3. številka.	Marc — 1898.	Letnik XXI.
m I GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izliaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred ž gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in upravništvo je v hiši „Katoliškeg;a društva rokodelskih pomočnikov", Komenskega (Poljske) ulice št. 10.
Praktični namigljaji orglavcem o liturgični slovesni maši.*)
i nam namen, tu na široko razpravljati stanje orglavčevo pri liturgični službi Božji, zlasti pri slovesni maši, tudi ne vseh orglavcu pripadajočih pravic in dolžnosti; naš smoter je mnogo skromnejši in, kakor menimo, tudi bolj praktičen.
Cesto smo že opazili, da mnogim orglavcem ua deželi — in tudi po mestih —, kateri nimajo nikdar prilike, ali pa le redkokrat, udeležiti se vzorne liturgične slovesne maše, da takim orglavcem huda prede, kadar morajo izvršiti popolnem liturgično, pravilno veliko mašo. Tu se morajo varovati dveh kleči': da po eni strani vsled opravičene skrbi za kolikor mogočo kratkost nič potrebnega ne izpuste, po drugi strani pa, da, želeči cerkvenih določb se vestno držati, službe Božje po nepotrebnem ne daljšajo ter je tako vernim ne store nadležno. Kajti jedno stvar moramo vedno poudarjati: Če se Cecili-janci trudimo za liturgično popolnost slovesne maše, vendar nikakor noče m o s 1 u ž b e Božje brez potrebe podaljševat i. Ne, služba se ne sme tako raztezati, da bi se mogla vernikom pristuditi. In prav to napako bi radi odpravili; orglavec pa naj gleda, da omogoči nameravano kratkost.
Kdo izmed nas še ni bil pri slovesni maši, pri kateri organist ni hotel končati svojih sanjarij, pri kateri se je mogel Ktjrie še le pričeti, ko je mašnik že davno sredi altarja čakal na intonacijo „ Gloria in excelsis"; pri kateri je po ti intonaciji orglavec zopet precej časa sem ter tje preludoval, preden je smel pevski zbor začeti s svojim petjem; pri kateri . . . 110, vsakdo ve nadaljevanje in konec te pesmi. Vendar eno moramo z veseljem potrditi, namreč to, da je število sanjarskih orglavcev čedalje manjše, število strogo cerkvenih orglavcev pa rase; in ako morejo le ti poslednji od kake strani kaj podbude in navodila dobiti, tedaj so tudi, kar dobro vemo, za to sprejemljivi in hvaležni.
Cecilijanski orglavec se bode vedno držal glavnega pravila: Mašnik je glavna oseba pri službi Božji, pevski zbor in orglavec le sodelujeta in sta mašniku podrejena.
Iz tega sledi drugo pravilo: Orglavec ali pevski zbor ne smeta nikdar zakriviti, da bi mašnik pri altarji brez potrebe čakal, kajti to bi bil napačen red; marveč se morata onadva po mašniku ravnati. Če je že mašnik do zadnje pičice navezan na liturgične določbe, potem sta orglavec in pevski zbor le še veliko bolj nanje navezana. Glavna reč glede na to je tedaj, da se o pravem času prične z dotičnimi spevi; & žal, da se prav v tem čudo veliko greši. Preglejmo toraj v naslednjih vrsticah vse pevske dele liturgične slovesne maše in pri vsakem povejmo natančno, kdaj da se začne. Določb ne bodemo navajali po besedah, da se tudi ta skromni članek po nepotrebnem ne zavleče.
Mislimo si, da se ravno začne liturgična, t. j. po cerkvenih določbah vršeča se slovesna ali peta maša.
1.	Petje introita se ne začne še le med molitvijo pod stopnicami, ali celo še pozneje, marveč vsaj začetkom te molitve, ali še bolje, kadar mašnik k altarjn pride. Ako to storiš, bodeš tudi o pravem času jenjal, antifono do psalmove vrstice ponovil (ali z bolj tihim spremljevanjein orgel recitoval) ter potem lahko takoj s Kyrie pričel.
2.	Prav nepotrebno je (da ne rečem grda razvada), ako orglavec po introitu pred Kyrie še dolg preludij „izpusti". Kadar je ponovljenega introita konec, preidi orglavec kolikor mogoče neposrednje po dveh ali treh akordih v tonovski način Kyrie-a, ki ga začni neutegoma, tako da takrat mašnik molitve pod stopnicami še ni končal. — Drugi Kyrie, prvi in tretji Christe in zopet drugi Kyrie bi se smel recitovati, ako bi kajenje altarja ne dajalo toliko časa, da se Kyrie in Christe popolnem (9 krat) izpoje.
3.	Na vrsto pride zdaj Gloria in excelsis Deo. Orglavec kratko vpelje brez dolzega prevoda, pevski zbor pa takoj začne nadaljevati: et in terra . . . Res, prav grda razvada je, če orglavec zopet fantazuje, preden se more petje pričeti. Potem ko je mašnik zapel: Gloria in excelsis Deo t. j. Slava Bogu na višavah, naj zbor precej zastavi: et in terra pax hominihus bonae voluntatis, t. j. in na zemlji mir ljudem, kateri so blage volje. To oboje je le en sam stavek, katerega bi medigra šiloma pretrgala. Torej brzo nadaljuj ! Še večja zloraba pa je ta, ako v nekih slaboznanih masnih skladbah pevski zbor za mašnikom „Gloria" še enkrat zapoje in ponavlja, mesto tega. pa druge kose tega speva izpušča. Nikdar ne moremo tega zadosti poudarjati in zatrditi, da ima edini mašnik in ne pevski zbor pravico, peti besede Gloria in excelsis I)eo; kajti tako hoče in zahteva sv. katoliška cerkev.
4.	Po kolektah in listu bi se imel peti dotičnega praznika graduale in alleluja.
To dvoje pač res vsakemu marljivemu zboru veliko preglavice in skrbi dela. Kar naravnost povemo, da jih je pičlo število, ki vselej pravo struno zadenejo ter mašnika predolgo zadržujejo, kadar je peta maša brez levitov.
Tu bi svetovali, da se graduale z alleluja recituje; pa tudi, da naj orglavec nikar ne dudlja, marveč takoj po končanem listu z gradualom prične.
Isto velja o slovesnih mašah za rajnke. Večinoma orglavci pred Dies irae dolgo časa preludujejo (graduale in tractus sta jim baš neznana): in to je popolnem napačno. Takoj po dveh akordih treba začeti; potem bodeš predpisane kitice že mogel izvršiti.
5.	Evangeliju sledi ob vseh nedeljah in mnogih praznikih popevanje „Credo-a". Tu zlasti velja, kar smo zgoraj pri „Gloria" opomnili: Nobene predigre pred Patrem omnipotentem, temveč takoj nadaljevati! Besede Čredo in unum De-um, Patrem omnipotentem (verujem v enega Boga, Očeta vsega-mogočnega) so celota, toraj spadajo skup in se ne smejo trgati. Memogrede le omenimo, da se Čredo sme le po enem načinu intonovati, tudi pri tako-zvani Missa regia.
6.	Za Čredo, ozir. po evangeliji zapoje mašnik Dominus vobiscum, potem Oremus. Pevski zbor pa naj takoj prične s petjem ofertorija, kateri se sme, ako je morda pretežaven, tudi recitovati. Žalostno pa je, da moramo zopet tu protestovati proti malovrednemu preludovanju. Tudi tu se je že navadno vgnezdilo dolgo, dolgo dudljanje med besedo Oremus in ofertorijem, če se že poje. Mnogokrat pa se celo izpusti in mesto njega vloži kaka fantazija brez konca in kraja. Mašnik poje Oremus in precej potem moli natihoma tekst ofertorija; tako naj dela tudi pevski zbor. Ako se organist že hoče skazovati s kakim briljantnim orgelskim komadom; zgodi se mu želja, da je le cerkveno in dostojno.
7.	Kmalu potem pride na vrsto predglasje ali Praefatio, ki se konča s Sanctus-om. In zopet ista stara napaka! Sanctus bodi v tesni zvezi s prefacijo, kajti že smisel to zahteva. Saj se prelacija navadno zaključi z besedami: Z angelji, nadangelji itd. pojemo brez prenehanja: Svet, svet, svet Gospod itd.
8.	Benedictus, kakor znano, naj se poje še le po povzdigovanji. Tako namreč veleva cerkvena določba in se benedictus zdaj tudi bolj prilega, kakor vsaka druga pesem.
9.	Po Pater noster-u in Pax Domini pride na vrsto Agnus Dei. Napačno mislijo nekateri orglavci, da naj se Agnus Dei stoprav potem poje, ko je strežnik dal z zvončkom znamenje za Domine non sum dignus. Ne še le zdaj, ampak precej po odgovoru Et cum špiritu tuo na pozdrav Pax Domini naj se začne peti Agnus Dei. Saj isto moli tudi mašnik takoj po Pax Domini; le en sam priklon je vmes.
Zdaj pa preostaja orglavcu precej časa za orglanje, ki bodi mirno in naj vabi k pobožnosti.
10.	Kdaj naj se prične peti Communio?
Ne prej, dokler ni zavžil mašnik presv. rešnje krvi in strežnik vlil vina za prvo oplaknjenje keliha. Prav za prav naj bi se tako vredilo, da se konec popevanja komunije skuplja še z mašnikovo molitvijo komunije iz misala, t. j. neposrednje pred Dominus vobiscum.
Tako smo srečno dospeli do konca „praktičnih migljajev". Naj bi jih mnogi orglavci radi sprejeli od moža, ki je to sam poskusil. S tem se bode
služba Božja obhajala po zahtevah sv. katoliške cerkve, vsaka samovolja se bode odstranila in že davno zaželjena edinost glede petja in liturgije bode storila v naši deželi mogočen korak naprej. Naj bi le-te blagohotne vrstice vsaj nekoliko pomagale do cilja, ki si ga je postavilo Cecil. društvo. Kdor pa teh namigljajev ne potrebuje, naj nam ne zameri, da smo tako hudo skušali njegovo potrpežljivost; saj smo v prvi vrsti hoteli le praktični biti.
Časniki za katoliško cerkveno glasbo 1.1898.
č. gg. čitateljem podamo tu po „Musica sacra" št. 4. 1. 1. imena vseh periodično izhajajočih časnikov za katol. cerkveno glasbo, razvrščenih po času njih začetka, z imenom vrednika, založnika in ceno. Že iz zapisnika samega lahko sklepamo, da se svet za cerkveno glasbo čedalje bolj zanima. Večina navedenih glasil deluje jednotno po načelih Cecilijinega društva.
33. letnik. „Fliegen(le Blatter flir katliol. Kircheiunusik" uradno glasilo Cec. društva, enkrat na mesec, 12 glasbenih prilog po 4 strani in društv. glasbeni zapisnik. Vrednik vrhovni predsednik msgr. Friderik Schmidt v Miinster-u. Založba: Fr. Pustet v Reznu, 2 M.
31. letnik. „Musica sacra", 2 krat na mesec, po 12 strani teksta, 48 strani gles-bene priloge na leto. Vrednik F. X. Ha beri. Založba: Fr. Pustet v Reznu, 3 M.
28. letn. „Der Kirclienclior", 1 krat na mesec. Vr. Fr. J o s. Battlog v Frastanzu. 80 kr. — Prostovoljne priloge vred. W. Widmann v Eichstatt-u, 60 kr. — Samozaložba v Frastanzu.
25. letn. „Caecilia", lkrat na mesec. Vredu. in založnik J. Singenberger v St. Francis P. O.. Milwaukee, Wisconsin. Z glasb, prilogo 2 dol., v Evropi 2 25.
27. letn. „CyriII", 6krat na leto, po 2 štev. vkup. Vred. in založnik F. J. Leliner na Kral. Vinohradech (Praga). Z glasb, prilogo 2 gld. 20 kr.
23. letn. „Kircheiniiusikalisclies Jahrbuck", lkrat na leto, z glasb, prilogo. Vr-F. X. Ha beri; založnik Fr. Pustet v Reznu, M. 2'25.
23. letn. „Der Chorwachter", lkrat na mesec. Vr. J. 6. E. Stehle v St. Gallen; založnik J. Glaus v Gossau, Kanton St. Gallen, 1 Fr. 50 cts.; za Nemško Feuchtinger & Gleichauf v Reznu M. 1-25.
23. letn. ,,St. Gregoriusblad", 1 krat na mesec. Vr. M. J. A. L a n s v Warmond, založnik A. Jacobs-Godshuis v Haarlem-u, 1 gld. 50 kr. = 3 Fr. 30 cts.
23. letn. „St. Gregoriusblatt", lkrat na mesec z „Gregoriusbote" skup (glej 15. letn. spodej). Vr. Henrik Bockelerv Aachen-u. Založnik L. Schwann v Diisseldorfu. 2 M.
22. letu. „Musica sacra'', lkrat na mesec z glasb, prilogo. Vred. Nasoni in Borroni. Založba v Milanu, via Lanzone št. 2. — Cena 10 lir, za vnanje dežele 12 lir.
21. letn. „Cerkveni Glasbenik", organ Cecil. društva za ljubljausko škofijo, lkrat na mesec. Vr. Janez Gnjezda, vr. glasbene priloge A. Foerster. Zalaga Cec. društvo, tiska R. Milic v Ljubljani. Cena 2 gld., za ude Cec. društva in cerkve ljublj. škofije 1 gld. 50 kr.
20. letn. „Musica sacra", lkrat na mesec. Vr. P. F. R. Comire, S. J. (prej A. Kune). Založnik Loubins & Trinchant v Toulouse, ruo d' Aubuisson 28; 6 frc., izven Francoske 8. frc.
18. letn. „Muzyka košcielna", lkrat na mesec z glasbeno prilogo. Vr. dr. Jo s. Surzinski v Košcianu (Kosten); založnik Teodor Bobowski v Košcianu (Poznansko); M. 3-20.
17. letn. ,,Musica sacra", lkrat na mesec z glasbeno prilogo. Vr. S o s s o n, založnik Polman v Gand; za Belgijo 5 frc., drugod 6 frc.
15. letn. ^Gregoriusfoote", lkrat na mesec. (Brezplačna priloga k nGregoriusblatt-u). Vr. W. Schonen; založnik L. Schwann.v Dusseldorfu. Sam zase le v 5 iztisih a 60 pf.
15. letn. ,,Caecilia", lkrat na mesec z glasbeno prilogo. Vr. abbe Lutz, založnik Le Roux & Co. v Strassburgu (Alzacija) M. 2-40.
13. letn. „Kirchemuusikalische Vierteljahrschrift", 4kratna leto. Vr. Baltazar Feuersinger, založnik Mittermflller v Solnogradu. Cena 1 gld.
11. letn. „Der Katholische Kirchensiinger", lkrat na mesec. Vr. J o s. Scbnlz v Oberweier, založnik Herder v Freiburgu v Br. M. 2'40.
10. letn. „Courrier (le St. Gregoire", 2 krat na mesec z glasbeno prilogo. Vr. A. Dir ven v Kesselt (Lanaeken), založnik P. Basque v Ližge (Liittich) 3 frc. 60 cts.
9. letn. „Paleographie musicale". Vr. in zal. Imprimerie S t. Pierre v So-lesmes. Naročnino 25 frc, za 4 zvezke sprejema Breitkopf & Hartel v Lipskem.
6. letu. „CaeciIia", lkrat na mesec z glasbeno prilogo. Vr. F. Rotter, založnik Fr. Gorlich v Breslau. M. 1-25.
6. letn. „Revue du chaut gregorien", lkrat na mesec. Vr. P. Paret; založaik Pavel Bert v Grenoble. 3 frc. 50 cts. izven Francije 5 frc.
5. letn. „KatIiolikus Egyhazy Zenekozlony" (Časnik za katoliško cerkveno glasbo), lkrat na mesec. Vr. Jos. Kutscbera v Budapešti. 1 gld. 60 kr.
4. letn. „Revue de Musiqnc religieuse et de chant gregorien", 1 krat na mesec. Vr. in založn. J. Mingardon v Marseille. 3 frc.
3. letn. ,,BolIettino ceciliano", 2krat na mesec. Vr. Rihard Felini; založnik Monanni v Trident-u. 1 gld.
3. letn. Špiew košcielny", 2 krat na mesec z glasbeno prilogo. Vr. dr. Teofil Kowalski; založnik K. Miecznikowski v Plok-u (Rusko-Polsko). 3 rublje, drugod 4 rublje.
3. letn. „La Musica Religiosa en Espaiia", lkrat na mesec. Vr. FiL Pedrell; založba v „Palacio Episcopal" v Madridu. 8 frc.
2. letn. ,,St. Gregorinsbode", 1 krat na mesec. Vr. abbč A. Dirven v Kesselt. (Lanaeken); založnik P. Basquč, rue Bois-l'Eveqite v Liege (Luttich), 3 frc., drugod 3 frc. 60 cts.
Poleg teh periodičnih časnikov izhaja še v prostih številkah;
а)	„Literarischer Handweiser fiir Freunde katli. Kirchenmusik", vr. Jos. Auer, 3-4 na leto; zal. H. Pawelek v Reznu. Cena 20 pf.
б)	,,Der Organiat", vr. J. Rodenkirchen, zal. Greven & Bechtold v Koln-u. Vsaka štev. po 30 pf.
Vseh časnikov za katol. cerkveno glasbo je toraj zdaj na svetu 30,. ki se po deželah tako razdele: Avstrija jih ima 5 (1 v češkem, 1 v slovenskem, 1 italijanskem, 2 v nemškem jeziku); Ogerska 1 v mažarščini; Nemške dežele 11; Francoska 4; Belgija 3; Švica 1; Nizozemsko 1; Italija 1; Rusko-Polska 1; Španija 1 ; Amerika 1. — Želimo vsem tu navedenim časnikom vsaj polovico števila naročnikov na politične ali leposlovne časnike dotičnih cfežel in zdatno se bode zboljšala cerkvena glasba.
Dopisi.
Na Dunaj«, dne 14. marca. Rajnik Adolf Harmel, za razširjanje cecilijanstva velevnet in zaslužen župnik, nas je pri nekem cecMijanskem shodu v Gorici, ko smo zarad mnogih zaprek in nevšečnosti bili vsi potrti, tolažil rekoč: „Cecilijanska ideja mora v par desetletjih zmagati, tudi če bi mi mirovali in zanjo ne delovali, kajti na svetu zmagujejo — ideje!" Te besede mi prihajajo v spomin, ko dandanes pregledujem dunajske cerkve
in kore, (la se prepričam, je-li cecilijanstvo od 1. 1879. (ko sem prišel prvikrat na Dunaj) v našem stolnem mestu napredovalo. Omenjenega leta — torej pred 19 leti — je deloval v našem smislu samo nepozabni r. Jožef Boh m v župni cerkvi am Hof, a dandanes morem z veseljem navesti celo vrsto cerkvž, v katerih se poje več ali manj cecilijansko. Seme, katero je rajnik J. Bobni do zadnjega svojega vzdiha z velikim trudom sej al, je pognalo v precej bogato žetev. Sicer se nekateri dirigentje in „stari gospodje" še zmirom upirajo reformi dunajske slabo znane glasbe, a kitajski zid dunajske izključljivosti je predrt na vseh črtah in kmalu se bo morala udati tudi trdnjava sredi mesta t. j. stolna cerkev. „A capite fit reformatio", pravi pregovor, a če se glava ne da preustrojiti, je treba začeti pa pri ekstremnih udih. Uspeh cecilijanske reforme bi bil na Dunaju veliko zdat-nejši in hitrejši, ako bi ravno stolna cerkev dajala v tem lep vzgled in bi oni gospodje, katere je Bog postavil na svečnik, bolj brigali se za pravo cerkveno petje. Naj začnem svoj ogled dunajskih cerkva in cerkvenih pevskih zborov, da razvidite, koliko smo napredovali.
V stolni cerkvi pri sv. Štefanu diriguje še vedno čvrsti 91 letni Gottfried Preyer in ni ga misel odložiti svoje palčice. Petje ni niti najslabše niti najboljše, a glede na repertoar in cerkvene določbe bi bil vendar enkrat čas, da bi prvostolnica, mati cerkva, tudi v tem svetila z dobrim vzgledom. Koliko dobrega bi s tem storila I
Mesto prvostolnice pa se odlikujejo čč. oo. Dominikanci, ki že kakih 15 let pojo strogo cecilijansko. Prej je vodil mešani zbor te cerkve Avg. Weirich, zdaj pa neki Habel. Vsa čast temu koru !
Pri sv. Mihaelu ali pri Barnabitih je že rajnik Fr. Krenu, bivši predsednik Ambrozijevega društva in sodrug f J. Bijhmov, uvel dostojno petje, a sedanji njegov naslednik, prej imenovani Avg. Weirich, nadaljuje delo v cecilijauskem duhu kakor prej pri Dominikancih. Dedščino r. Jožefa Bohma, kot dirigenta pri župni cerkvi am Hof, je prevzel njegov brat Julij Bolim, jako spreten in fino čuteč glasbenik. Žal, da mu razmere pri oni cerkvi ne dopuščajo ogniti se kakikrat „dunajskih klasikov" n. pr. Mozarta, Haydena, Rotterja itd. In tako slišiš v isti cerkvi Palestrino in Witta poleg — Mozarta! A priznati moramo, da je tamkajšnje petje v postu in adventu povsem vzgledno. Omenjeni dirigent bode vodil v kratkem „korno akademijo" Ambrozijevega društva ter tako nadaljeval delo svojega pokojnega brata.
K. Roula nd, učitelj glasbe pri Ambrozijevem društvu, prej dirigent pri sv. Elizabeti, je sedaj korovodja pri sv. Petru v notranjem mestu. Pri sv. Elizabeti pa je njegov naslednik Ivan Krenn, katerega je celo čast doletela, daje smel svojo mašo posvetiti sv. očetu Leonu XIII.
Pri votivni cerkvi deluje cecilijansko farno društvo pod vodstvom T eo bal d a Kretschmanna, precej nadarjenega a lahkomiselnega glasbenika. Njegova šola za cerkveno glasbo pa je šla rakom žvižgat. Tudi drugod je ta mož ponesrečil. Celo v dvorni kapeli so začeli letošnji post držati se cerkvenih določil ter peti — koral. Vprašajte pa ne, kako. Dva basista in jedin tenorist „tulijo" martelato koralni introit, ofertorij, communio in Ordinarium Missae, pa brez pobožnega duha. Kako bi pač dobro peli kordl — operni pevci! Vsekako „ut desint vires, laudanda voluntas". Da bi le napredovali in vstrajali 1
Pri sv. Avguštinu so še vedno nepoboljšljivi in škandali, ki se tu gode pri slovesni maši ob nedeljah in praznikih, so res v sramoto in žalost sv. cerkvi. A tudi tu se menda dmgo leto obrne na boljše, ker odstopi stari bebec, dirigent Eder, vzrok zlega. Kot njegov naslednik se imenuje neki Bauer.
Pri Redemptor istih ali pri cerkvi Maria-Stiegen vodi precej dostojno petje mladi Moritz Wolf.
Če se ozremo po cerkvenih korih zunaj notranjega mesta, nam je v prvi vrsti omeniti cerkvd, oo. Lazaristov v Wahringu in Ftinfhausu, kjer poje cela cerkev litanije in Tantum ergo po latinsko! Rajnik dornberški župnik bi se v grobu obrnil, ko bi zvedel, da poje na Dunaju cela cerkev latinski in se narod pri tem ne polatini. Čuditi se
moramo oo. Lazaristom, da so z malimi sredstvi toliko dosegli. Duh je ki oživlja, in ta pravi katoliški duh vlada najbolj pri redovnikih in redovnicah, ki se drže svojih določb in postav.
če smemo sploh terjati pravo cerkveno petje, posebno pa kor&l, iščimo ga najprej pri redovniških cerkvah. In res, Redemptoristinje in sestre Sacrd Coeur na Rennwegu, redovnice „Naše ljube Gospe sijonske (Notre Dame de Sion, Burggasse), sestre „vom armen Kinde Jesu" v Doblingu in Stadlau-u pri Dunaju, Dominikanke v Hackingu (XIII. okraj) in druge pojo strogo cerkveno, tu in tam samo kordl, ali pa strogo cecilijansko. Tudi „hčere božje ljubezni" (Jacquingasse) gojijo vzgledno cerkveno glasbo. Saj imajo spretnega in navdušenega Cecilijanca za vodjo petja, namreč č. g. Viljema Michele-ja, predsednika katoliških rokodelcev v Gumpendorferstrasse.
V	Weinhausu pospešuje cecilijanske težnje znani antisemit in župnik sv. Jožefa cerkve (pri „turški šanci") preč. g. dr. Jož. Deckert, ki je sam vnet muzikus; v bližnji sv. Leopolda cerkvi v Gersthofu pa vodi cerkvene zbore dr. Moritz Waas, magi-stratni svetovalec, ob enem veliki prijatelj cerkvene glasbe.
V	Brigitt enavski župni cerkvi deluje v zmislu r. Jož. Bohma njegov učenec, dirigent Hubert Schmid.	(Konec prih.)
0(1 Save. — (Konec.) — Častiti bralci, sedaj si boste pa mislili, no, če se je razpolagalo čez tako obilno pevsko osobje, da smo peli Bog kaj! Ali peli smo po navadi. Slovenske pesmi za navadne nedelje vzeli smo iz „Cecilije" in „Slava Bogu", kar smo peli v mešanem zboru. Sem pa tje kako pesem tudi Riharjevo ali pa Vavkenovo, toda od teh dveh skladateljev seveda „cum grano salis!" Tantum ergo sploh iz Cecilije ali pa „decem Tantum ergo" P. Angelika. Responzorije, ako je bilo mogoče v mešanem zboru, g. Foersterja harmonizacija, ali pa enoglasno z orglami. Veliko smo peli v moškem zboru. V to služile so mi skladbe A. Foersterja, osobito njega „Cantica sacra", potem pred vsem P. Angelika „Zdihljeji", tudi nekaj pesmic iz „nemških zbirk Kotheja, Mettenleiterja", sem pa tam kakšna Riharjeva. Sedaj pride pa gotovo vprašanje, kaj pa z latinskimi mašami, osobito z liturgičnimi. S temi bili smo bolj slabo preskrbljeni; prvič je temu vzrok, največji križ vsacega pevovodje, namreč „kujanje pevcev". Drugič pa tudi to, da je slovesnih svetih maš bilo prav malo, k večemu štiri na leto, kjer je bilo treba, da se glasbene točke izvršujejo liturgično. Naučili smo se „Schopfovo mašo v Es-dur". Ker pa od te maše razen Kyrie, Benedictus iu Agnus, drugi deli nikakor niso za rabo, oziroma na tekst, kakor tudi na značaj glasbe, vzel sem druge dele razen „Credo" iz „Missa tota pulchra" od Molitorja. Čredo peli smo koralni „tertius modus cantandi" iz „Ordinarium missae" deloma moški, samo „Et incarnatus" naučil sem včasih, da so peli to vrsto mešani glasovi. Druge vloge peli smo navadno v mešanem, sem pa tje tudi v možkem zboru. Zato primerne in potrebne skladbe vzel sem iz „Glasbenika". Nekoliko kratkih nenavadnih in potrebnih zložil sem si za potrebo v falsobordone načinu sam. Introitus in Communio peli smo zmiraj moški glasovi enoglasno. Ako nismo mogli radi pomanjkanja časa kakšno potrebno vlogo k slovesnim mašam se naučiti, recitiral sem navadno predpisano pevsko molitev sam, in smo potem zapeli kak primeren motet.
To je tedaj kratek obris in poročilo mojega delovanja kot pevovodje na frančiškanski cerkvi v Brežicah. Za časa delovanja veleč. g. P. Hijeronima, ki je začel tukaj orati ledino, je stvar lepo cvetela, jaz sem se resno in z veseljem držal ravno iste poti, akoravno sem imel veliko sitnosti in ker „z zavezanimi rokami" človek veliko narediti ne more. Izražam tukaj željo, da bi se tudi zanaprej na tem mestu gojila prava in resnična cerkvena glasba, v vzpodbudo vernega ljudstva in čast Božjo 1 V to pomozi Bog in Sv. Cecilija, ter faktorji, ki v to odločujejo. — Tem potom bodi mi tukaj dovoljeno še to, da gospodom kolegom povsod in kolikor mogoče priporočim, naj si med svoje pevske zbore umestijo tudi deške pevce, sploh deške glasove. Zagotovljen Vam je s tem lahko obstanek Vašega zbora. Deček lahko poje že od svojega devetega pa tje do trinajstega leta. Med tem se izvežba lahko v toliko, da po mutaciji precej vstopi kot tenorist ali pa basist v
zbor. Jako hvaležno je to delo, gospodje kolegi I marsikak talent, marsikak lep materijal boste dvignili iz spanja; učite v prvi vrsti nežno mladino v njenej mladosti pravega, pravilnega petja; vsadili jim boste s tem v mlado njih srce veselje do res pravega umetnega petja. Kolike^noralne važnosti bi bilo to. Skoraj da govoriti ni treba; izginilo bi potem tolikanj odurno in nekam čudno obnašanje fantov naših, ker se posebno dandanes opaža povsod njih neolika. Saj glasba in petje ima vsebi neko blažilno moč, ki tudi zamore najsurovejšega človeka spreobrniti; lepo polje delavnosti v verskem, kakor narodnem oziru odprto Vam je tukaj, toraj na delo! Trud bo seveda obilen, a plačilo gotovo pičlo; toda ali ne govori pesnik: „Ne to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" Z najboljšim namenom pisal sem te vrstice, morebiti ne bodo „vox clamantis in desertol" Vederemo!	Avguštin Kos,
mestni organist in pevovodja v Krškem ob Savi.
Razne reči.
—	Iz poročila o XII. občnem zboru Cec. društva za sekovsko škofijo z due 22. nov. 1897 posnamemo, da je mil. g. knezoškof Leopold Schuster društvu izročil velikodušni dar 5000 gld. v društvene namene. Tudi se je sprejela resolucija, naj bi se delalo" na to, da se ustanovi za stolno cerkev deška pevska šola.
—	Vsporedi koncertov, katere v postu prireja „Accademia di S. Cecilia" v Rimu: dne 28. febr. slavni virtnoz na orglab, C. M. Widor iz Pariza; 7. marca slavni londonski goslar C. Thomson; 14. marca Emil Sauer; 21. marca Sarasate; 4. in 11. apr. Verdi-jev Requiem, sopran-solistinja L. Ehrenstein, operna pevka z Dunaja. Koliko muzike! — Ali tudi sv. Ceciliji na čast? —
—	f V Rimu je dne 11. jan. t. 1. umrl kapelnili lateranske bazilike kav. Gaetano Capocci, 87 let star; nad 40 let je opravljal svojo službo. Rodbina Capocci se je že pred več kot 100 leti v glasbi odlikovala. R. I. P.
—	Znani skladatelj P. H. Thielen je imenovan od sv. očeta Leona XIII. vitezom reda sv. Gregorija.
—	V Italiji so leta 1897 ogromno število 69 novih oper in operet na oder spravili. Da je mnogo smeti in gnoja vmes, si lahko mislimo.
—	Tudi za Dubrovnik v Dalmaciji je glede cerkv. glasbe napočil boljši čas; doslej je bilo ondi žalostno. A letos so bili za praznik sv. Blazija, zavetnika tega mesta, preskrbeli lepo cerkveno svečanost, pri kateri so se pele skladbe Palestrinine, Lottijeve, Mitterer-jeve, Vecchi-jeve i. dr.
—	Gg. čitatelje opozarjamo, da je prišel za 1. 1898 na svitlo 23. letnik „I£irchen-musikalisches Jahrbuch", izdal dr. Fr. X. Haberl. Tiskal in založil Fr. Pustet v Reznu. 90 strani glasbe iu 142 strani teksta. Cena M. 2-60. Študije in obravnave, ki je hrani ta knjiga, so potrebne vsakteremu cerkv. glasbeniku, kateri se hoče v svoji stroki dalje izobraževati; pa tudi oni, katerim je kot „rectoribus ecclesiae" čuti nad cerkvenim petjem, naj bi jo čitali. Glasbena priloga obsega na 84 straneh konec oficija „hel)domadae sanetae" od L, de Victoria. Kdor želi to izvrstno knjigo kupiti, jo dobi v »Katoliški bukvami" v Ljubljani.
Listnica vredništva.
Čč. gospodom: K. B. v C., b. F. v N., J. K. na Št. Lepa hvala! Blagovolite potrpeti. — G. —k— : Nikar se ne jezite; saj veste, da, kjer hočejo vsi na prve gosli igrati, ondi ne bodejo nikdar imeli orkestra. Prav tako mora tudi vsak pevec na svojem mestu biti in se udati pametnim zahtevam pevovodje.
Današnjemu listu je pridana 3. štev. prilog.