&t 86.
V Gorici, v soboto dne 13 septembra 1913.
Tečaj XLI1I
fchaja dvakrat na leden, in sicer ? torek in soboto ob 4, uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej.
Sta ise inijf to   tyLQ*~
v, !otn~T; T;,*^-^
74    »»      ...»  2*50
Posamične številke stanejo              .8 vin.
Ha naročila orel doposlane naročnine se ne ostauao.
Telefon št. 88.
-Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavrič,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Ui»ravnižtvo se nahaja v Gosposki ulici št. ,7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Peiit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Beograd, 10. sept.
Slavnem« uredništvu »Soče«! Zdaj ko je poneha! bojne trombe glas, zdaj ko grom topov ne pretresa več zem-ije na Balkanu, — »daj ko je zopet nastopil ljubi mir, iiaimiožile so se tudi velike dolžnosti na polju Narodnih potreb. Za iz vršenje teh narodnih dolžnosti poklican je v prvem redu moški spol, a4i veliki del dolžnosti pada tudi na nas narodno ženstvo.
Imela sem priložnost, kadar som obiskala rojstni kraj mojega dobrega očeta, da se v nekoliko apoznarn t«di s socijal-nimi na/merami v tem jugos-lavenskem kra ju. Od vseh teškoč, najbolj pa me je vedno tiščala teška osoda mladih slovenskih deklet, katera gredo * s trebuhom za kruhom« v ptuj kraj, — daleč $ je črez morje v Alcksandrijo. v Kahiro, pa še dalje. Mislila hi premišljevala sem. ali ne bi mogoče bilo tem ubogim slovenskim dekletom, katera so sprimorana iskati službe v ptujini, priskrbeti služb v bratski Srbski zemlji, v katerem slučaju bi zadržale svoje narodno obeležje, ne bi bile od svoje rojstne zemlje toliko oddaljene, in živete <b\ v krojju svojih Srbskih sestric.
Radostno naznanjam slavnemu uredništvu, da je v tem pogledu vse ukrenjeno, :'n da od sedaj ne bo potrebno, da slovenske službenice iščejo službe po ptujčh 'zemljah, — ker bodo našle dovoljno služb v Srbiji,
Tt^sisišnje patriotično društvo *Kolo Srbskih Scs,tar* - • kateremu je predsednic;* gospa Lukovička, -sonroga generala Lukoviča - rada bi sprejela v sporazutn-1 jen ju s tfjfkaišnjo policijsko prefektun) slovenska dekleta, katera bi se oglasila in Tekala službe. Potrebno je tedaj, da se tudi tam pri Vas — v Gorici titanovi komite, kateri bi stopil v »tik s »Koloni Srbskih Šesta r*, v kolikor bi to <potrchno bita, da se v vsakem pogledu organizira to humano !M>d'>t!e. katero »bi olajšalo vboeemu slovenskemu dekletu mms\ te*ko sodbino.
Pričakujem radostni odziv in Drosrm -lavno uredništvo, da blagohotno obznani te moje kratke vrstice.
Jelena Va k a s o v i č - S t i b i e l »Studenicka« ui. 81.
središče naše, inaš Telovadni trg, oneča-
stili so nam Gorico.....
Včasih so Italijani v Gorici jako rim-Ijanski. Sklicujejo se na Rini, na riinljan-sko cesarstvo, na moč in veljavo rimijan-skega naroda in ponosno skančavajo: Tudi ,mi, Italijani v Gorici, smo potomci Rimljanov, tudi imi se dičimo z rimljansko kulturo in tu, na tej zemlji, hočemo ostati gospodarji mi. Dvignjena so takrat srca poslušalcev, ki se topijo v dmljanski zgodovini in prisegajo, da se bodo ravnali nasproti tujce m po rimljanskem vzgledu. Pred spar leti je izdala »Lega Nazfo-nale« s krajem: Oglej razglednico, na kateri je .naslikan rimski senat, in .predsednik govori došlim germanskim odposlancem. Zraven spa tekst po Liviju (L. XXXIX.): »L a s c i a t e q u e st e ter r e n on v o -
stre.....   b a r r i e r a   e t e r n a,   i n -
sor m on t a bil e s i en fra no i le A I p i«. Tak je bil odgovor, ki da je dal senat v Rimu leta 183. pr. K. barbarskim rodovom, ki so prišli čez Alpe z namenom, da si prilastijo Oglejsko ozemlje.
Senat v Rimu je zaklicai Germanom: Pustite to zemljo, ki ni vaša, večna ue-prchodljiva meja med nami naj bodo Alpe — glejte pa tiste v Gorici, ki pravijo, da so potomci Romula in Rema, -kako sami vabijo genmanske tujce, naj zasedejo Gorico. Na razglednici »Lege« v Ogleju'podijo čez Alpe Genmane« v Gorici pa jih
vabijo in kličejo.___. rimljanstvo in ita-
•lijanstvo Gorice je .šlo pod zlo. Na tisti razglednici so naslikani Germani z rogovi na čelu. Sedaj, ko so se objeli Italijani in Germani, so ostali rogovi na italijanskih
čelih.....
Rogovi in sramota so njihov delež, mi pa smo odbili nemški naskrk kliub vsemu pritisku od nemške strani in kljub grdemu ravnanju z nami od strani izvestnih faktorjev. Pokazali «mo svojo moč in red, ki raste in se razvija v Gorici, je poklican varovati to moč, da ^o rastla in bo mogla uspešno nastopati, kadarkoli bo treba, proti grabežljivim tujcem in proti drugo-rodnetmi nasprotniku pod domačo streho goriškega mesta, ako ne pride do pameti sam in spozna, odkod mu preti resnična nevarnost.
Moč Slovenstva te narastla. In rastla b"» dalje in se razviiaia — le treba dobrih š»>l in dobrega gospodarskega dola. Šola in gospodarsko de'o rodita m^Č, /vJioč-n^sL utrdita znača'c in preobrazita Gorico v slovensko mesto.
Ion SlOTenstTa t Gorici.
Slovenska je -Čast Gorice, sramota Gorice je italijanska. S ssvetlkni črkami je •'»Pisan dan 7. septembra 1913. v zgodovini nalili političnih borb v Gorici, s temnimi črkami je zabeležen ta dan na italijanski strani, v zgodovini njihovih borb za ttalianita Goriškega mesta. Ta italianita je l»rišla ob vso vrednost že pri Italijanih sa-wih, kajti drugače bi je ne bili prodali za Par nemških glasov. Na Telovadnem trgu. Piazza Oimiastica. ki je ponos Italijanov, na prostoru, kjer imajo svoje narodne veselice, kjer se navdušujejo za svoje svrhe, tam se je nahajal v nedeljo tujec, nevaren tujec, ki pa se je hotel še vse drugače razširiti po Telovadnem trgu in po celi Go-nci, ako bi ne bili prestrigli mi njegovega namena. Tako pa -mora vsak Italijan, ki pošteno čuti za svojo Gorico, užaljen v dno (Juge vsklikniti:   OneČasiili   so   nam
na
11111 j
i sn
O potrebi slovenskega učnega jezika na naših srednjih Šolah se je mnogo razpravljalo tekom let. Društvo slovenskih profesorjev je uprizorilo lani med slovenskimi profesorji enketo o učnem jeziku na naših srednjih šolah. V nastopnem poda-jerno nekaj odgovorov, tičočih se slovenskega učnega jezika, to v glavnem radi tega, ker dobimo v Gorico slovensko gimnazijo s slovenskim učnim jezikom:
Odgovori slovejo:
»Slovenec se naj izobražuje v materinem jeziku; vsakokrat me je sram, kadar pridem v zadrego za kak slovenski izraz, ko imam za isti pojem na razpolago po več nemških.«
»Samo na temelau maternega jezika se more duh vspešno in hitro obrazovati.«
»S pedagogično didaktičnega stališča je 'materinščina pač edini pravi učni jezik.« »Razvoj našega srednješolstva ipač ne more obstati na stopnji polovičarstva; <'. v •zasmeh našim narodnim nasprotnikom.« »Vpeljava slovenskega učnega jezika je za ugodnejši intelektualni in moralni razvoj našega dijaštva neobhodno potrebna in ne bi pri primerni reformi poduka v nemščini slabo vplivala na 'bodočnost naših dijakov, slabše gotovo ne kot sedanji iitrakvizem.«
»Učenci bi se nemščine pote m intenzivneje učili, ko bi videli, da si njeno iznanje le pri nemških urah morejo pridobiti. — Popolnost in temeljitost v drugih predmetih bi pa s tem zelo pridobila. — Slovenščina bi se tudi zelo spo-polnila.«
»Da zaostaja v šoli intelektualni razvoj (učencev) zaradi nedostatnega znanja učnega jezika, se smatra 'kot tako znano dejstvo, da se ga navaja povsod kot vzrok, I zakaj nemške .ljudske šole pri Slovencih naravnost ubijajo njihov intelekt. Ravno tam se kaže tudi moralni vpliv takšnih šol na moralno vzgojo kot škodljiv. Mogoče, da je ta vpliv pri starejših učencih manj škodljiv, ugoden pa gotovo ni.«
»Na drugi strani je pa znanje nemškega jezika potrebno. Ako se da doseči v samo nalašč za nemščino določenih urah, ¦je to na vsak način bolje, kakor če se za to porabljajo drugi predmeti, kar se z g o-di vedno na stroške temeljitost i z n a n j a v d o t i č n e m ip r e d -met u.«
V mater.nem jeziku se doseže na lažji način in bolj temeljito znanje vsake stroke. Pri sedanjem utrakvizmu ne zna učenec le premnogokrat ne nredmeta ne jezika! ;Ko bode vseskozi silovenski nČni jezik, »s e bodo učenci raje u č i-1 i ne ni *š Č i n e, ko se ž njo ne bodo mučili pri posameznih predmetih. Že iz maščevanja za vse te muke se je nočejo pošteno učiti.«
Po nemškem učnem jeziku se v mnogih slučajih navadi učenec lenobe: po-! vršno se nauči, potem ne zna prav povedati, se izgovarja, da 'bi slovenski znal povedati. »Vedno se pa učite1! ne more o tem prepričati, ker bi po nenotrebnem tratil čas, in da raie učencu zadosten red, samo da bi mu ne delal krivice.«
Ako se vpelje slovenščina kot učni jezik za vse predmete, »bode to za učence vo*ovo boli ugodno, kakor Če m' se poučevalo nekai predmetov nemški, nekaj slovenski. Učenci bodo dosegali gotovo veliko večje stvarno znauie, ker bodo-vse posameznosti veliko hitreje, lažje in bolje razumeli v materinem kakor v tujem jeziku.'«
»Učni jezik na vseh stopnjah srednje šole bodi slovenSčma, 'kajti le na podlagi materinskega 'jezika more učenec snov popolnoma razumeti. S tem bi bila učencu dana prilika, da se izobrazi v vseh predmetih brez težave v toliki meri, kolikor je sploh mogoče, na srednjih šolah.«
pota za delo v bodočnost m tem pri nas najbolj zanemarjenem polju.
Na to zborovanje vabimo celokupno slovensko dijaštvo. Hočemo, da se vzbudi dijaška stanovska zavest, da dijaštvo enkrat samo napravi konec item neznosnim razmeram. Vabimo pa na dijaško socialno •konferenco obenem ono slovensko javnost, ki ima smisel za dijaško socialno vprašanje in iki je voljna sodelovati pri njega rešitvi. Pri delu na dijaško-socialnem polju je sodelovanje dijaštva in javnosti neobhodno potrebno, ker delo zamore imeti le tedaj trajne uspehe, sicer ostane ves trud le efemeren pojav, kot je bilo že tako marsikaj v življenju dijaštva. Dijaštvo je vse preveč fluktuirajoč element, kot da bi bilo zmožno samo prevzeti vse to delo na lastne rame. In sploh je potrebna kontrola od strani javnosti pr-i dijaških socialnih institucijah, ki morajo biti ikot država, dežela, občina in druge javne institucije popolnoma neutralne. S iega stališča pričakujemo, da se odzove slovenska javnost našemu vabilu in se udeleži socialne konference.
Da je ta.ko zborovanje potrebno,   izhaja iz 'dejstva, da je možno le na takem zborovanju zbrati   celokupno   slovensko dijaštvo iz vseh vseučiliških mest. Prireditev samo pa narekuje predvsem mize-rija, v kteri se nahaja slovensko dijaštvo. narekuje ga dejstvo, ida so blagajne naših podpornih društev prazne, da prihaja vedno več dijaštva v vseučiliška mesta in da •narašča draginja od leta do leta in da postaja tako   dijaško   socialno   vprašanje vedno bolj pereče. In končno nas vede k temu koraku dejstvo, da se pa že prav ničesar ne stori pri nas ne od dijaštva, ne od strani slovenske javnosti, da bi se skušalo omejiti naraščajočo   proletarizacijo   slovenskega dijaštva. Dijaštvo je *pri nas (popolnoma prepuščeno svoji usodi, zanj se ne 'briga nihče. Če se pa omeni 'dijaška sni-zerija, se odpravi vsiljivca navadno z odgovorom,   polnim cinizma in   saiikazma: »Jaz s&ifi itudi stradal«.   Iz takih naborov,   • ki jih ima pri nas velik del slovenske imte-iigence o dijaškem socialnem vprašanju, govori na eni strani-zakrknjenost, ki   :jo mora zapustiti v mladem človeku visokošolska beračija, iz njih pa govori tudi oni fatalizem, ki se udaja v   »neodvračljivo« zlo stradanja, fatalizem, ki je mnenja,   da je slovenski študent od nekdaj stradal in da bode stradal i v bodoče; zato ga pre-puščajmo njegovi 1usodi. Da, najdejo   se celo nazori, da visokošolska mizerija celo dobro upliva .na mladega človeka, ker ona ga utrjuje m   vzgaja značaje.   S   takimi predpotopnimi nazori mora pač slovensko dijaštvo enkrat   prav   pošteno   pomesti. Treba, da enkrat spozna   slovenska javnost in tudi dijaštvo samo,   kake izgube pomenja za nas Slovence stradanje in večna skrb za kruh pri mladem   človeku, ki mora naporno duševno delati. Delavec si poišče utehe v alkoholu, ali mislite, da  je narava dijaška drugačna, ali mi mar i'on človek, in potem se. hudujete, da je dijaštvo za nič. Dajte mu kruha in vzemite mu moreč© skrb in videli bodete, da je sit dijak, ki ima razven tega še denar za gledišče, za koncerte, za izlete in za kavarno, tudi zmožen kaj napraviti, ker ima v sebi življensko silo in veselje do dela, do-čim sedaj komaj čaka, da se reši tega^e-»Osrednji vsedijaSki podporniški  od-J *!a in pride  'k*OT   možrio  k™lu >
bor v Ljubljani« sklicuje na 27. in 28. sep- ' l.....*"
tembra posebno   dijaško   zborovanje   v
Bijah socialna Hraca v LjHbipi.
kruha.
Eiihio, kar se pri nas danes stori za Ljubljano, ki se ima baviti z dijaškim so- slovenskega dijaka, so podporna društva. ciakiim vprašanjem in ki   hna   ipokazati   V 'beračenju in razdeljevanju miloščine, ob
katerih y 'mnogih slučajih ni možno .ne živetifne ¦unjreti, obstoja pri nas škoro celo defo' ina dijaSkoHsodalnem polju.
Tovariši, 'dijaka ©ooialna konferenca je klic samopomoči, ie ikHc odpora proti neznosnim razmera/m! Ako se sami ne po-primemo dela, od zunaj ne pride, k-kor uče vse izkušnje žabjih let. Pričakujemo vsled tega obilne udeležbe zlasti od vaše strani!
NBl Natančnejši program zborovanja objavimo v prihodnjih dneh. V slučaju, da bi "želel ta ali oni tovarfš za one dni brezplačno prenočišče, .naj to naznani, kot daje vse natančnejše informacije o socialni konferenci:. M. R. Lemež, Slovenska 'Bistrica, Štajersko.
Odsek za dlj. soc. konf. v »O V P O«
q Jubilejna slavaust briške G. M. )Q       podružnice v Bil
>(0}                              (Konec.)
, Ni mi mogoče ponavljati, vseh lepih besed govornika a to vem, da so napravile .na poslušalce globok utis. Večkrat je ¦bil g, govornik prekinjen z burnim odo-bravaiijem, tudi pristaši stranke, ki nastopa proti C. M. družbi, so morali priznati; prav ima kar govori. Govor g. Bega je napolnil srca vseh navzočih z nepopisnim navdušenjem. Po končanem govoru ni bilo ploskanja in živio-klicev nikdar konca. In res!. Slišal Sem že marsikateri govor, a s tako ljubeznijo do. svojega n»roda govorjenega še ne. Bil je to pravi apostolski govor narodnega delavca in dal Bog, da bi obrodil stoterem sad.
Nastopila je nato deklica D r a g j c a S i i 1 i g o j, hčerka g. župana, z deklama-cijo »Rojakom« od Manice Komanove. Izvršila je svojo nalogo prav izborno kakor je pričala burna pohvala.
Najlepša točka siavnosti pa je sledila z nastopom otrok krminske šole. Gledalci so se kar gnetli okoli odra občudujoč napredek otrok te narodne šole. Najbolj so ugajali »Prizor« in dvospev »Sarafan«. Vodil jih je g. abiturjent Lu dovik Zor-z u t iz Medane. Najlepši iprizor pa je bil, o se nam je pokazala skupina; gojenci in 'gojenke krminske šole, na desni strani prvomestnik krminske C. M. podružnice g. A n t o n E r z e t i č, na levi bivši učitelj te šole g. J a n k o G a r v a s, a na sredi zast. C. M. družbe g. A n t e B e g. Slednji je pri tem spregovoril rosnem očesom par gin-liivih besed — a ljudstva se je polastilo entuziastično navdušenje___
Nato je nastopila skupina pevcev »Gorrš&ega pevskega in glasbenega društva«. Brici smo hneli priliko slišati enkrat res dovršeno petje. Ploskanje se ni hotelo poleči dokler niso zapeli še eno.
¦Na vrsto je prišel možki zbor .iz Koza n e. ki je s svojim nastopom pokazal da v Kozani še kiije seme nekdanjega tamkajšnjega učitelja slov. skladatefta pok. Hrabroslava Volariča. Le tako naprej in ne pustiti, da to seme skali.
Zaključil se je vspored z nastopom možkega zbora iz B i 1 j a n e. Peli so »Molitev«. Rešili so si kakor vedno s to težko skladbo svojo čast. Želeti bi bilo, da bi se biljanski zbor kot najstarejši zbor v iBr-dih spopolnil z mladimi močmi, da mu bode zagotovljen tudi zanaprej obstoj.
Razvila se ge nato jako animirana zabava, Vrstili so se zbor za zborom. »Nato pa se strnejo vsi pevci v eden zbor in skupno zapojejo vedno novo: »Morje adrijansko« in »Lepa naša domovina«. Za-grmelo je *žfvik>«c-icf!cevt da se je slišalo daleč na okoli! Srca so nam -trepetala radosti videč kako mogočna, kako vzpodbujajoča je naša sladka slovenj.ca pesem! Seveda se Goricam" igrali pri tem važno vlogo ker njfh čiste, izborne glasove spremlja čut, ki je predpogoj dobrega pevca. Posebno se je dopadel njih čist izvrsten tenorist Pa tudi Goričani sami so tlanko sprevideli, kako hvalevreden in korisfonosen je nastop med ljudstvom.
Le ven med ljudstvo. Ono vas željno pričakuje — a imed njim je hvaležno delo in korlstpnosno. Tu med ljudstvom rešujmo narodno vprašanje!
Tako se je dovršila ta za Brda vele-pomembna slavno&t. Pokazala je ta slav-nost, da v Brdih res visoko plapola zastava narodne zavesti; da so Brki resni "in navdušeni stražarji narodne meje. Posebno Zapadna Brda, ki vsa gravitirajo na italijansko mejo, so pokazala s svojo ogromno udeležbo, da se zavedajo, da je tukaj narodna moja, katero jim je treba braniti. Pokazali pa so tudi, da ne verjamejo hinavskim »narodnjakom*, ki rijejo proti naši C. M. podružnici, temveč da vejo, kje se dela za njih materini jezik v pravem pomenu besede.
Brioi »le tako naprej! Složno stopite pod prapor C. M. podružnice v praspeh naše svete narodne stvari. To bode Vam in celemu slovenskemu narodu v ponos.
¦s..
»Obzor«, najuglednejši hrvaški list, priobčuje v številki z dne" 5. t. <m. o naših razmerah ta-ie zanimivi dopis:
s. Trst 3. rajna.
Sve to veča rastoča talijanska s jedne i njemačka pogibelj s druge strane rek bi, da je osvijestila slovenski narod u ovoj pokrajini, koja kao zemlja na ugroženoj jezrkovnoj'i državmoj granici, nnade da igra važnu ulogu u povijesti   Siovenaca.
Kranjski klerikaUzam bfc> je našao u ovirn stranama najpiodnije tlo i več nekoliko godina bio je paralizovan čitavi jna-rodni život, jer je strančarski ofcrov opio sve i svakoga. Zemaljski sabor njje mtogao da >radi, narodno je gospodarstvo nazadovalo, a medjutim su novealpske iželjenice sirom otvorile vrata njemačkoj bujici, koju su dosada zadržavale pnirodne za-prijeke.
Zalndu su neki pojedinci vapili, da se stranke vrate s torivog puta; zal udu se je slovenska narodna borba u Trstu name-čala tamošnjim i»1iberakima« i »klerlkal-cima« sjajnim primjerom, kako se na ina-rodnoj granii mora davati narodnom pitanju prednost pred stranačkšm: i Goričani su, kao i Kranjci, naz;vali Trščane >>platx-ljivkn političarima« »bez načela«, a nijesu uvMjaii, da srcu u ponor.
Nego... i ovdje Se počelo dan:V. Do kompromisa je došlo najprije u sa-mom gradu Gorici, jer ovdje slovenske stranke mogu za sada da računaju samo na moralne pobjede. Nema plijena, da se dijeli, pa se ftrača nekako složiše. Za zadnjih pak pokrajinskih izbora, izbila je na javu elemenlarnom snagom prava narodna duša, koja je bila več sita klerfkamog i liberalnog ludiia, ie su bili izabrani n sabor ljudi, koji če valjda početi, da vode pravu narodnu politiku.
O kojoj čemo sada imati češče prilike, da govorimo, jer borba,   koju   Slovenci vode proti Talijanima i 'Mjemcima, mora da zanima i svakoga Hrvata. .*
Zadnji su izbori pokazali, da ovdje imade dosta narodnog posla, što »mora da oduševi obje slovenske stranke. Iz ke spoznaje i potrebeni kao je t. zv. Narodni odbor, koji i sada sazivlje za dojduču ije-1 djelju u jutro, <u »Trgovskom dOmu>, ve-Oku pučku sknpštinn sa dnevnim redom: »Slovenske pučke Škole u Goriai.«
Opčina gorička naime vijerno siijedi primler Trsta i talljanskih opčina u Puli i makar u njima bilo na tisuče naše djece,, ne daju tim narodnsh škola, jer ih hoče po-talijančiti.
I^hra :]e polovica gradjanstva go-ričkog slovenske narodnosti, okolica ]p čisto slovenska, pa ipak Slovenci ne mogu, da izvojšte od opčine u gradu ni jedne puSke S«>le.
Država, koja nameče Prknorju bratstvo niomačkih škola, samo da ne ud:5-volji .našim .zahtjevima, hila je prisiljena te, je odredila, tla se novom školskom gu-dinoni otvor.i ovdje prva, posvetna slovenska huifianistiaka veBka gimnazija. Vlada je naime pred tri godine ovdjoš-njoj staroj njemačkoj gimnaziji pridodala jedno slovensko .i jedno talljansko krilo, ali kad je vidila, da se uz one paralelke gubi njemački značaj ^avoda, odhtčila je, da se od najposječenijih slov. paraleikl ustanovi samostalna gimnazija.
Unatoč tmne, opčina ostaje pri svo--me: ona ne daje slovensikoj djeci pučkih škola.
O toj nepravdi baviče se nedjeljna 5-kupštiiu», koja bi mogla uroditi ozbiljnim poslijedicama, jer baš za isti dan uprizo-.ruju .TObratimljeni Talijani i iNijemci pro-tuslaven&ku demonstraciju.
Nekakvo pjevačko društvo ovamo doseljenih njemačkih željezriičara posvečuje svoju zastavu, a oipčina se je požurila, da »brači« pošalje svoju glazbu. Razumi-je se, jedino za to, da ,se prkosi Slovenci-ma. Ali ovi več ne trne prloosa: odlučili su reagirati i ne trpjeti više izazivanja u svojo,? Jkuči.
Dojduče nedjelje i ponedljeijka prire-djuju u Čitavoj pokrajini udruženi odbori sokolske sveže i akad. društvo »Adrija« »cv.ijetni dan«. Pozivu se odazvafie. svi gradovi i tržišta, pa ie nade. da če narod rado i obilno podariti svoja obranbena društva.
si 6. in
Letos se je vršila skupSčina v Domžalah na Kranjskem. Udeležba je bila velika. Razpoloženje za družbo najboljše. V imenu podružnice v Domžalah je pozdravil došle goste njen predsednik Andrej S loka r (naš goriški irojak.) Označal je Družbo za veliko drevo, ki nosi obilo sadu preko vseh pokrajin, kjer zveni naša govorica. Prvomestnik g. svetnik S e n e-ko v i č je izvajal v svojem 'odgovoru, da se zbiramo na skupščinah, da si potožimo rane, 'ki nas bole na 'šolskem polju in ki jih moramo celiti iz lastnih moči. Ali ne smemo samo tožiti, ampak izpodbujati se moramo tudi in zfoirati novih moči. Ako s m o s,! o ž n i n a d e 1 u p o k a ž e ni o n a s p ir o t n i k u, d a i m a n a š n ar o d <ši žii vil jensfkih moči v s e.b i in da ne i z g i n e. Dal bog, da bi se naša ideja širila, potem bo vse dobro.
Ogromen je bil teprevod s 'Sokolom in godbo na Čelu. Po Domžalah so visele velike trobojnice. Ustavili so m pred So-kolsikim domom, kjer ^se je imela vršiti skupščina. Je to krasna, moderna stavba, ki napravlja krasen vtis, zasres časten spomenik sokolske ideje. Tu je pozdravil sknpščinarje brat podstarosta Petro-v e c, ki je slavil Družbo, ki vrši vzvišeno nalogo, da rešuje iz tujiuskih rok naš zaklad, našo deco povsod sirom sloveroske zemlje, kjer odmeva slovenske pesmi glas. Naprej po začrtani poti narodu na korist! Da živi, raste in procvita naša šolska Družba! Na zdar!
V svojem odgovoru je prvomestnik S e n e k o v i č naglasa!, kako delujeta So-kolstvo in Družba vzporedno: Družba s šolami. Sokol s tem, da nam razvija fnia-dino telesno ter jej privzgala odločnosti, značajnosti. S takim vztničnim delom si vzgojimo značajnih Slovencev. Ostanfino vzporedni delavci tudi nadalje.   Na zdar!
Ob M je otvoril prvomestnik v veliki, tiajmoderneje urejeni telovadnici XXVIII. Družbino skupščino. Pozdravil je razne zastopnike podružnic, župana 'ljubljanskega dr. Tavčarja, podžupana dr. Trillerja, drž. poslanca dr. Ravniharja in dež. poslanca dr. Slavika in Štefana iFerhtgo, če-stitljivo pojavo Lnka Svetca, ki je sta! pri zibeli Dražbe in se udeležil vseh   njenih
skupščin, »mater« Dimnlkovo iz Trbovelj in Milko Mankočevo. Vsem imenovanim je skupščina prirejala burne ovacijc. Zlas-l' je ovacija Milki Mankočevi trajata jnr minut. .Frenetlfino je skupščina aklaniirala brate Čehe, zastopnike češke šolske Družbe in češkega učiteljstva.
Stoletja se bori naš narod za svoj obstanek; ali da-si se je privadil hlapceva-nju, ga vendar niso mogli zatreti. Videč to so nam sovražniki začeli odtujevati našo deco. Pravijo seveda, da vrše obrambno delo, ki pa je v resnici napadalno. Oovor-nik je razlagal veliko važnost ljudskega šolstva, ker,tu se odloča, ali se otrok izneveri svojemu narodu, ali pa mu ohrani svestobo.
V ospredju nasprotnikov stojita dve imeni: duhovnik Kernstock in znani nemški pisatelj Peter Rosegger, za čigar sklad so nabrali Nemci že 3 milijone. Lahi pa imajo svojo »Lego Nazionale« Z njihovimi dohodki se mi ne moremo meriti. Oni •nabirajo tisoče ;in tisoče, mi pa komaj kak tisoč.
Z radostjo pa .konstatiram, da zanimanje za D r u ž b o^ n c poje m a, ampak se š.; r .i. Sotrudnikov imamo v vseh slojih naroda.
Čeh S k a l a je govoril v imenu češke šolske družbe, ki ima isti cilj: boj proti germamzmu. Češka družba je ohranila narodu že na tisoče dece, v kar je bilo treba milijonov, nabranih po groših. Naša država iima denarja za Albance, ne pa za narode, ki jej dajejo svojo kri. Ali ne obupuj! w>, V obrambi naprej do zmage! (Navdušene ovacije govorniku.)
Govoril je na -to učitelj S k a 1 i c k y v •imenu češkega učiteljstva, opozarjajoč m narodne grobove tam onkraj severne m*-je polabslke. Tmanio državne zakone, ki «e pa ne izvajajo. A kdo je država? To smo (Dalje v prHogi.)
Mali o^lasf.
!JaJmt«ll« 9rUtojblBft »Uno 60 vin. Ako Je oglts obsotnojl! «6 raJuua xa vaa&o beseda S tli. VaJpripravBejle Inseriranje sa trgovce la obrtnike.
Koliko ]• raaBjlib trgOTcav in obrtnikov v Oori«i. ktte^ti a» dololl (In nalo v oitNitvl nU.S« no poiat, ko-nik}»» ne tm«rlr«!o. škoda al mtjhnt.
i
niiakinio ali sošolca sSaSt^SS:
v popolno oskrbo.  Glasovir  na  razpolago. --• Naslov pove upravništvo.                       282 - !
Okoli 10 liBktoIftrov ¦Sfjftr.^SSE
v Biljani. — Več se pofsve v gostilni Kožlin istotam.                                                 387—1
UinouffUn usnn Pl've vrste je na prodaj od IlUGfoRU fllill 56 1 naprej. Pristnost zajamčena. Cena po dogovoru. — Filip Same«*. Šmarje pri Ajdovščini.                           288   J
Mebiovana soba s h^ano a! i^SS-
dično se odda v Gorici, Corso Fraucesco Gin-seppe§t. 2i., HI nad str.                        28r>   -t
njinhl ki se žele naučiti italianščine se sprej Ml|«»»« mejo na hrano in stanovanj«. -Naslov povo upravnistvo.                       290—1
dobroidoSii , upčija, se pod ugodnimi pogoji odda v t j J itn ali proda. — Poizvedbe pri Josipu Ži- -j — Skopo.                           291-3
niialfS XMX% 1~"'i aPreJme dobra družina UliaMF HlalUf na hrano in stanovanje. Svitla soba, vrt, vestno nadzorovanje. Cena 44 kron meseži.o. — Naslov pove upravnistvo.    294-1
Moll-ov Seidlitz-prašek
jo «* na feloden trpefe neprekoslilTo »redstto
katero ima prednost pred  tiiemi dragimi dr*
•tiCnimi Clitil. kroglicami fn grronBioaxni.
Cen&orig. gkattic K2—
Ponarejale se aodajjaka sulednje.
KoHd-vo Frane, žganje ii sol
ta rlbaaje tivota — Bolečine oiaJlnJoJe li o-repCuloBe eta-romano aredatfo proti trganji In prehlajenjo vsake vrate, Oritf. steklenica K 2 -
Na prodaj po vseh lekarnah % in mirodilnloah. GUvna lekarna L MOLL, a. is kr. dvorni »aloialk, OnsaJ, Tachlanben 9.
Zaloga f ftoriol v lekarni:  A. CHronooli, 0. Crintofoletti.
Preskrbite obleke svojim otrokom izvelf-kanske zaloge izgotovljenih oblek
J. MEDVED - GORICA.
Priloga „Soto" it. 86, z dne 13. septembra 1913.
mi! Dunaj Je v »resnici največje češko mesto i i imeti ibi marali taan vsaj sto 'So!. Želi Družbi sv. Cirila rn Metod« uspehov. A še bolj bi želel, da bi takih obrambnih društev <ne bilo treba. (Vihamo pritrjevanje).
Tajnik dr. Šlebinger je med drugim naglatša'1, da je majvažneji dogodek Družbe v minufoftL#t.tt $j* ¦* ©tvorite^ nove J Družbene šole »v trstu.* S^letfl^Dnižtaff' najlepše proslavila «voj 25 letnico. O sijajnih uspehih v Trstu pričate številki: leta 1886. smo imeli 74 otrok, sedaj pa jih je bilo 1722;v 31 razredih. Prihodnje leto se razširijo zavodi za 4 razrede. DeštTa šola na Acquedottu se razširi v 5 razredno dekliška dobi 7. razred. Z 8 razrednico v J. 1914.—1915. sbo bistveno dosežena n/iešča nska šola. Dobili smo novo zavetišče pri Sv. Marii Madg. Spodnji, a letošnjo jesen se otvori vrtec v ulici de Amicis.
Ugodno se (razvija šolstvo tudi na Goriškem. Dvorazredna šola v sKrminu in ona na BlanČi sta dobili pravico javnosti.        j
Blagajniško poročilo poda notar rtu- j doverMiik.                                           '
Iz blagajniškega poročila: K naši bilanci za leto 1912. si dovoljujem naslednje pripomniti:
Redni dohodki so znašali K 146305*14 redni stroški pa K 511803*06 in je bilo torej za K 365497*92 več stroškov nego dohodkov. Te ogromne stroške so prizadele nove šolske stavbe in se je dotični primanjkljaj pokril iz Kare! iKotnikovega aklada in z najetim posojilom.
Če primerjamo redne dohodke iz leta 19! 1. v znesku K 150945*48 z onimi iz 'leta 1912. v znesku K 146305'14, vidimo, da smo v preteklem letu nazadovali za K 1640*34. Če pa upoštevamo vse dohodke lanskega leta 'brez voli! in prehodnih prejemkov v znesku 'K 175929*39 z onimi iz leta 1911. v znesku K 179973*85, smo lani nazadovali za K 4044*56. Nasproti pa iso ;:našali redni stroški v preteklem letu K HI 1803*06 v primeri z onimi iz lete 191.1. v /.nesku K 23497270 za K 276830,36 več.
Kranjske podružnice so v dohodkih napredovale v minulem letu za K 2977'95, koroške pa za K 386, dočhn so nazadovale štajerske za K 2050*39, primorske pa za K. 1981*90. Prvenstvo med podružnicami gre onhn v Trstu, ki so prispevale lansko leto »lavni Družbi K 28145"86. Po prispevkih, ki so jih oddale glavnemu vodstvu, pristo-jsi prvenstvo moški podružnici v Trstu, ki U prispevala Družbi K 9914*43.
Na Goriškem je dala največ moška podružnica v Gorici s prispevkom K 1119*17.
Prodaja užigalie ostala je prilicno na isti vršim, kakor leta 1911; dočim pa so dohodki iz prodaje narodnega kolka padli prilicno za K 1000, in ravno za toliko dohodki iz prodaje računskih listkov. Če bi v vseh gostilnah, v katere zahajajo prijatelji -Družbe, energično zahtevali naše računske listke, bi se morali dotični dohodki najmanj podvojiti.
Za nove šolske stavbe smo izdali K 3,'2.909*11, vzdržavanje šof pa nas je stalo p-ilično K 134.000.
Nato so bili izvoljen?: v vodstvo: svetnik Andrej Senekovič, dr. Jos. Abram. dr. Tvan Tavčar, Ivan Kejžar in dr. Karel Krodermon: v u a d z o r n i š ! v o: dr. Fran IlešiČ. Matej Kante, dr. Vladimir Ravmbar, Mtatija Rode in dr. Božič: v r u z s o d n i š t v o: Fran Pabeniik. d r. Fr. Tekavčič, dr. TriHer, dr. Rosina in notar MarinCek.
gel zahvaliti vsem tisočem   darovateljev i in vsem istim, ki so se potrudili, da vspejo I kar najbolje cvetlični dnevi?   Vsem pri- I srčna hvala, posebno g cam Olgi Dominko I v Čezsoči, Miri Žagar v Žagi, Strel na Vo-grsketn. Olgi Feriolja v Doberdobu,   Elki Kemperlc v Hudajužni, Angeli Bizjak   na Grahovem, vsem gospicam v Mirnu, Na-brei^ni, Jf^atjenjsehi, Renčah, Dornbergu, 'Ajdovščini,* Solkanu,   RocnTui,   Kobarid«, Tolminu, Gabrovici itd. Vse   so   storile svojo dolžnost in še več.   Vsem prisrčna hvalo! — Goriški akademiki.
Cvetke, ki se ni'moglo dne 7. in 8. t. m. razpečati, naj se blagovoli vrniti, da se iih porabi za cvetlična »dneva dne 20. in 21. t, m. v Gorici.
Cvetlični dan priredijo naši akademiki v nedeljo 14. t. m. v Sežani. Prepričani smo, da se bode naša kraška metropola ta dan izkazala plemenitega srca in radodarnih rok, ko se gre za to, da se olajša težavno stališče in beda goriškega viso-košolca v tufem velemestu.
istočasno se priredi cvetlični dan tudi v Kanalu, Rihenbergn in Biljah.
V Štandrežu se je nabralo na cvetličnem dnevu 102 K.
V  Podgori bo cvetlični dan v nedeljo 14. t. m,
Cvetlični dan v Renčah je prinese! prirediteljem 72 K. Prodajo cvetk so prevzele g.čne Vilma Pahor. Tončka Vižinfin. Pavla Rusjan, Marija Mozetič, Anica Ar-Čon. Oblečene v lepe narodne noše so po ena, po dve hitele od hiše do hiše. Živahnih, ljubeznivih prodajalk je bil vsak ve-j.el. 250 cvetk je bilo v mar urah razprodanih, še bi jih oddale, ko bi lih imele. Čast in hvala vrlim narodnjakinjam!        3i.
Iz Ročlnja. — V nedeljo 7. t. m. so priredila tuk. zavedna dekleta cvetlični dan ter izkupila za prodane cvetke 59*50 <K. Lepa jim hvala!
Cvetlični dan v Opatjetnselu. -~ Z leno požrtvovalnostjo in unotno so hodile Ihibke nabiralke g.čna Gusti Podgornik. Milka Ferletič, Lojzka Zavadlav. Marija Pahor (žuoanova), Angela Trampuž ter Zofka m Morita Pahor od hiše do hiše in je niso zapustile, ne da bi dobile četudi majhen dar v korist nlemetiitim namenom. Res ubožno je naše liudsfvo. a ia\ narodno stvar požrtvovalno, knr kaže za našo vas /elo častna svota K 58*48. Cvetko so da-' rovaii voritelj prireditve v. nadnčiteU V. Oresorič. g. poštar Mo.ntšič. g.čmi Ferletič. M. Pahor "ter Angela Marušič. ki f\\ je v domači gostilni tudi pridno ponujala gostom.
in Ristovca do Jadrana, Soluna in Marice, more tudi na polju mirnega dela pokazati, da je dorastel svojim velikim kulturnim nalogam«.....
Da priskočimo svojim revnim tovarišem na pomoč, smo priredili skupno s Sokolom cvetlična dneva na Goriškem. Vspeh je presegel vsa naša pričakovanja. Stotine in stotine kron se je tekom par ur nabralo med radodarnim goriškim ljudstvom, tisoče in .tisoče grošev so darovale žuljave roke našega kmeta in delavca, *a "krono in več je kupil cvetko oni, ki »lahko kaj več da. Kdor ni spoznal zlatega srca našega ijudstva, ga pozna ob teh prilikah. Od Čezsoče pa do naše Na brezi ne, od pro-bujene -Ajdovščine do italjanske meje so prodajale «?"„' zavedne gospice cvetko za groš. In ploha grošev se je vsula v prazno blagajno našega podpornega sklada, ki bode marsikaterega tovariša rešil lakote in mu pripomogel k izpitu. Kdo bi se mo-
Balkan.
Mir med Bolgarsko In Turško zagotovljen, — Dunaj 12. Veleposlanik neke trozvezne države je izjavil napram cari-grajskemu dopisniku Mene Freie Presse«, da je mir med Bolgarsko in Turško zagotovljen in da se najbrž deftnitivno sklene že v ponedeljek.
Neki član turškega ministerstva se je izrazil o traeijskem vprašanju takole: »Dasiravno nismo neobčutljivi za pritožbe, ki prihajajo k nam iz tega ozemlja, pa vendar nočemo ustvarjati novih vprašanj, ki bi dajala prebivalstvu poguma, da bi vztrajalo pri započetem gibanju. Razpravljali bomo temeljito o tem vprašanju tekom pogajanj in -zahtevali na odločen način jamstev za varstvo življenja in časti mohamedanskega prebivalstva«.
Bolgarska zahteva Lozengrad. — Sofija 12. S pristojne strani se zatrjuje, da je bolgarski ministerski svet skleni! naložiti bolgarskim mirovmni pooblaščencem, da vztrajajo na zahtevi Lozengrada za Bolgarsko.
Anekslja novih krajev po kraljevini Srbiji. — Srbski uradni list je priobčil pro-klaraacijo kralja Petra o aneksiji novo-osvojenih krajev. Proklamacija slavi hrabrost srbske vojake, ki je pripomogla, da je srbska domovina sedaj mnogo prostranega, močnejša in uglednejša. »Moja skrb bo, da bo življenje vsakega državljana srečno; posebei še se moramo pobrigati, da naši bratje v novih krajih brez razlike vere in narodnosti bodo zadovoljni v vsakem pogledu« .. •. »Mi smo dolžni doseči prosvctljene evropske narode, ikaterim smo kot gnudobran omogočali mirno napredovanje«___»Narod, čegar vojska je
v nekaj tednih dospela z Javora, Mrdora
Politični pregled.
Deželni zbori. — Sklicani so: Solno-graški na dan 17. t. -m. Tirolski in Preda-relski na dan 23., iKrarifskTfla dan" 24., Ni-žjeavstrijski na dan 23. t. m.
Protiavstrljske demonstracije v Rimu.' — Bile so velike demonstracije proti Avstriji dne 8. in 9. .t. n. pred avstrijskim poslaništvom v Rimu, kjer so demonstranti kričali .»Abbasso 1'Austria«, »Evviva Trento e Trieste« in »»Evviva Trieste ita-liana« in je moralo nastopiti poleg redarjev in orožnikov še več stotnij vojakov, da so napravili mir in red! Konstatiramo, da je italijansko časopisje imelo dolga poročila o teh izgredih, in konstatiramo, da doslej še ni bilo iiiikake vesti, da bi bila avstrijska vlada storila kake korake v tej zadevi,-
Darovi.
Za družbo sv. Cirila In Metoda pošilja g. Janko Vukaspvič, polkovnik v Bel-gradu K 10. Hvbla!
Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v znak protesta nemških izzivalcev K 4*20.
Za narodno šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici daruje: g. I. Poljšak iz Trsta K 5, gospa Binfcič. Gorica, K 1.
Domače vesti.
Goriški deželni zbor je sklican na dan 1. oktobra 1.1. V kratkem se proglasi imenovanje deželnega glavarja in podglavar-ja.
Zaplemba. — »Soča« v torek je bila zaplenjena, ker se je po mnenju vlade in državnega pravdništva preveč pečala z nastopanjem javnega funkcionarja, gospoda višjega policijskega komisarja dr. Ca-sapiccola, z dnč 7. t. in. Proti zaplembi smo podali utok in se bo vršila javna razprava pred okrožno sodnijo.
Osebna vest. — Gospod Alfonz R a-k u Š č e k je vstopil pri c. kr. kobariški okrajni sodniji kot sodni praktikant.
»Veda«. — Četrta in peta številka »Vede« izideta tekom prih. tedna. Ta številka »Vede« bo obsegala 12 tiskanih pol raznega zanimivega gradiva.
Poroke. — V torek zjutraj sta se združila v zakonu g.čna Ferdinanda C z a p in g. Miha F r an dol i Č, asistent pri c.   kr. kmetijskem kemičnem poskuševališču   v j Gorici.
V četrtek sta se poročila v Gorici g.čna Anka Č e š č u t, učiteljica, hčerka g. Antona ČeŠčuta, c. kr. višjega okr. oficijala, in pa g. Jakša B r d a r, učitelj v Istri.
Poročil se je danes naš strojni stavec g. Fran Hvalic z g.čno Josipino Po-t o č n i k. Bilo srečno!
Deželni šolski svet je imel včeraj sejo, v kateri se je pečal tudi z imenovanji profesorjev za slovensko in italijansko gimnazijo.
Lepa dekorativna slika, delo znanega akademičnega slikarja Fr. Tratnika, je na ogled v Gabrščekovi trgovini v Trgovskem Domu. Želimo, da bi se slika v kratkem prodala.
Za okrajnega sodnika je imenovati sodnik dr. K, Thomanir v Gorici.
Dobitki efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani dvigniti je do 15. vinotoka 1913 v umetniškem paviljonu g. Jakopiča (vhod od zadaj) vsak pondeliek in četrtek med V»5 do 6 ure popoldne. Opozarja se, da do tega roka nedvignjeni dobitki pripadejo v prid loterijskega namena.
Za začasnega vodjo na novi slovenski gimnaziji v Gorici je imonovan prof. Andrej Ipavec.
Sankcijoniran zakon. — Cesar je sankcijonirai po goriškem deželnem zboru sklenjeni zakon o vodnem pravu.
Jesensko porotno zasedanje v Gorici prične dne 20. oktobra 1.1.
Vodstvo »Narodne šole« v Krmintt naznanja, da se vrši' vpisovanje v T. razred ter otroški vrtec v ponedellek, dne 15. septembra od 9. do 12. dopoldan in od 2. do 4. pop.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (Podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) podpirano od visokega e. ikr. mini-
sterstva za tik in bogočastje naznanja, da se začne redno vpisovanje v društveno glasbeno šolo dne 15, septembra t. 1. —
Zglasiti se je tega ali enega naslednjih dni, od 10. ure predpoldne do 1. ure popoldne v društvenih prostorih Via. S. Giovani 'št.
7  I. nadstropje, kijer. se sprejema' učence, dokler bode prostora. Pristojbina: Vpisnina K 1 za učenca, društvenina K 1 na mesec. Učnina: Za splošno glasbeno teorijo K 2 na semester v naprej, za klavir ali vijolino po K 4 mesečno, za šolo petje K
8  na mesec, za event. druge predmete po dogovoru. Glasbeno šolo nadzoruje visoka c. kr. haučna uprava. Podrobna pojasnila daje šolsko vodstvo. — Odbor »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici.
Zadušeno so našli v Gorici v Gosposki ulici št. 10.— 60 -letno gospo Kučera, soprogo upokojenega majorja Kučera. Zadušil jo je plin, ko je hotela skuhati čaj svojemu možu.
Na c. kr. slovenski gimnazijski pripravi jalnici za srednje šole v Gorici   se
začne šolsko 'leta 1913./14. dne 19. septembra. Učenci pridejo 16. septembra med osmo in dvanajsto uro z očeti ali namestniki vpisovat se pri vodstvu na Trgu sv: Antona, Št. 2., I. nadst. in prinesejo s seboj krstni list <m letošnje šolsko spričevalo za dokaz, da nimajo imanj kot devet pa tudi ne Več kot trinajst let in da so tretji ali kateri višji razred ljudske šole dokončali s prav dobrim ali vsaj z dobrim uspehom. Prednost imajo slovenski učenci, ki so na deželi doma in nimajo priložnosti, za gimnazijo ali realko dobro naučiti se veronauka, slovenščine, nemščine, računstva in lepopisja. V pripravljalnici dobijo učer.ei versko-pravno in znanstveno podlago, na kateri potom lehko napredujejo na slovenski in nemški gimnaziji, na realki ,in v drugih 'šolah. Učnine je za vsako polletje 10 'kron; ubogi in pridni učenci so oproščeni celo leto. Gimnazija in realka vsprejmete učence 'iz pripravljalnice brez vsprejemne skušnje.
Vodja: Fr.,Orešec, c. k. profesor. Dostavek uredništva: Rriobčujehio to naznanilo z dostavkom,   da je ta priprav-Ijalttica umestna le še  dotle,  dokler   bo nemščina učni jezik na goriški realki.
Jetika v Gorici. — Za ijetiko g'e umrlo lani v Gorici 139 oseb; med temi je bilo domačinov 95, tujcev 44. Leta 1911. je unirlo za jetiko v Gorici 91 oseb, torej 4 manj .nego Jani. Prevladovala je jetika na pljučih, 67 ljudi je umrlo za pljučno getiko, jetike drugih oblik je bilo 28 slučajev. Umrlo jih je za jetiko v prvem četrtletju 35, v drugem 31, v tretjem (poleti) 10, v četrtem 19. — K umrljivosti je prispevala jetika z 19*3%; jetika pobere največ -ljudi v našem mestu. Krivda v tem tiči v starih hišah v predmestju,' pometanju iz prodajaln in tvornic na trotoar, ko gre največ ljudi po ulicah, pomanjkanju kanalizacije, vode :*1. Sprememba na magistratu in v Gorici ne bo več tako grasirala jetika.
Za cepljenje koz. — Da se poda udom bolniške blagajne in njihovim družinskim članom mogočnost cepljenja koz, določilo je podpisano v uradih bolniške blagajne (ulica Morelli štev. 16) v torek, dne 16. septembra t. 1. od 10.—12. ure predpoldan brezplačno cepljenje ikoz vsem, ki se hočejo varovati halezljivosti osepnic, kojih nekaj slučajev se je žalibog tudi že v naši pokrajini pripetilo. Podpisano upa, da je udom dobrodelnost cepljenja koz že znana ter se nadefo- de. jo bodo znali ceniti ter se je vdeleže v obilnem številu. — Vodstvo okr, bolniške blagajne.. S kamenjem |e bHo napadenih v nedeljo popoldne nekaj slovenskih deklet pred Trgovskim Domom. Napadalci so kili Italijani; baje so tudi okfofutali ona dekleta. Laške barabe so hotele za njimi ud-reti v Trgovski Dom. Varstva ni bito, varstvo je bilo na Telovadnem trgu!
Izgnani in obsojeni. — Tzgnana sta iz Gorice M. Štrukelj iz Tolmina in Matija Skabar rz Repentabra. Ker Sta se vrnila v Gorico, sta obsojena: prvi na mesec dni strogega zapora, drugi na 5 dni.
Dva odpuščena delavca iz ladjedelnice v Tržiču sta stala pred okrožno sod-r nijo v Gorici, ker sta težko ranila delor vodjo Karala Nardina, in sicer iz maščeV vanja, ker sta bila odpuščena iz dela. Delavca se imenujeta Kazimir Validemarin m Julij Vetak. Obsojena sta vsak na 4 mesece in pol težke ječe s posti.
Turške srečke so najbolj zanesljiva j Joterija, kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke ©lavno zastopstvo v Ljubljani.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonentl po dogovoru po zelo nizkih cenah.                        I
Odprti lekarni. —   Jutri   popoludne boste odprti v 'Gorici lekarni   Gironcoli- I Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi po- I nočna sShižba v času od 14. »do 21. t. m.      J
Listnica uredništva: V R—e: Sprejeti ¦dopis.bo objavljen v prihodnji številki.     I
Domača politika.
»Nov občinski volilni red za mesto I Gorico«. — V današnji »Edinosti« čitamo: j »1 z G o t i c e. Mnogo slovenskih go- I rišikih meščanov prosi »Narodni odbor«, I •naj skliče čimprej v »Trgovski dom« javen I •shod z dnevnim .redom: »Nov občinski vo- I lilni red za mesto Gorico.           M. V.«     j
Nemška »slavnost« v Gorici je kon- I čala z izgubo. — 900 iK je izgube in teh I svetlih 900 kronic bo štel slavni »Fahnen- I komite«, obstoječ iz 7 oseb. Reveži bodo I zdaj plačevali za čast nemškega imena, da j bodo -črni. Prav jim je, zakaj so pa tako I nespametni, da se dajo od svojih višjih «za- I peljevatik takim izzivalnim prireditvam. I V slovensko državno gimnazijo v Go- j rici se zaletava »iPiccolo« in »Corriere«. j .Škoda bi bik) časa in prostora, da bi se j prerekali s takimi listi, ki so nedostopni | pametnemu razgovoru, o potrebi in opra- 1 vičenosti slovenske gimnazije v Gorici. I Naj se Je čudita oba in vsi tisti, ki stojijo j za njima* kako da je to mogoče, da je vla- I da postavila v »italijansko Gorico« sloven- I aki srednješolski zavodi — Preganjali so I iz Gorice "slovensko učiteljišče pa vendar I trdno stoji v Gorici; sedaj preganjajo slo- j vensko gimnazijo— znamenje, da bo tudi I ta trdno sfeala v Gorici. V Gorici bo še I •marsikaj novega slovenskega in marsikaj j bo še mogoče, kar se ^Ccrrierovcem« zdi j nemogoče. Drugega ne rečemo.
Sumljiva naglica. — Nepotrebna nemška gimnazija je dobila prva na poslopju svoj izzivajoči nemški napis. — Danes pa so nalepljeni 4po »Gorici črno-rumeni oglasi o pričetkn šolskega leta. — Slovenska in laška gimnazija nista napravili ne prvega ne drugega.
Lepaki bodejo v oči in vabijo Slovence in Lahe seveda v nemško srednjo šoto, ker nemških dijakov ni inikdar za en razred! —Slovenci!  Slovenski o.t- i rok v slovensko šolo!
Nemci v Gorici imajo c. kr. vadnico | s 5 razredi in? žensko meščansko šoto. — j Torej dve šoli jim vzdržuje država! Slo- j venci,*i smo tu doma, nimamo takih jav- j Mih šol! AH ni to v nebo vpijoča krivica? j Kaj pa «aši vadnici — deška in dekliška? Ali ostaneta še naprej le mučilnici nemškega jezica? — Te dve šoli sta nestvora, ki nimata pravice do obstanka, i Uzorne 'šole, kjer naj se bodoče učiteljice in učitelji pripravljajo na svoj poklic, morajo biti edino le slovenske! iDeželni zbor naj poseže y vo gnezdo!
Albanske mature ima nekdo v Gorici. Albanci so sedaj v Avstriji jako v čistih. Bolj-kot domačini, zlasti če ti niso Nemci. Ali albanske manire prenašati, za to nimamo nič prave volje. Proti tem albanskim maniram se upremo in -sicer tako. da morajo izginiti iz Gorice. Nismo »škia-vi« in ne divjaka, ampak civilizirani ljudje. Če pa tisti nekdo ne ve, da živi v kon-stitucionelni državi in se ima držati zakonov in predpisov, ima odprto pot v Albanijo; ta je dežela anarhije, pušk, bajonetov in sabelj!
Kdor ne zna slovensko, ta ne more službovati v Gorici. Vsak c. kr. uradnik v Gcrici mora znati slovensko. Drugače je nesposoben za službovanje v Gofici. Treba bo pogledati v .razne urade in povedaii, kdo je jezikovno usposobljen za Gorico in kdo <ne. Kdor zna le (laško, naj gre med Lahe, kdor zna samo nemško, naj igre med Nemce; kdor zna pa nemško in laško pa nič slovensko, (gre pa na primer lahko na Tirolsko, zlasti še, če mu tudi službena kvalifikacija kaže pot tje gor.
Nemci proti italijanski pravni fakulteti. — Na letošnji skupščini »Sttdmarke« je M sprejet iak»le predtog: »Zopetna nevarnost, ^a. se ustanovi italijanska pravma fakulteta, ki bi pomenila za nemško ljudstvo v.Avstriji oškodo-
van je , kulturno,   gospodariskoi
imnarodno, sili »Sudimarko«, da pozo-1
ve vse nemške može iin Žene vsakega po-1
klioa Ln stanu, zoperstaviti se po   svojih I
močeh tej ustanovitvi.« —- Tako stališče I
zavzemajo Nemci proti italijanski ©ravni I
fakulteti. Če so jim jo podrli v Inomostu, I
potem umevno v Inomostu, kjer «se je vr- I
šila skupščina, se postavljajo zopet proti I
italijanski pravni fakulteti.                       I
Postavili pa so se Nemci proti temu I
»svetemu postulatu« Italijanov prav v is- I
tem času, iko je .hvalil brezglavi   goriški I
»Corriere« na vse pretege Nemce, kako I
da so kulturni,   gente   'civile itd.   Ravno I
prav je prišel mrzel curek iz Inomosta. ali j
da bi osvežil- pamet onim voditeljem itali- I
, Jansike liberalne klike, ki vodijo italijan- I
stvo Gorice v pogubo, na to ni misliti. In I
seveda mi nimamo nič proti   temu.   Ali I
zdramili bi se lahko imlajši in naredili ko- I
nec Gorici   škodujoči   italijansko-nemški I
ljubezni!                                                 1
'   »Allgemeiner   Eisenbahner    Gesang-I
I verein« — tako se je imenovalo prvotno j
pevsko društvo železničarjev. V društvu I
so .bili Nemci, Slovenci in   Italijani.   Al' j
| nemški   petelini na državnem kolodvoru j
so hoteli peti le po svoje, po nemško hri- I
pavo, indne 24. marca 1912. se je zgodilo,!
da so društvo »Allgemeiner Eisenbahner j
Gesang ver ein«   prekrstili  v   »Peutscher I
Gcsangverein«. Zavedni Slovenci so cd- I
stopili, nekaj jih je ostalo vsejedno v dru- J
štvu, ki je postalo odslej n e m š k o - i z - I
z i v a jo č e. Prekrstili so društvo na nem- I
•ško ime ali pri oblasti niso tega nemškega I
krsta menda nič naznanili in tudi poizve- I
deti ni bilo mogoče, ali je redno naznanje- I
I no in upisano nemško pevsko društvo! Se j
I ne čudimo.                                              I
I        I. R. Ufficio di Saggio je edini napis c. I
j k. meroskušnega urada v Gorici, ki je do- I
I ločen,samo za goriško glavarstvo, v kate- I
I ro spada poleg Gorice še edina mešana ob- I
I čina Ločnik. Ali ni to škandal, da trpimo I
j Slovenci ta samoitalijanski napis na ura- I
I du, ki ima 99% posla   samo s slovenskimi I
I strankami? Na Starem tr-eii tam v kotu za I
I staro znano gostilno »pri Zvezdi« je ta ča- j
I robni napis, ki dokazuje malomarnost in I
I narodno   mlačnost   goriških   Slovencev. I
I Pravijo, da se na c. k. okrajnem   glavar- j
i stvu v Gorici .reže sedaj kruh vsem na- I
I rodnostim z enako (Pravičnostjo, .a mi tega I
I še ne poznamo.   Poziv-lfaimo -toraj z vso I
I odločno^tio g. c. kr. namestniškega svet- I
I nika Rebp^a. da se odstrani ta sramotilni I
I naois »T. R. Ufficio di Saiwio«.   da 'bode I
I tudi Slovenec znal. kie «e tehta in meri 7 K
I edino   pravično   "natančno    preizkušeno I
j mam in vago naše narodne nravicef Novo j
I »Slovensko politično   -društvo- v Oorici«, I
J stopi na čvrsto de'o za narodov blagor in I
I veljavo slovenskega imena!                     I
I                                              Obrtnik.     I
I        Trgovine in c. kr. uradov v Gorici se j
I hočejo oolastiti Nemci.   Tako   r»vše;o   v I
\ Tasrespošti. V urade hočejo spraviti Nem- I
j ce in izpodriniti Slovence in Lahe. O trgo- j
I vini in obrti pa pravijo,   d a   oko 1 i   3 0 I
I nemških   trgovcev   in obrtni-I
I k o v   bi   1 a h k o   s e d a j   živelo   vi
I Gorici in vlada bi jim pomagala.   Se- I
I veda v svoji pretkanosti vabijo Lahe na I
[ svojo stran; -nemška ost je naperjena pro- I
I ti Slovencem, ali zadela bi najbrže Lahe!
j —  Italijani naj berejo Tagespošto in se
I kaj naučijo iz nje!
j        »Srbska zastava«. — »Corriere«   je I.zbodla v oči slovenska zastava, ki se jej I bila pojavila v nedeljo poleg Trg. doma ob
I »demonstracijah«. »Imenuje jo___srbsko
I zastavo. Včasih je bila ruska, sedaj je pri
I »Corrieru« naša zastava srbska. Kaj   so
sedaj Srbi bolj nevarni? — Povemo *Cor-
I rieru«, da ona zastava je naša, je zastava
slovenskega naroda in ima .pravico plapo-
I lati povsodi; kjer prebivajo Slovenci. Torej
J tudi v Gorici. Že pride čas, ko se jim bo
treba privaditi naše zastave v goriškem
mestu!
j       »Das Ist die wmdische   Inielligenz« j
j — tako je blagovolil   vsklikniti v Gorici!
dne 7; septembra 1913. neki c. kr. gospod.
Poznamo ga in se ne čudimo. Zaljenje na
taljenje.....  »die whidische Inteltigeiiz«
' se -bo znala braniti in dotičnik bo še brid-,   ko občutil svoje žaljen je z *wi:i;lischc Intelligenz«.
C* m« o«
Angleži imajo 'navado, izražati .svoje .   politične želje in svoje 'mišljenje v izvest-
mitt slučajih kar s črkami - začetnicami. I Ko je .n. pr. konservativna stranka zahte-1 vala odstop iB alfo ur a, kar je bila ne- I zadovoljna z vladajočim stanjem, so izha- I jali v listih članki z naslovom: «B. m. g. I (Balfour .must go.)                                   I
Angleški običaj je prav priporočljiv I tudi za maše razmere. JVK v Gorici ne bo- J mo preganjali imož take vrste kot je ©al- I four, ali na iprimer, če se nam godijo kri- I vice, jih treba odstraniti in javnemu funk- j cionarju, ki se ne bi držal postavnih mej I nasproti nam, treba povedati javno, kar I mu gre.                                                  I
Kadar bo kdo postopal proti nam na I opisani inačin in če bi njegovo Čislano ime j začelo n. pr. z začetnico C, tedaj bi »bili I primorani, po angleškem vzorcu, prinašati I članke z začetnicami                               I
C. m. o.                         I
Narodna obramba.
I      »Kulturni čin« Italijanov   v Ločnlku.
— V noči med Četrtkom in petkom so italijanski zlikovci potrgali črke napisa na slovenski ljudski šoli v Ločniku. Čin je naznanjam na pristojno mesto.
DOPISI.
h kobariškega okraja.
Občinska knjižnica v Kobaridu, ki je
bila ena prvih ma Slovenskem, služi lahko vsem Slovencem za vzgled. Število knjig je veliko in izposojanje zelo živahno. To je treba videti ob nedeljah in praznikih, kako je živo tam okoli, ko mladi in stari prinašajo in odnašajo knjige. Vsaka občina bi imela lahko tako knjižnico! In kako bi se potem razvijala naša književnost, ko bi imeli toliko zanesljivih odjemalcev!
Iz goriške okolice.
Čitalnica in kolesarsko društvo v Vrtojbi ponovno naznanjata, da se vrši odnesena tombola v nedeljo dne 14. septembra ob 5 uni popoldne po istem vspo-•redu, kot bi se imela vršiti prvič.
Iz Dornberga., — V pondeljek dne 15. septembra t. 1. priredijo Dornbeirški fantje .iavni ples na dvorišču krčmarja Ivana Do- j pliharja.                                                  j
j      Gospodarske vesti. Denarni lrg.
Na mednarodnem denarnem trgu se
i kažejo znamenja bistvenega izboljšanja.
V nekaterih svetovnih   bankah se je
celo pretresovalo    vprašanje o   znižanju
obrestne mere, dasi ni prišlo do nikakega
končnega sklepa.
Obrt in trgovina 'na sploh bo gotovo' do konca t. 1. .trpela na sedanji visoki obrestni meri. Toda že samo upanje na do-gledno izboljšanje .razmer, — mogoče ob •novem letu — bo zadoščalo v to, da se bo jela trgovina kakor obrt polagoma dvigati in oživljati. Vsekakor prevladuje mnenje, da se denar jeseni ne podraža in da se obrne z novim letom na bolje.
To optimistično naziranje se naslanja I na domnevanje, da so se vsled vojne bo-I iazni v vseh državah, predvsem na Fran-I eoskem, nakopičile velike množine denar-. I ja. Te imnožine se bodo sedaj polagoma I iztekale v promet.
I Ker -bo letošnja jesenska, normalna r potrebščina .denarja nafbrže manjša, kakor I druga leta. »in to vsled stagnacije v .indu-I striji in vsled tega, ker bodo poljedelci I skušali — radi dratgega kredita — spravi-I ti v denar svoje pridelke hitreje nego dru-I ga leta, (računajo nekateri celo na to, da I utegne poceniti denar že septembra ali I oktobra 1.1.
I Ti optimisti vsekakor pozabljato na I izredno velike potrebščine nekaterih dr-I žav; tako bo rabila Nemčija vsled kolo-I salne pomnožitve svoje armade ogromna I sredstva itd.
I Avstrcogrska banka pa mora že se-I daj računati na to, da ji zapadejo prve I mesece prih. leta v inozemstvu naložene I zakladnice. Kar se torej avstrijskega de-I narnega .trga tiče, ni navzlic vidnemu iz-I boHšanJu gotovo, da-li bomo dobili cenejši I denar Že prve mesece 1. 1914, I Bodoči razvol na denarnem trftu od-I vl*i vsekakor v glavnem od tega. kedaj bo 1 flnancljelna likvidacija na Balkanu kon-¦ čana.
I DcjkleR balkansike drižave aH v Parizu aH kje drugje ne dobe posojil vsaj v taki meri, da poplačajo vojne stroške iin »doklar ta denar ne priteče nazaj v! zahodno -Eviro-po, dotlej ne bo tekočega denarja v zadostni meri ;ha razpolago.
Balkanske države: Turčija, Botgar-I ska, Srbija, Grčija in tRumunija pa bodo I rabile mnogo milijand! Če se te potrebščine pokrijejo saimo deloma, n. pr. Če dobi Srbija samo tistih 100 milijonov frankov, ki jih za sedaj potrebuje, bo likvidiran samo en del vojnih troškov in denar bo pritekal le polagoma nazaj.
Če bo pa parižki trg zmožen in voljan zadostiti ihkratu in v polni meri vsem stavljenim zahtevam,   se bo tudi denar precej hitro vračal v Evropo in v   banke ter bo utegnilo nastopiti relativno pocen-jenje denarja že v kratkem času. Ta pre» misa seveda pade, če se bo .ta denar zopet zbiral in reserviral za nova posojila. In to ravno ni izključeno. Kajti ne-le balkanske države, miarveč tudi Francija, Rusija, Italija, (Nemčija ni Avsfcro-Ogrska potrebujejo velikanskih denarnih sredstev   za reforme, ki so jih sklenile uvesti v vojski in v mornarici povodom balkanske vojne in pa za druge investicije. V splošnem je upati, da je denarna kriza prestopila svo'» višek in da se biižamo sicer počasnemu a tom bolj gotovemu pocenjenju denarja. Nesfcrpnežem   sicer bo to v premalo tolažbo, toda ne gre   podcenjevati   velike vrednosti tudi teh splošnih predvidevanj. Slovenski denarni zavodi v Trstu. — »Piccolo« se je bavil s kongresom strokovnih -organizacij' v Ljubljani in mej dr gim omenjail. kako parneni slovenski dciar v Trstu za »Triestine« oklep, ki jih stiska: kako denarni zavodi slovenski podpira}«) šole, gledišče, C. M. D.; »iPiccolo« nasve-tuje Italijanom dobro gospodarsko proti-I organizacijo; potem bo mogoče smejati se j .resolucijam v Ljubljani, drugače ne.   — I Glede .na to omenjamo,   da k   osnovanju I prvega jugoslovanskega denarnega zavo-I da v Trstu je dal inicijativo g. Mihael Voš-I n»ak, ki je tudi interveniral   pri   ustano-I vitvi.
I Prodaja gro?.dja. — V nedeljo, dne 21. I t, .m. ob 2. popoldne se bo v državnem I trtnem nasadu v Mitrovdci i>ri Žmittju, v I torek dne 23. t. m. ob 2 popoldne ina v dr-I žavnem trtnem napadu v Tržiču (Monial-I cone) prostovoljno prodalo dražbenim I potoni v prvem kakih 1200 kg v drugem I 1500 kg lepega grozdja za mi pravo vina I boljih vrst.
Razne vesti.
Svetovni rekord nemškega letalca. —
11. t. m. ob 6. zjutraj se je letalec Faller dvignil v Freiburgu m ob tri četrt na 7. uro pristal na 1400 metrov visokem Feld-bergu. S tem je Faller postavil nov svetovni rekord.
Medvedje so raztrgali krotitelja v me-'iiažeriji Bottlock v Gentu. Navzočega je bilo vse polno občinska. Po krotitelju je planil najmlajši medved, za njim drugih 7. Izmrcvarjeno -truplo so s težavo potegnili izpod medvedov.
Velika tatvina je bila izvršena v ek-spresnem vlaku Jersev City v Ameriki proti jugu. Ukradena je bila železna blagajna z vsebino 300,000 dolarjev.
Pod vlf»k se je vrgel na črti v bližint Herpelj neki 23 letni voznik Josip Kisič. doma blizu Pazina. Vsak ga je strašno raz-mesaril in mu razbil glavo.
Borzo za kupčijo z dekleti je na podlagi zaupnega naznanila odkrila varšav-j ska policija v nekem •tainošnjem 'hotelu. Na borzi so'se zbirali kupeevalci s človeškim mesom s celega sveta. Policija jih je veliko število zasačila ti našla pri njih nad 70.000 rubljev, ki so bili namenjeni za »blago«.
Kolera na Balkanu, — BukareSt 11. Odkar je izbruhnila kolera, je obolelo za njo 1555 oseb, 6T>l jih je umrlo, med njim' 79 vojakov, 159 bolnikov pa je ozdravelo. Bolnih je še 735 oseb. Belgrad 11. Zbolelo je za kolero 1224 oseb, dzdravelo 370^ umrlo 277, bolnih je še 577 oseb.
Židovsko   vseučilišče v Jeruzalemu.
--- Dunaj, 11. septembra. Enajsti židovski
kongres je izvolil komisijo, ki naj pripravi
ustanovitev židovskega vseučilišča v Je-
I nmx^cm^ m katero je zbranih že 400.000.
I     Odfovoml urednik in fxdt|«tel| I v i n K i v e I L v Oorid. I TMnt tOorilka nilrinut A. OibrUtk (odfov. |. rubCI«), |     Ztluga: rnilbi i« UdaJ«n|» IIMov »So««« In tPKmonc«.
Lahko razreSIJlvo vprašanje je, zakaj
';a gospodinja zahteva samo. Kolinsfco
|,to primes: Zato, ker je to najizvrst-kavni prMatek sploh, in zato, 'ker je
Ljini pristno domači "kavni   »pridatek.
{tkomalo,   naše gospodinje so s Kolin-
I kavno primesjo v vsakem oziru nezadovoljne, zato kupujejo samo ta ii pridatek. — Pri nakupovanju pazite ¦o na varstveno znajjpjeo. »S5gfoi«,J«>r. zabojčkih in zavitkih s to   varstveno*
Ifiiko je res pristna in izvrstna Kolinska
ha primes.
ilius Guttman * sin
fgoaraa sodoo. osskanlzsa - Ogersko
juja SOlla   lil  CeUrC   iz  suhega ¦avonskega hrasta vsake velikosti.
leSlllatea se Izorli takoj.
Zdravnik
Dr. Just Bačar
ordinira v ulici Tre Be iftev. 9.
i"'flM,1-   J»y  >",-uj ,, v^.-»^rT
Odoetnih
r. Stanič
je preselil v sosednjo hišo.
Pisarna je  sedaj v prvem dstropji na glavno pošto.
:- Slovenska higjenična -:
brivnka
v Gorici, Ozka ulica št 1 (Via Stretta)
se priporoča slav. občinstvu za  obilen  obisk. Sprejema tudi   mesečne  abonente  po zmerni ceni. Za dobro  in  čisto postrežbo jamči edini slovenski brivec someščan
hudouik Čoter.
Prosim le PALMA podpetnik!.......
-----------------Isti je najbolj trpežen med vsemi.
«4=
v veliki množini
iz slavonskega in domačega bukovega in hrastovega lesa izdeluje in prodaja sodarska zadruga v Tacati, pošta Št. Vid sad Ljab-
ljaao, postaja Vižmarje. Sodi so v skladiščih v velikosti  od 60 It.
do 100 hektl. po jako nizkih cenah. Za  vse od  nas poslano blago se jamči.
Dogovori pismeno po našem ceniku.
=>•
Češko-BudejoDickg papfroujj prumgsl - f|
i b s s s s s a s- L Budejeroice.
KUPUJTE LE ČIRI L-METODOV PAPIR 2A SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA =====  IN METODA V LJUBLJANI.--------

I  Začetek šolskega leta!
Slavnemu občinstvu ulju dno naznanjam, da sem zapii
podružnico v Gosposki ulici.
Izgotovljene obleke za   gospode  in  otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI št. 11
tnasprotl iznoznenra trgal.
Z odličnim spoštovanjem
I. Felberbaiun.
m
m
i
i*
i i
i
Vse potrebne šolske potrebščine kakor: šolske knjige, različne zvezke, svinčnike, črtala, barve
Šestila itd. se dobi po jako zmerni ceni           H
u knjigarni fi. Gabršček |
u Trgovskem domu.         I
igas^ss^s^a&sss^s^s
Ivan Kraoos-Gorica
IfelekOrlSfne,   za   vsakega   posestnika -senožeti   neutrpljive M> ^ ftOSflnjB StrOfC vs«h sistemov kakor: izvirne amerikanske                     [Sj
fei      FlCFDIM^"!*'     ki    so   Priziiano   najboljši,    dalje: igi
rf. „IJ*L1^1KIVH\*   , „jDhnston"   Osborne „tor-[f
! m tnlck", nZmaf itd.                                                            fg
^^                  na Koran It. It.
a vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,       jt-gLSg » tudi velika izber usnjatth torbic, kovčegov  za potovanje,      *• —^— -¦ ^~    ; ' in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- | ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. - Nahrbtniki za planince.
Odvetnik
r. Fran Gabršček
—— v Gorici, Via Caserma štev. 13 ——
irejme spretnega stenografa.
ter grabile «n Obračalnike za seno, čistilne in navadne mlatilnice, slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
FR. STUPICR V LJUBLJRH1
Marije Terezije cesta št. 1. NatoeCla zaloga orodla In ieleznlne ter stavbnega mahala.
Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na
Mlianska kreditna banka podružnica v Gorici
Mala
Mnbllana, podružnice: Celle, Celouec, Sarajsoo. Spllf, Trst.
Delniška glavnica K «.«00.000 Rezervni zakladi K 1,000000.
Vloge na knjižice po 43|4
f P in prodaja vrednosinih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja, »včenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
, v tekočem računu po dogovoru.
Eskont menic.                          I     Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Safcs.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
K Orufovka
PAIM*
Borica, Raštelj 3. Zaloga usnja,
J Lekarna Crisfofaletti
t                 v Gorici.
4
S
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Vta Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, Sol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah, kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. ios-26     Poslnži se s proračuni in prospekti.
I ŽELODČNE KAPLJICE J
J          z znamko sv. Antona Padovanskeaa.          $
Zdravilna moč teh  |
kapljic je neprekosljiva.  »
— Te kapljice vredijo  t
redno prenavljanje,  f
Ce se jih dvakrat na dan  J .
ˇ VB^^^^F/ Esejih «,««»««. u»uau ^
•  \vmarc303sr/  p0 je(jno žličico popije. 4
Okrepe pokvarjeni že- 4
lodec, stort, da zgine I
J     (Varrtveii* znamka).  V JCratkdm ČaSU OmO-   •
S tica in žiTotna lenost (mrtvost). Te $ A kapljice tudi storž, da človek raji j6. »
I      Cena steklenici 60 vin.      o
mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zueikou ROŽllSr & C^ — Gonca» *ll{ sadnega trga.
Najcenejši nakupovalni vir. ¦NT* Ha drobno In debelo.
SsisioMettijeva pijača iz kine |'
Slooencl!
Podpirajte in poslužujte se
I  Prve slovenske brivnice
!                       v Gorici,
_                                                        .    Gosposka ulica štev. 1  (nasproti    ontu).
*   '     S 1         naiboliš«   Drioomoček    nrJ & \                Postrežba solidna in snažna.
•  lil   ŽGltJZa, zdravljenju s trskinim oljem*. * j Za obilen obisk se priporoča
c        '                                                         A j                             FRAN NOVAK, brivec in IasniCar,
y Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. »
*              i
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. 1. Eržen
GORICA
Jas. lterdi tefiallSEe Sten. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
*/sake vrste.
Onflnlra o sooiem ateljeju
.od 9. are dop. do 5. ore pop.
IZIDOR NANUT |
auforizouana sfaubena fordka; $ dJ01*iC!
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu   za vsa
stavbena dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune  in   kolavdatije   po
najnižjih cenah.
Kupujte samo dvokolesa „Ggrf CL" in „1
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodid za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Q!l§!sa! Iffcfaila  so najprak-za  vsako  hišo.   Isti  služijo  za  vsako-
vrstno šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče[ brezšunrao in je jako-trpežen. Puške, samokrese, siamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
na Stolnem trgu št. 9. CORICA.
Kemična tvornica Traiskirchen pr'. Dunaja LIEBLEIM & C.o
Cementna malta, beton, apnena  malta napravi neprodorno za vodo samo
STEARIT   (obl. zavarovano).
Najidealnejše  sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmošana s Stearitom ima f 0—100$ vočjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno).
Edina prodaja in zastopstvo : F. P. Vidie &  Konip. — Ljubljana.
Ljubi  moj kam
greste ?
k BATJELU
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po novo tlvokolo, Micki. i»o Šivalni stroj, Jo«© po gru-
mofon iu TuSe po kmet. stroj.
Tam Je  velika zaloga in  mehanična   delavnica,
Prodaja na obroke. Ceniki fraako.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ultca št. 2
uelika zaloga == = o!jkinega olja
prve vrste
njiitiiil Mrli iz Istri, Diliiclji. Kiileiij, kri to 911«
n prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112
120. 121  1-36. M4, I"60, 1'80, 2*-, 2*40
sa iači po 72 fin.
------    Na debelo cene ugoctae.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo fle pušča kupen do  popolne  vporabe olja; po
vporabi se spet zameni 8 polno. Pravi vinski  kis in  navaden.  Zalog« —------------mit« in sveč.---------------
Cene zmerne.
Odlikovana pekarija in siadčičarna
Karol Draščik
v Gorici, na Komu v (lasni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah '
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Jas. Terplrs.
Na sredi HaStclJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Majcenejo kupovališfie niroberSkega in  drobnega blaga ter tkanin pr«je in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivenke za šivalne  stroje. POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje*
Svetinjtce.  —  Rožni venci.    -  Masne knjižice.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje,
kroSnjarjc, prodajalce   po   sejmih in  trgih
ter na deželi.
Emanuel & Oskar Kraus
TRST, Via S. Nicold Štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih naprav vseh vrst in električne lučii, in moči.                   v
Slavno zastopstvo draždanske tovarno motorjev na plin prc| Horie Hille v Bresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdko Adolf Aidinger v Obertttrkheim pri Sinttgartu. Universalni strugaini stroji, okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratfs in f ran ko.
F. P. IfidiC $ RcmPc liubllana
fonaraa larezanih sfreinlkon ponudi v v&aki poljubni množini cinolno zarezani
strešnik-zakrivač
:• s poSevno obrezo in priveznim nastavkom. •:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pret
* Naipreprostejie, najceneiie In naJtrpetneJSe krili« streh sedanjosti. ¦:
Na željo poSljemo takoj vzorce in popis.                         Spretni zastopniki se sprejmejo