Kategorije zemljišč v SRS 1. kategorija 2 . kategorija 3. kategorija 4. kategorija BILTEN lf I II 2-3 1968 ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SR SLOVENIJE B I L T E N ZVEZE GEODETSKIB INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Leto 1968 Ljublja~a, septembra 1968 Št. 2-3 Vsebina stran l. Ali bi bilo potrebno spremeniti temeljni zakon o izmeritvi zemljišč in zecljiškem katastru ? l 5 6 8 2. Ivan Krca; Ali je privatna praksa v geodeziji potrebna? 3o AdJlf Zupanek: Statistični kataster in geodetska služba 4o Geodetska upr2va SRS~ Boni+,iranje tal 5. Jože Pust: UreJruJje kmetijskih zemljišč - komasacije 10 6. Peter Svetik: Katego:r:i.zacija kmetijskih površin v SRS 12 7. Janko ZubaJ.ič ~ XI mednarodni kongres in razstava za foto- grametrijo 14 B. Jože Eleršek~ Posvetovanje o novi Breži nivelmana visoke to6nosti 19 9. j_lbino, Pregelj gPlastične folije v geodeziji 21 25 10. Jože Rotar~ Tematske karte lL Stanko MajcenJ 150--letnica zemljiškega katastra v Avstriji 27 .. 12 o Ivan Čuček: 13 o Infomacij e ~ Perspektive razvoja inštituta za geodezijo :i..n fotcgraDetdj o v Ljubljani 30 a) O de:i_u d:ru;;':;va GIG Ljubljana .34 b) Verd;i iz geodetsko-komUQ.alnega oddelka f&h:Lcli;e 1;e AGJ in geodetskega odseka GTŠ 34 c) Vesti ::.z gsodetbkih upravnih organov 35 d) "c"est:J_ iz geockcslrnga zavoda SRS Ljubljnna .36 e) Konisija i'.7vršnega sveta za vprašanja regio- nal:c.ega p::".'ostorskega planiranja je raz- pravlja]_a o regionalnem geodetskem atlasu 36 f) V Ljubljani je ustanovljen ljubljanski geodet s:.d btro .38 g) I2;dan je pravilnik o dajanju izmeritvenih podatkcv na vpogled in o načinu in postop- ku za njihovo uporabo 39 l1.) Karl;ografska dela se štejejo za avtorska c~la 39 - stran i) Zakon o katastru. komunalnih naprav 40 14. Obvestila uredniškega odbora Biltena 44 Izdala: Zvoza geodetskih inženirjev in geooetrov Slovenije Uredniški odbor: Tonaž Banovec, Lojze Gorenc, Janez Kokolj, ,Stanko Majcen, Franc Pakiž, Marjan Sorekar, Peter Svetik, Peter Šivic Razrm.ožil: Inštitut za geodezijo in fotograr.1etrijo FAGG v Ljubljani. Prispevke pošiljajte na naslov: Stanko Majcen Geodetska uprava SRS Ljubljana, Cankarjeva 5/III. - l - ALI BI BILO POTREBNO SPREMENITI TEMELJNI ZAKON O IZMERITVI ZEMLJIŠČ IN ZEMLJIŠKEM KATASTRU? Pri raznih razpravah v zvezi s pripravo republiških predpisov s področja izmoritvo zemljišč, zemljiš:\cega katastra in katastra komunalnih naprav je čost6 slišati pI'ipobbe, da" je s temeljnim zakonom o izmeritvi zemljišč in zemljiškim katastrov (v nadaljnem besedilu: temeljni zakon) in pred- pisi, izdanimi na njegovi podlagi, urejeno to področje do podrobnosti, čeprav spada izmeritev zemljišč in zemljiški kataster, vsaj po formalni plati, v temeljno zakonodajo. ~udi pri obravnavi predloga za izdajo zakona o geodetski službi v odbo- rih, komisijah in zborih skupščine SR SJ.ovenije je bilo ugotovljeno, da obstoječa razmejitev pristojnosti med ;federacijo in republiko na področ­ ju izmeritve zemljišč ne ustreza. Poudarjeno je bilo, da so pristojno.- sti zveznih organov na tem področju tako obsežne in podrobne, da jih v praksi objektivno niti ni mogoče uresničevati. Zaradi tega je bilo tudi sklenjeno, da je treba ta vprašanja razčistiti pri pripravi osnutka re- publiškega zakona o geodetski službi. Zaradi aktualnosti te problematike se je uredništvo "Biltena11 odločilo, da zaprosi različne tovariše na vodilnih mestih v geodetskih upravnih organih, delovnih organizacijah ter društvih za njihovo mnenje o tem. Preden navedemo mnenja, ki smo jih do sedaj dobili, vas želimo sezna- niti z nekaterimi dolocili resolucije zvezne skupščine o temeljih za- konodajne politike federacije in sklepi skupščine SR Slovenije za na- daljnji razvoj gospodarstva v letu 1968. Resolucija zvezne skupščine med drugim ugotavlja, da zvezna zakonodaja na posameznih področjih marsikdaj sega čez okvire funkcij, ki jih ima fe- deracija in da je le-ta danes veliko širša in izčrpnejša, kot to ustreza ustavnim načelom. Glede temeljnih zakonov pravi, da marsikje segajo čez okvire temeljnih razmerij in s tem zožujejo zakonodajno funkcijo republik. Federacija ni izkoristila v zadostni meri ustavne možnosti 1 da bi bila na področju temeljne zakonodaje izdajala splošne zakone ter z resolucijami in priporočili izražala politiko na posameznih področjih. zvezni zakoni so marsikdaj brez potrebe dajali zveznim organom pooblastila za izvršilne pred- pise, kljub ustavnemu. načelu, da republike izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če so za njihovo izvajanje pristojni organi v republiki. Z resolucijo je določeno med drugim, da je potrebno odločnnjo zoževati po- polno zvezno zakonodajo iri puščati več možnosti republikam," da urejajo po- samezne odnose v skladu z razmerami .in potrebami na svojem območju, tudi s področja popolne zvezne zakonodaje·. Na področju temeljne zakonodaje pa naj federacija ureja le temeljne odnose, s katerimi je zagotovljena enot- nost družbeno-ekonomskega in političnega sistema, in to samo tedaj, kadar je za uresničevanje takih odnosov potrebna neposredna uporaba zveznih pred- pisov. V bodočem zakonodajnem delu, ugotavlja resolucija, je treba bolj iz- - 2 - koriščati ustavno možnost, da federacija izdaja splošne zakone. Določeno je, da je treba dosledneje uveljaviti intencijo ustave, da praviloma re- publilrn izdajajo predpise za izvajanje zveznih zakonov. Resolucija zahteva, da je izvajanje sprejetih načel treba zagotoviti z revizijo sedanje zvezne zakonodaje, s katero je treba zlasti zožiti nor- mativno dejavnost državnih organov in dosledneje uveljaviti ustavna na- čela o normativnih funkcijah federacije in republik, da bo tako popolneje uresničen ustavni položaj in vloga republik. · Skupščina SR Slovenije je pri razpravi o gibanju gospodarstva v prvem pol- letju letošnjega leta sprejela sklepe o nadaljnem razvoju gospodarstva v letu 1968. V sklepih je med drugim tudi rečeno, da je treba preučiti 1 od;_ nose med zvezno in: republiško zakonodaj o na eni strani ter odnose med republiško in občinsko zakonodajo na drugi strfihi, Pristojni republiški organi so dolžni proti proučevati zvezne predpise s svojega področja in predlagati spremembe, ki bodo okrepile večjo samostojnost in odgovornost republik na zakonodajnem področju. Sklepi:tudi določajo, da se je treba- odločno zavzeti za popolno samostojnost republik v oblikovanju politike prispevkov, davkov in taks. Mnenja posameznikov b temeljnem zakonu o izmeritvi zemljišč in zemljiškem lrntastru so naslednja: Teobald Belec, direktor Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana: Dinamika razvoja družbenih odnosov se odraža tudi v zakonodaji. Nenehno dopolnjevanje zakonov z vseh področij in na vseh nivojih je nujno. Pro- ces decentralizacije državne oblasti je nujna posledica naše razvojne orientacije. Razliona razvojna stopnja posameznih republik, srednjeročni plan repub- lik, dolgoročno plarniranje Dkonomike republik, regionalno prostorsko planiranje za regijo Hrepublika" itd., so dovolj zgovorni dokazi za de- centralizacijo. zvezni 11 pravni okvir" se kot posledica razvoja vse bolj rahlja in obsta- ja le še za področja, ki predstavljajo res neposreden interes za federa- cijo. Geodetska zko:riodaja žel tej dinamiki ni sledila in ne sledi. Že saina 1we- ljavitev temeljnega zakona leta 1965 je pomenila, strogo sojeno, korak· nazaj. Statistična .miselnost kot posledica stoletne tradicije v geodeziji hudo d.iši po mojstrski mentaliteti, kjer je z enotnimi predpis~'vse lepo 11 zabetonirano 11 , strokovnost, ekonomiko, interese itd. pa pušča vnemar, · 'ker so to Hobrobni" pojavi, ki se morajo prilagoditi veljavnim predpisom. Ob takšni kritiki se seveda postavlja vprašanje: Kakšna pa naj bo.geodetska zakonodaja: }Jlnenja smn, da je pri izdelavi - reviziji zakona potrebno upoštevati zlasti: - 3 - a) družbeni interes in potrebe za geodetsko dejavnostjo v okviru samo- upravnega sistema; b) strokovnost, tj. tehnične dosežke in zmogljivosti (avtomacija, moder- nizacija); c) pristojnost in izvori finansiranja, kar je tesno povezano z interesi pod a)i d) ekonomičnost,ki jo je najtežje upoštevati pri geodetski dejavnosti glede na različna tolmačenja (dolgoročnost veljave geodetskih izdelkov, dolžnost države, da daje podatke za urejanje pravnih lastninskih odno- sov zemljišč itd.) Že površno poznavanje temeljnega zakona zadostuje, da je potrebno decen- tralizirati zvezne pristojnosti ( s tem tudi finančna sredstva). Izmeri- tev kot osnova za kompleksno katastracijo ( ne samo zemljiški. kataster), mora biti v pristojnosti republike. Izmeritev naj bo tehnično regulirana z razurrn.1.imi in ekonomsko utemeljenimi standardi za natančnost, vsebino in obliko geodetskih izdelkov. Postopek izdelave lahko samo priporočamo, saj se vendar moramo zavedati, da je nemogoče z zveznimi predpisi, ki do potankosti določajo metodologije in tehnologije proizvodnje in s tem zanikajo strokovnost, slediti tehničnemu napredku. Glede določila o katastrskih taksah v zakonu o taksah pa samo tole: čemu vztrajamo pri tako neživljenjskem določilu, ko pa že praksa sama to določilo negira in je samo še na papirju.! Ivan Golorej, predsednik zveze GIG Slovenije: l.) To, kar sedaj ugotavljajo poslanci v zborih skupščine sns - glede raz- mejitve pristojnosti so že geodetski strokovnjaki v preteklosti več­ krat opozarjali. Mišljenja sem, da naj bodo zvezni zakoni, uredbe, tehnični predpisi itd. bolj okvirni, osnovni in ne preveč podrobni. Detajlni predpisi, zakoni, uredbe itd. pa naj se sprejmejo v repu- bliških skupščinah. 2.) Mislim, da je temeljni zakon o geodetski službi potrebno razširiti in uveljaviti za vse katastre; dopustiti pa tudi možnost hitrejše modernizacije (aerofotogram. metoda, elektronska računanja, avtom. kartiranja in tuširanja itd.) 3.) Določila o katastrskih taksah naj se popravijo in uredijo tako, da bodo sprejemljiva tako za naročnika - uporabnika, kot za izvajalca. 4. ) uzdtkoni naj se tudi, da mora bi ti vsak geodetski načrt - novoizdelan ali že izdelan - kateri se uporabi kot podloga za: vzdrževanje,pro- jektiranje itd. od organa geodetske službe pregledan, registriran in potrjen. Izboljšati je treba geodetsko-evidenčno službo. Stanko Jecelj, načelnik uprave za izmero in kataster zemljišč Maribor; l.) Temeljni zakon o izmeritvi zemljišč bi moral biti samo okviren. Dose- danji zakon je samo formalno temeljni, dejansko je to eksaktni zakon in ga je potrebno razveljaviti oziroma sprejeti novega. - 4 - 2.) V novom temeljnem zakonu bi se morala dati večja koncesija repul)liškim kot tudi občinskim geodetskim službam. J.) V republiškem zakonu bi bilo potrebno točno navesti, kdo i'raa pravico opravljati geodetsko službo, njen obseg in pristojnost ter financiranje. 4.) Nnmesto taks je treba uvesti dejanske stroške tako za terensko 1;::akor tudi pisarniško delo. Zubalič Janko, direktor projektivnega podjetja za aerofotogrametrijo AFOS, Ljubljana: Problematika, ki jo povzročajo temeljni zakon o izmeritvi in katastru zem- ljišč ter drugi zvezni predpisi je samo del celotne problematike ureditve odnosov in pristojnosti med federacijo, re,publiko in občinami. Ta celotna problematika je sedaj v središču pozornosti in njeno reševanje pomeni lepše povedano razbremenitev federacije ekonomskih, zakonodajnih in organizacij- skih flmkcij. Ni dvoma, da bodo centralno administrativno odrejanje zamenjali sklopi in zaključki dogovorov nastrokovni, ekonomski in družbeno-politični osnovi z upoštevnnjem, kaj je skupni interes narodov in narodnosti urejati na zvezni ravni in kaj je interes in potreba delovnih ljudi in narodov, da urejajo na samoupravnem temelju v delovnih organizacijah, občinah in repub- likah. Potrebno je priključiti se tem zahtevam razvoja samoupravnega sistema, če ho- čemo geodezijo in geodetsko službo spraviti na pravo mesto v okvir reformnega, okonomsko in družbeno političnega dogajanja. Z ustavo jo sprejeto~ da družbene politične skupnosti planirajo rnzvoj gos- podarstva; urbanistični in regionalni (prostorski) plani pa morajo biti v skladu s plani gospodarskega in družbenega, razvoja. Iz tega sladijo nepos- redno elementi temeljnega zakona; · da moramo razpolagati s primernimi geodetskimi načrti in kartami ter po- datki primen10 goste mreže situacijskih, višinskih in gravimetrij skih točk, - da moramo razpolagati z raznimi katastri ( evidencami) 1 ne samo z zemljiškim kot do sedaj, ki čeprav je naj obširnej Ši med drugim premalo upošteva perspek-· tivno važnost bonitiranja, da moramp oboje vzdrževati in posredovati uporabnikom. Zaradi zvoznega pomena se je treba dogovoriti o topografskem ključu, o eko- nomsko in strokovno upravičeni točnosti, o načinu in, trajnosti stabilizacije in izdati ,za praktično izvedbo priročnike, ki naj vsebujejo teoretične in praktične osnove, vključujoč tudi vse vrste reprodukcij. Za uresničevanje operativenga in upravnega dela teh nalog je troba razmejiti pristojnosti: federaciji,· kot interes vseh republik - astronomsko-geofizikalna opazovanja, triangulacijo in nivelman do tiste točnosti, ki ima pomen za federacijo in meana~odno•potrebe oziroma obveznosti ter redakcijo dogovorov in priročnikov kot rozultat združenega dela iz vseh republik. - 5 - Republikam in občinam - vse drugo. Na to, no.čin dobi republiški zakon o geodetski službi Čisto druge okvire in se ne bo dogajalo, da npr. sedaj veljavni sistem taks izkrivlja možno- sti za ali onemogoča (tam kjer ga bi dosledno izvajali) temeljito uredi- tev geodetske službe za pregledno, ekonomično in funkcionalno delovanje v osnovni enoti - komuni. Ivan Krča ALI JE PRIVATNA PRAKSA V GEODEZIJI POTREBNA? V z2dnji številki 11Bilten2 11 za l. 1968 je v poro Čilu o pripraviJ.h za kon- gres ZGIGJ 1 ki bo v letošnjem letu omenjeno, da se bo med drugim razprav- ljalo tudi o priviJ.tnih poslovalnicah geodetskih strokovnjakov. zato menim, do. ne bo odveč, če tudi v našem "Biltenu" spregovorimo nelmj besed o tej temi. Privatna praksa geodetskih inženirjev in geometrov se je opravljala pri nas v Sloveniji vse do konca vojne. Zakaj se je po vojni ukinila, je znano. Sedaj pa, kot vidim, se postavlja vprašanje, ali je ta vzrok o ukinitvi še potreben in umesten. Če mislimo na tista geodetska dela, ki so jih izvrševali nekdanji privatni inženirji in geometri, potem lahko kar rečemo, dn je tnka geodetskn dejav- nost postala zopet aktualna in potrebna. Zakaj ? Predvsem zato, da bi s to in tnko dejavnostjo omogocili državljanom pa tudi drugim dobivati Čim hitreje in lažje te vrste geodetsko-katastrskih uslug. Saj je zmmo, da se je promet z nepremičninami posebno na mestnih območjih zaradi izboljšanja :- osebnega standarda, tj. gradnje individualnih stanovanjskih hiš zelo razmah- nil. Za vsako gradnjgrapl:J.b.SFP, typ:.; 693 za ortofotogra- fijo in grupo nEnsemble SFOM type 2000 11 , ki obstoji iz contralnoe;a glavnega aparo.to. prvega reda 11 simulateur spatiall type 900", ki daje vse podatke pri- ključkom in sicer: za grafično izvrednotenje - koordinatograf, za nuraerično: z računalnikom majhne, srednje ali velike zmogljivosti, za fotografijo: s tretjo lmne ro type 910 • Francoslm firma SOPELEM, Paris , ki je nastala leta 1964, z druži~vijo SOM in OPL, jo razstavila Presa 225 /I. reda/ stereokartimi aparat, li:1. ga lahko oprenir:io z vsemi priključki in Stereoflex aparat III. reda. Italijanska firma OFFICINE GALILEO, Firence je razstavila stereokartograf Mod v. /lahko kot stereokomparator/, Stereosioplex III /D /I.reda/, itereo':"I _____ _ sinple II/C, elektronski registrator REC II., Komparator M.S .l., Mode VI.- - 18 - sneraalna kaoera, Solar Periskope II., Bikaoera 23 x 23, 11Verostat 11 oprema za bližinsko fotografiranje (npr. nesreč) in izvrednotenje. Fototeodolit lo x 15, f = 15. Fotogrametrične instrumente so razstavile še firme Bausch · & Lomb, Roches- ter, New York, ZDA, Sokkisha, Tokio, Japonska, Survey & General Edenbridge, Anglija. Razen Wildovih-razdaljemerov ter razdaljemerov Zeiss Jena in Zeiss Ober- kochen, smo si natančneje ogledali Tellurometer in informativno še AGA Geodimo- ter. Avtomatske kartirne mize, katerim je tudi veljalo naše zanimanje, so raz- stavljali poleg že omenjenih še firme: Aristo-Werke, Hamburg ZR Nemčija; Contraves, Zurich Švica; Coradi, ZUrich Švica; Haag-Streit, Liebefeld Švica; Kongsberg Vapenfabrik, Norveška; ki si vse prizadevajo dvigniti funkcionalnost do neverjetnih možnosti. Fotografski material so razstavljale firme: AGFA - Gevaert, Belgija Eastoan Kodak ZDA Elsaesser Kirchberg, Švica Risalni papir: Elsaesser Kirchberg, Švica. Kvaliteta in izbor foto in risal- n.ega papirja je izredno velik, tako da skorajda ni probleria s tem v zvezi, ki ne bi bil rešljiv. Firr::ia Josef Attenberger Dorfen, ZR Nemcija, je razstavila vse vzorce stabi- lizacije geodetskih točk z metalnimi cevmi, svedrastih konic in glave iz plastične mase v raznih barvah. Fotogranetrično aejavnost so prikazale naslednje organizacije in ustanove: Canac1ian Institute of Surveying, Kanada; Hagen Syste ms, Rotterdam, Nizozemska; Hansa Luftbild MUnster ZR Neočija; Aero Eksploration Frankfurt, ZR Nemčija; Hunting Surveys London, Anglija; Leupin Hans Bern, Švica; Kemps' Aerial Surveys Southamptom, Anglija. Preseneča široko razpredena dejavnost teh organizacij po vseh kontinentih. Visoka stopnja opremljenosti, ter sodobnost metod pa prica o veliki renta- bilnosti fotogrametrije, toda tudi o pametnem izkoriščanju te rentabilnosti za nabavo najmodernejše opreme in dajanju velikih sredstev za raziskave v lastner:1 okviru in krogu zunanjih znanstvenih sodelavcev, lrnr navajajo v svo- jih informacijah tudi te delovne organizacije same. Vsekakor se na osnovi vtisov, ko odhajaš s takšne razstave, ki je obenem tu- di primerjalni nivo za stopnjo razvoja doma, porodi misel, kako nujno je po- hiteti z delom da nadomestimo zamujeno in ne izogniti se dolžnosti, da vsak geoc1sbski strokovnjak da svoj doprinos k napredku, ki bi tudi nas približal mednarodnemu nivoju uporabe fotogrametrije in avtomatike ter s tem tudi na nivo velike rentabilnosti in zmogljivosti. - 19 - Jože Eloršek POSVETOVANJE O NOVI MREŽI NIVELMANA VISOKE TOČNOSTI V decembru 1967. leta so se predstavniki zveze in republiških ceodetskih uprav, vojaškogeografskega inštituta, hidrografskega inštituta, geodetskih delovnih organizacij, geodetskih fakultet in višjih šol posvetovali o no- vi mreži NVT (nivelmana visoke točnosti). Sedanji jugoslovanski nive1man temelji na nadmorski višini reperja na po- molu Sartorio v Trstu. Višina tega reperja je bila določena lota 1875 na osnovi enoletnega opazovanja n1orja v bližnjem mareografu. z opazovanjem morske višine v mareografu v Bakru v letih 1930-33, 35, 37 in 38 so ugoto- vili razliko za cca + 9 cm, nakar so tudi Avstrijci objavili, da je že bivši vojaškogeografski inštitut na Dunaju ugotovil isto razliko z opazo- vanjem norje v Trstu v nadaljnjih letih 1875-79 in 19ol-o4 (8 let), vendar kote ni spremenil, ker so bile že določene višine številnih reperjev od 'rrsta c1o Dunaja. V jugoslovanskih pokrajinah je bil nivelman visoke točnosti izvajan po po- sameznih območjih, v različnih časovnih intervalih, z različno t1atančnostj o, skratka nehomogeno. Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji predvsem zaradi gradenj hidro- central izvedlo ponovno niveliranj e relacij ob večjih rekah. S teL1i novimi in delno s starimi podatki se je preravnala mreža NVT na izbrano reperje star0 avstrijske mreže. Preravnani reperji izkazujejo razlike med prejšnji- mi in sedanjioi višinami od+ 8 do - lo cm. Zaradi tega se pojavljajo tudi razlike med našimi uradnimi podatki in tistimi, ki jih uporablja VGI. To nam jo tudi povzročilo težave ob izravnavanju poligonov preciznega nivelma- na med našo in sosednjo republiko Hrvaško. Iz teh razlogov smo apelirali na zvezno geodetsko upravo, da uredi nivelman visoke točnosti v jugoslovanskem merilu. zvezna geodet slrn uprava jo našo sugestijo sprejela. Skupno z vojaškogeografskim inštituton jE:JskuŠala pre- ravnnti z novimi merjenji celotno jugo.slovansko mrežo NVT. Pri ter;1 pa so tudi tu m0rjenjo., ld so opravljena po osvoboditvi v letih 1947 - 1961, še · vedno preveč nehomogena. V ožjem krogu strokovnjakov se je vedno bolj kris- taliziralo mišljenje, da se opažanje obnovj_ po enotnih kriterijih in v krat- kem času 2 - 3 let. Napravljene so študije po raznih detajlih. Pismeni ela- borut tet:;a študija je posl811 v.sen republiškim geodetskim upravam, geodetskiD visokim in višjil1'.l Šolam in večjim geodetskim delovnim organizacijao, ki so tudi zvečine podale pismene izjave in predloge za izboljšavo postoplm po posameznih elementih. Posvetovanja so se udeležili številni strokovnjaki iz vseh republik, ki so aktivno sodelovali v razpravi. Sprejeti so bili sledeči sklopi: L Činpreje je treba pristopiti k obnovi mreže NVT, ki naj bo homogena in so- dobna Offi1ova na ozemlju celotne države. 2. Opremiti je treba zadosten strokovno tehnični kader in preskrbeti material- na sredstva, tako da se bo delo odvijalo brez zastoja in dokončalo v roku - 20" - nekaj let, ker sicer izgubi svoj smisel. 3. Ob izbiri linij nivelmanskih vlakov je treba upoštevati tudi geološko- tektonske, seizmične, hidrološke in druge pogoje zemljišč, tako da se c1n osnova za pravilno razvijanje nivelmanskih mrež nižjjih redov, omogoči mednarodno povezovanje in omogoči študij za odrejanje zemelj slrn oblike in nastalih spreoemb v njeni skorji. 4. Mreža NVT se deli v osnovno in dopolnilno, s tem se doseže, da se obseg osnovno mreže zmanjša in se zato opravijo meritve v krajšem času. 5. Posebno pozornost je treba posvetiti stabilizaciji nivelnanskih reperjev. Sodobna nivelmanska mreža mora biti na terenu definirana z vrsto dobro f1.mdiranih reperj ev, ki so postavljeni glede na zahteve geološke struktu- re, loko.lno stabilnost neposredne okolice itd.,' s čimer se ustvarja možnost da se nivelmanska mreža ohrani skozi daljšo dobo. Poleg fundamentalnih re- perj ev se tudi za ostale vključene re1Jerj e izvrši geodetsko-geološka ocena in glede na podlogo odredi stopnja stabilnosti in izvrši klasifikacija. 6. Za zo.varovahje mreže NVT je poleg normalnega reperja v Maglaju treba sta- bilizirati večje število fundamentalnih reperjev, ld bi bili glede no, pod- lago površinsko ali globinsko fundirani na geološko najpovoljnejših mestih, V principu naj bi to bili vsi vozliščni reperji in reperji na določeni od- r:o,ljcmosti v dolgih nivel1;1anskih vlakih. Fvndamentalne reperje je treba zavarovati z mikronivelmanskimi mrežami. Pri izbiri.mesta in za izgradnjo teh reperjev je treba angažirati geologe, hidrologe, geomehanike in drugo strokovnjake. 7. Za uspešno in kvalitetno izvajanje del je pred začetkom niveliranja treba opraviti laboratorijska in terenska preverjanja vsega instrumentarija, ki se bo uporabljal pri merjenju NVT, kot na primer: občutljivost libele, napake v skali mikrometra, paralelnost vizure in libeline osi itd. S po- sebno pa.zljivostjo je treba preveriti nivelmanske late pred in med nivolira- nj en, tako d.a se bodo vsa nerj enja opravljala po enotni neri v odnosu no. stru1darc1no normalno mero za SFRJ. 8. Enako je treba tudi kadre, ki bodo sodelovali v merjenju, izvežbati po enot-• nih teoretičnih načelih in praktičnih prijemih; izvršiti je treba njihov pre- izkus, da se zagotovi enotntist v delu in ustvarijo pogoji, da se dela opra- vijo v relativno kratkem času in da bo niveliranje homogeno v pogledu načina merjenja, točnosti in kvalitete. 9. Z začetnimi preizkusi naj se nadaljuje. Opravijo naj se še novi preizkusi za izpopolnitev metode niveliranja in odklanjanja raznih vplivov in sisteoa"" tičnih napak, ki zmanjšujejo točnost nivelmanskih meritev in vplivajo no. kva- liteto nivelmanske mreže •. 10. Za potrebe določanja popravkov pri računanju višin roperjev in za določanje goopotencialnih kot se izvršijo gravimetrijske meritve na vseh vlakih, na ko.torih do sedaj niso opravljene, kakor tudi na vlakih,. kjer se pojavi potre- ba zaradi dopolnjevanja ali zaradi nastopajočih nesoglasij„ Merjenja je po- trebno izvesti na vseh reperjih, ker to omogoča določanje točnih višin na vseh reperjih. Poleg tE?ga se ta merjenja rabijo tudi za druge potrebe, a njihovo izvajanje ne poveča občutno skupnega obsega dol. - 21 - 11. Priporoča se bolj še sodelovanje z ocenografi in s službami, ki delaj o z mareografi na naši obali Jadrana, ter se s temi službo.mi in strokov-:- njaki koordinira delo ob odrejanju srednjega nivoja morja za pot:pebe geodezije in za odrejanje referenčne nivojske površine za mrežo NVT. Vse stalne mareografe je treba povezati z nivelmansko mrežo, s katero se kontrolira stabilnost mareografov. 12. Za vsa dela na mreži NVT naj se napravijo enotni strokovno tehnični predpisi in navodila. Pri tem je upoštevati predloge in mišljenja s te- ga posvetovanja. Sklepi prikazujejo v glavnem materijo, ki je bila obravnavana na posveto- vanju. Celotni zbor se je strinjal s potrebo čimprejšnje realizacije mreže NVTf ki bo menjala dosedanji nivo. Zaradi razpoložljivih finančnih sredstev pa je rok izvedbe negotov. Praktična uporaba višin novega nivoja pa bo mogoča šele, ko bodo prerač~ani reperji vseh redov mreže. Velik del nivelmanskih vlakov nižjih redov bo potrebno ponovno opazovati, deloma zaradi spreneobe izpeljnve (Gotovo vso mrežo preciznega nivelmana), deloma IXt tudi zo.racli starosti in nezadovoljive natančnosti prvotne meritve. zato je treba račvnati, da bodo dosedanje kote reperjev v veljavi še najmanj 10 let. Na posvetovanju je bilo tudi nakazano, da so reperJi, ki so stabilizirani na Železniških objektih, predvsem tistih, zgrajenih na nasipih (čuvajnice), sila nezanesljivi glede obstojnosti višine. Albina Pregl PLASTIČNE FOLIJE V GEODEZIJI Že nekaj let uporabljamo plastične folije lrnt osnovni in pomožni material pri vseh panogah geodetske in kartografske dejavnosti. Zaradi vedno širše upornbe tudi v §::rafični industriji je važno, da smo seznanjeni z vrstami folij in njihovimi lastnostmi. Pod pojnom "plastične folije 11 razumemo materiale, katerih bistveni sestnvni deli so makromolekularne spojine, ki so naravnega ali umetnega izvora in so v določenih temperaturnih območjih plastične. Po njihov:ihlastnostih jih deli- mo v več skupin. Razdelitev po fizikalnih lastnostih (termoplasti, termorenk- tivne mase, elo.sti) nas toliko ne zanima, pač pa razdelitev po načinu izdela- ve. Dva načina izdelave sta bistveno važna) in sicer polimerizacija in poli- -· 22 - kondenzacija. Folije; lci jih dobimo s pomocJo teh dveh kemičnih postop- kov, v geodeziji 1c.ajveč uporabljamo, Osnovni materiali za polimerizate ~o premog, apno in solna. kislina, Po različnih kemičnih postopkih dobimo vinilclorid, ki ga s pohmer·izacijo (polimerizacija je združitev več majhnih nenasičenih moleh:ul, v glavnem enakih, v eno makromolekulo, ne da bi pri tem nastali kakršnikoli stranski produkti) spremenimo v polivinil- clorid (PVC). Prav tako dobimo iz preraoga~ apna 1 kamene soli in zemeljskega olja s pomočjo po1ykonc1enzacije polyester (pri plykondenzaciji se tvorijo stranski produkti, običajno izstopa voda) in iz istih osnovnih produktov samo še z dodatkom zralrn polycarbonc'_t, Poleg folij na bazi PVC, polyestra in polycarbonata uporabljamo v geodeziji še folije na bazi celuloze, med- tem ko se ace-iatne I polystyrolne in polyacrylne folije manj uporabljaj o. Našteli bor:10 nel:o.j imen plastičnih folij, ki spadajo v omenjene skupine. l.) Folije na bazi PVC; astrnlon, astrafoil, sicopri:nt 1 ekalon, rhe1ialon, schablonit in drugj_. 2,) FoJ._ijo 1m bazi polyestra: hostaphan, stabilene; permatrace, astrnlon P 70, durGt::.0 ace, r,ylar itd, 3.) Folije na b,:e:;i polycarbonata; polmlon in agfafoil. 4.) Foltj e na 1Jazj_ celu:1-ozo: si.cog:i'.'aph 1 ultraphan:, Rrcasol, klarzell i tc1. Vse folij c dobiuo ,,- posa1:10znih kosih in rolah različnih dimenzij in debelin, in sicer od 0;02 mm. (po~:alon) pa do 0,8 mm (astralon). Površina folij je polirana ali pa matirana eno alj_ oboj estran,sko o Vse folije in.mj o skoraj enn- ke lastnosJci, vse so prepustne za svetlobo 1 so odporne proti vročini (pri cca 60° C se zr.iehca;i o), se ne lr:,t::1ij o, so odporne proti udarcem in določenim kemiknlijan, imajo majl:1no 0:Loktrostatično privlačnost itd; večja razliko., v lastnostih nD.stop:L le pri dimenzijski obstojnost:i_ folij in pri lastnosti sprejeoanja barv in emu1zij. Ker nas ravno dimenzijska obstojnost plastič­ nih folij v geodsziji ozi2-001::.a kartograf:i_ji še posebno zanima, bomo povedali nekaj več o ten, Kemična struktura in fizikalne lastnosti folij so tiste, ki na klimatske vplive rn,zlično reagirajo., Vsak material pod vplivom klimatskih sprememb 11 diha 11 , važno je le? da ,se čim bolj približa izhodiščni dolžini, ko so do- seženi izh0diščni pc,goji (reverzibilnost), Absolutne dimenzijsko obstojnosti ni, prav tako tudi ne absrJlut:ne reverzibilnostio Iz literature vemo, da so na različnih kiT1,jih v svecu preJ_zkušali vse vrste plastičnih folij glede na spremembo vlage in temperature okolice. Nadaljnje j_zvajan;ie se nanaša na razislrave iz leta 1960-1961, se deli na dve vrsti opazovanj; 1.) 2.) Določitev srabilnosti rn;_teriala v klima prostoru pri 20°c in 65% re- lativni vlažnosti 1;0-2, 4, 8 in 16-tih tednih. Pri vseh folijah dol- žinske spremenbe niso presegle vrednosti o,2 mm na neter dolžine. Opazovanje dolžinslrn spremetnbe folij v klima prostoru pri čemer pa so • • • ---:---·-·-1· • -. ~/ • • 1 o bile foliJ 8 izposcavl;i ene razlicnir.1 tet'lperaturnim sprenemoam od 20 C - 4o0 c pri Lonstantni relativni vlažnosti 65% in različnin vlažnostim od 40 % - 85 % pri konstantni temperaturi 25°c 0 - 23 - Iz raziska,v so za osnovne 4 skupine plastičnih folij dobili slocloče sr·ec1- nj e vrednosti razteznostnih koeficientov (--1\ , 10-5,. ---·-----·- Vrsta fohje T 2• per::--,tura v C 20-30°C J0-40°C (- f'-' .10-5 ? ,10-5 PVC - folije 6,4 7.1 ----·" ___ Folije na bazi CELULOZE 2,7 6.8 ----··-- ------ POLYKlffiBON, F. 3,8 5 c_ oU POLYESTER F, 2.2 J.J 65~75% (-. 10-5 :, ; o -·1.7 RelativYla vlažnost v% 75-85% 85-95% 65-50% 50-4C;L :t .10-5 n .10-5 rj .10-5 r\ .10-5 l.O 1.3 -C.4 -o.:; ---~-------------- ----·--" ---- 12.7 9.3 14.B -6.2 -11.5 ------------------•·•··•·-·----··· -1.6 1.2 0.7 -LB -1.0 1.1 1.4 -1.J -0.2 Iz tabele je ro,zvidno i clo. so plastične folije za temperatur.J'.le spre1;.1onbe 1,mo- go bolj občutljive kot za spremembe vlažnosti, V i 0aziskavah so upoštevali obe smeri raztezanja; vzdolžno j_n p1°ečno; razlike v spremer.1bi dolžin so ui- nioalno. Pr::w tako so preizkušali tudi isto vrsto folij z različno izvedbo zgornje površino (nat ab polirana) in različne debeline in ugotovili, da ti dve 12,stnosti ne vpliirata (ali vsaj zelo malo) na razteznostni koeficient. Iz tabelu tudi vidino, da iu0,jo folije na bazi polyestra (astralon P 70 1 host- aphc.m7 st0,bilne •• ,\ , ,, ) glede na tenperaturne spremembe naj nanj še razteznostno koeficiente, nedtan ko glede na spremee1be vlažnosti , nekoliko zaostajajo zc, PVC folijamL Če upoštevaoo i da je grafična natančnost kartiranja na načrtih ozirocia km·tah CJ,2 mr:L p,yt;en je pri vsklacliščenju v klima pro,storih stabilnost plastičnih mas odl:i.čna, kajti raziskave so pokazale, da no bona PVC folija in polyester folija nioa večje dolžinske spremembe lrnt 0 1 3 or:1 na Deter dolžine. Sicer si ra za vsako fol:ij o ustrezne skupine lahko izračubaoo spremembo v dolžini po formuli.: L 1 = L f;, " 10-·5 Npr, folija jz skupine PVC formata 100 x 70 cm bo imela za tenperaturni in- terval 20 -· .3o0c sledeče spremeobe v dolžini: ,:\ 1 vzel = 1000, 6, 4. 10- 5. 9 = O, 57 n11c, v vzdolžni s• eri /2 1 p11eČ., = 700.,6,4{tlo·~5 0 9 ~"'.: 0,40 rm.n ,r prečni smeri Odkar se je pred cca tridesetioi leti pojavil 112, tržišču o.stralon, ki jo bil dolgo odini i:nterial te vrste 1 se je kemičn~1 industrija nepresta:no trudila, c1a bi to uoetne nateriale Čiribolj izpopolnila. Danes, ko imano na razpolngo soraznon1.o r:mogo teh rJE\terialov, se često vprašm.10, katera folija bo za določen po sto pel~ (risarski, gravirni 9 kopirni) najbolj prilcladnn. Na vse plasb.čne folije lah1rn rišemo 1 in sicer no, r.1atirani strani po obi- čajni risarski tdiniki s posebnir:1 tušem, to,ko inenovanim astralon tušen, ki se čvrsto veže s podlogo,, Tudi z drugimi risarskimi priponočki, kot so svinčnik, pelikan tuš, l:uli, mastne barvice itd., uspešno rišemo, le da risba ni povsem obstojna in onogokrat neprimerna za reprodukcijo. Folijo iz sLupine polyest:;oa so izro.zj to risalne folije, ker se pri tenperatur:riih _, 24 ·- spr0membah zelo dob1'0 obnesejo (imajo najmenjše razteznostne koeficiente): niso pa vse folije j_z te skupine uporabne za :nadaljnje kopiranje, npr. hostaphani s katerim na IGF v Ljubljani nirJaElo najboljših izkušenj. za original, iz katerega Ž3lino napnwiti več kopij (kakršnihkoli), predvsem z2.htevamo, d2. so linije polne in dobro črne, česar za zdaj pri hostapha- nu še ne dobimo" Veliko bolj še iz\::ušnj e pri risanju na folije imamo v astralonu P 70 iz te slmpine in z astraloni in sicoprinti iz skupine PVC folij. PVC folije so sicer za temper•1turne spremembe relativno najobčut­ ljivejše, se pa nanje dobro riše z asi:;ralon tušem, risba je obstojna in intenzivno črna. Tudi s polycarbone.tnimj_ folijami, ir.ot so pokalon in agfafoil imamo dobre izkušnje~ medtem ko so folije na bazi celuloze (si- cograph, uli;raphan • o o ) pl'imerne zrr rissJ1.je le v prostorih z relativno nizko vlažnostjo, ker s0 za spremembo vlage zelo občutljiveQ PoleG široke uporabe v risalnic.'Jh '· ;. uporabljamo folije vedno pogosteje tudi kot nosj_lni naterial :e.c.. grn:vumo emulzij o, torej za graviranje, ki v zac1::j:on času zelo izpod:L"iva riss,::i.je poset1no še na področju kartografije. Za graviro.11.j e upo: .. "L,,blj amo predvsem polirane folije različnih debelin (ne pretankih ! ) vseh naštetih s}mpin, Od folij, na katere kopiramo (l'.opi~rn folije) pa zahtevaoo, da so pri spre- membi vlage doliro di.menzijs1vJ ul:ls·~o;jr1 2, d2. se dobro barvajo in se dajo dob- ro retuširn,ti. Za },opL'anj e so zelo prj_meme folije iz skupine PVCi polyes- ter folije nanj i l~er so barTč:}. z njir:i lo površinsko veže in ni obstojna; polycartcmatne folije se ·wlo slabo ·•E,tuširajo; medtem ko so celulozne folije Z'l vlo.go zelo obču:;Jj~.vc in zato tudi manj primerne kot kopime folije, Tudi na drugih področjih ,se p~~2ct:ičn0 foLje vedno bolj uveljavljajo, Danes imamo že vrsto uspel:'h kombi;-iasiJ uiazo,-spojin z dimenzijsko obstojnind. materiali. Naj rmvcc1eno sal11) o,;:aphun, k~. ina za osnovo hostaphen, ki je za t ernperaturne spres2n:t0 zelo ;i,ci.lo o b0ut; lj iv, Ena stran folij o je p~~ro,:':·L·r,,,:rič:. z ozalid'.lim slojem? druga stran je r:iat in se da na nj e;j dobro :.~isc;..,, L Pos-copeic.: ko;_Jir&nja je isti kot pri ozalidnih papirjih„ Plastično foJ i.j e pr, ''P "\" geodet slco-kai:tog:~afski dej a,mo sti že kar udoma- čile, na drugih področjih pa veGJ.10 bolj izpodrivajo do sedaj klasično sredstvo - pnpiro Pror:1::·le 'b.i. še h:i::;:cej c" če ne bi bili vezani na uvoz, za kar so p 0Jtreona c~,,-:rizna sreds-~va, ' - 25 - Jož.o Rotar TEMATSKE Kl'i.RTE Letos neseca maja je imel v Ljubljani prof.dro Pillewizer s Kartografske- ga instituta tehnične univerze v Dresdenu predavanje o tematskih ka1~ah. Žal je bilo zanimivo predavanje-verjetno zaradi preslabe obveščenosti - zelo slabo obiskano. Zato naj bralce Biltena na kratko seznanim s proble- matiko tematskih kart in predavanjem. V svetu se je praktična kartografija posebno v Zddnjem desetletju zelo razvila. Največji razvoj pa je doživela njena veja tematska kartografija, ki se ~ucvarja s problemi sestave in izdelave tematskih kart. Tematske karte nastanejo z registracijo različnih ten v geografiji in dru-" gih geoznanostih kakor tudi v gospodarstvu in statistiki ter njihovim gra- fičnim prenosor:1 na geografsko karto, fotogrametrični posnetek ali ortofo- tolmrto. Za izdelavo tematskih kart je potrebno tesno sodelovanje strokovnjakov različnih znanosti. Osnovo tematskim kartam - hidrografijo, orografijo, naselja itd. ,_ morajo pripraviti topografi, fotogrametri in kartografi. Pri sestavi t er..1at skih kart je posebno važno sode:::..ovanj e kartografov. Kar- tograf naj svetuje pri izbiri projekcije, merila, stopnji generalizacije geo- grafske osnove, možnosti reprodukcije tematske lmrte itcL Seveda pa si je dokončno izdelavo teoatske karte težko zamisliti brez sodelovanja strokov- njakov ustrezaj oče veje znanosti - geografov, geologov, gozdarjev in dn.1gih, Razdelitev tematskih kart je težko napraviti zaradi njihove raznoterosti, Vendar lahko rečemo, da na razdelitev tematskih kart vplivaj o naslednji ele- menti: vsebina, merilo, namen in čas? za katerega se tematsk0 karte nanašajo. Nazive tematskib lmrtam dajemo ponavadi po njihovi vsebini, Naj naveclGm ne- kaj najvažnejših skupin tematskih kart; geološke> pedološke, hidrološke, geo- morfološke, vegetacijske 1 zgodovinske, turistične 1 prometno itd. Eden najvažnejših faktorjev pri sestavi tematskih kari:; je izbira projekcije in De rila. Prav to pa je naloga kartografae Če inamo npr. tenat sko karto, na lmteri je važno površinsko razmerje r.1ed prikazanimi elementi, bomo iz- brali projekcijo, ki nar.i to omogoča, to je eno od ekvivalentnih projekcij, Pri tematskih kartah, kjer ni te zahteve, pa lahko uporabi00 katerokoli pdmorno projekcijoo Merilo pri tematskih kartah je odvisno od detajlnosti karte. Čin podrobneje hočeoo neki element prikazati na tematski karti, teEl večje mora biti merilo tematske karte, Ker na tematskih kartsh prilmzujer.10 specialne elemente, ki jih na geograf- skih kartah ni, moramo uvesti nove načine upodabljanja. za upodobitev spe- cialnih elementov na tematskih kartah uporabljamo: izolinije, barvne ploskve, simbolične znake, kartodiagrame in črte s puščico, Katero metodo upodabljanja . bomo uporabili, je odvisno od vrste elementa, ki ga želimo priko.zati na lmrti ., Za upodobitev specialnih elementov na tematskih kartah lahko uporE;Lbimo on način, npr, barvne ploskve ali pa kombinacijo npr. barvne ploskve in izoli- nije in podobno. Važno je poudariti, da naj bodo simbolični znaki, ki jih uporabljamo na tematskih kartah, enostavni, in naj po obliki in barvi spo- - 26 - t1inJo.Jo na objekt, ki ga predstavljajo. Prav tako naj tudi barvne ploskve po barvi čimbolj spoi:1injajo na površine, ld jih predstavljajo. zu:p0:di razunevanja in lažjega čitanja te121atske karte jo treba sestaviti zn vsako tern1tsko karto ali skupino kart ustrezno legendo. Na prodavanju, ki ga je iD1el prof. dr. Pillewizor v Ljubljoni, je z barv- nimi diapozitivi prikazal nekaj prinerov tematskih kart naslednjih skupin: a) geološke karte b) karto podtalnega vodnega režima c) geomorfološke karte d) vegetacijske karte e) karte o izrabi zeCTljišč f) teoatske mestne karte. Ad a/ O por1.embnosti in uporabnosti geoloških kart mislit1, da ni potreb- no posebej govoriti. Prof. dr. Pillewiz.er je kot zanioivost povedal, da so prve teDatske karte na novo odkritih ozerJljih ponavadi prav geološke karto. Videli soo nelmj priBerov geoloŠl(ih kart iz Švice in Nenčije - verjetno naj za- nimivejša pa je bila geološka karta iz ZDA na fotogrnnetričneo posnetku. Ad b/ Karte podtalnice so v praksi zelo uporabne - tako v knetijstvu., pri zazidalnih načrtih itd. Višine podtalnice na kartah, ki nan jih je po- kazal prof. dr. Pillewizer, so bile prikazMe na dva načina: ali z nadmor- skii:ti višinami podtalnice (izohipse podtalnice) ali pa z linijami enakih c:lo- bin pod zemeljskim površje•• Prikazane so bile naslednje karte: 1.- Karta podtalne vode Berlin 1:4000. Podtalnica je bila prj,lmzona z lini- jami enakih nadnorskih višin - izohipsani podtalnice„ Ekvidistonca izo- hips podtalnice je bila lo en. Relief ni bil prikazan. 2 .- Karta podtalne vode Dresden 1: 5000. Izohipse podtalnice: ekvidistanca 25 cm. Relief je bil prikazrui z izohipsani, ekvidistanca 1 n. 3.- Karta podtalne vode Dresden 1:25.ooo. Podtalnica prikazana z linijami enakih globin pod površjem. 4.- Hidrografska karta Poljske 1:50.000. Na Polj sken so pričeli s sistenatično izdelavo knrt podtalnice za vso držnvo. Podto.lnica je nn teh kartnh priknzruin z linijnmi enakih globin pod površjen. ~\d c/ Predavatelj je poudaril vnžnost in uporabnost fotogranetrij e pri izdelavi geor.Jorfoloških kart. Le na kartah, izdelanih s pooočjo fotograne- trije (seveda v prioernen r:ierilu), je nožno dobro in prnvilno upodobiti geonorfološke oblike zemeljskega površja. Ad c1/ Pri vegetacijskih kartah E1orarno prav posebno paziti na izbiro barv simboličnih znakov ali barvnih ploskev. Strokovnjaki v svetu se dogovnrjajo za stnndardizacijo barv na vegetacijskih kartah - npr. gozdne površine naj bi bile zelene, poljske kulture rjave itd. Vegetacijske karto je lnže izde- lati za neobljudena področja, kajti tu se narnva nalo sprerJinja in karte so zato dalj časa uporabne. Mod prikazanimi vegetacij skiDi knrtnr.1i ,sta bili zlasti zaninivi dve gozdni - 27 -· karti istega področja s prikazoo sestave gozda. Na eni karti jo bila sesta- va goz<:1a prik2.zana z barvnimi ploskvani, na drw;i pa s sir:i.boličnimi znaki. zo,ni121ivo je cm.enje gozdarskih strokovnjakov, ki iuajo rajši ke,rto, kjer je sestava gozda prikaza11.o, z barrnimi ploskvani, ker so te lrni:to prei:;lednejšo in enostavnejše zn čitanje kot pa karte, kjer je sest2.va c:ozda prikazana s sirabolični1,1i znaki. Metoda s sir.1boliČnjoi znaki je sicer točnejša, vendar jo čitanjo tate ko,rtE: pri veliko• številu različnih znakov zelo težko. J~d o/ Karto o izrabi zenljišč so zlasti zaninive, kadar zo.sleduj euo spremembo izrabe nekega ze121ljišča za daljše časovno obdobje, Prikazano.nanjo bilo. 1Jed drugini karta sprenonbe izrabe ze□ljiščo. za področje Schleswig - Hol-st-ein za obdobje od leta 1880 - 1955. Med kn .. :::..~tami, ki naD jih je pokazo.l prof. dr;; Pillewizer, so bile tudi jugoslovansko };:o.rte o izrabi zeulj_išci. Ad f/ Uporabnost tematskih aostnih kart je zlasti veliko. v urbaniznu. Na touatskih Etestnih lmrk:.h lahko prikazujemo staro in novo tfole r:1osta, raz- poreditev trgovin, šol,, ambulant itd, Tematske karte uporabljajo v vsalrnn naprednoD in načrtnon 1:;ospodarstvu. ODo- r;očnjo nox:1 enostaven j_n hiter pregled raznih sprenenb in pojavov v družbi in prirodi. Pri nas s sistenatj_čno izdelavo tematskih kart še nisuo pričeli. Le nekate- ri - geografi, gozdarji, geologi - ,':io izdolnli nekaj prinorov teno._tskih kart. Sodelovanja geodetov - kartografov pri izdelavi tono.t skih lwrt skoraj ni bi- lo. Ko bomo pri nas pričeli s sistermtično izdelavo temat slcih lmrt, oislin1 da geodeti no sneno sto.ti ob strani, anpal{ morano sodelovati pri setto..vi in izdelavi kart, Stanko Maj cen 150-LETNICA ZEMLJIŠKEGA KATJ~STRA V AVSTRIJI Sosednja Avstrija praznuje z različniDi prireditvani 150-letnico obstoja zenljiškega ko,tastra, Prireditve, to so razna posvetovanja, ro..zstrwo in po- dobno so se začele že v lanslrnr:i letu, se nadaljujejo lotos in bodo zaklju- čeno prihodnje leto. Na v,seh teh manifestacijah hočejo prilmzati razvoj zou- ljiškoga katastra od njegovega začetka do današnjih dnL Tudi za večji del območja Slovenije je leto 1817 rojstno let.o zernljiškego. lrn..to.stro., in sicer :zo. tista bomočja Slovenije, ki so bila tedaj v sestavu Avstrijo. Zaradi te.- ga jo zanir:1ivo vedeti 1 kakšen je današnji zenljiški kataster v .Avstriji in kakšna je organizacija in področje dela geodetske službe v toj c1ožoli. zvezni urad za uteži in Deritve spada pod.zvezno Dinistrstvo za Gradnje in telmilrn. Že i.z naslova je razvicJno, da spada v p1·istojnost uro.do. tudi dolo- - 28 - čanj o uteži, za kar obstaja tudi posebna skupina. Razen tega sta še skupini za zer:1ljiški kataster ter za deželno, izmero. Posamezne skupine se delijo v oddelke. Prva skupina ima deset oddelkov in to: tehnično-administrativne za- deve, ne rj enj a zemlje, triangulacija, f ot ogramet ri čno iz vrednotenje v zen-- lj išken katastru in tako imenovana EP mreža, mehanografija, katastrske nove meritve, katastrska obdelava agrarnih operacij, katastrski arhiv, zanejiče­ vanje in izr:iera zveznih in deželnih meja ter katastrska obdelava bonitiranja. Pod to skupino spadajo tudi 4 inšpektorji, ki imajo svoje sedeže v različnih krajih ;\vstrije. Skupina za deželno izmero pa ima naslednjih šest oddelkov: tehnično administrativne zadeve, fotogrametrija, topografija, kartografija in revizija kart, gravura in reprokartografija ter reprodukcija in tisk. Pod zvezni urad spada tudi 71 katastrskih uradov (površino. Avstrije je ••. 8,,},8 4.,9,op.., in je torej ,~,.~ .. , krat večjo. od Slovenije), v katerih je zaposlenih okrog 700 ljudi. Povprečno pride na katastrski urnd torej lo lju- di, medtem ko ima urad na Dunaju okrog 35 ljudi. Pri oc;ledu posaneznih oddelkov zveznega urada na Dunaju napravi velikost in opromljenost urada na obiskovalca močan vtis. Vedeti je troh,, da je v njen zaposleno okrog 700 ljudi. Težko se je znebiti občutka, da v neka- terih primerih celo pretiravaj o. Ves ta operat je plačan iz državnega pro- računa. Zaradi tega jir:a ni bilo težko iti vštric z ogror:miu napredkom geo- dezije v svetu. Danes si sploh ne norejo predstavljati, kako bi delali brez goodinotrov, avto□atičnih kartiranih niz, elektronskih računalnikov, 0,vto- grafov, avionov in vrste drugih ma.~jših instrumentov oziroma aparatov in strojev„ Vsekakor so v ten pogledu zelo napredovali in si lmj takega pri nas danes lahko samo še želirio. Ros jo, da so avstrijski kolegi glede nodemizacije, mehanizacije in avtoma- tizacije raznih geodetsko-katastrskih del dosegli ob 150-letnici zemljiške- ga katastra velik uspeh, vendar pa vsebinskega premika v dejavnosti službe skoraj da ni, če izvzamemo nejni kataster. Geodetska služba naureč skrbi v Avstriji sano za izdelavo in vzdrževanje zeuljiško katastrskega operata in načrtov, ki so brez višinske upodobitve ter za izdelavo in vzdrževanje topo- grafslrn karte l: 5o. ooo. Topografska karta 1:50.000 bo končana za celotno območje Avstrijo v 3-4 letih„ Ta karta je po vsebini zelo detajlna in po vsebini ustreza našin topografskim kartam l: 25000. Terenski originali se izdelaj o v moJ_·i1u l:lo.ooo. Pred kartiranjem je oprav!jena dešifracija na fotoskicah. Po opravljener:1 kartiranju opravijo verifikacijo na terenu. Tiskano topograf- sko karto prodajajo vsem interesentom tudi v posebni svoji prodajalni, po nekaj deset šilingov zal izvod karte. Pri vzdrževanju karte sodelujejo tu- di katastrski uradi. Trigonometrična mreža I in II reda je končana, III reda 95 %, IV reda 80%, a V red bo končan predvidoma v 15 - 20 letih, ker se le-ta razvija po po- trebi„ Razen navedenih petih redov trigonometrične mreže pa v Avstriji raz- vijajo tako iE1enovano EP mrežo (Einschaltpunknetze), in sicer pride l točka na lo ha, oziroma pridejo take točke na. razdaljo 300 - 400 m. Tudi ta EP mreža so razvija po potrebi. O tem, čemu je namengona ta L1reža, pa nekoliko ka.snejo. Ep nreža se določa klasično (s smermi) oziroma fotogrametrično. Pri določanju trigonometričnih točk in EP mreže na terenu koristijo v velikem ob- segu geodimeter. Sano podatek, da z enega visokega stališča določijo z geodi- metrom polarno 150 - 200 točk EP mreže nam pove, kako uporaben in ekononičen 1 1l - 29 - je lahko to. instrur::ient, do. ne govorimo o razvijanju nreže v ozkih gorskih dolincll,, Že prej ser1 oDenil, da zemljiški katflster v 150 letih ni doživel vsebinske spremo1:1be. Tudi uvedba Elejnega katastra pravzaprav ni vsebinska spreE1emba, temveč c;re le sa ve.~no kvalitetno s1Jromembo. z letošnjir:1 leton so nar:ireč v Avstriji uzo.konili mejni k!=i.taster', z,2, kar so se potegovo.li že lo lot. Zakaj pravzapTav gre? Mejni kataster nastane s tem, da dobijo moje po,rcele numerično koordinato, Te pa se dolofo.jo na osnovi klasičnih ndrj enj z nave•:- zo.vo na EP • režo„ Mejni ko.taster je možno izdelati za posanezno parcelo, sku-" pino parcel ozirono.: celo katastrsko občino. z mejnim katastron so torej dolo- čene nunerične koordinate mej parcel, ki točno definirajo parcelo in so podlaga za ro.čun ploščine o Situac:~ja -· načrt je v bistvu samo skica. Med prednostmi oejnega katastra pred grafičnim omenjaj o: odprava priposestvovanja 1 nedvorn~na clolofate'/ meje in točna določitev ploščino" Z811inivo je tudi to, da se pri vzd:rževanju zemlji.škega ko.tastra J,oslužujejo v volilci ceri t1~di fotograr.mtrije. Kartiranje opravijo v E1orilu načrtov zomljišlrnga katastra na prozoi0nem oaterialu, Za potrebe vkljapljanja v ka-,- tastr;skc napo izlrnrtirajo tudi potrebne objekte in detajl, ki so v mapah" Brez dvoI'lD, :i2hko fotogJ'.'ame·trijo uporabljajo v toliki meri pr-i v:c;drževanju zen-· ljiškeca katast1nc1, predvse• po zaslugi lastne .snemal::10 nreže, inajo no,nreč tri lastne avione0 Za celotno Avstrijo je praktič::10 že obnovljen katastrski opornt nehanograf- sko in se ta~rn tudi vzdržuje s poE1ocSjo kartico Še letos bodo z uporabo nove- ga elektronskega računskega stroja prešli od ka:i:tic n0, uporabo uagnetnih tro.kov o Pri vzdrževnnju zenljiškega grafičnega katastra s pridom uporabljajo tudi o.vtouaticno lmrtirne mize in seveda elektronske računalnike. Klasično iz- ne:rj enin toč1mm izra·::1 majo koord:i-nate v rač1.malniku in s ponočjo kartic opravijo ka:ctj_ranj e" V Avstriji posvocajo tudi p1°eceJsnJo skrb agrarnim oporaclJaJ:l, predvsen ko- masacijano S kot:iasacijo 9 ki zajema običajno ceJ.o katastrsko občino 1 razen naselja; dobijo novi no.črt zemljiškega katastra v r1erilu 1:2000. Da bi bila celo. katastrska občina v enakem merilu, izmerijo tudi v no,selju ceste, poto- ke in d:;:uco potrebne eiemente, tnko da na to ogrodje povečaj o grafični na- črt 1~2880, Želel sen le v groben podati obseg dela. geodetske službe v Avstriji 1 Č'e sem to uspel 2 sen dosegel svoj nat1en, ŽolitJ. opozori ti vse 1 ki jih zanirm dej o,v- nost geodetske službo v Avstrij:rL, da bodo ineli priložnost seznnniti se s teu na razsto,vi ob 150-letnici avstrijskega katastra. 'I'a razstava, ki jo selijo po n1zličnih ne stih Avstrije, ·bo konec novembra in v začetku decembra v Celovcu4 Razstava obsega zgodovinski in moderni deL Posebno v t1odernel:l delu se jo nožno sezna,.-viiti z vso sedanjo dejavnostjo te službeo Zveza GIG Slovenije bo predvidoma organizirala skupinski ogled te razstaveo Prof. Ivan Čuček - 30 - PERSPEKTIVE RAZVOJA INŠTITUTA Z1'i. GEODEZIJO IN FOTOGRJ\.METRIJ O V LJUBLJ NU V l. 1954 je IZVRŠNI SVET SRS ustonovil pri FAGG Inštitut za geodezijo in fotogrnnotrijo in r:m določil opravljanje naslednjih nalog: l. orc.;anizira sisteoatično-raziskovalno in strokovno del'o s področja geo- c1ezij e, fotoc;rametrij e in kartografije in grafične tehnike; 2. s teo v zvezi nudi falmltetnil'l učiteljem in sodelavcen geodetskec;a kor:m- nalneca oddelka možnost vključevanje v znanstveno-raziskovc,lno in strokov- no o,pliko.ti vno delo proti pogodbi oed fakulteto in inšti tutoo; 3. izpopolnjuje raziskovalne znanstvene metode in postopke na teo področju; 4. objavlja izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dola; 5. konstruira, izdeluje prototipe in preizkuša preci,me tehnične nerilne instrunento in merilno orodje ter izdaja zanjo pripadajočo tehnično c1o- . h.'lJ.rc10ntacij o; 6. pospešuje gospodarsko dejavnost s prevzer:10.njeo praktičnih del in z uva- jo,njer"1 sodobnih dolo,mih e1etod in dooačega, predvseo 7 inštitutu konstru•- iraneca instrunentarija; 7. soc1eluj e pri vzgoji znanstvenega naraščaja ter pri izpopolnjevanju sti~o:- kovnjakov in or:1ogoča praktično in raziskovalno delo na področju c;eodezijo, fotograoetrije, kartografije in grafic'.ne telmike; 8. nudi oožnost za sodobni pouk na različnih stopnjah in oblikah geodetske- ko@mo.lne dejavnosti; 9. sodeluje z dooačioi in tujiJ21i znonstvenimi zavodi in orgo,nizacijaui. ;\ko so c"lanos ozreno na 14 letno delo nazaj in skušamo presoditi, o.li je .ko- lektivu inštituta uspelo do.ti svoj doprinos k razvoju geodetsko stroke v naši republiki, oorano pri tem upoštevati, da so doseženi rezultati lahko so.no v soraznerju s sredstvi, katera je imel inštitut za svoje dolo na raz- polnc:o, Ta sredstva si je uoral .inštitut ustvarjati sau in to iz presežkov svojih dohodkov za različno uslužno dejavnost. RaČUDano na današnjo vrednost si jo v 14 letih inštitut na ta način prihranil za svoja osnovna sredstva cca sto niljonov starih dinarjev, kar je z ozirom na povprečje dohodkov cen 25 % sredstev za osebne dohodke. S teui prihranki je inštitutu uspelo organizirai;i popolnoeia sanostojno lmrtocrafsko dejavnost in reprodukcijo načrtov~ ka,tera je zasnovana 110, naj so c1o bno j ših ne clnaro dnih izkušnjah„ V teku svoj ega dela je inštitut prevzemal tudi praktične rniloe;o ceoclet skih in fotogn:inetričnih izDer, vendar predvser:1 v cilju 1 da si je ustvaril bazo za različne raziskovalne naloge. Dohodki iz geodetskih izG10r so pri teo ko- naj krili dejanske izdatke. Ako si danes ogledo.mo najvažnejšo naloge v tclni zadnjih 14 let, bi jih lahko razporedili v 4 skupine: konstrukcijsko instru- - 31 - nentalno, kartografsko grafično i fotogrametrično in geodet sl:o dejavnost. a) Konstrukcijsko in,stnmontalna dejavnost je imela za cilj uvesti v našo operativo nove dona izdelane instrunente 9 za katere .našim delovnin or- ganizacijar.ri niso bila na razpolago devizna sredstva za nc1Jmp v tujini. Že v lotu 1948 so bili izdel@i prvi fotopantografi 1 katerih izdelavo so kasneje uvedle v svoj standardni proizvodni prograo tudi inozemske firme. Za potrebe naših delovnih orgonizacij je bilo tako izdelanih cca 15 fo- topantografov, Jo fotoprerisovalnikov, looo žepnih stereoskopov, 2o zrcalnih stereoskopov 7 pribor za nerjonje baz z invar žico, fotopoveče-­ valniki-redreserji in še drugi manj pomembni pripooočki. Elektronski r0,zdalj enPr 1 katerega kon:=:t rukcij o je prevzel Inštitut za elektroniko je ostal sar10 v ,ixri raziskovalni fazi prototipa •. Popolnonr, pa je us- pelo. konstrukcijo. Š:'.c'•clc:o in ozkokotnega fototeodolita, ki 01:aogoča vočj o rentabj.lnost ~:..,: 3iršo možnost uporabe, ke.kor industrijske serij- sk,~ konst :rukcij e o S sp:r0 ost~Ltvij o inozeoske dobave ts. dej a,most izgublja na svoj on pooe- nu in se bo v bodoče reducirala sox10 na izdelavo spe-cialnih konstrukcij broz sorijske perspektive, kotere so za indus:brijsko izdelavo nerenta- bilne in proc1ra.6 e, Danes iuar:io v :raz,islmvi in konstrukciji naslednje ins•- trunento, Avt,orn,,,t sk0 sneno,lnc kamero za registracij o prorcwtnih no sreč z izdelavo clok1menh1.ci.:1 e no. princtpu redresiranja, fotoprofilograf za snenanj e tunelskih p:i.'c::ilov in steroko.r1ero za dopolnilne posnetke v tore- st rični fo-t ograr::ietr:i.j i, b) Kartogi~afslrn grafičJ-,a cej2,vnost c Organizacij o te dejavnosti so 112.rokovale potrebe i:;o:Jpodarstvo., do- dan~~s jo je v inštitutu uspelo razviti do sa- mostojne doj2vnosti :::.n tisl=a za specialne nanene. Na tem področju so nnša clejmmost st:i_;.;:a 7, dejavnxitjo g:rafiC:ne stroke;; katera proc1stavlja poseben gospoc1arslci problen ¼ Yelih:o večji□ področjem kakor ga obsez;o. no.šo. i::;eoc1et- slm strr:Jka. Dd sr:l'J nog7.-i za :;:aše potrebe iz te stroke izluščiti vse, za našo doja0mo,:1t :nomoobne postopke, se je bilo treba predhodno seznaniti '.3 naprocUrnm :::n oetodacci dela grafične stroke 9 katera se v zadnjem času automo.tiz'.:l.cij e :ra7Vijn z 1)r7.i11-0 :· lmteri je -režko slediti. Delo inštituta bo in2lo v }'8:'E':JeJrt~.v:'- tcirl:i_ z..3, to. struko industrijski ponon, stiki nod naši1::1 zavodou in grafično industrijo postajajo vedno intenzivnejši. Inštitvt je na teo jJOdToČju začel skror:.mo, vendar se je v problonatiko to- liko poglabljc1,l 9 da je njegova dPjavnost našla priznanje rarnih vojno-teh- ničnih inšt:i_·tu-1::0v za Latere je oila organizirana proizvodnja različnih na principu nooogr.c.1,fije konstruir.sr'.lih pripomočkov preračunc:,vanja artil~- riskih e1enencov .. Šele samostojno razviti kopirni postopki, no. kovino so roo.lizc1cijo teh nalog C!Dogočili in dali inštitutu možnost, do. je iz pri- hrankov ts c1ejc,vnosti svoja osnovna sredstva razširil na področje Jr,nrto- grafij e 2.11 ti skc1rstv11 Q za ko.rtoGrafsJr:o-g:rafi~no dejavnoot razpolaga inštitut danes z elektro- oksidacijo 9 1J1."Us"_L1ico zo. tiskarske plošče 9 kopirnico, reprokar:1ero do far- no.to. loo x loo cG 9 fotolaboratorij so, stavn :i• strojem za ko.r:t.ografske in . topoGrafslrn znake 1 ofset tislmrskio stroj eo za rotacijski tisk formata L/;) in plosldn ofsst stroj eo do forDLta loo x 125 cm. Inštitu je v stanju tis-- kati vse prec7 7 •Jf,e eno c.li večbarvno tako v črtni kakor tudi rasterski teh- niki. z geodot slw operativo sodeluje inštitit na ten področju pri reproduk- v.;, :1s. - 32 - cij i načrtov in kart pri če1-;:ier je njegova glavna naloga, d2, s priaerno sprouenbo izdelave geodetskih originalov poceni in meclernizira možnost reprodukcije. Pri te• je perspektivno njegova glavna naloca tucli izde- lava vseh filmskih reprodukcij topografskih znakov in napisov, katerih c;eodetskiD strokovnjakom ne bo treba več risati ozirona pisati, enostav- na montaža bo kvalitetno in ekonomsko daJa boljši rezultat. Geoclotslm uprava SRS je poverila institutu raziskovalno nalogo o rei'lro- · dul{ciji geodetskih načrtov, gospodarskih kart in urbanističnih načrtov. Ker je naloga za nadaljno elrnnoLlizacij o operativnih nalog zelo pomembna, bo razrmožena tudi za širšo strokovno javnost. c) Fotoc;ranotrična dejavnost.Tudi v fotograsetrični dejavnosti se je inšti- tut ukvarjal prvenstveno s specialnimi nalogami. Proizvodno fotocrame- trična dejavnost izdelave načrtov in gospodarskih kart z aerofotogranotri- jo presega nat1en ustanovitve inštituta, za njegovo dejavnost so intere- santne srn::io r1etode dela in ekononika, upoštevajoč mednarodno izL:ušnje. V nasprotju z geodetsko operativo, katera sledi pri svojih dolih stanc1ar- c1nie1 prodpiso• zvezne geodetslce uprave ne glede na najnovejše. izkušnje v mednaroc1ner.1 rnerilu, nora inštitut uvajati takšen način dela, lci je sposoben tudi nednarodne konkurence tako v telmičnem kakor okonomsken po- gledu. Da je lahko fotogranetrični instruL1entarij na področju SRS po uporabni nožnosti zajel čin širše delovno področje, posebno za special- ne naloge je bil nabavljen stereoautograf in stereokomparator za teres- trično fotogranetrijo, mali redreser za .načrte fasad in slično, niso bila pn investirana sredstvo. v autografe namenjene za proizvodne nanene. No. teh pozicijah s• otrne delitve dela v razislrnvalno-specializirane nalo- 6e v inštitutu in serijske proizvodne naloge v operativi stoji tolektiv tudi c7anes, ni pa bil vedno deležen razumevanja pri operativnih orc;ani- zacijah geodetske stroke, katere so pravilor.ia dajale prednost, da je tre- ba opraviti vsa dela v lastni hiši ne glede no. ekonomičnost delovnih pos- topkov in neizrabljenih kapacitet instrumentov v SRS. Foto[;rar:1Gtrična dela, ki jih je inštitut v teku svoje dejo,vnosti reali- ziral so: izdelava gospodarske karte 1:5000 Št.Jernejskega polja zre- dresiranj etn in radialno triangulacijo. Izr.iera rudarsldh področij s te- restrično fotogrametrijo v Alžiru leta 1963, merilo l:looo. Terestrično fotogrametrične izmere Tare in Pive v merilu 1:500 v lotu 1965, 1966 - 1967. d) Geodetska dejavnost. Tudi v okviru geodetske dejavnosti so bila v ,slavner:i izvršena dela, pri katerih se je želelo pridobiti določene raziskovalne rezultate. V inženirski geodeziji so bila izvršena geodetska dela na mon- taži hale Tivoli, mostov na avtocesti Kranj - Radovljica, izmera z r.1ersko T - 33 - oizo no, 1: 5000 v kraškem berenu 1 trigonometrični ploskovni ni velDan z L1orslrn mizo na Ščavnici in d:nugo manj še naloge, V letu 1969 se :oreseli inštit1jG v nove prostore fakultetne stavbe, kjer se bodo tudi delovni pogoji izboljšali in stik z geodetsko ko- muno.lnin odc1elkoo poglO"b:i_l, Dol:'.lači irl inozemski študenti so našli v inštitutu vedro odprta vrata, tako za študijske probleme, kakor tudi zci, občasno zaposlitev,- Inštitut tesno sc,deluje z inozm:iskiE1i ::ns- tituti, s lmterimi se dopiSL1je in pri reševanju svojih nalog sodeluje. Tako j_mano tesno stroko-v110 povezavo s sličnil1J.7- ustanovami v Zagrebu) v inozorJs!:"·;u p:::i, so no.,ši partnerji Dresden, MJnchen, Karlsruhe, Bonn, Graz, PraJ:m 1 :Sucb.mpešta 1 Parizo Nemška akademija nam pošilja svoje gooc10t sk0 publikacije, kolektiv pa ima tudi vse potre-bno ino z0rnsko rev:i :;to; ~ci nu onogo:So,j o, dč\ •redno spremlja najuovej še 6ec1narodne izkušnje" D:J sednj ;je o lJj avjl inš-'ci tut dve publikaciji: Zbo:rnik član­ kov leta 1960 h1. refercrc o montaži halo Tivoli 1966. V pripr9..vi so rodne pubLi;cacj_j e inš'i:;ituto.; v kate:rihliic,j bi bile izkušnje redno 1Jublicirc1ne, s~_ednje bi se že zgodilo] ako ·bi bila našo.. operativa bolj zaintoresirEiJ.ca cln se vsaj seznani s tem, kaj je na poc7 ročju strolrn 110,rPga jn to c1ejavnost inštituta podpirala. Da se tudi tu preobrne na bo-:.j c,, obstojaj o s sprejetjem novih zakonskih predpisov gJ~oc}e geodetsko dejavnof;i;j i~1. jyitencij geodetske uprave SRi'3 v bodoč­ nosti lop;~" p2.cspekt:Lve. - 34 - I N F O R M A C I J E a,) O DELU DRUŠTVA GIG LJUBLJANA 23.1.1968 se je sestal novo izvol,Ijeni odbor ljubljanske podružnice Društva GIG Slovenije. Po prevzer:.m nalog in dokuoentov od prejšnjega odbora si je novi odbor razdelil dolžnosti takole: - predsednik - Peter Šivic, - tajnik Lojze Gorenc, - blagajnik Emil Gostič, člo,ni pa so tov. Zorko Ukr.1ar 9 Boris Kren, Ciril Sluga, Filip Debeljak. Nadzorni odbor: - Rado Dvoršak, Mano Seifert in Oto Steiner~ Na prven sestanku je tekel razgovor o nalogah in nožnostih društva. Enotno r:menje je pokazalo, da bi morali društvo aktivi:cati na smiseln n0,cin, torej poiskati le take oblike dela, ki bi članstvo JJritegnile. Eno od prvih osnovnih nalog je prevzel tov. Gostič, istočasno z zbira- njen Članarine bo pregledal in privedel spisek Članstva na dejansko realno stanje. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo z neposrednim anketi- ranjen člo.nstva poizkusilo najti tiste interesne sfere in delovna pod- ročja, ki bi pritegnila večino članov. Anlrnta je bila pripravljena do naslednje seje in je bila priložena prej š- nj i številki Biltena, ki so ga dobili vsi člani na področju ljubljanskega društva. V a11.keti je bila postavljena vrsta vprašanj, na katere bi odbor rad dobil odgovore oziroma predloge čir.wečjega števila Članov. Del cmkete je posve- čcm ciklusu predavanj„ Ta klasična oblika društvene dejavnosti mordn na prvi pogled res ni privlačna, če pa najdemo pravo vsebino in obliko, je še vedno lahlrn sveža in v vseh pogledih dobrodošla. Odkrito si priznajmo, da večinona prenalo veno in poznano celotno široko dejcvnost naše stroke. Ciklus predavanj ozirona razgovorov, ki bi na• bolj informativno kot stro- go strokovno približal vse oboočje geodetskega delovanja, bo lahlrn zelo zani- niv in vsen prijetno koristen. Prispevek k zbliževanju in sodelovanju no nore izostati. P,Š„ b) VESTI IZ GEODETSKO-KOl\lfUNAINEGA ODDELKA FAKULTETE AGG IN GEODET_SEEGil. ODSEIGc GTS. Nova stavba gradbenee;a in geodetko-konunalnega oddelka F1~GG. Na ,Jamovi cesti v Ljubljani že dolgo stoji ogrodje nove 5-nadstropno stavbe, v katero se bosta nekoč vselila gradbeni in geodet sko-korn.malni oddelek F,',GG s svojimi inštituti. Perspektiva, ki je bila nekaj lot sano lopa, jo sedaj 1Jostala tudi realna. Denar za dokončanje zgradbe in za notra- njo ori:cer.10 je zagotovljen in tudi priteka. Ob ugodnen no.,c.1o,ljevanju del je vselitev zagotovljena do jeseni 1969 leta. P.Š• - ·35. - Osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ne:, F/,GG. V obravnavi jo spet nov pro,vilnik, V množici takih in podobnih dokumentov in aktov, ki nas morda le prevečkrat in preveč bremenijo z nebistveno l)roblematiko, je novi predlog posegel mnogo globlje. Najti tak stir:mlativen način organiza- cije, vrednotenja in nagrajevanja pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega del0,, ki ni preveč zapleten in ne zahteva mnogo dodatnega dolQ, je težko. Osnutek novega pro,vilniko. mogoče ne daje še popolne rešitve, je pa gotovo dal osnovo in smernice, kako je oogoče tudi pedagoško in zmmstveno-razis- kovalno delo na univerzi uskladiti s principom nagrajevanja po delu. p.s. Prof.Podpefon doktoriral. Na geodetski fakulteti v Zagrebu je jmuja,t.l. uspešno opravil obraabo doktorske disertacije o teci "Prispevek k prouče­ vanju deformacij in lmrtometrij skih problemov na geoerafskih in tematskih kart0,h 11 izredni profesor FAGG dipl •. ing. Aloj z Podpečan. P.Š. lg_i:ajena je nova zgmdba gradbene teh,.~iške ·šole v Ljubljani. Dne 6. sop- tenbrn jo bila otvoritev nove gradbene tehniške šole v Ljubljani. Nova stavba gradbene tehniške šole, v okviru katere je tudi c;eodetski odsek, je v Titovi ulici 100. M.S. c) VESTI 'J:L_Q-_EODETSKIH UPRAVl'UII ORGANOV V Donžalah je ustanovljen geodetski občinski upravni organ. Po sklepu občin.-, ske skl.,1pscino DooZale je za to obcino us'&anovlJ en poseben občinski upravni organ, ki je pri stoj en za geodetske zadeve z nazivom katastrski_ urad. Do so- daj je opravljal geodetske zadeve na obnočju občine Domžale odele lok za izGero in hJ.taster zemljišč Kamnik, Tako je na območju Slovenije 43 občinskih uprav- nih orgunov pristojnih za geodetske zadeve. M.S. ICatastrski urad Vrhnika v sestavu oddelka za finance. Občinska skupščina Vrhnika je sklenila, da se do sedaj samostojni katastrski uro,d Vrhnika vklju- či v oddelok za finance. Zavod za izmero in kataster zemljišč Litija pooblaščen za zakoličenje. Na pocUagi zo,kona o urbanističnem planiranju (ur:1. SRS št. 16/67) je občins­ lm skupščimi Litija sprejela sklep o pooblastitvi zavoda za iznero in lmto,s- ter zenlj,išč Litija za zakoličenje na območju občine Litija. Dola v zvezi z z0Jrnličenje1:1 bo znvod zaračunal neposredno naročnikon v skladu z odločbo obČinslrn skupščine Litija o izvajanju in zaračunavanju stroškov za izrodne geodet sle o neri tve, · · · m.s. -36 - d) VESTI GEODETSKEGA ZAVODA SRS, LJUBLJANA 11 INFOTIMATOR" Geodetskega zavoda.SRS, Ljubljana. Prvega r:mja je začel na GZ SRS v Ljubljani izhajati "Informator", interno glasilo kolektiva. Pos- kusov, izdajati interno glasilo, ki naj bi kolektiv inforr..1iralo zlasti v času terenske sezone, je bilo že več, Priča}j:ujemo, da sedanje glasilo ne bo doživelo enake usode, temveč bo res stalno inforniralo kolektiv o vseh važnih tekočih zadevah. Dosedanje tri številke, ki so izšle redno prveGa v mesecu, nam dajejo dovolj upanja. P.S. Ogledi regionalne dokumentacije na GZ SRS. V maju so obiskali Geodetski zavod SRS študenti zagrebške univerze, ki jih je vodil prof.ing. Nikola Čubranic. V dveurnem razgovoru so jim strokovnjaki Geodetskega zavodn raz- ložili dosedanje delo, uspehe in težave pri izdelavi regionnlne geodetske dokumentacije. Pokazali so jim tudi ves dosedanji grafični in tekstu;0alni material. Za potek dela so se zelo zanimali, saj so postavili številna vprašanja. Z obiskom in razlago so bili zelo zadovoljni in so prosili, če se drugo leto lahko zopet povrnejo. Ob tej priliki so poklonili Zavodu tudi nekaj izvodov prve številke lista. 11Rektificirnno", ki so ga pravkar začeli izdajati. Le nekaj dni pozneje je Zavod gostil študente iz ljubljanske F.'\.GG pod vodstvom prof.dr. Igorja Vrišerja. Tudi njim so sodelavci Zavoda obraz- ložili potek dela za regionalno dokur~entacijo SRS, jih seznanili z uspe- hi in problemi, ld so se sproti pojavljali. Študenti so z velikim zani- manjem poslušali, ogledovali pripravljene materiale in sprn.ševnli. Prof. dr. Vrišer se je zelo pohvalno izrazil o zbranem in obdelanen o.aterialu in poudaril, da je ta veliko vreden in da ga je treba permanentno zbirati in obdelovati. P.S. e) KOMISIJ.:c IZVRSENEGA SVETA ZA VPRAŠANJE REGIONALNEGA PROSTORSKEGA PL:\J'H- R.\NJA JE RAZPRAVLJALA O REGIONALl.l'EM GEODETSKEM ATLASU. Že v Biltenu številka 1/68 je bilo objavljeno, da je konisija izvršneca sveta za vprašanje regionalnega prostorskega planiranja razpravljala o regiorn{l1ii dokunentaciji SRS oziroma regionalnem geodetsker;1 atlasu. Zara- di aktualnosti te probleo.atike pa vao. v naslednjem posredujeoo razpravo in sklepe v celoti iz zapisnika seje: Predstavnil: Geodetskega zavoda SRS je obrazložil podano pisuono inforraacijo o regionalner:1 geodetskem atlasu. Preko 42 katastrskih uradov dobivajo od občinskih upravnih organov redne podatke o prostorskih spremembah, lmr je ne- dv01..um10 velik napredek na ter.1 področju. Konec t .l. bo končana kompleksna iz- daja atlasa v merilu 1:25000 na materialu, ki bi moral biti bolj obstojen in ki ne bo spreBinjal dinenzij vrisanih objektov. Do konca leta 1970 se bodo z zvezno pomočjo, v treh letih torej, izdelale karte 1:5000 za 420 ha slo- venskega obDoČja (finansira: zveza, republika, občina), in sicer za območje severno od Ljubljane, za mariborsko območje, za Krško in Vipavsko dolino. Pomer:.1bno vprašanje so karte 1:25000, ki jih je pričela izdelovati vojska in se sedaj končujejo zo. celo Slovenijo, a republika do teh lmrt ni:ma dostopa. - 37 - V zvezi s tem bi bilo potrebno pokreniti vsestransko akcijo, da bi izpo- slovali pri vojski, da se po izbrisu vojaških objektov te karte lahko dobijo v uporabo (v svetu takšne karte še niso vojna tajna in jih izde- lujejo privatne ustanove). Dobro bi bilo organizirati skupen razgovor s predstavniki vojske s ponočj o biroja za regionalno prostorsl:o planiranje, ker je to eksistenčnega pomena za slovensko regionalno prostorsko in dru,- go planiranje. Če teh kart ne dobimo, bo resno ogrožena grafična izdelava regionalnega prostorskega plana in urbanističnih progranov. - ?redlagalo se je, da naj bi vsi planerji uporabljali podloge enakih me- ril, in sicer: 1:25000, 1:50.000, 1:100.000, 1:200.000 in 1:400.000 (pripraviti informativno okrožnico izdelovalcem vodno-gospodarskih os- nov, gozdno gospodarskih načrtov, urbanističnih načrtov itd.) Na ta način bi bile možne bolj točne regionalne registracije in večja racio- nalizacija pri grafičnem. izvajanju regionalnega prostorskec;a })lana in pri dokončni interpretaciji. - Predlaga se tu metoda hostaphan, kaširano na topografsko osnovo, s Čimer je možno ri sai.'1.j e in brisanje karte. Predlagano je bilo, naj bi en sam center skrbel za pripravo teh kart, ker bi s ten odpadle različne podloge, čeprav istih meril. - Število izvodov kart je omeij'jeno in jih že primanjkuje. Dokwnantacijski center naj bi zaživel. Uporaba kart naj postaja nujna in porok za pre- cizno pripravo regionalnega prostorskega plana. Zaloga starih kart 1:25000 se glede na veliko povpraševanje krči. - v teku je inventarizacija l.metij skih. in gozdnih površin. - Dosedanja šifraža za potrebe dokumentacijskega centra ne ustreza in bi jo .bilo potrebno na novo izdelati ter sinhronizirati s šifražo statistike. - Ker je regionalni geodetski atlas izdelan v unikatu, je treba najti metodo, s katero bi bil na volj o vsm~ tistim, ki ga rabijo. Sprejet je bil predlog, da bi za eno prihodnjih sej komisije biro pri- pravil informacijo o vsebini, poslovanju, organizaciji bodočega informa- tivnega centra. Nacionalni atlas se izdeluje sicer v merilu 1:200.000, ki je za regional- no dolrunent acij ske potrebe prevelika gene rali zacij a. Mnenje je bilo , da je lJOvezava ned obema atlasoma zelo velika in da je ena izned podlog nacionalnega atlasa ravno regionalni atlas s posebnim oziron na to, da je Slovenija zelo majhna. Komisija je sprejela naslednje sklepe: l. Biro naj organizira razgovor s predstavniki JLA v zvezi s potrebo pri- dobitve karte 1:25000 za regionalno prostorsko in urbanistično plani-_ ranje. rstocas"o naj za potrebe po kartah 1:25000 posreduje tudi republiškemu s.ekretariatu za urbnnizem, ki naj v zvezi s tem da svoje nmenj e in nato naj se ves material pošlje republiškemu sekretariatu za narodno obrambo ter preko njega svetu za narodno obrambo SRS. PotrelJno je istočasno podvzeti tudi druge intervencijske ukrepe pri zvezni geodetski upravi in pri zveznem svetu za narodno obrambo. _ 38 _ 2. Biro nnj pripravi informativno okrožnico izdelovalcev vodnogospodar- skih osnov, gozdnogospodarskih načrtov, urbanističnih načrtov itd,, da naj uporabljajo podloge enotnih meril tj, 1i25ooo, 1:50.000, 1:100.000, 1:200.000 in 1:400.000, Te podloge naj bi se pripravljale preko eneca sm1og2 centra, zaenkrat preko geodetske uprave SRS ali Geodet slrnc;a za- voda SRS. 3. Zo. eno prihodnjih sej komisije naj biro pripravi informo,cij o o vsebi- ni , poslovanju,, organizaciji itd. bodočega inforr:.1ntivnega centra, P.S. f) V LJJJBLJANI JE USTANOVLJEN LJUBLJANSKI. GEODETSKI BIRO Mestni svet je sprejel odlok o spremembi nazivo, in dejavnosti zo,voda za iznero in lmto.ster zemljišč v LjubljanL S tem qdlolrnn se spremeni doSE>- danji naziv zavoda v Ljubljanski geodetski biro. Biro posluje kot samo·- stojni z2,vod in po predpisih, ki veljajo za'fintmciranje so,e1ostojnih za- vodov. Biro je pooblaščen na območju r;:;.esta in občin Ljubljana opmvljati nasled- nje strokovue zadeve: - izdeluje za potrebe loko,cij ske dokumentacije geodetske načrte sedanj ec;0, stcmj:1 terena, objektov in. lrnI:J.unalnih naprav z višinskini kotaoi ter profili komunalnih naprav - izdeluje parcelacije zemljišč po zazidalnen načrtu - izvršuje delitve parcel po vnaprej določenih pogojih izdeluje geodetske načrte novega stanja novo zgrajenih ozirona rekon- struin:mih konunalnih naprav, če to naročijo kor2unalne delovne organiza-- cij e. Razen tega opravlja biro tudi druge zadeve, ki vplivajo na evidentirano stanje v zer::1ljiškem kato.stru in katRstru kouur:.alnih naprav, ozirooa, ki iz njega izhajajo, če za to ni prjstoj en upravni organ za goodet ske zadeve pri r:iestnen svetu Ljubljana. vse navedene zadeve mora biro po naročilu občanov, organov in organizacij opravljati stalno in pod en8kimi pogojL Razen tega pa lruiko biro po naročilu tudi: - opravlja in obnavlja izCTeritev zer::1ljiŠČ in zeCTljiŠki kataster - izdeluje kataster kor:iunalnih naprav - opravlja geodetska dela s posedanj oziroma ponikov visokih iri nizkih gradenj ter zemeljskih tal opravlja druga geodet slm dela, če to ni z veljavnimi predpisi drugače c1oločono. Dela, ki jih je biro dolžan opravljati na območju mesta in občin Ljubljano, 9 lahko opro.vlja tudi drugje, če ga za to pooblastijo pristojne občine in če da k tonu soglasj o oestni svet Ljubljana, Odlok še govori o orgaJ1.ih upravljanja v biroju, o statutu, ki ga jo pred sprojetjeo potrebno predložiti v r:1.YJ.enjo 1:1estnenu svetu 9 o dohodkih biroja (plačilo, za storitve) in o skladih biroja, - 39 - Z odlolrnn se pooblašča uprava za iznero in kataster pri rJ.estnec.1 svetu, da nadzoruje biro pri opravljanju zadev, za katere je pooblaščen, in pri uresničevanju programov in načrtov dela. M.S. g) IZD,rn JE PR/,.VILNIK O DAJI\J\J.JU IZMERITVENIH PODATKOV NA VPOGLED IN O N;,cnm IN POSTOPKU ZA NJIHOVO UPOR/sBO -- ---- Ta prc.,vilnik je izdal zvezni sekretari0,t za finance na osnovi pooblas- tila v to• eljnom zakonu o izmeritvi zemljišč in zemljiškoo lmtastru. Praviinik, ki je objavljen v 28,šf:ievilki Uradnega lista SFll.J, določa, kako se smejo dati na vpogled in kako se smejo uporabljati podatki astrononske ,_;eodetske, graviEietrične, trigononetrične in nivelmanske ure- že in osnovna državna karta. Izoe1°i tveni podatki iz osnov11ih geodetskih del in osnovne drž2.vne karte se snejo dajati na vpogled zainteresiiranim organon, delovnin in drugim organizc::,cijam ter o-bčanom (v nadaljnj er::i besedilu: stranke) le v uradnih prostorih ob navzočnosti delavca upravnega organa, pri ten po, ni stranki dovoljeno delati skic, zapiskov, prepisov in podobno. Elaborati, gro,divo in podatki osnovnih e;eodetskih del ter podatki in originali osnoV1~e državne karte se s0ejo dajati v uporabo za službene potrebe organom, ki so pristojni za geodetske zadeve, in delovnim or- gcmizacija, ki so ustanovljene za opravljanje dol izmeritve zemljišč in zenljiškeca katastra. Drugim upravnin organom ter delovnin in druc;in or[:;anizacijan je rnožno dajati samo za službene potrebe v uporabo le lJre- pise izrnritvenih podatkov in kopije osnovne d:i:;žavne karte. S pnwilnikon je predpisano, da smejo stranke, ki so dobile podatka, le- to uporabljati sam.o za svoje potrebe in za nanen, ki so ca navedle, in da ni dovolj eno odstopati teh podatkov drugin. Stranka lahko pride c1o želenih podatkov na osnovi pismene in obrazložene vloge na upravni or- gan, ki je pristojen za geodetske zadeve. Prošnji mora priložiti pisne-· no zavezo (samo pri prvi zahtevi), da bo dobljene podatke upoi0 0,bljala samo za službene potrebe, da jih bo razmnoževala le za svoje potrebe in do, bo vodila evidenco o teh podatkih. Objavo, podatkov osnovnih geodetskih del iz osnovne državne karte oziroma pošiljanje ali prenos iz Jugoslavije pa je možno, le z dovoljenjon držav- noga sekretariata za :c.arodno obrambo. M.S. h) K"\RTOGR/.FSK,~ DELA SE ŠTEJEJO ZA AVTORSKA DELL Z zakonom o avtorski pravici (Ur. l. SFRJ št. 30/68) je določeno, da so avto1°ska dela tudi kartografska dela (ze• ljevidi, topografske lmrto in pdb.) ter načrti, ki se nanašajo na zer:1ljepisje in topografijo. Zakon ned drugim tudi določa, da delaveQ,ki je v delovnen razoerju in pri izvrševanju svojih delovnih obveznosti izdela strokovno poročilo, referat, uradni akt in podobno delo, ne pridobi s takim. deloo nobenih avtorskih pravic. Na osnovi tega določila in naravo izdelave geodetskih načrtov in kart (topografski katastrski načrti, osnovna državna karta), zo, lmtere , - 40 - skrbi c;eodet ska služba in glede na določilo odloka o izdajanju karto,- grafkih publikacij za javno uporabo, ki predpisuje~ de, se kai~tografske publikacije v nerilu 1~100000 ali v kakšnem večjem merilu smejo izdaja. ti samo kot uradne publHmcij e, je možno sklepati I eh v takih primerih ni avtorstva oziror.1a avtor nima no·benih avtorskih prg:vtc, To pa seveda ne volja za izdelavo raznih tu:'.'istj_Čnih \:art, avto kart ter clrugih te- rnat skih kart r.i.erila 1 manj$ega od l;lo,ooo, pri ko.terih je E1ožno izko- riščo.ti_aytorske prnvice po no.vedenem zakonu. M.S. i) Z~\.KON O K,\TASTRU KOTuIUNAllJIH }JAIJ~AV~ Ropubliški zbor in orgo,nizacijsko- politični zbor republiške skupščino sto, v juliju obravrwvnlo. predlog zo,konu o ko.tastru kormnalnih 11aprav in go, tudi sprejelo,, Zakcn. je že obj :wlj en v Uradnem Estu SRS št, 27 /68. zaro.cli o,ktualnosti zakon v celoti ·objavljafoo. Z.AEON_ O Kl\T1'i.STHU 2=0II/IIJNAL!'TUI NAPRli.V I ,, SPLOŠNE DOLOČBE 1 '"l D c er„ Eataster komunalnih napro.v je :::-;l:::irna te:~icua ev-:i.denco, o koounalnih napro.vah in obj elrtih v posameznem naselju" n ,,. __ c::., c10n V katastru lrnmu..n.2.lnih nap1°c,v se_ evidentirajo podatki o primarnem in sek1.md2.rnem po dzoemem" po 01ršinsk:or:i in nudze1m10n omrežju vo dovo c.1a 9 kanali zu,- cij e, plina,tekocih goriv, olekt:rike 1 j2„ii"ne razs-vetljave, telefona, tele- crafa in toplovoda s pdpada~ očirn:i. objekti ter podBtl:i o oprnmlj onosti ulic j2.vnih cest in trcov. Po sklepu obcinskr:; skupščine se v lmto,st:ru ,komunalnih naprav l.2hko evidentirajo tvdi podatki u drugih kor11:mal:1ih objektih v naselju kot so parki, zelenice, Športni :i_n relnc:acijski objekti 1 poc1zemne in nadzemne. cisterne za tekoča goriva in olje, ter podobno, 3. člen Kataster komunalnih naprav se vodi z9, naselja, za katera se po urbanis-- tičnom procramu izdela urbunisti.čni oziro,;;a zazidalni načrt. V m::,seljih in na območjih, za katera je predviden samo urbanistični recL so kon1.malne, energetslrn, telefonske in telegrafske naprave evidentiraj o v načrtih in kartah iznerit.ve zernJjišč po pos.toplrn, ki je z veljavnimi pred- pisi določen za izme1°itev ze• ljišc, ... 41 - 4. člen Držav11im organon in delov11im organizacijam je za njihove potrel)e do- volj en vpogled v podatke katastra komunalnih naprav. 5. člen Za izdelavo in vzdr0evanje katastra komunalnih naprav skrbi občina. 6. člen e Komunalne in druge dloV11e organizacije, ki upravljajo napn:we in ob- jekte iz 2. Člena tega zalrnna, vodijo o njih kataster za s'(Croje potrebo. Kataster, ki ga o svojih nD,pravah in objektih vodijo komurialne in dru- 6e dolovno organizacije, mora biti izdelan glede vsebine, obsega in načina talrn, da je r::1ogoče njegove podatke neposredno uporabiti tudi z0, kataster kom1.malnih naprav ter za vzdrževanje načrtov in kart izneritve zemljišč. II. IZDEL1WA IN VZDRŽEV.I\NJE KATASTRA KOlVIUNALNIH NAPRAV 7. člen Geodetska podloga za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav je topografsko-lmtastrsld nacrc s horizontalnim in višinskim prikazom zem- ljišč ter s prikazom parcel. za registracijo kom1-malnih, energetskih, telefonskih in telegrafskih naprav v naseljih, za katera se ne izdela kataster komunalnih nariro,v, se kot geodetska podloga uporabi veljavni katastrski načrt, za obr.:iočje zurmj no,selij pa osnovna državna karta. 8. člen O napravi oziror1a objektu, ki se evidentira v katastru kom1.malnih na- prav, se vodijo tile podatki: l. topografska horizontalna in višinska lega; 2. dimenzije in površina oziroma prostornina; 3. material, iz katerega je zgrajena naprava oziroma objekt. 9. člen Lntaster kotn.unalnih naprav obsega: l. topografsko-katastrski načrt s horizontalnim in višinskim prikazom lege komunalnih naprav in objektov; 2. podolžne in karakteristične prečne profile kor::n.malnih vodov po uli- cah, cestah in trgih; 3. inventarni list koi:::runalnih naprav in objektov po ulicah, cestnh in trgih oziroma po posameznih napravah in objektih;, 4. sur:nrnik inventarnih listov za naselje; - 4l - 5. pregleden prikaz situacije komunalnih naprav jn objektov za naselje, 10. člen Deln za izdelavo kntastra komunalnih naprav opravljajo delovne organi• zacije, ki s0 ustanovljene za dejavnost izmeritve zemljišč. 11. člen Državni organi, delovne in druge organizacije ter občani morajo delov-• ni orcnniz0,cij i, ki izdeluje kq,taster komunalnih naprav oziroma l::i opravlja izmeritev naprav iz drugega odstavka 3, člena tega zt.1)rnna, dati potrebne podatke o svojih napravah in objektih ter ji ·omogočiti geodetske meritve. 12. člen :Kataster komunalnih naprav vodi in vzdržuje občinski upr2.vni organ 1 ki je pristojen za geodetske zadeve. 13. člen Za c;eodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan no, zah•- tevo izdajati državnim organom in delovnil:l organizacijam za njihove potrebe:; prerise in prepise iz operata katastra komunalnih naprav" 14. člen Vzdrževanje katastra komw.1alnih naprav obsega spremljanje in ugotavlja· nje spremenb, ki nastajajo z novo graditvijo 1 rekonstrukcijo in opustitvij0 komunalne naprave oziroma objekta, ter izvedbo ugotovljenih spremonb v opo-- ratu lmtastra konunalnih naprav. 15. člen Korr1unalne in druge delovne organizacije, ki upravljajo naprave in ob- jekte iz 2. člena tega zakona, r;10rajo za geodetske zadeve pristojnemu občin-~ skemu upravnemu organu prijaviti vsako spremembo glede nove 6 rac1itve 1 reko:1.-- strukcijo ali opustitve naprave oziror1Ja objokta 1 in sicer najpozneje v tri- desetih dneh po pravnonočnosti uporabnega dovoljenja oziroma po izvršeni snre membi, Prijavi iz prejšnjega odstavka mora biti priložen geodetski načrt si-- tuacijo naprave ali objekta po spremembi. 16n člen Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ mora izvesti v operatu katastra komunalnih naprav oziroma v načrtih in kartah j_zncritve zemljišč vso.ko sprer:1embo 1 ki je prijavljena po prejšnjem člonu, in sicer naj po znoj o v tridesetih dneh po prej emu prijave, - 43; - . III. KATASTER, KI GA O SVOJIH NAPRAVAH IN OBJEKIH VODIJO KO- MUNALNE ur DRUGE DELOVNE ORGANIZACIJE 17. člen Kataster, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo lrnul.malne in druge dolovne organizacije, se izdela za celotno obmocje, 11.0, katerem so te mprave oziroma objekti. 18. člen za izdelavo in vzdrževanje katastra, ki ga o svojih napravnh in objel:ih vodijo komunalne in druge delovne organizacij1e,veljajo tehnični norDntivi za kataster komunnlnih naprav. 19. člen Držnvni organi, delovne in druge organizacije ter občani so dolžni c1ati komunalni ali drugi delovni organizaciji, ki izdeluje kc,taster o svojih napravnh in objektih, podatke o teh napravah in objektih, če z nj ir;1i ro..zpo- lago.j o, ter ji omogoči geodetske meritve, če so te naprn.ve in objekti na njihovem zemljišču. IV. KAZENSKE DOLOČBE 2o1 Člen Z dennrno knznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacijo,: l. če no. zahtevo ne da podatkov, ki so potrebni za izdelnvo katastra komunalnih naprav, ali če ne omogoči geodetslrn meritve no,prav in objektov (11. in 19. člen); 2. če v predpisanem roku ne prijavi spreL1embe :t,o -15. členu tec;o. zoJrn- na. za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 c1inarj8V tudi odgovorna osebo. delovne ali druge organizacije, ki stori ali opusti dejanje iz prejšnjega odstavka. z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje občan, ki sto1°i prekršek iz l. točke prvega odstavka1 tega člena. V.. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Dokler ne bo izdelana osnovna državna kartn, se kor;mnalne naprave in objekti na območjih zunaj naselij lahko evidentirajo v veljrcvnih lmtastrskih načrtih. Komunalne in druge delovne organizacije, ki vodijo kataster o svojih n2-pro.vah in objektih, r.10rajo uskladiti vodenja katastra z določbani tega zakona no,jkasneje v dveh letih po izdaji izvršilnih predpisov iz 22. člena tega zakona;. 22. člen Republiški sekretar za urbanizem predpiše na predlog ;__;oodet sko uprn,ve Socialistične republike Slovenije najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zo,kona: 1, telmične nornntive za izdelavo in vzdrž'evanje katastra konmmlnih naprav in katastra, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo komunalne in druge delovne organizacije; 2. navodilo o načinu in postopku za izdelavo in vzdrževanje katastre komuno.lnih naprav; 3. no.vodilo o teo, kaj se šteje za prirmrno in sekundarno or:1režje ko- munalnih naprav in objektov. · 23. člen Ta zakon začne veljati osni dan po ol1javi v ivuradnen listu ,sn.s 11 • OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA BIL;rENA naročnina za "Bilten 11 za leto 1968. Ena):eo kot preJ ,snJ e loto je tudi lotos kolektivna naročnino. za posanezno organizacijo 50.00 Ndin. za to no,ročni- no se dobi en izvod vseh 4 številk, ki bodo izšle v letošnjor::1 letu. Vsak nadaljni izvod stane 5 ,00 Ndin. Naročilnice za 11Bilten11 sr.10 že poslali vset::1 dolovnio. organizacijam in organom, ki zaposlujejo geodetske strokov- njo,ko. Prosimo geodetske strokovnjake, da nas podprejo pri izdajanju Bilteno,, s ton da pri svojih organizacijah in organih posredujejo, do. se Čir;1prej na- ročijo na Bilten. Posebej prosir:10 za to naše člane v geodetskih olJčinskih upravnih orgonih. S ten boste pripomogli, da bo ivBilten 11 lahlrn rec1'1.o izlmjal. Sodelujte tudi vi v Biltenu ! Želir:10, da bi bila vsebina 11Biltena 11 čim zaninivejša. To pa bo r:.1ožno doseči, če bo krog sodelavcev 11Eiltenan večji. Zato prosimo vse geodetske strokovnjake za sodelovanje v obliki prispevkov oziror:1c::, pripoob. Dobrodošli so vsi prispevki, ki posredno ali neposrodno za- devajo 0 eoc1Gzijo. Posebej vas opozarjaoo na rubriko 11Inforr.1acijen v lcateri bono z vesolj en objavili tudi drobne vesti. Pošljete nar.1 lohlrn tudi različne. vprašanja, ki se nmi.ašajo na geodetsko službo in stroko. Za odcovor boGo zapr·osili pristojne organe ozirooa organizacije. Po naročilu objavljamo v nBiltenun tu.di oglase. VSI:r"- ČLANOrt DRU:;TVA GIG SLOV:CNIJE. Obve?§čamo Vas 1 da bo v dneh 6. in 7. decembra v Ljubljani slo- venski geodetski dan. Z delom bora pričeli v petek 5. decembra ob 9h30. Referati v dopoldanskem delu bodo obravnnvali: P=TEK: 6 .12. GLJ„ vr:rJ n:cF=RAT: Najnovejše dogodke~ .zakonodajo in proc,rame ro.zvoJa geodetske slu~be. Posc.nezni donolnilni referati bodo obr:::vnav.J.li nalo,r,o, ki stoje predI - operativo (Geodetski zavod SRS) - konkretnim katasterskir:, urad01:1 ( slu~bo) - šolstvom ter raziskovalnimi zavodi - ter društvom GIG Slovenije V petek popoldne bo diskusija. Po končanem petkovem programu bo isti dan zvečer geodetski dru'~abni večer. Stf!30TA 7. 13,, je namenJena seznarj.janju s tehnološkir11i rešitvami in novostmi v stroki. Predvideva:rrw sledeče rnrnlove: - Registracija komunalnih vodov - Elektronika v i;eodeziji - Tehnologija materialov D" • • • nisanJe in graviranJe Novosti iz Lnussam11e. (fotogrrnDetrijn) Na posvet so vabljeni vsi geddetski strokovnjaki člani društva J-IG Slovenije. Potrebni materiali in informacije bodo izšli v posebni številki BILT~NA. S tovariškimi pozdravi! Tajnik: Predsednik: Tomaž Banovec lr. Ivan Golorej lr. J R BILTEN 1988 KNJI2NICA FGG IIIIII II II III IIIII I IIIII II II IIIIIIII II 11111111111111111 ~ C ,,, ~ l) C