SOKOLSKI GLASNIK 7925. V Ljubljani, dne 30. novembra 1925. 22-23• Sokolstvo za neoslobodjenu braću Svima bratskim društvima! Po suglasnom zaključku zadnje sednice starešinstva JSS. poručujemo svima bratskim sokolskim društvima, da proslavu sokolskoga i narodnoga praznika dne 1. decembra o. g., kad bude sve naše novo članstvo priseglo vernost sokolskoj misli, jedinstvu naroda i domovine, združe s odlučnim i svečanim Protestom proti opetovanom nasilju, kome su izloženi pripadnici našega naroda i njihove kulturne i nacionalne ustanove u zarobljenoj našoj primorsko j zemlji. Iz tisuča sokolskih duša neka se toga dne u švim našim jedinicama širom slobodne naše domovine izlije usklilc ogorčenja radi moralnih i materijalnih jnuka, što uništavaju naš živalj u neoslobodenoj našoj zemlji. Naša bratska 'jubav za trpeče i bespravne naše rodake neka još dublje i iskrenije prode svaki m sokolskim srcem. Uz neprestano vežbanje i jačanje svojih fizičkih i moralnih sila, posvečenih slobodi, dobru i slavi domovine, treba da ima Sokolstvo dan i noč u mislima Syu onu braču i sestre, kojima hočemo i moramo pomoči, da se oslobode iz Sadašnjih nekulturnih prilika, da se združe s nama u skupnoj našoj otadžbini! Njihova bolest je naša bolest, njihova radost bit če naša radost, kada bude svaka krivda osvečena i kada bude dana potpuna zadovoljština povredenoj 1 ranjeno j časti naše nacije! Zdravo! Ljubljana, dne 9. novembra 1925. Starešinstvo Jugoslovenskoga sokolskoga savcza. E. Gangl, starosta. Dr. Riko Fux, tajnik. Medsebojna zveza tehniškega in prosvetnega sokolskega dela Referat br. d r. R. F u x a na seji prosvetnega zbora JSS. v Zagrebu. Na II. jugoslovenskem sokolskem saboru v Zagrebu so bila sprejeta načela sokolske vzgoje in vzgojne metode. Jugoslovensko Sokolstvo je osvojilo ^JTševo sokolsko misel telesne, nravne in duševne vzgoje v vsem njenem °bsegu, zavedajoč se, da je vsemu narodu namenjena vzgoja prava in popolna v zmislu sokolske ideje samo takrat, kadar je v njej zapopadeno e'esno, nravno in duševno plemenitenje posameznikov neločeno, temveč se Vl’š| skupno sočasno in somerno v težnji, da vsak posameznik doseže najvišjo •ndividualno dosegljivo stopnjo popolnosti. Obenem s Tyrševo sokolsko Mislijo si osvaja jugoslovensko Sokolstvo tudi Tyršev vzgojni sistem z z?ojno metodo v vsem njegovem bistvenem obsegu. Z ozirom na metodo sokolskega vzgajanja poudarjamo, da vzgoja ne more biti sokolska, ako se Posamezniki vzgajajo telesno in pri tem ne upoštevajo moralne vzgoje v zveza 1 telesno, ne upoštevaje duševnega izpopolnjevanja, temveč mora vsakega ovadca tako disciplinirati, da vlada sam nad seboj, da s telesnimi vajami e pridobi samo telesne moči, temveč da pridobi mnogo važnejšo moč volje 15 notranjo nravstveno moč. V telovadnici se ne sme razvijati samo od- ®n«st in vztrajnost, temveč se mora učiti vladati nad lastno voljo. Tudi najboljši telovadec ni Sokol, dokler ni notranje sokolsko vzgojen, dokler ne vodi njegovega telovadskega stremljenja notranje prepričanje, sokolska zavednost in sokolski duh. V nravnosti je vrednota in moč sokolske vzgoja ki daje telovadcu čist značaj in njegovo srce napolnjuje z ljubeznijo <1° domovine. V tej smeri nam bo zastaviti naše do sedaj tako pomanjkljivo vzgojno delo, kar daje tudi smer skupnemu delu prosvetnega in tehniškega odbora. Velik del naših telovadcev — zlasti naraščaja — zapušča naše vrste razočaran in malodušen, ker ne najde v naši vzgoji tega, kar je pričakoval m kar bi mu morali nuditi. V telovadnih urah in tudi v prosvetnem delu članstva ne uživa sokolske vzgoje, ki bi dajala smer njegovemu celemu življenju. Običajno se naše vaditeljstvo odteguje vzgojnemu delu, poživljaj00 se pri tem na prosvetne odbore. Je to popolnoma napačno in ne dovede do nobenih uspehov, ker nihče ne more tako izdatno in neposredno vplivat1 na sokolsko vzgojo članstva, naraščaja in dece kakor vaditelj. Samo on more izrabiti navdušenje pri telovadbi in vliti v dušo začetnika sokolsko idejo in isto tako more samo on vplivati na vzgojo ostalega telovadečega članstva- Vaditelj je sokolski vzgojitelj. Sokolskih čednosti se ne uči z besedo, temveč z zgledom. Kratko jedrnato povelje, kratki jedrnati opomin in nagovor vaditelja velja več kakor vsa predavanja. Hoče li ta vaditelj to izvršiti) mora sam poznati Sokolstvo in mora biti tudi sam najboljši, zavedajoč se, da prvo mesto pripada samo prvemu. To delo, ki ga je izvršil vaditelj v telovadnici, morejo izrabiti prosvetni odbori ter na podlagi, ki jo je ustvaril vaditelj, morajo zidati naprej, da izpopolnijo svoje delo. Pri tem delu je pa potrebno sodelovanje obeh odborov ter si je treba predvsem ustvariti cilj) katerega se hoče doseči z vzgojo svojega članstva in določiti sredstva in pota, po katerih se dovede učence do zaželenega cilja. Sredstva, ki jih v to svrho uporabljamo, so različna, in poudariti moram, da niso vedno običajna pi'e' davanja še tako dobrih strokovnjakov ono najboljše sredstvo za vzgojo članstva, ker ne dosežejo svojega namena tako, kakor ga doseže n. pr. kakšen običajen razgovor pred telovadbo ali po telovadbi. Dokazano je, da se društvo, ki je imelo veliko število predavanj, nikakor ne more meriti z uspehi onega društva, ki ima dobrega vaditelja in vzgojitelja, ki zna z najbolj primitivnimi sredstvi vcepiti sokolsko idejo svojemu članstvu. Naša bodoča naloga ne obstoja toliko v prirejanju številnih predavanj, ki ne dosežejo svojega namena, temveč v sistematičnem, tihem vzgojnem delu, ki ga mora opravljati prosvetni odbor skupno s tehničnim. Kakor je Sokolstvo samo eno, tako mora biti tudi delo usmerjeno proti enemu cilju: vzgojiti sokolsko čuteče članstvo, naraščaj in deco. Z ozirom na to sklene prosvetni zbor JSS.: I. Na podlagi načel sokolske vzgoje in vzgojne metode, sprejetih na II. jugoslovenskem sokolskem saboru v Zagrebu, poudarja prosvetni zbor JSS. potrebo čim najožjega sodelovanja prosvetnih in tehniških odborov v vsej naši organizaciji, kar naj dovede k sistematični sokolski vzgoji našega članstva, naraščaja in dece. Smatramo za nujno potrebno, da se poglobi v’/goja vseh sokolskih pripadnikov. Naše vaditeljstvo je v prvi vrsti p°' klicano, da izvršuje to vzgojno delo, ki ga naj izpopolnjujejo prosvetni odbori- II. Vzgoji vaditeljstva se mora posvečati v vseh društvih in župah največ pozornosti ter je dolžnos1 prosvetnih in tehniških odborov, da pri tem delu sodelujejo ter se medsebojno podpirajo. VIII. svesokolski slet u Pragu Punom parom vrše se priprave za svesokolski slet u Pragu za godinu 1926-U Pragu je ustanovljen svečanosni odbor VIII. svesokolskoga sleta, i№a svoju pisarnu i radom za priprave več je u sredini. Sav je rad podeljen na razna odelenja, koja su obavila več sve pretpriprave. Na čelu svečanosnoga odbora stoji neumorni starosta COS. br. dr. Scheiner; u odboru su načelnik COS. brat dr. Vani ček i drugi stari prokušani sokolski trudbenici. Gradbeno odelenje izradilo je projekt sletišta, koje če biti uređeno u Strahovskim lomima na Petrinskoj ravnici. Taj je prostor država dala u najam COS., država če ga pripraviti za stalno vežbalište za uporabu i drugim gimnastičkim i športskim organizacijama. Sokolstvo si mora postaviti samo tribune, sabira-lišta i drugo urediti; sve to delo izvršuje gradbeni odbor. Sve su radnje za sletište raspisane, a ponude morale su biti predložene do 5. novembra. Finansijsko odelenje izradilo je načrt za uplačivanje sletnoga poreza, koji iznaša 10 Kč za svakoga člana; taj porez mora da bude uplačen do 1. marta 1926. Nadalje je izradilo finansijsko odelenje sletne biljege sa slikom I yi seva doma i izradio načrt o celokupnom poslovanju. Za sletni porez bilo je več do 14. oktobra uplačeno 888.105-— Kč. Istotako je i odelenje za stanovanje izvršilo sve pretpriprave za smeštenje ogromnoga broja učesnika. Odelenje za priredbu sletne scene gotovo je s pretpripravama; stiglo je na raspis 30 predloga za sletnu scenu. Prva je cena bila podeljena br. Josipu Hodku, učitelju u Plznu, pod geslom: Mythus života. Osim toga bio je izraden ceo program pretsletnih priredbi. Glavni dani sleta bit če od 4. do 6. julija 1926., dočim su naraštajski dani 28. i 29. junija. Tehnički odbor COS. obavio je u glavnom sve pretpriprave za slet. Vežba-lište bit če pripravljeno za 14.500 članova i za 14.400 članica uz razmah 1'80 m u 160 redova i u 90 zastupa. Vežbalište za proste vežbe dugo je 288 m, a široko 162 m ima dalde ploštine 46.656 m2. Okolo toga vežbališta nalazi se 20 m široki pojas, tako da meri celokupno vežbalište 66.256 m-. Zbiralište i garderobe dostaje za 29.460 vežbača. U garderobama bit če smešteni i bufeti za članstvo koje vežba, a za te bufete skrbi se odelenje za prehranu. Sem toga bit če kod vežbališta namešteni konaci za utakmičare i kupališta za vežbače. Uz sve to bit če u pripremi razne pisarne, zbirališta i t. d., što če sve skupa činiti veliku i lepu celinu te ogromne zgrade. Tehnični odbor poslao je u Ljubljanu svoga člana brata Havla, koji je tehničkomu odboru JSS. polmzao proste vežbe te se dogovorio glede nastu-panja Jugoslovena na tom sletu. Naše če Sokolstvo mfstupiti zajedno s češkim Sokolstvom s prostim vežbama, osim toga nastupit če s posebnim nastuponi i sudelovati kot utakmica. U Pragu če nastupiti takoder naš naraštaj. Iz svega toga razvida se, da su se radnje za priprave za svesokolski slet silno razmahale pa je naša dužnost, da kod tih priprava sudelujemo sa svim sredstvima, kojima raspolaž^mo. Naš nastup u Pragu mora da bude častan i dostojan; da to bude, treba da svatko doprinese tome, što više može. Zdravniški odseki Na spodbudo saveznega tehničnega odbora se je ustanovil pri JSS. savezni zdravniški odsek. Odbor se je konstituiral dne 26. septembra 1924. naslednje: predsednik dr. Tone Jamar; podpredsednik primarij dr. Ivan Jenko, tajnika dr. Ivan Pintar, med. Orel; člani odbora: dr. I. Tičar, doc. dr. A. Košir, dr. A. Zalokar, dr. Mis, dr. Rant, dr. Guzelj; delegat v tehničnem odboru dr. Tone Jamar; delegat v prosvetnem odboru doc. dr. A. Košir. V okrilju saveznega zdravniškega odseka se je istočasno ustanovil tudi znanstveni odsek, kateremu načeluje docent dr. A. Košir. Seje so se določile na vsak prvi petek v mesecu. Že na prvih sejah so »e izdelali poslovniki in pravilniki zdravniških odsekov. Ko so bili ti sprejeti na skupščini, je bilo potreba osnovati župne zdravniške odseke. V ta namen se je pozvalo vse župe na njih ustanovitev. Žal ni imel ta poziv pričakovanega uspeha.' Vkljub ponovnim dopisom se do danes niso odzvale niti z enim samim dopisom naslednje župe: Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Split, Tuzla, Užice, Niš, £ aj e č a r. Savezni zdravniški odsek se čudi disciplini teh žup, ker tudi na večkratne dopise niso čutile dolžnosti odgovoriti, in da se v večjih mestih, ki imajo gotovo dovolj članov-zdravnikov na razolago, niso nanje obrnile. Župi Šibenik in Veliki Bečkerek sta odgovorili, da ni mogoče sestaviti zdravniškega odseka, vendar pa je župa v Šibeniku naprosila tamošnje zdravnike za predavanja. — Župe Mostar, Rijeka in Skoplje so obljubile ustanovitev zdravniških odsekov, vendar niso saveznemu zdravniškemu odseku javile kaj pozitivnega. Župni zdravniški odseki so se ustanovili pri župah: Banjaluka, Bjelovar, Celje, Kragujevac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Zagreb. V Kragujevcu fungira samo predsednik in ne odgovarja ta zdravniški odsek pravilniku sokolskih zdravniških odsekov. Namen s tem ni dosežen, ker dolžnost zdravniškega odseka je, nadzorovati posebno one člane, katerim bi telovadba zaradi njihove telesne napake lahko škodovala, zasledovati razvoj telesa in vsestranski vpliv telovadbe na telo, nuditi telovadcu pouk o sestavi človeškega telesa, o higijeni telesa, v telovadnici, doma in v njegovem poklicu. Dalje ga seznaniti s fiziologijo in o prvi pomoči pri nezgodah. Najboljše organizirani sta župi Kranj in Novo mesto. V teh dveh župah so se ustanovili že v vseh društvih zdravniški odseki in v gorenjski župi (Kranj) se je tudi že v s e telovadce zdravniško preiskalo. Predsednik gorenjske župe je brat dr. Edvard Savnik, novomeške pa brat dr. Viktor Gregorič. Delovanje saveznega znanstvenega zdravniškega pododseka je bilo tudi za kratko dobo obstoja pod predsednikom docentom br. dr. A. Koširjem jako uspešno. Pododsek si je nabavil medicinskih znanstvenih knjig, tičočih se telovadbe, po katerih bo omogočena znanstvena medicinska telovadna literatura, in v «Sokolskem Glasniku» izdaja sam predsednik, docent na anato-mičnem institutu ljubljanske medicinske fakultete, anatomijo in fiziologijo človeškega telesa s posebnim ozirom na telovadbo. Dalje se bo izdala tudi knjiga o higijeni. «Prva pomoč» pri nezgodah je izšla pred kratkim izpod peresa mestnega fizika'dr. M. Rusa. Vse te knjige bodo dobro došle pred-njakom kakor tudi članstvu. Za tisk sta pripravljena dva članka: Osebna higijena in higijena kože ter telovadba in prehrana. Izšel je iz peresa brata dr. Brenčiča v «Soltoliču» članek ?Higijena zobovja*. Pripravlja se članek «Telovadba in srce». Nadalje si je pododsek nabavil anatomične tabele kakor tudi okostnjak, preparati se delajo. Vse to bo izvrsten pripomoček pri saveznih prednjaških tečajih. Priporočati je vsem župani, da si oskrbe vse te pripomočke. P°" jasnila daje savezni zdravniški odsek. Opozorili bi nadalje ponovno vse župe, ki še niso ustanovile zdravniških odsekov, da pridobe zdravnike za sodelovanje. Izgovori o pomanjkanju časa in preveliki zaposlenosti zdravnikov ne drže, ker bo pač vsak zdravnik lahko in rad žrtvoval nekaj uric na mesec za sokolsko stvar. Te župe naj tudi takoj naroče za svoje telovadce zdravstvene liste. Navedejo naj, koliko moških in ženskih telovadcev z naraščajem skupno je v župi, nakar jim savez odpošlje potrebno število formularjev. Navodila o preiskavi so na vsakem listu. Pohvalno se pa ne more savezni zdravniški odsek izraziti o poteku preiskav. Pri nekaterih društvih niso prišli telovadci k preiskavi, če tudi jim je bila ura naznačena, tako da je moral zdravnik ponovno prihajati zaradi malomarnosti telovadcev iz oddaljenega kraja. Nadalje izrabljajo nekateri telovadci društvene zdravnike za lečenje in mogoče še brezplačno oddajo zdravil. — Da ni ta sokolska institucija tako zamišljena, je jasno, in je dovolj, če zdravnik žrtvuje nekaj svojega prostega časa za splošnost, ne pa za slučajno obolele posamezne člane. IZ STAREŠINSTVA JSS. XXVIII. redovita sodnica starešinstva JSS. dne 19. oktobra 1925. Prisutni: Bajželj, Cobal, Fux, Gregorin, Jeras, Kajzelj, Košir, Krejči, Ludvik, Marolt, Švajgar, Trdinova, Turk, Zelenko. — Opravdani: Ambrožič, Leu, Gangl, Jamar, Poženel. Brat podstarosta pročita pismo br. Fetticha, kojim najavlja svoj istup iz starešinstva JSS. Obzirom na važne razloge, što ih navada u svojem pismu, uzeo se istup br. Fetticha na znanje. Prima se predlog, da mu se starešinstvo Pismeno zahvali za njegovo delovanje. Bratu Ambrožiču podeljuje se zamoljeni dopust glede prisustvovanja na sednicama starešinstva. Brat Fux javlja poruku dr. Fetticha, da je proti listu Čujmo» u Zagrebu uložio dr. Gavrancič lužbu. Nadalje izveštuje, da je COS. u Pragu poslala svedodžbu za Alojzija Sokolovskoga, da je bio na prosvetnoj školi u Pragu. Buduči da je starešinstvo o polasku te škole neinformirano, prima se predlog, da se objavi, da mogu društva otpošiljati članove na razne tečajeve jedino Po savezu. Do danog roka, 8. oktobra 1925., odgovorile su glede učestvovanja JSS. ha utakmicama u Lyonu nekoje župe. Tako javlja župa Celje, da je za to, ali J® doprineti samo Din 5000-—. Na sastanku društava, učlanjenih u župi Banja Luka, glasovala su 3 društva sa da, a dva proti učestvovanju; ostala heprisutna društva pozvana su, da se pismeno izraze. Župe Maribor i Ljub-Jjana jesu za sudelovanje i doprinet če svaka po 10.000 Din. I župa Osijek izrekla se za sudelovanje i doprinet če 7500 Din. — Župe Beograd, Reka i Sarajevo nisu za sudelovanje s financijalnili razloga. — Zaključak: Okruž-nicom treba ponovno upozoriti sve župe na izvanrednu važnost našega su-delovanja kod medunarodnih utakmica u Lyonu. One župe, koje se još nisu odazvale, bit če opet pozvane da to učine najkasnije do 30. o. m., one župe Pako, koje su se izrekle protiv, pozvat če se, da stvar još jednom promisle i ha se odluče do gore navedenega roka. Pozivlje se savezni TO. da pri toj akciji sudeluje tako, da zainteresuje za stvar svoje podredene frakcije da se Ganstvo, koje vežba, pravilno informira o stvari. Blagajnik br. Kajzelj javlja, da duguju župe od 20dinarskoga doprinosa Din 039.415-50, od saveznoga poreza Din 122.491-11 i fondu za osiguranje Lin 34.571-—. Br. Turk predlaže, da se, obzirom na suglasni zaključak župa u Brodu, ustupi stvar gospodarskom odelenju, da stvar prouči i donese na Jednoj od narednih sednica konkretne predloge glede uteranja tih svota. U ime gospodarskoga odelenja izveštuje br. Cobal, da se je na sednici dne 14. o. m. konstituirao odbor onakav bijaše i prije, te su se sva brača 'zjavila za sudelovanje. U svojem programu izjavlja se sasvim solidarnim s hazorima i nastupom pređašnjeg predsednika gospodarskoga odelenja. Svom doslednonšču držat če se dosadanjih pravaca za popravak i uređenje saveznih financija, što je moguče, ako se uopšte štedi, ako se koncentrira knjigovodstvo, ako se ne daje nikome u nakladu tiskovina, od kojih se *nsluži, te da se sve nabavlja putem gospodarskog odelenja na temelju oferta, 1 to sve dotle, dok bude savez u financijalnim neprilikama. Treba odmah P°četi s pripravama za preglednije knjigovodstvo u novoj godini. Napoleon Pozivlje svu braču članove starešinstva da sudeluju. Suglasno se odobrio Namišljeni program. — Nadalje izveštuje, da je društvo u Skoplju zamolilo, ha mu se otpiše 50 % 20 Din doprinosa, a društvo u Stražišču, da mu se °tpiše čitav doprinos u iznosu 1260 Din. Prima se predlog, da se o tim ■dvarima više ne raspravlja, jer je bilo u principu zaključeno, da mora svako hruštvo uplatiti taj 20dinarski doprinos. Molba društva Kakanj za otpis saveznih doprinosa za 13 članova odgada se na narednu sednicu, da se G. G* izjavi o predlogu ljubljanske župe. Prima se predlog lekarskoga odelenja, da se stupi u dodir s firmo111 Kravos u Mariboru radi nabave ručnih torbica za lekove. Knjigu «Prva potnoćs raspačavat će savez. Prima se predlog, da starešinstvo zamoli u Beogradu, da se sve priredbe sokolskih društava za savezni dan 1. december oproste sviju taksa. Nadalje se prosi sva odelenja, da do 20. novembra o. g. predlože svoje što više reducirane realne proračune za narednu godinu i inventar o sv)m predmetima, što su bili kupljeni za odnosno odelenje. Brat Bajželj donaša predlog, da gospodarsko odelenje na narednoj sedniri raspravlja o obračunu medusletskih utakmica u Beogradu. Brat Fux izveštuje, da je dosada opstojalo samostalno odelenje za lutriju, ne smatra više potrebnim da to odelenje i nadalje postoji, jer i onako rešava G. O. sve gospodarske stvari saveza. Prima se suglasno, da sve odnosno delo prede na gospodarsko odelenje. Brat Košir pokaže nadošle slike, koje je lekarsko odelenje nabavilo za naredni savezni tečaj. ХХЈХ. redovita sodnica starešinstva JSS. dno 26. oktobra 1925. Prisutni: Gangl, Bajželj, Čobal, Fux, Govekarova, Jeras, Kajzelj, Košir, Krejči, Marolt, Trdinova, Turk, Zelenko. — Opravdani: Ambrožič, Gregorin, Jamar, Ludvik, Švajgar. Brat starosta Gangl pozdravi na sednicu pozvanoga brata Palčiča iz Zagreba i zamoli ga, da izvesti o svojoj stvari, što on učini. Nakon daljne debate zaključilo se ovo: 1.) Ugovor, sklopljen onomadne između JSS. 1 brata Palčiča ostane na snazi i nadalje s tom promenom, da si br. Palčič potraži sam podzalagatelje. 2.) U zalihi sme da ima više vrsti (kvaliteta) robe, ali boja i oblik moraju da odgovaraju propisima. Odnosne uzorce treba da pošalje starešinstvu. 3.) Savezno starešinstvo upozorit če u Glasniku članstvo na njihovu zalihu. 4.) Starešinstvo če okružnicom upozoriti župe na te zaključke. Brat Fux izveštuje, da je, prema dopisu novosadske župe, odora članova Srnao sasvim slična našoj, radi čega, glede patentiranja naše odore, predlaze, da se kod ministarstva za untarnje stvari prituži i zamoli, da ukaznom na-redbom zabrani nesokolskim društvima nositi odore slične našima. Prima se suglasno. Župa Mostar izveštava, da ni ona nije bila pozvana na Njegoševu proslavu i donaša predlog, da se radi toga starešinstvo prituži na ministarstvo. Prima se suglasno predlog, da se u ministarstvu za vere uloži protest i to tin< više, što na brzojavku starešinstva, otposlanu ministarstvu, nije bilo odgovora- Brat Krejči izveštuje, da bačka sokolska župa predlaže da se iz sviju sokolskih društava isključi nekoji brat. Br. Marolt predlaže, da se o toj stvari ima postupati u smislu poslovnika i zahtevati od župe zapisnik o stvari* Prima se. Brat Čobal javlja, da odlazi u utorak 27. o m. na revizijsko putovanje u Zagreb, gde če, u slučaju potrebe, revidirati uz župu i oba društva. G reviziji če doneti izveštaj. Prima se. Brat Fux predlaže, da se u svim časopisima objavi, da je ždrebanje savez-nih srečaka odgodeno na 1. marta 1926. Recepciji i svečanosnoj predstavi u čast ČSR. u pozorištu dne 28. o. m-prišustvovat če uz br. starostu i br. Kajzelj. XXX. 1-edovita scdniea starešinstva JSS. dne 2. novembra 1925. Nazočni: Gangl, Bajželj, Cobal, Deu, Fux, Gregorin, Jeras, Kajzelj,Krejči, Ludvik, Marolt, Mužinova, Turk. — Opravdani: Ambrožič, Poženel, Švajgar, Zelenko. Tajnik br. Fux izveštuje: Obzirom na dopis društva Ljutomer radi izdava-nja časopisa « Sokolski list», što bi ga društvo izdavalo u 500 otisaka u mur-skom sokolskom okružju, priniilo se predlog, da se pismo ustupi mariborskoj župi s dodatkom, da če savez dozvoliti da ta j glasnik izlazi, i to samo za članstvo društva, odnosno za mariborsku župu, ali ako na to prethodno župa privoli. — Nadalje predlaže br. Fux, da se društva upozore na to, dal ве moraju vršiti glavne skupštine za društva u januaru, za župe u februaru, a za savez u martu naredne godine. Blagajnik br. Kajzelj javlja, da je nabavio kao obično venac za grob pok. br. Oražma. Odobrava se. Brat Čobal donaša izvešče o reviziji župe Zagreb. Brat Deu javlja, da je prezaposlen svojom službom, te ne može žalibože vršiti delo oko lutrije kako bi želeo; stoga moli, da se odredi član starešinstva, koji bi taj posao preuzeo. Domala če urediti zaostali rad, našto če moči da započne s predajom. Prima se predlog br. Gangla, da to preuzme GO., kome je lutrija i tako na brizi. Brat Ludvik javlja, da bi morao što pre saznati za približan broj onih, koji če na slet u Prag, jer drukčije železničko odelenje uopšte ne može da posluje. # Svima župama! Molimo sve župe, da prijave najdalje do 15. decembra 1925. lekarskome odelenju JSS. sve one leltare (liječnike), koji su učlanjeni u društvima. —> Lekarsko znanstveno pododelenje ima table za nastavu u anatomiji i higijeni, i to: 1.) kostur, 2.) ustroj lcostiju, 3.) mišičje, 4.) srce i krvne žile, 5.) mezgovnice, 6.) unutranji organi, 7.) probavila, 8.) dihala, 9.) živčevlje, 10.) oko, 11.) uho, 12.) ustroj crevnih stena, 13.) ustroj bubrega, 14.) medenički organi muškarca, 15.) medenički organi ženske, 16.) probavila, 17.) utecaj steznika na drob, 18.) krivo i pravilno držanje u školi, 19.) bolest i negovanje zubi, 20.) crevni parasiti, 21.) insekti, koji sišu krv, 22.) bakterije. Cena je slikama br. 6, 7, 11, 12, 13, 14, 15, 19 i 21 nemačkih maraka 7'70; za slike br. 2, 4, 5, 8, 9, 10, 20 i 22 hemačkih maraka 8-70; za slike br. 1 i 3 nemačkih maraka 12'—. U'te cene nije uračunana poštarina, pakovanje i carina. Župe neka navedu koliko slika trebaju za se i za svoja društva, i to koliko sa slovenskim napisima i koliko sa srpsko-hrvatskim. — Nadalje pre-poruča lekarsko odelenje svim društvima, da nabave kroz JSS. knjigu dr. Rusa: «Prva pomoč». Table i knjiga ne če biti dobrodošle samo za župske prednjačke tečajeve, nego če ih s uspehom upotrebljavati u svakom društvu i u svakoj vežbaonici. Svim župama i društvima! Bratska društva ponovno u,pozorujemo, neka Pri rede 1. decembra savezni dan po uputama, što su bile izdane u «Sokolskom Glasniku». Bratske župe pozivamo pako, da vode nadzor e tom, kako su se ove upute izvršile. Odore za članice. Na glavnoj skupštini JSS. u Brodu na Savi primljen je bio predlog o novoj odori za članice. Starešinstvo JSS. izdalo je uzorce za te °dore, pa ih društva mogu naručiti kod nakladnika JSS., brata Palčiča u Zagrebu, koji je sporazumno sa starešinstvom JSS., preuzeo svu robu za odore članica; jedino ta roba pravilna je i propisana za sve članice. Radi toga ili oipozorujemo, da se drže strogo propisa za odore, da budu Rove odore sve jedinstvene i jednako izrađene i iz jednake robe. Ne dajte ®e zavaravati od raznih trgovaca sokolskih potrepština, koji Vam nudaju nepravilnu i nepropisanu robu, nego naručujte sve samo kod zakladnika JSS., brata Palčica u Zagrebu. — Starešinstvo JSS. Svesokolski slet u Pragu. Svoj brači i sestrama! Počeli smo s pripravama za sudelovanje na svesokolslcom sletu, što če se vršiti od 4. do 6. julija 1926. u Pragu. Naše Sokolstvo učestvovat če u što večem broju. Priprave u vezbaon i počele se, pa je dužnost sviju vežbača, da se največim zauzimanjem i revnošču pripreme za nastup pred celim slovenskim svetom. Sve priprave za svesokolski slet centralizovane su u starešinstvu i u tehnačkom odboru Jugoslovenskoga sokolskoga saveza, radi čega odlučno zabranju-j e m o pojedincima kao i društvima i župama, da izravno posluju sa sletnim odborom ili s COS. u Pragu, jer bi to prouzročilo samo nepotrebno zamršenje stvari. Svim župama i društvima rasposlali smo prve upitne arke glede su-delovanja na sletu u Pragu. Znamo, da Vam neče biti moguče da več sada tačno odgovorite na postavljena pitanja, ipak je potrebno, da navedene brojke odgovaraju, koliko je više moguče, istinskim činjenicama, da tako sakupimo sve potrebne podatke za velike priprave, oeobito za prevoz po željeznici. Starešinstvo JSS. Lutrija JSS. Ponovno uzozorujemo, da je ždrebanje savezne lutrije ne-opozivo odgodeno na 1. marta 1926. Pozivamo sva društva, da upozore na to svoje članstvo, da upitima o tom ne smetaju bez potrebe savez. Društva ponovno pozivljemo, da se požure s rasprodajom srečaka savezne lutrije, jer samo do toga stoji njen uspeh. Glavne skupštinc župa i društava. Starešinstvo JSS. je u svojoj sednici dne 2. novembra zaključilo, da se mora ju sve glavne skupštine društava izvršiti najkasnije meseca januara. Društva treba da na glavnim skupštinama prihvate nova promenjena pravila. Zato neka ih naruče na dobu kod JSS. u Ljubljani-Glavne skupštine župa moraju se držati u februaru 1926. Glavna skupština JSS. bit če meseca marta. Društva moraju poslati prepise zapisnika glavnih skupština svojim župama, a ne savezu, župa mora da pošalje JSS. prepis zapisnika odmah po glavnoj skupštini. Bračo! Držite se u tom pogledu discipline i reda te izvršite dane upute! Nova pravila na sokolska društva, župe i savez izašla su. Upozorujemo sva društva i ž.ujpe, da su dužna ta nova pravila primiti na narednoj redovitoj glavnoj skupštini. Promenjena pravila treba odmah iza glavne skupštine predložiti nadležnoj političkoj oblasti, zato moraju društva u tu svrhu naručiti nekoliko otisaka pravila više. Jugoslovenski sokolski kalendar za god. 1926. izači če domala. Molimo društva da saberu narudžbe i otpošalju ih saveznoj pisarni. Kupujte srečke lutrije JSS.! Ždrebanje bit če 1. marta 1926. ------------------, navodno radi pogreške suca, ostavio demonstrativno igralište. Ni to nije bila umestna gesta. Rćsumć: Ako prema ovom sletu hočemo prosuditi rad u župi, onda vidimo napredek u broju vežbača i vežbačica, usavršavanje u tehničkom radu, što znači da društva na Primorju rade u večoj meri nego u prošlosti. To je pozitivan rezultat. Vaspitna metodika prilično mršava kod dece, a provedba sustava kod odraslih vrši se više jednostrano, što znači, da je rad u župi bio ekstenzivan, ali nije bio dovoljno dubok i svestran. Uzrok tome je manji broj istaknutih radnilta nego prošle godine, a nekoji su prečeni bolešču (br. Prelovec). Poznajemo žilavost ove župe, koja če u kratko znati i tomu doskočiti, jer nastoji da prednjačkim tečajevima steče valjane prednjake. A nitko ni ne zahteva, jer je nemoguče, 'da sve najedamput i brzo bude savršeno i dobro. Fakat je, da je bilanca sveukupnog rada povoljnija nego lani i u stalnom napredovanju. S. Vrdoljak. 2 Govorim o radnjama, koje sam video.