GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J " MOZIRJE
Številka 5 Leto 1980
Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka.
V ŠOŠTANJU SO SE ODLOČILI ZA.
V	juliju so se v TOZD TOPER ŠOŠTANJ odločili z večino 78 % za vključitev v DO ELKROJ Mozirje. Glasovalo je 116 delavcev — od tega je 93 delavcev glasovalo za združitev, 20 jih je bilo proti, 3 glasovnice pa so bile neveljavne.
V	23 letih poslovanja temeljne organizacije izkazuje temeljna organizacija v svoji bilanci približno 10 milijonov din minulega dela, kar kaže na izredno nizko učinkovitost, kljub marljivemu delu delavcev temeljne organizacije. Na uspehe ne vpliva samo delo delavcev, pač pa tudi vrsta drugih faktorjev.
Glede na to, da delavci te temeljne organizacije v okviru svoje delovne organizacije niso videli izhoda za rešitev
svojih problemov znotraj delovne organizacije, so se zavestno in z veliko večino odločili za izločitev iz DO TOPER in vključitev v DO ELKROJ Mozirje.
Globoko smo prepričani, da delavcev TOZD TOPER ŠOŠTANJ ne bomo razočarali. S skupnim delom bomo dosegli tudi uspehe tako v proizvodnji kot tudi na trgu, kar pa je eden izmed bistvenih pogojev za razreševanje problemov osebnega in družbenega standarda delavcev.
V razmeroma kratkem času moramo izboljšati delovne pogoje, ki bodo omogočili, da bo naše delo dalo še večje rezultate.
Nekateri smatrajo, da naša vrsta industrije nima perspektiv. Mi pa smo dru-
gačnega mnenja, saj prav tako zadovoljuje določene človeške potrebe, kot katerakoli druga industrija. Res pa je, da je v naši panogi ostra konkurenca, ki nas sili, da delamo kavlitetno in zelo disciplinirano. Naša panoga ne pozna nobenih privilegijev. Prednosti si lahko ustvarimo samo z našim delom, kar pa je tudi pravilno. Prepričani smo, da bo ELKROJ s svojim delom in znanjem vedno med tistimi, ki jim bo tržišče priznalo kvantiteto in kvaliteto vloženega dela. To pa pomeni, da ne smemo delati povprečno, pač pa tako, kot delajo le najsposobnejši.
Direktor Ivan KRAMER, dipl.oec.
Gradnja
stanovanjskega
bloka
Iz rezultatov o stanovanjskih razmerah naših delavcev je razvidno, da se jih okoli 25 zanima za pridobitev stanovanja v bloku. Vodstvo delovne organizacije se je zaradi tega informiralo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Mozirje, kakšne so možnosti za izgradnjo stanovanjskega bloka v Mozirju ali Nazarjih. Dobili smo informacijo, da je možna graditev oz. izgradnja lastnega stanovanjskega bloka v Nazarjih v katerem bi bila na razpolago naslednja stanovanja:
Pritličje:
—	garsonjera 1 x	30,30	m2
—	enosobno 1 x	35,70	nr)2
—	enoinpolsobno 1 x	45,50 m2
—	dvosobno 2 x	55,40	m2
—	dvosobno 1 x	57,75	m2
V PRIHODNOST Z ELKROJEM (DELAVKE IZ ŠOŠTANJA V DO ELKROJ)
1. etaža:
—	garsonjera 1 x	30,30 m2
—	enosobno 1 x	35,70 m2
—	enoinpolsobno 1 x	45,50 m2
—	dvosobno 2 x	55,30 m2
—	trosobno 1 x	80,75 m2
Podstrešje:
—	garsonjera 1 x
—	enosobno 1 x
—	dvosobno 1 x
—	trosobno 1 x
30.30	m2 35,37 m2
55.30	m2 80,75 m2
Mansardne:
—	garsonjera 1 x	26,08 m2
—	dvoinpolsobno 1 x	68,30 m2
Po tej ponudbi bi bilo torej na razpolago 18 stanovanj. Okvirna cena za 1 m2 je 11.259,00 din, kar pomeni, da bi bilo potrebno zbrati za izgradnjo takega bloka (glede na skupno površino 826,72 m2) 9.870,948 din.
Viri financiranja bi bili naslednji:
— združena sredstva v letu 1980
din 2.055,823
—	združena sredstva v letu 1981
din 1.144,800
-	lastna udeležba pričakovalcev stanovanj
din 493.547 — lastna udeležba delovne organizacije
din 6.176.778 Skupaj:	9.870.948
Financiranje iz naslova združenih sredstev leta 1980 in 1981 ima značaj kreditnih sredstev, ki se po trenutno veljavnih pravilnikih vračajo 14 let. Letna anuiteta bi v tem primeru znašala okoli 300.000 din.
Lastna udeležba pričakovalcev stanovanj je urejena z družbenim dogovorom o soudeležbi za pridobitev stanovanjske pravice. V finančni strukturi celotne vrednosti je udeležba povprečno s 5 % vendar zavisi od povprečnega OD prosilcev na družinskega člana in se glede na višino OD v SR Sloveniji v preteklem letu giblje od 2 do 10 %. Lastno udeležbo delovne organizacije je možno zagotoviti z izločitvijo izločenih sredstev po ZR za ta namen ali pa z rednim mesečnim odvajanjem zbranih stanovanjskih sredstev. Tako zbrana sredstva bi bilo seveda treba vročiti pri poslovni banki z namenom, da se le-ta oplemenitijo na ta ali oni način ali pa na oba hkrati bi bilo potrebno izbrati okoli 3.000.000 din, na katere bi dala poslovna banka 100 % kredit. Letna anuiteta iz teh kreditnih sredstev bi znašala okoli 568,000 din.
Kreditni aranžmani iz združenih in lastnih (vročenih) sredstev bi na ta način angažirali letno okoli 900.000
din za odplačilo dolgov. Predvidevamo, da bodo znašala sredstva za stanovanjsko izgradnjo v letu 1981, s katerimi razpolaga delovna organizacija okoli 3.400.000 din. To pomeni, da bi ostalo v letu 1981 za individualno stanovanjsko izgradnjo na razpolago okoli 2.500.000 din, katera pa zopet lahko oplemenitimo z oročitvijo pri poslovni banki.
Nesporno je dejstvo, da bi izgradnja lastnega stanovanjskega bloka zmanjšala razpoložljiva sredstva za individual-
no stanovanjsko izgradnjo, vendar pa je taka investicija v skladu z dolgoročno stanovanjsko politiko naše delovne organizacije. Na začetku planskega obdobja 1976—1980 smo se namreč dogovorili, da bomo v tem obdobju namenili največ sredstev za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije stanovanjskih hiš in v planskem obdobju 1981 — 1985 pa naj bi imela izgradnja družbenih stanovanj prednost pred individualno izgradnjo
Peter ŠlRKO
RAZPIS
Po 98. členu pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, objavlja poslovni svet na podlagi sklepa z dne 3. 7. 1980
Razpis
za stanovanjska posojila v znesku 3.000.000,00 din.
Pogoji za dodelitev posojila:
a)	da je delavec v rednem delovnem razmerju,
b)	da delavcu ni izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja,
c)	da delavec namensko varčuje pri banki ali da razpolaga z lastno udeležbo pri novi gradnji
— prva plošča oz. gradbeni material tako, da se sklepa, da ima resen namen graditi stanovanjsko hišo in da je lastnik zemljišča, če je zemljišče družbena lastnina, da ima pravico uporabe na zemljišču,
d)	da se prosilec zaveže ostati pri delovni organizaciji za čas, ki ga določi 106. člen pravilnika,
e)	da se prosilec obveže odobreno posojilo uporabiti v namene, določene v pravilniku.
Prosilec napiše vlogo za odobritev posojila na poseben obrazec, ki ga
prejme pri ref. za kadre in socialo v splošnem sektorju.
Vlogi je treba priložiti:
1.	zemljiško knjižni izpisek
2.	veljavno gradbeno dovoljenje
3.	predračun gradnje oz. cena stanovanja
4.	pismeno izjavo o vseh finančnih obveznostih, evidentiranih zunaj delovne organizacije
5.	potrdilo o prosilčevih dohodkih izven delovnega razmerja in o dohodkih ožjih družinskih članov v zadnjem letu pred odobritvijo posojila
6.	pogodbo o namenskem varčevanju
Vloge za stanovanjska posojila je treba vložiti do vključno 10. avgusta
1980, pozneje vložene vloge bodo zavržene kot prepozne.
Prišli so na obisk
Že dolgo govorimo o priključitvi TOZD Konfekcije Šoštanj k naši de-' lovni organizaciji. Preden so se delavci Konfekcije odločili na referendumu "za" so hoteli videti kako delamo pri nas, kakšni so naši pogoji dela in naši razvojni načrti.
6. junija so prišli na obisk. Ob ogledu proizvodnje se je vsaka delavka z veliko pazljivostjo ogledovala operacije dela v proizvodnji, saj vedo, da bodo delali v prihodnje hlače, da se bo njihov proizvodni program menjal; in kako hitro so našle tisto, kar jih je posebej zanimalo. Videlo se jim je, da so delavke z veliko voljo do dela, da so resnično prizadevne in uspešne.
V Elkroju jih je pozdravil direktor Ivan KRAMER, dipl. oec.; govoril je o razvojnih načrtih Elkroja, o tem, da je naš komercialni sektor zmožen prodati več kot lahko v domači proizvodnji naredimo, povedal je, da že doslej delajo kooperanti po Jugoslaviji 36 % prodanih kapacitet.
Omenil je modernizacijo proizvodnje in skladišč, prehod na enoizmensko delo, prioritetni red posameznih načrtovanih investicij.
Za prisrčen sprejem se je zahvalil direktor TOZD Konfekcije iz Šoštanja, Martin Preskar. Med ostalim je poudaril tudi to, da je Elkroj ravno s tem, da ima v svoji perspektivi jasno načrtovane cilje razvoja in da želi izboljšati osebni in družbeni standard vseh zaposlenih, bistveno prispeval k pravilni odločitvi delavcev iz Konfekcije v Šoštanju.
DIREKTOR TOZD IZ ŠOŠTANJA SE JE ZAHVALIL ZA PRISRČEN SPREJEM
IN KAKO DELAJO V ELKROJU ?
ALI SO Sl OPERACIJE PODOBNE ?
NALOGE
SINDIKATOV
IZVLEČKI IZ GOVORA VINKA HAFNERJA O NALOGAH SINDIKATOV
,,Samo dobro obveščen in osveščen delavec je lahko dober samoupravljalec in gospodar, hkrati pa se tudi sam plemeniti in kultivira."
..Delavska enotnost naj bi dobila še bolj pomembno vlogo pri osveščanju sindikalnih aktivistov in delavcev. Gre za večjo kakovost in naklado — saj bi bilo idealno, če bi jo dobil vsak delavec.
Nekaj konkretnih nalog sindikatov
Zelo pomembno je tudi delovanje nekaterih organov, ki posredno prav tako krepijo samoupravni položaj delavca in so hkrati tudi pomembna naloga sindikatov. Tu mislim zlasti na organe samoupravne delavske kontrole Prav zanimiva bi bila vaša analiza,koliko so organi samoupravne delavske kontrole dejavnik osveščanja delavcev in koliko pišejo o tem tudi lokalni časopisi, še posebej pa glasila organizacij združenega dela. Mislim, da bolj poredko, kajti kjer se pojavljajo kot resen družbeni činitelj, tam se navadno pojavljajo tudi odpori proti njihovemu delovanju. Nekaterim strukturam v organizacijah združenega dela velikokrat ni prav nič pri srcu, da bi izšlo verodostojno poročilo in stališče organa delavske kontrole v glasilu OZD ali celo v lokalnem časopisu, Delavski enotnosti ali v Delu. . .
Enakovredno področje pa so prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in gospodarske stabilnosti. Ponovil bi staro resnico, da ne more biti uspešnega samoupravljanja, če to ni povezano z uspešnim gospodarjenjem. In obratno: v naših družbenih pogojih, ko razvijamo samoupravni položaj delavca, njegovo osvobajanje, je jasno, da nobeno gospodarjenje ne more biti učinkovito, dobro, napredno, če hkrati ne omogoča tudi razvoja samoupravnih odnosov.
1.	Stabilizacija gospodarstva. Večja gospodarska stabilnost je v tem trenutku odločilnega pomena tako za razvoj samoupravljanja, za napredek gospodarstva, pa tudi za našo politično stabilnost in s tem tudi posredno obrambno sposobnost. Nestabilnost in visoka stopnja inflacije ustvarjata celo vrsto težav, socialne negotovosti, več administriranja, poglobljene socialne razlike, zmanjšanje gospodarskih učinkov. Vse skupaj seveda ustvarja tudi podlago za družbene zaostritve, ki jih sovražne sile izrabljajo na poglabljanje nezadovoljstva delavcev. Zato je v tem trenutku naša prednostna strateška naloga doseči večjo stopnjo stabilnosti. Stabilnost pa je mogoče doseči predvsem z boljšim gospodarjenjem.
2.	Uveljavljanje družbenega planiranja.
Ob tem vprašanju se mora razčistiti kaj so resnična prizadevanja, za stabilizacijo, za trden gospodarski razvoj in s tem tudi za družbeni napredek. Povedati moram, da smo vsi skupaj v precejšnji zamudi. Šele sedaj oblikujejo prve osnutke teme-
ljnih družbenih dogovorov o temeljih planov,ki so šele podlaga za konkretne samoupravne sporazume o temeljih planov in nato za plane same. Gre za vse ravni planiranja, od tozda navzgor in od federacije navzdol. Gre za sočasno usklajevanje planov na vseh ravneh, ki naj bi do konca leta omogočili sprejem solidnih in od delavcev sprejetih planov, ki bi bili opora dobremu gospodarju in uveljavljanju samoupravnega položaja delavca. Zato je vse to zelo pomembna naloga vseh oblik obveščanja delavcev.
3.	Delitev po delu in rezultatih dela je
ozko povezana z doseganjem potrebnih gospodarskih učinkov in stabilnosti gospodarstva. Čeprav veliko govorimo o potrebi uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela, še nismo veliko dosegli. Očitno je, da pri mnogih dejavnikih, pri najodgovornejših poslovodnih in drugih delavcih še ni dovolj razvit občutek, da je to glavna podlaga za to, da bi delavec postal gospodar in samoupravljalec in da bi ga to spodbujalo k boljšemu delu in gospodarjenju. Še posebej je premalo razvito nagrajevanje strokovnih, umskih delavcev. Sicer je to res zapleteno, vendar se premalo trudimo, da bi prišli do takih oblik nagrajevanja, da bi tudi te delavce spodbujali k boljšemu in uspešnejšemu delu. To je skoraj pomembnejše kot samo stimuliranje delavcev za strojem. Ti imajo namreč zelo omejene možnosti za povečevanje svojega dela, medtem ko imajo strokovni delavci neprimerno večji vpliv na ustvarjanje dohodka, s tem pa tudi na gospodarjenje.
4.	Zaposlovanje. Moramo več vlagati v sredstva na posameznega delavca, in ob večjem znanju, bolj kakovostnem, zahtevnem delu dosegati večji dohodek. Naše delo ne more več biti poceni. Delavec ni več delovna sila, najemni delavec, ampak subjekt, ki stopa v delovno razmerje in hkrati z drugimi delavci združuje delo in sredstva.
Pri delovnem času smo soočeni s celo vrsto problemov, od razporeditve delovnega časa, do njegove boljše izrabe. Gotovo je, da ga izkoriščamo sorazmerno slabo in da so tu velike rezerve za povečanje storilnosti celo brez zaposlitve novih delavcev in celo brez novih vlaganj. Že v sedanji nizki izrabi delovnega časa je velika rezerva, da s temi stroji in delovnimi zmogljivostmi in znanjem naredimo več.
5.	Prizadevanja za napredek družbenega in osebnega standarda delavcev.
njihovo izobrazbo in kulturo, smotrno izrabo prostega časa so področja, ki so nekako klasična za sindikate in jih moramo še naprej obravnavati kot zelo pomembna. Po njih bodo delavci še naprej merili tudi učinkovitost sindikatov. Koliko je sindikat njihova organizacija, bodo sklepali po tem, koliko bolje bodo živeli, kakšno znanje si bodo lahko pridobili kakšno kulturno raven, ali se bodo lahko tudi razveselili, kako bodo pri tem socialno varni in pri tem gre tudi za sklop zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja in za druga področja.
6.	Kulturno življenje delavcev. Živeti bolje, tudi več trošiti, je odraz stvarnega družbenega napredka. Ni revščina tista dobra podlaga za najbolj krvava nasprotja med ljudmi. Zato je materialno blagostanje zelo važen pogoj za zagotovitev človeške sreče in napredka. Če pa ta postane ne le glavni, ampak edini smisel življenja, je to narobe. Tako življenje ne more služiti resničnemu napredku družbe, ki jo imenujemo socialistična družba; z idealom, da postane komunistična; družba brez socialnih razlik in monopola nad ljudmi, družba popolne socialne enakosti, ko bodo ljudi zadovoljevali po njihovih potrebah. To je daljnji cilj. Da pa bi ga lahko sploh kdaj dosegli, moramo poleg materialnega blagostanja in proizvodnje materialnih dobrin razvijati tudi človeško kulturo in družbene vrednote.
Vlak bratstva in enotnosti
Ne moremo reči, da se je v Mozirju ustavil vlak bratstva in enotnosti, temveč "avtobus enotnosti, bratstva in spominov."
Spet so prišli med nas ljudje, ki so nudili nekoč, v najtežjih časih, preneka-teri slovenski družini osnovne življenjske pogoje, dali so jim možnost, da preživijo vojno vihro, da obvarujejo to, kar je vsem najdražje — življenje. Z njim je prišla že tretja generacija — otroci njihovih otrok.
Iz leta v leto je manj tistih, ki so z našimi izseljenci doživljali in preživeli moro petih let — II. svetovno vojno. Tukaj jih opaziš — vsi so že sivolasi, rahlo sključeni, iz njihovih oči pa sijeta dobrota, mir.
SREČANJE GENERACIJ
. . . IN NASVIDENJE
V Mozirju in vseh okoliških krajih so jih pričakali z veseljem, s pesmijo in smehom. Spet so preživeli nekaj dni skupaj, obujali so lepe in grenke spomine, obljubljali so si ponovna snidenja. Da, to se ne bo in se ne sme pozabiti. Vsa dobrota se naj prenese na mlado generacijo, da bodo mladi zna-
KAKŠNA JE ODLOČITEV DELAVK GLEDE RAZPOREDITVE DELOVNEGA ČASA V PRIHODNJE
1.	UVOD
Nemalo delavk je bilo takih, ki so mi v razgovorih o eno—izmenskem delu povedale, da bi tudi v novi proizvodni hali raje delale v dveh izmenah. Vzrok za takšno odločitev pa v največji meri narekuje “izmensko" varstvo otrok — skupaj z zakoncem. Da bi ugotovila, koliko je delavk iz proizvodnega sektorja, ki bi želele tudi v prihodnje delati v dveh izmenah, sem izvedla krajšo anketo, sestavljeno v ta namen.
2.	INTERPRETACIJA PODATKOV
Na anketo je odgovorilo 342 delavk oziroma delavcev ali 78,26 %, od tega 284 ali 83,04 % proizvodnih delavcev in 58 ali 16,96 % režijskih.
Največ delavcev želi, da bi delo v novi proizvodni hali potekalo od 6. do 14. ure — samo dopoldan (340 delavcev) in le dva delavca in še to ne iz proizvodnega sektoija želita, da bi uvedli delovni čas od 8. do 17. ure.
li ceniti to, kar so naši očetje in matere, oz. babice in dedki, izborili.
Tudi v Elkroju smo jih pričakali z veseljem in spoštovanjem. Želimo, da bi se še velikokrat vrnili med nas, saj so živ spomin na dobroto, na lepe resnično bogate medsebojne odnose.
Delavci želijo delati v eni izmeni, in sicer 280 delavcev ali 82,1 % nekaj pa je tudi takih, ki bi želele delati v dveh izmenah (51 delavk iz proizvodnega sektoija). Vzrok za le-to je v največji meri varstvo otrok — izmensko delo z možem.
Vendar če gledamo takšno varstvo otrok (v dopoldanskem času oče, v popoldanskem času mati in obratno) s
TAKRAT BOMO IMELI ČAS ZA OGLED NARAVE
stališča vzgoje otrok in družinskega življenja, pa lahko ugotovimo, da to nikakor ni koristno, niti za vzgojo otrok, niti za družino kot celoto.Čla-ni družinske skupnosti so ob takem načinu življenja vsi skupaj le ob sobotah in nedeljah; zanemarjena je vzgoja otrok, saj skoraj nikoli nista prisotna v družini oba starša. Krhajo pa se tudi vezi med možem in ženo, saj se drug drugemu vedno bolj odtujujeta, nimata časa za skupni pogovor in reševanje problemov, ki jih je v teku življenja veliko.

MOGOČE MORJE NE BO TAKO "DALEČ"
Zato bi bilo najbrž veliko pametneje gledano iz družbenega in družinskega vidika, da vse delavke, tudi te, ki želijo delati v dveh izmenah, oddajo v dopoldanskem času otroka v vrtec, popoldne pa so skupaj z družino.
Dve delavki sta izrazili željo po “letnem delovnem času“, kot je uveden v velikem delu ostalih evropskih držav. Le-to bo verjetno rešeno do jeseni za vso Jugoslavijo z zveznim predpisom in se bomo, kakor vsi ostali, tudi mi morali prilagoditi predpisu, ki bo to določal.
Iz ankete torej lahko povzamemo:
1.	Največ delavcev je takih, ki želijo da bi v prihodnje uvedli eno izmensko delo, ki bi potekalo od 6. do 14. ure.
2.	Delavcev, ki bi želeli delati v dveh izmenah, je približno za eno skupi-pino (51), kajti 7 delavk, ki ne delajo v proizvodnem sektorju, je izrazilo željo po dvo izmenskem delu, vendar le-te ne vedo, kako je delati popoldan in ne morejo odločati o tem.
Zora Štrucl, dipl. soc.
Delovni čas v prihodnosti
STRAN VRŽEN KRUH
To pomlad kar naprej dežuje, reke poplavljajo, podzemske vode naraščajo. Na tisoče hektarov pšeničnih in komaj posejanih polj je uničenih. Gledamo, poslušamo, beremo in hudo nam je: človek je delal zaman. Na to pomislimo tudi ob sivem, deževnem jutru, posebno če smo po rojstvu, z življenjem, prek staršev ali družine povezani z vasjo. Mimogrede dostikrat slabe volje vržemo stran še smeti, med katerimi je prav tako nemalokrat dosti “starega kruha”, a pri tem le redkokdaj pomislimo, da si delamo večjo škodo z za-metavanjem neporabljenega kruha, kot nam jo povzročijo deževja, poplave, podzemske vode.
Zgodba o zametavanju kruha je stara, tako stara, da smo nanjo že navajeni in nas niti malo več ne zaboli četrt ali pol kilograma zavrženega kruha. Če vsak Jugoslovan zavrže vsak dan povprečno samo dvajset gramov kruha, tedaj zmečemo stran praktično okrog 60 tisoč hektarov, posejanih s pšenico. Toliko pšenice posejejo v vsem Sremu. Zgrozili bi se, če bi teh 60 tisoč hektarov poplavila, uničila voda, ker vemo, koliko dela in znoja potem zahtevajo polja. Ob zavrženem kruhu pa ostajamo ravnodušni.
Stokamo, da je živinska krma draga, žal nam je, da porabimo koruzo v glavnem za živinsko krmo, hkrati pa mirno zmečemo stran listje in glave sladkorne repe, čeprav so strokovnjaki dokazali, da ima silaža iz teh “odpadkov” enako hranljivo vrednost kot silaža iz koruze. Tako vsako leto zmečemo z vsakega hektara sladkorne repe živinsko krmo v vrednosti čez 10 tisoč dinarjev.
Žal nam je za vsakim posekanim drevesom, življenje pa smo si umazali in zasmradili s kupi debelih “materialov”. Koliko stotin in tisočev hektarjev gozdov bi rešili, če bi vsaj te materiale, prebrane ali ne, vrnili papirnim tovarnam, namesto da jih mečemo v smeti.
Dobronamerni kriteriji, ki so lahko nevarno orožje
“ČE SMO SE TOLIKO LET SPRAŠEVALI, KAJ SO MORALNO - POLITIČNE KVALITETE, A JE MNOGIM NEJASNO ŠE DANES, POTEM TO ZGOVORNO PRIČA, KAKO MALO POZNAMO SOCIALISTIČNO MORALO.”
V sobotni prilogi Dela sem zasledila resnično zanimivo in poučno anketo, ki so jo pripravili Borko de Corti, Gustav Guzej in Gregor Pucelj. Mislim, da je poučna za vse člane sindikata in člane ostalih družbenopolitičnih organizacij. Samoupravljala in njihovi delegati naj bodo pravilno informirani, kaj so “moralno-politične” kvalitete in “socialistična morala” delavcev, oziroma sodelavcev in delovnega človeka. Želim, da bi vse zaposlene pisajoči članek informiral o tem vprašanju, da bi jih izobrazil in jim pomagal pri odločitvah v nadaljnjem njihovem delu.
Merilo o moralno — političnih vrlinah je ponekod dobilo absurdno birokratsko vsebino in ga zlorabljajo, v nekaterih primerih celo protiustavno. Kot pravijo nosilci te logike, so moralnopolitično ustrezni samo tisti, ki imajo partijske knjižice! Naša partija pa se takšne “logike” ni držala ne v obdobju priprav na vstajo in revolucijo ne med narodnoosvobodilnim bojem ne po zmagi oborožene revolucije — vse do danes. Tako bo zagotovo tudi v prihodnje.
To je misel, ki jo je izrekel Branko Mi-kulič na nedavni seji predsedstva CK ZKJ.
Kaj so “moralno — politične kvalitete?" Kup nesporazumov?
Zato najprej, kaj je morala?Morala, to so vsa tista človekova dejanja, ki so zavestna (vnaprej si zamislim potek in cilj delovanja), svobodna (da imam možnosti vsaj dveh bistveno različnih delovanj) in družbena (da s svojimi učinki zadevajo sočloveka). Politično delovanje tudi vsebuje te tri elemente (čeprav ima svoje specifičnosti), zato je zmeraj že znotraj moralno.
Vsak dmžbeni sistem ima svojo moralo. Če pri nas govorimo o zahtevanih moralnih vrlinah, potem gre očitno za socialistično moralo. Odgovorna vprašanje o teh moralnih vrlinah je tedaj pojasnjen, če vemo, katere so najpomembnejše vrednote (oziroma norme) socialistične morale.
Da bi naša dmžba sploh lahko obstajala, morajo pri ogromni večini naših ljudi prevladovati nekatere temeljne vrline, kot na primer spoštovanje življenja sočloveka, vestnosti, tovarištvo, resnicoljubnost, poštenost itd; podobno velja za vsako drugo družbo, čeprav je vsebina teh vrednot lahko marsikdaj precej drugačna.
Najvišja vrednota nam je človek, to je vsestranski razmah vseh človeških moči v vsakem posamezniku (ker bo šele tak posameznik osebnost in dejanski subjekt družbenih dogajanj). Najpomembnejša med temi močmi je delo (vsakršno družbeno vredno ustvarjanje); delo je namreč tvorec vseh vrednot in vrlin.
Med zelo pomembne človekove moči sodita tudi individualnost in družbenost, v tej pa je spet napomembnejša vrednota samoupravljanje, Kdor torej v svojem vsakodnevnem delovanju neu-resničuje teh vrednot, ta nima socialističnih moralnih vrlin (npr. karierist, tehnokrat, dvoličnež, podjetniško delujoč).
LEON MARIN
(sekretar osnovne organizacije ZK ekonomskega administrativnega šolskega centra v Kopru);
K moralno političnim vrlinam je obvezno vključena tudi marksistična usmerjenost.
Moralne — politične vrline so pri nas še posebej element kadrovske politike. Za vse pedagoške delavce velja, da morajo imeti takšne vrline, za skupino, ki poučuje predmete kot so politična ekonomija, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovina in morda še kateri, pa je pod moralno - politično vrlino obvezno vključena tudi marksistična usmerjenost. V osnovni organizaciji zveze komunistov navadno že pred razpisom ugotavljamo, kakšnega človeka bi radi dobili in kakšne lastnosti naj bi imeli za predvideno opravilo ali nalogo. Kot eno najpomembnejših sestavin merila moralne neoporečnosti je pri nas, da je čim boljši pedagog. Pri tem mislimo to v širšem smislu. Ne le, da dobro obvlada svojo stroko, temveč da ima veselje, in da je sposoben opravljati to delo ter da zna na mlade prenesti navdušenje za napredna stališča.
DRAGA VUKOVIČ (koordinator družbenopolitičnih organizacij v DO Iskra, Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana): Odločilna je pobuda družbenopolitič-. nih organizacij.
Mnenje družbenopolitičnih organizacij je posebej koristno v tistih primerih, ko kandidira na odgovorno delovno mesto nekdo iz naše delovne sredine. V takem primeru so njegove delovne kakor tudi moralno — politične kvalitete lažje ocenljive. Prav zaradi tega imamo v našem kolektivu dobre izkušnje z nekaterimi mlajšimi delavci, ki so bili izbrani na odgovorna poslovodna mesta na pobudo osnovnih organizacij družbenopolitičnih organizacij, saj so se izkazale strokovnim in družbenopolitičnim delom tudi na prejšnjih delovnih mestih.
Na podlagi tako dobljenih podatkov komisija, poleg strokovnosti, lahko dovolj nepristransko oceni odnos kandidata do samoupravne ureditve naše delovne organizacije in tudi njegove poglede na širšo samoupravno organiziranost naše dmžbe odnos do sodelavcev, upravljanje z družbenimi sredstvi in tudi splošno družbenopolitično aktivnost.
Vse to pa so delčki, ki sestavljajo mozaik, ki mu pravimo moralnopolitične kvalitete.
IGOR ROG L
(ravnatelj gimnazije Miloša Zidanška v Mariboru):
Učitelj ne more govoriti o samoupravljanju, ne da bi ga tudi sam izvajal.
Pri izbiri učiteljev ne obstajajo registri, kjer bi formalno pisalo, kakšne moralnopolitične kvalitete mora imeti profesor. Vendar so v različnih dokumentih postavljene v ospredje kvalitete, ki jih mora imeti učitelj, pa tudi starši in učenci vedo, katere pogoje mora izpolnjevati. Teh pogojev je cela vrsta, naštel bom le nekatere.
Učitelj mora biti opredeljen za samoupravljanje, mora imeti smisel za sodelovanje in to prenašati na mladino, starše in kolege. Uveljavljati mora pozitivne vrednote, saj mladi zelo dobro ločijo, kaj je pozitivno in kaj ni. Pomembna je učiteljeva ustvarjalnost in samoiniciativnost, ki jo mora prenašati na mladino, odnos do samoupravljanja pa zahteva nenehno osebno in kolektivno delovanje. Učitelji morajo biti iskreni do mladine, njihovo delo pa mora biti javno. Učitelj, ki vzgaja, mora imeti tudi odnos do obveznosti: ne more nanje samo navajati dmge, sam pa jih zanemarjati. Upoštevati mora interese drugih, ne pa uveljavljati samo lastne.
Vse to so moralnopolitične kvalitete, ki jih mora imeti učitelj. Iz tega pa izhaja njegovo vzgojno delo.
LUDVIK HRVATIN
(predsednik sindikalne konference In-
terevrope, Koper):
Pomembne so posameznikove lastnosti.
Za vsa vodilna in vodstvena delovna mesta zahtevamo moralno — politične kvalitete. Delno jih razumemo tako, kot okvirno določajo zakonski predpisi in odredbe samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki. Ko pretresamo prijave kandidatov na razpisana opravila in naloge, pa še posebej upoštevamo lastnosti posameznika, ki oblikujejo njegovo moralno — politično podobo.
Menimo pa, da mora dobra strokovnost biti povezana tudi z družbeno — političnimi sposobnostmi, do tega, da ima človeške vrline in mu je samoupravljanje neločljiv del.
MIRKO ŠPILMAN
(predsednik sindikalne konference v Hidromontaži, Maribor):
Za vodilna delovna mesta ni pogoj članstvo v zvezi komunistov. Pri nas ni bil imenovan še noben direktor brez mnenja sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki so ugotavljale njegove moralnopolitične kvalitete. Sicer pa družbenopolitične organizacije ne morejo veliko vplivati, saj se nam na razpise prostih direktorskih mest ljudje sploh ne javljajo.
Za delovna mesta treh direktorjev smo morali razpis ponoviti dvakrat ali trikrat, pa se kljub temu ni nobeden prijavil.
Za vodilna delovna mesta ni pogoj članstvo v ZK, čeprav je to zaželjeno. Pomembno je, da je z delom, izkušnjami in samoupravno naravnanostjo dokazal, da je primeren za vodilno delovno mesto.
MARJAN PUNGARTNIK (asistent na mariborski univerzi):
Sistem karakteristik daje prednost konfornizmu, ne pa resnični angažiranosti.
V moralnopolitičnih karakteristikah. ki so potrebne za izvolitev univerzitetnega učitelja, ne vidim kakšne posebne vrednosti in kakšnega posebnega zagotovila. Prvič zato, ker samostojno kažemo, kako je učitelj eksponent politične moči, države, drugič zato, ker je to v obzorju meščanske univerze. Toda vsako načelo, tako tudi tega glede moralnopolitične usmerjenosti učitelja, moramo gledati na delu.
JANEZ MENART (pesnik): Brezpredmetne zahteve.
Ker ne obstaja nobena nesporna oznaka, kaj naj bi bila “moralno — politična neoporečnost", seveda tudi ne more biti nobenih meril, po katerih bi jo lahko presojah. Zato so take zahteve v delovnih pogojili povsem brezpredmetne in služijo le za pripravno orožje ljudem, ki bi se radi iz osebnih ali kakih drugih vzrokov znebili tega ah onega prosilca za zaposlitev, ah pa tudi že zaposlenega. Osebno sem seveda odločno proti takim klavzulam pri raznih razpisih.
BRANKO MIKULIČ (član predsedstva CK ZKJ):
Prednost imajo najaktivnejši, pa naj bodo komunisti ali ne.
Zveza komunistov Jugoslavije ni nikoli sodila in ne sodi, da ljudje, ki niso njeni člani, ne morejo in ne smejo biti izvoljeni v organe družbenopolitičnih organizacij, na poslovodne in druge izvršilne funkcije v organizacijah. Ravno narobe, tako kakor med narodnoosvobodilnim bojem in obnovo države sodi ZKJ tudi zdaj, da so vsi ljudje tako komunisti kot nekomunisti — ki so se opredehh za socialistično samoupravljanje, bratstvo enotnost ter enakopravnost narodov in narodnosti, federativni sistem in politiko neuvr-ščanja, tudi glede tega popolnoma enakopravni na naši družbi ter da imajo moralne in družbene vrline,na podlagi katerih so lahko izvoljeni,imenovali ah postavljeni na vse funkcije v organizacijah, seveda v skladu s svojimi delovnimi in strokovnimi sposobnostmi. Sicer pa to stališče tako ali tako uveljavljajo v veliki večini samoupravnih organizacij in skupnosti.
Nekatera navodila, opozorila, priporočila in nasveti za varno delo
Vse do sedaj izvršene raziskave so pokazale, da pride do poškodb pri delu, do profesionalnih (poklicnih) in drugih obolenj zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, ukrepov in normativov pri delu in da je v največ primerih povzročitelj poškodb in drugih posledic človek — delavec (v
DELAJMO VARNO
približno 80 %) oziroma njegovo nepravilno in neodgovorno obnašanje pri delu. Ugotovljeno je tudi, da je poleg obstoječih pogojev za delo, zdravo in varno delo v veliki meri odvisno od tega, kako moramo oziroma kako naj delamo, kako naj se ne obnašamo pri delu.
KAJ MORAMO VEDETI?
Nikdar ne smemo pozabiti, da se delavec lahko samo v varnih in za zdravje nenevarnih pogojih, v največji meri zavzame za delo in doseže največji učinek.
Ne obnašaj se pri delu malomarno in tako, kakor misliš, da je za tebe najbolj lagodno in prikladno temveč si prizadevaj, da boš s svojim obnašanjem pripomogel k boljšim skupnim proizvodnim nalogam in k svoji telesni in zdravstveni celotnosti (integriteti). Nikar ne delaj in ne živi v zmoti, da je delovna disciplina, ki jo zahtevajo od tebe na delovnem mestu odraz samovolje ali želje nekega, ki hoče pokazati, da je nekaj več. Delovna disciplina v nobenem primeru nima namena, da zmanjša vrednost tvoje osebnosti. Delovna disciplina predstavlja zavesten odnos do delovnih nalog in do zahtev delovnega procesa s tem pa je delovna disciplina osnovni pogoj za varno delo, predpogoj pa je tudi za zmanjšanje poškodb pri delu, poklicnih (profesionalnih) in drugih obolenj pri delu in predpogoj za doseganje večje prizadevnosti.
Če ne boš poznal vseh nevarnosti in škodljivosti, katere te ogrožajo pri delu in če ne boš poznal vseh varnostnih predpisov, ukrepov in normativov,
ter osebnih varovalnih sredstev, ne boš nikdar dosegel potrebno varnost pri delu.
Ni brez pomena, niti za tebe osebno, niti za organizacijo združenega dela, visoka stopnja varstva pri delu, ker je varno delo predpogoj za uresničitev večje proizvodnje pa s tem tudi večjega dohodka in osebnega dohodka.
NEPOZNAVANJE NAVODIL IN PRAVIL ZA DELO IN VARNO DELO JE POGOJ ZA POŠKODBE PRI DELU
Ne zamudi nobene prilike, da si povečaš svoje znanje o varstvu pri delu. Obiskuj seminarje, tečaje in predavanja. Bodi prisoten pri predavanjih o zdravstvenem varstvu, nikar ne zamudi filmov o varstvu pri delu, čitaj strokovne knjige in časopise ter tovarniško glasilo. Dobro se seznani z vsemi varnostnimi predpisi in ukrepi pri delu ter z osebnimi varovalnimi sredstvi. Na ta način se boš vsak dan naučil nekaj novega, kar potem dosledno uporabljaj v praksi in prenašaj tudi na svoje sodelavce.
Nikar ne pozabi na resnico, ki pravi, da je praksa najboljši učitelj. Ta praksa ti bo pomagala, da boš pri svojem delu vsak svoj gib prilagodil zahtevam varstva pri delu.
Nikar naj ti ne bo nerodno, če se moraš učiti od svojih starejših in izkušenih tovarišev in da če jih moraš vprašati prav vse česar ne veš in kar ti ni jasno. Ne pozabi, da je tvoja dolžnost, da tudi ti poučiš mlajše od tebe in še posebej nove delavce.
Ne bodi preveč skromen tedaj, ko imaš neko svojo zamisel, ki ti je padla na pamet ali pa si si zamislil nek posto-
pek, s katerim bi lahko prispeval k boljši varnosti pri delu. Sporoči to svojemu neposrednemu vodji, službi varstva pri delu ali nekomu drugemu s katerim delaš. Hvaležni ti bodo za tvoj prispevek, ti pa boš zadovoljen, ker si pripomogel k zboljšanju varstva svojega dela ali dela svojih sotovarišev. Svoje zamisli sporoči tudi samoupravnim organom in tudi tovarniškemu glasilu.
Ne prezri in nikar ne podcenjuj opozorila in navodila za varno delo in nikar se ne zoperstavljal zahtevam, ki so napisana v navodilih, odredbah in prepovedih.
KAKO SMO BILI AKTIVNI?
PREGLED SKLEPOV S 3. SEJE POSLOVNEGA SVETA, KI JE BILA
3.7.1980
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z 2. seje PS.
2.	Razpiše se stanovanjsko posojilo v znesku 3.000.000 din. Razpis je treba sestaviti po določilih pravilnika in ga objaviti na razglasnih deskali in v biltenu KROJ. Rok za prijavo je 10. avgust 1980.
3.	Komisija za pregled koriščenja stanovanjskih posojil naj pregleda vse objekte, ki so jih delavci zgradili s pomočjo stanovanjskega posojila in da o tem pismeno poročilo PS. PS bo na podlagi tega poročila sprejel ustrezne sklepe.
SKLEPI S 7. SEJE DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA V SREDO, DNE
4.6.1980
1.	Sprejme se poročilo o izvršitvi sklepov z zadnjih dveh sej delavskega sveta v besedilu, kot je bilo podano na seji.
2.	Dovoli se nabava računalniške opreme — terminala v vrednosti cca 2.300.000 din, ki omogoča uporabo računalnika s kraja zbiranja podatkov.
3.	Plan kadrov se poveča za dva delavca, in sicer:
—	enega organizatorja, za katerega se zahteva visokošolska izobrazba ekonomske smeri in
—	enega programerja, za katerega se zahteva višješolska izobrazba ekonomske smeri.
4.	O realizaciji teh sklepov je treba sproti obveščati delavski svet.
5.	Sprejmejo sc spremembe in dopol-
nitve pravilnika o ugotavljanju del in delovnih nalog s tem, da se vanj vnesejo dela in naloge za katera se zahteva poskusno delo po novem predlogu in z dopolnitvijo, da upokojene osebe lahko opravljajo dela in naloge iz varstva pri delu (glej prilogo!).
6.	V načrtu poslovnih ciljev za leto 1980 se plan kadrov spremeni v toliko, da se poveča število kuharic za eno tako, da so skupaj štiri in vodja družbene prehrane, število delavcev na delovnem mestu prodajni referent I se poveča od 2 na 3 s tem, da se procentualno razmerje med delovnimi nalogami na novo določi in da prejemajo osebni dohodek po opravljenih delovnih nalogah. Del. mesto prodajni referent II se ukine.
7.	Količinski plan prodaje za prodajno območje Makedonija — Kosmet se poveča od sedanjih 55.000 kom na 110.000 Mač. Trgovskemu zastopniku se obračuna osebni dohodek po spremenjenem planu od 1/6-1980 dalje.
8.	Tov. Miha Podsedenšek iz Mozirja, ki dela kot vodja nabave, se delegira v skupščino NK Olimpija Ljubljana.
9.	Osnovni šoli Mozirje se dodeli finančna pomoč v višini 10.000,00 din za organiziranje šole v naravi za učence četrtih razredov osnovne šole.
10.	Zahtevi za varstvo pravic sortirk in servirk zaradi obračuna regresa za dopust se ne ugodi.
11.	Komisija za prodajo osnovnih sredstev se zadolži, da čimprej uredi vse potrebno za prodajo dveh avtomobilov — tovornih , znamke IM V.
PREGLED SKLEPOV O 8. SEJI
KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE
9.	5. 1980
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Tov. Mara Komar, KV krojači-ca, ki opravlja dela in naloge rezervnega konfekcionaija, se z
28.	5. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog vzorčne kroja-čice za nedoločen čas.
Tov. Danica Napotnik, KV krojačka se s 4. 6. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog vzorčne krojačice za nadomestovanje delavke na porodniškem dopustu.
3.	Tov. Marija Grlica, ki opravlja dela in naloge konfekcionaija, se z 2. 6. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog adjustirec, s
posebnim pogojem poskusnega deni za dobo enega meseca.
4.	V komisijo za oceno poskusnega dela tov. Marije Grlica se imenujejo: — Marica Remic — predsednik
— Gizela Pintarič — član — Vera Golob — član
5.	Tov. Olga Blekač, KV krojačka, se s 1. 5. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog končni kontrolor za nedoločen čas.
6.	Tov. Fanika Bevc, ki opravlja dela in naloge konfekcionaija se prerazporedi za opravljanje del in nalog komisionaija v skladišču surovin za nedoločen čas.
7.	Tov. Mija Mavrič, KV krojačka, se s 14. 5. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog komisionar v skladišču surovin, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
8.	V komisijo za oceno poskusnega dela tov. Marije Mavrič se imenujejo: — Francka Navodnik — predsednik — Franc Levar — član
— Magda Skok — član
9.	Tov. Vilma Fale, KV šivilja, se s 1.9. 1980 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas za opravljanje del in nalog konfekcionar.
10.	Tov. Ivanka Šaponjič, ing.konf..se s 1.6. 1980 sprejme nazaj v delovno razmerje pri naši delovni organizaciji za opravljanje del in nalog vodja tehnološke priprave dela.
11.	Tov. Pepca Atelšek, končni kontrolor se s 5. 5. 1980 prerazporedi za opravljanje del in nalog rezervnega konfekcionaija.
12.	Pri skupnosti za zaposlovanje Mo-ziije se prijavi potreba po zaposlitvi 15 delavk za opravljanje del in nalog konfekcionar.
O 9. SEJI KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE
29.	5. 1980
1.	V delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionaija se sprejmejo:
— Marija Potočnik, s 4. 8. 1980
-	Marija Časi, z 8. 12. 1980 — Branica Zajc, s 4. 8. 1980
— Ana Podbregar, s 4. 8. 1980 — Anda Jelaš, s 1.6. 1980 — Janja Jelaš, s 1.6.1980 — Jožica Lojen, s 4. 8. 1980
-	Ivanka Ulcej, s 1.6.1980 — Vida Sedovšek, s 4. 8. 1980
Vse zgoraj navedene delavke se sprejmejo v delovno razmeije za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
2.	Tov. Rozaliji Čopar, ki opravlja dela in naloge konfekcionar, s 4. 6.1980
preneha delovno razmeije pri Elkro-
ju-
3.	Tov. Veri Cajner, ki opravlja dela in naloge vzorčne krojačice, preneha delovno razmerje s 30. 6. 1980.
4.	Tov. Agica Laznik, ki opravlja dela in naloge konfekcionaija, se s 6. 6. 1980 začasno razporedi za opravljanje del in nalog prevzemnik gotovih izdelkov od kooperantov.
O 10. SEJI KOMISIJE ZA DELOVNA
RAZMERJA, KI JE BILA DNE, 20.6. 1980
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije.
2.	V delovno razmeije, za opravljanje del in nalog konfekcionar se s
4.	8. 1980 sprejmejo:
— Ana Plesnik, NK delavka — Anica Bezjak, “
— Zofka Zamernik, “
— Marta Kumprej, “
— Daija Miklavc, ”
— Maijana Troger, ”
in — Danica Srebotnjak, KV krojačica Vse zgoraj navedene delavke se sprejmejo v delovno razmeije za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
3.	Tov. Marija Bezovnik, modni modelar se s 4. 8. 1980 sprejme v del. razmeije za določen čas za nadomestovanje delavke med porod, dopustom.
4.	Tov. Maijani Kašuba, ki opravlja dela in naloge konf. z 23. 6. 1980 preneha delovno razmeije pri El-kroju.
5.	Tov. Minki Bastl, ki opravlja dela in naloge konfekcionaija preneha del. razmerje pri Elkroju, 8. 7. 1980
6.	Tov. Kristini Miklavžina,ki opravlja dela in naloge konf. preneha del. razmeije pri Elkroju s 19. 7. 1980.
7.	Tov. Danici Fužir, ki opravlja del a in naloge konfekcionar se odobri 4 dni izrednega neplačanega dopusta od 30. 6. 1980 do 3.7. 1980 za letovanje ob moiju.
8.	V učno razmeije za poklic finome-hanik se s 1. 9. 1980 sprejme tov. Igor Fludemik.
9.	Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se objavi potreba po zaposlitvi enega organizatoija, z visoko izobrazbo ekonomske smeri in enega programerja, z višjo izobrazbo ekonomske smeri.
10.	Štipendijo v šolskem letu 1980/81 za izobraževanje poklic konf. šivalec ozek profil (1—letno šolanje) pri Poklicni šoli “Boris Kidrič” Celje prejmejo:
—	Marina Prepadnik, roj. 7. 8. 1964,
—	Marinka Lamprečnik, roj.
21.11.1964,
—	Romana Zgojžnik, roj. 22. 1. 1964,
—	Barbara Zidarn, roj. 4. 12. 1964,
—	Helena Pečnik, roj. 16.2. 1965,
—	Marinka Škmbej, stanuj. Strmec 21,
—	Marija Tratnik, stanuj. Smiklavž 56,
—	Jožica Začnik, stanuj. Savina 64.
11.	Štipendijo za izobraževanje za poklic konfekcionar — širok profil (2— letno šolanje) pri Poklicni šoli “Boris Kidrič” Celje prejmejo:
—	Marija Terbovšek, roj. 30. 5. 1965,
—	Milena Ovčjak, roj. 7. 11. 1964,
—	Renata Koblanc, roj. 9. 5. 1965,
—	Jožica Goltnik, roj. 4. 3. 1965,
—	Tanja Polak, roj. 14.4. 1965,
—	Marija Praznik, roj. 31.8. 1965,
—	Vesna Poličnik, roj. 3. 2. 1965,
—	Nevenka Komar, roj. 12. 11. 1965,
—	Milena Zidarn, roj. 29. 10. 1965,
—	Jolanda Bitenc, roj. 16. 10. 1965,
—	Marija Češnovar, roj. 15. 8. 1965,
—	Neža Romšak, roj. 15.2. 1965,
12.	Štipendijo za izobraževanje na Tekstilni tehnični šoli Kranj oz. konfekcijski šoli Maribor prejmejo:
—	Marjeta Kolenc, roj. 30. 12. 1965,
—	Štefka Glušič, roj. 13. 10. 1962,
—	Bojana Bitenc, roj. 24. 6. 1964,
—	Marta Pahovnik, roj. 14. 7. 1963,
—	Tanja Smolnikar, roj. 15. 11. 1962,
Za šolanje na Tekstilni fakulteti sta se prijavili tov. Maja Fišer — smer tekstilna tehnologija in Vida Ocvirk — smer konfekcijska tehnologija. Štipendij jima naša del. org. ne more dodeliti, ker smer, na katero sta vpisani ne ustreza. Naša del. org. je namreč razpisala dve štipendiji za smer kreator.
Za študij na ekonomski fakulteti se ni prijavil nihče.
13.	Tov. Marinka Žunter, ki opravlja dela in naloge kuharice, se razporedi za opravljanje teh del in nalog za nedoločen čas.
14.	Tov. Marija Žunter, ki opravlja dela in naloge prodaj, ref. II., se s 3. 5. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog prodaj, ref. I. za nedoločen čas.
SKLEPI Z 8. SEJE DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA DNE
27.6.1980
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje DS.
2.	Zoper tov. Marovt Petra in Hren Franca — mehanika, se vloži zahtevek zaradi kršitve delovne obveznosti na disciplinsko komisijo, ker naj bi spala med delovnim časom.
3.	Določi se sklep o organiziranju te-
meljne organizacije združenega dela, ki se glasi:
1.	Kot temeljna organizacija združenega dela se organizirajo naslednji deli delovne organizacije Elkroj — proizvodnja modne konfekcije Mozirje p. o.: krojilnica, šivalnica, likalnica in kontrola, služba vzdrževanja, skladišče surovin, skladišče gotovih izdelkov in industrijska prodajalna.
Navedeni deli delovne organizacije izpolnjujejo pogoje za organiziranje Temeljne organizacije združenega dela po 320. členu Žakona o združenem delu. Ta Temeljna organizacija zdmženega dela se skupaj s Temeljno organizacijo združenega dela Konfekcija Šoštanj združuje v Delovno organizacijo Elkroj — proizvodnjo modne konfekcije Mozirje.
2.	Dejavnost temeljne organizacije združenega delaje:
proizvodnja oblačil.
Stranske dejavnosti so:
—	izdelava in popravilo tekstilnih predmetov
—	neomejene storitve na področju prometa
—	trgovina s tkaninami in konfekcijo
3.	Ime temeljne organizacije združenega delaje:
Temeljna organizacija združenega dela Konfekcija Mozirje n.sol.o.
Za premoženjske obveznosti odgovarja Temeljna organizacija združenega dela z neomejeno solidarno odgovornostjo (n. sol. o.)
4.	Sedež temeljne organizacije združenega delaje: Prihova št. 56
5.	Dokler ne bo dokončno konstituirana delovna organizacija Elkroj proizvodnja modne konfekcije Mozirje kot delovna organizacija s temeljnimi organizacijami združenega dela veljajo že sprejeti samoupravni splošni akti in izvoljeni organi upravljanja v kolikor niso v nasprotju z novim položajem delavcev.
6.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v Temeljni organizaciji združenega dela bo pripravila komisija v sestavi:
1.	Miklavc Marija
2.	Miklavc Francka
3.	Pečnik Vera
4.	Puncer Draga
5.	Ugovšek Mija
7.	Tov. Ivan Kramer, dipl. oec. se pooblašča, da predloži priglasitev za vpis predznambe omenjenega sklepa pri Temeljnem sodišču v Celju.
4.	Sprejme se sklep o razpisu referenduma, o imenovanju volilne komisije in komisije za sestavo volilnega imenika, kot je bilo predlagano na seji.
5.	Ustanovi se komisija za izvajanje priprav za organiziranje temeljnih organizacije in za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
Komisija šteje skupno 7 članov in jo sestavljajo:
1.	Širko Peter
2.	Pečnik Vera
3.	Miklavc Marija
4.	Fludemik Marija
5.	Gaberc Milan
Dva člana komisije imenuje DS TOZD Konfekcija Šoštanj.
Na svoji prvi seji mora komisija izvoliti predsednika komisije in namestnika in napraviti podroben program svojega dela upoštevajoč, daje njena naloga zlasti:
a)	pomagati pri organiziranju TOZD - pri izdelavi SS o združevanju dela delavcev, statuta TOZD, izvolitvi delavskega sveta,
b)	izdelati predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in ga dostaviti vsem TOZD, da bi ga obravnavali in odločali o sklenitvi le-tega,
c)	organizirali sklepanje samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo,
d)	pomagati pri izdelavi samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in statuta delovne organizacije.
Komisiji preneha njena funkcija z dnevom vpisa konstituiranja delovne organizacije v sodni register.
6.	Pristopi se k izgradnji stanovanjskega bloka v Nazaijih, v katerem bo na razpolago 18 stanovanj. Okvirna cena za 1 m2je 11.258,00 din, kar pomeni, da bi bilo potrebno zbrati za izgradnjo takega bloka 9.870.948,00 din.
7.	Sprejme se cenik za delo po meri
kot sledi:
_Artikel________________________________Cena
moške dolge hlače	336,00
fantovske “	224,00
ženske	“	280,00
dekliške	“	224,00
otroške	“	196,00
moške kratke hlače	224,00
fantovske “	140,00
ženske ”	210,00
dekliške	“	140,00
otroške “	112,00
8. Vodja vzdrževanja se zadolži, da tiste točke iz programa, ki še niso
realizirane, realizira in izmeri dejansko porabo goriva v cisterni. DS mora obvestiti o realizaciji ukrepov po 30.6. 1980.
9.	Sprejme se sklep o vojni organizaciji sistemizaciji in zasedbi delovnih mest v DO Elkroj Mozirje.
10.	Sprejme se sklep o ustanovitvi enote in štaba civilne zaščite v DO Elkroj Mozirje.
11.	Sprejme se sklep o izvolitvi članov v nadzorni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje, kot je bil podan na seji.
12.	Ko bo urejena okolica tovarne, je potrebno urediti prostor za kolesarnico.
13.	Pot iz tovarne je treba osvetliti, da bo bolj varen izhod v nočnem času.
PREGLED SKLEPOV Z 9. SEJE DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA DNE 2. 7. 1980
1.	Določijo se spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del.
2.	Razpiše se referendum za glasovanje o sprejemu sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del za dne 30. 7. 1980. Glasovanje bo trajalo od 12. do 15. ure.
3.	Za izvedbo referenduma se imenuje komisija v sestavi:
-	Žagar Alenka — predsednik — Štrucl Zora — namestnik
— Kolenc Darinka - .tajnik — Rojten Jelka — namestnik — Pečnik Danica — član
-	Franko Marija - namestnik
4.	Za sestavo volilnega imenika se imenuje komisija v sestavi:
-	Stermšnik Martina - predsednik — Žunter Marija — član
-	Toplak Darinka - član
5.	DO ELKROJ Mozirje p. o. prevzame pokroviteljstvo nad mladinsko delovno brigado na Kubanskem 1980 in v ta namen daje 10.000 din Obč. konferenci ZSMS Mozirje iz reklamnih sredstev.
6.	Spodaj navedenim prometnim delovnim organizacijam se odobrijo investicijski krediti kot sledi:
1.	Trg. podjetju SAVINJA Mozirje
—	znesek kredita: 500.000,00 din
—	obrestna mera: 10 %
—	doba vračanja: 5 let
—	dospelost prve anuitete: 1 /3— 1981
2.	Trg. podjetju TKANINA Celje
—	znesek kredita: 500.000,00 din
—	obrestna mera: 10 %
—	doba vračanja: 5 let
—	dospelost prve anuitete: 30/9— 1982
3.	Trg. podjetju KOTEKS Split
—	znesek kredita: 400.000,00 din
—	obrestna mera: 10 %
—	doba vračanja: 5 let
—	dospelost prve anuitete: 6 mesecev po vplačilu na žiro račun
7.	ELKROJ Mozirje p. o. se obvezuje, da bo odplačeval letne anuitete iz sklada skupne porabe za že odobrena sredstva planinskemu društvu Luče pri obnovi pogorele planinske koče na Loki v višini 200.000 din v znesku, ki bo ugotovljen z amortizacijskim načrtom.
8.	Gasilskemu društvu Grušovlje se prošnji za odobritev dodatnih sredstev za nakup novega gasilskega avtomobila ne ugodi.
9.	Pooblaščena oseba za opravljanje del in nalog s področja varstva pri delu ostane še vnaprej Janez Rajter, vodja vzdrževanja.
10.	Plansko—analitsko informativni sektor se zadolži, da do naslednje seje DS pripravi predlog za povečanje OD vodje vzdrževanja za cca 10 %.
11.	Vlogi Antona Zagožna, mehanika, za razporeditev na dela in naloge ref. za varstvo pri delu se ne ugodi.
12.	Savič Zori, roj. 15. 8. 1962, zaposleni pri ELKROJ Mozirje p. o. se dovoli, da se udeleži republiške mladinske delovne akcije na Kubanskem v času od 12. julija do 2. avgusta 1980. V času udeležbe v delovni brigadi je upravičena do 80 % OD.
13.	Začasni sklep:
78. člen pravilnika se spremeni tako, da se glasi:
Delavcem, katerih potni stroški za prevoze na delo in z dela presegajo mesečno 1 % od poprečnega OD v gospodarstvu plača delovna organizacija presežek nad tem zneskom. Stroški na prevoz na delo in z dela se obračunavajo po tarifi, ki velja za javna prevozna sredstva.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, lahko delavci obračunavajo stroške prevoza na delo in z dela v višini 10 % od cene super bencina za prevoženi kilometer.
Delavcu se povrne v prejšnjem odstavku določena kilometrina za prevoz do prve avtobusne postaje in nazaj, če s svojim osebnim avtomobilom pelje tudi delavce Elkroja, ki stanujejo v tistem kraju kot on, oz. se vozijo na delo na tisti relaciji in če je oddaljenost od avtobusne postaje več kot 3 km.
Poročilo stroškov za prevoz na delo in z dela gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
Ta sklep velja in se uporablja od 1.7. 1980 dalje.
Akcija
„tisoč delavcev-sodelavcev"
I.	IZHODIŠČE
Zamisel o kaciji "Tisoč delavcev—sodelavcev" je nastala kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja, kar se je potrjevalo ob tako pomembnih nalogah, kot so periodično obravnavanje poslovnih rezultatov (periodični obračun in zaključni račun), demokratizacija dela in odločanja na vseh ravneh, obravnavanje planskih dokumentov itd. Akcije "Tisoč delavcev—sodelavcev" vodi k uresničevanju stališč, da ni dovolj, če je delavec le objekt obveščanja, ampak mora v procesu obveščaja tudi sam aktivno sodelovati, tudi kot informator. S to akcijo bo delavec dobil širšo družbeno spodbudo za uresničevanje te svoje vloge, ki je sestavni del njegovega samoupravnega vedenja. Delavec mora postati v večji meri resnični subjekt obveščanja kot sestavine uresničevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Seveda pa ima akcija še vrsto drugih učinkov, kot je zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dviganje kulture pisane (in govorjene) besede, samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenje izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema obveščanja v združenem delu kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja...
Odločitev za akcijo je bila sprejeta na
II.	srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo 2. in 3. novembra 1979 v Radencih.
Akcija "Tisoč delavcev—sodelavcev" hkrati pomeni širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje, predvsem v združenem delu, pa tudi v občini. Tako bodo delavci še bolj čutili obveščanje za svojo
pravico in dolžnost, kar je tesno povezano z vlogo Zveze sindikatov Slovenije. Dobro obveščenost delovnih ljudi in občanov mora pokazati sama praksa skozi uresničevanje samoupravnega in delegatskega sistema — kjer so se doslej marsikdaj in marsikje pojavljale vrzeli ravno na področju obveščanja. Prav zategadelj je eden bistvenih smotrov akcije "Tisoč delavcev—sodelavcev" vzpostaviti organizirane oblike obveščanja v tistih organizacijah združenega dela, ki tega še nimajo. Prav tistim temeljnim delovnim okoljem, kjer je bilo informiranje delavcev doslej v dobršni meri spregledano oziroma prepuščeno spontanosti, moramo s to akcijo zagotoviti kakovostni skok naprej.
Iz vsebine tako zastavljene akcije izhaja odgovornost družbenopolitičnih delavcev Zveze sindikatov Slovenije za njeno dosledno izvajanje.
Letos obeležujemo 30—letnico delavskega samoupravljanja, ki ga je delavski razred Slovenije in Jugoslavije uresničil kot bistveno sestavino svoje revolucionarne socialistične demokratične prakse, v kateri ima pomembno vlogo obveščanje človeka kot delavca in občana. Zato se osnovno geslo akcije povezuje z delovnim obeleževanjem uspešnih treh desetletij uresničevanja delavskega samoupravljanja.
Akcija "Tisoč delavcev—sodelavcev" se vključuje v prizadevanja Delavske enotnosti, da bi okrepila dopisniško mrežo v združenem delu in da bi si zagotovila stalne dopisnike iz vseh slovenskih občin.
II.	TRAJANJE
1.	maj do 31. december 1980
III.	ORGANIZACIJA
1.
Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije v tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki.
2.
Organizacijski odbor ima vlogo usmerjevalca akcije, je njen kolektivni pokrovitelj in ji daje družbenopolitični ton. Sestavlja ga predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
3.
Delovni odbor sestavljajo sodelavci in nekateri člani odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando. Ta odbor je operativno telo v najbolj dobesednem smislu, je središče, kjer se stekajo vse niti. Za svoje delo odgovarja organizacijskemu odboru (oba delujeta na republiški ravni).
4.
V	organizacijah združenega dela delovno akcijo vodi urednik v delovni skupini skupaj z odborom za obveščanje in uredniškim odborom, pa tudi
v sodelovanju s samoupravnimi organi. Za urednika smo se edločili, ker je delovno odgovoren za delovanje sistema obveščanja v svoji erganizaciji. Nadalje je nujna tesna delovna povezanost s konferenco oziroma osnovno organizacijo ZS (akcija "Tisoč delavcev— sodelavcev" je akcija Zveze sindikatov Slovnijel), ki je tudi politično odgovorna za uspeh akcije v neposrednem okolju. Sodelujejo tudi komunisti in mladina.
V	organizaciji združenega dela, kjer še nimajo organa za obveščanje, je za potek akcije odgovorna tamkajšnja organizacija zveze sindikatov, ki lahko za to oblikuje delovno skupino.
Opredelitev dela in ciljev akcije v organizaciji združenega dela:
—	uveljavljanje celovitosti sistema obveščanja v organizaciji združenega dela,
—	zagotavljanje pravočasne in kako-stne obveščenosti delavcev o temeljnih podatkih in dogajanjih, pomembnih za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti,
—	zagotavljanje dostopnosti in odprtosti virov obveščanja,
—	zagotavljanje povratnega pretoka informacij,
—	podružbljanje sredstev obveščanja delavcev ( družbeni organ informiranja — odbor za obveščanje),
—	skrb za ustrezen status delavcev v službah za obveščanje,
—	vključevanje področja obveščanja delavcev v vse dokumente razvoja organizacije združenega dela,
—	spodbujanje izobraževanja in usposabljanja delavcev s področja obveščanja in drugih delavcev o vlogi obveščanja v združenem delu,
—	pridobivanje novih sodelavcev — avtorjev in pobudnikov obveščanja v organizaciji združenega dela,
—	pridobivanje informatorjev iz sindikalnih skupin.
Urednik v sodelovanju z naštetimi dejavniki (v delovni skupini) skrbi za uresničevanje celovitega programa akcije, kot je objavljanje prispevkov novih sodelavcev v glasilih in drugih sredstvih obveščanja v OZD, pomoč pri oblikovanju tekstov za objavo, evidenca novih sodelavcev, ki z dosedanjimi sodelavci nosijo informativno dejavnost, povezovanje s komisijo pri občinskem svetu in s sredstvi javnega obveščanja zunaj OZD, razgovori in preda-, vanja o problematiki obveščanje v
OZD ipd. Najboljše prispevke novih sodelavcev pošilja Delavski enotnosti v objavo. V glasilu OZD mora biti vidno označeno mesto za prispevke novih sodelavcev. Zaželeno bi bilo, da bi v OZD uvedli oblike stimulacije novih sodelavcev. Poskrbeti je treba, da sodelavce potem, ko jih pridobimo, tudi obdržimo in vključimo ne le v informativno dejavnost, marveč jih vključimo v aktivnost družbenopolitičnih in samoupravnih organov, delegacij itd. Posebno pozornost velja nameniti zlasti mladim kadrom kot bodočim nosilcem samoupravljanja, ki se začno kaliti kot družbeno politični delavci prav v akciji "Tisoč delavcev— sodelavcev". Ob zaključku akcije je nujno treba opraviti analizo njenih rezultatov in predlagati, kaj iz nje lahko obdržimo tudi vnaprej, ugotoviti kritične točke obveščanja in predlagati ukrepe za njihovo odpravljanje. O akciji morajo biti vsi delavci celovito obveščeni. Akcija mora biti vpeta v druge družbenopolitične in samoupravne dejavnosti, kot so npr. izvajanje ukrepov za stabilizacijo, obravnavanje, periodičnih obračunov, spodbujanje inovacij in racionalizacij, družbenopolitične naloge itd. Akcije naj da nov zagon obveščanju in družbenopolitični aktivnosti v združenem delu.
Prispevkov novih sodelavcev načelno ne bi smeli zavračati, lahko bi jih le bolj izpilili, jim svetovali in podobno, če pa bi jih že zavrnili, bi t o morali utemeljiti in se pogovoriti s sodelavcem.
Prodreti mora spoznanje, da akcija ni enkratno dejanje, da ne zamre z njenim navideznim zaključkom (31. decembra), ampak so njeni učinki trajnega pomena, zato se morajo vloženi napori obrestovati, izkušnje in spoznanja iz akcije pa s o dragoceni napotki za usmerjanje prihodnjega dela.
NAJ BO NAŠ SIMBOL
Pozimi se njena belina odraža na mrzlem, temnomodrem nebu, nežno belo lubje kljubuje mrazu in zimskem vetru ter nas navdaja z mislimi na pomlad, na prihodnost, na našo prehojeno in pred nami začrtano življenjsko pot.
V pomladi brstijo njeni listki, nežno trepetajo v božajočem vetru. Izpolnila je obljubljen dolg, vzbrstela je, odela se je v svoje novo oblačilo.
PONOS, ELEGANCA
Da, uganili ste - to je breza, šepetajoča in umirjena. Ravno te breze je imel
tako rad tovariš Tito. Verjetno jih je doživljal v neki bogatejši obliki, v tem, da so breze žive, da živijo svoje, mogoče bolj polno življenje kot je življenje človeka. Vedno nekaj dajejo, nikoli zase ne zahtevajo ničesar.
Drage sodelavke, sodelavci — ste za to, da postane to skromno, prelepo drevo tudi naš simbol? Pred nami je otvoritev nove hale in ureditev okolice. Prinesimo vsak “svojo brezo" v na sad, negujmo jo in se zavedajmo njene lepote, zamislimo se nad njenim brstenjem, spreminjanjem barv in odpadajočim listjem - mogoče nam bo s svojo lepoto marsikdaj olajšala težke trenutke dela in življenja.
Izpeljimo akcijo zasadimo breze, ki
Ko stojimo pod njo se zamislimo, če smo tudi mi izpolnili vse, kar so od nas pričakovali. Tudi mi moramo ,,vzbrsteti", dati novih moči sebi, našemu delovnem okolju.
In kako je v jeseni? Toplo rumenilo se zlije preko njenih vej, toplota se razliva tudi v nas samih. Ali nam ravno orumenelo listje ne daje vtisa dobrote, občutka, da tudi mi moramo dati sočloveku, sodelavcu del svoje notranje toplote? Tu in tam odpade list in se vrtinči v mrzlem jesenskem pišu -in zavedamo se, da tu in tam odpade list življenja, odvrtinči go r nič - v neznano, v skrivnost, kar ostane pa je boleč spomin na nekaj lepega, doživetega ali celo nedoživetega.
KAKO JE PONOSEN
SAMICA NI OSAMLJENA - VARUH JE V BLIŽINI
naj nas varujejo pred žgočim soncem, pred nasilnimi vetrovi in nas s svojim brstenjem spodbujajo k novemu, lep šemu življenju. Elkroj naj bo križišče med lepotami Savinjskega gaja in igrivimi valovi Savinje. Že naša osnovna dejavnost nam narekuje eleganco, šarm In kai ie bolj elegantnega kot bel labod na zeleni Savinji, ob strani pa množica brez, ki kipijo v nebo? Ali nas še kaj bolj umiri in nam da notranje, duševno zadovoljstvo? Labod skrbi za svoj obstoj, za svoj naraščaj, ga varuje, mu nudi vso ljubezen in pozornost, da odraste, da postane samostojen.
Bodimo tudi mi, delavci Elkroja, skrbni in z združenimi močmi uresničujmo naše cilje - da bo Elkroj večji, bogatejši, lepši in to ne samo materialno -temveč notranje, v nas samih.
Urednica
Slovenska pesem tovariša Tita
PLENIČKE JE PRALA ljudska
Pleničke je prala pri mrzlem Studenc, pa pride k njej fantič korajžen ko ptič, prav milo jo vpraša: Oj, ljubica ti, zakaj imaš solzne oči, prav milo jo vpraša: "Oj, ljubica ti, zakaj imaš solzne oči."
Zakaj me sprašuješ, ko sam dobro znaš, kako je en rožici v suhemu glaž. Če ji ne prilivaš, se kmal posuši, zato imam solzne oči. Ce ji ne prilivaš, se kmal posuši, zato imam solzne oči. Lansk leto so cvele mi lilije Ipo, a letos so vzele od mene slovo, zdaj s in eku pojem, da lažje zaspi, zato imam solzne oči.
Zdaj sineku pojem, da lažje zaspi, zato imam solzne oči.
Na kegljišču Termoelektrarne v Šoštanju je bilo 11. 12. in 13. aprila tekmovanje v kegljanju vseh tekstilcev iz celjskega območja; seveda smo se Teksti-liade udeležili tudi mi — zastopani smo bili v moških, ženskih in borbenih igrali. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip. Pred tekmovanjem smo res nekajkrat trenirali, toda spoznali smo, daje za prvo mesto potrebno več truda in discipliniranega dela, zato smo bili s skupno uvrstitvijo na 8. mestu kar zadovoljni.
Rezultati pa so bili naslednji:
BORBENE IGRE:
1. mesto TT Prebold MOŠKI EKIPNO 6 x 200 lučajev
1. mesto TOPER Celje ŽENSKE EKIPNO 4 x 100 lučajev
1. mesto TT Prebold Naša ekipa je sodelovala v sledeči sestavi:
TAVČAR JANEZ - kapetan
Rajter Janez
Šernenc Brane
Zavolovšek Ciril
Bastl Dušan
Zagožen Tone
Žagar Alenka
Potočnik Anica
Dragičevič Vilma
Savič Zora
UPOKOJENI
Spet se bo povečalo število naših upokojencev, kajti s 30. 6. 1980 se bo upokojila tudi tov. Vera Cajner. Tov. Cajnerjeva si je služila svoj vsakdanji kruh z delom v sektorju priprave dela in razvoja, kot vzorčna krojačica. Pri delu se je dobro počutila. Tudi s sodelavci se je razumela. Vendar, kljub vsemu bo kar rada prenehala z delom. Doma ji, kakor pravi, ne bo dolgčas, saj ji bo delal družbo vnuček, ki ga bo imela v oskrbi. Zdi se ji, da je že toliko starejša od ostalih sodelavk, da ne sodi več mednje. "Sodelavke so mlade in imajo povsem drugačne interese, kot pa mi starejši!” je dejala.
Obljubili smo ji, da jo bomo povabili na naše kulturne prireditve, oz. sindikalni izlet, česar se bo, kakor je dejala, če bo le mogla, rada udeležila. Ob odhodu v pokoj ji iskreno čestitamo in želimo, da bi jesen življenja preživela zdrava in zadovoljna v krogu svoje družine.
Zora Štrucl
ŠPORTNI KOTIČEK
Končno so se naši fantje le nekaj spomnili in dali tile dve kratki informaciji:
a) Tekstiliada v kegljanju na področju CELJSKE REGIJE:
Držali smo se načela: „VAŽNO JE SODELOVATI, NE ZMAGATI”.
Seveda pa moram omeniti tudi našo “smolo”: tekmovali smo na nedeljski, stabilizacijski parni dan, zato nekateri naši dobri kegljači zaradi stabilizacije svojih ,,nog in moči” niso „mogli“ priti na tekmovanje. In kdo je potem športnik?
Zavolovšek Ciril
NA KRATKO - TEKMA S TGO NAZARJE
Dvoboj v kegljanju smo odigrali 7. mama 1980 s TGO Gorenje in Nazarij.
Za dvoboj smo se dogovorili teden dni prej; v dogovoru seveda tudi ne sme manjkati posameznih nagrad — in nagrade so tudi bile. Prvi posamezno od ekipe iz Gorenja dobi naš izdelek — hlače, prvi od naše ekipe pa seveda gorenjski izdelek — kavni mlinček. Vrednost se morajo enačiti.
Dvoboj je dobila naša ekipa. In kdo so bili srečni in najuspešnejši posamezniki ?
Od gorenjske ekipe Iztok BENETEK. od naše pa JANEZ TAVČAR.
Naše „barve” je zastopala ekipa v naslednji sestavi:
ŠEMENC BRANKO NAPOTNIK TONE BASTL DUŠAN TAVČAR JANEZ
Za zmago iskreno čestitamo!
svonsv
»~DQAA «
AVGUST
2. in 3.
RDEČILO ZA USTNICE
Ameriški film, družbena ljubezenska
drama
Igrajo: Margaux Hemingway, Marie Hemingway, Chris Sarandon, Anne Bancroft
5.
HIŠNI OBISKI Ameriški film, komedija Igrajo: Walter Matthau, Glenda Jackson, Art Carney
7.
PTIČI
Ameriški film, srhljivka
Igrajo: Rod Taylor, Jessica Tandy, Ti-
ppi Hedren
9. in 10.
NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO Ameriški policijski film Igrajo: Darvvin Joston, Laurie Zimmer, Martin West
12.
ŽIVLJENJE SE DVAKRAT ZAČNE Francoski film, drama Igrajo: Chaterine Daneueve, Anouk Eimee, Charles Dener
14.
BUČ KASIDI IN KID
Ameriški film, western
Igrajo: Paul Nevvman, Robert Redford
16. in 17.
HVALA BOGU, DANES JEPETEK Ameriški film, disco komedija Igrajo: Valerie Landsburg, Terry Nunn Donna Summer
19.
SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA Nemško jugoslovanski film, western Igrajo: Lex Barker, Pierre Brice
21.
V LABIRINTU MOČI
Francoski film, kriminalka
Igrajo: Jean Paul Belmondo, Bernard
Blier
23;. in 24.
MISTER MIUARDER
Ameriški film, komedija
Igrajo: Terence Hill, Valerie Perrine
26.
JESENU A
Mehiški film, ljubezenska drama Igrajo: Jacqueline Andree, Jorge Lavat
28.
EROTIČNE AVANTURE KAZANO-VE, Italijanski film, erotična komedija Igrajo: Tony Curtis, Brit Ekland, Syilvia Koscina
30.	in 31.
JEKLENA PEST
Ameriški akcijski film
Igrajo: Charles Bronson, Jill Ireland
SEPTEMBER
4.
SOVRAŽNIK APAČEV
Ameriški film, western
Igrajo: Telly Savalas, George Maharis
6.	in 7.
POZDRAV S HUDIČEM Ameriški pustolovski film
11.
VRNITEV VOJAKOV Ameriški film, drama Igrajo: Jane Fonda, John Voight, Penelope Milford
13.	in 14.
ZADNJI KRIKI IZ SAVANE Italijanski dokumentarni film, sinhroniziran
komentator: Alberto Moravia
8.
ROBIN HOOD IN MERIEN Angleški film, drama Igrajo: Sean Connery, Audry Hepburn, Richard Harris
20. in 21.
ZA PRGIŠČE DIAMANTOV Ameriški film, kriminalka Igrajo: Telly Savales, Peter Fonda, Jack Palance
25.
D AKT ARI - ZGODBA O ŠKILAVEM LEVU
Ameriški film o življenju v divjini Igrajo: Marshal Thompson, Betsy Dra-ke
27. in 28.
DRAKULA OČE IN SIN Francoski film, moderna parodija Igrajo: Bernard Menez, Christoper Lee
NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA!
Na sliki je znan politik, državnik in publicist - teoretik!
Kdo je to?
Kdaj in kje je bil rojen in kdaj je umrl? Kdaj je bil ustanovni kongres KP Slovenije in kje?
Nagrade:
1.	nagrada 150,00 din
2.	nagrada 100,00 din
3.	nagrada 50,00 din
Odgovore oddajte do 20. avgusta v PAlS.u!