UDK — UDC 05:624 CRADBEIVIVESTIUIU L J U B L J A N A , MAREC 1972 n LETNIK 21, ŠT. 3, STR. 53 — 80 G GP »TEHNIKA« LJUBLJANA: Hotel Adriatic II v Opatiji l / S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises Vesti News Prikazi in ocene New books LUJO ŠUKLJE: Elastoplastični kriterij za dopustno obtežbo slojevitih t a l ..................53 Elastoplastic criterium for permissible bearing values of layered soils BORIS VEDE-S AS A ŠKULJ - JOŽE JAN: ISO-SPAN lesobetonski b lo k i ....................................................................... 61 B. M.: Stanovanjska graditev v SR Sloveniji..........................................................67 BOGDAN MELIHAR: Seminar za tehnični k ad er ............................................................................68 Gradisove n a g ra d e ..........................................................................................68 Koliko za varstvo pri d e lu ............................................................................ 68 Nov objekt pri blejskem hotelu »T op lice«................................................. 68 Objekti SGP » P r im o r je « ............................................................................ 68 SGP »Primorje« in gradbeništvo Jugoslavije ........................................68 Izkoriščanje delovnega časa v 1971.............................................................. 69 Vrednost v 1971 izvršenih d e l ....................................................................... 69 Seja komisije za kadre in šolstvo................................................................... 69 XXII. letne športne ig r e ................................................................................ 69 B. F.: 25 let GP »Tehnika« L ju b lja n a ................................................................... 69 B. F.: Podelitev Kidričevih n a g r a d ........................................................................70 B. F.: Korozija in zaščita materiala........................................................................71 Konstruieren mit K u n ststoffen ................................................................... 72 Stahlleichtbeton.............................................................................................. 72 In memoriam S. B.: Prof. dr. ing. Hubert Beck 73 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 74 Informacije Zavoda za raziskavo ma- Sanacija temeljev turbogeneratorjev TE Makassar v Indoneziji teriala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. B ogo Fatur Uredniški o d b or : Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, M aks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. T iska tiskarna »Toneta T om šiča« v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja, zavode in ustanove 300 din GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJEg r a d b e n i V E S T N I H ST. 3 — LETNIK 21 - 1972 Elastoplastični kriterij za dopustno obtežbo slojevitih tal UDK 624.046 Uvod Obremenitev tal postane kritična, če (a) po­ vzroči deformacije tal, ki so takšne in tolikšne, da ogroze funkcionalnost objekta; ali (b) če povzroči deformacije, ki z enakomerno ali s pospešeno hitrostjo tako naraščajo, da ogroze trdnost oziro­ ma stabilnost tal; ali (c) če vzbudi v temelju nape­ tosti, ki jih gradivo temelja ne more prenesti. Kri­ tičnosti obtežbe glede na kriterij (c) se lahko izog­ nemo s tem, da objekt in temelj primerno konstruiramo in dimenzioniramo. Dopustni obre­ menitvi glede na kriterija (a) in (b) pa postavlja meji — pri določeni velikosti, obliki, legi, obtežbi in statičnem značaju temelja in objekta — defor- mabilnosti tal, vključno deformabilnost tik pred porušitvijo. V bistvu gre za enoten deformacijsko-napetost- ni problem, katerega rešitev presojamo po treh kriterijih. Stroga rešitev nakazanega problema je zaradi kompleksnih sovisnosti med napetostmi, de­ formacijami in hitrostmi deformacij v tleh komaj mogoča. Zato se v praktičnih analizah običajno uporablja kriterij (a) glede na deformacije, ki se izračunajo ob supoziciji, da so tla elastičen pol- prostor, kriterij (b) pa glede na porušna napetostna stanja ob supoziciji, da velja za zemljine Coulomb- Mohrov zakon porušitve; za deformacije in njih hitrosti se v tem drugem primeru ne brigamo. Diagrami kontaktnih napetosti, ki jih dobimo za temelje določene trmosti ali za docela toge te­ melje po kriteriju porušitve ob upoštevanju ne­ kega varnostnega količnika glede na strižno trd­ nost, navadno ne ustrezajo kriteriju skladnosti med premiki temelja in tal. Če pa računamo za enako rezultirajočo obremenitev temelja kontaktne tlake po deformacijskem kriteriju ob privzetku, da so tla elastičen polprostor, tedaj vsaj robne napetosti navadno ne bodo ustrezale kriteriju porušitve. Zato bi morali pri napovedovanju premikov temeljev in kontaktnih napetosti v dnu temeljev upoštevati še eksperimentalne in izkustvene podatke in do- * Z uporabo rezultatov diplomskih nalog Feliksa Strmoleta in Franca Gornjaka, izdelanih pod mentor­ stvom avtorja na FAGG univerze v Ljubljani; rezultati so bili vključeni v raziskovalno nalogo NOSILNOST SLOJEVITIH TAL, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča. LUJO SUKLJE* datne računske analize, ki z večjo ali manjšo na­ tančnostjo upoštevajo stvarne odnose med defor­ macijami in napetostmi vse do porušitve. Fröhlich (1934) je predlagal, naj bi se kritičnost obtežbe določala že po pojavi prve lokalne plasti- fikacije ob supoziciji, da so tla elastoplastičen me­ dij z ostrim prehodom iz elastičnega stanja v sta­ nje mejnega ravnovesja, ki ga definira Coulombova prema ovojnica napetostnih krogov. Ker kriterij ne dopušča niti lokalnih plastifikacij temeljnih tal, ki še niso nevarne, se v geotehnični praksi le malo uporablja, čeprav je v mnogih primerih temeljenja eo ipso izpolnjen. Menimo pa, da je lahko elasto­ plastični kriterij koristen zlasti za presojo zaneslji­ vosti »elastičnih« računov usedkov in kontaktnih tlakov ter za osvetlitev »dopustnosti« obremenitve, ki se dobi po kriteriju porušitve. S takšnim mnenjem upravičujemo razširitev raziskave »kritične obtežbe« po elastoplastični me­ todi za slojevita tla. V tem članku bomo podali in tolmačili rezultate takšne raziskave. Dosedanje raziskave za homogeni polprostor V elastoplastičnem mediju nastopi plastifika- cija na mestih, kjer se pojavijo napetostna stanja, katerih Mohrovi krogi se dotaknejo porušitvene mejnice. Ob supoziciji, da veljajo v polprostoru vse do pojava takšnih napetostnih stanj med napetost­ mi in deformacijami linearni odnosi in da je po- rušitvena mejnica Coulombova premica (slika 1) rt = c + tan ( f ■ o . . . 1 Sl. 1. Mejna prem a ovo jn ica M ohrovih napetostnih krogov Sl. 2. P om en znakov v enačbah (3), (13), (21) in (22) je Fröhlich (1935) raziskoval za obremenitev pol- prostora z enakomerno širokim in enakomerno obremenjenim bremenskim pasom q (slika 2), z enakomerno brezkrajno obtežbo y d in s hidrosta- tičnim poljem napetosti od lastne teže y z’ (slika 3) tako imenovana plastična polja, tj. polja, v katerih Mohrovi krogi za napetosti, izračunani po teoriji elastičnosti, presegajo Coulombovo porušitveno mejnico. Takšna polja seveda ne morejo obstajati (Šuk­ lje, 1948), ker napetosti, ki presegajo trdnost, niso možne. Kritično obremenitev je definiral Fröhlich (1935) kot obremenitev, pri kateri je globina »pla­ stičnih polj« nična. Tedaj pa lahko izraz zanjo iz­ vedemo enostavneje iz pogoja (Šuklje, 1967) (slika 1) : < sin cp [ Ol + 03 { 2 + c cot . . . 2 Če suponiramo, da je površje polprostora v horizontu z = d (slika 2), in upoštevamo znane iz­ raze za napetosti, ki se dobe z integracijo Boussi- nesqovih enačb za obremenitev površja polprostora s točkovno silo, so glavne napetosti za zgoraj determinirano obtežbo: 0 1 ,3 -------- (2 £ ± sin 2 f) + 7 z n . . . 3 Tako sledi izraz za kritično obremenitev po Fröhlichu: • (v d tan cp + c) . . . 7 — cp tan cp Če pa tolmačimo obremenitev po sliki 2 kot obremenitev s temeljem v izkopani temeljni jami širine 2 b in globine d, je celotna »kritična obtež­ ba« v dnu temeljne jame: q* = q + y d . . . 8 Pri gornjih izvajanjih so bile upoštevane to­ talne napetosti. Zato je treba tudi strižna para­ metra c in

\ tega sloja ne pojavijo plastična področja, lahko dopustimo fiktivno plastično polje za strižna parametra C2, z /). V bistvu bomo torej sprejeli postopek, ki sta ga uporabila Lorenz (1950) in Meischeider (1951), s to razliko, da bomo upoštevali različne vrednosti koeficienta mirnega zemeljskega pritiska in da bo za slojeviti polprostor ob navedenih pogojih posto­ pek upravičen. Uporaba elektronskega računalnika bo omogočila sestavo diagramov za praktično apli­ kacijo postopka. Izpeljava obrazca za »-kritično obremenitev« slojevitih tal Za predhodno obrazložene robne pogoje in su- pozicije se dobe -— z uporabo označb na slikah 1, 2 in 3 — za napetosti v smereh z in x naslednje enačbe: az — — (sin 2 e cos 2 ip + 2 s) + y z n ox = — ( — sin 2 e cos 2xp + 2 e ) + Ko 7 z . . . 1 3 n q rxy = T = ± — sin 2 e sin 2 tp j i Za kritično obtežbo q (tj. v primeru enakosti leve in desne strani relacije) je rešitev kvadratične enačbe: A ± VB n y z ---------------- = i n y z C . . 17 z naslednjimi pomeni simbolov A, B in C: \ A = — (1 — Ko) sin 2 e cos 2 tp + + 2 £ [(1 + Ko) + 2 ß ] sin2 ep B = {(1 — Ko) sin 2 e cos 2ip — 2 e [(1 + + Kj) + 2 ß] sin2 ep }2 — 4 (sin2 2 £ — - 4 £2 sin2 ep) [(1 - Ko)2 - (1 + + Ko)2 sin2 - # 1 . . . 21 2 ip = + #1 ... 22 upoštevajoč, da je ČL = arc tan (— + tan #1 l r če je r = — b . . . 23 . . . 24 Pogoj za najmanjšo (kritično) vrednost obtežbe q po enačbi (17) s parametri A, B in C po enačbi (18) je d di .. 25 Ker bi bilo neposredno iskanje minimuma iz odvoda (25) zamudnejše, je bil določen minimum poizkusno z numeričnim računom po obstoječih programih in sicer za določene kombinacije para- z’ metrov cp, ß, Ko in— . (Numerične račune je pro­ ta gramiral in izvedel na računalniku IBM 1130 v računskem centru IMFM univerze v Ljubljani Zdene Breška.) Za odnos med količnikom mirnega zemeljskega pritiska Ko in strižnega kota

tan q>P U J P r i m e r cp = 0 Tudi v primeru cp = 0 koeficent ß y z tan cp (en. 19) ni definiran in enačbe (17), v kateri je f = f (ß), ne moremo uporabiti. Osnovna pogojna enačba je v tem primeru: o i — a s < c . . . 37 Če vstavimo za cq in 03 izraza (15) in razrešimo — v primeru enakosti leve in desne strani gornje relacije — dobljeno kvadratično enačbo za q, do­ bimo za »kritično obtežbo« izraz: q = fo n y z Ao ± VBo fo = Co 38 38 z naslednjimi pomeni simbolov Ao, Bo in Co: Ao = — (1 — Ko) cos are tan + tan j + #1 tan &i I + L I f' + # 1 f.Bo = (1 — Ko)2 j cos2 ĵ arc tan | + j Co = 2 sin ] - l | + V 2 ^arc tan + tan #1 j — j Pri tem smo uporabili relacije (21) do (24) ter uvedli brezdimenzijski koeficient 2_c y z . . .40 Pri računu kritične obremenitve q po enačbah (38) do (40) pa se izkaže, da q pri K o < l z na- 2 raščajočim koeficentom f ' = — pada. Toda če ra­ čunamo, da se trdnost tal z globino in z napetost­ nim stanjem ne izpreminja (cp = 0), vrednosti Ko < 1 niso verjetne. Pri prekonsolidiranih tleh, v katerih se trdnost z globino ne veča, je celo možno, da je K 0 > 1. Če se omejimo na primere, ko je Ko = 1, pa se relacije (38) do (40) reducirajo na enačbo: 71 C= M-( + ) - . . 41 sin 2 e Kritično obtežbo določa minimalna vrednost izraza (41), torej za f ' < 1: za f ' > 1: QK(,= 1j (p — o ^ ^ . . . 42 1 + f '2qK„=i, n = ^ c ------— . . . 42* 2 C Diagrami za kritično obtežbo slojevitih tal Z elektronskim računalnikom so bile določene vrednosti koeficientov f po enačbah (17) do (25) za naslednje kombinacije parametrov Ka po en. (27) ß = 0, 0,316, 1,0, 2,0, 3,16 f' = 0, 0,5, 1, 2, 3 Trije primeri sovisnic f { [ f ( f )]/?=const"}y=con,st', Kn=const" . . .43 so podani na slikah 4, 5 in 6. Na sliki 7 je prika­ zana še družina sovisnic f { Č )] y = const' ) c=0, K „= l—sin tp • ■ • 44 in sicer za naslednje vrednosti strižnih kotov cp in njim ustrezajočih koeficientov mirnih zemeljskih tlakov Ko = 1 — sin cp: cp = 10°, 15°, 20°, 25°, 30° K0 = 1 — sin cp = 0,826, 0,741, 0,658, 0,557, 0,500 Na slikah 4 do 6 je interpolacija za vrednosti koeficientov f med sovisnicami za posamezne koe- H 2b t > ( t,)c2 , ^ 2 (slika 3). V spodnji manj odporni sloj (c2, takšna napetostna polja ne smejo segati. Naša izvajanja so bila podobna kot pri klasični teoriji s to razliko, da smo dopustili globino plastičnih področij z' = z { (slika 3), da smo upoštevali količnike mirnega zemeljskega tlaka K0 različne od 1 in da smo poiskali v dolgem izrazu za kritično obtežbo minimum poizkusno z numeričnim računom. Primeri rezultirajočih količnikov »kritične obtežbe« f, odvisnih od geometrijskih in fizikalnih pa­ rametrov, so prikazani na slikah 4 do 7. »Kritične obtežbe«, ki jih dobimo po elastoplastič- nem kriteriju, so navadno mnogo manjše od »do­ pustnih obtežb«, ki ustrezajo porušitvenemu kriteriju in primernim varnostnim količnikom. Kriterij pa lah­ ko vendarle koristno služi zlasti pri oceni zanesljivosti »elastičnih« analiz usedkov in kontaktnih tlakov ter za osvetlitev »dopustnih« obtežb, ki jih dobimo po po- rušitvenem kriteriju. Novi zidni material: ISO-SPAN lesobetonski bloki LIP Bled je lani v Bohinjski Bistrici zgradil nov obrat, ki iz lesnih iveri izdeluje lesobetonske bloke po sistemu ISO-SPAN. Izdelava teče tako, da se pri­ merno zdrobljene lesne iveri mineralizirajo, vežejo z visokovrednim portlandskim cementom in stiskajo v bloke dolžine 120 cm, višine 25 cm in širine 24 oz. 18 cm. Poleg blokov se izdelujejo tudi vogelniki in izolacijske plošče za obloge preklad ali betonskih stropnih plošč. Pri zidanju z ISO-SPAN bloki zato na stavbi ni vidnih betonskih delov, ki bi kasneje po­ vzročali vlaženje v konstrukciji ali oslabili toplotno zaščito. ISO-SPAN zid debeline 24 cm, ki je hkrati nosilen tudi za večetažne objekte, je namreč izolacij­ sko enak opečnemu zidu ca. 50 cm debeline. Kljub znatnemu obsegu proizvodnje so v nove na­ prave vložene sorazmerno skromne investicije. Ker se dition (t[) c1j > t > (Tf)C2 , V2 (Fig- 3). Such stress fields should not penetrate into the lower layer of smaller resistance (c2, 'po). Our deductions differ from the classical ones by allowing the depth z' = z { (Fig. 3) of plastic fields, furthermore by considering the coefficients of the at rest earth pressure different from 1, and by applying, for the determination of the critical load, numerical methods. Examples of the resulting load ratios de­ pending on the geometrical and physical parameters are presented in Figs 4 to 7. “Critical loads” obtained by using the elastoplastic criterium are usually, much smaller than the “per­ missible bearing values” corresponding to the failure criterium and adequate safety factors. They can, how­ ever, usefully be applied for appreciating the reli­ ability of elastic analyses of settlements and contact pressures, as well as for illucidating the position of “permissible bearing values” obtained by the failure criterium. BORIS VEDE, DIPL. INŽ. SASA ŠKULJ, DIPL. INŽ. JOŽE JAN, V. IND. TEHN. osnovna surovina pridobiva iz raznih odrezkov lesnih predelovalnih obratov, je njena cena nizka, kar za­ gotavlja ugodno prodajno ceno ISO-SPAN blokov, ki je zelo konkurenčna drugim zidnim materialom. Nova proizvodnja predstavlja znaten nov vir zid­ nega materiala, saj bo obrat dajal pri dvoizmenskem delu za več kot 40 milijonov opečnih enot NF ISO- SPAN blokov, če računamo samo prostorninski obseg. Ob upoštevanju boljšega izolacijskega efekta (razmer­ je 1:2) pa je računati, da nova proizvodnja predstavlja dejansko 80 milijonov opečnih enot NF. V primerjavi z ostalo industrijo gradbenega materiala gre tedaj obrat ISO-SPAN blokov šteti med največje proizvajalce zid­ nega materiala v Sloveniji, ki bo lahko bistveno pri­ speval k boljši preskrbi trga, omejitvi uvoza zidnih materialov in ublažitvi deficitarnosti na tem področju. Novi obrat za proizvodn jo ISO- SPAN blokov v B ohin jski Bi­ strici Uporaba lesobetonskih blokov je že vrsto let dobro znana in zelo razširjena zlasti pri naših sosedih v Avstriji, Švici in ZR Nemčiji pod nazivom ISO- SPAN, DURISOL, ISOTEKT, SE WOSPAN idr., kjer se uporablja ta material v velikem obsegu pri gradnji stolpnic, drugih večetažnih objektov, družinskih hiš in pri rekonstrukciji starejših hiš oziroma stavb. V naslednjem navajamo nekaj tehničnih in eko­ nomskih podatkov o lastnostih in prednostih novega izdelka pri zidanju stavb. 1. KONSTRUKTIVNO-OPERATIVNI IZRAČUNI TER NOSILNOST ZIDOV IZ ISO-SPAN BLOKOV Nosilnost zidu po m l je: P = Bh X o k . . . 4 Bh = prerez nosilnega betona na mj zidu Bh = 1225 cmVm 1 za zid D = 24 cm B|, = 775 cm2/m 1 za zid D = 17,5 cm Primer izračuna za nosilnost zidu D = 24 cm oz. za dopustno napetost pri etažni višini h = 250 cm in za MB 250 (primerjava s preiskanim zidom). /; = lk i : i 24 = konst. = 4,35 cm ISO-SPAN bloki se zidajo v »suho« in se po dva sloja blokov skupaj zalijeta s polnim betonom, ki za­ radi specifične oblikovnosti bloka tvori nosilno beton­ sko mrežo. Dopustne napetosti in s tem dopustna nosilnost zi­ dov je odvisna od marke polnilnega betona in vitkosti stene-mreže med seboj povezanih betonskih slopov. Da dosežemo dobro zapolnitev oblikovnikov z betonom, naj bo zalivanje z betonom mehko plastične konsisten­ ce (indeks konsistence po Vebeju 3,0 do 5,0) ali z litim betonom (indeks po Vebeju 2,0 do 3,0). Vgrajevanje betona naj bo z manjšimi vibratorji ali z letvijo. Ker vsebuje liti beton oziroma mehko plastični beton do­ kaj vode, je paziti na razmerje v/c oziroma na zadostno količino cementa. Marko zalivnega betona v načelu določi statični račun. MB je določena s trdnostjo be­ tonske kocke 20 X 20 X 20 cm po 28 dneh. Za zalivni beton uporabljamo beton naslednjih mark: MB — 100 le izjemoma za enoetažne objekte in provizorije ion l običajna uporaba za večetažneivits — zuu <• . , MB — 250 J o b j e k t e MB — 300 izjemoma za visoko obremenjene zido­ ve ob poostreni kontroli kvalitete za­ livnega betona V eni etaži je uporabiti v celoti sistem iste marke. Za projektiranje in izvajanje zidu iz ISO-SPAN blo­ kov je z ozirom na nosilno betonsko mrežo v celoti upoštevati pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (Ur. 1. št. 51 — 18. XI. 1971). Dopustna nosilnost zidov iz ISO-SPAN blokov je odvisna od dopustnih napetosti polnilnega betona, to je od marke betona MB in od uklonske dolžine-višine (lk) zidu oziroma betonskega polnila-jedra zidu. Dopustne napetosti nosilnega betona z ozirom na vitkost °k = . . . 1 za normalni primer — vertikalna centrično je e = 0. 135 - a, 100 . s obtežba deluje . . . 2 žj — lic i . . . 3 Za etažne višine 240, 250, 260, 280, 300 cm in MB 100, 150, 200, 250, 300, so v tabeli 1. podane do­ pustne napetosti za nosilni beton-jedro zidu. ;.j = 250/4,35 = 57,5 . . . 3 135 — 57,5 Oir = -------- — - X 47,5 = 36 kp/cm:> . . . 2 100 P = 1225 X 36 = 44000 kp . . . 4 Tabela dopustnih napetosti v polnilnem-nosilnem betonskem zidu D = 24 cm v odvisnosti od višine zidu (etaže) in MB. Tabela 1 Zid D = 24 cm Vidina °k lk (cm) MB 100 MB 150 MB 200 MB 250 MB 300 240 12 20 28 37 48 250 11,6 19,2 27 36 46 260 11,2 18,7 26,5 35 45 270 11,0 18,2 25,5 34 43 280 10,6 17,7 24,5 33 42 290 10,2 17,0 24,0 32 41 300 9,8 16,5 23 31 39 310 9,5 16,0 22 30 38 320 9,8 15,0 21,0 29 37 330 8,8 14,5 20,5 27 35 340 8,5 14,0 20,0 26 34 °k dopustna napetost (na uklon) v betonu jedra zidu z ozirom na vitkost-višino zidu in marko nega betona lk — višina zidu v etaži. zaliv- P r i m e r izračuna D = 24 cm, višina etaže h dopustne = 250 cm, napetosti za zid MB 200. i = konst. = 4,35 cm (za zid D = 24 cm) i = vztrajnostni polmer betonskega prereza = = 4,35 cm Bh = 1225 cm/ffl], os = 35 kp/cm2 A; = 250/4,35 = 57,5 135 - 57,5 a,. = -------------- X 35 = 27 kp/cm-’ 100 Nosilnost zidu P = a k X Bh = 27 X 1225 — 33.000 kp/mt. Nosilnost zidov D = 24 cm v kp po tekočem metru v odvisnosti od višine zidu lk in marke zalivnega betona: P = Bh X ok .. .4 Tabela 2 Zid D = 24 cm Višina zidu tj. (cm) Nosilnost zidu P Mp/ml MB 100 MB 150 MB 200 MB 250 MB 300 240 14,7 24,5 34,4 45,5 59,0 260 13,7 23,0 32,4 43,0 55,0 280 13,0 21,8 30,0 40,5 51,5 300 12,0 20,2 28,2 38,0 48,0 320 11,3 18,4 25,8 35,5 45,5 340 10,5 17,2 24,4 32,0 41,5 Za vmesne vrednosti za lk je možno poiskati ustrezne dopustne nosilnosti zidu z linearno interpo- lacijo. Zid iz ISO-SPAN blokov D = 17,5 je namenjen predvsem za nosilne predelne in polnilne stene za pritlične objekte, provizorije, garaže itd. Vitkost ne- armiranega betonskega jedra je običajno glede na določila (čl. 78) pravilnika o tehničnih ukrepih in po­ gojih za BAB prevelika, da bi lahko uporabili zid D = 17,5 na nosilni zid. Vendar je na osnovi dosedanjih izkušenj pri po­ dobnih zidovih in dosedanjih predpisih za beton mož­ no uporabiti zid iz ISO-SPAN blokov D = 17,5 cm za manj obremenjene nosilne zidove pritličnih objektov. Nosilnost takega zidu do višine lk maks. = 2,60 m je: Polnilni beton MB N osilnost P v Mp/ml MB 150 4,0 MB 200 7,0 Zaradi majhnega prereza betonskih nosilnih slo- pičev zidu D = 17,5 cm je priporočljivo pripraviti za­ li vni beton z agregatom z zrnavostjo Dmaks =15 mm. Po poročilu št. 3858/71 Zavoda za raziskavo mate­ riala in konstrukcij v Ljubljani o preiskavi nosilnosti zidov, izdelanih iz ISO-SPAN blokov ter zapolnjenih z betonom, izhaja, da se rezultati preiskav in tako dob­ ljene vrednosti za dopustne napetosti v celoti ujemajo z dopustnimi napetostmi, podanimi v tabeli 1 in tabeli 2 oz. s predlaganim načinom izračuna dopustnih napetosti ak ter nosilnosti zidu P/m 1. Iz rezultatov preiskave zidov, obteženih na kom­ binirano obtežbo, dobljene strižne napetosti pri po­ rušitvi v vertikalnem in horizontalnem preseku po­ trjujejo pravilnost računa z dopustnimi strižnimi na­ petostmi po pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (tabela 7) ter koristnim prerezom. Dopustna strižna obtežba se v odvisnosti od striž­ ne dopustne napetosti v betonu, ki povezuje vertikalne slope zalivnega betona, dobi tako, da je Qv = ra x B v • ■ ■ 5 Qv = dopustna strižna nosilnost zidu v vertikalnem prerezu ra = dopustna strižna napetost po pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani be­ ton, ki je z dopolnitvijo podana v naslednji tabeli. Tabela 3 MB 150 MB 200 MB 250 MB 300 ra kp/cm* 2 ....................... 5 6 7 8 Bv = vertikalni prerez (minimalni) betonskih po­ vezav med vertikalnimi slopiči. Prerez teh povezav je za zid D = 24 cm — 300 cm2/l m višine; za poljubno visok zid D = 24 cm je Bv = 3 X lk . . . 6 lk = višina zidu v cm. Za primerjavo z rezultati preiskave na kombinira­ no obtežbo zidu v ZRMK, kjer je bila dobljena do­ pustna strižna nosilnost za vertikalni prerez zidu pri lx = 250 cm in pri MB 220: Qvp = 17.800 : 4 = 4450 kp (iz preiskave) dobimo po računu po enačbi (5) in za MB 200 ter lk = 250 cm ra = 6,0 kp/cm2; Bv = 3 X 250 = 750 cm2 Qv = r, X D, = 6 X 750 = 4500 kp (iz računa) Rezultat se lepo ujema z izsledki iz preiskave. Dopustna strižna nosilnost po horizontalnem pre­ rezu je podana v odvisnosti od MB v kp po tekočem m 1 zidu: Tabela 4 MB 150 MB 200 MB 250 MB 300 Q h/mi ■ • • 2100 2800 34000 4000 Pri računu zidov na vpliv potresnih sil se do­ pustne tlačne in strižne napetosti zidov (betona) lahko povečajo v skladu s predpisi za proračun gradenj v po­ tresnih območjih (k = 1,5). Natege, ki event, nastanejo v zidovih zaradi de­ lovanja horizontalnih sil, je prevzeti z armaturo, ki se vloži v oblikovnike in sidra v temelje. To funkcijo lahko prevzamejo sicer predpisane vertikalne zidne vezi, katerih napetosti je v tem primeru preiskati za nateg. Objekte, ki so grajeni v potresnih območjih, je dimenzionirati po predpisih za gradnje v potresnih ob­ močjih. Sistem zidov ISO-SPAN blokov z litim betonskim jedrom omogoča, da močno obremenjene zidove ali zi­ dove, katerih polnilni beton je obremenjen zaradi de­ lovanja horizontalnih sil na nateg, ojačimo z vlaga­ njem ortogonalne armature, ki prevzame strižne oz. natezne napetosti. 2. sp loSn i k o n s t r u k t iv n o -o p e r a t iv n i NAPOTKI IN TEHNIČNI PODATKI ISO-SPAN bloki se postavljajo v »suho« in nato zalivajo z zalivnim betonom, ki mora biti primerne konsistence (liti beton, mehko plastični beton) in mora doseči trdnost oziroma marko betona, kot jo določi projektant-statik. Beton se vgrajuje z manjšimi vibra­ torji (igle), ali pri manjših objektih z ročnim nabija­ njem z letvijo. Polnilni beton tvori v opažu nosilne vertikalne stebričke, ki so zaradi oslabitev v blokih medsebojno vezani z betonom. Na ta način nastane nosilna betonska mreža z znatno nosilnostjo vertikalnih in horizontalnih sil. Za račun nosilnosti je vzeti neto prerez betonskih stebričkov, kar pri zidu D = 24 cm znaša Bh = 1225 cm2/m( zidu. ISO -SPAN b lok i: prim er vgrajevanja — Z možnostjo vstavitve ortogonalne mreže v zi­ dove je uporabnost sistema dosti širša in zadovoljuje glede nosilnosti tudi pri višjih objektih v najbolj zahtevnih potresnih območjih (dokaz napetosti, di­ menzioniranje s statičnim računom). — Zidove je v smislu predpisov potrebno v višini stropov armirati s horizontalnimi zidnimi vezmi oz. ojačiti vogale in stikališča zidov z vertikalnimi zid­ nimi vezmi, vse v skladu s predpisi o gradnji v po­ tresnih območjih. (Tabela 4 —- tč. 4.2.19 in tč. 4.2.22 do 23). — Ker oslabitev prečnih sten v blokih omogoča vlaganje horizontalne armature v zid, je ugodno in sta­ tično priporočljivo vložiti pod okenske odprtine ho­ rizontalno zidno vez. Palice naj segajo vsaj 80 cm obojestransko v polnilni beton zidu. Kolikor je ta vez- armatura (običajno 2 0 10 do 2 0 16) vložena pod okenske odprtine zaključeno (kontinuirno) po celem obodu stavbe s pravilnim stisko van jem armature, je dopustno za njen presek zmanjšati predpisani presek železne armature v horizontalni zidni vezi v nivoju stropne konstrukcije. Priporoča se ta način armiranja z dvema horizontalnima vezema — to je z armaturo ob odprtinah v zidu. — Pri višjih stavbah — ali večjih razponih je pri­ poročljivo vložiti konstruktivno armaturo v stike strop- zid in zid-zid. P r i m e r : 1 ; ! I j 7 7 1 — Pri stavbah do dveh etaž je dopustna vgraditev katerekoli stropne konstrukcije, ki se sicer uporablja. Pri višjih stavbah je pa priporočljivo vgraditi na me­ stu betonirane armiranobetonske plošče ali njim ekvi- valetno stropno konstrukcijo. — Delovne fuge pri izdelavi zidov naj bodo vedno v višini stropov. —■ Za pripravo polnilnega-nosilnega betona, vgra­ jevanje ter kontrolo kvalitete betona veljajo v celoti predpisi v pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton. —• Z vlaganjem dodatne toplotne izolacije npr. stiropor 2 cm v odprtine oblikovnikov se toplotna izo­ lacija bistveno poveča. Ker se s tem zmanjša prerez nosilnega betona ter zmanjšajo dopustne napetosti be­ tona na uklon o k, je vlaganje dodatne toplotne izola­ cije primarno za nižje zgradbe (do 2 etaž) ter za pol­ nilne zidove, saj se toplotno prevodnostni koeficient K z vložkom 2 cm stiropora poveča kar za 39 °/o in zna­ ša K = 0,55 kcal/m2h” C. — Ometi se izdelujejo na običajen način s po­ daljšano malto. Pred izdelavo grobega ometa je napra­ viti cementni obrizg zaradi boljše sprijemljivosti med ISO-SPAN zidom in ometom. — Na fasadne površine ISO-SPAN zidov je mo­ goče izdelati tudi plastične omete, na notranjih stenah pa obloge s Knin-gips ploščami. Podrobna navodila je zahtevati pri proizvajalcu. Podatki za armiranje nosilcev (preklad) Za armiranobetonske elemente ali druge nosilne elemente objektov (nosilci, plošče itd.) je potrebno praviloma od primera do primera napraviti statični izračun in dimenzioniranje. V naslednjih tabelah je podana potrebna mini­ malna MB ter minimalna armatura za armirano be­ tonske preklade v odvisnosti od prereza, razpona in obtežbe. a) Za preklado prereza 20 X 20 cm neto 20 cm širina bntona + 5 cm izolac. 20 cm višina betona + 5 cm izolac. za obtežbo: G { = do 1000 kp/nij G2 = do 1600 kp/m( Tabela 5 Prerez 20/20 cm Razpon Lo v ml Lo 1,2 1,8 m 2,4 m 3,0 m S „ aII X Si MB MB 150 200 300 300 Armatura spodaj 2 0 8 2 0 12 3 0 14 3 0 16 li zgoraj 3 0 6 3 0 8 3 0 10 3 0 12 s MB 150 200 300 — a II x*• o G g Armatura spodaj 2 0 10 3 0 14 3 0 18 — U zgoraj 2 0 8 2 0 10 2 0 12 — b) Za preklado prereza 20 X 40 cm (neto) bruto z izolacijo: širina 20 cm betona + 5 cm izolac. višina 40 cm betona + 5 cm izolac. za obtežbo: G, do 1000 kp/mj G2 do 1600kp/mj Tabela 6 1 P re re z 20/10 Razpon preklade Lo v ml L0 = 1,8 m 2,4 3,0 3,6 4,2 4,8 5,4 m s MB 150 200 200 250 250 300 300 a X o o Armatura 2 0 10 2 0 12 3 0 12 3 0 16 3 0 18 3 0 20 3 0 22 I 6 spodaj zgoraj 2 0 6 2 0 8 2 0 10 2 0 12 2 0 12 2 0 14 2 0 16 s MB 150 200 200 250 300 300 _ O, X o o to Armatura spodaj 3 0 12 3 0 16 3 0 18 3 0 20 3 0 20 _ I 0 2 0 12 zgoraj 2 0 8 2 0 10 2 0 12 2 0 14 2 0 14 2 0 14 — Ena palica (srednja) spodnje armature se nad podporo krivi pod kotom 45° navzgor (poševno železo za prevzem strigov). Stremena so za nosilce-grede raz­ pona do 3,0 m 0 6/20 cm, za daljše grede pa 0 8/20 cm. Toplotna izolacija: Preiskava toplotnih-izolacijskih lastnosti ISO- SPAN zidov, izvedena v ZRMK Ljubljana je poka­ zala za obojestransko ometani zid: — deb. 24 cm, polnilo beton, K = 0,90 Kal/m2 h ° C — deb. 17,5 cm, polnilo beton, K = 1,00 Kal/m2 h 0 C, kar ustreza zahtevam za III. klimatsko cono (K = = 1,10 kal/m2 h 0 C). Zvočna izolacija: Obojestransko ometani zid v plašču litega betona ISO-SPAN deb. 24 cm je bil zvočno preiskan v aku­ stičnem laboratoriju prof. dr. ing. L. Cremerja v Münchnu. Rezultati preiskave so dali sred. vrednost izolacije 49 dB, kar ustreza po nemških normah DIN 52211 za ločilno steno med stanovanji. Varnost proti ognju: Obojestransko ometani zid v plašču litega betona ISO-SPAN deb. 24 cm je bil glede varnosti proti ognju preiskan na Zveznem zavodu za raziskavo materiala v Berlinu. V posebni preizkusni komori, kjer je bil z ene strani preizkušenega zidu demonstriran požar, je zna­ šala po 120 minutah temperatura betona 350° C. To pa je temperatura, pri kateri beton še ne doživi omembe vreden padec svoje prvotne trdnosti. Rezultati preiskav odpornosti proti požaru so torej uvrstile ISO-SPAN zid po nemških normah DIN 4102 v skupino odpornosti proti ognju F 120. Ni pa dovoljeno uporabiti ISO-SPAN blokov za zidanje dimnikov in požarnih zidov. 3. EKONOMSKE PREDNOSTI PRI GRADNJI Z ISO-SPAN BLOKI Popolno sliko ekonomskih vrednosti bi dobili s primerjalnimi kalkulacijami za stavbe z ISO-SPAN bloki oz. drugimi gradivi. Vendar nam tudi parcialne primerjave pokažejo številne in zelo prepričljive po­ datke: Nabavna cena ISO-SPAN blokov je din 16.70 za blok velikosti 120 X 25 X 24 cm, kar ustreza 36,8 ko­ sov opeke NF ali ceni 0,454 din za 1 opeko NF. Transportni stroški. Teža ISO-SPAN bloka je 22 kg oz. 75 kg/m2 zidu ali 305 kg/m3. Tovornjak s pri­ kolico, ki ima skupno nosilnost 22 ton, lahko pripelje ca. 7000 opek, oz. 1000 ISO-SPAN blokov = 72 m3; de- ISO-SPAN bloki na deponiji janska prostornina možna do 60 m3 ali 900 blokov, kar ustreza 30.000 opečnim enotam, torej 4,30-krat več. Pocenitev transportnih stroškov zelo povečuje eko­ nomski radij plasmana ISO-SPAN blokov. K temu bi bilo dodati še znatno pocenitev razkla- dalnih stroškov, ki so približno 4-krat manjši. Skraj­ šanje delovnega časa za zidanje je tudi zelo občutno in kaže prihranke več kot 70 °/o. Kalkulacija gradbenih stroškov za 1 m2 zida, iz­ delana po poprečnih normah gradbeništva, nam zato, ob računanju po cenah iz 1. 1971, pokaže razmerje: Tabela 7 Vrsta zida Stroški Razmerje — zid 38 cm iz polne opeke . . 241,40 din/m2 112 — zid 38 cm, 30 cm mrežasti blok 1,5 cm, vmesna malta 6,5 cm obloga, votlak . . . 215,78 din/m2 100 — zid ISO-SPAN 24 cm . . . 118 din/m2 53 Drugi prihranki, ki izvirajo iz pozitivnih svoj štev ISO-SPAN blokov, bi bili predvsem v naslednjem: — ker se debelina zunanjih zidov stanjša od 38 cm na 24 cm, se poveča koristna stanovanjska površina ali pa se zmanjšajo zunanje dimenzije hiše. Reducirano na 1 m2 zidne površine in pri etažni višni 2,40 m znaša ta prihranek: 0,14 ------- = 0,058 m2 2,40 Če računamo vrednost stanovanjske površine, ob­ delane do 3. gradbene faze, po 1000 din/m2, je vrednost prihranjenega prostora 58 din/m2 zida; — zmanjšanje toplotnih izgub omogoča zmanj­ šanje ogrevalne naprave, torej manjše radiatorje. To­ plotne izgube se zmanjšajo za 8 Kal/m2 h. Če računamo, da stanejo radiatorji približno 0,80 din/kal, je ta pri­ hranek 8 X 0,80 = 6,40 din/m2; — dalje se z zmanjšanjem toplotnih izgub tudi zmanjša poraba goriva, kar znaša najmanj 1,60 din/m2 letno. Skupna vrednost teh prihrankov je torej 64 din na m2. Vidimo, da so dejanski stroški ISO-SPAN zidov zaradi navedenih tehničnh efektov in dodatnih pri­ hrankov še mnogo nižji, kot to kažejo izračuni v tabe­ li 7. K zgornjim navedbam je treba opozoriti še na možnost gradnje v hladnem času, saj je oplaščeni be­ ton sproti zelo dobro zaščiten pred zmrzovanjem. To pa je posebno pozitivno, če moramo zaključevati groba gradbena dela tik pred zimo ali želimo zelo zgodaj, ko še obstaja nevarnost zmrzovanja, pričeti z gradnjo. Ne glede na letni čas pa se z uporabo ISO-SPAN blokov zaradi hitrejše gradnje in zaradi pospešenega sušenja stavbe prav lahko doseže hitrejša dograditev stavbe. Prehod na novo gradbeno tehnologijo, ki prinaša tako številne tehnične prednost in ekonomske pri­ hranke, ne zahteva dodatne opreme pri izvajalcih. Za­ to je upravičeno pričakovati, da bo gradbena opera­ tiva novi material s pridom izkoristila. ISO-SPAN BLOKI — TEHNIČNI PODATKI Debelina................................ 17,5 cm 24 cm V i š i n a ................................ 25,0 cm 25 cm Dolžina osnovnih blokov . 120,0 cm 120 cm Dolžina vogalnikov . . . . 107,5 cm 114 cm Površina zidu/blok . . . . m2 0,30 0,30 Prostornina zidu/blok . . m3 0,0525 0,720 Teža b lo k o v ....................... kg ca. 18 22 Število blokov na m2 . . . kosov 3,33 3,33 Število blokov na m3 . . . kosov 19 13,8 Teža blokov/m2 .................. kg/m2 61 73,5 Količina zaliv, betona na m2 lit/m2 81 127 Teža gotovega obojestran­ sko ometanega zidu z be­ tonskim polnilom na m2 . , kg/m2 310 430 Toplotno-prevodnostni ko- kcal 1,04 0,90eficient ometanega zidu K . m2 h°C Stanovanjska graditev v SR Sloveniji I. Dokončana stanovanja v letu 1979 1. Število dokončanih stanovanj S k u p a j Družbeni sektor Zasebnisektor število »/. število "/o število °/o poseb. sode 64 100,0 — 100,0 64 — garsonjere 372 100,0 278 74,7 94 25,3 1-sobna 982 100,0 726 73,9 256 26,1 2-sobna 2523 100,0 1449 57,4 1074 42,6 3-sobna 3294 100,0 1252 38,0 2042 62,0 4- in več sobna 2026 100,0 254 12,5 1772 87,5 SKUPAJ: 9261 100,0 3959 42,7 5302 57,3 2. Struktura dokončanih stanovanj v °/o S k u p a j Družbenisektor Zasebni sektor posebne sobe . . . . . 0,69 — 1,21 garsonjere . . , . . . 4,02 7,02 1,77 l-sobna . . . . . . 10,60 18,34 4,83 2 -sobn a .................. . . 27,24 36,60 20,26 3 -sobn a .................. . . 35,57 31,62 38,51 4- in več sobna . . . . 21,88 6,42 33,42 SKUPAJ: 100,00 100,00 100,00 3. Nedokončana stanovanja S k u p a j Družbenisektor Zasebni sektor število . . . . . 25.822 6.327 19.495 II. Dokončana stanovanja — v petletnem obdobju 1966—1970 1. Družbeni sektor 1966 1967 1968 1969 1970 Skupaj P ovprečno na leto posebne sobe . . . . 458 265 89 86 — 898 180 garsonjere in l-sobna . .1420 1459 1380 1321 1004 6584 1317 2 - s o b n a ....................... 2468 2358 1955 1606 1449 9876 1975 3 - s o b n a ....................... 1951 1371 1247 1113 1252 6574 1315 4- in več sobna . . . 257 140 378 238 254 1267 253 SKUPAJ: 6194 5593 5089 4364 3959 25199 5040 “/o 63,4 59,5 54,3 48,0 42,8 53,7 53,7 2. Zasebni sektor posebne sobe . . . . 36 99 158 87 64 444 89 garsonjere in l-sobna . 149 120 103 225 350 947 189 2 - s o b n a ....................... 807 851 1006 1033 1074 4771 954 3 - s o b n a ....................... 1215 1297 1552 1599 2042 7705 1541 4- in več sobna . . . 1367 1434 1467 1780 1772 7820 1564 SKUPAJ: 3574 3301 4286 4724 5302 21687 4337 % 36,6 40,5 45,7 52,0 57,2 46,3 46,9 3. Skupaj posebne sobe . . . . 494 364 247 173 64 1342 269 garsonjere in l-sobna 1569 1579 1483 1546 1354 7351 1506 2 - s o b n a ....................... 3275 3209 3001 2639 2523 14647 2929 3 - s o b n a ....................... 2806 2668 2799 2712 3294 14279 2856 4- in več sobna . . . 1624 1574 1845 2018 2026 9087 1817 SKUPAJ: 9768 9394 9375 9088 9261 46886 9377 °/o 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 iz naših kolektivov SEMINAR ZA TEHNIČNI KADER GIP »Gradis« je organiziral seminar za tehnično- strokovni kader podjetja. Sodelovalo je 112 gradbenih delovodij, 118 tehnikov in 29 dipl. gradbenih inženirjev. Udeleženci seminarja so predlagali vrsto izboljšav: večjo veljavo je treba dati pripravi dela in tehnični dokumentaciji ter uvesti pokalkulacije oziroma po- kalkulativno službo. Poostriti je treba kontrolo nad vodenjem gradbene knjige in izboljšati opremljenost z drobno opremo in mehanizacijo. Urediti bo treba na­ jemnine strojev, povečati disciplino strojnikov ter strojnikom nuditi več možnosti za nadaljnje izobraže­ vanje. Uvajanje novitet v podjetju mora potekati hitreje kot doslej. Izboljšati bo treba premiranje in nagrajevanje delavcev za tehnične izume, izboljšave ter koristne predloge za zaposlovanje v podjetju. Med opozorili so še naslednja: izboljšati metode komuniciranja med vodstvenim kadrom tako glede strokovnih vodil, ekonomske problematike in dela or­ ganov samoupravljanja. Mlajšim kadrom je treba bolj zaupati ter jih zaposlovati na ustreznih mestih. Mnogo je bilo tudi govora o nepravočasno in nesolidno pla­ niranih delovnih nalogah, o premajhni mobilnosti ljudi in strojev ter o tem, da uporabljamo preveč privatnih voznikov. Udeleženci seminarja so zahtevali tudi več strokovnih ekskurzij, tako doma kot v tujini, skratka vrsto koristnih predlogov. GRADISOVE NAGRADE Ob razpravi o osnutku »Pravilnika o premiranju, nagrajevanju in o odškodninah za izume, tehnične iz­ boljšave in koristne predloge« je Gradisov odbor za razvoj in organizacijo predlagal tudi uvedbo GRADI­ SOVE NAGRADE. Podelili naj bi jih ob obletnici podjetja tistim de­ lavcem ali skupinam, ki bi v tekočem letu na svojem področju dosegli izjemne uspehe kot npr.: — za najbolje organizirano gradbišče, — za najbolje urejeno skladišče, — za najbolje organiziran način prehrane delav­ cev, — za najbolje urejeni samski dom ali organizirano bivališče delavcev, — za najbolje izdelano pripravo dela, — za izjemne dosežke v organizaciji poslovanja na posameznih področjih sploh, — za izjemne dosežke na področju projektiranja (v gradbeništvu, strojne opreme, gradbene mehaniza­ cije in pod.). KOLIKO ZA VARSTVO PRI DELU Odbor za varstvo pri delu predvideva, da bodo letos v GIP »Gradis« porabili za zaščitna sredstva 2,587 milijona dinarjev. NOV OBJEKT PRI BLEJSKEM HOTELU »TOPLICE« Gradisova jeseniška enota ima letos kar precej dela na Bledu. Že v decembru lani so podrli staro jedilnico pri hotelu »Toplice« ter še pred novim letom betonirali temeljno ploščo za novo restavracijo s ku­ hinjo, kavarno in bistrojem. Niso se ustrašili zime, temveč so gradili objekt kljub snegu, mrazu in drugim nevšečnostim. Gradbena in obrtniška dela na tem objektu so preračunana na 16 milijonov dinarjev, medtem ko bo celotna restavracija z vso opremo veljala okrog 25 mi­ lijonov. V restavraciji do 450 sedežev. Kot že neštotokrat, imajo graditelji tudi tu vedno nove preglavice z načrti. Prvotno je bilo predvideno, da bi začeli staro restavracijo podirati že novembra in v tem primeru bi nedvomno lahko novo restavracijo popolnoma dokončali in opremili do prvomajskih praz­ nikov. Zaradi več zamud, ki so jim botrovale spre­ membe in dodatne zakasnitve z načrti, pa je seveda o prvomajskem roku zdaj težko govoriti. Graditeji bodo seveda naredili vse, kar je v njhovi moči, vendar ra­ čunajo, da bodo novo zgradbo lahko v celoti predali investitorju v uporabo najprej do polovice junija ali vsaj do zadnjih julijskih dni. Nova restavracija s kuhinjo in kavarno bo okrog 75 m dolg in povprečno 20 m širok objekt, ki bo de­ loma dvoetažen, deloma enoetažen. Objekt so pro­ jektirali v ljubljanskem investijskem zavodu. V LETU 1971 SO DELAVCI SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA ZGRADILI ZA DOLG SEZNAM OBJEKTOV Iz lista PRIMORJE povzemamo: Kakor vsako leto smo tudi letos pripravili seznam končnih objektov v letu 1971 po posameznih delovnih enotah. To naj bi bil pregled le nekaterih večjih objektov. Že iz bežnega pogleda na seznam izhaja, da je bilo končanih največ objektov na gradbišču Ajdovšči­ na. Skoraj polovica objektov je bilo zgrajenih izven mesta Ajdovščina. V Črnem vrhu je končan hotel »Bor« in osnovna šola. V Vipavi market. Za LIP A j­ dovščina pa je bila končana hala v Podnanosu. V Ajdovščini pa je bil dokončan eden največjih objektov, ki jih je zgradilo naše podjetje, to je proizvodna hala in skladišče za »Fructal«. Gradbišče Nova Gorica je že na začetku pretekle­ ga leta dokončalo upravno stavbo za »Vozila« v Šem­ petru. Za »Elektro Gorica« pa dispečerski center. Anhovsko gradbišče je usmerjeno na tamkajšnjo cementarno. Od številnih končanih objektov omenja­ mo le nekatere večje. Na anhovskem gradbišču so de­ lovni pogoji najtežji. Poleg otežkočenega dela zaradi prahu, se slabim pogojem pridružuje še neurejen bi­ valni prostor naših delavcev. S predvidenim samskim domom bi bil ta problem rešen in lepo bi bilo, da bi čez leto dni bil na seznamu končanih objektov tudi samski dom v Anhovem. Tudi enota v Ilirski Bistrici ima na seznamu več končanih objektov. Lahko trdimo, da sta poslovno sta­ novanjska stavba in hala za »Lesonit«, objekt, ki po svoji veličini in zahtevnosti dela, ne samo v gradbišč- nem merilu, ampak tudi v merilu celotnega podjetja predstavljata lep uspeh. V Postojni je končan hotel »Jama«. Hotel je B kategorije in je prav gotovo eden najlepših na Postojn­ skem. Upokojenci so se vselili v nov dom. Enota Koper je končala dela na osnovni šoli v Semedeli, II. faza. Končan je tudi otroški vrtec. Upra­ va gradbišča pa se je vselila v nove gradbiščne pro­ store. Naše najbolj odaljeno gradbišče je Reka. Tja smo odšli preteklo leto in že imamo seznam končanih ob­ jektov. Seveda so ti objekti manjši, a zato nič manj zahtevni. Vsi objekti so iz skupine nizkih gradenj. Pri dokončanju objektov sta sodelovala še orad- beni obrat in asfaltni obrat. Asfalterji so v letu 1971 položili 20.097 ton asfaltne mase. SGP »PRIMORJE« IN GRADBENIŠTVO JUGOSLAVIJE V istem listu lahko prečitamo tudi naslednjo pri­ merjavo: »Služba družbenega knjigovodstva je v svoji pu­ blikaciji Analiza poslovnega uspeha delovnih organi­ zacij za razdobje januar—september 1971 zapisala o na­ šem podjetju naslednje: Visoko akumulacijo v zadnjih letih je SGP »Pri­ morje« vlagalo v smotrne investicije gradbene opre­ me in se tako usposobilo tudi za zahtevna dela. Kako močno je mehanizirano, nam kaže podatek o tehnični opremljenosti. V podjetju odpade za 27.614 din delovnih priprav na zaposlenega. V tem ga prekaša le 5 pod­ jetij na območju federacije — od 335 podjetij, ki so uvrščena v tej stroki. Povprečna tehnična opremlje­ nost v stroki pa znaša v federaciji 11.396 din. Poslovno produktivnost je izboljšalo za 29 %>. Po poslovni produktivnosti se uvršča na 21. mesto v fede­ raciji. V letu 1970 je s povprečnim dohodkom 38.754 din na zaposlenega preseglo povprečje v federaciji za 59°/o, v prvih devetih mesecih leta 1971 pa je doseglo že 34.441 din dohodka na zaposlenega. V Jugoslaviji je v gradbeni stroki zaposlenih 234.098 delavcev. SGP »Primorje« pomeni po številu za­ poslenih 0,54°/» od vseh zaposlenih v stropi. Po vlo­ ženem kapitalu pomeni 0,66 °/o. V letu 1970 ustvarjeni celotni dohodek podjetja pa znaša 0,89 Vo ter dohodek 0,86 °/o od stroke v federaciji. Medtem ko podjetje v ekonomičnosti rahlo za­ ostaja za stroko (v letu 1970 je ustvarilo 145 din, stro­ ka pa 147 din celotnega dohodka na 100 din porablje­ nih sredstev), je v odnosu dohodka in akumulacije do vloženega kapitala visoko nad povprečjem«. IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA V LETU 1971 Kako so v delovni skupnosti SGP »Primorje« lani izkoristili delovni čas pa nam pokažejo naslednji po­ datki o porabljenih 2,569.761 urah: % Po času in učinku ..................................................82 P rekin itve................................................................ 1,9 B o lo v a n ja ................................................................ 5,5 D o p u s t i ................................................................... 5,4 Državni p r a z n ik i .................................................. 2,9 Plačani iz o s ta n k i.................................................. 0,9 Opravičeni izostan ki............................................. 0,9 Neopravičeni izosta n k i......................................... 0,3 Drugi izosta n k i...................................................... 0,2 S K U P A J :....................................................................100,0 VREDNOST V LETU 1971 IZVRŠENIH DEL Lani je bilo izvršeno v Jugoslaviji gradbenih del v skupni vrednosti 24.409 milijonov dinarjev, kar je za 22 °/o več kot v letu 1970. Po vrstah objektov je najbolj porasla vrednost izvršenih del na stanovanjskih objektih in drugih ob­ jektih visokih gradenj (za 25—26 % več). Vrednost izvršenih gradbenih del v tujini je lani dosegla 290 milijonov dolarjev, kar je za 25 °/o več kot v letu 1970. SEJA KOMISIJE ZA KADRE IN ŠOLSTVO 28. marca t. 1. je bila seja komisije za kadre in šolstvo pri svetu za gradbeništvo in industrijo grad­ benega materiala gospodarske zbornice SR Slovenije. Predsednik komisije je poročal o problematiki izo­ braževanja v gradbeništvu in o strokovnih izpitih. Dana je bila tudi informacija o delu koordinacijskega odbora konference delavcev v gradbeništvu (KIG). Poleg omenjenega je bil obravnavan tudi predlog za izobraževanje enotnega profila poklica — gradbeni tehnik. Jugoslovanski gradbeni center je pripravil obširno problematiko o stanju izobraževanja gradbenih kadrov v Jugoslaviji ter predlog o novem osnutku sistema izobraževanja gradbenih kadrov in o učnih načrtih šol in fakultet. XXII. LETNE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE Oerganizacijski komite pri gradbenem podjetju »Obnova« v Ljubljani je že razpisal letošnje XII. šport­ ne igre gradbenih delavcev Slovenije, ki bodo v šport­ nem parku DRK »Slovan« Kodeljevo v Ljubljani. Športne igre se bodo pričele v petek 30. junija, kon­ čane pa bodo v nedeljo 2. jblija 1972 z razglasitvijo rezultatov. Bogdan Melihar 25 LET GP »TEHNIKA« LJUBLJANA V mesecu aprilu je praznovalo 25-letnico svojega obstoja Gradbeno podjetje »TEHNIKA« v Ljubljani, danes eno naj večjih slovenskih gradbenih podjetij, ki gradi vse vrste inženirskih gradenj v ožji domovini, v sosednjih republikah in v inozemstvu. Datum rojstva podjetja je 11. april 1947, svoje sedanje ime pa ima od 1953. leta. Do sedaj zgrajeni objekti so prav gotovo lahko pod­ jetju v ponos, številne pohvale investitorjev in mnoge reference pa pričajo o visoki kvaliteti dela, gradbene tehnologije in uspešnih rokov grajenja. V Ljubljani je GP »TEHNIKA« zgradilo vrsto ob­ jektov družbenega standarda, reprezentativnih zgradb, šolskih, fakultetnih in inštitutskih poslopij, poslovnih in industrijskih objektov, hotelov in garažnih hiš ter drugih, za družbo pomembnih objektov. Izven Ljubljane so bili v Sloveniji zgrajeni večji objekti v Trbovljah (nova cementarna), industrijski objekti v številnih krajih kot npr. v Medvodah (Color), Pivki in Prestranku (Javor), Preboldu (TT), Škofji Loki (Termika), Železniki (Alples). Na Bledu je bil zgrajen motel (Kompas), v Mhriboru odvodni kanal (DE), v Domžalah trgovska poslovna hiša in silos, na Verdu in Vrhniki (v sestavu Gipossa) mostovi na avtocesti. Izven republiških meja je bil zgrajen hotel Kom­ pas v Dubrovniku in hotel Adriatic II v Opatiji ter hotelski kompleks Stellamaris v Umagu (Adria Umag). Na otoku Krku je podjetje zgradilo letališke zgradbe, v Labinu in Zagrebu pa industrijske objekte. V SR Srbiji je bil zgrajen izvozni stolp v rudniku Bor. Danes gradi podjetje mnogo zahtevnih stavb v Ljubljani, kot so npr. novi objekti kliničnega centra, novi center RTV, velika poslovno-parkirna hiša ter več drugih poslovnih in stanovanjskih objektov. V pro­ gramu so zazidave nekaterih stanovanjskih sosesk. V gradnji so večja tovarniška poslopja za »Lek«, »Avtomontažo«, »Velano«, »Cosmos-Belt« v Črnomlju in objekti nove cementarne v Koromačnem. V inozemstvu pa je podjetje gradilo v DDR (farme), v BRD (Berlin, Frankfurt, München), v Belgiji (Bru­ xelles) in v Luxemburgu. Podjetje je s svojo sodobno tehnologijo danes kos vsem zahtevnim nalogam v gradbeništvu. Z lastnimi projekti gradi objekte družbenega standarda, na način »inženiringa« pa prevzema v gradnjo dvoranske indu­ strijske objekte, kakor tudi druge visoke gradnje. V poslovanju podjetja imajo pomembno vlogo spe­ cializirani obrati operative — moderna betonarna in obrat betonskih polizdelkov, železokrivnica, opažarski obrat ter mehanična delavnica. Le-ta izdeluje tudi za druge naročnike mehanične lopate in prekladalne be­ tonske silose. V razvoju podjetja je bila dosežena hitra rast ce­ lotnega dohodka podjetja — od 801.000,00 din v letu 1947 do 304,250.000,00 din v letu 1971. Skladi podjetja so se gibali od 125.000,00 din v letu 1947 do 620.000,00 din v letu 1971. Opremljenost podjetja se je iz leta v leto zboljševala in je bila vrednost osnovnih sredstev v letu 1971 53,360.000,00 din. Uglednemu podjetju želimo ob njegovem prazniku še večjih delovnih uspehov, saj so danes doseženi re­ zultati porok za tako uresničitev. B p vesti PODELITEV KIDRIČEVIH NAGRAD V mesecu aprilu so bile kot vrsto let nazaj pode­ ljene Kidričeve nagrade za izredne dosežke v znan­ stvenem udejstvovanju. Letošnjo Kidričevo nagrado sta prejela tudi dva ugledna znanstvenika s tehničnega področja: prof. dr. ing. Lujo Š u k l j e in prof. dr. ing. Anton K u h e l j . K zasluženemu priznanju Gradbeni vestnik obema nagrajencema iskreno čestita in jima želi še mnogo uspehov za nadaljnji razvoj naše stroke. V naslednjem navajamo nekaj osnovnih ugotovitev, povzetih iz utemeljitve za podelitev Kidričeve nagrade. Prof. dr. ing. Lujo Suklje uporablja v svojem znan­ stvenem delu originalne metode izotah za ponazarja­ nje odnosa med hitrostjo viskozne deformacije, nape­ tostjo in poroznostjo ter s pomočjo osnovne diferencial­ ne enačbe, ki je prirejena za izračunavanje z računal­ nikom, rešuje problem kontinuirnega naraščanja obre­ menitve. S tem, da je pokazal, da je porni tlak pri na­ raščanju obremenitve mnogo manjši kot pri hitri obre­ menitvi in mnogo manjši kot v primeru, ko zanema­ rimo efekte viskoznosti, je dal nov prispevek poznava­ nju problema konsolidacije. Izčrpno analizira rezultate, ki jih je dobil na raz­ nih modelih lastnosti tal, v kakršna so zabiti piloti, in prihaja do sklepa, da dosedanja spoznanja kažejo, da daje približna analiza, v kateri so upoštevane resnične deformacijske lastnosti materiala, zanesljivejše rezul­ tate, kot teoretsko rigorozne rešitve, ki so osnovane na njegovih idealiziranih lastnostih. Gotovo je obravna­ vanje tega problema novost in bolje osvetljuje pod­ ročje, ki še ni do kraja raziskano. Prof. Šuklje obdeluje viskoznost materiala v drsi- nah in njen vpliv na dogajanje pred in po porušitvi in vpliv viskoznosti na hitrost deformacije. Oboje v odvisnosti od stopnje mobilizacije trdnosti. Obdeluje mehanizem progresivne porušitve v homogenem, ne­ homogenem in prekonsolidiranem materialu in vse te pojave osvetljuje z originalnimi pogledi. Prof. Šuklje prikazuje uporabnost lastnih koncepcij pri reševanju geomehanskih problemov in pri tem upo­ števa odnose med napetostjo, deformacijo, časom in viskoznimi efekti. Daje rezultate, kakršne dobimo za vsedanje enakomerno obteženega, neskončno dolgega viskoznega sloja in razlike napram rešitvi, ki jo dobimo po teoriji elastičnosti. Obravnave prikazanih primerov slone na zaključkih, ki so rezultat lastnega prouče­ vanja lastnosti viskoznih in plastičnih materialov. Prof. dr. Šuklje je po večletnem sistematskem pro­ učevanju reoloških lastnosti zemljin napisal originalno delo »Rheological Aspects of Soil Mechanics (J. Wiley, N. York 1969, 571 str), v katerem daje pregled teoret­ skih osnov reologije tal, prikazuje in kritično analizira veliko število del najbolj znanih raziskovalcev s tega področja in zelo mnogo spoznanj oslanja na lastne raz­ iskave in laboratorijske poskuse. Navedeno delo je bilo zelo pohvalno ocenjeno v večjem številu pomembnih znanstvenih publikacij. Iz zgornje označbe znanstvenih del se vidi, da je prof. dr. Šuklje posvetil največ svojega dela prouče­ vanju vpliva viskoznih lastnosti tal in učinkom, ki jih ima ta lastnost pri časovnem razvoju napetosti in de­ formacij. Prof. dr. Šuklje daje povsem originalne re­ šitve, s katerimi lahko obravnavamo tovrstne probleme. S tem je bistveno prispeval k poglobitvi teoretskega znanja in k možnostim praktične uporabe mehanskega modela tal, ki je bolj realističen od običajnega elasto- plastičnega modela, na kakršnem sloni klasična teorija mehanike tal. Dela prof. dr. Šukljeta so dozorela v času, ko uporaba elektronskih računalnikov omogoča reševanje po metodah, ki bi zaradi dolgotrajnega raču­ nanja sicer bile neprikladne. Nove metode nimajo le teoretskega pomena, tem­ več omogočajo tudi realističnejše in boljše obravnava­ nje praktičnih primerov iz mehanike tal tako, da do­ voljujejo v neenostavnih primerih boljše zaključke kot klasična teorija. Prof. dr. ing. Anton Kuhelj je prejel Kidri«’ ..^ nagrado za svoje življenjsko delo delo na področju mehanike. S širino in globino svojega znanja in z načinom, kako ga je znal posredovati znanstvenim krogom, učeči se mladini in laikom, si je prof. Kuhelj pridobil v dol­ gih letih neumornega dela vsesplošno priznanje in prav izjemen ugled po vsej Sloveniji, pa tudi v vseh jugo­ slovanskih univerzitetnih središčih in izven meja naše domovine. Sadovi njegovega znanstvenega dela so bili objav­ ljeni med publikacijami znanstvenih sestankov in v uglednih strokovnih revijah doma in v tujini. Med­ narodni ugled si je pridobil zlasti s svojimi prispevki elastičnostni teoriji lupin. Izhajajoč iz teorije ploskev je izpeljal splošne diferencialne enačbe za deformacije tankih lupin, podal redukcijo teh enačb za valjaste lu­ pine, izvedel splošno rešitev za krožne valjaste lupine in predlagal postopek za določanje kompleksnih inte­ gracijskih konstant v odvisnosti od robnih pogojev za točkovno podprto lupino. Energijski kriterij elastične stabilnosti je izpeljal v ortogonalnih krivočrtnih koor­ dinatah, podal splošne diferencialne enačbe za kritične napetosti v elastičnih telesih in prikazal uporabo te splošne teorije pri določanju kritične obtežbe tankih lupin. V objavljenem znanstvenem in strokovnem opusu prof. Kuhlja s področja elastomehanike se deloma ne­ posredno odraža tudi njegova samobitnost pri pionir­ skem konstruiranju naših prvih šolskih, športnih in tu­ rističnih letal, v opusu s področja hidravlike pa nje­ govo znanstveno mentorstvo pri raziskovalnem delu inštituta za turbinske stroje. Proučeval in prilagajal je različne teorije in metode računanja (konformno upo­ dabljanje, singularitetno metodo, numerične metode) za izoblikovanje posameznih delov turbinskih strojev ter je izsledke teorij in računskih metod vzporejal z ekspe­ rimentalnimi podatki modelnih preizkusov. Te vrste raziskav so še danes glavni predmet njegove neusahle raziskovalne dejavnosti. Prof. Kuhelj je postavil pouku mehanike na naših fakultetah sodoben temelj. S svojimi sijajnimi preda­ vanji iz matematičnih osnov v mehaniki, iz elasto­ mehanike, plastomehanike, hidromehanike in letalstva je bistveno prispeval k usmeritvi podiplomskega štu­ dija na naših tehniških fakultetah v kvalitetne znan­ stvene tokove. Bil je nenadomestljiv mentor številnih doktorantov s področja mehanike na ljubljanski uni­ verzi in na drugih jugoslovanskih univerzah. Čeprav predstavlja vrh naše znanstvene misli, je znal prof. Kuhelj znanost in tehniko približati vsem znanja željnim, zlasti mladini: kot predavatelj v priro­ doslovnem društvu, kot avtor poljudno znanstvenih del. Znanstveno misel je širil, jo povezoval s študijem in presajal v tla tehnične uporabe ne le kot učitelj, konstruktor in predavatelj, temveč tudi v mnogih od­ govornih družbenih funkcijah: kot dvakratni rektor, kot dolgoletni podpredsednik SAZU, kot znanstveni vodja letalsko tehničnega instituta v Beogradu, kot direktor in znanstveni svetovalec inštituta za turbinske stroje, kot direktor univerzitetnega inštituta za mate­ matiko, fiziko in mehaniko, kot dolgoletni predsednik jugoslovanskega društva za mehaniko, kot član raznih komisij za organizacijo znanstvenega dela in študija, kot odbornik prirodoslovnega društva itd. prikazi in ocene PRIROČNIK »GRADJEVINSKI KALENDAR 1972« V začetku januarja letos je izšel iz tiska v izdaji Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in založniškega podjetja »Tehnika« iz Beograda — »Gradjevinski kalendar 1972«. Ta potrebna publikacija izhaja že četrto leto kot kontinuirna literatura žepnega formata in je v mno­ gem izpolnila praznino, ki se že dolgo čuti prav v tej vrsti tehnične in strokovne literature. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugosla­ vije se je lotila te akcije ob sodelovanju posameznih re­ publiških zvez kakor tudi specializiranih društev, ki delujejo v njenem sestavu, že leta 1969 z jasnim na­ črtom, da v teku 10 let redno objavlja to publikacijo — letno izdajo, s tem, da se v tem časovnem obdobju za­ jame vsa ali skoraj vsa materija, ki se nanaša na področje gradbeništva v praksi in teoriji. V tem smislu ima redakcija tudi izdelan vsebin­ ski plan za celo desetletno obdobje, ki temelji na med­ narodno priznanem sistemu univerzalne decimalne kla­ sifikacije (UDK). Kako je bil ta priročnik neobhodno potreben, ka­ žejo tudi rezultati njegove prodaje, saj je prva izdaja v celoti razprodana, vendar še vedno obstaja za to iz­ dajo zanimanje in povpraševanje. »Gradjevinski kalendar 1972« predstavlja najvišji nivo v tej dejavnosti, ki je bil dosežen ob upoštevanju dosedanjih izkušenj, prejetih pripomb in posredovane kritike iz vrst gradbenih inženirjev in tehnikov vse države na vse tri dosedanje izdaje v letih 1969, 1970 in 1971. Poleg tega ima izdaja koledarja tudi dve posebni odliki, ki sta: sodobnost tem, ki se obdelujejo in sodo­ ben način pristopa k obdelavi teh dveh tem. Bilo bi na vsak način koristno, da se kot informa­ cija prikaže vsebina tega priročnika, ki zajema 480 strani. I. S p l o š n i d e l : Sinteza gradbene klasifikacije Izbira gradbene in sorodne bibliografije Pregled domače strokovne gradbene periodike Pregled institucij in organizacij (zveze, društva in znanstveno-raziskovalne organizacij e) Statistični podatki s področja gradbeništva Kodeks s področja delovnih razmerij Program in pravilnik o polaganju strokovnih izpitov II. O b j e k t i za z a š č i t o : Napadalna sredstva in zaščitni ukrepi v stavbar­ stvu Zaklonišča Projektiranje in predračun Instalacije in oprema III. T e m e l j e n j e : Splošno o temeljenju Preiskava tal Temeljenje na kolih Temeljenje na vodnjakih in kesonih Odprta gradbena jama IV. IV. R a z s t r e l j e v a n j e v g r a d b e n i š t v u : Elementi postopka razstreljevanja Eksplozivne snovi in vžigalne naprave Karakteristika hribin Delovanje razstreliv in razporeditev vrtin Razstreljevanje z minskimi komorami Način vžiga Rušenje v raznih primerih Stroji in oprema Predpisi V. M e h a n i k a t a l : Vrste, klasifikacije in lastnosti tal Preiskave na terenu Voda v tleh Odpornost na strig, stisljivost in usedanje Dopustna obremenitev Pritisk in odpornost tal in stabilnost brežin VI. G e o d e z i j a : Označevanje objektov Dela pri gradnji predorov Dela pri gradnji mostov VII. Z a š č i t a p r e d p o p l a v a m i : Zaščita pred poplavami Zagreba, Siska ini Karlov­ ca Vpliv človeka na spremembe vodnega režima Služba zaščite pred poplavami Zaključek Kot vidimo je aktualnost ted nedvoumna in bo zelo širok krog gradbenih strokovnjakov našel v tem priročniku največje število neobhodno potrebnih in­ formacij in napotkov za reševanje nastajajočih proble­ mov. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavi­ je pravkar vrši priprave za izdajo tudi petega letnika tega koristnega priročnika, ki se bo pojavil v prodaji v sredini septembra leta 1972. KOROZIJA IN ZAŠČITA MATERIALA V okviru založniške dejavnosti strokovnega časo­ pisa »Tehnika«, glasila Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije je v načrtu za razdobje 1971—1973 izdaja velikega tehničnega priročnika s področja kemije, grad­ beništva in tehnologije. Kot IV. knjiga priročnika je predvidena obravnava tematike KOROZIJA IN ZAŠČITA MATERIALA. Ma­ terija v tej knjigi vsebuje teoretične osnove korozije materialov v raznih medijih in pogojih. Podani pa so prav tako principi za zaščito materiala pred korozijo, s posebnim ozirom na korozijo in zaščito materiala v industrijski in gradbeni uporabi. Vsebina: KOROZIJA MATERIALA Korozija metalov in legur. — Kemična korozija metalov in legur. — Korozija nemetalov in materialov organskega izvora. — Korozijska obstojnost materialov v različnih korozivnih okoljih. ZAŠČITA MATERIALA Osnove in oblike zaščite. — Elektrokemična zaščita materiala. ■— Zaščita metalov z obdelavo korozijskega miljeja. — Prevleke. — Zaščita metalov z oplemenje- vanjem. — Zaščita nemetalov in materialov organskega porekla pred korozijo. KOROZIJA IN ZAŠČITA OBJEKTOV IN NAPRAV Zaščita industrijskih stavb pred korozijo. — Koro­ zija naprav v kemični industriji. — Korozija naprav v kemični industriji. — Korozija pri proizvodnji raznih kemijskih sredstev. — Korozija pri kemični predelavi lesa in v proizvodnji papirja. — Korozija v industrij-i življenjskih potrebščin. — Korozija na drugih področ­ jih kemične industrije (plastične mase, kavčuk itd.). — Korozija v drugih industrijah in proizvodnjah. Obseg okoli 500 strani. * Dr. Ing. G. Schreyer: KONSTRUIEREN MIT KUNSTSTOFFEN (Konstruiranje z umetnimi snovmi) Carl Hauser Verlag, München, I-II Bd. 98 DM. Obsežno inženirsko priročno delo v osnovah in last­ nostih, kemiji in fiziki umetnih snovi, o konstrukcijskih načelih in uporabnih primerih za vsakega strokovnjaka v tehniki in industriji. Skupno 29 avtorjev, ki zagotav­ ljajo najvišjo kvaliteto posameznih prispevkov, redak­ tor Dr. Ing. Schreyer pa je oskrbel za zgledno uskla­ ditev in popolnost obravnavanih tem. Priročnik prinaša tolikšno množino številčnega gradiva, tabel in pregledov, kot je sedaj v tehnični lite­ raturi še ni bilo na razpolago. Mnogi podatki in ugoto­ vitve so na tem mestu prvikrat objavljeni. Vsebina: UVODNO IN SPLOŠNO POGLAVJE Definicija pojma konstruiranje. — Lastnosti umet­ nih snovi. — Priporočila za praktično aplikacijo. KEMIJA IN PREDELAVA UMETNIH SNOVI Kemijska zgradba umetnih snovi. — Pridelovanje surovin za umetne snovi. — Predelovalni postopki. — Vplivi predelovanja na končne izdelke in merne tole­ rance. SPLOŠNA KONSTRUKTIVNA NAČELA ZA UMETNE SNOVI Konstruiranje in oblikovanje. — Izbirni kriteriji za določitev najustreznejšega materiala. LASTNOSTI, PONAŠANJE IN PREISKAVA UMETNIH SNOVI Mehanske lastnosti. — Ponašanje glede na fizikal- no-kemijske vplive. — Električne in dielektrične last­ nosti. — Optične lastnosti. — Termične lastnosti. — Po­ našanje v raznih tehničnih pogojih in okoljih. PRAKTIČNI PRIMERI Umetne snovi kot materiali za strojne elemente. — Konstruiranje z umetnimi snovmi v kemijski izgradnji. — Umetne snovi kot materiali v gradbeništvu, uporab- nostna področja in možnosti. — Primeri aplikacij. * Dr. Ing. H. Weigler — Dipl. Ing. S. Karl: STAHLLEICHTBETON — Herstellung, Eigenschaften Ausführung (Lahki armirani beton — Izdelava, lastnosti, izvedbe) To je prva strokovna knjiga v nemškem jeziku, ki podaja današnje stanje spoznanj in izkušenj na tem, še razmeroma mladem področju betonske tehnologije in uporabe. Knjiga je namenjena zlasti strokovnjakom, ki so seznanjeni s tehnologijo in konstrukcijskimi principi armiranega betona. Težišče knjige leži v podrobnem obravnavanju odločilnih lastnosti lahkega betona. Iz knjige je razvidno, da bo beton kot gradbeni material v bodočnosti še privlačnejši in uporabnejši. Zmanjšana surova debelina in hkrati izboljšanje toplotne karakte­ ristike odpirajo betonu popolnoma nova uporabna pod­ ročja. Vsebina: DODATKI Vrste in lastnosti agregatov. — Oblika zrn. — Povr­ šinska karakteristika in velikost zrn. — Gostota zrn in njihova poroznost. — Elasticitetni modul in trdnost zrn. — Vpijanje vode. — Odpornost proti zdrzovanju in odtajevanju. — Škodljive primesi. — Termične last­ nosti. SESTAVA BETONA Vrste agregata in tlačna trdnost betona. — Mejna trdnost. —• E modul zrna. — Vpliv posameznih zames- nih materialov. — Trdnostni razredi cementa. — Vseb­ nost cementa. — Potreba po vodi. — Granulacijski sestav dodatkov. PROGRAMIRANJE MEŠANIC Izbira sestavin. — Izbira največjega premera zrn. — Ugotovitev potrebe po cementu. — Izračunavanje vseb­ nosti sestavin. IZDELAVA BETONA Doziranje sestavin. •— Lastnosti svežega betona in testiranje teh lastnosti. — Prevoz. — Vgrajevanje in vibriranje. — Končna obdelava. LASTNOSTI TRDNEGA BETONA Tlačna trdnost in surova gostota. — Upogibna trd­ nost. — Raztezki in skrčki. — Elasticitetni modul. — Nabrekanje. — Lezenje. — Povezava med armaturo in betonom. — Sidranje armaturnih palic. — Trajna ni­ hajna odpornost. — Trdnost pri delni površinski obre­ menitvi. — Vpijanje vode in vodotesnost. — Odpornost proti obrusu. — Toplotna prevodnost. — Ponašanje pri visokih temperaturah in obstojnost v ognju. — Zvočna izolacija. — Zaščita armatur proti koroziji. OSNOVE PROJEKTIRANJA IN KONTROLE Trdnostni razredi. — Meritve. — Meritve upogibov. — Meritve za prečno obtežbo in torzijo. — Koristna ob­ težba. — Dovoljene napetosti. — Konstruktivne poseb­ nosti. — Naknadne kontrole trdnosti in kvalitete. in memoriam Prof. dr. ing. Hubert Beck V začetku januarja t. 1. je v 45. letu starosti za srčnim infarktom umrl prof. dr. ing. Hubert Beck, redni profesor za masivne konstrukcije tehnične visoke šole v Darmstadtu. Na tem mestu je pred leti nasledil znanega strokovnjaka za beton profesorja A. Mehmela. Prof. Beck je bil visoko cenjen ne samo v ZR Nemčiji, temveč tudi v vsem svetu kot izreden inženir, pedagog in znanstvenik. V njegovi osebnosti so bile vzorno združene lastnosti teoretika in praktika. Več let je vodil svoj projektivni biro v Frankfurtu, v katerem so bili izdelani številni pomembni projekti zgradb in mostov, ki jih je vedno odlikovala izredna skladnost konstrukcije in arhitekture. Te objekte lahko štejemo med kvalitetne stvaritve gradbeništva našega časa. Znanstveno-raziskovalna dejavnost prof. Becka je zajemala številne probleme statike, železobetonskih in prednapetih konstrukcij, zlasti probleme stabilnosti ob­ jektov, dinamike konstrukcij, togosti prostorskih no­ silnih sistemov, vplive horizontalnih obremenitev. Raz­ iskave stabilitetnih problemov, ki jih je izvršil prof. Beck, so bile uporabljene kot osnova za formulacijo ustreznih določb novega predpisa DIN 1045. Kot pro­ tagonist naprednih tokov v gradbeništvu je prof. Beck PRI ZVEZI GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE DOBITE: Fascikel za sistematično vlaganje tehničnih predpisov in prilog, ki jih izdaja Zveza v enotnem formatu (20 X 14 cm) fascikel 10 manjši —- 10 map, cena 40.00 din fascikel 20 večji — 20 map, cena 54.00 din Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za prednapeti beton (oba zvezka vel. 20 X 14 cm), cena 24.00 din 1. Priročnik za armirani beton v 3 delih (20 X 14 cm) Prvi del (ca. 90 strani): Dimenzioniranje po metodi dovoljenih napetosti (teorija elastičnosti), cena 26.00 din Drugi del: Dimenzioniranje po metodi dovoljenih napetosti (teorija elastičnosti) je v pripravi Tretji del: Dimenzioniranje po metodi mejnih stanj (je v pripravi) 2. Zbrano gradivo: Problematika betonov, lahkih betonov in sodobnih malt, cena 90.00 din 3. Zbrano gradivo: Higiensko tehnični pogoji v stanovanjih, cena 90.00 din 4. Zbrano gradivo: Elektronska obdelava podatkov v gradbeništvu, cena 70.00 din 5. Zbrano gradivo: Izvajanje zakona o regionalnem prostorskem planiranju in zakona o urbanističnem planiranju, cena 70.00 din 6. Problemi urbanizma, cena 50.00 din 7. Zbrano gradivo: Komunalne naprave, cena 90.00 din 8. Ferenščak: Mehanizacija v gradbeništvu (priročnik za strokovne izpite, cena 84.00 din zelo aktivno sodeloval pri reševanju številnih teoretič­ nih, praktičnih in organizacijskih problemov v zvezi z industrializacijo gradbeništva!. Na katedri za masivne konstrukcije je bil pri­ ljubljen pedagog in je vzgojil vrsto razgledanih stro­ kovnjakov, ki bodo uspešno nadaljevali njegovo delo. Prof. Beck je bil aktivni elan številnih medna­ rodnih organizacij (IABSE, IASS, ASCE, ACI), bil je eden izmed dveh predstavnikov ZR Nemčije v med­ narodnem komiteju za planiranje in projektiranje vi­ sokih zgradb. Poleg svojih izrednih strokovnih kvalitet je bil prof. Beck topel in ljubezniv človek, pozoren sogovor­ nik, ki se je rade volje spuščal v obravnavanje sle­ hernega problema, pomembnega za razvoj gradbeni­ štva. Živo se je zanimal tudi za probleme našega grad­ beništva, zlasti za razvoj industrializacije pri nas in za naše pomembnejše gradbene realizacije. S smrtjo prof. Becka je gradbeništvo izgubilo ene­ ga svojih najvidnejših predstavnikov, ki je uspešno združeval prakso in teorijo. Bil je istočasno dinamičen realizator pomembnih projektov in uspešen raziskova­ lec teoretičnih problemov. S. B. iz strokovnih revij* in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1971. Št. 12 Mgr. Ing. S. R a n k o v i č , asist. univ.: Deplanaciona neizometrička teorija štapa. Str. 241—250, 1 sl. Dr. Ing. D. I g n j a t o v i č : Grafičko predstavljanje proizvodnih površina i trodimenzionalnih tela po­ moću elektronskih računara. Str. 250—256, 14 sl. Ing. D. D r a g o j e v i č : Oporci glavne čelične kon­ strukcije mosta preko Save na auto — putu »Brat­ stvo — jedinstvo« kroz Beograd. Str. 256—260, 5 sl. J. S u š a : Sadržaj gradjevinske periodike. Str. 261. Epoksidne smole u gradjevinarstvu (Iskustva iz Zavoda za razisk. materiala i konstrukcija, Ljubljana). U istom broju Tehnike: Mgr. Ing. M. C v i j a n o v i č i Mgr. Ing. J o v a ­ še v i ć : Metalne mrežno-folijske strukture kao nova vrsta termičke izolacije. Str. 2110—2112, 5 sl. Dr. Ing. D. J o v a n o v i č , prof. univ.: Upravljanje saobraćajnim procesima na auto-putevima. Sa­ obraćaj 12/1971, 303—309, 2 sl. Mgr. ek. R. K n e ž e v i ć : Industrijska zona kao tehno- ekonomski i organizacioni sistem. Organizacija rada 12/1971, 241—247, 4 sl. Ing. J. C v i j a n o v i č : Motivacije i novac u proiz­ vodnji. Organizacija rada 12/1971, 257—261. Obaveštenja radnih organizacija o njihovim proizvo­ dima i tehn. dostignućima. OB 12/1971, MMCCXCVII—MMCCCV. Registar objavljenih članaka i autora u časopisu Teh­ nika za 1971. g. Tehnika 12/1971, str. 2295—2325. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1972. Št. 1 Dr. Mgr. Ing. I. S e n j a n o v i ć , predavač univ.: Osnove potencijalne teorije tankih elastičnih lju­ ski. Str. 1—9, 2 sl. Ing. L. K o d e l j a : Sanacija nekoliko veoma teško oštećenih objekata (predvidjenih za rušenje) uz istovremeno ugradjivanje seizmičkih ojačanja u Banjoj Luci. Str. 10—19, 25 si. Ing. I. R i d j e š i ć Ing. U. V u k o m a n o v i ć : Mere zaštite pri miniranjima raznih objekata nisko­ gradnje u gradovima i pod sličnim uslovima. Str. 20—24 b, 15 si. U istom broju Tehnike: Ing. A. A l u j e v i č : Računanje prehodnih pojava, Str. 6—11, 4 si. Ing. S. S i m o n o v i č : Saobraćajno-tehnički pristup analizi bezbednosti saobraćaja. Saobraćaj 1/1972, str. 12—16, 9 tab. S. M i j a t o v i ć , dipl. ek:. Organizacioni plan predu- zeća. Organizacija rada 1/1972, str. 1—5. Ing. Ž. M i t r o v i č : Uticaj kompleksa elemenata tehničkog sistema na kvalitet proizvoda. Organi­ zacija rada 1/1972, str. 5—13, 2 si., 5 tab. Obaveštenja radnih organizacija o njihovim proizvo­ dima i tehn. dostignućima. OB 1/1972, CCIX do CCXIV. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1972. St. 2 Mgr. Ing. M. G u g o l o v s k i , docent univ., Mgr. Ing. A. S p a s o v , asist. univ.: Matematičko konstru- isanje akcelograma na stensku osnovu na bazi in­ strumentalnih akcelograma načinjenih na aluvijal­ nom sloju. Str. 25—28, 7 si. Ing. D. A r a n d j e l o v i ć , geofizik: Inženjersko- hi­ drološka geofizika u rešavanju nekih gradjevinskih i vodoprivrednih problema, I. Str. 28—36, 12 si. Ing. Z. Z e č e v i ć : Modernizacija gornjeg stroja tramvajskih pruga na petljama »Mostar« i »Auto- komanda« u Beogradu. Str. 36—44, 8 sl., 1 tab. Iz Jugosl. komiteta za visoke brane. Str. 44'—46, 2 si. Naša dostignuća u inostranstvu. Str. 47—48, 5 si. U istom broju Tehnike: Dr. V. V u j i č i č , prof. univ.: Nepotpunost i zavis­ nost aksioma statike. Tehnika 2/1972, str. 28—30. Prof. Dr. Ing. M. P a v l o v i č i drugi: Rešavanje problema korozije, habanje i toplotne izolacije pri- menom prevlaka dobij enih plazma-postupkom. Tehnika 2/1972, str. 31—35, 3 sl. Ing. A. G r n a r o v : Pregled metoda i tehnika A/D konverzije. Elektrotehnika 2/1972, str. 43—46, 5 sl. Ing. P. K o v a č e v i č : Dnevno trčanje putničkih kola i uticaj na ostale pokazatelje. Saobraćaj 2/1972, str. 33—37, 7 sl. Dr. Ing. V. B u l a t , prof. univ.: Procenjivanje metoda za utvrdjivanje uzročnika zamaranja operatora u sistemu čovek—mašina. Organizacija rada 2/1972, str. 25—29, 2 si. Dr. Ing. S. M a r j a n o v i č , prof. univ.: Sistemi in­ formacija. Organizacija rada 2/1972, str. 30—32. Mgr. Ing. M. S t a n o j e v i č : Funkcija efektivnosti industrijske proizvodnje. Organizacija rada 2/1972, str. 33—42, 10 sl., 1 tab. Mgr. D. S t a r y , prof. univ.: Psihologija u organizaciji rukovođenja zaštitom pri radu. Organizacija rada 2/1972, str. 42—47. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. Št. 10 Ing. Z. Ž a g a r , docent saobrać. študija u Zagrebu: Hiperbolični paraboloidi kao izraz modernih i ekonomičnih konstrukcija. Str. 315—319, 17 si. Ing. B. Z l a t o v i ć : Primjena podataka o elastičnosti stijene pri izgradnji tunela. Str. 320—324, 5 si. Ing. D . K o v a č e c : Rezervoar Bukovac predan na ko­ rištenje. Doprinos poboljšanju vodooskrbe Za­ greba. Str. 324—326, 4 si. I. M o d r i ć , direktor Zav. za rehabilitaciju u Zagre­ bu: Invalidi rada i profesionalna rehabilitacija u gradjevinarstvu. Str. 327—330. I. J a k š i ć, dipl. ek.: Uticaj zemljišta i zemljišne rente na stambenu izgradnju u Zagrebu. Str. 331—332. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 332—339, 2 si. Kratke vijesti. Str. 339—342. Gradjevni materijal. Str. 343—346. M. J a n č i k o v i ć : Kongresi i sastanci. Str. 346—347. Iz Saveza gradjev. inž. in tehničara Hrvatske. Str. 347 do 348. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. Št. 11 Ing. H. W e r n e r : Prilog proračunu sa neovisno po­ mičnim etažama. Str. 351—362 (I.), 12 sl., diagrami. Prof. Dr. Ing. E. N o n v e i l l e r , Ing. B. K l e m e n ­ č i č , Ing. L. L o c e n c i n , Ang. K. P o l a k : Kli­ zište Jelenovac u Zagrebu. Str. 362—367, 11 sl. S naših i inozemskih gradilišta. Str. 368—372, 9 sl. Kratke vijesti. Str. 372—376, 2 sl. Sajmovi i izložbe. Str. 376—379, 4 sl. Kongresi i sastanci. Str. 379—381, 1 sl. Obavijesti komisije za visoke brane. Str. 382. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. Št. 12 Ing. I. B a r a c : 25 godina rada GP »Hidroelektrarna« — Zagreb. Str. 383—389, 17 sl. Ing. I. K l e i n e r , Ing. N. P i n t a r i č , Ing. V. P e n - n e c , Ing. K. H o r v a t : Temeljenje objekata TE Sisak. Str. 389—402, 19 sl. Ing. Z. Ž a g a r , docent univ.: Za modernizaciju i kre­ ativnost studija i odgovornost kreatora. Str. 402 do 409, 24 sl. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 409—418, 20 sl. Kratke vijesti. Str. 419—421. Iz inozemnih časopisa. Str. 421—424, 2 sl. Gradjevinska mehanizacija. Str. 424—425, 2 sl. Registar članaka za 1971. g. Str. II i IV—V. IZGRADNJA — Beograd, 1972. Št. 2 Prof. Ing. P. J o v a n o v i č : Izgradnja pruge Beo­ grad—Bar. Str. 1—15, 10 sl. Ing. M. D e b e l j k o v i č : Specifična naponska stanja u voćnoj užadi žičara (II.). Str. 16—21, 3 sl., 6 tab. Ing. I. P a n t e l i ć : Jedan slučaj poboljšanja temelj­ nog tla primenom šljunčanih »Franki«-šipova. Str. 22—24, 3 sl., 1 tab. Ing. I. K r s m a n o v i č : Metoda komornog minira­ nja. Str. 25—31, 16 sl., 3 tab. Dr. Mgr. ek. N. C u b r a : Optimizacija projekata or­ ganizacije izgradnje gradjevinskih objekata. Str. 32—37, 2 sl. Ing. arh. E. P e t r o v i č : Olimpijsko selo u Minchenu. Str. 38—43, 14 sl. Iz inostranih časopisa. Str. 44—45, 4 sl. Vesti i saopštenja. Str. 45. Dr. Ing. D. S i m e u n o v i č : Pregled periodike i knji­ ga. Str. 46—48. IZGRADNJA — Beograd, 1972. Št. 3 Dr. Ing. V. B o ž i č k o v i č : Planiranje i programiranje putne mreže. Str. 1—10, 18 sl. Ing. M. K o v a č e v i č : Železnički most preko kanjona Male rijeke na pruzi Beograd—Bar, deo Gostun— Titograd. Str. 11—18, 6 sl. Ing. Lj. G o j k o v i č : Organizacija gradjenja i na­ čin izvodjenja radova na železničkom mostu preko Male rijeke. Str. 19—27, 12 sl. Ing. Lj. F i l i p o v i č : Primena krečnjačkog agre­ gata za izradu asfaltnog zastora na putevima i aerodromima. Str. 28—32, 5 sl. Dr. Ing. arh. M. K o j o v i č : Sistematsko rešavanje stanarina i stambene izgradnje — potpuna i ne- raskidiva zavisnost. Str. 33—39, 4 tab. Ing. Dj. S o b o t a : Neki principi projektovanja sa- vremene organizacije gradnjenja stanova, I. Str. 40—46, 9 sl. Iz inostranih časopisa. Str. 47—48. Vesti i saopštenja. Str. 49—51. Ing. M. M a k s i m o v i č : Englesko-srpskohrvatski rečnik za puteve i saobraćaj. Str. 52. Ing. A. S. DOBRO GRADITE Z UPORABO: — cevnih spojev iz litega železa ali medenine — črnih spojev iz raztegljivega litega železa — cevi za kanale iz litega železa — kaui in radiatorjev iz litega železa, izdelanih v Romuniji LEPA OBLIKA, ROBUSTNI, ODPORNI ZA VISOKE TEMPERATURE, DOBITE JIH V VE­ LIKEM IZBORU DIMENZIJ IN TIPOV Izvoznik: MECAN0EXP0RT Državno podjetje za zunanjo trgovino IZ V O Z — u v o z Bucurest — Ul. M. Eminescu 10 — Romunija Telefon: 12.46.00, telex: 269 Telegram: MECANEX Na zahtevo pošljemo kompletno dokumentacijo. Vsa obvestila lahko dobite tudi od trgovskega predstavništva pri ambasadi Socialistične republike Romunije, Beograd, Nemanjina 4 GRADBENIKI, PROJEKTANTI, INVESTITORJI! Monolitne rebraste medstropne konstrukcije se lahko proizvajajo kot drobnorebraste, ki se armirajo s predfabricirano armaturo in so ugodne za velike obremenitve. Nosilci »BIHAČ« — glavni armaturni element imajo veliko montažno togost in se izdelujejo iz hladno vlečene žice ČMB 50 ter z razdelanim opažem iz rebraste pločevine. Nosilce »BIHAČ« je mogoče ojačiti z dodatnimi armaturami iz visoko vrednega jekla ČBR 40. •Spodnji pas nosilca se vbetonira v betonsko stopnjo, ki obenem služi kot opora za opaž plošče. Prednosti: majhna teža, ekonomičnost in znatni časovni prihranek. Proizvajalec: »RMK-Zenica« — Tvornica za preradu žice »Bihać« Centrale: 072 077 21 244 22 226 Telex YU 2ELZE 43-121 Poštni predal 141 INFORMACIJE »-» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Lato X III 3 Serija: SANACIJE MAREC 1972 Sanacija temeljev turbogeneratorjev TE Makassar v Indoneziji 1. Splošno V okviru jugoslovanske pomoči Indoneziji je bila zgrajena TE Makassar 60 MV, pri kateri so gradbena dela izvršila indonezijska gradbena pod­ jetja. Spričo neizkušenosti teh gradbenih podjetij so se pojavile pri izdelavi temeljev zq. turbine na­ pake v pogledu kvalitete vgrajenega betona, tako da je obstajal resen pomislek, ali naj se zgrajeni temelji porušijo, ali pa se izvršijo ustrezne sanacije, ki bi omogočile uporabo že izgrajenih temeljev. V tem okviru sta bila postavljena dva turbin­ ska fundamenta, obstoječa iz mize stebrov in pod- nožne plošče. Dimenzija teh fundamentov je zna­ šala ca. 12 m X 6 m, stebri sami pa so bili visoki tudi ca. 6 m. Dimenzije stebrov so znašale ca. 70 cm X 70 cm, dimenzije nosilcev pa ca. 50 cm X X 90 cm. Napake, ki so nastale pri betoniranju tega ogrodja, so bile v prvi vrsti v nehomogenem be­ tonu, deloma v nezalitem betonu (votline), deloma so bile pa številna mesta segregirana. »Energoin- vest« iz Sarajeva, ki je bil zadolžen za dobavo ce­ lotne opreme, je zaprosil Zavod za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij iz Ljubljane, da se posveti Sl. 1. Naprava za injektiranje Sl. 2. Segregirano m esto na stebru problemu in poskuša izvršiti takšno sanacijo, ki bi omogočila uporabo že postavljenih temeljev. 2. Postavitev problema Uporabljeni beton je bil pripravljen iz drob- ljenca maksimalne zrnavosti 30 mm, sicer pa pri­ pravljen po Fullerjevi krivulji. Uporabljeni cement je ustrezal kvaliteti portlandskega cementa po BSS normah. Dosežena kvaliteta betona, ki se je ocenila s sklerometrsko metodo na mestu, je znašala ca. 380 kp/cm2. Konstrukcija generatorske mize je kot rečeno kazala naslednje pomanjkljivosti: vgrajenoželezo je bilo mestoma v celoti brez krovnega sloja, delo­ ma celo brez veznega sloja proti notranjščini beto­ na. V tlačni coni je bil vgrajen beton nehomogene kvalitete, ki je kazal na nekaterih mestih popolno razmešanje, tako da so bila posamezna zrna agre­ gata nevezana v ostalo betonsko maso. Enako sta­ nje je bilo zapaziti tudi na stebrih. Z ugotavljanjem lastne frekvence fundamenta smo dobili vse podatke, potrebne za izvedbo re­ konstrukcije. Sl. 3. Segregirano m esto na nosilcu mize Ker je bila oprema za metode, katere smo uporabili, vezana na nujni letalski prevoz, smo jo morali prirediti za to možnost, kar je zahtevalo ustrezni čas, vendar smo prišli tako daleč, da smo mesec dni po prejemu tozadevnega naročila že kre­ nili na pot. Našo odpravo je vodil tov. Vugrinec, kateremu se je pridružil zaradi izvedbe raznih me­ ritev še tov. Zaloker. Z zglednim sodelovanjem naše ekipe z domačini je uspelo sorazmerno hitro organizirati akcijo na delovišču, tako da smo po­ slednje meritve izvršili dva meseca po prihodu na gradbišče. V tem času smo morali na gradbišču or­ ganizirati pripravo materiala, pripravo vseh po­ trebnih opažev, medtem ko smo injekcijske na­ prave pripeljali po letalski poti. Sanacijo samo smo izvršili s prepaktiranjem posameznih slabih mest, deloma pa smo z injektiranjem popravili kvaliteto nehomogenega betona. Kot je znano, se vrši prepaktiranje na ta na­ čin, da se vgradi na mesto, kjer smo predhodno odstranili slabi beton, ustrezna mineralna meša­ nica, ki je bogata na votlinah, tako da je sposobna v celoti prevajati injekcijsko zmes, katero na me­ stu vbrizgavamo z injekcijskimi aparati. Ker se pri­ tisk injekcijske mešanice stopnjuje, je potrebno, da so uporabljeni opaži primerno ojačeni, da lahko vzdrže aktivne pritiske. Razumljivo je, da pri apli­ kaciji pritiskov prične odhajati odvečna voda, za­ radi česar mora biti opaž opremljen z ustreznim sistemom odvodnih cevi, tako da lahko beton dobi primerni vodocementni faktor. Armaturo samo smo pred akcijo očistili koro­ zijskih mest ter jo dodatno povezali z mrežami iz raztegnjene pločevine v ostalo betonsko maso. Po Sl. 4. Nam eščanje mreže iz raztegnjene p ločevine po obodu stebra opravljenem čiščenju smo pričeli polniti z agre­ gatom. Ko smo izvršili po 28 dneh sklerometriranje na tako popravljenih mestih, smo ugotovili, da smo dosegli trdnost ca. 266 kp/cm2, kar v glavnem ustre- Sl. 5. Sistem opaževanja za prepaktiranje za kvaliteti betona, katerega smo ocenili po pred­ hodnem odstavku v starosti ca. 2 let. 3. Preiskava lastnih nihanj turbinskega fundamenta Po izvršenih delih na sanaciji tako stebrov kot mize turbinskega fundamenta so bila izvršena mer- Sl. 6. Popravilo mesta, ki je vsebovalo nehom ogen beton jenja lastnih nihanj fundamenta. Te meritve smo izvršili prav tako z inštrumenti, katere smo pripe­ ljali po letalski poti v Makassar. Meritve so poka­ zale, da ima fundament ustrezno lastno frekvenco ter da homogeno deluje. Pričeli so lahko z montažo turboagregata. Delo je bilo opravljeno konec leta 1971 ter je bila TE Makassar uradno izročena v obratovanje. span sistem zidanja nosilnih visoko toplotno in zvočno izolacijskih zunanjih in notranjih zidov pri vseh vrstah gradenj hitro ugodno poceni do lastne hiše zlSO -SPA N zidakom telefon: 77384 telex : 34.525 S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O p i o n i r KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TE K O Č I R AČ U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M ESTO