog iz kamenčkov okrog blazinice ter je položil zelišča na sredo. »Tvoja naloga bo,« je dejal, »da boš skrbel za to, da bodo zelišča lepa gorela in da boš pomalem netil ogenj ter nakladal. Medtem, ko bodc» listi zaplam-teli (in to bo trajalo le kratek hip) mev-ram opraviti svojo nalogo; in še preden bo pepel črn, naju bo ista sila, ki naju je - bila pripeljala sem, spet odvedla nazaj. Pripravi zdaj žveplcnko ter pazi, da me boš poklicail o pravem času, da plameni ne bodo ugasnili in da ne bom ostal tu.« Kakor hitro 60 listi zgoreli,‘je skočil čarovnik kakor jelen iz kroga ven ter začel teči po obrežju kakor lovski pes, ki se je bil okopal. Med tekom pa se je pripogibal neprestano ter pobiral školjke; in Keoli se je zazdelo, da so se zasvetile, ko jih je pobral. Listi so goreli z jasnim in čistim plamenom, ki jih je naglo požiral. Prav kmalu je imel Keola le še pest listja, čarovnik pa je še vedno dirjal in se priklanjal daleč tam na drugem koncu obrežja. »Nazaj!« je zavpil Keola. »Nazaj! Listje je skoraj že pogorelo.« Pri teh besedah se je Kalamanke obrnil, in če je bil prej tekel, je zdaj prav gotovo letel. Toda kakor naglo naj je tudi že tekel, še bolj urno je gorelo listje. Skoraj je bil plamen že ugasnil, ko ec je z velikanskim skokom pognal na blazinico. Piš, ki ga je bil napravil s svojim skokom, ie pogasil plamen in v istem trenutku so obrežje, sonce in morje izginili in spet sta stala v 6o«nraku zakajene sobe ter bila spet vsa pretresena in oslepljena. In na blazinici pred njima je ležal kup svetlih dolarjev. Keola je planil k oiknu, potegnil zavese vstran, in glej, parnik je bil ob pomolu, tik ob obrežju se je narahlo pozibaval na valovih. Prav to noč je povedel Kalamake Keolo vstran ter mu stisnil pet dolarjev v rojko. »Keola,« je dejal, »če si pameten mož (dvomim pa, da bi bil), potem 6i boš mislil, da si dane« popoldne na verandi čvrsto zaspal in si v spanju sanjal. Nisem človek gostih besed ter imam navadno za 6voje pomočnike ljudi, ki imajo kratek spomin.« Niti besede več ni dejal Kalamake in tudi nikdar več ni te zadeve vzel v misli. Toda Keoli je neprestano rojila po glavi, podnevi in ponoči — in če je bil že prej len, zdaij 6ploh ni več hotel prijeti nobeno delo. »Čemu pa bi tudi delal,« ei je mislil« »ko pa imam tasta, ki dela iz morskih školjk dolarje.« Kmalu je njegov delež, ki mu ga je bil dal Kalamake, skopnel. Vsega ga je bil porabil za lepe obleke. In nato mu je postalo žal. »Saj je bil,« si je govoril, »napravil mnogo boljše, če bi si bil kupil koncer-tino, s katero bi se lahko ve6 dan imenitno zabaval in si krajšal čas.« In začel se je jeziti na Kalamakeja. »Ta človek ima pasjo dušo,« si je mislil. »Kadarkoli se mu zljubi, si lahko na obrežju nabere dolarjev, mene pa pusti, da koprnim po koncertini! Toda naj se le pazi: nisem otrok, zvit sem kakor on in vem za neko skrivnost.« Nato je govoril s vojo ženo Lehuo ter se ji pritožil nad vedenjem njenega očeta. »Očeta rajši pustim pri miru,« je dejala Lehua. »V nevarnost se podaja, kdor poskuša prekrižati njegove načrte!« »Mar mi ga je!« je vzkliknil Keola ter tlesknil s prsti. »Držim ga za nos in g« lahko prisilim, da bo moral napraviti vse, kar se mi bo le poljubilo.« In povedal je Lehui zgodbo, ki jo je bil doživel. »Napravi, kar hočeš,« je dejala, »eno pa ti povem: tako gotovo, kakor boš ti moijemu očetu poskušal kaj zagosti, tako gotovo nikdar več ne bo o tebi ničesar slišati. Pomisli na tega in onega, pomisli na Huo, ki je bil lord reprezentančne hiše in je Jel vsako leto v Honolulu, pa, niso mogli za njim najti nobene kosti in nobenega lasu. Spomni se Kamaue, kako se je posušil, da je bil tak kakor sukan« čeva nit, tako da ga je njegova žena s eno samo roko lahko dvignila od tal. Keola. v rokah mojega očeta si tako bre* moči in nebogljen kakor dojenček; vzel te bo med palec in kazalec in te bo pojedel kakor ostrigo.« — Zdaj se je Keola v resnici zbal, bil pa je tudi ničem er en in zato je vzrojil na ženine besede: »Dobro,« je dejal, »če tako misliš o meni, potem ti bom pokazal, da se motiš.« In odšel je naravnost k svojemu tastu, ki ie sedel v stanovanjski sobi. »Kalamake,« je dejal, »rad bi imel koncertino.« »Tako, ali res?« je rekel Kalamake. »Res, je odvrnil Keola, »in prav je, da ti povem naravnost. Trdno sem namenjen, da jo bom dobil. Mož, ki pobira dolarje po obrežju, si brez dvoma lahko privošči koncertino,« dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Meaeftna naroftnlna 12 din. n Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva oliea 8/111. Telclon 4001 da 4005. Onrava: Kooltarleva flliea 8. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani, .lože knumiru Izdajatelj ini lote Sodja Urednik] Mirke Javornik