Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
m
Leto XVI. - Štev. 5 (778)
Gorica - četrtek 30. januarja 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
Kaj je s koreninami našega Francija priznala pekinško vlado
življenjskega drevesa?
OTROŠKI JOK
ZAMENJUJE HRUP AVTOMOBILOV
Predlanskim je Slovenija zapisala v knjigo navorojenih 17.853 novorojenčkov, lani le 13.324 — Francija je imela pred leti podobne probleme.
če bo diagram števila rojstev še v naprej tako trmoglavo silil navzdol, potlej že čez nekaj let ne bomo imeli več nobenih problemov okoli zdaj hudo pomanjkljivega posteljnega fonda v naših porodnišnicah, si ne bomo belili glave kot danes s pomanjkljivim šolskim omrežjem, ne bomo ugibali o sredstvih za organizacijo otroškega varstva in mlečnih kuhinj, saj bo postal otroški jok nekaj nenavadnega. Hkrati pa se bo prirodni prirastek v Jugoslaviji približal tistemu usodnemu minimumu, ki je nerazumljiv začetek konca neke narodne skupnosti. Predlanski prirastek predstavlja številko 254.733, letošnjega statistika še ni ugotovila.
Umrljivost dojenčkov je neznatna v primerjavi z minulimi leti, rojstev pa je iz leta v leto manj. Kosovo in Metohija sta edina, ki sproti »popravljata« diagram števila rojstev v Jugoslaviji, toda njun vpliv na skupno jugoslovansko rast še zdaleč ne predstavlja kretnice v ugodnejši položaj.
Vsaka republika daje svoje. Tudi Slovenija daje svoj delež, ki pa je med drugimi na zadnjem mestu.
»TISOČ IN PETSTO LET KRVAVIŠ, IZKRVAVEL NISI...«
Cankarjev Kurent je pel o uporni vitalnosti slovenskega življa. Vihre in tuje de-spotstvo ga niso uničili, uničuje pa sam sebe zdaj, ko bi razum pričakoval njegovo naj silovitejšo rast.
Abortusov je iz leta v leto več, število mentalno defektnih otrok raste, emigracija je na dnevnem redu in za primer — Komen, kjer se je v enem letu izselilo 200 domačinov — ni osamljeno opozorilo.
Nehote dobe globok smisel besede prvega slovenskega pediatra dr. Bogdana Der-ča, ki jih je napisal leta 1947: »Od prve svetovne vojne sem prepričan, da slovenski narod biološko.propada!«
Pokličimo na pomoč suho statistiko z uvodom, ki bi bil lahko rezultat nevezanega razgovora kjerkoli, v kateremkoli podjetju.
V tovarni »Tops« smo se pogovarjali z mlado ženo. V tem kolektivu je 42 že poročenih parov, 21 jih je zaročenih. Dohodek mlade žene je 46.000 din mesečno. Prav toliko zasluži njen mož. Zgradila sta si hišo, zadolžena sta preko glave, imata enega otroka in razmišljata o — avtomobilu.
»In bi hoteli še kakšnega otroka?« smo vprašali mlado ženo.
»O, seveda bi, toda...« Za tistim podčrtanim »toda« je bilo izgovorjeno vse. (Da, če bi bila lahko doma, če bi bilo več denarja, če bi bilo več igrišč, če bi bilo več udobnejših in prostornejših stanovanj, če...)
Predlanskim so bile sklenjene v Sloveniji 13.703 zakonske zveze, lani 14.941. Toda predlanskim je Slovenija zapisala v knjigo novorojenih 17.853 novorojenčkov, lani le 13.324. Predlanskim je bilo sodno razvezanih 865 parov, lani 1068.
V Sloveniji je zdaj okoli 470.000 gospodinjstev, nekaj nad 140.000 otrok od 0. do 4. leta starosti, 151.000 otrok od 5. do 9. leta in 145.000 otrok od 10. do 14. leta. Pri tem je še zmerom nad 180.000 samcev in
187.000	neomoženih deklet, blizu 4700 razvezancev in nad 9000 razvezank.
Že površna presoja o teh številkah je lahko vzrok za zaskrbljenost. Kakorkoli obračamo, ostajamo pri dejstvu, da je stopnja porasta v Sloveniji komaj 7, tam v Metohiji 22, v Bosni in Hercegovini 17, v Crni gori 14, v Srbiji 11 na tisoč.
“TU POGLEJ, TU POMISLI, TU NAVRI!«
Verz Otona Zupančiča, namenjen pediatrom leta 1932, sodi zdajšnjemu razmišljanju.
Ne le bežni razgovori z mladimi zakonci, pač pa tudi statistika potrjuje njihove namere v življenju, v vsakdanjem boju za svojo eksistenco.
Najpoprej se vsak zasuče okoli osebnega dohodka. Upravičena sla po denarju je izražena v ukaželjnosti mladih ljudi. Predlanskim je položilo izpite za kvalifikacijo
10.000 delavcev, lani 17.600, a leta 1958 komaj 7000. Spreminjanje kvalifikacijske strukture delavcev in uslužbencev seveda vpliva na formiranje povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki se je lani v Sloveniji približal okroglim 30.000 dinarjem, kar je dokaj nad povprečjem v drugih republikah.
Višji osebni dohodek — več ustvarljivih želja! še predlanskim je na račun raznih kreditov dolgovalo bankam in trgovini
120.000 dolžnikov (najemnikov kredita!) 3 milijarde in 300 milijonov dinarjev, lani beleži statistika 188.000 dolžnikov, ki dolgujejo 16 milijard in 600 milijonov dinarjev. Primerjava dolžnikov in dolgov govori v prid dražjim nakupom in nič čudnega ni potemtakem v dejstvu, da je bilo v Sloveniji predlanskim 24.000 motorjev in 23.700 avtomobilov, lani pa je drvelo po naših cestah 29.000 motornih koles in že 30.874 avtomobilov.
Skladno z osebnimi dohodki se cene raznih proizvodov — predvsem motorjev, avtomobilov, da ne podčrtamo razne gospodinjske mehanizme, radijske aparate, ki jih je bilo lani v decembru v Jugoslaviji že nad 2 milijona, in televizijske sprejemnike, ki so že presegli število 130.000 — v tolikšni meri dostopne, da vsakogar opogumljajo pri iskanju kredita, pri nakupu, mu dajejo impuls pri štednji.
Mimogrede: leta 1961 je bilo na hranilnih knjižicah v Jugoslaviji nekaj nad 24 milijard dinarjev, lani 30 milijard, letos še za nekaj milijard več!
Vse tole je seveda povezano s številom rojstev, s prirodnim prirastkom, z oblikovanjem odnosa do otrok; v vseh teh številkah tiči odgovor na vprašanje, ki sl ga bomo bržkone zastavili čez deset ali dvajset let, ko bomo ugotavljali, da imamo preveč šol, preveč postelj v porodišnicah, preveč denarja za mlečne kuhinje in za otroške jasli, preveč vsega za otroke in za njihovo rast, mnogo več kot smo imeli kdajkoli, recimo tam nekje v letu 1963.
»NAROD, ENKRAT BLAGOSLOVLJEN, DEVETKRAT OBSOJEN,
KAKO SI ŽIVEL, KAJ SI DOŽIVEL?«
Ivan Cankar je bil neusmiljen s svojimi vprašanji. Veljala so njegovemu času, odmevajo dandanes.
Res, kako živi današnja štiričlanska družina pri nas? Statistika pravi: ob povprečnem dohodku 610.000 din letno porabi družina v Sloveniji približno 230.000 din za prehrano, 25.000 din za'tobak in pijačo, 87.000 din za oblačenje; 34.000 za stanovanje,
35.000 za opremo stanovanja in 23.000 za razsvetljavo in ogrevanje, 42.000 za kulturno izživljanje ter za ostalo 32.000 din. Pri tem daje slovenska družina približno
68.000 din letno na račun raznih kreditov in so v končni vsoti izdatkov njeni dohodki manjši od Izdatkov, kar seveda prekriva z najemanjem novih kreditov.
Ugotovitve statistike (ki so predvsem povprečne!) vsekakor kažejo na minimalna razpoložljiva sredstva za zadovoljitev tistih želja, ki so v prenekateri mladi družini vsakdanji imperativ: televizija, avto, hladilnik, pralni stroj in potovanja... še leta 1958 smo imeli v prometu komaj 322 avtobusov, zdaj jih imamo nad 600, takrat smo prevozili okroglo poldrugi milijon potnikov, zdaj se približujemo petemu milijonu.
Kaj potlej ostaja za otroke?
Ob ljubezni — otroški dodatek! Ta je že dolga leta neizpremenjen in ostajamo pri desetih milijardah, ki jih Izplačujemo na račun 300.000 otrok, kolikor jih je.
In če bi otroški dodatek uporabili kot spodbudo za skrbnejši odnos do rasti mladega rodu, kdo ve, če bi s tem ne spod-
Sklep francoske vlade o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s komunistično Kitajsko je naletel v zahodnem svetu na splošno neodobravanje, v Washington:u in Bonnu pa pravo razburjenje. Posebno odločno je 'izrazila svoje negodovanje zahodnonem-ška vlada. Kancler Erhard je poslal v Pariz na lice mesta ministra Kroneja, da opozori predsednika De Gaulla na grobo kršitev francosko-nemške pogodbe, ki predpisuje medsebojno obveščanje o važnejših mednarodnih diplomatskih korakih. Erhard je še posebno hud, ker mu ni francoski predsednik omenil svoje namere o priznanju Pekinga med obiskom v Parizu prejšnji mesec.
Tudi ameriška vlada je odločno reagirala na ta nepričakovani francoski korak ter svoje negodovanje izrazila v posebni diplomatski noti. ZDA ise zlasti bojijo, da bi francoski sklep sprožil cel val priznanj po drugih državah. Da bi omilili eventualne posledice, prepričujejo Čangkajška {predsednika kitajske vlade na Formozi), naj bi sprejel tezo o dveh kitajskih državah. Formoška vlada pa grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosov z vsemi državami, ki 'bi priznale pekinško vlado. Prav zaradi tega se je nekoliko zavlekla izvedba sklepa pariške vlade.
Zadnji trenutek pa se je zvedelo, *da
komunistična Kitajska zahteva od Francije prelomitev odnosov s Canigkajškom. Tako se Francija po enem dnevu priznanja Mao-ve vlade že nahaja v neprijetnih preglavicah.
Po obisku Fidel Castra v Moskvi
Po večdnevnem bivanju je kubanski diktator Fidel Castro v naj večji tajnosti zapustil Sovjetsko zvezo. Na enak način se je vršil tudi njegov prihod v Moskvo. To je pač tipična diplomatska praksa neustaljenih ljudi.
Iz zaključnega poročila, ki je bilo objavljeno nekaj ur po odhodu, zvemo, da je sovjetska vlada obljubila Kubi izdatnejšo gospodarsko pomoč. V zameno pa je moral Castro podpreti stališče »miroljubne koeksistence«, ki ga Hruščev zagovarja v mednarodnih odnosih. Kremeljski prvak je namreč kubanskega voditelja ob prihodu v Moskvo takole pozdravil: »Dobrodošli, sami se boste lahko prepričali, da pri nas ni tako vroče kot pri vas.«
Se pač vidi, da je Hruščevovo voščilo imelo nekaj uspeha.
/T®- t, j
Kancler Erhard v Rimu
V nedeljo 26. t. m. s^a prispela na večdnevni uradni obisk v Italijo nemški kancler Erhard ter zunanji minister Schroeder. Tako nemški kot italijanski tisk poudarja veliko politično važnost obiska nemških državnikov v Rimu. To pa zaradi tega, ker Erhard v Rimu nekako zaključuje svojo diplomatsko turnejo, ki je obsegala Pariz, Washington, London. Poleg tega sta se Italija in Zahodna Nemčija zaradi enostranskega postopanja Francije znašli rta skupni liniji.
Uradni razgovori z italijanskimi državniki so se pričeli v ponedeljek. Dnevnega reda niso določili, toda ni nikaikega dvoma, da se bodo med razgovori dotaknili naslednjih vprašanj: odnosi med Vzhodom in Zahodom, združitev Evrope, carinska pogajanja »Kennedyjeva runda« ter razna dvostranska nemško-italijanska vprašanja.
Johnson in razorožitev
Na razorožitveni konferenci v Ženevi je ameriški delegat Foster prebral poslanico predsednika Johnsona, ki vsebuje najnovejše ameriške predloge na področju razorožitve. Po mnenju ameriškega predsednika bi popoln sporazum bilo mogoče doseči glede petih točk.
Največ zanimanja je vzbudil predlog, ■ naj bi ZDA in Sovjetska zveza postopoma
budili sle za avtomobili In sploh za udobnejšim življenjem!
Francija je Imela pred leti podobne probleme, danes jih nima. Italija je znala uskladiti število rojstev z umrljivostjo in se njen diagram prirodnega prirastka rahlo vzpenja. Avstrija dohiteva zamujeno v prvih povojnih letih...
Vrata tega problema pri nas so na široko odprta. V Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji.
(Po Ljublj. nod. dnevniku)
Dobesedno smo ponatisnili članek Iju-bjanskega časopisa ne samo zato, ker nas zanima življenje v Sloveniji, temveč tudi zato, ker je po naših družinah v zamejstvu položaj enak, a ko ni še slabši. Naj premislijo starši, naj premislijo vzgojitelji, naj premisli mladina, ki se pripravlja, da ustanovi družino. Zoper naravne zakone ne more noben narod brez kazni grešiti, še najmanj majhen narod kot smo Slovenci. Sv. pismo pravi: »Bog se ne pusti za-smelio\'ati!« (Ured.)
Volilni zakon
za Furlanijo-Jul. Benečijo
Za poslansko zbornico je -končno tudi senat izglasoval volilni zakon za avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko Benečijo. V veljavo bo stopil kakor hitro bo objavljen v Uradnem listu.
Volitve v deželni zbor so torej pred durmi. Po členu 4 statuta samoupravne dežele morajo biti volitve razpisane v teku štirih mesecev po objavi volilnega zakona. To pomeni, da znamo imeti deželne volitve že maja ali najkasneje meseca junija.
Dežela je razdeljena na pet volilnih okrožij, ki sovpadajo s sodnijskimi okrožji. Le ■ občino Devin-Nab rezino so izjemno dodelili tržaškemu okrožju. Ostala okrožja pa so: Gorica, Videm, Pordenone in Tolmez-zo. Deželni svet bo sestavljalo 60 poslancev, v razmerju eden na vsakih dvajset tisoč prebivavcev ali na ostanek več kot deset tisoč prebivavcev. Na Trst z okolico odpade tako sedem poslanskih mest.
začeli odpravljati proizvodnjo tako jedrskih prvin kot vsega jedrskega strateškega orožja. Začeli naj bi pri reaktorjih. Končno naj bi sklenili sporazum o mednarodnem nadzorstvu nad prepovedjo vseh a-tomskih poskusov.
Sovjetski zastopnik Carapkin ni ocenil Johnsovih predlogov, ker čaka navodila iz Moskve.
Predsednik Johnson je tudi ugodno odgovoril na Hruščevovo novoletno poslanico, v kateri je sovjetski ministrski predsednik predlagal mirno reševanje vseh obmejnih in drugih ozemeljskih sporov med državami.
Paceiardi izključen iz PRI
Razsodišče italijanske republikanske stranke je enoglasno sprejelo sklep, da se poslanec Rodolfo Pacciardi izključi iz stranke, ker se med glasovanjem o zaupnici Morovi vladi ni držal strankine discipline. — Kot znano je republikanski prvak zavzel odločno stališče proti vladi levega centra. Kakih večjih pretresov v republikanski stranki ni pričakovati. Vsekakor se zdi, da je ta stranka v Italiji v zatonu, saj ima le par poslancev.
Velika Britanija
trka na evropska vrata
Na zasedanju ministrskega sveta Zahodne evropske zveze (ZEZ) sredi prejšnjega tedna v Londonu je angleški zunanji minister ponovno izrazil željo, da bi angleška vlada bila prisotna pri pogajanjih za evropsko združitev tako na gospodarskem kot na političnem področju. To svojo zahtevo je oprl na programsko izjavo Zahodnoevropske zveze, ki dobesedno pravi, da je namen te organizacije »pospeševati evropsko integracijo«.
Meniški, belgijski in holandski zunanji ministri so brž podprli Butlerjevo zahtevo, medtem ko sta se Italija in Francija omejili vzeti to na znanje. — Druga točka dnevnega reda je bila razprava o trenutnem stanju odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Spričo zastoja v pogajanjih za vstop Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče, so razgovori v okviru Zahodnoevropske zveze znatno pridobili na svoji politični pomembnosti. To pa zaradi tega, ker je ZEZ edina meddržavna evropska organizacija, v kateri sedi kot polnopravna članica poleg držav šestorice SET-a tudi Velika Britanija. Ustanovili so jo leta 1954 po propadu Zahodne obrambne zveze. Doslej je biila malo poznana in je živela bolj v ozadju, ker jo je Skupni evropski trg prerasel. Kakor hitro pa se je v SET-u zataknilo, so državniki odločili, da se nadaljnji stiki med šestorico in Vel. Britanijo vzdržujejo v okviru Zahodnoevropske zveze. To bodisi na parlamentarni kot na ministrski ravni.
RAZNE NOVICE
Izstrelili so največji ameriški satelit
Z baze v Kaliforniji so pretekli teden izstrelili doslej naj večji umetni satelit, ki ima namen služiti kot obveščevalna postaja. Satelit, imenovan »Echo II«, so izstrelili z raketo »Thor-Agena-B« in ima obliko ogromnega balona, ki se je po izstrelitvi napolnil z zrakom in zadobil težo 347 kg ter premer 41 metrov. Visok je kot 13-nad-stropna stavba in ga bomo lahko videli tudi s prostim očesom. Satelit je že začel s svojimi televizijskimi oddajami.
Dramatičen vzpon
Po dolgih urah pričakovanja se je vrnil v Valiesinello plezavec Cesare Maestri. Bil je v zelo slabem stanju in ves okrvavljen. Povedal je, da je pri plezanju na Crozon di Brenta hotel rešiti nahrbtnik, ki je obtičal na neki ostrini, a je pri tem izgubil ravnotežje in padel vso dolžino vrvi, o krog 15 metrov globoko. Tu je obvisel brez zavesiti, ker se je med padcem večkrat u-daril v glavo. Koliko časa je tako visel z glavo navzdol, ne pomni, a ko je spet prišel k zavesti, je bila moč njegove volje to-
lika, da je začel plezati navzgor in je plezal vso noč, ker bi drugače zmrznil. Šele drugi dan opoldne je prišel v Valiesinello, od koder so ga takoj prepeljali v bolnico v Madonna di Campiglio.
Žrtve mraza v Iranu
Pravi sibirski miraz je zajel državo Iran ali Perzijo. Nad šestdeset ljudi je zmrznilo. Na visokih planotah, kjer je toplomer padel tudi na 30 stopinj pod ničlo, je blokiranih na stalisoče glav živine s pastirji. Dovažajo jim hrano s helikopterji.
Iz Rusije pa poročajo, da tako mile zime že davno ne pomnijo. Kaspijsko jezero, ki je bilo v tem času pod debelo ledeno plastjo, je letos le tu pa tam zamrznjeno.
Nov slovenski mladinski film
V Ljubljani predvajajo nov slovenski mladinski film z naslovom »Srečno, Kekec«, ki je nadaljevanje zgodbe o priljubljenem Kekcu iz znane povesti pokojnega pisatelja Vandota. To je prvi slovenski barvni film s sinkronizacijo. Režiral ga je Jože Gale. Posnet je bil v slovenskih Alpah delno na višini preko 2000 metrov.
Mesec za kafofiaSfttt lisk
OB NEDELJI KATOLIŠKEGA TISKA 2. FEBRUARJA
Očetova beseda
Sv. oče Pavel VI. je zadnje dni preteklega meseca sprejel v posebni avdienci urednike, sotrudnike in prijatelje francoskega katoliškega dnevnika »Croix du Nord« (Severni križ). Ob nagovoru, ki ga je imel nanje, je med drugim rekel tudi naslednje:
»Dragi sinovi Francije, ljubite vaš katoliški tisk, širite ga, radi mu posvetite svoj čas, svoja sredstva, svoje sile. Maloltatera naloga je v današnjem svetu tako važna kakor je ta.« (Osserv. Romano, 30.-31. decembra 1963)
Ali niso te besede sv. očeta namenjene tudi nam prav na današnjo nedeljo? Na pravi poti smo torej, ko se trudimo, delamo in žrtvujemo za dober slovenski tisk. Papeževe besede naj nam bodo v bodrilo posebno to nedeljo.
Nadškofov zgled
Italijanski katoličani goriške nadškofije imajo svoje škofijsko glasilo »Voce Diocesana«. .Izhaja na osmih straneh. Sami čutijo, da je to premalo. Zato je g. nadškof sklenil, da se list preuredi in poveča. V ta namen je ukazal, naj se preteklo nedeljo 26. jan. obhaja po italijanskih župnijah nedelja za katoliški tisk. Kar se je tudi zgodilo. »Voce Diocesana« razlaga tudi, kakšni razlogi so privedli nadškofa, da je prišel do sklepa, da poveča in preuredi katol. tednik v škofiji. Glavni je ta, da vsako občestvo, vsaka večja skupnost potrebuje glasilo, da v njem obravnava predvsem lastne potrebe, goji domačo tradicijo, je pogonska sila dobrih pobud v občestvu.
Slovenski verniki goriške in tržaške škofije imamo poleg omenjenih razlogov še tega, da razen Katoliškega glasu imamo tako malo drugega dobrega tiska, da ga damo v roke našim ljudem. Italijani, ki so prepolni vsega, čutijo potrebo še po lastnem večjem in dostojnejšem glasilu, toliko bolj moramo skrbeti mi, da svoj tednik ohranimo in ga še izboljšamo ter po možnosti povečamo.
Potreba naših ljudi
O usodi KG smo med drugimi prejeli tole pismo:
»Katoliški glas« ima pri nas naslednjo pot: Ko ga preberem jaz, gre v čakalnico, kjer ga ljudje berejo, ko čakajo, da pridejo na vrsto v mojem uradu. Od tu gre v bolnico — enkrat v eno, potem v drugo — in zopet naprej. Največkrat ga seveda ne dobim več nazaj; jaz sem pa vesel, da naši katoliški bolniki nekaj pametnega dobijo v roke.
Štajerci in oni s Kranjskega le gotove stvari pregledajo, Primorci in oni iz okolice Trsta pa vse prelistajo in natančno preštudirajo. Članki so brez dvoma zelo dobri. Ko tu čitam časopise, vidim, da je v tem listu vse isto, pa prav dobro razloženo stanje sveta.
Srečno novo leto in pogumno naprej!
Msgr. Stanko Grims, Merlebach, Francija
Pismo slovenskega izseljenskega duhovnika v Franciji je pač dovolj zgovorno. Ce še kdo dvomi, ali ima KG svoje poslanstvo, mu priobčeno pismo more vse dvome pregnati. Naš tednik ima svoje poslanstvo med slovenskim ljudstvom tu in v vsem zamejstvu. Le škoda, da ga ne moremo še bolj razširiti. Glede kvalitete člankov, ki jih priobčujemo, ste tudi slišali glas, ki nam ni v nečast, čeprav vemo, da se da tudi KG kritizirati in da ga kritizirajo. Toda kje je na svetu človeško delo, ki bi bilo popolno? Poleg tega ne pozabimo, s kako skromnimi sredstvi razpolagamo v primeru z drugimi časopisi. Naš tednik je pa kvalitetno dober tudi zato, ker je svoboden. Nima gospodarja nad sabo, ki bi mu ukazoval, kaj mora in česa ne sme priobčevati. Edini gospodar nam je vest.
Kdor ljubi svobodo, bo zato bral in naročil Katoliški glas; kdor ljubi diktaturo, mu je in mu bo nasproten. (Ured.)
tjz življenja Cerkve
Ceferin Nemuncura(Moč molitve)
Spreobrnjenje svetega Pavla je danes.
Sveti oče rimskim plemičem
Sveti oče je nedavno dejal rimskim plemičem, da so se časi spremenili in da razmere zahtevajo, naj se Cerkev prilagodi novim razmeram. Zato jc plemičem delikatno, toda pogumno povedal, da se v bodoče ne bo več posluževal njihovih uslug. Praktično jih je odslovil. Časopisi pravijo, da je to prvi korak za preosnovo rimske kurije. Vatikan naj zadobi značaj duhovnega središča brez nepotrebnega zunanjega svetnega bleska in navlake, ki se je skozi stoletja nabirala. Včasih je bilo vse to primemo, danes pa je v popolnem protislovju z duhom časa. Ne vemo še, kako bo sveti oče svoje načrte izvršil in uredil bodoče življenje v Vatikanu. Sveti oče je povabil plemiče, naj se posvetijo apostolatu, dobrodelnosti in naj pospešujejo v svojih družinah duhovniške poklice.
Nastop tržaških cerkvenih zborov
Konec aprila bo spet nastop tržaških cerkvenih pevskih zborov. Dvakrat je bil nastop v jeseni, a. se zdi, da je bolj primeren čas spomladi, zato bo letos prišlo do spremembe. Organizatorji nastopa želijo, da bi sodelovalo čim več cerkvenih zborov, čas za prijavo je do 31. marca. Nastop bo 27. aprila. Upamo, da se bo nastopa udeležilo tudi več slovenskih cerkvenih zborov.
Dobrodelna nabirka nemških katoličanov
V preteklem letu je dobrodelna ustanova nemških katoličanov Misareor zbrala 12 milijonov 750 tisoč dolarjev. To je doslej največja vsota, ki so jo zbrali v enem letu. Vsota je bila razdeljena med potrebne po svetu. Dobrodelni ustanovi predseduje kardinal Frin-gs.
Umrl je G. Ricciotti
V Rimu je umrl svetovno znani svetopisemski strokovnjak Giuseppe Ricciotti. Njegovo Življenje Jezusovo je v italijanskem jeziku doseglo 14 izdaj in okoli 15 prevodov v razne jezike. Slovenski prevod
je pripravil Rafko Vodeb, izdala pa ga je Mohorjeva družba v Celovcu. Med strokovnjaki je dobro poznana tudi Ricciottije-va knjiga o izraelski zgodovini. — Kdor nima še Ricciottijevega Jezusovega življenja v slovenščini, naj si ga oskrbi. To je res branja vredna knjiga.
Mednarodni liturgični kongres
V Mainzu v Nemčiji se bo od 21. do 24. aprila vršil mednarodni liturgični kongres. Tema kongresa bo koncilska konstitucija o liturgiji. Kongresa se bo udeležilo okoli tisoč liturgistov iz raznih dežel.
Kardinal Wyzsinski v Avstriji
V Avstriji pričakujejo, da se bo kardinal Wyzsinski 1. maja udeležil romanja v Marijino svetišče Mariazell. Romanje organizirajo člani katoliških mladinskih delavskih organizacij.
Marijine kongregacije po svetu
Mednarodna zveza Marijinih družb priznava Marijine družbe v devetdesetih deželah. Še bolj je razširjena dobrodelna u-stanova Vincenci j evih konferenc, ki ima svoje odseke v 91 deželah in državah. Najbolj razširjena je pa Marijina legija, ki deluje že v 1200 škofijah.
Marijine družbe po svetu štejejo sedaj 2 milijona članov. V jeseni so družbe praznovale 400-letinico ustanovitve. Poročajo, da so kongregacije po tej obletnici posvetile posebno skrb duhovnim vajam, zlasti zaprtim.
Kardinal Wyzsinski razlaga okrožnico »Mir na zemlji«
Z govorom o temi »pravica človeka do resnice, pravico, ljubezni im svobode« je pričel ta teden poljski primas Wyzstnski v cerkvi sv. Ano v Varšavi z vrsto verskih govorov, ki so posvečeni okrožnici papeža Janeza XXIII. Mir na zemlji. Kardinal je osebno poskrbel za poljsko izdajo omenjene papeževe okrožnice.
Zaključek svetovne molitvene osmine za cerkveno edinost. Pa sem ise spomnil dogodka, ki se je zgodil prav v teh dneh pred. tremi leti, tam daleč na južni polobli Rio Nagra (= črne reke), v južnem delu Argentine. Vedite pa, da je pokrajina Črne reke precej obširna, meri nad 200 tisoč km-. (Cela Italija pa 301 tisoč km2) Tiste dni sem bil v Choel Choel, kamor spada tudi Chimpay, kjer je bil 1. 1888 krščen Ceferin Namuncu-ra, sin znamenitega arau-kanskega poglavarja, »kralja pamp«, ki se je, kot zadnji indijanskih kacikov, moral ukloniti argentinski osvajalni vojski. Nove oblasti so vedno bolj potiskale siromašna indijanska plemena v hribovito Kordiljere. Salezijanski misijonar, katere je poslal tja sv. Janez Boško leta 1875, so evangelizirali in reševali, kar se je dalo. Saj upravičeno miazivljajo prvega misijonarja Janeza Kaljera, poznejšega kardinala, »civilisador de la Patagonia«, ki je s svojimi šolami in vzgojnimi zavodi toliko doprinesel h kulturi in napredku.
Vrnimo se k Ceferinu. Komaj enajstleten je že sprevidel, da bi mogel koristiti in pomagati svojemu rodu le, če se česa nauči. Oče, ki je dobil cin polkovnika, ga res pelje v Buenos Aires. V državni
V predsobi don Boskove pisarne je čakal odličen gospod s svojim sinom. Ko pride vrsta nanj, vstopi. Dečko je ostal v predsobi. Ko pozdravi don Boška, mu reče:
»Ali ste videli tega fanta? V razne zavode sem ga že dal. Povsod so ga izključili. Fant je že vse bral, vse videl, vse vrste lumparij naredil. Pomagajte mi. Ni hudoben; le brez vere je že. ...Mater in mene bo spravil v grob... Prosim vas, sprejmite ga v vaš zavod.«
Don Boško je malo pomislil, nato pa odgovoril: »Zakaj pa ne? Pokličite ga!«
Oče gre ves vesel v čakalnico po sina. Ta vstopi z rokami v žepih in prezirljivo pogleda don Boška. Ta se mu nasmehne. Oče ju pusti sama.
Don Boško, ki je imel poseben dar, da je osvajal srca, in moč besede, ki si jo je izprosil na dan prve svete daritve, ga je naglo ukrotil. Končno mu predlaga:
»Kaj se ti zdi? Bi morda hotel ostati tukaj?«
»Bi,« odgovori fant, »toda pod temi pogoji: L da mi ne govorite o spovedi; 2. da mi ni treba hoditi v cerkev; 3. da lahko odidem, kadar hočem...«
Kaj bi kdo izmed vas naredil pod takimi pogoji? Don Boško ni trenil z očesom. Takoj ga je sprejet, oostal je v zavodu. Svetnik se je z njim vsak dan pogovarjal na dvorišču; toda nikdar o verskih rečeh. Ko so drugi odšli v kapelo, je on postajal po hodnikih in si požvižgaval popevke po zadnji modi. Don Boško pa je molil in naročil, da naj molijo zanj. Prišel je dan, ko je fant le sprevidel, da se drugi dečki ne zmenijo za njegovo vedenje. Postajalo mu je dolgčas. Vstopil je v cerkev iz radovednosti. Potem je začel zahajati redno. Nekega dne se prikaže pred don Baskovo spovednico...
Ne vemo, kaj je pripovedoval don Bo-sku, niti ne, kaj je svetnik govoril mlademu srcu. Dejstvo je, da se je ta fant ves solzan vračal na svoj prostor, kjer je ostal dolgo, ves zatopljen v skesano molitev, poln nepopisne sreče, o kateri se mu prej niti sanjalo ni. Še se je vrnil drugikrat k spovednici. Nekega lepega dne pa je pristopil k angelski mizi. Od tedaj je postal drug človek. Ponižen, srčno dober tovariš. Don Boskova molitev in dd-bro prejeti sveti zakramenti, so dvignili tega reveža iz moralne revščine v bogastvo božje milosti. Dvoje peruti: molitev in zakramenti sta začeli delo\>ati — in zmaga je bila tu.
J. P.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Bravci pišejo
Dragi gospod urednik!
V predzadnji številki ste priobčili članek »Naš kulturni davek«, kjer -poveste žalostno resnico, da ljudje gmotno i-n moralno premalo podpirajo -dober slovenski tisk. Rad bi k .temu nekaj dodal. Zdi se mi, da bi ljudje že kupovali -katoliške liste in revije, toda primanjkuje požrtvovalnih posameznikov, ki bi -delali propagando za tisk;
šoli se ne počuti dobro. Po posredovanju bivšega predsednika republike Saenz Pena, pride v Don Boskov zavod. V katoliškem zavodu je zacvetela njegova plemenita duša. Tako hitro je ta »divjak«, »ind-io« napredoval, da je v kratkem prednjačil vsem v vedenju, učenju in svetosti. Z jekleno voljo se je poprijel tudi študija verouka: »Le zakaj -se tako ženeš,« so mu oporekali nekateri tovariši. Ta pa; »Moram. Enkrat hočem pomagati in poučiti svoje rojake tam v Rio Negro in Neuquen-u, ki prav malo znajo o Bogu, skoro nič o duši in večnosti...« Ko je spoznal življenje Dominika Sa-via (prištet k svetnikom leta 1954), ga je skušal v vsem posnemati. Bil je središče življenja in veselja v zavodu. Z besedo itn zgledom je tolikim pomagal, da so postali boljši. Mali apostol je hotel postati misijonar. Zaradi slabotnega zdravja ga predstojnik J. Ka-Ijero premesti v V-iedmo (glavno mesto Rio Nagra), da bi ga patagonski domači zrak okrepil. Zdravniki so mu svetovali milejše itals-ko podnebje. Kardinal Kaljero ga vzame s sabo v Rim, 'da bi tam dovršil svoje filozofske in nato bogoslovne študije. V Italiji so mu pripravili kraljevski sprejem: tako -na kraljevskem dvo-
vse naše delo je premalo načrtno in prešibko organizirano. Katoliški laiki in žal tudi nekateri duhovniki premalo delajo na tem področju. Samo en primer naj navedem kot -dokaz.
Omenili ste mladinski list Pastirček. Pred leti ga je moj otrok dobival v ljudski šoli, kjer ga je delil katehet. Od lani naprej ga ni več prinašal domov. Letos pa mi je prinesel Galeba in dejal, da je dal učitelj z naročilom, da mora vsak mesec prinesti zanj 50 lir. Vprašal sem, če je katehet kaj omenil o Pastirčku. Dobil sem negativen' odgovor. Enak položaj je na neki Nižji gimnaziji. »Pastirček« je med dijaki premalo rozširjen. Kaj bi ne mogel n. pr. katehet prevzeti propagando in razpečavanje tega mladinskega katoliškega mesečnika?
Torej vidite! Nekoliko načrtnega, organiziranega dela ter malo dobre volje, požrtvovalnosti in manj zaspanosti med katoliškimi laiki in duhovniki, pa bi zadeva katoliškega tiska bolj napredovala. oče
Popolnoma se strinjamo z vami in z vašimi ugotovitvami. Zopet enkrat moramo ugotoviti, da so otroci teme modrejši in tudi pogumnejši kot otroci luči. (U-red.)
Članek o Slomšku v „Meddot)ju“
Zadnja številka revije »Meddobje«, ki izhaja v Argentini, ima daljši članek o škofu Slomšku, ki ga je napisal France Dolinar. Naslov članka je: Oče slovenske cerkve. Ob stoletnem obhajilu Slomškovega preobhoda 24. septembra 1862. Članek obsega 25 strani in je po mnenju strokovnjakov eden najboljših člankov, če ne celo najboljši, ki so bili kdaj napisani o škofu Slomšku. Članek se tako zaključuje: Slovenski raziskovalci Slomškovega življenja so gledali v njem »utelešenje najbolj plemenitih slovenskih lastnosti«, »predstavnika eksistenčnih pravic majhnih narodov«, »posvetitelja značilnih slovenskih lastnosti«, zdi se pa, da vse te oznake povzema »oče slovenske cerkve«. Zatorej Slomšek-svetnik pomeni Slovencem več kot kateri drugi svetnik slovenskega rodu. Ce v prvem slovenskem svetniku slovenski narod doseže svojo zrelost v Cerkvi, v svetniku -Slomšku slovenska cerkev dobi svojo posvetitev.
Novo preganjanje v Kongu
Sedem ameriških anglikanskih pastorjev so rešili iz Konga ameriški helikopterji, potem ko so bili njihovi misijoni v Kan-dale uničeni po gverilskih četah. Skupno z njimi se je rešilo tudi sedem katoliških redovnic. Ena izmed redovnic je povedala, kako so sami vaščani oboroženi z noži, puščicami in loki -napadli misijon, v naselju Kilembe in z noži umorili tri duhovnike. Redovnice so jih pozneje, ko so -podivjani vaščani odšli, pokopale. Pozneje -so vas zažgale in uničile čete, k-i so v službi kitajskega komunizma. Našli so namreč propagandne letake in navodila Mac Tse -tunga o partizanski vojni.
ljo »ad pri-n-cipes«, kraljevskemu sinu patagonskih pamp. Zalo ostra zima leta 1904. je zrahljala že itak slabotno Čeferinovo zdravje. Prepeljejo ga v Rim, kjer pa že naslednje leto, 11. maja 1905., vdan v voljo božjo, -svetniško umre. Ko je sveti Pij X. zvedel za njegovo smrt, je dejal: »Salezijanski misijoni v Patagoniji -so izgubili z njim veliko upanje, a v nebesih so pridobili še večjega priprošn-jika«... Njegove ostanke so prepeljali 1924. v domovino. Leta 1945 se je začel kanoničen postopek, ki ga je obredna kongregacija kardinalov v Rimu odobrila 11.12.1956. U-pamo, -da ga bo Cerkev kmalu pro-glasila k blaženim.
Danes romajo na njegov grob od vseh strani Argentine in -tudi iz 'inozemstva. Na propagandni oenter »pro Ceferinp« prihaja dnevno od 50 do sto pisem,, ki poročajo o izrednih milostih in uslišanjih na priprošnjo -služabnika božjega Ceferina Namun-cura. Skoraj gotovo bo Ceferino prvi argentinski svetnik.
V kraju Stefenelli, kjer sem prebil nad 10 let, živi po v-sej gornji -dolini Rio Negra občeznana oseba dr. Boltaiussr. V-s-i ga cenijo in spoštujejo, saj je kot zdravnik tako socialno čuteč, da pomaga vsem, revnim tudi zastonj. Bil je protestant, žena in otroci dobri katoliki. Pred tremi leti pa nevarno zboli. Potrebna hi -bila nujna operacija. Ker je bil že -bolj v latih, se je družina upravičena zbala. Vsi se z živo vero zatečejo k Ceferinu. Žena in otroci opravljajo k njemu devetdmevnico, pristopajo k sv. zakramentom. Sobota je bila, ko jo zaključijo. Drugi teden: bi moral v 600 km oddaljeno mesto Bahia Blanco pod Operacijo. Toda prišlo je drugače. Po- ; slušajte!
V soboto ponoči ima ta protestantski zdravnik dr. Boltauser videnje. Sanje? Ne! Prikaže se mu Ceferino, pra-v tak kot na fotografiji, ki vis-i v njegovi sobi. »Gospod doktor,« mu -pravi, »hagase catolico!« = postani katoličan! Mož ne more verjeti svojim očem in ušesom. Znova pravi isti jasni in razločni glas: »hagase catolico!« In še enkrat: »postani katolik, čimprej, takoj!«
Ta dobri mož je komaj čakal nedeljske- |
ga jutra. Že zgodaj pokliče k telefonu družinskega prijatelja, župnika iz Cipol-lettiia msgr. Elloriata: Prosim, da takoj pridete k meni na dom. Ta pa: »Ne morem. Nedelja je. Imam tri maše in več krstov in sem sam, -nimam časa. Doktor pa hud: »Kaj? Da nimate časa? Ce mene, zdravnika, kličejo opolnoči, grem takoj, nikoli ne rečem: nimam časa... Zadeva je nujna.« Župnik mu obljubi, da pride po drugi maši, po deseti uri... Lahko si mislite j kakšno veselje za družino, ko je videla uspeh svoje molitve. Bolečine so prene- • hale, operacija nepotrebna. Ceferino mu je po molitvi cele družine izprosil telesno in dušno zdravje. Postal je član katoliške Cerkve, in po njej živi. Ker ga vs-i poznajo in spoštujejo, se je -ta dogodek hitro razvedel in še poveča-l Čeferinovo slavo kot priprošnjika pri Bogu...
Dan gobavcev
V nedeljo 26. janua-rja so se po svetu spominjali gobavcev. Je bil to že enajsti dan za gobavce. Lan-i so ga praznovali v 117 deželah. Računajo, da je danes na svetu približno 15 milijonov gobavcev. Največ jih j c v Aziji (10 milijonov), v Afriki tri, v Evropi sedem tisoč. Nadalje računajo, da sc od teh gobavcev zdravijo samo trije milijoni. Bolezen je ozdravljiva, če je pravočasno preskrbljeno za bolnike. Zato skušajo na ta dan vzbuditi -zanimanje in -skrb za to vprašanje. Najprej so potrebna sredstva za zdravljenje. Nadalje je potrebno, da se svet prepriča, da gre za težko bolezen, ki pa nikakor n-i sramotna, in -treba je poskrbeti za zdravljenje kakor pri katerikoli drugi -težki bolezni. Cim bolj -se bo svet za gobavce zanimal, tem bolj bodo ti občutili -pogum in novo upanje.
Film o papeževem romanju
V francoskih kino -dvoranah so pričeli | predvajati dokumentarni film o potovanju svetega očeta Pavla VI. v Sveto deželo. Film se imenuje: Po Kristusovih stopinjah in so ga izdelale skupno vse francoske družbe za -dokumentarne filme. Film traja
13 m-inut in na kratko prikaže vse glavne postaje papeževega romanja. — Tudi neka italijanska družba je izdelala kratek dokumentarni film, ki ima naslov Romar v Sveti deželi. S tem filmom, ki ga bodo v j kratkem predvajali po vseh italijanskih kino dvoranah, se je hotelo -poudariti pomen molitve i-n pokore, ki sta prevevali romanje papeža Pavla VI.
ru, kot pri papežu, ki mu pokloni meda-
llllllllllllllll Illtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllll llllllilllHIIIIIIIHIlllllllllllllHIllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIl .
OB PRAZNIKU APOSTOLA MLADINE 31. JANUARJA
Don Boskova zmaga v molitvi
Dežela in Slovenci	„Most“ in konvencionalna morala	Radio Trst a
ZA SLOVENSKEGA ZASTOPNIKA
V DEŽELNEM SVETU!
Italijanski parlament je prejšnji teden dokončno odobril volilni zakon za deželo Furlanija - Julijska Benečija. »Katoliški glas« je s vojčas podrobneje pisal o posebnem statutu, s katerim se ustanavlja dežela Furlanija - Julijska Benečija, kakor tudi o volilnem zakonu, ki je bil te dni sprejet. Zdaj je vse pripravljeno. Potrebne so še deželne volitve, da bo lahko nova dežela zaživela.
ZA NAŠO MANJŠINO KRIVIČEN ZAKON
Vemo, da nam tudi Slovencem naklonjeni krogi večkrat očitajo, da se vedno proglašamo za žrtve, toda ob tej priložnosti ne moremo mimo važne ugotovitve: ko je pokojni Alcide De Gasperi s skupino krščanskih demokratov sodeloval pri sestavljanju sedanje italijanske ustave, je predlagal tudi deželno ureditev v državi. Vsaka dežela naj dobi svoj statut. Dežela Aosta, Tridentinsko - Gornje Poadižje ter Furlanija - Julijska Benečija pa naj dobijo posebni statut predvsem zato, ker tam živijo narodne manjšine, ki morajo biti tudi s statutom zaščitene. Prav tega De Gasperi-jevega duha pa je malo, odločno premalo tako v posebnem statutu za Furlanijo - Julijsko Benečijo, kakor v pravkar sprejetem volilnem zakonu. Za to pomanjkljivost so odgovorne vladne in opozicijske stranke, od krščanskih demokratov do komunistov. Medtem ko statut v 3. členu vsaj na splošno omenja pravice slovenske manjšine, gre volilni zakon sploh preko nje. če naj bi dežela s posebnim statutom v smislu De Gasperijevih namenov med drugim res tudi koristila slovenski manjšini, bi moral volilni zakon zagotoviti izvolitev primernega števila slovenskih zastopnikov v deželni svet. Tega pa ni, in zato je treba ugotoviti, da je volilni zakon za našo manjšino krivičen. Upošteva le interese velikih strank, zlasti krščansko-demokratske, komunistične, socialdemokratske in socialistične, ki so šle mimo koristi slovenske manjšine v deželi ter so pri glasovanju za volilni zakon mislile le na možnost za čim večjo lastno uveljavitev. To lahko ugotovimo kot kristjani in demokrati. V javnosti in za zgodovino naj bo zabeleženo, da člani slovenske manjšine s takšno ureditvijo nismo in ne moremo biti zadovoljni. Kot realisti jo seveda moramo vzeti na znanje.
ALI LAHKO DOBIMO SVOJEGA SVETOVAVCA? — DA!
Po volilnem zakonu je dežela razdeljena na pet okrožij. Prvi deželni svet bo imel 61 članov. Od tega odpade na tržaško o-krožje 15 svetovavcev, na goriško 7, na videmsko okrožje 21, na pordenonsko okrožje 12 in na tolmeško okrožje 6 svetovavcev. Beneška Slovenija spada pod videmsko okrožje, Kanalska dolina pa pod tolmeško. Ali je možno, da bi po sedanjem volilnem zakonu Slovenci dobili vsaj enega svetovavca? Je, in sicer skozi stranska vrata. Na osnovi zadnjih političnih volitev predvidevajo, da bodo dobili pri deželnih volitvah krščanski demokrati 23, socialni demokrati 6, liberalci 3, italijanski socialisti 9 (če ne bo večjih premikov zaradi razkola v stranki), italijanski komunisti 11 in
misovci 3 svetovavce. Ostane še eden, katerega bo dobila tista lista, ki bo imela v vsej deželi naj večji ostanek. Ce bi Slovenci nastopili s skupno slovensko listo povsod, kjer moremo, zlasti na Tržaškem in Goriškem, lahko skupaj zberemo toliko glasov, da bo naš ostanek največji in s tem izvolimo vsaj enega zastopnika slovenske manjšine v deželni zbor. Na delo se moramo spraviti takoj, kajti pravijo, da bodo volitve 19. aprila ali 10. maja.
J. N.
V slovenskih šolskih krogih na Tržaškem in Goriškem se zadnje tedne živahno razpravlja o učnih načrtih za slovenske srednje šole. Dobro in prav je, da se o nekaterih važnih vprašanjih, ki so s tem v zvezi, poučijo tudi starši in sploh vsa slovenska javnost.
Danes naj spregovorimo nekaj besed o latinščini na no\n enotni, obvezni srednji šoli. Slišijo se glasovi, da so nekateri šolniki za to, da se latinščina v II. razredu enotne srednje šole odpravi. Ni naš namen razpravljati, ali je znanje latinščine zares nujno potrebno ali ne. O tem so misli zelo različne. Toda državni zakon je latinščino vpeljal v II. razred enotne srednje šole. To je sedaj dejstvo. Isti državni zakon pa pravi tudi, da bodo učenci, ki bodo hoteli vstopiti v klasično gimnazijo, morali polagati izpit iz latinščine.
Z a slovenske dijake se že sedaj postavlja vprašanje: ali učenje latinščine v II. in III. razredu srednje šole ali pa jim bodo zaprta vrata v klasično gimnazijo in licej in od tam na slovstveno in filozofsko fakulteto. Da bi se kdo zasebno učil latinščine, si težko predstavljamo. Tudi bi bil hudo oškodovan, ker bi moral plačevati dragz privatne lekcije, medtem ko bi pri obveznem pouku latinščine v srednji šoli nosila stroške država, ki bi plačevala poklicnega profesorja.
Pa je treba preudariti še nekaj, namreč usodo klasične gimnazije in liceja v Gorici. Ako ne bo obveznega pouka latinščine v II. razredu enotne srednje šole, lahko že zdaj izračunamo, kdaj bo ta zavod začel umirati. To bo v šolskem letu 1966/67, torej za dve leti. Takrat se bo ustavil naravni dotok učencev; pravega naraščaja ne bo več. In pet let pozneje, na koncu šolskega leta 1970/11 se utegne zgoditi, da se bodo zaprla šolska vrata slovenskega klasičnega liceja za zadnjim dijakom. Ene važne višje srednje šole ne bomo imeli več in niti kričati ne bomo mogli, da so nam jo zaprli fašisti ali šovinisti. Zaprli si jo bomo sami.
ZA DOBRO VOLJO____________________
Slavnostni govorniki
Na neki večerji so se vrstili razni govorniki. Nazadnje je vstal še nekdo, ki je bil znan po svojih dolgih napitnicah.
»Kdo bo še nastopil za njim?« vpraša že utrujeni gost svojega soseda.
»Za njim bo nastopila samo še jutranja zora!«
Po enomesečni zamudi je končno prišel med nas MOST, nova revija, za katero je bilo precej reklame. Tudi v našem listu smo novo irevijo napovedali, ker sta uredniški odbor in njegov program dajala upanje, da bo revija resna in sprejemljiva tudi za krščansko usmerjenega bravca. Sedaj, po izidu prve številke, pa moramo reči, da smo se ušteli. Od velikih obljub in pričakovanja je ostalo le malo.
Ce pustimo ob stran literarno vrednost raznih prispevkov, ki so nekateri dobri, drugi manj dobri, naj to presojajo drugi, ki se čutijo bolj poklicane, bi se tu želel ustaviti ob prispevku, ki zavzema eno tretjino obsega revije, ki je torej njen glavni del, to je novela Aleša Lokarja PRAZNINA. Ako bi rekel, da je že naslov tudi ocena novele, bi bilo dovolj. Toda ker je neki kritik to novelo pohvalil in dejal, da nas veseli Lokarjev pripovedni talent, kakor se kaže v tej noveli, moramo o njej kaj več povedati.
Predvsem ni to nič izvirnega. Takih novel najdeš v italijanskih ilustriranih tednikih na ducate. In tudi mislim, da jih ni težko napisati, saj se ponavlja vedno isti problem: /Seksualnost pa seksualnost. On uide svoji ženi na kratke počitnice in po opravkih. Seveda gre v tuje mesto. Pri Lokarju gre na Reko ( in ne v Reko, ker bi se utopil). Tam se v Opatiji na plesu seznani z lahkim 'dekletom, ki išče avantur (v Italiji bi ji rekli passeggiatrice). Slučajno, ni to Nemka ali Nordijka, temveč Slovenka. To je originalno pri Alešu Lokarju. Kajti Slovenci moramo vendar dokazati, da smo v vsem enaki drugim,. Po spoznanju pride do skupnega bivanja v hotelski sobi. (Spodobnemu advokatu Tomažiču se drugače niti ne spodobi.) Po nekaj večerih in dne* vili takega ljubimkanja se vse podere in vsak gre na svojo stran. »Nič si nista povedala in tudi sedaj si nimata kaj povedati.«
Postarani Tomažič se vrne domov k svoji ženi v Trst in se tolaži: »Jutri bo že bolje, jutri bomo začeli znova.« Žal mu je le po mladosti, ki jo je užival le enkrat in samo enkrat ljubil, sedaj pa mu ni dano več.
Koliko sličnih traparij je človek že morda bral v slovenskem in drugih jezikih v zadnjem desetletju, odkar je celo Evropo zajela obsedenost iseksusa, da mladi in stari ne vidijo izven njega ničesar več. Ali je bila res potrebna nova revija, da morejo izhajati slične stvari? Zakaj se g. Lokar ni obrnil na kako drugo že obstoječo revijo v Ljubljani, ki bi mu njegov »umotvor« rada objavila? Naše mnenje je, da se je revija z objavo te novele dobremu delu slovenskega občinstva slabo predstavila in se zelo oddaljila od programa, ki ga beremo na pni strani: »Nova revija ni in noče biti glasilo kake stranke, pa tudi ne kake ideologije v ozkem pomenu besede, marveč roka, ki se ponuja ljudem čistih namenov in dobre volje.« A kako naj človek »čistih namenov in dobre volje« molče pristane, če pisatelj o slovenskih dekletih in ženah izreče sodbo: »Vse ste enake. Vsi vedo, kakšne ste: komaj vidite hlače, že ste moškemu na razpolago...« Mislim,. da take sramote na račun Slovenk ni še zapisail noben ne slovanski ne tuj pi-
satelj. Morali smo učaikati novo revijo, da smo to brali.
Pa pustimo to. Kar nas čudi, je tudi neki kritik, ki stalno sodeluje pri nekem slovenskem tedniku in je pri kritiki o MOSTU zapisal, da novela Aleša Lokarja »opisuje izlet tržaškega advokata onstran državne meje in tudi onstran konvencionalne morale.« Torej je zakonska zvestoba postala ile »»konvencionalna« morala. Vemo, da je tako za nekatere moraliste, ki izpovedujejo materialistično življenjsko na-ziranje, toda da je tega mnenja tudi kritik tržaškega tednika, si pa nismo mislili. Zakonska zvestoba ni več božji zakon, ki pravi: Ne nečistuj!, nego samo stara tradicija, ki prav, da jo čimpraj odpravimo!
Ob takem pisanju razumemo samo to: Tuja učenost vdira z vedno večjo silo med slovenske ljudi in le malo jih je, ki se ji niso še vdali, ne saino doma, tudi v zamejstvu. Posledice te tuje učenosti čutimo vedno bolj vsi in pravi se ji: moralno in biološko propadanje slovenskega naroda. Ali misli tudi MOST prispevati svoj delež k temu?
Naša želja je, da bi uredniški odbor, ki ima brez dvoma dobre namene, kot kažejo drugi prispevki v reviji, uvidel pravo poslanstvo Mostu in napravil iz revije sredstvo za moralni dvig slovanskega ljudstva in ne za njegov moralni in biološki propad. Za to na žalost skrbijo že premnogi drugi.
(r+r)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Dr. Valentin Inzko — nadzornik slovenske gimnazije
Avstrijski prosvetni minister je imenoval dr. Valentina Itnzka, profesorja slovenščine na celovškem učiteljišču, za nadzornika slovenske gimnazije in slovenskega pouka na koroških srednjih šolah.
Novo imenovanje je velik uspeli koroških Slovencev, saj je s tem zagotovljen uspešen napredek na šoli. Dr. Inzko je namreč strokovnjak za slovenski jezik in obenem goreč prosvetni delavec in krščanski politik. Združuje torej v sebi vse lastnosti dobrega nadzornika, ki ne sme biti le zgolj uradnik in strokovnjak, temveč mora imeti tudi ljubezen do šole in do rodnega jezika in domače kulture. Novi nadzornik je med drugim predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je najvišji politični forum katoliških Slovencev na Koroškem, odbornik Mohorjeve družbe, podpredsednik Krščanske kulturne zveze itd. Dr. Inzku, ki je dobro znan tudi na Primorskem,, saj je ponovno prišel sem s študenti in raznimi društvi, iskreno čestitamo!
V Čedadu so otvorili dom »Ivan Trinko«
V nedeljo 26. januarja so v Čedadu otvorili prenovljene prostore prosvetnega društva »Ivan Trinko«. V teh prostorih bodo beneški Slovenci sedaj imeli svoje kulturne večere in urejevali svoje zadeve, ker jim bodo vedno na razpolago kompetentni ljudje.
Spored od 2. do 8. februarja 1964
Nedelja: 9.30 O vincu zapojmo. — 10 00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. —
11.15 Oddaja za najmlajše: »Otok zakladov«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. —
12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmeri tedna v naši deželi. —
14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela: Ksaver Meško: »V koroških gorah«. — 18.30 Kino, včeraj in danes. —
20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (7) »Ljudske ženitovanjske pesmi«.
Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: »Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (7) »Ljudske ženitovanjske pesmi«. — 18.00 Glasovi iz narave. — 19.15 Radijska univerza: (2) »Se o posredni in neposredni demokraciji*. — 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Se-ghizzi«. Zbor »Hrast« iz Doberdoba in Zbor »Arturo Zardini« iz Rizziija. — 21.00 Georg Friedrich Hiindl: »Roselinda«, opera v treh dejanjih.	,
Torek: 12.15 Pomenek s posluša,vkami. —
18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 23. lekcija. — 19.15 Pisani balončki. —
21.00 Pregled italijanske dramatike; komedija v 18. stoletju. Prizori iz del: »Krčmarica«, »Robavsi« in »Primorske zdrahe«. — 21.50 Slovenski solisti. •
Sreda: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri. — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Pol stoletja melodij. — 18.00 Znanstveni leksikon. — 18.30 Nove plošče resne glasbe.
— 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: »Zbor »S.A.I.C.L« Iz Torviscose.
— 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Po društvih in krožkih: (6) »Orkester Miramar«. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 24. lekcija.
— 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu_
— 21.00 »Boter Andraž«. Komedija v treh dejanjih.
Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend. (14) »Začarana košuta«. —
18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije: Flavtist Miloš Pahor in Kvartet Simini. —
19.15 Radijska univerza: Elektrika: (3) »Količina elektrike. — 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Zbor »Giuseppe Schiff« iz Chioprisa, in zbor »Svoboda« iz Kopra. — 20.30 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.15 Zimski turistični razgledi.
— 15.30 »Visoka pesem«, igra v petih dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: (11) »Od Tomaža Hrena do Matije Kastelca«. — 19.15 »Ob Prešernovem dnevu«, poje baritonist Marjan Kos. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
    im iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii       m  ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
17.
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Vstal je, se priporočil Jezusu v tabernaklju in jo ubral čez polje. Srečno se je prebil na Gradišče. Nikjer ni srečal žive duše, vsi so tičali doma, tišina, kot pred grozečo nevihto. Pri Vrhovčevih je bilo vse natrpano ljudi, ki so klečali pred čudodelno Marijino podobo. Župnik Bratina je pokleknil irt počastil nebeško Kraljico. Nato je vstal in rekel: »Nemci vdirajo v hiše. Marijina podoba ni itu več vama. Odnesem jo spet v ajdovsko cerkev. Prosite Marijo, naj me srečno vodi!« Razmaknil je nageljne in sveče, dvignil je milostno podobo in z njo blagoslovil klečeče. Zatem je ogrnil podobo s papirnatim zavojem in si jo nadel na ramena. Ljudje so se spoštljivo odmaknili, se klanjali in pokriževali, župnik pa je odšel, sam, čisto sam, z Marijino podobo na hrbtu in vročo molitvijo v duši proti Ajdovščini. »Svetogorska Kraljica!« je molil. »Reši sebe, reši mene! Podala si angele, da so nazareško hišico odnesli na varno na Trsat in v Loreto, pošlji sPet angela, da me spremlja na poti do Ajdovščine.«
Bolj ko se je bližal Ajdovščini, bolj ga Je skrbelo. Cesta pred Ajdovščino je slutila za parkirni prostor: Vsa je bila zasedena s kamioni, tanki in vozili vseh
vrst. Nemci so šli na čistko, vozila pa so tja natlačili. »Marija, varuj me!« je molil gospod Dušan in stopal mimo tankov in avtoblind. Tu pa tam ga je nemški stražnik začudeno pogledal in ga molče pustil dalje. V duši mu je pelo: »Stopal boš čez gada in modrasa, z nogo teptal leva in zmaja.« (Ps 90, 13)
Že je prišel do cerkve, že je hotel zapeti Magnificat, ko zadani ukaz: »Halt! - Stoj!« Pred njim stoji Nemec in mu moli naproti strojnico. Župnik obstane kot ukopan. Vztrepeče in silna grenkoba mu zalije dušo. Pokaže na podobo in reče: »Dovolite, da jo odnesem v cerkev. Marijina podoba je!« — »Pokaži, kaj nosiš!« Župniik odgrne podobo, Nemec povesi orožje in pogleda podobo: oči se mu ustavijo na Deteou Je-zuščku, ki tako prisrčno steza ročice, in mu nato splavajo na Marijino obličje, tako milo v materinski sreči. Vojak je kot omamljen. »Pojdite!« pravi, »nesite jo v cerkev, a vrnite se takoj!«
Župnik je odhitel ves srečen v cerkev in odložil podobo na varni kotiček v zakristiji. Nemci so zunaj nestrpno kričali: »So-fort! Heraus! - Takoj! Ven!« Še z bombami mii zasujejo cerkev, se je stresel in brž stopil na plan.
Župnikova sestra Vida je prihitelal in izročila bratu brevir in nahrbtnik s perilom. »Weiter! - Naprej!« je kričal eseso-vec. Odšel je vdano z njim, v sencih mu je močno nabijalo, bil je docela zmeden in otopel, kot v sanjah.
»Dušan, sem!« ga je zdajci zdramil iz otopelosti znan glas. Pogledal je za glasom. Ne da bi ser sploh zavedel, je z esesov cem prišel do ajdovske hranilnice in tam na glavni cesti je stala množica moških, okoli njih so stražili esesovci. Sredi moških je zagledal kriškega župnika, ki mu je mahal z roko. »Andrč, sodrug v nesreči!« je vzkliknili in odhitel k njemu. »Schvveigen! - Tiho!« je besnel stražnik. Komaj zdaj se je ajdovski župnik ovadel. Ozrl se je naokrog: videl je zmučene in prepadene obraze neštetih nasrečni kov, z znamenji udarcev, z razimršenimi lasmi, za silo oblečene. Srce mu je stisnila ostra bolečina. »Vipavske republike je konec!« mu je šepetal sobrat. »Preostaja nam babilonska sužnost!«
Vida se je hitro odločila. Stekla je mimo vojakov in tankov v Štorje. »Gospod župnik!« je zaihtela, »Dušana so Nemci prijeli. Že jih odpravljajo v Gorico.« — »Takoj tečem tja!« jo je pomiril župnik Gregorec, še pravočasno je dospel do jetnikov. Z očmi jih je preletel in tam v zadnji vrsti je opazil oba duhovnika: ajdovskemu je tičal na hrbtu nahrbtnik, kriški pa je bil brez suknje in gologlav. Oba sla ga z roko pozdravljala.
Lesni trgovec in bivši ajdovski župan Arjton Rizzato je medtem živo razpravljal z nemškim poveljnikom. Dopovedoval mu je, da to niso nikaki partizani, pač pa mirni družinski očetje in sinovi. Resnični partizani so se umaknili v gore. Naj jih ven-
darle izpusti. Župnik Gregorec je pogumno stopil k poveljniku. »Gospod komandant!« je pričel. »Vaši častniki trdijo, da hočete uničiti brezbožne komuniste, a tu ste prijeli naše verne ljudi in celo dva duhovnika, ki pač nista komunista. Le kaj si bo mislilo naše ljudstvo, če mu odvzamete dušnih pastirjev. Kaj sta zakrivila duhovnika, da ju hočete deportirati v Nemčijo? Jamčim zanju!«
Poveljnik ga je prodirno pogledal in nato povesili oči. Morda je bil sam katoličan, morda mu je v onem hipu vstala v duši podoba lastnega župnika. Obnnil se je k naredniku in velel: »Izpustite ona dva duhovnika.«
Kriški in ajdovski sta oklevala. Kako naj zapustiva sojetnike, med katerimi so bili tudi njuni župljani? A že ju je zajela nova skrb: kdo bo ščitil ženske, otroke, bolnike, zapuščene domove, če ne bo duhovnikov po vaseh? Pred Dušanovimi očmi je nenadoma vzrastla podoba svetogorske Matere božje, ki jo je treba rešiti. »Pojdiva!« je zagrabil sobrata za roko. In odšla sta v svobodo.
Dolga kolona pobrancev se je tudi premaknila in stopila na težko pot internacije.
* * *
Sedemindvajseti september! Dan groze, požarov, solza in krvi! Spet je Atila vdrl v deželo, spet so Turki plenili in morili. Krvoločni esesovci so krdeloma vpadali v vasi, zažigali, strahovali in nasilno odva-
jali vse moške, ki so jih zasačili, v internacijo. Zaman jok in prošnja, zaman solze in obup.
Esesovci so postopali zelo kruto z odpe-ljanci. Poniževali so jih in premišljeno mučili. Tega so prisilili, da jim je bil za nosača streliva, onega, da je kot težak popravljal ceste ali razstreljene mostove in spet drugega, 'da je pehal pokvarjena vozila. Najhuje so se pa znašali nad duhovniki, nemimi glasniki človeškega dostojanstva.
V Štomažu so esesovoi pograbili župnika Antona Žagarja. Na hrbet so mu naložili kaseto ročnih bomb, v roke so mu vtaknili zabojčke razstreliva in tirali so ga s seboj čez drn in strn, preko polja in njiv. Nemci so prožno preskakovali jarke in potoke, gospod Anton pa, težko obremenjen,, je včasih zdrknil v mlakužo in celo padel na tla. Esesovci so se tedaj surovo zakro-hotali in ga še z blatom obmetavali. Kadar se mu je korak zaradi izčrpanosti zaustavljal, so ga z brcami in sunki poganjali dalje. Župnik Žagar je molče, kot nekdaj Kristus, stopal po poti križa in ponižanja...
Na Colu so esesovci prijeli župnika Jožeta Petriča, ko se je vračal od bolnika,. kateremu je nesel sv. popotnico. Vtaknili so ga med druge odpeljance. Le kmalu so morali nastopiti pot v negotovost. Po dolgi in zelo naporni hoji so dospeli v Podkraj. Tam so jih strogo zasliševali.
(se nadaljuje)
OR
Miloščina za maše
Ker se vse življenjske potrebščine dražijo, je goriški nadškof določil, da se miloščina za maše v goriški nadškofiji dvigne za dve sto lir. Od 1. februarja dalje je torej škofijska miloščina za darovanje ene maše 700 lir.
Kot znano, Cerkev dopušča, da duhovniki lahko sprejemajo miloščino za svete maše, ker jim je to v pomoč za življenje. Ne pozabimo, da v Italiji dobiva župnik okrog 30 tisoč lir mesečne plače, kaplani pa po 20 tisoč. Kako naj duhovnik stanu primerno živi od tako revne kongrue, posebno še, kar je prav, da ima tudi nekoga, ki mu vodi gospodinjstvo? Poleg tega je še toliko potrebnih, ki vsak dan trkajo na #farovška vrata. Ali naj jih duhovnik odslovi? Zato bo vsak človek dobre volje uvidel, da je povišanje mašnih intencij bilo potrebno.
Pojasnilo goriškega župana
Odstop goriškega župana je dal raznim strankam povod, da so ga po svoje slabo tolmačili in mu dale politično ozadje. Goriški župan je zaradi tega naslovil na meščane pismo, s katerim še enkrat poudarja, da je odstopil od svoje službe le iz osebnih razlogov. Ponovno se zahvaljuje vsem, ki so mu v letih službovanja pomagali, in vsem, ki so mu v zadnjih dneh izrekli svojo zahvalo in čustva simpatije in solidarnosti.
Štipendije
za dijake kmetijskih šol
Na seji pokrajinskega sveta so določili, da bodo tudi letos podelili štipendije dijakom na kmetijskih šolah. Predlagana je ena štipendija po 200.000 lir za akademika, dve po 130 tisoč lir za dijake višjih srednjih šol, tri po 90 tisoč lir za dijake nižjih srednjih šol ter 17 po 10 tisoč lir za nižje strokovne kmetijske šale. Sve-tovavci bodo odobrili tudi posebno nagrado za doktorske teze, ki bodo obravnavale snov pokrajinskega interesa.
Ukinili bodo vlak Trst - Monakovo
Tudi v Gorici je vzbudila veliko začudenje in nejevoljo vest, da bodo z novim železniškim urnikom dne 1. maja ukirnli vlak Trst-Monakovo. To ukinitev so določili na mednarodni seji v Sofiji na pritisk avstrijske železniške uprave, ki ne zagotavlja več zveze med Beljakom in Monakovim. Italijanska železniška uprava je temu nasprotovala, kajti tega vlaka se največ poslužujejo italijanski in zlasti furlanski delavci, ki v pretežni večini delajo v Nemčiji. Zanje je ukinitev vlaka težak udarec, ker ne bodo mogli več v tako kratkem času doseči svoje domove in svoja službena mesta po Nemčiji.
Prebivavstvo Furlanije pada
Iz podatkov knjige o demografskem razvoju v videmski pokrajini, ki jo je izdal dr. Piero Mattioni, je razvidno, da je prebivavstvo teh krajev padlo v zadnjih 40 letih od 817.058 na 767.908 prebivavcev. Ta padec pa se ne nanaša na večja mesta in kraje, ampak le na Slovensko Benečijo, kjer se ljudje zaradi slabih gospodarskih razmer izseljujejo. V sedmih občinah vzhodnega dola Beneške Slovenije je bilo lani v decembru 13.606 prebivavcev, 207 manj kot leto dni prej.
Tri milijarde in pol osnove za družinski davek v Gorici
Do nedelje 26. januarja je bil na vpogled na goriškem županstvu seznam" davkoplače-vavcev za družinski davek za leto 1964. Skupaj je na seznamu 9.611 obveznikov, ki imajo tri milijarde in pol davčne osnove ter bodo plačevali skupno 152 milijonov družinskega davka. Lansko leto je občina prejela od družinskega davka 86 milijonov.
Sv. misijoni v tržiškem dekanatu
Od 4. do 15. marca bodo v vseh župnijah tržiškega dekanata imeli velik misijon. Misijon bo vodil videmski nadškof msgr. Zaffonato ob pomoči številnih drugih misijonarjev. Misijon bo začel goriški nadškof z veliko slovesnostjo v tržiški stolnici dne 4. marca.
Sv. misijon ima namen ljudi 'spraviti z Bogom. Zato je eden glavnih namenov ljudi spraviti na sv, spoved, kot uči sveti Vincencij Pavelski. V raznih župnijah tržiškega dekanata (Ronchi, Staranzano, Monfalcon sam) živi dokaj veliko število Slovencev', posebno Kraševcev. Med temi
ISKE
NOVICE
je marsikateri, ki se ne zna po italijansko spovedovati. O tem pričajo tisti, iz omenjenih krajev, ki vsako leto prihajajo tudi v goriško stolnico, da ne omenjamo kapucinov, da opravijo velikonočno spoved. Ali se bodo gospodje župniki v omenjenih farah spomnili in vsaj za sv. misijon preskrbeli vernikom tudi slovenskega spovednika? Upajmo, da se bo to zgodilo.
Natečaj Veritas
Podeljevanje nagrad dijakom, ki so zmagali pri katehetskem natečaju Veritas v letu 1962-63 se bo vršilo v soboto ob 15,30 pri jezuitih v Gorici. Vabljeni so tudi vsi ostali dijaki.
Števerjan
čisto pravično je, da je SKPD vključilo v ciklus kulturnih večerov, večer posvečen Ivanu Trinku. To je dokazal odziv štever-jancev na četrtkovem predavanju. Kako dobro so ga poznali in kako cenili njegovo delo za beneške in vse Slovence nasploh, je bila dokaz ravno udeležba, saj je bila dvorana občutno premajhna za toliko ljudi.
Predavanje, ki ga je imel g. prof. Rado Bednarik je gotovo prevzelo vse prisotne, saj je bilo živo, podano na mojstrski način, a vendar tako domače in preprosto, kot je bilo preprosto življenje velikega Benečana. Da je bil večer tako domač, skoro bi rekli nekak družinski praznik ob ognjišču, je pripomogla mila beneška pesem fantov okteta »Planika« in deklamacije v izvedbi članov' dramskega odseka SKPD. Čas je prehitro minil in ko smo odhajali, smo bili zadovoljni, posebno za to, ker nam je predavatelj obljubil, da bo kmalu prišel mod nas ter nam prikazal še Trinka kot umetnika. Tokrat je bilo
V nedeljo 2. februarja bo v Katoliškem domu v Gorici
kulturni večer posvečen
KATOLIŠKEMU TISKU
Na programu je govor dr. M. Poštovana iz Trsta ter dramska igra.
'Na večeru bo tudi srečolov. Začetek ob 16,30. Vsi prisrčno vabljeni!
na vrsti le njegovo življenje. Prihodnjič bomo lahko slišali itudd. Trinkov glas in videli diapozitive iz Trčmuna.
Raj bel j
Časopisi še niso prenehali pisati o grozni nesreči, ki se je pred kratkim pripetila v bližini Vidma in pri kateri so našli smrt v gorečem avtomobilu štirje mladeniči in ena mladenka, naša sovaščanka Diana Vidond.
Pogreb pokojne Diane je bil v sredo 22. januarja. Udeležilo se ga je veliko ljudstva iz Rajblja in bližnjih krajev.
Pokojna Diana je bila tistega usodnega dne na poti k očetu, ki je ležal težko bolan v bolnišnici v Vidmu. Očeta niso obvestili o tragični smrti. V nedeljo 26. januarja pa so prepeljali v Rajbelj tudi očeta, ki je dan prej umrl v videmski bolnišnici. Ni še minul teden in že so po-
NE POZABITE NA
ki bo v nedeljo 9. februarja v Katoliškem domu v Gorici. Nastopile bodo razne skupine iz Gorice in s podeželja z burkami, kupleti in drugim za VESEL PUST!
-leg hčerke položili k večnemu počitku na rajbelj skem pokopališču še očeta.
Ženi in materi, ki je ostala sama z malim 5 letnim sinčkom, izrekajo vaščani in vsa okolica iskreno sožalje. Ljubi Bog naj ji da moč, da bi prenesla ta težki udarec.
RZASKE
NOVICE
VESELA PRIR E *D I T
v MARIJANISCU na OPČINAH na Svečnico 2. februarja
E V
Spored:
1. Dve tetki
2. Počitek pri čevljarju
3. Slovenska naloga Začetek ob 4 popoldne
OPENCI IN SOSEDJE VABLJENI !
SSL proti razlastitvam
Podprefekt dr. Molinari je prejšnji teden sprejel zastopstvo Skupne slovenske liste, ki mu je podrobneje obrazložilo svojo resolucijo glede razlastitev v korist Ustanove za industrijsko področje v Zavljah. Razgovor je biil precej dolg in je obsegal vse točke predložene resolucije. Kot vse kaže, se ukvarjajo s to zadevo tudi vladni krogi v Rimu, katerim je bila sporočena resolucija Skupne slovenske liste z dodatno razlago in pojasnili. Za zdaj je vsaj to upanje, da bo morala Ustanova za industrijsko področje povišati odškodnino za razlaščena zemljišča, da bodo prizadeti prebivavoi lahko obiskovali zanje ustanovljene tečaje za poklicno preusmeritev' in da bodo morali imeti prednost pri nastavitvah v novih podjetjih na industrijskem področju v Zavljah.
Za svobodni razvoj slovenske manjšine
Ni nam za prerekanje, zlasti kadar gre za Slovence, toda za ugotovitev resnice je treba vedno povedati jasno in odkrito besedo. V slovenščini pisano glasilo Italijanske komunistične partije »Delo« je v zadnji številki z dne 24. jan. 1964 v članku o slovenski manjšini v popolnoma neresnični luči naslikalo Skupno slovensko listo in še posebej napadlo tisti njen del, ki ga predstavljajo katoliške sile.
Takole piše:	»Takoimenovama Skupna
slovenska lista, ki je bila ustanovljena na pobudo vodilne skupine katoliške desnice, ne služi enotnosti slovenske manjšine, temveč je sredstvo za ločitev Slovencev, za izolacijo slovenske manjšine od italijanskega demokratičnega prebivalstva in je torej sredstvo, ki slabi borbo za dosego popolne
namene! In to velja še posebej za komuniste, čeprav se delajo Slovence, če in kadar jim tako kaže.
Boršt
Naj se nam ne šteje v zlo, če se po daljšem premoru oglasi naša vas z drobnimi novicami.
Župnijski praznik za sv. Antona je v vseh ozirih lepo potekel. Krasno sončno in mirno vreme je privabilo veliko romarjev iz okoliških vasi in iz mesta. Maša ob 10h, pri kateri je pel farni cerkveni zbor in pridigal o aktualnosti čednosti, ki odsevajo iz sv. Anitona boljunski župnik g. Zupančič, je bila ob asistenci in polni cerkvi. Podobno je bila cerkev lepo zasedena tudi z moškimi, pri zaključni pobožnosti ob 15h, ko je poslušavce ogreval za pogumno posnemanje priljubljenega svetnika kano-nonik msgr. Škerl. — Zvečer je bila v dvorani igra v petih slikah Pozabljena krivica, ki so jo vprizorile pod vodstvom čč. sester dekleta. Igra je bila ponovljena v nedeljo popoldne — obakrat pri polni dvorani. K veselemu godovanju Tone in Tončkov je prispevala tudi osmica pri Furlanovem Pepetu, ki je zaradi obilnega obiska kar v dobrih treh dineh usahnila. Veselo petje je odmevalo tudi iz vseh štirih vaških gostiln.
Na dan pred sv. Antonom smo pospremili k zadnjerhu počitku Kristino Zahar iz Drevja. Po zlomu noge je komaj prišla iz bolnice in jo je v noči od torka na sredo zadela srčna kap. Prizadeti družini in sorodnikom naše iskreno sožalje.
V dvorani je v zimskih tednih kar precej živahno: vaje za cerkveno petje, priprava nove veseloigre, župnijski krščanski nauk in sestanki. Z novim ognjem, ob ustanovitvi dramskega odseka in ob novem vodstvu, so se vrgli na delci zlasti fantje.
Za veliko noč, upamo, da bo z darovi župljanov urejen nov krstiinik in tlak pri oltarju. Za dovršitev novih orgel bo treba pa še — potrpeti in upati.
enakopravnosti Slovencev, kar je v načrtih demokristjanske vodilne skupine, katera sicer izjavlja, da imajo Slovenci pravico do popolne enakopravnosti, po drugi strani pa s svojimi spletkami favorizira politično in narodno asimilacijo slovenskega prebivalstva.« Tako »Delo«.
Ni naš namen zagovarjati »Skupno slovensko listo« v Trstu, ker bo to že sama znala narediti. Trdno smo prepričani, da edino v njej zbrane skupine res iskreno in nesebično delujejo za razvoj in napredek slovenske manjšine, ker niso od nikogar plačane, ker niso odvisne od velikih neslovenskih strank in ker delujejo v njih samo Slovenci, ki imajo od svojega dela ie osebne in finančne žrtve ter nikakšnih koristi. Na besede o »vodilni skupini katoliške desnice« pa bi si dovolili pripomniti, da so veliko bliže »desnici« komunisti, če velja za desnico totalitarizem, odprava političnih in verskih svoboščin ali celo hujskanje na atomsko vojno, kot delajo kitajski komunisti. Komunisti se bodo pač morali sprijazniti z dejstvom, da so sodobni katoličani »naprednejši« od njih, kar zadeva delo za svetovni mir, za pravo svobodo in demokracijo in resnični socialni napredek. Če to odvzamemo, ostane od komunizma le še diktatura in znanstveno že davno ovržeini materializem. Hvala lepa za takšno »levico« in takšno »naprednost«.
Glede asimilacije pa že vrabci na strehi čivkajo, da ravno komunisti preko italijanske partije odvajajo slovenske ljudi od njihovega jezika ter izročila. In temu se pravi po domače asimilacija ali potujčevanje. Zato res velja, da se za svobodni razvoj, enakopravnost ter edinost Slovencev v Italiji iskreno borijo slovenski katoličani in njihovi zavezniki v Skupni slovenski listi. Vsi ostali imajo za hrbtom drugačne
Čl. 2 predpisuje način udeležbe in kam je treba dela odposlati. Datum je 15. april.
čl. 3 določa, da bo dela ocenjevala posebna petčlanska komisija.
Čl. 4 - Višina nagrad
Za natečaj so določene naslednje nagrade :
— L 200.000 (dvesto tisoč) za prvonagraje-
no delo,
— L 150.000 (stopetdeset tisoč) za drugo-
nagrajeno delo,
— L 100.000 (sto tisoč) za tretjenagrajeno
delo.
čl. 5 vsebuje določila o izvedbi in programiranju sprejetih del ter o honorarju. Ako kdo želi natančnejša pojasnila, se lahko obrne na vodstvo Radia Trst A ali tudi na naše uredništvo.
OBVESTILA
NA DAN 20. obletnice mučeniške smrti
duhovnika Ladota Piščanca bo 3. februarja ob 7. uri sv. maša za njegov dušni pokoj v Zavodu sv. Družine, ulica Don Bosco 66.
OBČNI ZBOR OLYMPIJE se bo vršil
v nedeljo, dne 2. februarja ob JO. uri dopoldne v prostorih Katoliškega doma (Via-le XX Sett.). — Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročila in razrešnica staremu odboru; volitve; slučajnosti. — Vabljeni so člani in simpatizerji.
Odbor
SLOVENSKO katoliško prosvetno društvo - števerjan priredi v nedeljo 2. februarja 1964 Izlet na SNEG V ŽABNICE.
Vabljeni vsi člani in prijatelji (društva in snega). Opozarjamo, da se bo tam vršila tekma s sankami (števerjanski bob) za nagrade SKPD. Vpisujejo: Humar Dominik, Komjanc Aleš, Vogrič Roman, Hlede Alojz.
Natečaj
za izvirna radijska dramska dela
v slovenskem jeziku
RAI - Italijanska Radiotelevizija razpisuje natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku z namenom, da dobi nove in približa dramatiki že znane avtorje.
Za natečaj velja naslednji
PRAVILNIK
Čl. 1 - Pogoji udeležbe
.a) Natečaja se 'lahko udeleže samo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji. Izključeni so stalni in začasni uslužbenci in svetovavci RAI-a - Italijanske Radiotelevizije;
b) Predložena dela morajo oblikovno in vsebinsko ustrezati radiofonskim zahtevam in trajati od 40 do 70 minut;
c) Predložena dela morajo biti napisana v slovenskem jeziku, izvirna, neobjavljena in neizvedena.
DAROVI
Za Aiojzijevišče: Dve prijateljici 2.000; Pavla Drašček 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N., Gorica 2.500; M. Ž. 3.000; gdč. čučat 5.000; dr. Slavko Kranjc, bivši gojenec, 5.000; Marinič Milka 1.000; N. N., Gorica 2.000 lir.
Prisrčna hvala. Bog povrni!
la Zavod sv. Družine: N. N., Gorica 5.000; Velikonja Milka 1.000; N. N. 2.500; Z. V. 3.000; L. L. za harmonij 2.000; Mel-cer Meri 2.000; Marinič Dorica 1.000 lir. Naj ljubi Bog stotero povrne!
Za Katoliški dom: Dr. Nikolaj Tonkli ob 40. obletnici materine smrti 10.000; Cej Jožef 500; Leban Marinka 500; N. N. 12.000; N. N. 5.000; N. N. 4.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; Uršič Marija 1.000; Pacarini A-lojzija 1.000; Munih Katarina 1.000; družina Žgavec 1.000; Žigon Marija 500; Kralj Fani 500; N. N. 2.000; N. N. družbenica 5.000; N. N. 5.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 10.000; N. N. 1.000; Komic Viktorja 1.000; Marijina družba 12.000; N. N. 500; N. N. 1.000; Z. M. in J. S., Gorica, mesečni prispevek za leto 1963, 34.000; N. N. 1.000 lir.
Vsem darovavcem naj Bog poplača!
OGLASI
Za. vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7H davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
OBVESTILO ZA ROMANJE V LURD
Železniško ravnateljstvo še ni odgovorilo na našo prošnjo za posebni vlak; tako še ne moremo objaviti dan odhoda.
Gotovo je to: skupno romanje se bo vršilo v juliju in bo trajalo sedem dni od nedelje opoldne do sobote zvečer. Iz Lurda bo dana možnost za potovanje v FATIMO in Barcelono - Montserrat na španskem. Čas romanja, cene, način vpisovanja objavimo v kratkem.
ROMARSKI ODBOR
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo za dokaze sočutja in krščanske dobrodelnosti ob smrti našega dragega brata in strica
HENRIKA ŠONCA
škofijskega svetnika iz Tomaja
Posebno se zahvaljujemo čč. duhoščini za številno udeležbo pri pogrebu, pevcem in vsem vernikom, zlasti onim iz tomajske župnije, ki so svojega priljubljenega župnika v bolezni obiskovali in mu pomagali, ter vsem, ki so se pogrebnih svečanosti udeležili. Naj bo vsem Bog bogat plačnik!
ŽALUJOČI SORODNIKI
Tomaj, Trst, Ljubljana, 27. januarja J964